Izvestje 6 • 2009 Čl a n k i s KRIte jez IKOv Ne INte RFe Re NCe DANILA ZULJAN KUMAR * POJe M Je ZIKOVNe INTe RFe Re NCe Jezikovno interferenco definiramo kot sprejem jezikovne prvine iz jezikovnega siste- ma A v jezikovni sistem B, pri čemer ne gre le za preprosto dodajanje tujih jezikovnih vzorcev, ampak za preureditev razločevalnih lastnosti jezikovnega sistema B, saj vsako dodajanje ali odvzem jezikovnih prvin v sistemu pogojuje ponovno določitev njegovih razločevalnih la- stnosti (Vogt, v Weinreich 1979: 1). Ločimo več vrst interferenc: 1. leksikalno – prevzemanje leksemov; 2. semantično – pre- nos pomena zaradi medjezikovne identifikacije s tujim modelom; 3. morfološko – prenos veza- nih morfemov; 4. fonološko – prevzemajo se fo- nemi ali glasovi iz drugega jezika; 5. prozodično – prenos naglasa ali intonacije; 6. skladenjsko – prenos skladenjskih pravil ter 7. ortografsko – prenos grafemov (Sočanac 2004: 32–33). Ohlapnejša je delitev na vidne in skrite in- terference. Skrite interference ne vključujejo nobenega vidnega prenosa v smislu leksikalnih ali morfoloških interferenc (na primer prevzem furlanskega večalnega besedotvornega obrazi- la -on v primorskih govorih: mačkon, praščon, packon), ampak gre za posnemanje pomena ali strukture iz jezika A z jezikovnimi sredstvi je- zika B. Tovrstne interference, ki jih imenujemo tudi kalki, 1 postopek, pri katerem z jezikovni- mi sredstvi lastnega jezika posnemamo pomen * Dr. jezikoslovnih znanosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, DZuljan@zrc-sazu.si  Na zelo poveden način je take vrste interference ozna- čil znani italijanski jezikoslovec G. I. Ascoli že leta 1883, ko je kalke iz nemščine v alpskih romanskih go- neke besede ali strukture oz. njeno zgradbo v tujem jeziku, pa kalkiranje, spadajo med t. i. pomenske in skladenjske premike. Pomenski in skladenjski premiki niso že sami po sebi je- zikovne interference. Jezikovna interferenca vključuje jezikovni prevzem, nov pomen in/ali nova struktura (različna od pomena ali struktu- re v nekem nadsistemu; npr. v razmerju krajev- ni govor : narečje oz. narečje : knjižni jezik) pa lahko vznikneta že v jeziku (sistemu) samem. V vasi Vedrijan v Brdih je znana vezava glagola s predmetom v tožilniku, medtem ko v knjižnem jeziku glagol zahteva dajalniško vezavo: oni so nas ‘nam� kuhali. Gre za skladenjski premik, ki pa ni skladenjska interferenca, saj v italijan- skem jeziku in stičnem furlanskem narečju take strukture ne poznamo. Naj opozorimo tudi na razlikovanje med jezikovnim prevzemom, ki spada v skupino pomenskih in skladenjskih premikov, in jezi- kovnim vplivanjem: pri prevzemu struktura ali pomen v jeziku B ne obstaja, pri vplivanju pa struktura ali pomen besede v jeziku B sicer obstaja, vendar v rabi nima iste funkcije, če pa jo ima, ta nosi označevalnik starinsko, redko ali kako drugače zaznamovano. POMe NSKI IN SKLADe NJSKI KALKI Med pomenske in skladenjske kalke spada- jo strukturne in pomenske interference, ki jih lahko natančneje poimenujemo pomenski in skladenjski premiki, nastali zaradi stičnosti z vorih označil kot »materia romana, spirito tedesco« (Skubic 1990: 4). Izvestje_6_tekstblok_2.indd 35 3.12.2009 14:29:02 6 Izvestje 6 • 2009 Čl a n k i drugim jezikom. 