Arheološki vestnik (Arh. vest.) 42. 1991, sir. 65-198
65
Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini
Janez DULAR, Borut KRIŽ, Drago SVOLJŠAK in Sneža TECCO-HVALA
Izvleček
Snov tega prispevka sodi v sklop naselbinske arheologije, upoštevajoč lego najdišč, značilnosti okolja, možne prostorske komunikacije itd. Obravnava poselitev prostora osrednje Slovenije (Mirensko in Temeniško dolino) s poudarkom na železni dobi, čeprav upošteva tudi ostale arheološke dobe (eneolitik, bronasto dobo, pozno antiko). Predstavljeni so rezultati sondiranj osmih utrjenih prazgodovinskih naselij. Težišče razprave je na kronološki razvrstitvi in stratigrafski situaciji le-teh. dotakne pa se tudi drugih problemov, kot so fortifikacije in odnos naselij do grobišč.
Abstract
The subject of the paper relates to the field of settlement archaeology, taking into account site location, environmental characteristics, possible spatial communications etc. The discussion, comprising the area of central Slovenia (the valleys of the Mima and Temenica) focuses on Iron Age settlement, but considers other archaeological periods as well (Eneolithic, Bronze Age, late Classical Antiquity). Presenting the results of test excavations at eight fortified prehistoric settlements, the paper centers on their chronological ordering and strati-graphic sequences; however, other problems are also briefly addressed (fortifications, relationships between settlements and cemeteries).
VSEBINA
UVOD..........................................65
TEHNIKA IZKOPAVANJ ....................66
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI MIRENSKE
IN TEMENIŠKE DOLINE....................68
NASELJA ......................................69
Kunkel pod Vrhtrebnjem ....................69
Sv. Ana nad Vrhpečjo........................76
Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem ...	81
Gradec pri Mirni..............................84
Kincelj nad Trbincem ........................90
Vesela gora v Brinju..........................94
Žempoh nad Ostrožnikom....................96
Križni vrh nad Belim Gričem................98
SKLEP..........................................105
SEZNAM LITERATURE......................109
KATALOG......................................110
Kunkel pod Vrhtrebnjem ....................110
Sv. Ana nad Vrhpečjo........................112
Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem ...	114
Gradec pri Mirni..............................119
Kincelj nad Trbincem ........................127
Vesela gora v Brinju.........•. . . .	129
Žempoh nad Ostrožnikom....................129
Križni vrh nad Belim Gričem................131
Table..........................................149
UVOD
Zanimanje za utrjena prazgodovinska naselja ima pri nas že dolgoletno tradicijo, saj segajo začetki raziskav te problematike še v čas, ko se je v Evropi pravzaprav šele rojevala prazgodovinska arheološka znanost. V mislih imamo ustanovitev Prazgodovinske komisije pri dunajski Akademiji znanosti (1878), ki je že ob nastanku vključila v svoj program tudi raziskovanje kranjskih gradišč. Da je bilo delo zastavljeno nadvse resno, govore rezultati. Tako je že leta 1879 izšlo pomembno in še vedno ne povsem nadomeščeno delo o prazgodovinskih gradiščih in grobiščih na Kranjskem, ki je sad skupnih prizadevanj predsednika dunajske komisije Ferdinanda Hochstetterja in kustosa Kranjskega deželnega muzeja Karla Dežmana (Desch-mann, Hochstetter 1879). V članku so objavljeni rezul-
tati njunih rekognosciranj in prvih izkopavanj naših železnodobnih najdišč. Žal se je po tem začetnem poletu, ko so bila grobišča in naselja obravnavana dokaj enakovredno, zanimanje raziskovalcev usmerilo skoraj izključno k nekropolam. Ta zasuk je bil za tisti čas razumljiv. Naselja namreč niso dajala atraktivnih najdb, novozgrajene muzejske palače pa so hlastale po novem gradivu. Tako je zanimanje za gradišča naglo zamrlo. Razen nekaj manjših kopanj (npr. na Magda-lenski gori, Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah in Ku-čarju nad Podzemljem), ki sta jih opravila Pečnik in Szombathy, na njih namreč ni bilo opravljenih večjih raziskovanj.
Zanimanje za naselja se je zopet povečalo šele s prihodom Walterja Schmida. Schmid je pravilno dojel, da poselitvene zgodovine ni mogoče pisati le na podatkih, ki jih je dalo izkopavanje gomil. Zato se je
načrtno lotil raziskovanj naselij, in sicer že pred 1. svetovno vojno na Štajerskem, v tridesetih letih j>a tudi na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem. Zal Schmid svojih dognanj večinoma ni objavil. Izjema je pravzaprav le delo o pohorskih gradiščih (Schmid 1915) in objavi izkopavanj na Zgornji Kroni pri Vačah ter Ulaki (Schmid 1937 in 1939). O njegovi ostali dejavnosti pa se lahko poučimo le iz težko razumljivih zapiskov in skromnih časopisnih poročil. Slednja pa so večinoma pisali drugi in zaradi poljudnega pristopa nimajo večje znanstvene vrednosti.
Po Schmidu je raziskovanje železnodobnih naselij zopet za dalj časa obmirovalo. Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji sicer bilo nekaj manjših sondiranj, prvi resnejši premik pri preučevanju te problematike pa je opaziti šele konec šestdesetih let, ko je stekel veliki projekt naselbinskih izkopavanj v Stični. Dela je vodil Narodni muzej, pri raziskavah pa so vseskozi poleg domačih sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Na stiškem gradišču je bilo v devetih letih izkopanih skupaj 22 sond. Z njimi je bil dodobra pojasnjen predvsem način gradnje obzidij, hkrati pa smo dobili tudi prvi resnejši vpogled v stratigrafijo in materialno kulturo naselja. To je seveda omogočilo preverjanje rezultatov o kulturnem in kronološkem razvoju železne dobe v osrednji Sloveniji, ki so bili narejeni z analizo gradiva iz nekropol.
Projekt, ki smo ga na kratko poimenovali Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, je v nekem smislu nadaljevanje stiskih prizadevanj. Že pri njegovem oblikovanju smo namreč stali pred dilemo, ali naj se po nekajletnem premoru lotimo notranjosti stiškega naselja ali pa naj težišče dela prestavimo na širši prostor. Jasno je, da bi bilo najbolje delati oboje hkrati, vendar za takšen podvig ni bilo dovolj ne sredstev in ne usposobljenih ljudi. Če smo se odločili za regionalni pristop, smo to storili iz posebnega vzroka. Ta pa je cilj naših raziskav, saj želimo z njimi izvedeti kaj več predvsem o kolonizacijskih procesih v železni dobi v osrednji Sloveniji. Za takšne analize pa dajejo raziskovanja enega samega najdišča premalo podatkov.
Da smo locirali projekt na Dolenjsko, je prav tako več vzrokov. Prvi je gotovo pomembnost področja, saj je znano, da se je tod v železni dobi širila ena najpomembnejših jugovzhodnoalpskih kulturnih skupin. Drugi vzrok je raziskanost. Doslej je bilo namreč na Dolenjskem veliko izkopavanj, ki so dala izredno bogato gradivo, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da je bilo v Sloveniji prav na Dolenjskem doslej registriranih največ železnodobnih najdišč. Končno velja tu omeniti še dobro izdelano kronološko shemo in tradicijo stiških naselbinskih izkopavanj, kar daje raziskavam dosti ugodnejša izhodišča, kot če bi projekt zakoličili na docela neraziskanem terenu.
Kot je moč razbrati iz naslova, zaobjema projekt en sam segment poselitve, to je utrjena naselja in njim pripadajoče nekropole. Ta sklop je zanesljivo najpomembnejši, ni pa seveda edini. Raziskovanju neutrjenih zaselkov in ravninskih naselij smo se namreč zavestno odrekli in ga pustili za kasnejši čas, čeprav
smo z dosedanjimi terenskimi obhodi dobili tudi za tak tip poselitve jasne indikacije.
Prizadevanja ekipe, v kateri sodelujejo sodelavci Inštituta za arheologijo in Narodnega muzeja iz Ljubljane ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, so torej v tej fazi dela usmerjena predvsem v evidentiranje, izmere in sondaže naselij, saj je mogoče le s kvalitetnimi podatki in kronološko jasno opredeljenimi najdišči izpeljati kasnejše poselitvene analize. Doslej so bila rekognoscirana obsežna področja v Mirenski in Temeniški dolini. Suhi krajini in v Beli krajini. Nekatera od dokumentiranih naselij so bila tudi sondirana. Tako smo leta 1988 raziskali Križni vrh nad Belim Gričem, Gradec pri Mirni in Kunkel pod Vrhtrebnjem. leto kasneje (1989) pa še Sv. Ano nad Vrhpečjo, Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem, Kincelj nad Trbincem, Veselo goro v Brinju in Zempoh nad Ostrožnikom (si. 1). Na vsakem od naštetih najdišč smo izkopali praviloma po eno sondo, da bi dobili vpogled v stratigrafijo in s tem tudi časovni razpon posameznega naselja. Rezultate raziskav in gradivo objavljamo v pričujoči razpravi. Ta pa ne bi mogla zagledati belega dne v tako kratkem času, če nam ne bi pri delu vztrajno pomagali številni sodelavci: pri vodstvu izkopavanj Janez Dirjec in Primož Pavlin, pri flotaciji paleobotaničnih vzorcev Pavle Kavšek, pri terenski risarski dokumentaciji Polona Bitenc, Irena Lazar, Andreja Dolenc-Vičič, Zvezda Modrijan ter Barbara Jerin. Slednji sta opravili v Narodnem muzeju tudi statistično analizo in inventarizacijo keramičnega gradiva. Risbe najdb je po predlogah Tamare Korošec in Devada Dervišiča izdelala Dragica Knific-Lunder, medtem ko je grafično interpretacijo tlorisov in profilov ob sodelovanju vodij posameznih sond podala Sneža Tecco Hvala. Vnos podatkov za datoteko keramičnega gradiva in tipkanje rokopisa je opravila Breda Justin. Pri izkopavanjih sta sodelovala tudi dva študenta arheologije, in sicer leta 1988 Peter Turk in leta 1989 Tone Velušček. Vsem na tem mestu: prisrčna hvala!
Dular
TEHNIKA IZKOPAVANJ
Kot smo že omenili, je bil namen sondiranj predvsem ta, da dobimo vpogled v stratigrafijo in s tem tudi časovni razpon posameznega naselja. Temu cilju je bil zato prirejen način dela in sicer od tega, kam je bila locirana sonda, do postopkov pri izkopavanju. Sonde smo postavljali praviloma na robove naselij, to se pravi na tista mesta, kjer naj bi po dosedanjih izkušnjah pričakovali najbolje ohranjene plasti. Nekajkrat smo se odločili tudi za izkope teras, in sicer zato, da bi preverili, če so bile to površine, na katerih so stale hiše.
Širina sond je bila standardna in je znašala 3 m. Pri takšni širini je namreč v globini čez dva metra še mogoče opraviti ročni transport (izmet) prekopanega materiala. Dolžine so bile seveda od sonde do sonde različne in smo jih prilagajali obliki terena in vegetaciji. Praviloma so merile med 10 in 15 metrov. Takšna
velikost sond je seveda za preučevanje stratigrafije najdišča, kar je bil naš glavni namen, povsem zadovoljiva, postala pa je vprašljiva, kakor hitro smo zadeli na gradbene ostaline. Temelji hiš, ognjišča in razne jame so nam namreč skoraj praviloma izginjale v profilih, vendar pa jim nismo sledili, saj bi se s tem
nepredvideno povečale izkopne površine, hkrati pa bi odstopili od vnaprej določenega obsega dela.
Že pri prvih sondiranjih se je pokazalo, da mejam plasti pri izkopu skorajda ni mogoče slediti, ne da bi prej poznali profil. Barvne nianse in strukture sedi-mentov v dolenjskih naseljih so si namreč v večini
SI. 1: Prazgodovinska naselja in grobišča v Mirenski in Temeniški dolini.
Abb 1: Prahistorische Siedlungen und Griiberfelder in der Mirenska dolina und der Temeniška dolina.
Gradec^ pri Mirni
('(B Gradijč^ nad Gradiš
Trebnjem
pri Zgornjem Z^bukovju	J/
|enica
m Kunkei	V)
pod Vrhtrebnjem
Karlin O nad Brezj^mi prt Trebelnem
primerov tako podobne, da bi pri stratigrafski metodi kopanja obstajala stalna nevarnost, da bi meje med posameznimi plastmi ustvarjali, namesto da bi jim sledili. Tako smo pri našem delu uporabili metodo kopanja po planumih. Posamezni režnji so bili debeli od 10 do 15 cm, večkrat pa tudi manj, pač odvisno od situacije, ki jo je narekoval terenski izvid. Najdbe smo dvigali po kvadrantih, velikih 1 m2, ki so bili tekoče oštevilčeni. Lego pomembnejših kosov smo dokumentirali tridimenzionalno.
Po končanem izkopu smo s koreliranjem profilov in planumov določili potek plasti. Vanje smo projicirali najdbe in nato izoblikovali skupke. Tako je bil zopet vzpostavljen prvotni kontekst med posameznimi kulturnimi plastmi in njihovo vsebino.
Temu je sledila analiza kulturnih plasti, ki so seveda med seboj v relativnem kronološkem odnosu. Rezultat analize je njihova združitev v posamezne poselitvene faze, s tem pa smo rekonstruirali potek dogajanj na tistem delu naselja, ki smo ga raziskali s sondo.
Na koncu naj na kratko omenimo še naravoslovne raziskave. Ob njih se ne nameravamo obširneje zadrževati, saj bodo predstavljene v posebnih študijah. Tu bi omenili predvsem dve področji, ki sta z arheološkim izkopom v neposredni zvezi, in sicer zoologijo in botaniko. Kostno gradivo smo zbirali in dokumentirali na enak način kot arheološke najdbe. Kompleten material je bil predan v obdelavo Laszlu Bartosiewic-zu, ki bo rezultate objavil v posebni razpravi.
Pomembno je tudi, da smo se pri projektu prvič sistematično lotili botaničnih raziskav. Ze na začetku del smo si namreč zastavili za cilj, da zbiramo rastlinske najdbe prav tako skrbno kot arheološke ostaline. V ta namen smo iz posameznih plasti redno jemali vzorce, da bi iz njih že na terenu ali pa po izkopavanjih s flotacijskim postopkom izločili semena. Ostanke rastlin smo dali v nadaljnjo obdelavo botanikom Biološkega inštituta ZRC SAZU. Tudi rezultati teh raziskav bodo izšli v posebni študiji.
Dular
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI MIKENSKE IN TEMENIŠKE DOLINE
Mirenska dolina predstavlja na Dolenjskem eno bolje zaključenih geografskih enot. Na južni strani jo obroblja Krško hribovje, ki je prepredeno s številnimi grapami manjših potokov in ki doseže povprečne višine med 400 in 550 metri nad morjem. Hrbti med posameznimi dolinami so večinoma ploski, zato ni čudno, da se je na njih zgostila razmeroma močna poselitev, ki se kaže v dokaj velikih vaseh (npr. Trebelno, Čužnja vas, Malkovec). Približno enako visoko gričevje zapira Mirensko dolino tudi proti severu. Tudi tu so si potoki zarezali ozke in globoke grape, strma pobočja pa so povsod, kjer je za to ugodna lega, posajena z vinsko trto.
Rečica Mirna izvira daleč na zahodu pod Presko nad Moravčami in teče v zgornjem toku po ozki dolini. Šele pri Mirni se dolina znatneje razširi in dobi obliko manjše kotline. Ta se nato razteza nekako do Pijavic
oziroma do Tržišča, kjer se ravninski svet konča. Reka Mirna pa si je morala od tod naprej svojo pot proti Savi vrezati skozi ozko in težko prehodno deber.
Tla sestavljata v glavnem apnenec in dolomit, vmes pa se pogosto pojavljajo tudi laporji in skrilavci, tako da je na tem območju razmeroma malo kraških pojavov. Številni manjši potoki, ki se s severnih in južnih pobočij stekajo v Mirno, so si v neprepustne sloje vrezali globoke struge, zato se gričevje spušča v dolino v številnih ozkih grebenih. Na njih se je, kot so pokazale naše raziskave, osredotočila prazgodovinska poselitev.
Hribovje, ki obroblja dolino, pokriva v glavnem listnati gozd. Vendar pa so na ploskih grebenih velikokrat tudi njivske površine, medtem ko so prisojna pobočja, kjer je le mogoče, zasajena z vinsko trto. Dno doline ob reki Mirni prekrivajo travniki. To je razumljivo, saj je bilo območje vse do regulacije reke izpostavljeno pogostim poplavam. Njivske površine najdemo zato bolj na sušnih obrobjih, kjer jih zaradi višje lege povodnji niso mogle doseči.
Mirenska dolina predstavlja zaradi vmesne lege najbolj ugodno povezavo med Zasavjem in Temeniško dolino, zato ni čudno, da vodijo iz nje v vse smeri številne poti. Proti Savi sta najpomembnejši tista čez Brunk na Radeče in prek Tihaboja ter Moravč na Litijo. Zlasti za slednjo lahko rečemo, da je imela zelo važno vlogo že v prazgodovinski dobi, saj se ob njej vrste pomembna najdišča. Smer ob sami reki proti Sevnici je bila zaradi ozke doline težje prehodna in je očitno pridobila na veljavi šele z izgradnjo moderne ceste in železnice. Povezave z jugovzhodom potekajo iz Mirenske doline po dolini Laknic. Tod lahko hitro dosežemo spodnji tok reke Krke in Šmarjeto, kjer je bilo na bližnjem Vinjem vrhu eno najpomembnejših železnodobnih središč Dolenjske. Ugodna je tudi pot proti jugozahodu, saj preval pri Gomili ne predstavlja nobene ovire, da ne bi mogli hitro doseči Trebnjega in s tem spodnji del Temeniške doline.
Podobno kot Mirenska je tudi Temeniška dolina jasno zaključena geografska enota. Tu nas zanima predvsem njen spodnji del, se pravi področje med Veliko Loko in Mirno Pečjo, kjer se nahajajo tudi naša prazgodovinska naselja.
Temeniška dolina je tu razmeroma ozka. Na severni strani jo obroblja nizko gričevje s ploščatimi hrbti in vrhovi, proti jugu pa se zlasti pri Trebnjem svet znatneje dvigne in doseže s Trebnim vrhom le nekaj manj kot 600 metrov nadmorske višine. Dno je plosko, zato se Temenica vijuga v neštetih okljukih. Ker pogosto poplavlja, se ob njej širijo v glavnem travniki, medtem ko so njivske površine pomaknjene bolj na obrobje. Zanimivo je, da dobiva Temenica v tem delu manj pritokov, pa še ti se stekajo vanjo le z leve strani. Tod se pač širi propusten kraški svet, ki vzhodno od Trebnjega popolnoma prevlada. Temenica namreč pri Ponikvah izgine pod površje, vendar pa je njen podzemski tok razmeroma kratek, saj ob južnem vznožju Sv. Ane zopet pride na dan.
Temeniška dolina je bila od nekdaj pomembna prometna žila. Ob njej se namreč vrste prazgodovinska najdišča, tod se je vijugala trasa rimske itinerarske
ceste med Emono in Siscijo, po njej pa sta speljani tudi današnji avtocesta ter železnica. Samo Trebnje predstavlja pomembno križišče: na eni strani proti Mirenski dolini, na drugi pa čez preval na Grmadi v Dobrniško kotlino in Suho krajino, prek katere drži najbližja pot v dolino zgornje Krke.
Dular
NASELJA
Rezultati raziskav so za vseh osem naselij, ki jih tu obravnavamo, objavljeni po enotnem principu. Najprej je na kratko predstavljeno najdišče, se pravi njegova lega, značilnosti okolja, komunikacije, opis in prikaz dosedanjih raziskovanj. Temu sledi obravnava sond. Tudi tu je snov razvrščena po ustaljenem zaporedju: lega, terenski izvidi, časovna opredelitev. Na koncu je objavljen še seznam najdbenih skupkov, ki vsebuje podatke o njihovih legah v okviru kulturnih plasti, planumov in kvadrantov ter relativno časovno opredelitev v ustrezno poselitveno fazo.
Kunkel pod Vrhtrebnjem
Lega: Naselje leži severozahodno pod vasjo Vrhtreb-nje, in sicer na manjšem pomolu, ki se na severni strani naglo prevesi v močno strmino. Pobočja na zahodu in vzhodu so manj strma, proti jugu pa se pomol zlije s hribom. Na vzhodni strani je pod pomolom večja vrtača.
SI. 2: Kunkel pod Vrhtrebnjem. Tloris naselja. M. 1:150(). Abb. 2: Kunkel unter Vrhtrebnje. GrundriB der Siedlung. M. 1:1500.
Geološka zgradba: Hrib je iz apnenca. Skalnata sta zlasti skrajni severni predel pomola, pa tudi njegov osrednji del.
Vegetacija: Listnat gozd s posameznimi smrekami.
Voda: V bližnji okolici ni vode.
Komunikacije: Kunkel ima dominantno lego nad Temeniško dolino, po kateri je v antiki tekla itinerar-ska cesta med Emono in Siscijo. Nedaleč stran je tudi preval, prek katerega vodi pot iz doline Temenice (Trebnjega) v Dobrniško kotlino.
Opis: Naselje je postavljeno na naravni pomol, ki moli iz pobočja hriba, njegova oblika pa je povsem prilagojena terenu (si. 2, 3). Na južni strani, kjer je dostop v naselje najlažji, stoji močan oddvojni okop (višina 9 m, širina do 18 m), ki se na obeh robovih izklini v teraso. Grajen je iz kamna. Na vzhodnem delu ga je deloma poškodovala sedanja dovozna pot, več večjih vkopov pa je tudi na njegovem notranjem pobočju.
Na vzhodni strani je obod naselja najprej ohranjen kot terasa, ki pa kmalu preide v nizek kamnit okop. Ta se nato na severovzhodni strani naselja zaključi, zato lahko domnevamo, da je bil na tem mestu vhod. Zal je danes že opuščena dovozna pot precej spremenila nekdanjo obliko terena, zato vrat ni več mogoče v celoti rekonstruirati. Od tod naprej je obod naselja ohranjen le kot rob krajše terase, ki pa se kmalu zaključi v naravnih skalah. Skrajni severni rob naselja namreč ni bil posebej utrjen, saj ga na tem predelu razmeroma dobro varujejo tudi po več metrov visoki skalnati skoki.
Zahodni obod naselja je vseskozi ohranjen kot zelo lepa in dobro ohranjena terasa, ki jo je le na enem mestu poškodovala novejša pot. Terasa preide v jugozahodnem delu naselja v oddvojni okop, ki, kot rečeno, zapira dostop v naselje z južne strani.
Kljub temu, da so vidni sledovi dovoznih poti kar na treh krajih oboda, pa je bil vhod v gradišče na skrajnem severovzhodnem delu naselja. Tu je vodila k vratom dostopna rampa tik ob robu severnega pobočja. Sam vhod žal ni več ohranjen, saj so z gradnjo nove poti, ki je bila položena na prazgodovinsko osnovo, odstranili del nasipa.
Zid na površini ni viden, vendar ga lahko pričakujemo v sredini kamnitega okopa. Kamne lahko vidimo na površini tudi tam, kjer okop preide v teraso.
SI. 3: Kunkel pod Vrhtrebnjem. Pogled na naselje z vzhoda. Abb. 3: Kunkel unter Vrhtrebnje. Ostseite der Siedlung.
Notranjost naselja je razmeroma prostorna in rahlo pada od juga proti severu. Nasprotno pa se v zahodni polovici teren nekoliko hitreje prevesi proti robu naselja, tako da je za naravnimi skalami, ki štrle iz tal, tudi nekaj manjših teras. Sicer pa je notranjost prepredena s skalami, najbolj skalnat pa je seveda skrajni severni konec pomola.
Dosedanja raziskovanja: Naselje do leta 1988 ni bilo raziskovano. Prvi ga omenja Jernej Pečnik (Pečnik 1889, št. 11).
Najbližja grobišča: V bližnji okolici Kunkla ni znanih gomil, kar ugotavlja že Jernej Pečnik (Pečnik 1894, 10). Najbližje naselju sta osamljeni gomili pri vasi Grmada, daleč pod Kunklom (najdišče Trebanjsko bukovje pod Grmado).
Sonda 1
Lega: Vzhodna stran Kunkla je odlično ohranjena, zato je obod naselja na tem predelu zelo jasen. Sledimo mu lahko po robu lepe terase, pod katero se širi približno 9 m široka in preko 3,5 m visoka ježa. Na daljšem odseku preide terasa celo v nizek okop, kar je bistveno vplivalo na odločitev, kam postaviti sondo. Prav kamnit okop je namreč dajal upanje, da sloji niso ohranjeni le na robu naselja, ampak tudi na terasi za njim, kar so kasnejša izkopavanja tudi v celoti potrdila. Lego sonde smo prilagodili vegetaciji, saj nismo hoteli po nepotrebnem sekati večjih dreves. Tako je bila 3 m široka in 17 m dolga sonda postavljena pravokotno na obod naselja, in sicer tako, da je sekala teraso, kamnit okop in pobočje pod njim (si. 2). Kopali smo jo po sistemu planumov. Merski sistem je bil postavljen tako, da je stala izhodiščna točka x = 0; y = 0 v notranjosti naselja, zato so vrednosti x naraščale proti vzhodu in y proti severu. Vse višine na sondi so bile merjene od iste osnove, ki pa ni imela izmerjene absolutne vrednosti (nadmorske višine).
Terenski izvidi: Za ponazoritev dogajanj na tem predelu naselja smo uporabili južni profil (pril. 1A).
Prvotna tla Kunkla so bila tako kot vsa bližnja okolica Vrhtrebnjega kraška. Na dnu sonde so namreč po njeni celi dolžini prišle na dan naravne skale, med katerimi so bili tudi večji bloki. Špranje med njimi je zapolnjevala mastna rdečerumena ilovica, ki je na nekaterih mestih zaradi oksidov dobivala tudi zelenkasto barvo. To so jalova tla, saj ni bilo v ilovici nobenih najdb.
Na območju terase (med x = 0 in x = 3,8) je na prvotno površino naložena najstarejša kulturna plast. To je rumenorjava ilovica enotne strukture, ki je zapolnila kotanje in prekrila naravne skale. V njej ni opaziti nikakršnih gradbenih ostalin, nasprotno, plast je enotna, kar kaže na to, da se v času, ko je nastajala, na območju sonde ni odvijalo intenzivnejše življenje. Najdbe v tej plasti so redke. Omeniti velja posamezne drobce oglja in hišnega lepa ter nekaj netipičnih fragmentov keramike, ki pa so vsi črno žgani in porozni. Tako se po načinu izdelave močno razlikujejo od keramičnih najdb iz višjih plasti. Nekako pri x = 4 se plast zaključi ob fronti zidu. Žal pa je bil stik s kamni barvno tako nejasen, da kljub intenzivnemu preverja-
nju ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti njune časovne soodvisnosti. Zgolj na osnovi keramičnih najdb, ki so bile najdene v plasti in ki po načinu izdelave resnično dajejo star videz, dajemo časovno prednost plasti. Kot že rečeno, pa obstaja ta važni detajl stratigrafije za zdaj še odprt.
Med x = 4 in x = 10 se je že na površini kazala velika kamnita groblja, ki je dala slutiti, da se pod njo skriva obzidje naselja. Da je bila ta domneva pravilna, je potrdil izkop, ki pa ni odkril le enega, temveč kar dva zidova.
Starejši je notranji zid. Postavljen je na raščena tla in ima ohranjeno le notranjo fronto, ki poteka na liniji x = 3,8. Sestavljajo jo srednje veliki kamni, ki so zaradi premikanja tal deloma že zdrsnili iz svoje prvotne lege, vendar pa kljub vsemu tvorijo dokaj navpično linijo. Zunanja fronta ni več ohranjena, saj je bila odstranjena pri gradnji mlajšega obzidja, ki stoji pred prvim zidom.
Notranjost starejšega zidu je zapolnjena s kamni in temnorjavo zemljo. Vmes se pojavljajo tudi drobci hišnega lepa in koščki keramike, ki pa ni tipična. Kamni v notranjosti zidu so nametani drug vrh drugega in ne dajejo vtisa, da bi bili zloženi po nekem redu.
SI. 4: Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda 1. Južni profil preko 1. zidu.
Abb. 4: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Siidprofil durch die 1. Mauer.
Gre torej za kamnito polnilo med obema frontama, kar je običajen način gradnje halštatskih zidov (si. 4).
Za zidom, torej na terasi v notranjosti naselja, je stala stavba. S sondo smo je odprli le del, zato njenega tlorisa ne poznamo v celoti. Temelj hiše je bil kamnit.
grajen v tehniki suhega zidu (si. 5/1). Poteka v smeri V-Z, odkrili pa smo ga v dolžini slabih treh metrov. Zid je debel v povprečju 30 cm, zgrajen pa je iz srednje velikih kamnov, ki so postavljeni tesno drug ob drugem. Na vzhodni strani sega temelj skoraj do obodnega
SI. 5: Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda 1. A: tloris hiše. B: ruševine hiše. M. 1:50.
Abb. 5: Kunkel unter Vrhtrebnje. Schnitt 1. A: GrundriB des Hauses. B: Hausreste. M. 1:50.
+ 111 +
žganina s koščki oglja Brand mit Holzkohlepartickeln
tlak
Pflasterung
ognjišče Herdstelle
koščki lepa Huttenlehmbrocken
prežgana zemlja gebrannte Erde
močno prežgana zemlja stark gebrannte Erde
črepinje Scherben
oglje
Holzkohle
zidu naselja, medtem ko na zahodu izgine v profil sonde (si. 6). Na liniji x = 2,5 se na ta kamniti zid skoraj pod pravim kotom navezuje od 20 do 35 cm širok jarek, v katerem so bili ostanki zgorelega lesa in hišnega lepa (si. 5A). To je ležišče za temeljno bruno, ki je nosilo vzhodno steno stavbe. Južno od kamnitega zidu v planumu nismo zasledili obrisa jarka (tu je bila le zabrisana ploskev žganine), pač pa je zopet zelo dobro viden v južnem profilu na liniji x = 2,7 (prti. 1 A). Iz vsega tega lahko torej povzamemo, da je vzhodna stena hiše počivala na lesenem brunu, medtem ko je bil temelj predelne stene kamnit.
Stavba je imela kamnito predelno steno očitno zaradi ognjišča, ki smo ga odkrili v jugozahodnem vogalu sonde. Kot je moč razbrati iz južnega in zahodnega profila, je bilo ognjišče skrbno izdelano (si. T). Manjša kotanja pod njim je bila namreč zapolnjena s kamni, s čimer je bila ustvarjena trdna in ravna podlaga (si. 8). Kamni so bili prekriti s plastjo močno prepečene ilovice, debele do 6 cm. Ker so bile temperature visoke, so poapneli tudi lomljenci pod ilovnatim premazom. Vse kaže, da je bilo ognjišče popravljano. Na nekaj mestih smo namreč odkrili ostanke še ene, nekoliko tanjše ilovnate prevleke, ki pa je bila bolj vijoličaste barve in je prekrivala spodnji premaz. Ognjišče je segalo vse do kamnov predelne stene (si. 5/1). Merilo je 0,9 x 0,8 m, vendar pa to ni bila njegova prava velikost, saj se je nadaljevalo tako v zahodni kot tudi v južni profil.
Hišo je uničil požar. To lahko sklepamo na osnovi precejšnjega števila temnih, z ogljem pomešanih lis, ki imajo pravilne linije in so ostanki konstrukcije, ki
se je podrla v notranjost stavbe (si. 5/1). Sicer pa je ruševina debela čez 10 cm. Nad površino zgorelega lesa se namreč po celi površini hiše vleče še plast zdrobljenega hišnega ometa z obilico keramičnih fragmentov in drobcev oglja. Najdbe so bile najštevilnejše prav na območju ognjišča. Tu je namreč ležalo med hišnim lepom precej črepinj, utež, vijček in več svitkov (si. 5B), torej klasični inventar prazgodovinske hiše.
Celotna situacija je dobro dokumentirana tudi v južnem profilu (pril. 1A). Tla hiše leže na višini z = — 55, kjer se od poglobitve za temeljno bruno na x = 2,7 pa vse do ognjišča vleče tanek sloj žganine, ki je ostanek zgorele hišne konstrukcije. Ostale ruševine leže nad tem slojem. Debele so med 10 in 15 cm, prekrivajo pa celotno površino hiše. Ko je propadla stavba, je bil opuščen tudi starejši zid naselja. To dokazuje plast nad ruševinami, ki ne prekriva le podrte hiše, temveč se vleče tudi čez kamne prvega zidu.
Drugi zid je bil postavljen pred prvega. Je dosti bolje ohranjen, kar zanesljivo govori za solidnejšo gradnjo. Obe fronti zidu sta zelo jasni. Zunanja, ki je v južnem profilu ohranjena v popolnoma navpični liniji, leži na x = 7,9, notranja, nekoliko izbočena, pa na x = 5,4. Tako je zid širok 2,5 m. Obe fronti zidu sta zgrajeni iz večjih, tudi nekaj stotov težkih skal, ki niso bile klesane, ampak le skrbno izbrane in spretno zložene v ravno vrsto (si. 9, 10). Pri podiranju zidu smo lahko opazili, da so kamni fronte pogosto moleli v notranjost, s čimer je bila omogočena boljša vezava in s tem tudi trdnost zidu. Notranjost je zapolnjena z manjšimi kamni, drobirjem in zemljo (si. 11, 12).
SI. 6: Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda 1. Zahodni profil. M. 1:50. Abb. 6: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Westprofil. M. 1:50.
+

