Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4-80 K IB v. Reklamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: Enostopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 123. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 13. novembra 1909. Leto XII. Delavci ! Jutri y nedeljo se vršč volitve y obrtno sodišče! Nasprotniki delavstva — klerikalci in liberalci združeni z delodajalci kakor Kranjska stavbinska družba, tvrdka Treo, Ogrin i. t. d. — so postavili kandidate za delavske prisednike z očitnim namenom izruvati obrtno sodišče popolnoma iz rok delavcev ter ga popolnoma izročiti delodajalcem! Delavci! V zadnji uri Vas opominjamo: storite kot zavedni možje svojo dolžnost! Zavrnite kandidatne liste klerikalcev in liberalcev — volite vsi soglasno kandidate, ki so jih postavile združene strokovne organizacije. Nekatera podjetja (Kranjska stavbinska družba, Treo, Ogrin i. t. d.) izročajo delavstvu glasovnice, ki so že popisane s klerikalno-podjetniškimi kandidati. Zavrnite jin! — Blagajnik in nadkupjovodja Kranjske stavbinske družbe Vrtačnik in Medica naj bodeta v obrtnem sodišču!! Komu more iti to v glavo ? Delavstvo mora imeti za zastopnike ljudi iz svojih vrsta, ki jih pozna, da bodo res zastopali vedno iu povsod interese delavcev in ne interese delodajalcev! Delavci! Na delo! Jutri, 14. novembra, bodi vsakdo agitator! Volite vsi kandidate združenih delavskih organizacij! Strokovno tajništvo. NB. V nedeljo od pol 8. ure dopoldne naprej bo glavni agitacijski lokal v Še-lenburgovi ulici 6/II. Glasujte pa vsi, ki imate rumene glasovnice in volite v skupini I. (veliki obrat) naslednje kandidate: Skupina uelikih obratov. Prlsednlkl: 1. Podllpec Ivan, usnjar, Ljubljana, Hradeckega vas št. 34. 2. Lotrič Anton, mizar, Ljubljana, Tržaška cesta št. 25. 3. Gabršek Lovrenc, mizar, Ljubljana, Tržaška cesta št. 31. 4. Štrukelj Karol, zidar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 5. 5. Pleško Jožef, livar, Ljubljana, Velika čolnarska ulica št. 10. 6. Planinc Oton« tiskar, Ljubljana, Francovo nabrežje št. 7. 7. Tekavc Karol, skladiščnik, Ljubljana, Cerkvena ulica št. 7. 8. Knez Jožef, kovač, Spodnja Šiška št. 108. namestniki: 1. Košir Ivan, tesar, Spodnja Šiška št. 7. 2. Lovec Anton, papirniški delavec, Vevče št. 44. 3. HlebŠ Prane, mizar, Ljubljana, Zeljaiska ulica št. 27. 4. Tomanič Anton, zidar, Ljubljana, Metelkova ulica št. 27. Ifzklicno sodišče: 1. Mlinar Ivan, korektor, Ljubljana, Krakovski nasip št. 16. 2. Novšak Ivan, usnjar, Ljubljana, Poljanska cesta št. 47. Glasujte vsi, ki imate s've glasovnice, in volite v skupini II. (mali obrat) na* slednje kandidate: Skupina malih obratou. Prlsednlkl: 1. Brozovič jnrij, krojač, Ljubljana, Žabjak št. 3. 2. Pišknr Anton, pek, Ljubljana, Florjanska ulica št. 19. 3. imnovec Jožef, čevljar, Ljubljana, Emonska cesta št. 10. 4. Meglič Ivan, ključar, Vič, Rožna dolina št. 197. 5. Gaspari Anton, mizar, Ljubljana, Tržaška cesta št. 24. 6. Mihel Franc, stolar, Ljubljana, Sredina št. 18. 7. Križnar Pavel, krovec, Ljubljana, Opekarska cesta št. 32. 8. Bajda Ivan, krojač, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 12. 9. ŠtrekelJ Franc, čevljar, Ljubljana, Opekarska cesta št. 35 10. Metelko Franc, zidar, Tacen, št. 65. tlamestnlkl: 1. Fale Josip, krojač, Ljubljana, Hrenova ulica št. 17. 2. Makovec Ivan, pleskar, Vič št. 128. 3. Fekonja Franc, zidar, Vič št. 71. 4. Babnik Franc, kamnosek, Zgornja Šiška št. 98. 5. Rožanec Mihael, tiskar, Ljubljana, Tržaška cesta št. 25. 6. Premšak Peter, sodar, Šiška, Vodovodna cesta št. 203. Ifzklično sodišče: 1. Kavčič Tomaž, mizar, Ljubljana, Hrenova ulica št. 17. 2. Sajovic Valentin, krojač, Ljubljana, Trnovski pristan št. 28. Blenerthovl manevri. Ekscelenca baron Bienerth se bojuje za svojo ministrsko eksistenco. Izmed tistih je pač, ki jim je neznosna misel, da bi morali zapustiti mesto, spojeno z lepim naslovom, z uradnim ugledom in z družabnimi ugodnostmi, tudi če se razmere tako zasučejo, da ne morejo na svojem mestu izvršiti nič koristnega, kaj še kaj velikega. Gospodu Bie-nerthu je že težko, obstajati na svojem mestu; težko in od dne do dne težje. A vendar bi rad obstal. In mož, ki celo leto, odkar vlada, ni pokazal ne doslednosti, ne energije, je naenkrat trd, korenit in celo iznajdljiv v boju pro domo. Toda iznajdljivost visokega gospoda je taka, da se vsiljujejo ob njej človeku vsakovrstni pomisleki. Pred kratkim se je izvedelo, da se je gospod Scbreiner takorekoč vsilil nemškim strankam za mi* nistra rojaka; prav v času, ko je bil sklican državni zbor in se je mnogo govorilo o rekonstrukciji vlade, je dal omenjeni gospod zopet izdelati razne izjave, ki so zahtevale, da mora gospod Schreiner ostati minister. Akcija je imela napraviti vtisk, da zahteva ves nemški narod Schreinerja kot