2 Pri tem gre za prevzem struk- ture ali pomena iz jezika A v jezik B. s kladenjski kalki O skladenjskih kalkih govorimo takrat, ko skladenjska struktura v jeziku B (ali bolje: enem od sistemov ali podsistemov jezika B) odstopa od norme (jezika B oz. je v jeziku B sploh ni), jo pa najdemo v jeziku v stiku (jeziku A oz. enem od sistemov ali podsistemov jezika A). Taki pri- meri so: posnemanje glagolske vezave (primor- sko (prim.) mu boli trebuh < it. gli fa male la pancia, furl. gi fâs mâl la panse), kalkiranje ita- lijanskih in/ali furlanskih besednih zvez (prim. mam toplo < it. ho caldo, furl. i ai cialt; prim. danes se slišim slabo < it. oggi mi sento male, furl. uè mi šinti mal; goriš. in tržaš. slov. klicati note < it. chiamare le note). O skladenjskih in pomenskih kalkih smo se pogovarjali z zakoncema, Slovencem in Ita- lijanko, rojenima v Italiji, ki sta se odločila za življenje in delo v Sloveniji. V slovensko šolo sta vpisala tudi svoja otroka. V nadaljevanju nava- jamo dva zgleda, v prvem govorca navajata skri- te italijanske interference v pokrajinski različici slovenščine, ki se govori ob italijanski meji, v drugem zgledu pa navajata skrite slovenske in- terference v italijanskem jeziku svojih otrok. V zgledu [1] govorca opozorita na kalkira- ne strukture brez drugega, za + nedoločnik, od + samostalniška besedna zveza, ki so v splošni rabi na Primorskem. Tina, ki se je učila knjižne slovenščine na jezikovnem tečaju, 3 se kalkirane strukture zaveda, vendar jo zaradi identifikacije s skupnostjo oz. prilagajanja okolju, v katerem biva, uporablja tudi sama. V zgledu [2] pa go- vorca poročata o slovenskih jezikovnih inter- ferencah v italijanskem jeziku svojih otrok, ki pretežni del časa prebijeta v slovenskem jezi- kovnem okolju.  Podrobneje o strukturnih in pomenskih interferen- cah glej v Zuljan Kumar 2002, 2003 in 2004.  Tudi sicer ima razvito védenje o razlikah v tvorjenju jezikovnih struktur v italijanščini in slovenščini. [1] e: Ma so vsi taki izrazi, ki so tudi v Sloveniji, ne, mislim, tu na Primorskem taki izrazi, ki ... recimo brez druzga, ne to, to ... T: Senz� altro. e: To je prav direktni prevod iz senz � altro. T: In in za + infinitivo. Jaz vem, da ni redu, ma če rečejo vsi, govorim tudi jaz zdaj tako, vem, da je narobe, oppure to, je brat od Andreja. To ni v redu, ne, ma če vsi rečejo ... (smeh) D: Ja, ti si se učila knjižno in zdaj slišiš tu dru- gače. T: Ja, alora govorim tudi jaz, ne. (smeh) [2] T: Na primer rečeš ... ker po slovensko je se ble- šči, ne, vedno, sem popravljala tolikokrat ... o, come si brilla, ne, questo, po italijansko come brilla, ne, ali ... D: To pomeni otroci razmišljajo po slovensko in prevajajo v italijanščino? T: e, ja, be ... D: Ker so več časa v tem okolju, ne. e: Ci prepariamo ci, je rekel enkrat Marco, se reče prepariamo ci ali ci prepariamo. T: Oppure, aspetta, aspetta, un� altra, ma se ne spomnim, se ne spomnim … Aiuta a la mam- ma. V italijanščini je aiuta la mamma, pomagaj mamo. D: Si na en način pomaga otrok, ne. On ima vzo- rec v slovenščini in pole poskusi v italijanščini. T: Ali obratno kot za vidit, italijansko je andia- mo a vedere, po slovensko gremo za videt, to ni v redu, ne? Pomenski kalki Med pomenske kalke prištevamo širitev po- menskega polja slovenske besede zaradi njene- ga enačenja z ustrezno enakovredno tujo bese- do (na primer glagol odpreti ima v primorskih narečjih poleg osnovnega pomena še pomen ‘prižgati�: odpreti luč < it. aprire la luce, furl. vi- arsi la lûs). V našem primeru raba pomenskega kalka zlomiti si rit ‘zlomiti si trtico� pri sogovor - cih izzove krohot. Izvestje_6_tekstblok_2.indd 