• •	-	Crepinje Scherben	
			
		koitki lepa Huttentahmbrocker	dE)
živa skala gewachsener Fels
temeljni kamni Fundamentsteine
+
prežgana zemlja gebrannje Erde
oglje Holzkohle
svetlorjava ilovica hellbrauner Lehm
žganina s koftčki oglja Brand mit Holzkohlepartickeln
sterilna tla gewachsener Boden
humus Humus
ognjišče Herdstelle
hiftni lep Huttenlehm
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
rumenorjava ilovica gelbbrauner Lehm
žlindra
Eisenschlacken
Pril. 1: Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda 1. A: južni profil. B: tlak za 2. zidom in 2. zid. M. 1:50.
Beil. 1: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. A: Sudprofil. B: Pflaster hinter der 2. Mauer und die 2. Mauer. M. 1:50.
prežgana zemlja VA gebrannte Erde
pomuo ErdfuMung
rumen« Hovlc« gelber Lehm
rjavordeča ilovica braunroter Lehm
rdečerjava ilovica rotbrauner Lehm
tlak
Pflasterung
žganina s koščki oglja Brand mit Holzkohlepartickeln
sterilna tla gewachsener Boden
humus Humus
V *
ognjišče Herdstelle
hišni lep Huttenlehm
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
rumenorjava Ilovica gelbbrauner Lehm
črepinje Scherben
koščki lepa Huttenlehmbrocken
živa skala gewachsener Fels
lice zidu Mauerkante
-4%, //// '
""'/s