ministra, a izkazalo se je, da je mož že skoraj po* polnoma osamljen in da se zdi le njemu njegovo ministrovanje neobhodno potrebno. Na to ženialnost spominja zadnji manever, ki ga je uprizoril gospod baron Bienerth svoji vladi v prid. V zadnji številki smo javili, da je cesar t sredo sprejel gališkega namestnika, gališkega dežel* nega maišala in poljskega ministra v avdienci. (Poljska korespondenci*, ki je nekako cficielno glasilo poljskega kluba, je objavilo o tej avdienci komu* nike, v katerem se pravi: «Gesar se je opetovano dotaknil notranjepoli* tičnih razmer. S posebnim priznanjem se je izrazil vladar o korektnem, strogo stvarnem vodstvu vladnih poslov in državne uprave v sedanjih težkih časib, Prav intenzivno je povdarjal vladar, kako bi si bilo želeti v skupnem interesu, da se tudi v parlamentu premagajo ovire in da se ljudsko zastopstvo, v svesti si svojega izvora in svojega namena, spomni svojih dolžnosti napram splošnosti in napram sebi samemu. Vladar je dalje izrazil upanje, da bo poljski klub, zvest svoji politični tradiciji, krepko podpiral vlado in se zavzel po svoji davni navadi za stremljenja min. predsednika, ki merijo na to, da se zopet uvedejo v parlamentu normalne razmere*. Kdor pozna dolgoletno politiko Poljakov, se ni prav preveč začudi tej vesti. Pač je pa prišlo začudenje, ko se je drugi dan raznesel glas, da se je komunike sestavil pod neposrednim vplivom vlade in da so v njem zbrani in s posebno publicistično izurjenostjo prikazani tisti momenti* ki so vladi ugodni in bi imeli podpreti njeno stališče. Komunike je samposebi učinkoval zelo od* ugodno, kar je bilo razvidno iz vladi prijazne kora* spondence «Centrum», ki je pisala t •Poročila o avdienci in nje vsebini so izue* nadila slovanske, osobito pa češke kroge, t naj* večjim ogorčenjem in z najostrejšimi besedami se obsoja na češki strani, da se je baron Bienerth zabarikadiral za prestolom in s tem povzroča, da se razmerje med krono in češkim narodom kali id napenja. Ker ne puščajo ofleijelna poročila o av-dijenci dr. Dulembe nobenega dvoma o tem, da so bile cesarjeve besede naperjene proti političnim tendencam čeških poslancev, ker se dalje neoficielno izjavlja, da se je cesar napram dr. Dulembi izjavil naravnost proti vsaki rekonstrukciji sedanjega kabi- neta, torej za to, da ostane ministrstvo Bienerth-Schreiner-Hochenburger, so intencije sedanje vlade jasne. Oni elementi v češkem taboru, ki so navadno odsvetovali od najskrajnejših konsekvenc, izjavljajo z obžalovanjem, da je njih misija pomirjujoče vplivati na tovariše in na češko javnost sedaj pri kraju, ker je najnovejša vladna akcija taka, da bo javno mnenje na Češkem popolnoma radikalizirala, Ce bodo v resnici nastali konflikti med krono in češkim narodom, naj vlada prevzame za to popolno odgovornost.* V drugi, a še manj ugodni luči se pa prikazuje manever, če poročilo res ni prišlo iz poljskih krogov, ampak če jih je le presenetilo. Ako je stvar taka, tedaj je gospod Bienerth v svoji zagati že v zadnjem kotu. S takimi poizkusi si ne more utrditi položaja, pač pa lahko pospeši bankrot. Nadomestna državnozborska volitev v Trstu. Tržaški delavci, volilci III. mestnega volilnega okraja I V nedeljo, dne 14, novembra ste poklicani, da si izvolite novega državnozborskega poslanca. Socialno-demokratična stranka, ki rabi tudi to zakonodajno moč kot mogočno in vspešno sredstvo zoper današnji krivični kapitalistični zistem, stopa v ta volilni boj kakor vedno, s svojim čistim in jasnim programom delavske osvoboditve in z namenom, da bo v državnem zboru zastopala in branila koristi revnega delavnega ljudstva. Kakor vedno, se vara bodo tudi letos laskali hlapci meščanskegn izkoriščevanja in v imenu naroda in narodne ljubezni bodo zahtevali od Vas glasov zato, da bi, ako bi bili izvoljeni, stali v državnem zboru na strani vaših izkoriščavalcev. Takim strankam odrecite svoje glasove in glasujte vsi samo za socialno - demokratičnega delavskega kandidata, ki je Jakob Nioolao učitelj V njem, ki je socialni demokrat, ki je učitelj in član revne delavske družine, ki pozna vse vaše trpljenje in pomanjkanje, v njem bodete imeli resnega in odkritosrčnega zastopnika svojih koristi in smotrov. Slovenski delavcil Ako glasujete za so-druga Jakoba Nicolao, bodete protestirali zoper nazadnjaško avstrijsko vlado, ki je nesposobna, da bi zagotovila gotovo življenje avstrijskemu ljndstvu, nesposobna, da bi naredila med avstrijskimi narodi mir in jim zagotovila razvoj in napredek. Tako bodete protestirali zoper narodnjaško-šovinistične stranke, ki v parlamentu glasujejo vedno za nove puške in kanone, ki so onemogočile sprejem socialističnega predloga zoper podraženje živil in ki delajo z vsemi sredstvi na to, da bi onemogočile zakon za starostno in invaliditetno zavarovanje delavstva. Delavci! Dne 