36 3.12.2009 14:29:02  Izvestje 6 • 2009 Čl a n k i [3] A: Tisto povej, ko si je Ana zlomila ret, ne, si je zlomila trtico, in on (pokaže na B) je reku, da si je zlomila ret. B: [se ga spacâ il cul] 4 ... (smeh), si je zlomila ret, ne. (smeh) A: Se sliši ful smešno, ne, v slovenščini. Je ZIKOVNO VPLIVANJe S pojmom jezikovno vplivanje (v našem pri- meru skladenjsko vplivanje) razumemo širitev skladenjske vloge neke strukture zaradi tujeje- zične interference. V primorskih narečjih sodi sem raba povednega naklona v pogojnem od- visniku za pretekli čas (Če sem bila mogla, sem jo bila pojedla < it. Se potevo, l’ avrei mangiata, furl. Se podevi, la varès manzade), raba nedo- ločniškega polstavka namesto razvezanega (ek- splicitnega) odvisnika (ni bilo redko srečat take- ga človeka tu po naših dolinah < knj. it. non era inusuale incontrare una persona di questo tipo nelle nostre valli). Rabo povednega naklona v pogojnem od- visniku ter rabo nedoločnika (nedoločniškega polstavka) v vlogi predmetnega odvisnika po- znamo tudi v slovenskem knjižnem jeziku, ven- dar je ta struktura rabljena mnogo manj kot v zahodnih slovenskih narečjih. Glede na to dej- stvo bi težko rekli, da gre za jezikovni prevzem. Primernejši bi bil termin jezikovno vplivanje. To pomeni, da ne gre za sprejemanje nove, v jeziku B neavtohtone strukture, ampak za strukturo, ki v jeziku že obstaja, vendar so se njene funk- cije razširile. To je oblika skrite interference, ki jo Weinreich (1979: 7) imenuje medjezikov- na identifikacija (interlingual identification). Do medjezikovne identifikacije pride, ko neka struktura v jeziku B zaradi posnemanja vzorca iz jezika A ob svoji običajni dobi dodatno funk- cijo. Primer jezikovnega vplivanja je, denimo, raba nedoločniškega polstavka namesto namer- nega [4] in predmetnega odvisnika [5]: [4] /.../ Za tisto, ker ker imam tudi mobi in in certo  Goriš. it.; knj. it. Lei si è spaccata il culo. senso naj bi tudi pəršparal na tistem, ker name- sto klicat z mobitem, kličem tudi s taljanskim. /.../ [5] /.../ ker zakaj ... če gledaš enkrat kupit en dober telefon, je pametno, da se malo pozanimaš, ne, ker lahko da boš naletel na Murphyja /.../ LITeRATURA CAMeRON, Deborah. 2004. Working with Spo- ken Discourse. London: Thousand Oak, New Delhi: Sage Publications. CRYSTAL, David. 2006. How Language Works. London: Penguin Group. GUMPeRZ , John J. 1992. Discourse strategies (Studies in interactional sociolinguistics). Cambridge, New Y ork, Melbourne: Cam- bridge University Press. SKUBIC, Mitja. 1990. Skladenjski kalki roman- skega izvora v zahodnih slovenskih govorih. Dissertationes. Classis 2, Philologia et lit- terae, 153–161. SOČANeC, Lelija. 2004. Hrvatsko-talijanski jezični dodiri (S rječnikom talijanizama u standardnome hrvatskom jeziku i dubro- vačkoj dramskoj književnosti). Zagreb: Na- kladni zavod Globus. WeINReICH, Uriel. 1979. Languages in Con- tact. Findings and Problems. The Hague, Pa- ris, New Y ork: Mouton Publishers. ZULJAN KUMAR, Danila. 2002. Pomensko- skladenjski premiki v briškem in nadiškem narečju. V: Jezik in slovstvo 47/5–6, 193– 200. ZULJAN KUMAR, Danila. 2003. Nekaj bese- dnorednih posebnosti v nadiškem in bri- škem narečju. V: Jezikoslovni zapiski 9/2, 59–80. ZULJAN KUMAR, Danila. 2004. Vpliv italijan- ščine in furlanščine na gradnjo zložene po- vedi v nadiškem in briškem narečju. V: Riječ 10/2, 105–119. e Izvestje_6_tekstblok_2.indd 37 3.12.2009 14:29:02