Tudi ta drugi ali zunanji zid je bil postavljen na raščena ilovnata tla. Pri njegovi gradnji je bila odstranjena zunanja fronta in ves vrhnji del starejšega zidu vse do višine z = -40. Kamnit material je bil očitno uporabljen za gradnjo novega obzidja, vrh starejšega zidu pa je bil nato zravnan z nivojem notranjosti naselja in tlakovan z drobnim gruščem (pril. IB. si. 13). S tem je bila za novo zgrajenim zidom narejena približno 1,5 m široka ravna in lepo tlakovana hodna površina. V polnilu pod tlakom, s katerim so zravnali neravno površino starejšega zidu. je bilo poleg temnor-jave zemlje in kamnitega drobirja tudi veliko hišnega lepa, fragmentov keramike in kosti.
V času mlajšega zidu je v notranjosti naselja nastala do 30 cm debela temnorjava zemljena plast, ki se vleče od x = 0 pa vse do tlaka pri x = 3,9. Tudi v njej je precej drobcev hišnega lepa, žlindre, keramike in kosti, vendar pa so najdbe v sloju razpršene in ne sestavljajo kompaktnejših površin. To seveda pomeni, da v času, ko je bil v uporabi mlajši zid, na območju, ki smo ga raziskali s sondo, ni bilo stavbe. Plast je namreč nastajala postopoma, v njej pa so se z enakomerno gostoto nabirale tudi kulturne ostaline.
SI. 7: Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda 1. Ognjišče. Abb. 7: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Hcrdstellc.
SI. 8: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda 1. Kamnita podlaga ognjišča.
Abb. S: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Herdpflasterung.
Raziskave na Kunklu seveda niso zajele le zidu in prostora znotraj naselja, ampak so segale tudi na pobočje. Zato si oglejmo še situacijo v tem predelu sonde. Sliko dogajanj zopet najbolje pokaže južni profil (pril. 1A). V njem je namreč zarisanih več dobro ločljivih plasti, ki pa se jih skoraj ne da povezati v neko logično stratigrafsko celoto. Težava je predvsem v tem. da se vse plasti izklinijo dober meter pred obzidjem, zato povezave z gradbenimi fazami, ki smo jih ugotovili v notranjosti naselja, niso mogoče.
Tudi tu se na dnu vleče pas jalove ilovice, ki jo v skrajnem vzhodnem delu sonde (med x = 11 in x = 17) zamenjajo raščene skale. Na to primarno osnovo hriba je bila potem nasuta rumenkasta ilovica. Nasutje, ki je pred zidom debelo čez dva metra, kaže v svoji strukturi več dobro ločenih plasti. Najnižje leži med x = 10.3 in x = 11 zelo tanek vrinek rumenorjave ilovice z nekaj manjšimi kamni. Podobne strukture je tudi plast, ki leži nekoliko višje, le da je še bolj temne barve. V njej je tudi obilo kamnov in drobirja. Ker plast ne seže do zidu, ni zanesljivo, kateri fazi pripada. Le z največjo previdnostjo bi jo lahko označili kot ruševine 1. zidu, ki so se ustavile pred vrsto večjih
SI. 9: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda 1. Zunanja fronta 2. zidu. čelni pogled.
Abb. 9: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. AuBenfront der 2. Mauer, Frontanischt.
SI. 10: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda 1. Notranja fronta 2. zidu. čelni pogled.
Abb. 10: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Innenfront der 2. Mauer, Frontansicht.
skal pri x = 13,4. Nad to plastjo je namreč še eno dokaj močno nasutje rumene ilovice, ki na vrhu komaj opazno prehaja v nekoliko bolj rdečkast odtenek; zaradi višje lege bi sodilo k 2. zidu. Kot že rečeno, pa so to bolj ugibanja kot pa trdnejše ugotovitve, saj je bila ločljivost plasti tik pred obzidjem zelo slaba. Prav na vrhu se v tem predelu sonde med x = 8 in x = 17 vleče do 60 cm debela plast temnorjave zemlje in gozdnega humusa, v kateri je precej kamenja. To so ruševine 2. zidu, ki so se deloma zadržale na pobočju, v glavnem pa so se ustavile pred naravnimi skalami ob vznožju ježe. V nasutjih ni bilo najdb.
Časovna opredelitev: Če na kratko povzamemo dosedanja izvajanja, ki smo jih ugotovili na osnovi terenskih izvidov, imamo na prostoru, ki je bil raziskan s sondo, naslednje poselitvene faze:
Faza 1 a: najnižja kulturna plast na območju terase med x = 0 in x = 3,8; 1. zid; 1. nasutje na pobočju.
Faza 1 b: hiša na terasi.
Faza 2: 2. zid; pripadajoča plast na terasi v notranjosti naselja; 2. nasutje na pobočju.
Faza 3: mlajšeželeznodobni horizont (dokazljiv s posameznimi najdbami iz humusa).
Si. 11: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda 1. Južni profil preko 2. zidu.
Abb. 11: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Siidprofil durch die 2. Mauer.
Faza 4: poznoantični horizont (dokazljiv s posameznimi najdbami iz humusa).
Za absolutno kronološko razvrstitev pravkar izoblikovanih faz imamo na razpolago zelo malo oprijemljivih podatkov. Izkop je dal sicer veliko keramike, ki pa je razen nekaj izjem kronološko neopredeljiva, medtem ko je bilo kovinskih najdb zelo malo in še te so bile vse netipične.
Težave nastopijo že pri datiranju najnižje kulturne plasti, ki pomeni prvo poselitveno fazo v naselju in za katero smo že ugotovili, da ni vsebovala tipičnih najdb, ampak le fragmente redukcijsko žgane porozne keramike. Vendar pa je prav lončenina take fakture zelo dobro datirana v gomili, ki jo je izkopal Narodni muzej v Stični (grobova 100 in 101), zato bi lahko tudi najstarejšo plast na Kunklu okvirno postavili na začetek halštatskega obdobja, to je nekako v horizont Podzemelj 2 (Dular 1982, 24 in 151).
Začetek gradnje 1. zidu zaradi že omenjenih strati-grafskih težav ni čisto jasen, gotovo pa ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da je bil postavljen sočasno ali pa kmalu po nastanku zgoraj opisane in časovno opredeljene plasti. Sodil bi torej v starohalštatsko obdobje. Problematično je tudi datiranje hiše na terasi,
SI. 12: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda 1. Pogled na očiščeni 2. zid od zgoraj.
Abb. 12: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt 1. Blick an die 2. Mauer von oben.
saj ni bilo v njenih ruševinah nobenih značilnih najdb. Zanesljivo lahko trdimo le to, da je stala takrat, ko je naselje na Kunklu obdajal 1. zid.
V nasprotju z njegovim začetkom pa je propad 1. zidu in s tem tudi hiše časovno lažje določiti. Narekujeta ga namreč dva fragmenta rdeče-črno barvanih pitosov (t. 1: 6 in t. 2: 9), od katerih je bil prvi najden v polnilu tik pod tlakom, drugi pa v samem tlaku, ki je v času obstoja 2. zidu prekrival 1. zid. Smo torej v
SI. 13: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda 1. Pogled na delno odstranjeni tlak nad 1. zidom.
Abb. 13: Kunkel unter Vrhtrebnje, Schnitt I. Teilweise bescitigtes Pflaster oberhalb der 1. Mauer.
mladohalštatskem obdobju nekje med stopnjo Stična 2 in certoškim horizontom, ko je v uporabi takšna keramika (Dular 1982, 21).
V isti čas sodi gradnja 2. zidu. Tudi to dokazuje fragment enake keramike (t. 1: 1), ki je bil najden ob njegovem vznožju in ki je lahko prišel na to mesto le ob gradnji, ko je bila odstranjena tudi zunanja fronta starejšega obzidja.
Kakšen je bil konec 2. zidu, pa ne moremo reči nič določnejšega, saj nimamo na razpolago prav nobenih najdb. Nadvse skopi so tudi podatki o kasnejših poselitvenih fazah, ki jih zaradi skromnih ostalin nismo uspeli registrirati kot samostojne stratigrafske enote. Tu mislimo zlasti na čas mlajše železne dobe, v kateri je bil Kunkel zanesljivo obljuden, če je en sam tipičen fragment z glavničenjem okrašene posode dovolj za takšno ugotovitev (t. 5: 16). Isto velja za pozno antiko, kamor zanesljivo sodijo železna sulična ost (t. 6: 11) in črepinje lonca (t. 6: 1-3), ki so bile najdene v humusu med kamni podrtega halštatskega obzidja.
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1 Lega: iz 2. zidu Planum: 3-6 Kvadrant: 6A-C Faza: 2
Skupek 2 Lega: ob vznožju 2. zidu Planum: 6A
SI. 14: Kunkel pod Vrhtrebnjem. sonda I. Južni profil preko nasipov na pobočju pred obzidjem.
Abb. 14: Kunkel unter Vrhtrebnje. Schnitt 1. Siidprofil durch die Aufschuttungsschichten am Hang vordem Befestigungswerk.
Kvadrant: A5 Faza: 2
Skupek 3 Lega: najnižja kulturna plast na območju terase med x = 0 in x = 3,8 Planum: 7
Kvadrant: A2, A3, A4 Faza: 1 a Skupek 4 Lega: iz 1. zidu Planum: 6
Kvadrant: A4, A5, B5 Faza: 1 a
Skupek 5 Lega: v tlaku, ki je prekrival 1. zid Planum: 2 Kvadrant: B4 Faza: 2
Skupek 6 Lega: polnilo (izravnava) pod tlakom, ki je prekrival 1. zid Planum: 4-5 in 5 Kvadrant: A4, A5, B4, B5, C5 Faza: 2 Skupek 7 Lega: tla hiše
Planum: 4 in 4A Kvadrant: A2, A4. B3, B4 Faza: 1 b Skupek 8 Lega: ruševine hiše Planum: 3, 3A, 3B
Kvadrant: Al, A2, A3, A4, BI, B2, B3, B4, Cl, C2, C3, C4 Faza: 1 b
Skupek 9 Lega: tik pod tlakom nad 1. zidom Planum: 3 Kvadrant: C5 Faza: 2
Skupek 10 Lega: iz ruševin 2. zidu Planum: 3 Kvadrant: B7 Faza: ?
Skupek 11 Lega: ruševine hiše (najvišje ležeči ostanki) Planum: 2 Kvadrant: BI, C2 Faza: 1 b
Skupek 12 Lega: temnorjava plast v notranjosti naselja, ki sodi verjetno k 2. zidu Planum: 2
Kvadrant: A3, A4, B3, B4, C3, C4 Faza: 2
Skupek 13 Lega: humus in ruševine zidu Planum: 1, IB Kvadrant:
Faza: /
Dular, Križ
Sv. Ana nad Vrhpečjo
Lega: Na skrajnem severnem koncu Mirnopeškega podolja se dviga kopast hrib, na katerem stoji podružnična cerkev sv. Ane. Vrh ima strma severna in južna pobočja, proti vzhodu in zahodu pa je dostop nanj lažji, vendar kljub temu dokaj strm. Ob južnem vznožju Sv. Ane je jama Zijalo, kjer priteče drugič na dan potok Temenica.
Geološka zgradba: Hrib je iz apnenca.
Vegetacija: Po južnem pobočju se širijo vinogradi, po severnem listnat gozd, na samem vrhu pa so vrtovi s sadnim drevjem.
Voda: Izvir Temenice ob južnem vznožju hriba.
Komunikacije: Naselje na Sv. Ani leži na prevalu med Trebnjem in Mirno Pečjo in tako zelo dobro obvladuje staro komunikacijo med obema dolinama potoka Temenice, ki ponikuje in izvira prav pod njegovim severnim oziroma južnim vznožjem. Vizualno obvladuje širok prostor, saj je z vrha dober razgled vse do Gorjancev in Kočevskega Roga.
Opis: Naselje ima sklenjen obod (si. 16). Na zahodni in južni strani je ohranjen kot rob terase z močno, tudi do 8 m široko ježo. Ta postane izrazita zlasti v jugovzhodnem vogalu, medtem ko so jo na južni strani poškodovali z rigolanjem za vinograd in s kopanjem vojaškega jarka. Ko obod zavije proti severu, ježa postopoma slabi in se izklini v pobočju.
Na vsej severni strani nasip ni ohranjen, ker je očitno zdrsnil po strmini. Rob naselja pa je kljub temu jasen, saj se razmeroma ravno zemljišče v notranjosti tako ostro prevesi v strmino, da ni nobenega dvoma, kod je potekal.
Kje je bil vhod v naselje, ni čisto jasno. Pričakovati bi ga smeli na vzhodni strani, kjer pripelje na vrh tudi sedanja pot, vendar zgolj z rekognosciranjcm te domneve ni mogoče dokončno potrditi. Zanimivo je, da prav v profilu vseka dovozne poti, ki se je dokaj globoko zarezala v nasip, ni bilo niti najmanjšega sledu o kaki kamniti konstrukciji. Pod tankim slojem humusa se namreč nadaljuje do 40 cm debel sloj svetlejše, nato pa še plast nekoliko temnejše peščene zemlje, v kateri je polno kamnitega drobirja. Gre torej za nasip, ki je bil na tem mestu prerezan čez 1 m globoko in ki do te globine ni pokazal temeljev kamnitega zidu.
Notranjost naselja je prostrana. Za robom se zlasti na južni strani širi skoraj ravna, do 25 m široka terasa, raven pa je tudi teren na vrhu okoli cerkve. Zanimivo je, da je na severozahodnem pobočju, torej že zunaj naselja, nekaj manjših teras, ki bi prav tako lahko bile ostanek nekdanje poselitve. Terase so široke le 2-3 m in dolge do 15 m. Najdbe v notanjosti naselja so na površini skromne (drobci keramike in hišnega lepa).
Dosedanja raziskovanja: Naselje na Sv. Ani do sedaj še ni bilo raziskovano. Prvič ga omenja Alfons Mullner (Milliner 1879, 98 s).
Najbližja grobišča: Nekropoli, ki smo ju lahko locirali le na podlagi Pečnikovih podatkov (Pečnik 1904, 32) in iz pripovedovanja domačinov, sta bili na jugovzhodnem pobočju Sv. Ane na ledini Laze. Gre za piano in gomilno grobišče, pri čemer velja poudariti, da gomile niso več vidne, ker so bile v preteklosti razorane.
Sonda 1
Lega: Terasa, ki teče po južnem in vzhodnem pobočju Sv. Ane je zelo lepa, žal pa so jo med zadnjo vojno na več mestih močno poškodovali s kopanjem
vojaških jarkov, zato je na njej za raziskovanje bolj malo ugodnega prostora. Odločili smo se da raziščemo nedotaknjen del na vzhodni strani naselja, nedaleč od mesta, kjer pripelje na vrh tudi sedanja pot (si. 16). Sonda je bila postavljena tako, da je sekala celo teraso in ježo pred njo, nismo pa je potegnili po pobočju. Bila je 9 m dolga in 3 m široka. Kopali smo jo po metodi planumov. Vrednosti x naraščajo proti vzhodu in vrednosti y proti severu. Vse višine so bile merjene od iste točke, ki pa nima izmerjene absolutne višine.
Terenski izvidi: Na predelu terase, ki smo ga raziskali s sondo, je bilo dogajanje dokaj pestro. To nazorno kaže tudi severni profil (si. 17A), čeprav je bilo ločevanje posameznih kulturnih plasti, ki so si bile po barvnih odtenkih in strukturi zelo podobne, skrajno težavno.
Prav na dnu sonde, kjer se tu in tam pojavljajo naravne skale, se vleče najprej sloj rdeče mastne ilovice, ki je jalova. Sterilna je tudi plast rumene ilovice nad njo, v kateri je precej kvarcitnega peska. Obe plasti padata razmeroma strmo od zahoda proti vzhodu, vendar pa je naklon večji od same konfiguracije hriba. Severni profil je torej na tem mestu presekal večjo kotanjo, ki so jo postopoma zapolnile šele kulturne plasti.
Najnižja kulturna plast je debela do 50 cm. To je rjava zemlja dokaj enotne strukture, v njej pa se tu in tam pojavljajo manjši kamni. Leži vzporedno z jalovo osnovo, kar govori v prid dejstvu, da se je
nalagala postopoma. To misel potrjuje tudi njena struktura, ki je enotna, torej brez vsakih sledov gradbene dejavnosti. Najdbe v tej plasti so bile zelo redke in razpršene.
To najnižjo kulturno plast prekriva plast rjavočrne zemlje, ki se vleče od x = 5 pa do x = 8,3. Na začetku je razmeroma tanka, proti vzhodu pa se okrepi in doseže na tistem mestu, kjer je bila kotanja, čez 30 cm debeline. Med x = 7,6 in x = 6,2 je sloj prekinjen z gručo kamnov, ki so se posamič pojavljali v tej liniji po celi širini sonde in so najverjetneje del podrte konstrukcije (zidu?), ki pa ji nismo uspeli ugotoviti oblike. Ker je plast kompaktna in se v njej pojavljajo tudi najdbe (v glavnem fragmenti ostenij posod), jo moramo ne glede na to, da je naložena na dokaj strmo pobočje, označiti za ostanek bivalne površine.
Plast višje je iz temnorjave zemlje. Po strukturi je enotna, brez vsakih gradbenih ostalin, kar je dokaz, da se je nalagala postopoma. Ker je skoraj v celoti zapolnila kotanjo, je na x = 7 debela preko 70 cm. V njej je bilo nekaj fragmentov keramike, preseneča pa dejstvo, da nismo v njej našli niti enega koščka hišnega lepa. Prostor, na katerem smo postavili sondo, torej v času njenega nastajanja ni bil intenzivneje poseljen.
Pravkar opisane plasti je na x = 4 prekinil večji vkop. Gre za približno 50 cm globoko jamo, ki je imela banjasto dno. Na vrhu je bila široka 2 m, njeni robovi pa se iztekajo v humusu, ki jo prekriva. Jamo je zapolnjevala rjava, s kamnitim drobirjem pomešana
SI. 15: Sv. Ana nad Vrhpečjo. Pogled na naselje z jugozahoda (foto: Jože Hanc). Abb. 15: Sv. Ana oberhalb Vrhpeč. Blick auf die Sicdlung von Siidwesten.
zemlja. V njej ni bilo razen fragmenta latvice (t. 8: 5) nobenih najdb. Sodeč po polnilu in stratigrafskih detajlih gre za recentni vkop.