14, novembra pokažite še enkrat, da ste za napredek in da hočete doseči svojo popolno osamosvojitev. Udeležite se vsi volitve in zapišite na glasovnice ime Jakob Nioolao, učitelj. Živela mednarodna socialna demokracija! Soolaliatlčai volilni odbor! Dopisi, Z Viča priLJubljauMProtidela vski sklep občinskega sveta.) V naši občini vlada že od nekdaj velika šolska mizerija. Šolsko poslopje, ki je izpočetka zadostovalo svojim potrebam, je spričo neprestano razvijajoče se Rožne doline postalo že davno premajhno, tako da «o posamezni razredi nastanjeni po vseh mogočih in nemogočih lokalih. V kratkem dobimo menda novo šolo, za kar pa je seveda treba denarja. Kdo bo plačal? je pri takih stvareh prvo vprašanje, s katerim se ima pečati prizadeta korporacija — občinski odbor. Tudi naš občinski odbor se je pečal s tem vprašanjem, ni si preveč vbijal glave, temveč je sklenil kar na kratko: Troške plačaj delavec! Gotovo, da v sklepu tamem to ni izrečno povedano, vidi se pa na prvi pogled, da je bila vodilna misel, Id je diktirala omenjeni sklep ta, da se vsi stroški nalože na delavska ramena. Modri občinski možje so namreč sklenili, da se naloži občinska doklada na vino, iztočeno po gostilnah, in sicer na vsak liter po 4 vin. Kaj se to pravi? Da tisti, ki imajo sredstev dovolj, da imajo vino doma, ne bodo niti vinarja prispevali za šolo. O tem, ali je prav, da se na ta način izkušajo povišati občinske dohodke, prihodnjič kaj več, danes bodi le toliko omenjeno, da taki sklepi kaj slabo uplivajo na pospeševanje tujskega prometa. Hoda južna na Primorskem. Katoliški »Do-moljub*, ki ima menda nalogo skrbeti, da se na Slovenskem čimbolj utrdita in razširita nevednost in lažnjivost, se je v 44. številki siino bahal s klerikalno zmago na Goriškem. Lažnivi klukec se je postavil tako, kakor da niso prišli socialisti pri deželnozberski volitvah niti v poštev. Popolnoma je utajil resnico, da so bili prav socialni de-mokratje tisti, ki so odločili pri volitvi in če niso pomagali pri ožji volitvi liberalcem, se to ni zgodilo iz ljubezni do klerikalcev, ampak ker so spoznali, da se je treba najprej iznebiti enega in sicer tistega, ki je najbolj perfiden. Prišel bo pa tudi dan obračuna s klerikalci in če bodo še nekaj časa tako nesramno lagali kakor v »Domoljubu*, se bo to prej zgodilo nego mislijo. Dopi-sun, ki je zmazal dopis za poneumnjevalni list, pravi, da ni bilo od Podbrda do Poimelca več kakor 18 socialističnih glasov. Ta laž je tako debela, da se prijema kar z obema rokama in člv-vek se ne more jeziti, ko je tako neumna. Nič bolj pametna pa ni tista, da je Podbrdom le še par rdrčkarjev v društvu. Klerikalnemu lažnjivcu bi bilo to gotovo všeč, ampak željica se jim ne bo izpolnila. Bolje bi bilo, če bi bil dophun povedal, kako je hodit Fabjan pri Sv. Luciji nadlegovat železniške uslužbence od hiše do hiše, da bi volili ž njimi. Prav tako je delal idrijski župnik, ki je šs celo po šolarjih pošiljal glasovnice železničarjem. Ali vse ni nič izdalo in tudi v bodoče ne bo. Ge «e dopisnik zaganja v posamezne osebe in misli, da bo s tem kaj opravil, se pa tudi moti. Mi ne pojdemo nazaj, ampak aaprej in če bo treba, povemo črnuhu že še kaj. Gradiva je dovolj. Rdečkar. Solkan. Kdor želi »Z^pni koledar*, naj se oglati pri sodrngu Štefanu Jugu, Solkan štev. 296, ki ga poskrbi za 80 vinarjev. Iz stranke. Zaupnikom stranke in njenih organizacij naj j služi v vednost, da se tiskovine, omenjene v okraž- j nici, ki je bila pred kratkim razposlana, ne bodo j založile, vsled česar se tudi ne bodo mogle razposlati. To na znanje zaupnikom, ki so pri sodr. Kocmurju že naznanili naročila. Mednarodni socialistični kongres. Znano je , že, da bo leta 1910 zopet internacionalni sociali- j stični zbor, in sicer sedaj v Kodanju na Danskem. V nedeljo, 7. t. m. se je o tem posvetovalo mednarodno socialistično tajništvo v Bruselj n, ki je sklenilo, predlagati za omenjeni zbor sledeči dnevni red: 1. Zadružno vprašanje. 2. Mednarodna vzajamnost 3. Brezposelnost. 4. Razsodišča in razoroževanje. 5. Razmerje socialističnih strank do mednarodnega tajništva. 6. Mednarodno zakonodajstvo. 