Med x = 5 in x = 6 smo s sondo prerezali zid, ki se je vlekel po celi širini izkopa (si. 19). Kamni so se ohranili le v enem sloju, ležali pa so neposredno na plasti temnorjave zemlje (si. 17A). Zid ima jasno ohranjeno le notranje lice, medtem ko je bila zunanja fronta zaradi pobočja odnesena. To je zelo dobro vidno tudi v planumu 3 (si. 17B), kjer so posamezni kamni razmetani vse do vzhodnega roba izkopa. Na liniji x = 6,6 smo zadeli na dobro ohranjeno luknjo za stojko. Vkopana je bila v plast temnorjave zemlje, imela pa je tudi kamnite zagozde (si. 18). V isti črti kot je luknja (na x = 6,5), smo z južnim profilom prerezali sled vertikalno zabite stojke. Ta dva detajla zidne konstrukcije nam dovoljujeta sklep, da je nekoč zid segal vse do linije x = 6,5. Širok je bil torej slaba
2	metra, danes pa ga na zunanji strani skoraj polovica manjka.
V skrajnem zahodnem delu sonde sta se v planumu
3	pokazala dva zelo jasna obrisa okroglih jam. Prva leži skoraj v sredini sonde in meri v premeru 1,5 m, drugo, enako veliko, pa seka čez polovico severni profil (si. 17B). Jami sta bili vkopani v jalovo rumeno
peščeno ilovico, ki jo na globini z = —1,5 zamenja rdeča mastna ilovica (si. 17A). Imeli sta zaobljeno dno, zapolnjevala pa ju je črna, z ogljem pomešana zemlja. Vmes je ležalo tudi nekaj večjih kamnov. Robovi jam so segali do humusa (obris se izgubi nekako 20 cm pod rušo), zato s pomočjo stratigrafskih podatkov nismo mogli ugotoviti, h kateremu obdobju sodita. Vkop namreč ne seka nobene kulturne plasti, saj sega rumena, s kvarcitnim peskom pomešana jalova ilovica vse do humusa (glej si. 17A).
Prav na vrhu se čez celo sondo vleče še plast humusa. Najdbe v njem so bile številne, vendar razpršene. Očitno gre za naplavine z višjih leg naselja.
Časovna opredelitev: Stratigrafski podatki in najdbe omogočajo, da na Sv. Ani za zdaj izoblikujemo naslednje poselitvene faze:
Faza 1: najnižja kulturna plast.
Faza 2a: ostanek bivalne površine.
Faza 2b: kulturna plast nad bivalno površino.
Faza 3: mlajšeželeznodobni horizont (dokazljiv z najdbami v humusu); v to fazo sodi verjetno tudi zid.
Faza 4: poznoantični horizont (dokazljiv z najdbami v humusu); v to fazo sodita verjetno obe jami v zahodnem delu sonde.
SI. 16: Sv. Ana nad Vrhpečjo. Tloris naselja. M. 1:1500.
Abb. 16: Sv. Ana oberhalb Vrhpeč. GrundriB der Siedlung. M. 1:1500.
Časovna opredelitev najnižje kulturne plasti, za katero smo ugotovili, da je bila naložena postopoma, ni težavna. Redki, toda značilni fragmenti keramike (t. 7: 5, 6) jo namreč postavljajo v bakreno dobo ali še natančneje v horizont Resnikov prekop-b, če se poslu-žimo Parzingerjeve kronologije Ljubljanskega barja (Parzinger 1984, 33 s).
Bolj problematična je datacija bivalne površine in plasti nad njo. V sami bivalni površini je bilo namreč najdenih nekaj črepinj (glej tudi keramiko v severnem profilu na x = 6 in z = -1,6, si. 17A), ki pa niso imele kake značilne oblike (fragmenti ostenij), zato jih natančneje kot v čas prazgodovine, ne moremo postaviti. Dokaj heterogene so bile tudi najdbe iz plasti višje. V njej so bili namreč najdeni fragmenti, ki nesporno sodijo v pozno bronasto dobo (t. 7: 10, 11, zelo verjetno tudi t. 8: 1), pa tudi kosi, ki so zanesljivo mladohalštatski (/. 8: 4). Prvi imajo namreč dobre paralele v dobovskem žarnem grobišču (Stare 1975, t. 12: 7; 15: 13; 26: 4 in 46: 6), gubanje pa je na Dolenjskem značilno predvsem za kačasti oziroma certoški horizont (Dular 1982, 85 s.). Heterogenost najdb je dokaz več, da je plast, v kateri ni tudi nobenih sledov gradbene dejavnosti, nastajala postopoma in da so najdbe prišle vanjo najverjetneje kot naplavine z višjih leg naselja.
Opredelitev zidu se zdi lažja, ni pa popolnoma brez dilem. Ker leži na plasti, v kateri je bil prav pod njim najden fragment posode z nagubanim ostenjem (t. 8: 4), zanesljivo ni starejši od mladohalštatskega obdobja. Vendar pa v starejšo železno dobo očitno ne sodi. To namreč lahko sklepamo po njegovi obliki, saj so hal-štatska obzidja, kakršna poznamo na primer v Stični ali na Kunklu pod Vrhtrebnjem, drugačnih konstrukcij. V poštev pride torej opredelitev v laten oziroma v poznoantično obdobje. Glede na konstrukcijske detajle (predvsem luknja za stojko na zunanji strani zidu, ki je izrazito prazgodovinski gradbeni element), se bolj nagibamo k mnenju, da je zid latenski. Vendar pa je povsem jasno, da je treba za dokončni odgovor poča-
kati na kakšno stratigrafsko bolje izdvojeno podobno konstrukcijo, ki bo potrdila ali pa ovrgla naše domneve.
V zasutju obeh jam na skrajnem zahodnem koncu sonde je bilo nekaj keramičnih najdb, ki sodijo v starejšo in mlajšo železno dobo ter v pozno antiko (t. 8: 6-13). Poleg tega je bil na dnu jame, ki je ležala sredi sonde (na x = 1,0 in y = 2, 0), najden novec Valensa (364—378). Ta predstavlja jasen terminus ante quem non. Jami bi torej sodili v poznoantično obdobje, glede na stratigrafske danosti pa ne gre povsem izključiti tudi možnost, da sta recentni.
Najdbe v humusu so bile številne in iz vseh doslej omenjenih obdobij (glej t. 9: 1-15 in t. 10: 1-17). Med njimi velja posebej omeniti zelo dobro ohranjen bronast pašni jeziček (t. 10: 17). ki sodi v poznolatenski čas (Nierhaus 1957. 100 ss). Skoraj identičen kos je bil najden tudi na dvorišču SAZU v Ljubljani (Puš 1966, 413 ss).
Če na koncu povzamemo dosedanje izsledke, potem vidimo, da ima Sv. Ana nad Vrhpečjo dokaj pestro poselitveno zgodovino. Obljudena je bila že v eneoli-tiku, nato pa v pozni bronasti dobi, starejši in mlajši železni dobi in pozni antiki. Ta širok časovni razpon, ki seveda ni bil sklenjen, pa se da žal dokazati zgolj z najdbami, ne pa tudi s stratigrafijo. Na območju naselja, ki smo ga presekali s sondo, smo namreč ugotovili le eno samo bivalno površino, vse ostale plasti pa so bile nanesene postopoma. To dejstvo nam v marsičem otežuje preučevanje kontinuitete poselitve. Tako na primer ni jasno, ali je bil razvoj med pozno bronasto in zgodnjo železno dobo sklenjen ali pa je med tema dvema obdobjema večja časovna vrzel. Vprašljiva je tudi obljudenost najdišča v starohalštat-skem obdobju. Fragmenta fasetirane in žlebljene latvice (t. 9: 4, 5), ki sta bila najdena v humusu, bi sicer potrjevala to možnost, res pa je tudi, da se takšna ornamentika pojavlja že v pozni bronasti dobi. Problemi vsekakor obstajajo, kar pa je tudi razumljivo, saj z enim samim terenskim posegom ni moč razvozlati vseh vprašanj.
SI. 19: Sv. Ana nad Vrhpečjo, sonda 1. Planum 2, zid. Abb. 19: Sv. Ana oberhalb Vrhpcč, Schnitt I. Planum 2. Mauer.
SI. 18: Sv. Ana nad Vrhpečjo, sonda 1. Planum 2, jama za stojko.
Abb. IS: Sv. Ana oberhalb Vrhpcč. Schnitt 1. Planum 2, Pfostenloch.
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1: Lega: temnorjava zemlja nad bivalno površino Planum: 7
Kvadrant: 9A, 9B, 9C Faza: /
Skupek 2: Lega: najnižja kulturna plast
Planum: podiranje zidu, najnižja kulturna plast Kvadrant: 6A, 7A Faza: 1
Skupek 3: Lega: kulturna plast nad bivalno površino
Planum: 2, 4, 6
Kvadrant: 4A, 5A, 7B, 7C, 8B
Faza: 2 b
Skupek 4: Lega: jama ob severnem profilu med x = 2 in x = 4 Planum: 2 Kvadrant: 4A Faza: /
Skupek 5: Lega: jama ob severnem profilu med x = 0 in x = 1,6 Planum: 6 Kvadrant: 1A Faza: 4
Skupek 6: Lega: jama v zahodnem delu sonde na x = 1,0 in y = 2,0 Planum: 4a in 5a Kvadrant: 1B Faza: 4
Skupek 7: Lega: humus med x = 0 in x = 9 Planum: 1, 2, 3 Kvadrant: 1A-C do 9A-C Faza: /
Dular
Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem
Lega: Naselje leži na vrhu strmega hriba nekoliko odmaknjeno od glavnih poti, vendar z dobrim razgledom proti Mirenski in Temeniški dolini. Pobočja so strma, najlažji dostop pa je z vzhodne strani, kjer je ožje sedlo (si. 20).
Geološka zgradba: Hrib je iz dolomitnega apnenca.
Vegetacija: Severni del Gradišča prekriva listnat gozd, na južni strani pa so vinogradi.
Voda: Na vrhu vode ni. Posamezni izviri so na pobočjih, vendar že nižje v dolini.
Komunikacije: Naselje leži proč od glavnih cest in je odmaknjeno tudi od stranske poti, ki drži od Nemške vasi preko Rodin na Gomilo. Razglednost je odlična, saj je v optični povezavi s Kunklom pod Vrhtrebnjem in Kincljem nad Trbincem.
Opis: Naselje leži na vrhu hriba in je skladno s konfiguracijo terena podolgovate oblike (si. 21). Obod je ohranjen le na severni strani, kjer raste gozd. Tu je njegov potek v osrednjem delu viden kot rob lepe 4-5 m široke ježe, za katero je manjša terasa. Na zahodnem delu Gradišča je obod večinoma uničen, vendar pa je na zemljišču še možno ugotoviti, kod je
potekal. Dokaj spremenjena je tudi vzhodna polovica oboda, kjer so teraso uničili z gradnjo poti, poškodovali pa so jo še z vkopi pri kopanju peska za gradbeni material. Terasa je zopet ohranjena le na skrajnem vzhodnem delu naselja. Tu je bil po vsej verjetnosti tudi vhod in sicer na kraju, koder vodi v naselje sedanja pot. Po tej strani je namreč dostop na vrh najbolj ugoden, saj so vsa druga pobočja znatno bolj strma. Obod na južni strani so uničili z vinogradi.
Ker ima vrh razpotegnjeno obliko, je notranjost naselja dokaj prostorna. Južno polovico so sicer močno spremenili z rigolanjem za vinograde in z gradnjo zidanic, severna stran pa je bolje ohranjena, saj se za robom vleče ozka terasa. Detekcija po notranjosti naselja ni dala nobenih kovinskih najdb, prav tako pa nismo našli niti drobca žlindre. Najdeni kovinski predmeti so bili namreč vsi recentni.
Dosedanja raziskovanja: Naselje doslej še ni bilo znano. Odkrili smo ga z rekognosciranjem 1987. leta.
Najbližja grobišča: V neposredni bližini Gradišča ni bila doslej odkrita nobena nekropola. Najbližji poznani gomilni grobišči sta gomili pri Rodinah, ki pa sta preveč oddaljeni, da bi ju lahko pripisali temu naselju (najdišči Petrovka pri Rodinah pri Trebnjem in Bo-rovka pri Rodinah pri Trebnjem).
Sonda 1
Lega: Naselje je dobro ohranjeno zlasti v gozdu na severni strani hriba. Sondo smo zato zakoličili v ta predel in sicer tako, da je presekala skoraj ravno teraso in dokaj strmo ježo pred njo (si. 21). Bila je 8 m dolga in 3 m široka. Kopali smo jo po planumih. Vrednosti x naraščajo proti severu in vrednosti y proti vzhodu. Vse višine smo merili od stalne točke, ki pa ji nismo izračunali absolutne višine.
Terenski izvidi: Lociranje sonde na predelu, kjer je terasa izredno lepo ohranjena, je zbujalo up, da bodo plasti debele. Prav tako smo pričakovali, da bomo na tem predelu naleteli tudi na ostanke kamnite obodne konstrukcije, kar pa se je kasneje pokazalo za zmotno. Stratigrafijo najdišča lahko najbolje ponazorimo z zahodnim profilom. Prerez je namreč pokazal razmeroma enostaven vrstni red plasti, čeprav je bila ločljivost zelo slaba. Posamezne plasti so si bile po barvnih odtenkih zelo podobne, bolje pa so se dale razlikovati po svojih strukturah.
Tla hriba pred poselitvijo niso bila ravna. Pri tem seveda ne mislimo zgolj na naklon terena, ki se na tem mestu postopoma spušča od juga proti severu, ampak tudi na razgibanost tal, saj je bilo v zelo zbiti in peščeni ilovnati osnovi več manjših žepov in kotanj.
Na to sterilno osnovo je naložena plast temnorjave zemlje. V njej je precej kamnitega drobirja, tu in tam pa se pojavljajo tudi manjši kamni iz krušljivega apnenca. Ta plast je vsebovala največ kulturnih ostalin (keramike). Posamezne fragmente smo registrirali tudi v profilu (primerjaj si. 22). Plast zemlje ni bila naložena na sterilno osnovo povsod enako debelo. Najtanjša je bila v notranjosti naselja (med x = 0 in x = 2), najdebelejša pa na samem robu terase, kjer doseže debelino skoraj 180 cm.
Med x = 3,6 in x = 6,6 rjava kulturna plast ni čisto enotna. V njej smo namreč uspeli dokumentirati nekaj temnejših in svetlejših odtenkov, ki pa se barvno komaj ločijo. Bolje jih je moč razlikovati po strukturi, saj sta temnejši lisi bolj mastni, medtem ko je svetlejša bolj peščena. Na vprašanje, od kod te komaj zaznavne razlike, ne moremo odločno odgovoriti. Lahko bi bile namreč rezultat naravnih procesov, povsem pa ne smemo izključiti tudi človekove dejavnosti. Dejstvo je namreč, da na območju, kjer smo izkopali sondo, ni bilo nikakršnega sledu požara (hišni lep na primer povsem manjka), zato ta dejavnost v profilu morda ni mogla priti do jasnejšega izraza.
Zahodni profil je na liniji x = 4,6 prerezal ostanek sprhnele stojke. Njen obris je bil v jalovi peščeni ilovici zelo jasen, na meji s kulturno plastjo pa se je sled za njim povsem izgubila. Stojka je bila spodaj zašiljena, tičala je med dvema manjšima kamnoma v primarni osnovi hriba. Ker je bila zabita prav na mestu, kjer se terasa prevesi v ježo, je najverjetneje ostanek lesene ograde, ki je obdajala naselbino. Zidu v sondi namreč nismo odkrili, zato je razlaga o leseni konstrukciji zelo sprejemljiva. To pa toliko bolj, saj drugače na mestu, kjer je stala, ne bi mogel nastati tako jasen rob terase. Sloji bi se namreč nalagali vzporedno s prvotno površino hriba.
Razen stojke smo v sondi odkrili le še en poselitveni objekt. To je bila 1 m široka in 0,5 m globoka jama
v skrajnem jugovzhodnem vogalu sonde. Vkopana je bila v sterilno osnovo, zapolnjevala pa jo je temnorja-va, s peskom pomešana zemlja. V njej smo našli fragmente ustja večjega pitosa.
Časovna opredelitev: Kot smo poudarili že pri opisu terenskih izvidov, se je dala v sondi izoblikovati ena sama jasno zaključena plast, zato lahko najdbe obravnavamo skupno. Stratigrafske ugotovitve govore torej v prid zaključku, da naselje na Gradišču ni moglo obstajati dalj časa. To misel pa potrjuje tudi gradivo, med katerim ni kdove koliko pestrih oblik. Dokaj enotna je tudi faktura keramike, saj prevladujejo ok-sidacijsko žgane posode v glavnem rjavih odtenkov.
Velika večina najdb je kronološko neobčutljivih. To velja tako za latvice kot tudi večino ustij in ostenij loncev, od katerih so nekatera okrašena z razčlenjenimi plastičnimi rebri. Za ta pa je znano, da se pojavljajo skoraj v vseh obdobjih. Poleg teh splošno razširjenih tipov se na Gradišču pojavlja tudi nekaj povsem specifičnih oblik, ki jih med gradivom z ostalih doslej raziskanih dolenjskih naselbin ni. Zato si jih velja nekoliko podrobneje ogledati.
Na prvem mestu moramo omeniti fragmente pitosov oziroma loncev, ki imajo na notranji strani fasetirana ustja (npr. t. 11: 3, 4, 10 in t. 21: 10). Ta okras pri nas sicer ni neznan, poudariti pa velja, da nastopa razmeroma redko in še to v glavnem v žarnogrobiščnih
SI. 20: Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem. Pogled na naselje z jugovzhoda.
Abb. 20: Gradišče oberhalb Gradišče pri Trebnjem. Blick auf die Siedlung von Sudosten.
oziroma zgodnjehalštatskih kompleksih (cfr. Stare 1975, t. 30: 8, 33: 2, 57: 3 itd. Dular 1979, t. 3: 1, 7: 6; Teržan 1990, t. 60: 10). Številnejši je v severni Bosni (Maric 1964, t. 2: 9-19), ki morda predstavlja tudi eno od njegovih izvornih področij.
Druga oblikovna posebnost gradiva z Gradišča so poševni jezičasti držaji (npr. t. 17: 1-10). Takšne aplike bi zaman iskali v doslej sondiranih dolenjskih naseljih, pač pa so zopet domače v Bosni (Čurčič 1902, t. 6: 2; Maric 1964, t. 8: 1, 7; Radimsky 1896, Fig. 72) in na Štajerskem (Teržan 1990, t. 23: 16; 34: 16; 75: 3). Tod se pojavljajo v istem obdobju kot zgoraj omenjeno fasetiranje.
Razmeroma številne in zato tipične za Gradišče pri Trebnjem so tudi sklede z izvihanim ustjem (t. 10: 2, 4, 9-12). Na Dolenjskem so bile takšne forme doslej neznane, najboljše paralele pa imajo na nekoliko oddaljenem Moravskem (Rihovsky 1982, t. 10: A2, 24: 21-22, 32: A2), kjer sodijo na konec pozne bronaste dobe.
Kronološko poveden je tudi fragment manjše posodice (najverjetneje skodele) z rahlo izvihanim ustjem (t. 12: 2). Tako po načinu izdelave kot tudi po obliki ima tovrstno posodje najboljše paralele v podobni keramiki z nekaterih belokranjskih najdišč (Dular 1973, t. 2: 6, 5: 2, 6: 2), kjer sodijo take skodele v horizont Podzemelj.
Če torej na koncu na kratko strnemo dosedanje izsledke, potem lahko zapišemo naslednjo misel: keramika z Gradišča pri Trebnjem ima dokaj enoten videz. Tiste oblike in ornamenti, ki smo jih kronološko opredelili, sodijo namreč na konec pozne bronaste oziroma na začetek železne dobe. Govorjeno v kronoloških shemah, ki veljajo za osrednjo Slovenijo, bi bil to čas horizonta Ljubljana II oziroma horizonta Podzemelj. Čeprav kaže gradivo močne žarnogrobiščne po-
teze, pa ni za zdaj med njim ne starejših, prav tako pa tudi ne mlajših najdb. Gradišče pri Trebnjem je bilo torej poseljeno le krajši čas. Podobno situacijo smo odkrili tudi na Zempohu nad Ostrožnikom. Na vprašanje, kje tiče vzroki za tako kratkotrajno poselitev, za zdaj še ne moremo odgovoriti. Tu bo treba pač počakati na nadaljnje raziskave.
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1 Lega: kulturna plast med x = 0 do x = 8 Planum: od 1 do 10 Kvadrant: od 1A-C do 8A-C Faza: 1
Skupek 2 Lega: jama ob vzhodnem profilu Planum: / Kvadrant: 1C Faza: 1
Dular
Gradec pri Mirni
Lega: Naselje leži na manjši vzpetini tik nad reko Mirno. Severna in vzhodna pobočja so zelo strma, dostop z ostalih strani pa je po zložnem terenu ugoden. Na vrhu je prostran plato.
Geološka zgradba: Hrib je iz apnenca (si. 23, 24).
Vegetacija: Listnat gozd.
Voda: Reka Mirna, ki teče ob severozahodnem vznožju hriba.
Komunikacije: Lega naselja je ugodna, saj leži na kraju, kjer se ozka dolina reke Mirne razširi v široko ravan. Tako z lahkoto nadzira dostop v rodovitno in prostrano Mirensko dolino, iz katere vodijo poti proti vzhodu (Sevnici), severu (Moravčam pri Gabrovki) in zahodu (Trebnjemu).
SI. 22: Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem, sonda 1. Zahodni profil. M. 1:50. Abb. 22: Gradišče obcrhalb Gradišče pri Trebnjem, Schnitt 1. Wcstprofil. M. 1:50.
Opis: Hrib ima obliko podolgovatega hrbta, ki se postopoma dviga od vzhoda proti zahodu. Sodeč po terenu, se je naselje lahko širilo po celem hribu, za poselitev pa je bila zelo primerna tudi manjša terasa na njegovem severnem pobočju. Prostora za naselitev je bilo torej dovolj.
Utrdbeni ostanki so vidni le na samem vrhu Gradca, kjer je obod naselja ohranjen kot rob 5-6 m široke ježe, za katero se širi prostran, skoraj raven teren (si. 25). Drugod fortifikacijskih sistemov ni, kar pa še ne izključuje možnosti, da ne bi bil lahko poseljen tudi ostali del prostranega hrbta. Obod na samem vrhu je precej poškodovan. Močno so ga namreč načeli vojaški jarki, ki so bili med drugo svetovno vojno izkopani vzdolž celega oboda. Notranjost pa je, kot smo že omenili, skoraj ravna in zelo primerna za poselitev.
Dosedanja raziskovanja: Naselje na Gradcu do leta 1988 ni bilo raziskovano. Prvič ga omenja Jernej Pečnik (Pečnik 1889, št. 126).
Najbližja grobišča: Nekropola iz bakrene dobe, kamor Gradec sodi, ni znana. Pač pa se je najbližje železnodobno grobišče razprostiralo na območju Roj na drugi strani reke Mirne. Antične grobove omenja Pečnik na njivah pri cerkvi sv. Helene, ki pa jih nismo ožje locirali (Pečnik 1904, 37).
Sonda 1
Lega: Kopasti vrh Gradca je nudil za raziskavo bolj malo ugodnega prostora. Med drugo svetovno vojno
je bil namreč prav na kraju, kjer poteka obzidje, izkopan globlji vojaški jarek, ki je dodobra uničil arheološke ostaline. Jarek poteka okoli celega hriba, le na jugovzhodni strani se od roba nekoliko odmakne. Zato smo postavili sondo prav na to, kolikor toliko nedotaknjeno mesto (si. 25). Bila je 14 m dolga in 3 m široka, presekala pa je ježo, zid in teraso. Tako smo dobili profil, ki je razmeroma dobro pojasnil način gradnje zidu in zaporedje plasti, ki so se nabrale za njim. Sondo smo kopali po metodi planumov. Točka x = 0, y = 0 je bila v notranjosti naselja. Vrednosti x so naraščale od severa proti jugu, vredno-
Sl. 24: Gradec pri Mirni. Pogled na naselje s severa. Abb. 24: Gradec bei Mirna. Blick auf die Siedlung von Nordcn.
SI. 23: Gradec pri Mirni. Pogled na naselje z jugovzhoda (foto: Jože Hanc). Abb. 23: Gradec bei Mirna. Blick auf die Siedlung von Siidosten.
sti y pa od zahoda proti vzhodu. Vse višine so bile merjene od stalne točke, ki ima nadmorsko višino 199 m.
Terenski izvidi: Za ponazoritev dogajanj na tem delu naselja smo uporabili zahodni profil (pril. 2A).
Prav na dnu se preko cele sonde širijo naravne skale. To je močno krušljiv apnenec, ki tvori prvotno površino hriba in ki je mestoma že preperel v rdečo sterilno ilovico.
Najnižja plast s kulturnimi ostalinami se vleče na skrajnem južnem koncu profila med x = 10 in x = 14. To je ilovica, ki leži na naravni skali, v njej pa so bili razmeroma številni keramični fragmenti. Plast je debela v povprečju okoli 15 cm in na jugu izgine v profilu, medtem ko se na severni strani pri x = 10 postopoma stanjša in izklini. Struktura plasti je enotna, najdbe v njej pa so ležale razpršene v treh kvadrantih (13 C, 14 B, 14 C), kar govori v prid dejstvu, da je plast nastajala postopoma.
Na to najnižjo kulturno plast je bilo postavljeno kamnito obzidje. Na njegove ostanke smo naleteli že kmalu pod humusom, pravi obris pa se je pokazal šele v planumu 5, ko je bila odstranjena večina ruševin (pril. 3B in si. 26). Še preden smo pričeli z izkopavanjem, je bilo moč iz konfiguracije tal razbrati, da se na kraju, kjer smo zakoličili sondo, rob terase naglo zasuče proti severovzhodu (si. 25). To ugotovitev je kasneje v celoti potrdil tudi izkop, ki je pokazal, da se pod površino skriva razmeroma dobro ohranjen zid, ki je imel prav na območju sonde svoj vogal. Zid namreč v vzhodni polovici sonde še poteka v smeri vzhod-zahod, nato pa se njegova smer ostro zalomi in pod kotom 115° nadaljuje proti severovzhodu. Zaradi takega poteka smo pri izkopavanju posvetili vso pozor-
nost izkopu vogala. Na žalost pa je bila zunanja fronta, razen dveh kamnov na x = 12,7, že odnesena, zato vogala nismo ugotovili. Razmeroma dobro pa je bil ohranjen kot na notranji strani zidu, saj so ostali kamni fronte na svojem prvotnem mestu (pril. 3B). Zid je torej približno 1 m pred zahodnim profilom ostro spremenil svoj potek. Ta ugotovitev je pomembna, saj govori za razmeroma zahtevno gradnjo poligo-nalno zasnovanih obrambnih zidov, ki jih pri nas za zdaj v tem obdobju še nismo poznali.
Ker je zid zahodni profil presekal skoraj pod pravim kotom, se je zelo jasno pokazala njegova struktura (pril. 2A). Razmeroma dobro je namreč vidna notranja fronta, ki se je ohranila v dveh temeljnih kamnih na x = 11. Nad tema kamnoma je plast zemlje in grušča, višje pa leži še en večji kamniti blok. Sodeč po grušču, ki je vmes, zgornji kamen ni na prvotnem mestu, saj je plast grušča in zemlje pod njim predebela (čez 20 cm), da bi ga lahko brez zadržkov označili kot del notranje fronte zidu. Očitno je torej, da je na to mesto zdrknil z neke višje lege.
Tudi zunanja fronta se je ohranila le v temelju. To je velik kamnit blok na x = 12,65, ki leži neposredno na najstarejši kulturni plasti. Kamen nad njim je prav tako del fronte, ki pa ga je pritisk zemlje oziroma gruščnatega polnila že potisnil navzven. Notranjost
SI. 26: Gradec pri Mirni, sonda 1. Planum 5, zid. Abb. 26: Gradec bei Mirna, Schnitt 1. Planum 5, Maucr.
SI. 25: Gradec pri Mirni. Tloris naselja. M. 1:1500. Abb. 25: Gradcc bei Mirna. GrundriB der Siedlung M. 1:1500.
zidu je zapolnjena z gruščem, manjšimi lomljenci in temnorjavo zemljo ter kaže tako dokaj enotno strukturo (si. 27). V polnilu zidu ni bilo najdb.
Ko je zid stal, se je za njim postopoma nabrala do 80 cm debela plast rjave ilovice. Ta plast leži v večjem delu sonde nad naravnimi skalami, deloma pa prekriva tudi rdečerjavo jalovo ilovico (npr. v zahodnem profilu med x = 1,2 do x = 3, 0). Tik za zidom v notranjosti naselja je naložena na najstarejšo kulturno plast, na kateri stoji tudi samo obzidje.
Plast za zidom v notranjosti naselja ima enotno strukturo. To je, kot že rečeno, rjava ilovica brez večjih barvnih sprememb, kar govori v prid dejstvu, da se je nalagala postopoma. Najdbe v njej so zelo skromne in razpršene.
V	planumu 5, ki je prerezal prav to plast, vidimo, da se med x = 4 in x = 8 vzporedno z notranjo fronto zidu vleče pas kamnov, ki so mestoma celo dvojni (pril. 3B). Glede na lego in potek dajejo videz zidu. Ti kamni so se namreč v isti liniji posamič pojavili že v planumu višje (pril. 3A), okoli njih pa je ležalo precej lepa. Pri x = 5,6 y = 2,2 je bila tik ob vrsti kamnov manjša ovalna lisa z ogljem in drobci hišnega lepa, ki je morda ostanek stojke. Dokumentirali smo jo lahko v dveh planumih (pril. 3A in 3B). Iz vsega, kar je bilo rečeno, lahko torej povzamemo, da je vrsta kamnov lahko temelj stavbe, ki pa ji nismo uspeli ugotoviti ne velikosti in ne oblike.
V	to pravkar opisano plast rjave ilovice, ki je nastala za zidom, je bila vkopana večja jama s pečjo. Dokumentirali smo jo v planumu 4 (pril. 3A), kjer se je njen obris ohranil kot sled ovalne lise v severovzhodnem vogalu sonde. Jama je zelo dobro vidna tudi v severnem (pril. 2B) in vzhodnem (pril. 2C) profilu, kjer opazimo, da je imela banjasto dno. Z izkopom je nismo odprli v celoti, ampak le del, saj se je nadaljevala pod severni in vzhodni profil. Jama je bila zapolnjena s temnorjavo mastno zemljo, ki se je dobro ločila od okoliške rjave ilovice, v katero je bila vkopana. V zemlji smo našli precej drobcev hišnega lepa.
V	jugozahodnem delu jame je bila peč. Na njene ostanke smo zadeli že v planumu 4, v katerem se je pokazal kup močno prežganega lepa, ki je bil mestoma debel čez 10 cm (si. 28). Ležal je v polkrogu, ob njem
SI. 27: Gradec pri Mirni, sonda 1. Profil preko zidu. Abb. 27: Gradec bei Mirna, Schnitt 1. Profil durch die Mauer.
(deloma pa tudi na njem) pa je bilo nekaj kamnov (si. 29). Peč je bila zapolnjena z rjavočrno zemljo, kamni, prežganim ometom in drobci oglja. Oglje je ležalo tudi na dnu in ob robovih peči. Plast žganine je bila na nekaj mestih debela čez 2 cm, kar je dobro pokazal tudi prečni profil (si. 28). Na dnu peči smo našli ostanke razbitega, lepo okrašenega lonca (si. 30 in t. 25: 14).
Na območju jame, ki jo lahko brez zadržkov interpretiramo kot bivalni objekt s pečjo, smo odkrili tudi obrise vertikalno zabitih stoj k. Dve sta se ohranili v planumu 4 (pri x = 1,1; y = 3,0 in x = 1,9; y = 2,7), obris tretje pa je viden v severnem profilu (pri y = 2,8). Njihove arhitektonske povezave z jamo, h kateri nedvomno sodijo, nismo uspeli razvozlati.
Ko jame s pečjo niso več uporabljali, je bila čeznjo nasuta do 12 cm debela plast svetlorjave ilovice. To nasutje, v katerem ni bilo nobenih najdb, je dobro vidno v severnem profilu (pril. 2B), kjer se vleče čez celotno površino jame, torej od y = 1,4 do y = 3,5. Deloma smo ga uspeli registrirati tudi v vzhodnem profilu (pril. 2C), vendar pa ga je tu že po slabih sedemdesetih cm (pri x = 0,65) prekinila manjša jama. Ilovnato nasutje je pomembno zlasti zato, ker nam je uspelo z njegovo pomočjo v notranjosti naselja jamo s pečjo jasno ločiti od najvišje bivalne površine.
Nad svetlorjavo ilovico, ki je, kot smo to že omenili, brez najdb, je namreč naložena še ena kulturna plast. Raztezala se je v dveh delih po celi površini sonde, kar je dobro dokumentirano zlasti v zahodnem profilu (pril. 2A). Gre za kompaktno plast temnorjave zemlje, v kateri je bilo veliko kosov hišnega lepa, keramike in kosti. Če gre v tem primeru za dva bivalna objekta (hiši), ni mogoče zanesljivo reči. Najdbe v plasti so ležale razpršene, večjih koncentracij nismo opazili. Prav tako nismo v tej plasti nikjer naleteli na ostanke arhitekture. Izjema je le tanek kol, katerega sled se pri y = 3,3 vidi v severnem profilu (pril. 2B). Kol je bil rahlo poševno zabit in sega iz kulturne plasti v nižje ležeče svetlorjavo ilovnato nasutje.
Pomembna je ugotovitev, da sega ta najvišje ležeča bivalna površina pri x = 11 čez notranjo fronto zidu (pril. 2A). S tem je namreč jasno, da v času njenega nastanka obzidje ni bilo več v uporabi.
Najvišje ležeči plasti (recentni humus in rjava zemlja pod njim) sta nastali z naravnim preperevanjem gozda. Najdbe v njih so sicer številne, po količini pa še zdaleč ne dosegajo pod njima ležeče najmlajše bivalne površine.
Če na koncu na kratko povzamemo dosedanje ugotovitve, lahko na tem predelu Gradca izdvojimo naslednje poselitvene faze:
Faza la: najnižja kulturna plast pod zidom tik nad naravno skalo.
Faza lb: zid in pripadajoča kulturna plast v notranjosti naselja.
Faza 2: jama s pečjo.
Faza 3: najvišja bivalna površina.
Časovna opredelitev: Posamezne faze, ki smo jih izdvojili s pomočjo stratigrafije, moramo vpeti še v
širši kronološki sistem. To opravilo pa niti ni tako enostavno, saj nimamo za slovenski prostor za obdobje neolitika in eneolitika, kamor Gradec pri Mirni sodi, izdelane nobene moderne kronološke sheme. Vsi dosedanji poskusi so namreč narejeni brez sodobnih tipoloških analiz, podprti pa niso niti s stratigrafijo, zato je njihova uporabnost skrajno omejena. Izjema je Parzingerjeva razdelitev Ljubljanskega barja (Par-zinger 1984), ki sloni res zgolj na tipološki metodi, vendar pa je avtor preveril pravilnost svojih analiz s številnimi prepričljivimi in dobro datiranimi analogijami iz podonavskega in vzhodnoalpskega prostora. Dokler torej nimamo za širši predalpski prostor izdelane lastne kronološke sheme (stratigrafija Gradca je vsekakor korak k temu cilju), se bomo pač naslonili na razdelitev Ljubljanskega barja, čeprav se moramo zavedati, da razvoj na Dolenjskem in v Ljubljanski kotlini verjetno ni potekal povsem identično. Vendar pa so to že vprašanja, ki presegajo okvir tega odstavka, zato jih pač puščamo ob strani.
Najnižja kulturna plast pod zidom tik nad naravno skalo, ki smo jo označili kot fazo la, je vsebovala razmeroma enotne najdbe. To so sklede in sklede z nogo, narejene iz prečiščene gline, z rdeče barvano
površino (t. 22: 1, 2, 10). Vmes se pojavljajo tudi ustja in obodi loncev, ki so pogosto okrašeni z vtisi prsta in snopi topih vrezov (t. 22: 5, 12 in t. 23: 6 ). V tej plasti je bilo tudi nekaj fragmentov glinastih zajemalk (t. 23: 12, 13). Za vse te oblike najdemo najboljše paralele na najdišču Resnikov prekop (Korošec 1964. t. 4: 2; 7: 1; 8: 1; 14: 5; Harej 1975, t. 2: 1, 3, 4). Po Parzingerjevi kronologiji se takšne najdbe, kot smo jih našli v najnižji plasti na Gradcu pri Mirni, pojavljajo v obeh najstarejših časovnih horizontih Ljubljanskega barja, torej v Resnikovem prekopu-a in Resnikovem prekopu-b (Parzinger 1984, 32 ss). Vendar pa bo treba glede na številne nove okrasne motive, ki so tuji lengyelski kulturi (snopi vrezov pod ustjem, vtisi) misliti predvsem na mlajši horizont (Resnikov prekop-b). Kronološka vzporednost najstarejše plasti na Gradcu pri Mirni s I. in zlasti II. horizontom Ljubljanskega barja se zdi zato več kot verjetna.
Kot smo že omenili, je bil na to najstarejšo poselitveno plast na Gradcu postavljen zid, za katerim se je naložil skoraj 80 cm debel sloj rjave ilovice. Najdbe v tem sloju so bile zelo redke, vendar pa se bistveno ne razlikujejo od gradiva iz najnižje kulturne plasti. Tudi tu smo namreč naleteli na rdeče barvane sklede (/. 24:
SI. 28: Gradec pri Mirni, sonda 1. Tloris in profil peči. M. 1:50.
Abb. 28: Gradec bei Mirna, Schnitt 1. GrundriB und Profil dcs Ofens. M. 1:50.
+