7. Iuternacionalizivanje osemurnega delavnika in majsko praznovanje. Razprava o agrarnem vprašanju bi se imela odložiti za prihodnji zbor. Razven tega se ja bavilo tajništvo še z nekaterimi drugimi vprašanji ter je sklenilo izjavo simpatije za švedske delavce, protestno resolucijo proti španski ekspediciji v Maroko, protestno resolucijo proti preganjanju delav-;kega gibanja naRumunske m, proti smrtni kazni ter še posebej proti progonom radi političnih pregreškov in proti naštevilnemu sodnemu usmr-čevanju na Ruskem in v Španiji. Mednarodno aooiastično tiakopiaje. V soboto, t. m. je bila v Bruselju konferenca socialisti 6-'nih časnikarjev, ki se je bavila z različnimi predlogi, namenjenimi izboljšanju mednarodnega poročanja, Internacionalno tajništvo je sestavil pregled vsega socialističnega časopisja in seznam oseb, ki so mogle oskrbovati poročila. Razvila se je obširna razprava, ki je pokazala, da je pri velikih narodih že precej dobro poskrbljeno za informacijske potrebe. Govorilo se je pa tudi o razmerah pri malih narodih, ki še nimajo dnevnega tiska. Nekateri teh narodov bi radi izdajali biljetene v pojasnilo svojih zadev. Dr Adler je dejal, da bi morale te stranke stopiti v dotiko z uredništvi inozemstva in poiskati naročnikov. Huysmans je izjavil, da bi bil pripravljen posredovati. O tem vprašanju, ki je zelo važno za Jugoslovane, so se posvetovali tudi že sklicatelji jugoslovanske konference, ki bo dobila v tem oziru primerne predloge. Stvar je res težavna, vsekakor se bo pa morala iskati pot, da se najde kakšna rešitev. Jugoslovansko vprašanje postaja od dne do dne važnejše, a v Evropi je bolj neznano kakor razmere pod ekvatorjem. Temu se seveda ni čuditi, ker so jugoslovanski problemi večinoma še Jugoslovanom skrivnostni problemi. Proti neznanju in napačnim predstavem na tem polju bo torej treba storiti, kar bo le mogoče. ShodL bv. Križ pri Tritu. V nedeljo, 16. nov. dopoldne ob 9. uri bo g 2 shod kiusarjev in sploh delavcev vseh strok z dnevnim redam: »Potreba in korist strokovne orgavizacije*, — Ob 11. uri tistega dne javni ljudski shod z dnevnim redom: »Proti neprestano naraščajoči draginji živil*. Na obeh shodih govori shodovni tajnik iz Ljubljane sodrug Anton Kristan. Nabrežina. 14. nov. popoldne bo javni ljudski shod v Nabrežini z dnevnim redom: »Proti neprestano naraščajoči draginji*. Začetek ob 3. pop. Govori sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. — Delavci, pridite vsi! Društvene vesti. Plesne Taje splošne delavske zveze »Vzajemnost* v Ljubljani se vrše slej kakor prej vsako nedeljo v nanovo opremljenem salonu bivše «H*f-nerjeve* restavracije ob S/. Petra cesti št. 47. Začetek vselej ob 2. uri popoldne. Cenj. člani in članice se prosi za agitacijo na veliko udeležbo. Sodnige zlasti stavbnih strok se še enkrat opozazja na risarski tečaj, ki ga otvori »Vzajemnost*, čim bo priglašenih vsaj 30 slušateljev. Natančnejša pojasnila se dobe pri odboru. Program »Vzajemnosti* v Ljubljani za prihodnji teden od 14. do 20. novembra 1909: Ned. 14. nov.: Plesne vaje. Vodja Št. Dražil. Hafnerjev druš.veni salon ob sv. Petra cesti št. 47. Od 2 pop. do 7. zvečer. Pond., 15. nov.: Delavska šola. Predmet: Socializem. Predava E. Kristan. Društvena soba, Še-lenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Od 8. do 9. zvečer. Torek, 16. nov.: Skupna se;a osrednjega odbora za krakovsko-trnovski in šentjakobski okraj ter za Vič-Glince-Rožno dolino. Društvena soba, Še-lenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Začetek točno ob 8. zvečer. Vse administrativne papirje in denar je prinesti seboj. Sreda, 17. nov.: Dramatična šola. Poučuje E. K r i s t a n. Društvena soba, Šelenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Od 8. do 9. zvečer. Vloge je prinesti s seboj. Četrt., 18. nov.: II. redno javno predavanje. Predmet: «Hi-g jena kože*. Z nazornimi slikami. Predava mestni šolski zdravnik gosp. dr. Jos. Dem šar. Velika dvorana »Mestnega Doma*. Začetek točno ob 8. zvečer. Važno zlasti za starše. Petek, 19. nov.: Delavska šola. Predmet: »Društvena organizacija in zadrufn štvo*. Poučuje Anton Kristan. Soba Strokovne komisije, Šelenburgova ulica 6, drugo nadstropje na levo. Začetek točno ob 8. zvečer. Pridejo naj vsi zaupniki in organizacijski funkcijonarji ier priglašeni slušatelji in odborniki »Konsum-nega društva*. Priporoča se, da si omisli vsak majhno beležnico (knjižico) in pa svinčnik. Sobota, 20. nov.: Vpisovanje in sestanek sodrugov, ki se udeleže strokovnega risarskega tečaja. Društvena soba v Šelenburgovi ulici 6, drugo nadstiopje na desno. Od 6. do 8. zvečer. Strokovne organizacije so napro-šene, da še posebej opozore svoje člane na to. Domače vesti. — Volitve v obrtno sodiiče. Kdor je dobil od svojega delodajalca proti svoji volji popisano glasovnico, naj se oglasi v strokovnem tajniku v Šalenburgivi ulici 6/II. Prazno glasovnico pa mu more dati magistrat, dobi jo tudi na volišču! Na delo. — UboitTO ljubljanske N. D. 0. se najbolj pokatuje sedaj, ko je v zadnjem hipu tudi ona z veliko težavo postavila »svoje* kandidate v obrtno sodišče. Med temi jih je namreč nekaj, ki še ne vedo, kakšna čast jih je doletda, to se pravi, postavili so se, ne da jih je kdo'prej vprašal za njihovo mnenje. Prav po klerikalni metodi. Pri kandidatih iz skupine delodajalcev pa je vprašanje, če imajo vsi pasivno volilno pravico, kajti zdi sa nam, da niso vsi avstrijski državljani. Vidi se, da ljubljanska N. D. O. v vsem posnema klerikalce, ki so postavili