(D

riava ilovica brauner Lehm
hišni lep Huttenlehm
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
oglje Holzkohle

živa skala gewachsener Fels
9* l
koščki lepa Huttenlehmbrocken
temnoriava (ilovnata) zemlja dunkelbraune lehmige Erde
Pril. 2: Gradcc pri Mirni, sonda 1. A: zahodni profil. B: severni profil. C: vzhodni profil. M. 1:50. Beil. 2: Gradec bei Mirna, Schnitt 1. A: Westprofil. B: Nordprofil. C: Ostprofil. M. 1:50.
svetlorjava ilovica hellbrauner Lehm
rjavofirna zemlja schwarzbraune Erde
rjavordeCa ilovica braunroter Lehm
rjava (ilovnata) zemlja braune lehmige Erde
rjava zemlja braune Erde

rv
oglje
Holzkohle
koSčki lepa Huttenlehmbrocken
živa skala gewachsener Fels
lice zidu Mauerkante
Pril. 3: Gradec pri Mirni, sonda 1. A: planum 4. B: planum 5. M. 1:50. Beil. 3: Gradec bei Mirna. Schnitt 1. A: Planum 4. B: Planum 5. M. 1:50.
humus Humus

hišni lep Huttenlehm
rjava (ilovnata) zemlja braune lehmige Erde
temnorjava (ilovnata) zemlja dunkelbraune lehmige Erde
rjava ilovica brauner Lehm
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
oglje
Holzkohle
koščki lepa Huttenlehmbrocken
živa skala gewachsener Fels
10, 11) in ostenja posod, ki so okrašene z vrezi oziroma vtisi (t. 24: 15), torej na značilen keramični repertoar, ki sodi v horizont Resnikov prekop-b.
Drugačna je keramika iz jame s pečjo (Gradec -faza 2). Tu mislimo predvsem na dva lonca, ki sta okrašena z značilno lasinjsko ornamentiko (t. 25: 13, 14) in za katera na Ljubljanskem barju ni ustreznih paralel. Fragment skoraj enakega lonca je bil odkrit v Ajdovski jami (Korošec 1975, t. 13: 2), žal v strati-grafsko nejasni situaciji. Časovni odnos 2. faze Gradca z Ljubljanskim barjem zato ni povsem jasen. Predvsem se postavlja vprašanje, ali je to še vedno čas horizonta Resnikov prekop-b in ali je razvoj v Ljubljanski kotlini in na Dolenjskem res potekal popolnoma vzporedno. Kot bomo namreč videli v naslednjem odstavku, je najmlajša bivalna površina na Gradcu vzporedna s III. horizontom Ljubljanskega barja, to pa bi seveda pomenilo, da sodi 2. faza Gradca (jama s pečjo) nekako v čas med horizontoma Resnikov prekop-b in Maharski prekop-a. Problem je vsekakor zanimiv, pojasniti pa ga bo mogoče le z novimi podatki iz stratigrafsko dobro raziskanih najdišč.
Najvišja bivalna površina na Gradcu pri Mirni (faza 3) je vsebovala zelo pestre oblike posod in ornamen-tov. Zanimivo je, da se v tej plasti tu in tam še vedno pojavljajo klasični lasinjski ornamenti (/. 34: 8, 10, 11), ki so bili značilni za prejšnjo fazo. Vendar pa so zelo redki, saj jih zamenja drugo okrasje, med katerim velja omeniti zlasti brazdasti vrez (t. 29: 14; 32: 13 in 34: 17), razčlenjena plastična rebra (npr. t. 27: 5, 6 in 32: 1) in metličenje (t. 29: 25, 26). Bistvena razlika je tudi v načinu izdelave posod, ki so sedaj večinoma temno žgane in pogosto porozne.
Vmes so tudi nekateri dolbeni ornamenti, ki bi oblikovno sodili v krog tako imenovanega tipa Hrnje-vac kulture Retz-Gajary (po Dimitrijeviču) (/. 34: 20), vendar pa je prav ta pojem za zdaj časovno in kulturno tako zamegljen, da si z njim ne moremo veliko pomagati. Če ga že uporabljamo, potem bi morda na Dolenjskem govorili le o ornamentalnem stilu, nikakor pa ne o kulturi.
Vzporejanje z Ljubljanskim barjem nam omogočajo zlasti tipične oblike loncev in skled z izvihanim in rahlo odebeljenim ustjem (npr. t. 28: 12-14, 16), ki so značilne za horizont Maharski prekop-a (Bregant 1975, t. 14: 1, 8; 29: 8; Bregant 1974, t. 2: 5; 3: 2). Isto velja za razčlenjene držaje (npr. t. 30: 17-19), ki so na Maharskem prekopu prav tako zelo pogosti (Bregant 1975, t. 19: 7; 27: 1, 4, 8 itd.). H. Parzinger je v svoji študiji jasno pokazal, da moramo horizont Ljubljansko barje III (Maharski prekop-a) časovno vzporejati s stopnjo Boleraz v Podonavju (Parzinger 1984, 37 ss). Da sodi tudi najvišja bivalna površina na Gradcu pri Mirni prav v ta čas, dokazujejo še nekateri ornamenti (npr. razčlenjena plastična rebra pod ustji posod - glej t. 27: 5, 6 in 32: 1 - in vrezi v obliki ribje kosti t. 34: 16), ki sodijo prav tako med tipičen inventar skupine Boleraz.
Čas, ko je bil Gradec pri Mirni obljuden, lahko torej vzporejamo s prvimi tremi horizonti Ljubljanskega barja. Gledano širše, je ta razvoj vpet med pozno lengyelsko in zgodnjo badensko kulturo.
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1: Lega: iz rjavordeče ilovice pod zidom tik nad naravno skalo Planum: / Kvadrant: 13C Faza: la
Skupek 2: Lega: pod ruševinami pred zidom Planum: / Kvadrant: 14B Faza: la
Skupek 3: Lega: rjava ilovica za obzidjem v notranjosti naselja (spodnja plast) Planum: 5 in 6 Kvadrant: 8B, 10C Faza: lb
Skupek 4: Lega: rjava ilovica za obzidjem v notranjosti naselja (zgornja plast) Planum: 4
Kvadrant: 2A, 3A, 3B, 3C, 6B, 7B Faza: lb
SI. 29: Gradcc pri Mirni, sonda 1. Peč. Abb. 29: Gradec bei Mirna. Schnitt 1. Ofcn.
SI. 30: Gradec pri Mirni, sonda 1. Fragmenti lonca na dnu peči.
Abb 30: Gradec bei Mirna. Schnitt 1. Topffragmente im Ofcn.
Skupek 5:
Skupek 6:
Skupek 7:
Skupek 8:
Skupek 9:
Skupek 10:
Lega: jama s pečjo med x = 9,7 in x = 12 Planum: 4, 5
Kvadrant: 1B, 3A, 1A, 2B
Faza: 2
Lega: peč
Planum: 4, 5
Kvadrant: 2B
Faza: 2
Lega: humus med ruševinami zidu Planum: 4, 5
Kvadrant: 12B. 12C, 14A, 14B, 15C Faza: ?
Lega: najvišja bivalna površina med x = 0 in x = 9 Planum: 2, 3, 4 Kvadrant: 4A-C do 12A-C Faza: 3
Lega: najvišja bivalna površina med x = 9 in x = 12 Planum: 2, 3
Kvadrant: 1A-C do 3A-C Faza: 3 Lega: humus Planum: 1/1 in 1/2 Kvadrant: 1A-C do 13A-C Faza: /
Dular
Kincelj nad Trbincem
Lega: Kincelj je manjši hrib, ki se dviga severozahodno od vasi Trbinc. Vrh v bližnji okolici ni najvišji, saj ga presegata Trbinc na severovzhodu in Brezovački hrib na jugu. Njegova pobočja so dokaj strma, kar velja še posebej za zahodno stran, ki je obrnjena proti dolini potoka Vejar. Kincelj je razmeroma strm tudi
na vzhodu, medtem ko se teren proti jugu bolj zložno spusti do manjše ravnice, sredi katere stoji vas Trbinc.
Geološka zgradba: Hrib je iz apnenca.
Vegetacija: Vrh Kinclja je porasel z mešanim gozdom. Na severni strani je pobočje travnato, na zahodu pa se do roba naselja raztezajo vinogradi.
Voda: Potok Vejar ob severovzhodnem vznožju vrha.
Komunikacije: Lega Kinclja je strateško ugodna, vendar pa je od doline Gomilščice, ki je glavna komunikacijska vez med Temeniško in Mirensko dolino, nekoliko odmaknjen, tako da je optično ne nadzira. Kljub temu pa je naselbina na Kinclju nad Trbincem osrednja postojanka, ki z zahodne strani obvladuje vstop v Mirensko dolino.
Opis: Naselbina ima ovalno obliko. Obod gradišča je sklenjen in teče dobrih 50 m pod vrhom Kinclja (si. 32). Njegov potek je dobro viden zlasti na severni strani, kjer je ohranjen kot terasa z zelo lepim robom. Terasa je ohranjena tudi na vzhodu, vendar pa na tem predelu ni tako izrazita. Na južni strani je obod uničen. Na tem predelu je bila prav na njegovem robu zgrajena manjša zidanica, ob njej pa se seveda raztezajo vinogradi, ki so poškodovali naselbinske ostaline.
Dohod do naselja ni jasen. Zdaj vodita vanj dve poti, vendar pa zgolj s topografskim opazovanjem ni mogoče ugotoviti, če je bil na teh mestih tudi nekdanji vhod. Verjetnejši je dostop na vzhodni strani naselja. V notranjosti se pobočje izza terase postopoma dvigne proti vrhu Kinclja. Izrazitejših teras oziroma manjših platojev v naselju ni.
Dosedanja raziskovanja: Najdbe s Kinclja so bile znane že v preteklem stoletju. Tu je bil leta 1848 izkopan rimski napisni kamen (CIL 3. 3913 + add. p.
SI. 31: Kincclj nad Trbincem. Pogled na naselje z juga. Abb. 31: Kincclj obcrhalb Trbinc. SUdscite der Siedlung.
1737), ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani (Freyer 1851, 1; Mullner 1879, 98 in 274), na hribu pa je bil najden tudi novec Anastazija I. (Hrovat 1885, 74) in štiri železne kopače (Deschmann 1888, 122). Avgusta 1980 je na vrhu Kinclja sondiral Davorin Vuga, vendar je bila 5 m dolga in 1 m široka sonda zaradi neprimerno izbranega prostora negativna (Vuga 1982, 155 s).
Najbližja grobišča: Nekropola se je širila po njivah, ki se raztezajo ob južnem vznožju Kinclja. Področje nosi ledinsko ime Devce. Tod omenja skeletne grobove že Pečnik (Pečnik 1889, št. 22), na pomemben poznohalštatski grob s čelado pa so naleteli tudi 1973. leta pri kopanju zemlje ob poti na skrajnem severozahodnem območju njivske terase (Gabrovec 1990, 105 ss).
Sonda 1
Lega: Sondo smo zakoličili v severozahodnem delu naselja (si. 32). Vrh Kinclja je namreč skalnat, saj kamnito osnovo prekriva le tanek sloj humusa, zato se nam je zdelo mesto ob robu še najbolj obetajoče. To je pokazala tudi manjša vrtina, ki smo jo napravili leta 1986; takrat smo ugotovili, da se na terasi raščena tla pričenjajo slab meter pod današnjo površino.
SI. 32: Kincclj nad Trbincem. Tloris naselja. M. 1:1500.
Abb. 32: Kincelj obcrhalb Trbinc. GrundriB dcr Siedlung. M. 1:1500.
Sonda je bila postavljena tako, da je presekala rob naselja. Segala je 3 m po pobočju in 4 m v notranjost po tamkajšnji nekoliko nagnjeni terasi. Bila je 7 m dolga in 4 m široka. Merski sistem je bil postavljen tako, da so vrednosti x naraščale proti severu in vrednosti y proti zahodu. Vse višine so bile merjene od stalne točke, ki pa ji nismo izmerili absolutne nadmorske višine.
Terenski izvidi: Dogajanje na tem predelu Kinclja lahko najbolje ponazorimo na zahodnem profilu (si. 33). Le-ta je pokazal dokaj enostavno strukturo, saj so se v njem izluščile pravzaprav le tri plasti.
Prav na dnu se vleče čez celo površino sonde najprej rumena peščena ilovica. To so raščena jalova tla hriba, ki rahlo padajo od juga proti severu. V tleh se pojavlja preperel kamnit drobir, tu in tam pa tudi večje naravne skale.
Najstarejša kulturna plast, ki leži neposredno na sterilni ilovici, je debela v povprečju nekaj čez 20 cm. Sledili smo ji lahko od južnega roba sonde (pri x = 0) pa vse do linije x = 5,6, kjer se nenadoma zaključi. To je temnorjava zemlja dokaj enotne strukture, v kateri je bilo precej fragmentov keramike in hišnega lepa. Najdbe so zgoščene zlasti med linijama x = 2 in x = 3, kjer smo s sondo očitno presekali ostanke stavbe. Celotna situacija je dobro dokumentirana tudi v planumu 3 (si. 34). V njem so se namreč ob zahodnem profilu pokazali obrisi večje pravokotne lise temnorjave zemlje, ki je na južni strani jasno omejena, medtem ko se na severu staplja s črnorjavim humusom. Sredi lise je nekaj kamnitega drobirja in veliko koščkov hišnega lepa. Druga, nekoliko manj izrazita lisa se širi tudi ob vzhodnem profilu. Med njima je pri x = 3,4 in y = 2,3 ohranjena zelo lepa luknja za stojko. Luknja ima kamnite zagozde, sredino pa zapolnjuje črna zemlja. Dva obrisa stojk smo odkrili tudi južno od lise, medtem ko se je sled tretje zelo lepo ohranila v zahodnem profilu (na liniji x = 2,4). S sondo smo torej zanesljivo prerezali ostanke hiše. Žal ji zaradi slabe ohranjenosti in zato, ker se lisi nadaljujeta v oba profila, nismo mogli ugotoviti velikosti in oblike. V temnorjavi zemlji je bilo poleg hišnega lepa tudi precej fragmentov keramike, v vzorcih pa je bila ugotovljena tudi dokaj pestra prisotnost zoglenelih žitaric in drugih semen.
Temnorjavo kulturno plast, h kateri sodijo tudi pravkar opisani ostanki hiše, prekriva na vrhu tenek sloj drobnega grušča (si. 33). Grušč se vleče čez cel profil vse do linije x = 5,8, kjer smo naleteli na zid. Grajen je bil iz dvojne vrste kamnov, od katerih so merili največji do 40 cm v premeru, večina pa je bila manjših (si. 35). Zid, ki je bil grajen v suhi tehniki, ni ohranjen v celoti, saj mu deloma manjkajo zunanji kamni (si. 36). Postavljen je bil na poravnano ležišče, ki je bilo vsekano v raščena tla hriba (si. 33). Prostor med kamni je bil zapolnjen s temnorjavim humusom, v katerem smo pri x = 5,7 in y = 2,3 našli bronast novec Arkadija (383-388) in majhen bronast okov (t. 38: 6).
Nad plastjo grušča je naložena do 50 cm debela plast temnorjavega humusa (si. 33). V njem je bilo veliko preperelih korenin in tu pa tam drobni kamenčki.
SI. 33: Kinccij nad Trbincem, sonda 1. Zahodni profil. M. 1:50. Abb. 33: Kinccij oberhalb Trbinc, Schnitt 1. Westprofil. M. 1:50.
SI. 34: Kinccij nad Trbinccm. sonda 1. Planum 3. M. 1:50. Abb. 34: Kincelj oberhalb Trbinc. Schnitt 1. Planum 3. M. 1:50.
+
+
(S
iira
s
V,
M
rjava zemlja braune Erde
polnilo Erdfullung
rumena peščena ilovica gelber sandiger Lehm
humus Humus
živa skala gewachsener Pels
koščki lepa Huttenlehmbrocken
luknja za stojko Pfostenloch
+-
+
polnilo Erdfijfcjng
rumena peftčana ilovica gelber aandiger Lahm
Zelo številne so bile v tej plasti tudi najdbe. Gre seveda za fragmente keramike, ki so ležali enakomerno razpršeni po celi plasti. Poselitev je bila očitno višje na pobočju, najdbe pa so prišle na to mesto z denudacijo.
Časovna opredelitev: S pomočjo stratigrafije in najdb lahko za zdaj na Kinclju izoblikujemo naslednje poselitvene faze:
Faza 1: najnižja kulturna plast z ostanki hiše.
Faza 2: mlajšeželeznodobni horizont (dokazljiv z najdbami v humusu).
Faza 3: poznoantični horizont (dokazljiv z najdbami v humusu).
Kronološka opredelitev edine stratigrafsko jasne plasti, h kateri sodijo tudi ostanki hiše, ni težka. Značilni kosi grobe hišne lončenine jo postavljajo v starejšo železno dobo. S pomočjo fragmentiranega loka samo-
Sl. 35: Kincelj nad Trbincem, sonda 1. Planum 6. M. 1:50. Abb. 35: Kincelj oberhalb Trbinc, Schnitt 1. Planum 6. M. 1:50.
SI. 36: Kincclj nad Trbinccm, sonda 1. Poznoantični zid. Abb. 36: Kincelj oberhalb Trbinc, Schnitt 1. Spatantike Maucr.
strelne certoške fibule XIII. vrste (po Teržanovi), ki je bil najden v sami hiši (/. 37: 17), pa lahko to plast postavimo še bolj natančno, in sicer v mlajši del certoškega horizonta oz. v negovski horizont (Teržan 1976, 361 s). Po podatkih, ki smo jih dobili s sondo, je bil torej Kincelj prvič poseljen šele v mlajšem halštatskem obdobju.
Obljudenost v mlajši železni dobi dokazujejo naplav-ljene najdbe v humusu (t. 38: 14-17 in 40: 19). Isto velja za poselitev Kinclja v pozni antiki (/. 38: 3, 5; 39: 2-6 in 40: 18), ko je bil na robu naselja zgrajen tudi temelj suhega zidu. Ta je po načinu gradnje in dimenzijah na moč podoben obzidju, ki je v pozni antiki obdajalo zgodnjekrščanski center na Kučarju nad Podzemljem (Ciglenečki 1986, 142 s).
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1 Lega: najnižja kulturna plast z ostanki hiše
Planum: 3, 4, 5
Kv: 2C, 3A, 3B, 3C, 3D, 4C, 4D Faza: 1
Skupek 2 Lega: humus med x = 5 in x = 7 Planum: 3, 4, 5 Kv: 5A-C do 7A-c Faza: /
Skupek 3 Lega: humus med x = 1 in x = 4 Planum: 1, 2, 3 Kv: 1A-C do 4A-C Faza: /
Dular
Vesela gora v Brinju
Lega: Zahodno od Šentruperta se iz Mirenske doline dviga podolgovat hrbet, ki ga z vzhodne strani obliva Busenka, z zahoda pa Straški potok. Naselje je postavljeno na vrh vzpetine in vizualno obvladuje skoraj celo Mirensko dolino (si. 37, 38).
Geološka zgradba: Hrib je iz dolomitnega apnenca, zato sta zaradi ugodnega dostopa na njegovem vzhodnem in zahodnem pobočju dva večja peskokopa.
Vegetacija: Zahodna stran Vesele gore je travnata, vzhodna pa pogozdena (predvsem z listavci). Na samem vrhu so njive.