tudi nekaj naš h sodrugov, bodisi da sami nimajo dovolj zmožnih ljudi, ali pa, da bi naše vo* lilce premotili ter bi se lahko bahali, da so »zmagali iz lastne moči*. Pri nekaterih klerikalnih kandidatih bo še ta sitnost, da bo treba vzeli abecednik v roko, da se priuče branja in pisanja. Je pač revščina in uboštvo na vseh straneh. Delavci — volilci naj torej dobro premislijo, komu bodo zaupali svojo usodo. — Škofova brošura je še vedno glavni predmet polemike v »Slov. Narodu* in v »Slovencu* in že dolgo se ni podalo po meščanskem časopisju toliko hinavščine, kolikor ob tej stvari. Mi smo svoje mnenje o škofovem eksperimentu že povedali in prav nič nikavna se nam ne zdi, še dalj bresti po tem blatu. Ampak argumentiranje meščanskega časopisja je že take, da je skoraj potrebno, zavihati hlače pa stopiti kar v lužo. »Slovenski Narod* uganja hinavsko burko, če se dela, kakor bi bila Bjegova moralnost užaljena, zakaj to je že res, da je imelo liberalno glasilo pogostoma svoje dopa-denje ne nad svobodnim mišljenjem v spolnih stvareh, ampak nad spolnimi »pikanterijami*, od katerih ni daleč do pornografije. Toda če Bsstopa »Slovenec* v pozi varuha morale in povzdiguje škofa Živega med svetnike, se mu to tudi prav slabo podaja. Da je bila njegova brošura namenjena samo »poklicanim*, je laž, zakaj v ta namen ne bi bilo treba tiste cgromne naklade, ki se je natisnila. In če se pomisli, da so klerikalci vedno vsako besedo o spolnih rečeh označevali za nesramnost in svinjarijo, tedaj je vendar nekoliko čudno, če se trdi, da je pod škofovim peresom sama morala in blag namen, kar je pod vsakim drugim peresom baje m e, če mate nahod, če ate hripavi, zasliženi in težko dihate, Kellerjev ttuid z znamko »Elsafluid*. Prepričali »mo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu 1. t. d„ o njegovem zdravilnem in kaše! tolažečem vplivu. Tucut za poskušnjo & kron, dva tuc&ta 8 kron 60 vinarjev Iranko. Izdeluje ga le lekarnar E. V, Keller v Stuhici, Elsin trg št, 252 (Hrvaško) pobujšljivost in svinjstvo. Kregajo se, ampak hinavščino je le na obeh straneh več kakor preveč. — Koncertna akademija, ki jo priredi »Vza« jaranost dne 22. t. m. v veliki dvorani »Narodnega Dotaa* v čast gostom jugoslovanske konference, bo podala ljubljanskemu delavstvu nenavaden HEsetniški užitek, zatorej ni čudo, da ja zanimanje 7.a to koncertno priredbo nenavadno veliko. Gela »Slovenska Filharmonija* bo pod vod-itvem kapelnika gospoda Tai icha izvajala izbrana umetniške kompozicije; poleg zborovega petja bodo udeleženci imeli priliko slišati tudi nekatere odlične moči slovenske opere in slovenske drame. Spcred bo bogat, raznovrsten in jako pazno izbran, kajti prireditelji stoje na stališču, da imamo svojim gostom ponuditi pravi umetniški užitek, ki jim ostane v prijetnem spominu, in da imajo tudi slovenski delavci pravico, uživati najboljše, kar je v naših razmerah mogoče na umetniškem polju. Na razna vprašanja omenjamo, da se vstopnice lahko dobe v dtustvenem lokalu, Šalenburgova ulica 6 in v upravništvu »Rdečega Prapora*. Dobe se pa tudi pri xaupnikih. Z ozirom na krasni spored in pa na to, da je koncert prirejen v čast našim hrvatskim, srbskim in sploh zunajaim gostom, je pričakovati jako veliko udeležbo, pa bo dobro, ča si sedrugi pravočasno oskrbe vstopnice. — V tržaškem *Narodaom domu* se ljudje med seboj kregajo. Naj pa »Eiinost* še stokrat napiše, da to ni res. »Edinost* ima prav, kadar trdi, da ni res, da bi bilo med dr. Mandičem in politiškira društvom »Eiinost* Kakšno nespsrazum-ljenje. Mi »mo prepričani, da se Mandič celo dobro počuti v družbi svojih političnih strlcov in kumev. Toda nesporazumljenje je med delavci in pol. društvom »Edinost* in poslednje sili Mandiča, da ostaae na predsedniškem stolčku N. D. O. samo zato, da ohrani vez mtd N. D. O. in pol. društvom ♦Edinost*. To je resnica. Stvar je enostavno sledeča: Delavci (oaradn ) postajajo vsak dan bolj pametni in začeli so razumevati, da je politika, ki jo vodi narodna gospoda protiddavska in so to svoje mnenje javno povedali. Dali so vedeti narodni gospodi, da bočijo ostati v biši kot enakopravni čiani družne in odločevati sami o svoji usodi. To ni bilo narodui gospodi prav. Mandič se je zarekel in je da! prav delavcem, pa je takoj sporna), da ni nagnen k delavcem in čutil je zadrego, v katera bi bil brezdvomno prišel, ako bi bili delavci priši od besed do dejanja in zahtevali tudi od njega dejanj. Ko je to premislil, se je ustrašil in je reke), da ne sprejme več predsedniška N. D. O. Narodna gospoda se je zato zelo prestrašila in je začela objavljati v raznih listih notice, da se je Mandič sprl s pol. društvom »Edinost* zaradi N. D. O, zaradi konsumnih zadrug i. t. d. Delavci so temu verjeli. B li so takoj prepričani, da imajo Mandiča za seboj in so ga hoteli zaradi