Voda: Potoka Busenka in Straški potok v dolini ob vznožju Vesele gore.
Komunikacije: Položaj Vesele gore je ugoden in pregleden, tako da naselje zlahka nadzoruje številne poti, ki se ob njegovem vznožju vijejo na vse strani Mirenske doline.
Opis: Pri ogledu terena smo lahko ugotovili, da je bilo naselje zelo veliko, saj se je raztezalo po obeh platojih severno in južno od gradu (pril. 4). Severna polovica naselja ima obod razmeroma jasen. Ohranjen je vseskozi kot rob terase, nekoliko so ga poškodovale le stavbe južno in zahodno od cerkve, ki so tu postavljene na sam obod naselja. Po tem, kako poteka rob terase, je moč sklepati, da je bila severna, nekoliko višja polovica naselja posebej utrjena. Vhod vanjo lahko predvidevamo tik za grajsko stavbo, kjer se že
sam teren razmeroma naglo dvigne iz spodnjega na zgornji plato. Tu vodi k cerkvi tudi današnja pot. Žal sam vhod ni ohranjen, saj je bil poškodovan pri gradnji gospodarskega poslopja, ki stoji prav na tem mestu. Ravno tako nejasen je tudi severni vhod. Močno je bil namreč preoblikovan, ko so razširili sedanjo pot, ki pelje iz Brinja proti Škrljevemu.
K naselju je zanesljivo sodil tudi nekoliko nižji plato južno od gradu. Ta del nima ohranjenega oboda, saj je teren na robovih zaradi obdelovanja močno spremenjen. Na skrajnem južnem koncu te polovice naselja stoji gomili podobna tvorba s premerom 15 m. Če gre za gomilo, brez sondiranj ni mogoče ugotoviti, verjetneje pa je, da lahko v vzpetinici vidimo zaključek naselja.
Notranjost gradišča je, kot smo že omenili, iz dveh polovic. Nižji, južni del je razmeroma širok in raven, vendar toliko preoblikovan, da ni od notranje ureditve ostalo nobenih sledov. Enako lahko ugotovimo tudi za severno polovico naselja, ki ima sicer jasne robove, je pa zaradi gradenj in obdelovanja polj prav tako močno spremenjena njena notranjost (si. 39).
Dosedanja raziskovanja: Naselje na Veseli gori je bilo znano že zgodaj (Pečnik 1886). Doslej še ni bilo kopano.
Najbližja grobišča: Glavna nekropola se je razprostirala ob južnem vznožju Vesele gore (najdišče Brezje pri Straži), osamljeni gomili pa ležita tudi severno od naselja (Rovnice nad Skrljevim).
SI. 37: Vesela gora v Brinju. Pogled na naselje s severozahoda (foto: Jože Hanc). Abb. 37: Vesela gora in Brinje. Blick auf die Siedlung von Nordwesten.
Sonda 1
Lega: Gradišče Vesela gora v Brinju zajema širok hrbet, na katerem stoji božjepotna cerkev sv. Frančiška in nekaj kmetij vasi Brinje. Sondo 1 smo postavili na zahodni rob naselja, kjer se plato stopničasto prevesi v dolino, in kjer smo iz same konfiguracije terena slutili, da je na robu gradišča še ohranjeno prazgodovinsko obzidje (pril. 4). Postavljena je bila tako, da je zajemala 8 m notranjega platoja gradišča, 3 m pa smo jo potegnili po pobočju izven naselja. Sonda je bila široka 3 metre, kopali pa smo jo po metodi planumov. Vse višine so bile merjene od stalne točke, ki pa ji nismo izračunali absolutne višine.
Terenski izvidi: Severni profil (pril. 5), ki je rob naselja presekal pod pravim kotom, nam situacijo najlažje ponazori. Na dnu se po vsej sondi razprostira živoskalnata osnova hriba, ki je na nekaterih mestih (predvsem pri x = 0,6) le slabih 10 cm pod rušo. Med točkama x = 6dox = 11 se kamnita osnova hriba prevesi v dolino, nad njo pa se na nekaj mestih pojavi svetlorumena mastna ilovica (npr. pri x = 5,3, x = 8 in x = 10), v kateri je bilo nekaj kamnov različnih dimenzij, nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine ter koščkov oglja. Med svetlorumeno ilovico se je nahajala temnejša rjava zemlja, v kateri je bilo precej skal in kamenja, pomešanega z recentnimi črepinjami, koščki oglja in redkimi živalskimi kostmi. Nad svetlo-
Sl. 38: Vesela gora v Brinju. Pogled na naselje s severa Abb. 38: Vesela gora in Brinje. Nordseite der Siedlung.
SI. 39: Vesela gora v Brinju. Notranjost naselja.
Abb. 39: Vesela gora in Brinje. Innenbereich der Siedlung.
SI. 40: Vesela gora v Brinju, sonda 1. Ostanki podrtega obzidja na pobočju.
Abb. 40: Vesela gora in Brinje, Schnitt 1. Reste des zerstorten Befestigungswerkes am Hang.
SI. 41: Vesela gora v Brinju, sonda 1. Ostanki recentnega objekta na terasi v notranjosti naselja. Abb. 41: Vesela gora in Brinje. Schnitt 1. Rcste des rezenten Gcbaudes auf der Terrasse im Inneren der Siedlung.
rumeno ilovico je ležala temnorjava zemlja. V njej je bil med x = 9inx = 11 večji kup kamnov, ki se je raztezal po celi širini sonde (si. 40).
Množica kamenja predstavlja najverjetneje ostanke podrtega obzidja, ki pa je bilo v preteklosti s kraja, kjer je stalo, v celoti odstranjeno. Za njim se namreč niso, razen omenjenih ruševin, ohranili nobeni sledovi. Med kamenjem na pobočju je bilo več odlomkov lončenine, nekaj živalskih kosti ter tu in tam drobci oglja.
Zanimiva je tudi situacija med x= 1 in x = 5,2. Tu smo namreč s sondo presekali večjo skalnato kotanjo, v kateri je bil zgrajen z malto vezan zid (si. 41), ki je ostanek neke recentne stavbe. Njena notranjost je bila zapolnjena z malto in kamenjem, med katerim je bilo tudi precej novejše lončenine.
Časovna opredelitev: Kot smo že omenili, je bila večina prazgodovinske keramike najdena med ruševinami, ki so ležale na pobočju naselja. Žal pa so fragmenti tako netipični (glej t. 41), da kaj več kot to, da je bila Vesela gora poseljena v starejši železni dobi, za zdaj ne moremo ugotoviti.
Kriz
Žempoh nad Ostrožnikom
Lega: Žempoh je najvišja točka podolgovatega grebena (kota 411 m), ki se od vasi Ostrožnik postopoma dviga proti jugu (si. 42). Pobočja hriba so z vseh strani zelo strma. Še najlažji je dostop s severne strani, od koder vodi nanj tudi sedanja pot.
Geološka zgradba: Hrib je iz dolomitnega apnenca.
Vegetacija: Vrh je porasel z mešanim gozdom, na vzhodnem in južnem pobočju pa raste vinska trta.
Voda: Vode na vrhu ni. Najbližji izviri so globoko v dolini.
Komunikacije: Žempoh dominira nad bližnjo okolico, vendar pa njegova lega ni izpostavljena. Ker leži v neposredni bližini Križnega vrha, je z naselbino na njem v vidni povezavi. V bistvu nadzira glavne poti, ki potekajo sredi Mirenske doline.
Opis: Od prazgodovinskega naselja, ki se je širilo prav po vrhu Žempoha, sta ohranjeni na severni strani le dve terasi (si. 43). Obe se izklinjata v vzhodnem oziroma zahodnem pobočju hriba. Terasi sta lepo oblikovani in imata jasen rob. Zgornja terasa v bistvu zaključuje vrh Žempoha, ki je zaobljen in primeren za poselitev. Obe terasi zanesljivo nista ostanek obzidja. Zgrajeni sta bili le zato, da so pridobili tudi na tem predelu Žempoha zravnan in za poselitev primeren prostor. Obzidja torej naselje nima, zato tudi mesta, kjer je bil vhod, ni mogoče ugotoviti.
Nekaj manjših teras (velikost 4 x 10 m) je tudi na jugovzhodni strani vrha, vendar pa se ne dajo povezati v nek zaključen sistem.
Dosedanja raziskovanja: Naselje na Žempohu je bilo odkrito pri rekognosciranju 1986. leta, zato doslej še ni bilo raziskovano.
Najbližje grobišče: Najbližje grobišče leži na skrajnem severnem koncu grebena na ledini Pašnik nad Ostrožnikom. To je plana nekropola iz časa kulture žarnih grobišč (Gabrovec 1973, 366 ss; Križ 1989, 207 s).
Sonda 1
Lega: Za sondo je bil izbran prostor nekaj metrov pod vrhom hriba na njegovem severnem pobočju. Postavljena je bila v smeri sever - jug v dolžini 16 m in širini 4 m. S sondo sta bili presekani dve 4 do 5 m široki terasi in strmo pobočje med njima. Območje sonde je bilo poraščeno z gozdom. Relativne višine so bile merjene od stalne točke, ki pa ji nismo izmerili absolutne višine. Izhodiščna točka x = 0; y = 0 je bila postavljena na prelom zgornje terase v pobočje, tako da so vrednosti x naraščale v smeri proti severu, vrednosti y pa proti zahodu. Sonda je bila izkopana po sistemu planumov, ki pa so sledili pojavom naselbinskih sledov. Sonda je bila razdeljena na štiri kvadrante po 4 x 4 m, ti pa na mikrokvadrante, velike 1 x 1 m. Oznake A - D tečejo po osi y, številčne oznake od 1 do 4 pa po osi x.
Terenski izvidi: Sonda je razkrila povsem enolično zaporedje plasti, katere debelino je krojila oblikova-
Sl. 42: Žempoh nad Ostrožnikom. Pogled na naselje s Križnega vrha.
Abb. 42: Žempoh oberhalb Ostrožnik. Blick auf die Siedlung vom Križni vrh.
Pril. 4: Vesela gora v Brinju. Tloris naselja. M. 1:1500.
Beil. 4: Vesela gora in Brinje. GrundriB der Siedlung. M. 1:1500.
Pril. 5: Vesela gora v Brinju, sonda 1. Severni profil. M. 1:50. Beil. 5: Vesela gora in Brinje, Schnitt 1. Nordprofil. M. 1:50.
+
+
____o O -o P
firepinje
Scherben
ožgana zemlja z ogljem in malto gebrannte Erde mit Holzkohle und Mčrtel
oglje
Holzkohle
temnorjava zemlja dunkelbraune Erde
humus Humus
živa skala gewachener Fels
S
svetlorumena ilovica hellgelber Lehm
oranžnordeča zemlja z malto orangerote Erde mit MOrtel
nost lapornate osnove, ki je bila v pretežnem delu sonde tudi dosežena. V predelih, kjer izkop ni segel do skalnate osnove, se je zaustavil v rumenkasti, z laporjevim drobirjem pomešani ilovnati mrtvici. Tudi plast nad njo po barvi in sestavi ni bistveno drugačna.
Na vrhu jo zaključuje gozdni humus. Izkop ni presegel globine 0,60 m.
SI. 43: Žempoh nad Ostrožnikom. Tloris naselja. M 1:1500. Abb. 43: Žempoh oberhalb Ostrožnik. GrundriB der Siedlung. M. 1:1500.
Keramične najdbe so bile povečini raztresene po vsej debelini plasti med humusom in živo skalo. Nekoliko bolj zgoščene so bile v kv. l/Bi in 1/B2 (planum 1 in 2, globina izkopa od 0,05 m do 0,45 m) in na stičišču kv. 3/A do D 4 in kv. 4/A do D 1.
Bivalna sled je bila v sondi zanesljivo ugotovljena samo v kv. 3 in 4 (si. 44). Izkazuje se z okoli 0,30 m globokim vsekom (poravnavo) v živi skali, ki je bil odkrit v dolžini 3,80 m, in ki se na zahodni strani zaobljeno zaključi. Do tega vseka se je širila 1,20 m široka lisa rjave, z ilovico pomešane zemlje, ki je vsebovala laporjev drobir in lončenino. Ob majhnih ploščatih lomljencih okoli x = 7,4 in y = 2,8, ki so tudi prinesena sestavina plasti, pa so ležali drobci oglja.
Lončenina je pretežno groba. Ohranjena je v odlomkih ustij, dnov, ročajev in sten, od katerih so nekateri tudi okrašeni. Okras je bodisi bradavičast ali rebrast (členjena rebra). Poleg lončenine pripadata k hišni opremi tudi odlomka dveh glinastih svitkov in glinasti vijček stožčaste oblike (t. 43; 44: 1-7).
Prav v istem predelu kot zgoraj opisana naselitvena sled se je nekaj centimetrov višje (planum 1, z = —467 do —468) pojavila v barvno in strukturno povsem enaki plasti (rjava, z laporjevim drobirjem pomešana ilovnata zemlja) skupina lončenine. Vsebovala je ustja različnih posod, jezičast držaj in ostenje, okrašeno z razčlenjenim rebrom (t. 42: 10-15). Poleg sta ležala tudi odlomka dveh glinastih svitkov (t. 42: 16-17), drobci oglja in glinastega ometa, kar kaže na neizrazito izoblikovano hodno površino (stavbe?).
SI. 44: Žempoh nad Ostrožnikom. Sonda 1, planum 1. M 1:50. Abb. 44: Žempoh oberhalb Ostrožnik. Schnitt 1, Planum 1. M. 1:50.
Opisani stratigrafski odnos napeljuje na pomisel o dveh zaporednih bivališčnih spremembah, povsem lokalno omejenih znotraj istega časovnega segmenta.
Časovna opredelitev: Edini kronološko zares oprijemljivi kos (okras z razčlenjenim rebrom je v rabi daljši čas) je odlomek lončene kroglaste posode, ki je okrašen z nizom vrezanih trikotnikov (t. 43: 1). Lončene posode te vrste (oblika in okras ali samo oblika) so poznane iz žarnogrobiščnih nekropol Ozalj, Kru-pače in Treščerovac, časovno opredeljenih v fazo IV (Vinski-Gasparini 1973, t. 100: 2; 101: 4, 5, 7; Balen-Letunič 1981, t. 2: 7; glej še Dular 1978, 39). Okras lončenih posod s šrafiranimi trikotniki pa postavlja Biba Teržan v čas Ljubljane II, redke primere pa že v fazo Ljubljana I b (Teržan 1990, 41 s). Datacija ornamenta v Ljubljani se torej v grobem ujema s časovno opredelitvijo najdb iz obkolpskih nekropol.
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1 Lega: razsuto v kv. 2 in 3 Skupek 2 Lega: razsuto v kv. 1, planum 1 in 2 Skupek 3 Lega: mlajša naselitvena sled
Križni vrh nad Belini Gričem
Lega: Križni vrh je najvišja točka podolgovatega grebena, ki se od vasi Slepšek postopoma dvigne proti jugu. Njegova pobočja so z vseh strani zelo strma in zato težko dostopna. Pot nanj vodi po grebenu s severne strani, kjer se tik pod vrhom teren razširi v nekoliko širši hrbet.
Geološka zgradba: Dolomitni apnenec.
Vegetacija: V spodnjem predelu naselja so njive, sam vrh pa je porasel z mešanim gozdom.
Voda: Na Križnem vrhu ni tekoče vode.
Komunikacije: Lega Križnega vrha je zelo razgledna. Vidno obvladuje osrednji del Mirenske doline in komunikacije v njej, v optični povezavi pa je tudi z naseljema na Žempohu na zahodu in Staro goro na vzhodu.
Opis: Naselje na Križnem vrhu ima dva dela (pril. 6). Začenja se tik nad latensko nekropolo, kjer se strmo pobočje grebena nekoliko zravna in razširi. To je območje Orešnikovih njiv, ki je zaradi obdelovanja
Plast: planum 1 Kvadrant: 3 in 4 Skupek 4 Lega: starejša naselitvena sled Plast: planum 2 in 3 Kvadrant: 3 in 4
Sonda 2
V sondi 2, ki je bila pravzaprav le očiščeni del profila nove vinogradniške terase na vzhodtjem pobočju Žempoha (za lego glej si. 43), je bila' odkrita 3,75 m dolga v lapornato osnovo vkopana kotanja, globoka še 0,40 m. V njej je bilo na skalnatem dnu v omejenih gručah nekaj zemljenega lapornatega drobirja, sicer pa je bila kotanja v celoti napolnjena z rdečkastorjavo zemljo, zelo podobno požarni ruševini (si. 45). V njej je bilo nekaj odlomkov keramike (t. 44: 8-11), podobne tisti iz sonde 1.
Seznam najdbenih skupkov: Skupek 1 Lega: iz vzhodnega profila
Svoljšak
polj že močno spremenjeno. Prostor ni povsem raven, ampak pada od osrednjega grebena proti vzhodu in zahodu. Na severni strani je ta del naselja obrobljen z lepo polkrožno teraso, katere rob teče po liniji nekdanjega prazgodovinskega oboda. Nad tem spodnjim predelom naselja se dviga Križni vrh, ki ima dva, z manjšim sedlom ločena vrhova. To je drugi, višji del naselja, ki bi ga lahko označili tudi kot neke vrste akropolo.
Na južnem vrhu ni ohranjenih nobenih teras, teren pa je precej prekopan. Nasprotno pa ima severno ležeči vrh obliko lepega platoja z jasnimi robovi, ki so zanesljivo delo človeških rok. Na jugozahodni strani je plato načet z manjšim vkopom. Pod tem vrhnjim platojem sta na severnem pobočju najprej dve manjši, vendar lepo oblikovani terasi. Se nižje je postavljena tretja terasa, ki pa je od vseh največja in ima zelo jasen rob. Kot prejšnji dve se tudi ta na robovih izklini v pobočjih. Vse tri terase so zelo primerne za poselitev in so na njih najverjetneje stale stavbe. Nekoliko nižje sta na severovzhodni strani še dve zelo majhni terasi, od katerih ima zgornja manjši recenten vkop.
SI. 45: Žempoh nad Ostrožnikom. Sonda 2, vzhodni profil. M. 1:50. Abb. 45: Žempoh oberhalb Ostrožnik. Schnitt 2, Ostprofil. M. 1:50.
SI. 47: Križni vrh nad Belim Gričem. Pogled na naselje z jugozahoda (foto: Jože Hanc). Abb. 47: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Blick auf die Siedlung von Siidwesten.
SI. 46: Križni vrh nad Belim Gričem. Pogled na naselje z Žempoha.
Abb. 46: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Blick auf die Siedlung vom Žempoh.