tega imeti še nadalje za svojega predsednika. Politično društvo «Elin?st» ja zmagalo. Saj je vsemu Trstu znano, da bi bil dr. Rybaf odstopil od okoličanakega mandata, ako ne bi bil Mandič sprejel predsedništva N. D. O. Mandič je tedaj zopet privezal delavcc narodni gospodi. Toda upati je, da bodo delavci kmalu razumel', da so bili vjeti na liman‘ce, da Mandič faktično ni na njihovi strani, marveč da je le nit, s katero so jih narodni gospodje privezali k sebi in jim zamaš ii usta. Ko bodo delavci ša to zvedeli, bo konec N. D. O. Nas vsa komedija sicer malo zanima, toda našim čtateljcm smo jo hoteli pojasniti. — Opozarjamo čitatelje in sodruge v Ljubljani in okolici na objavljen program splošne delavske zveze »Vzajemnost*, v današnji številki, in še posebej na javno predavanje v četrtek večer v vidiki dvorani »Mestnega Doma*. Odslej bo v vsaki sobotni številki objavljen pregram »Vzajemnosti* za nastopni teden. — Is posebne prijaznosti bodo na koncertni akademiji, ki so priredi v čast delegatom jugoslovanske konferenco dne 22. novembra t. 1. v »Narodnemu Domu*, sodelovali: Gospodična Pavla Lvova, članica slovenske opere, gospod V u 1 a-kovič, član slovemke operi’, in gospod Danilo, član slovanske drame. @§@@©§@§@©i§lf§@@@ Soiragi, siaiSljtriKi! fcaVsrsc t« briVnicc, !(jtr jt bi razpolago Vasi h=W Wfil )>„„„«! Umetnost in književnost. Sloreniko gladaliiče. V soboto se je igrala Šubertova češka drama »Zatev*, ki nekoliko spominja na dogodke ob pnltki poloma svetovac-lavfike hranilnice. Šubert, ki je bil nekdaj ravnatelj na »Narodnem gle ališču* v Pragi, potem pa na novem vinogradskem odru, je tudi v čeških delavskih krogih dobro znan, zlasti od takrat, ko je z družbo vinogradarskega gledališča gostoval na Dunaju v »Delavskem Domu.* Šubert je kot gledališki vodja in kot pisatelj vseskozi resen značaj in tudi njegova »2atev* je kljub raznim tehniškim pomanjkljivostim seriozno delo, ki zailužuje pozornost. Problem, o katerim se bavi, sicer ni izmed tistib, ki imajo večno veljavo, temveč je aktualne tendence; cela drama ima nekam kritičn• polemičen pomen. Avtor se je pa trudil, podati realno sliko, karakterizirati svoje osebe in v vsakem oziru služiti resnici. Pri vsem tem je Šubert eden tistih ne pregosto posejanih pisateljev, ki nikdar ne iščejo zgolj teatralnih, vsakovrstne instinkte šepetajočih in navadno malo vrednih efektov, ampak iščejo pravo umetnost. Igralo se je v celoti precej dobro; da je bilo gledališče vsled »kolovega* koncerta slabše obiskano, se je seveda opažalo in čutilo. Onaeniti moramo premišljeno igro gospoda Verovška, ki se je pokazal tistim, ki mislijo, da ne tiči v tem nmetniku nič druzega kakor komik. Nam se celo zdi, da je prava Verovškova nadarjenost na povsem drugem polju, zlasti ker je že večkrat pokazal, da zna lepo karakterizirati. Ob sedanjem pomanjkanju moških igralskih moči bo menda večkrat imel priliko, vožbati svoj talent v tej smeri. — V celoti soglašamo z igro gospe Borštnikove ter gospodične Wintrove pa goipodov Nučiča in D a sil a. Omenili bi še gospoda Bohuslava, ki je zopet pokazal hvalevredno ambicijo. Ostali člani so im li le epizode. — V torek je bila premiera »detektivske* burke »Olimpijske igre*, ki sta jo sfabricirala Kraatz in Neals človekoljubnim namenom, izvabiti ljudem kolikor mogoče smeha. To se jima je posrečilo. Sicer pa o stvari ni vredno mnogo pisati. Avtorja sta porabila ves stari rekvi-zitorij dunajskih burk, ki sta ga »modernizirala* s tem, da sta se nekoliko porogala navdušenju za Sherlok Holmesa in detektivske istorija. Razumemo, da potrebuje gledališče včasi nekoliko »popra*. Želeli bi le, da ne bi o dala poleg opere in operete ter takih šegetalk prava drama popolnoma v kotu. Igralci so bdi dobro razpoloženi in so prenesli to razpoloženje tudi na občinstvo. Ker s temi vlogami ne bedo hoteli izpolniti svojega umetniškega poklica, da gotovo ne bodo užaljeni, če jih ne navajamo imenoma. Zadnje vesti. Politični položaj. Dunaj, 12. novembra. Hinavščino nemških strank, presegajočo že v politično izdajstvo, priča zadnja »Deutechnationale Korrespondenz*, ki piše: »Is političnega položaja izhajajoča možnost vladanja § 14 igra v sedanjih parlamentarnih konferencah poleg drug h eventualnosti ne neznatno ulogo in javljalo se je, da se misli v poljskem klubu na resolucijo proti vladanju s § 14. Tudi današnja konferenca Nemcev in Poljakov se je ba-vila z eventualnostjo režima s § 14 in splošno je bilo mnenje, da se mora storiti vse, da bo poraba § 14 nepotrebna. Odpor proti vladanju s § 14 mora biti seveda nemškim svobodomiselnim strankam načeloma simpatičen. Nemci so stali ob zibelki ustave in so jo vsak čas z vsemi močmi branili, v časi tudi zapo stavljaje svoje nirodne interese, vedno so se bavili z vprašanjem odprave § 14 in ob zadnjih političnih bomatijah so z vso vnetno delovali za ohranitev parlamenta.* V tem odstavku je več laži, ki se dajo hipoma dokazati. Ko so socialni demokratje v Ba-denijevih časih zahtevali odstranitev § 14, so nasprotovali nemški liberalci in dva izmed tedanjih z8govorn;kov § 14. sedita danes v kabinetu; to sta ministra grof Sturgkh in dr. Hochenburger. Značilen ie pa šele drugi odstavek članka, ki se glasi: »Ampak razlika je med načelnim varovanjem gotovega stališča in med taktično zahtevo ob gotovem času V tem pogledu si je treba biti na jasnem, komu koristi tak korak in če odgovarja lastnim interesom. Če se tudi vlada ne poslužila§ 14, je vendar možnost njegove porabe sredstvo, vplivati na ob.trukcijske skupine v parlamentu .. » Torej: Ce koristi § 14 Nemcem in se vlada proti Slovanom, jo dober. To je prav tako, kakor morala. ki miili: »Krasti jo greh, če se krade meni; če pa kradem jaz drugim, je to taktično uvaže-vanje.* Dunaj, 12, novembra. V poljskem klubu je ministrski predsednik Bienerth izjavil, da ne misli na vladanje brez parlamenta. Dunaj, 12. novembra. Razpoloženje v političnih krogih je skoraj povsod viharno. Izjava, ki jo je bda vlada izdala o avdienci poljskega ministra Dulembe, je razdražila celo mnogo Poljakov in na zadnji seji poljskega kluba je Dule m ba sam podal dodatno pojasnilo, ki je pravzaprav zanikanje vladnega komunikeja. Dulemba je dejal na seji, da je cesar pohvalil prizadevanje Glombinskega za dosego rednega delovanja v državnem zboru in da je izrazil svojo enakomerno naklonjenost vsem narodom v državi. To se je naznanilo tudi »Slovanski Enoti*. Danes popoldne je imel Glombinski dolgo koaferenco s Krama lem in Šušteršičem. Tudi parlamentarna komisija »Slovanske Enote* je imela popoldne sejo in je sklenila objaviti posebno izjavo z ozirom na zadnje avdience in na komunike vlade. Nemške svobodomiselne stranke so pa imele posvetovanje s krščanskimi socialci. Iz odsekov. Uitavni odiek proti § 14. Dunaj, 12. novembra. Na včerajšnji seji ustavnega odseka je poslanec dr. Adler omenil govorice, da hoče vlada nadomestiti parlament s § 14. Izjavil je, da je naloga odseka, takoj nastopiti proti taki nevarnosti. Jasno je, da ima odsek dovolj razlogov, postavili se proti nameravanemu kršenju ustave Nevarnost je v tem, da se § 14 ne smatra za izhod iz težav, ne za sredstva državne potrebe, ampak za sredstvo Bienerthovih potreb. Profesor Skedl (nemški naprednjak) je izjavil da ne soglaša s člankom v »Deutschnationale Kor-respondenz*. ki je zagovarjal § 14. Bugatlo (italijanski klerikalec) žeti, da se ne protestira v obliki resolucije, ampak da se vpraša predsednika (!) Dam m (nemški agrarec) pravi, da ne bi smela resolucija meriti le proti vladi, ampak tudi proti strankam, ki so krive sedanjih razmer. Dr. Adler (soc. dem) vlaga sledeči predlog; »Ustavni od«ek izjavlja, da je dovoljenje proračunskega provizorija brez soglašanja obeh zbornic državnega zbora nedopustno ter izreka s tem, da je poraba § 14. protiustavna. Odsek izreka nadalje, da zadene vlado, ki posega za rešitev iz političnih težav po § 14 in s tr an ke, ki d o vo ljuj e jo to in ki silijo s svojo politiko tja, vsa odgovornost za kršenje ustave. Si lb er er (krš. soc.) in Dam m (nemški agrarec) želita neke izpremembe, da bi bila resolucija blažja za vlado. Vse izpremembe se odklanjajo; na to se soglasno sprajme Adlerjev predlog. Socialno zavarovanje. Dunaj, 12. novembra. V odseku za socialno zavarovanje je poslanec Cerny (soc. dem.) zahteval, da začae obveznost zavarovanja že s 14, ne pa šele s 16. letom. Eldersch (ioc. dem.) zahteva, da odpade starostna meja za zavarovanje, katero določa načrt s 60. letom. Muhič (soc. dem) protestira, da ne bi veljalo zavarovanje za začasno vposlene delavce. Ta določba bi zadela poljedelske delavce in bi bila neumestna koncesija za veleposestnike. Sklenilo se je, da se ima pododsek še CBkrat posvetovati n paragrafih 1—15. Sklicati se ima anketa Doljedelcev, obrtnikov in industrialcev, da se zaslišijo zaradi zavarovalne obveznosti. Razkol v ogrski neodviinj&iki stranki. Budimpešta, 12. novembra. Včeraj se je definitivno izvršil davno pričakovani razkol v stari neodviš* njaški stranki. Košut je s svojimi pristaši iztopil in ustanovil lastno stranko. Napovedana konferenca stranke je bila sinoči. Predsedoval je Košut. Poslanec Hollo je vložil predlog, da protestira neodvišnjaška stranka proti podaljšanju privilegija skupne banke in da bo podpirala le tako vlado, ki sprejme poleg splošne volilne pravice tudi ustanovitev samostalne banke v program in ki bo ustanovljena samo iz neodviš* njaske stranke. Na to je vstal Košut ln začel naštevati svojo zasluge. Nastal je tak vihar, da več minut ni mogel priti do besede. Končno je vložil predlog, ki se načeloma izreka za samostalno banko, a ne da bi se določil termin. Pri glasovanju je bilo 74 poslancev za Košuta in 128 proti njemu. Nato je Košut izjavil, da mu ne ostane nič drUsega, kakor izstopiti iz stranke. S svojimi pristaši je potem ustanovil novo stranko, ki se imenuje »48. leta neodvišnjaška stranka*. Košut je predsednik, Pavel H o i t s y podpredsednik, Emil N a g y pa kvestor. g;: Našim rodbinam priporočamo :: Kolinsko cikorijo! Ali ste že dobili fonograf zastonj? Jkk Da povsod vpeljem svoje izborne nuino- jBrak vejše valjarje, imenovane «GoWhart>, nem se odločil, da razdelim 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt, obenem vpošljite 10 vinarsko znamko in lahko prejmete zastonj in colnine prosto krasen koncertni fonograf. 6—1 I. fonografski uvoz L,. LiSvvin Dunaj VI., Gumpendorferstrasse Ul. Delavski žepni koledar za leto 1910 je ravnokar izšel. Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega prapora" v Cjubijani. H. Suttner Ljubljana n mestni trg razpošil'a ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf Ara na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4'50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K T20, srebrna K 5'—. 20 Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana nasproti glavni pošti priporoča: 36-29 ▼se modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne yeženine, :: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za gospode ; Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. Kupujte le v trgovini s papirjem Ivan Vrečko 20 Ljubljana, Sv. Petracesta 31. Zaradi preselitve 10% popusta. Najboljši češki nakupni vil*. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega puljenega 2 K, bolj* Sega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 Kj belega, pnhanega 6 K 10 h j 1 kg relefinega, snožnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 Kj 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K j be- — —lega finega 10 K; najfinejši prsni 13 & puh. Kdor vzame 5 kg dobi franko Izgotovljene postelje Z gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvatna zglavni kotna, vsak 80 cm dolg, 08 cm širok, napolnjen z novim; sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K, napol puh 20 K; puh 24 K; samo pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 3 K 60h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko, Za neugajajoče se povrne denar. S.lctiisck, ptsriunitz 11 758, C«SKi Us (Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 16—11 &kdn»Jci- ______ Xatori £»iye> <,__ rSimon^ J ' 50 °/0 prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja. sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 14-1 Sladin _~t........... t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi cega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy. Kavarna ,Unione‘ v Trsta s ulica Caserma in Torre Blanca 1 se priporoča. Svarimo vsakogar, če je hripav, zaslizen in če nima teka, če opazi, da izgubi na teži svojega telesa, če se ponoči poti, čc se čuti slabega in izmučenega, ali če opazi te pojave pri kakem družinskem udu, da naj ne rabi tajnih sredstev, ampak da nemudoma naroči Orkenyev sirup iz lipovega medu, da se te pojave takoj omeji. Orkenyev sirup iz lipovega medu prekaša vsa podubna sredstva, olajša kašelj, odpravi slezenje, vzbuja slast in odpravi nočni pot. Na angleški razstavi odi kovan z zlato kolajno. Steklenica za poskušajo stane 3 krone, velika steklenica 5 kron in 3 velike steklenice franko 15 kron. Naroča se po povzetju samo pri izdelovalcu Orke-nycva lekarna apostolov v Budapešti, Josefsring 64, Depot 31. i Ceniki zastonj poštnina prosto! Pozor! Kdor želi imeti dobro ura, naj io zahteva z znamko «Union», ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Doba se pri: Fr. Čndna urarja in trgovca v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn «Union» v Bielu in Genovi. 40—31 Sprejmem tako] 4- za različna dela in pop ravlj alca gornjih čelov. Ivan Smrekar :: Mokronog. Ustanovljena 1847. 52-48 Uatanovljena 1847 Sovama pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 g: LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7 Najve5ja zaloga potiiitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d. IM&JnlžJe oene. NalaolidnejSe blago. Tvrdka Chalupnib & Predovič Ljubljana, Stari trg|19 priporoča najboljše in najokusnejše šunke, pripravljene po praškem načinn, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih, domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase, hrenovke in safalade vsak dan 2krat sveže. Po&tne poiiljatve od 5 kg naprej po povzetja. 5-3 Za ižborno blago, točno postrežbo, solidne cone jamči in se priporoča zgornja tvrdka. i x ♦ ♦ ♦ * Največja zaloga, čopičev n pleskarje, iobae »likarje, zidarje, Mizarje. LikOV, pristnih angleških ta. vozove. Emajlne prev lake, pristne, v posodicah po >/■) ‘/