ju*
»
t
>4 2f " »S
•mr


»rm*' r,
C, Vi. -1»
v C
■2}PS

r?t?
m i' inSBSk
Oboda naselja in notranje strukture zgolj s topografskim opazovanjem ni mogoče v celoti rekonstruirati. Potek je kolikor toliko jasen le na zahodni in zlasti severni strani, kjer se njivske površine končajo na robu terase. Sam vrh, kot kaže, ni bil posebej utrjen ali pa obzidje ni več ohranjeno. Leta 1986 smo na treh terasah naredili manjše vrtine. Rezultat na 1. in 3. terasi je bil zelo slab, pač pa je bilo na 2. terasi v sloju humusa precej keramike. Tik ob vrtini je bila na tej terasi na površini z detektorjem najdena tudi noga železne certoške fibule in na platoju bronast in železen obroček (glej t. 45: 10, 11). Detekcija je dala tudi nekaj kosov železove žlindre.
Dosedanja raziskovanja: Naselje se omenja že zelo zgodaj (Deschmann 1888, 57; Pečnik 1889, št. 41). Na Križnem vrhu je leta 1935 raziskoval Walter Schmid. Odkopal je 6,9 m dolgo in 3,3 m široko hišo. Po podatku iz Jutra je našel halštatsko, latensko in rimsko keramiko ter železovo žlindro (Jutro, 2. 9. 1935, 2).
Najbližja grobišča: Na grebenu, ki se od Križnega vrha postopoma spušča proti severu, je več nekropol. Najprej Pašnik nad Ribjekom (mlajša železna doba), nato Sv. Križ v Belem Griču (starejša železna doba) in končno Božji grob nad Slepškom (pozna bronasta in starejša železna doba). Za gradivo cfr. Gabrovec 1973, 365 ss.
Dular
Sonda 1
Lega: Na severni strani Križnega vrha (401 m) je več med seboj ločenih manjših teras, ki so poraščene z gozdom. Med njimi ni vidnih medsebojnih povezav. V siceršnjem reliefu Križnega vrha pa so dobro opazna posebnost. Na južnih pobočjih so namreč povsod vinogradi. Tod je podoba hriba povsem spremenjena. Vzhodni predel je prepaden; zelo strmo in za bivanje nelagodno pa je zunaj ostrega naselbinskega roba tudi zahodno pobočje. Terase so vsekakor delo človeških rok. Na prvi teh teras pod nižjim vrhom hriba, na njegovi severozahodni strani, je bila izkopana sonda 1. Vanjo je bila zajeta terasa v celoti. Izbiro prostora za sondo so narekovale predvsem najdbe iz topografske sonde (Janez Dular), ki so bile tu izkopane med meritvami in topografskim pregledom leta 1987.
Sonda 1 je merila v dolžino 16 m, v širino pa 4 m. Razdeljena je bila na štiri kvadrante, velike 4 x 4 m, ki so ležali v smeri vzhod-zahod. Ob tretjem kvadrantu je bil izkopan manjši podaljšek proti severu (kvadrant 4), tako da je bila v tem predelu sonda široka 5,10 m (glej pril. 6 z vrisano lego sonde).
Plitve plasti so narekovale tudi način kopanja. To je bilo predvsem sprotno prilagajanje klasičnega sistema kopanja po planumih hitro se spreminjajočim arheološkim pojavom. Za boljše lociranje najdb je bil vsak kvadrant posebej razdeljen na mikrokvadrante, velike hira, Izhodišče merskega sistema (x = 0; y = 0) je bilo v JV vogalu sonde, vrednosti x so naraščale od vzhoda proti zahodu, vrednosti y pa od juga proti severu. Vse najdbe so bile statistično obdelane, inventarizirani pa le tisti deli ločenih posod, ki so pripadali ustjem ali dnom ter okrašenim ostenjem.
Poleg tega smo inventarizirali še nekatere dele posod, ki so bile posebej značilno žgane (siva latenska keramika). Najdbe hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Terenski izvidi: Na vzhodnem koncu terase (kv.l in del kv. 2, planum 1) je bil izkop že hitro pod plastjo gozdnega humusa na štrlinah žive skale in v rdečkasti ilovnati mrtvici ali v prav tako arheološko praznem laporjevem drobirju. Za skalo v tem predelu je bila značilna precejšnja poravnanost (umetna?) v smeri proti zahodu, torej proti kvadrantoma 3 in 5. Lončene črepinje so bile v tej plasti le naključno posejane (skupek 9).
Opaznejša sprememba je bila zaznana v kv. 2/C4, D 3,4, kjer je na sivkasti površini ležalo precej odlomkov lončenine (planum 1 in 3). Ta po namembnosti nejasna tvorba se je že navezovala na stavbišče, odkrito v kvadrantih 3 in 5 (skupek 10).
Vsa, za razumevanje dogajanj na terasi zanimiva odkritja so bila osredotočena na kvadranta 3 in 5. Izkop v kvadrantu 4 pa je rabil le za preverjanje, če so se stavbne ostaline širile morda tudi na severno stran. Ker pa se je terasa hitro prevesila v strmo pobočje, je bilo to težko pričakovati. V kvadrantih 3 in 5 so bile odkrite naslednje stavbne ostaline:
a.	Vsek v skalnato osnovo (planum 4 in 5, si. 49 in 50).
Laporjeva osnova je bila v dolžini 6,20 m stopničasto zasekana in poravnana v teraso. Vsek, globok okoli 0,15 m, je tekel vzporedno z osjo x, torej v smeri vzhod-zahod (smer terase). Bilje zelo krevljast, vendar dovolj izrazit, da ga je bilo moč opredeliti kot izsekan rob stavbne terase.
b.	Luknje in opore za stojke (planum 1-4, si. 49).
Kot sledovi lukenj za stojke so bile opredeljene temnejše okrogle lise, za opore pa skupine kamnov. Na planumu 1 je bila na x = 10,8 in y = 2,8 okrogla lisa s premerom 0,25 m, na x = 12,9 in y = 0,8 pa prav tako okrogla lisa s premerom 0,28 m. Na dnu slednje je plosko ležal 0,10 x 0,10 m velik ploščat odlomek laporja (z = -125). Na planumu 2 je na x = 11,3 in y = 1,6 prav tako bila ostro zamejena temnejša
SI. 48: Križni vrh nad Belim Gričem. Notranjost naselja. Abb. 48: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Innenbereich der Siedlung.
lisa, plitvo poglobljena v trdno zmes zemlje in laporna-tega drobirja, pr. 0,50 m. Na njenem dnu je vodoravno ležala lapornata plošča, velika 0,23 x 0,22, db. 0,05 m (z = -124). Luknja je bila zasuta s sivo, z lapornatim drobirjem pomešano zemljo. Podoben vodoravno ležeč laporjev lomljenec (tokrat brez sledu poglobljenega vkopa) je bil odkrit na x = 12,5 in y = 1, 5, velik 0,20 x 0,22 m (z = —129). V to skupino lukenj in opor velja prišteti še dve skupini kamnov, in sicer na x = 14,2; y = 1,3 ter x = 14,1; y = 3,2. Prva skupina je bila zložena iz štirih lomljencev, velikih od 0,47 x 0,33 m do 0,30 x 0,23 m. Obkrožali so prostor, velik 0,10 x 0,10 m, čigar dno je bilo na višini -136. Drugo skupino je sestavljalo pet kamnov na površini s premerom okoli 0,60 m; ti so oklepali ploskev, veliko 0,20 x 0,20 m (—174). Razpon med obema skupinama kamnov je znašal 1,90 m.
Druga skupina lukenj je bila odkrita s planumom 5 (si. 50), potem ko smo s skalne osnove v celoti odluščili sloj ruševin in sta bili skalna osnova in ilovnata mrtvica povsem razgaljeni. V skalni osnovi je bilo odkritih sedem lukenj. Označili smo jih glede na njihovo lego v mikrokvadrantu.
Luknja 1 (x = 8,9; y = 1,3) je imela v tlorisu podolgovato ovalno obliko, dl. 0,38 m, šir. 0,23 m, gl. 0,21 m. Zasuta je bila z rjavo zemljo, samo na vrhu smo našli odlomke lončenine in dva glinasta vijčka (skupek 1).
Luknja 2 (x = 9,8; y = 0,7) je imela v tlorisu nepravilno okroglo obliko s pr. 0,54 m do 0,65 m, gl. 0,54 m. Zasuta je bila z rjavo zemljo, pomešano z manjšimi kamni. Ob steno luknje je bil stisnjen kos laporja. V zasipu smo razen odlomkov lončenine našli še bronasto fibulo in kos železnega predmeta (neohra-njen; skupek 4).
Luknja 3 (x = 10,5; y = 0,7) okroglega tlorisa s pr. 0,42-0,30 m, gl. 0,19 m. Zasuta je bila z rjavo zemljo, ki so ji bili samo na vrhu primešani drobci oglja, glinastega hišnega ometa in odlomki lončenine.
Luknja 4 (x = 12,0; y = 1,0) je bila v tlorisu nepravilno okrogla, zanjo pa so izrabili zajedo v pregibu lapornatih slojev. Premer 0,34 m, gl. 0,32 m. Zasuta je bila z rjavo zemljo, v kateri smo na vrhu našli primešane odlomke oglja in drobce glinastega hišnega ometa.
Si. 49: Križni vrh nad Belim Gričem. Sonda 1, planum 1-4. Latenskodobne stavbne ostaline. M. 1:50. Abb. 49: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Schnitt 1, Planum 1-4. Latčnezeitliche Gebaudereste. M. 1:50.
+
+
siva zemlja graue Erde
žganina s koščki oglja Brand mit Holzkohlepartickeln
rjavosiva zemlja braungraue Erde
dO
temeljni kamni Fundamentsteine
oO
lapor Mer gel
črepinje Scherben

oglje in ostanki lesa Holzkohle und Holzreste
živa skala gewachseni
prežgana zemlja s kosi lepa gebrannte Erde mit Huttenlehmbrocken
Luknja 5 (x = 12,0; y = 1,5) je bila okrogla s premerom 0,23 m, gl. 0,08 m. V zasipu (rjava zemlja) so samo na vrhu ležali drobci oglja.
Luknja 6 (x = 13,8; y = 0,6), okroglega tlorisa, pr. 0,38 m, gl. 0,26 m. Zasuta je bila z rjavo zemljo, pomešano z laporjevim drobirjem. Na vrhu zasipa so bili drobci oglja in odlomki lončenine, ob robu pa ploščat odlomek laporja.
Luknja 7 (x = 14,2; y = 1,8) je imela v tlorisu ovalno obliko, dolgo 0,44 m, široko 0,28 m. Na vrhu zemljenega zasipa je bilo nekaj drobcev oglja.
Za teh sedem lukenj, bolj ali manj okroglih v tlorisu, zelo različnih po obsegu in globini ter po obliki v presekih (si. 51) - ena polkroglasta, tri plitve koničaste, dve globlji koničasti - je še najbolj verjetno, da so rabile kot luknje za stojke, čeprav njihova razmestitev po prostoru ni urejena primerno morebitni stavbni zasnovi. Tako kot je nezanesljiva njihova funkcija, je negotova tudi njihova časovna pripadnost. Vsekakor je možno, da so luknje časovno in s tem tudi operativno samostojna enota, lahko pa bi bile tudi sestavni del latenskodobne stavbne ostaline. Za prvo možnost govori predvsem njihov zasip, po barvi in sestavi enovit v vseh luknjah, pomembno pri tem pa je, da nima ruševinskih primesi. Poleg tega niso v skladu s tlorisno zasnovo latenskodobne stavbe. Njihov odnos z njo je dobro čitljiv v ruševinah (oglje, glinast hišni
omet) in nekaterih predmetih samo na vrhu lukenj, tako da je videti, kot da so jih latenskodobne stavbne ruševine prekrile lep čas zatem, ko so luknje bile opuščene in zasute (npr. čas med vaško vozlasto fibulo in fibulo latenske sheme). Druga, torej latenskodobna možnost pride v poštev le, če našteti argumenti za opredelitev lukenj v halštatski čas niso dovolj prepričljivi.
c.	Ognjišče (si. 49).
V kvadrantu 3 (x = 10,7 in y = 3,6) je bila odkrita skupina laporjevih ploščic, velikih do 0,10 x 0,08 m, zloženih v ovalu s premerom od 0,75 do 0,65 m (z =—166). Vse ploščice so bile močno prežgane, nekoliko manj prežgana pa je bila tudi zemlja okoli njih. Podložene so bile z vencem izrazito prežganih kamnov. Tudi med kamni in med ploščicami so ležali kosi prežgane zemlje (premaz?). Ploskev ognjišča je bila nagnjena po terasi za okoli 8 cm.
Posamične ploščice laporja, prav tako prežgane, so razmetano ležale v ruševini še v drugih delih kv. 3. Tudi te bi lahko bile del raznesene ognjiščne plošče, manj verjetno pa je, da so ostanek hišnega poda.
d.	Ruševine.
Ruševine sestoje iz oglja in prežganega glinastega hišnega ometa ter redkih kamnov. Pojavljajo se razpršeno po vsej stavbiščni ploskvi in osredotočene v
SI. 50: Križni vrh nad Belim Gričem. Sonda 1, planum 5. Jame za stojke. M. 1:50. Abb. 50: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Schnitt 1, Planum 5. Pfostenlocher. M. 1:50.
zgoščenih gmotah. Zoglenel les je najbolje ohranjen na vzhodnem robu stavbišča (si. 49). Tu leži vzporedno z vsekom terase v skalno osnovo, v nizu, dolgem 3 m (x = 9,5 do 12,5, y = 0,5 do 1,0; planum 3, 4; z = -112 do —115). Pri x = 11,5; y = 1,0 je oglje razsuto,
vendar ohranja temeljno smer lege lesa (vmes so bili tudi drobci glinastega hišnega ometa), na x = 9,8 in y = 0,8 pa je v zoglenelih ostalinah lesa še dobro vidna njegova struktura (deska ali bruno), in sicer na dolžini 0,48 m.
SI. 51: Križni vrh nad Belim Gričem. Sonda 1, preseki lukenj za stojke. M. 1:25.
Abb. 51: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Schnitt 1, Profile durch die Pfostenlocher. M. 1:25.
živa skala gewechsener Fels
fireplnje Scherben
Luknja za stojko 1 Pfostenloch
Luknja za stojko 6 Pfostenloch
Luknja za stojko 3	Luknja za stojko 5	Luknja za stojko 4
Pfostenloch	Pfostenloch	Pfostenloch
Luknja za stojko 2 Pfostenloch
lapor Mergel
oglje Holzkohle
rjavosiva zemlja braungraue Erde
13763369
Glinasti hišni omet, ki je druga bistvena sestavina ruševin, je razsut po vsem stavbišču, v dveh primerih pa je bil zgoščen v večji ploskvi. Posebno vidna je okroglasta ploskev ometa s pr. 0,67 do 0,72 m na x = 9,5; y = 1,7, v kateri ima več kosov odtise okroglih vej.
e.	Stavbišče
Vsi našteti sledovi so bili osredotočeni na prostor, velik 6 x 4 m. Prva mera je hkrati tudi dokončna dolžina stavbišča, ki ga na vzhodni strani na liniji x = 8,7 začenja gmota glinastega ometa, na zahodni strani pa se končuje pri obeh kamnitih oporah na x = 14,7 (si. 49). Zanesljiv je tudi južni rob stavbenega prostora, opredeljen z vsekom terase v skalno osnovo. Le severni predel je v nagnjenem svetu neopredeljiv. Iz tako odčitanih ostalin moremo dolžino objekta, ki je tu stal, oceniti na okoli 5,40 m, širino pa na 2,50 m.
f.	Najdbe.
Med najdbami je najpogostejša lončenina. Pogost je glinast hišni omet, nekaj pa je bilo tudi kovinskih predmetov in delov notranje hišne opreme. Izjemno redke pa so živalske kosti. Črepinje lončenih posod so ležale razpršene po vsem stavbišču. Bolj zbrane so bile v predelih z večjo koncentracijo glinastega ometa in oglja, kjer velja posebej omeniti značilno latensko sivo keramiko, narejeno na lončarskem kolesu (npr. pod zoglenelo desko oziroma brunom), in v gmoti ometa.
Časovna opredelitev: Najstarejši predmet, ki pa stra-tigrafsko visi (predvideva se, da je sem zdrsnil z višje ležeče terase), je odlomek loka vaške vozlaste fibule (/. 45: 9). Na terasi sami torej ne opredeljuje ničesar, gledano z vidika poselitve Križnega vrha pa vendarle razteguje čas poseljenosti v zgodnja obdobja starejše železne dobe (horizont Podzemelj 2; prim. Gabrovec 1970, 27, karta 8, tip 5 a). V ta čas bi lahko sodila tudi katera keramičnih črepinj, npr. kos ročaja pekve (P 15764). Na vztrajanje poselitve pa kaže gumbast zaključek noge železne certoške fibule (t. 45: 11).
SI. 52: Križni vrh nad Belim Gričem, sonda 2. Presek luknje za stojko.
Abb. 52: Križni vrh oberhalb Beli Grič. Schnitt 2. Profil des Pfostcnloches.
				
				
		^ A		
		Bk '''flfil		
M				»11 f - -
Časovna opredelitev stavbnih ostalin na terasi, raziskanih s sondo 1, ni dvomljiva. Pomembno je vsekakor že to, da ni bilo znotraj zares tankega sloja stavbnih ruševin nikakršnih ločnic, da gre torej za enkratno bivanjsko dejanje, ki je lahko trajalo tudi skozi daljši čas. Spodnjo mejo bi mu lahko začrtala na lončarskem vretenu napravljena in sivo žgana latenska keramika (prim. Frey, Gabrovec 1969, 17 s), zgornjo pa fibuli tiste vrste (t. 45: 8 in 46: 19), kakršne Dragan Božič (Božič 1987, 878; si. 46: 18) vključuje v svojo stopnjo Mokronog III (Lt D, 1. st. pr. Kr.). Tja sodita tudi odlomka tako imenovanih auerberških ustij (t. 48: 3, 4) grobe porozne površine (prim. Frey, Gabrovec 1969, si. 3: 2) in fragmenta, okrašena z glavničenjem (t. 48: 8, 14). Dele tovrstnih lončenih posod s Križnega vrha hrani Narodni muzej v Ljubljani že v svojem starejšem fondu (t. 50: 11-13). Izvirajo iz sonde, ki jo je leta 1935 na Križnem vrhu izkopal Schmid. Odkril je 6,9 x 3,3 m veliko hišo, v kateri so bile poleg halštatskih tudi latenske črepinje (prim. Jutro 2. 9. 1935).
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1 Lega: luknja 1 Planum: 5
Kv: 3
Skupek 2 Lega: luknja 5 Planum: 5 Kv: 3
Skupek 3 Lega: luknja 3 Planum: 5
Kv: 3
Skupek 4 Lega: luknja 2 Planum: 5
Kv: 3
Skupek 5 Lega: halštatskodobni bivalni horizont Planum: 1
Kv: 5/B4
Skupek 6 Lega: topografska sonda 1987 Planum: /
Kv: /
Skupek 7 Lega: iz latenskodobne hiše (neizrazite plasti)
Planum: 1, 2, 3, 5
Kv: 3, 5
Skupek 8 Lega: iz latenskodobne hiše (v gmoti glinastega ometa in oglja) Planum: 1, 3, 4
Kv: 3
Skupek 9 Lega: zunaj latenskodobne hiše Planum: 1 Kvadrant: 1, 2 Skupek 10 Lega: hišno dvorišče Planum: 3 Kvadrant: 2
Skupek 11 Lega: na južnem robu latenskodobne hiše
Planum: 3 Kvadrant: 3
Pril. 6: Križni vrh nad Belim Gričem. Tloris naselja. M: 1:1500. Beil. 6: Križni vrh oberhalb Beli Grič. GrundriB der Siedlung. M.
Pril. 7: Križni vrh nad Belim Gričem. A: sonda 2, vzhodni profil. M. 1:50. B: sonda 2, planum 1. M. 1:50. C: sonda 2, južna preseka lukenj za stojke. M. 1:25.
Beil. 7: Križni vrh oberhalb Beli Grič. A: Schnitt 2, Ostprofil. M. 1:50. B: Schnitt 2. Planum 1. M. 1:50. C: Schnitt 2, Sudprofil der Pfostenlocher. M. 1:25.
+
+
+
TlVl'|'l'|l,l ,1,1,1,1,1,1.1,1
|'| i i i'i'iv ,',1,1,1,1,1,1,1 i, i, 1,1,1,1,1,1, i iViViVi'.1
,1,1,1,1,1,1,1 I 1,1,1,1,1
I'll
hiti iti i
1,1,1,1
i;i;i!i!
rrrri'i i'i'i'i'i'i J i Vi VI.'i
mn,Tin (TITI fTinn"



+


/»i
+
+
S

rjavosiva zemlja braungraue Erde
živa skala gewachsener Fels
črepinje Scherben
humus Humus
sterilna Ilovica sterller Lehm
lapor Mer gel
siva peščena zemlja graue sandige Erde
sivorjava peščena zemlja graubraune sandige Erde
Sonda 2
Lega: Streljaj pod vrhom se strmina gozdnatih pobočij Križnega vrha ublaži in izteče v položno in blago, na severno stran nagnjeno teraso z njivami in travniki Križmaničevih, katerih domačija je postavljena prav na njen najbolj strm del na južni strani. Na zahodni strani teraso omejuje pot iz Belega Griča na Križni vrh, na vzhodni pa se spušča razčlenjeno pobočje v dol proti Ribjeku. Severni rob terase je ostro prelomljen, prelom pa je hkrati tudi meja sedaj zatrav-ljene njive z gozdom. Sonda 2 je bila izkopana prav v tem konfiguracijskem členu, tako da je zajela del ravne terase (notranjost naselja), prelom (rob naselja) in samo kratek kos pobočja pod njim (pril. 6). Sonda je bila dolga 12 m, široka pa 3 m. Razdeljena je bila na tri kvadrante po 4 x 4 m (1 do 3, razdeljeni od severa proti jugu), vsak od njih pa še na mikrokvadran-te, velike po 1 x 1 m. Ti so bili označeni po osi x s črkami od A do D, po osi y pa oštevilčeni od 1 do 4. Točka x = 0, y = 0 je bila v JV vogalu sonde, vrednosti x so naraščale v smeri proti severu, vrednosti y pa od vzhoda proti zahodu. Višinska razmerja v sondi so relativna; izhodišče zanje je bil bližnji rob žive skale, ki pa nima izmerjene absolutne višine.
Terenski izvidi: V sondi, kopani po sistemu planu-mov, sta bili odkriti dve naselbinski sestavini, prva v kv. 1 in druga v kv. 3. Prvo predstavlja na prostoru, velikem okoli 1 x 1 m ( planum 1; pril. 7B), razprostrta gruča delov lončenih posod. Fragmenti so ležali samo 0,20 m pod površino nekdanje njive (razor njive na x = 9,0), zato so v večjem delu odorani. Vsa lončenina iz te skupine (skupek 1; /. 49: 1-10 in 50: 1, 2) pripada masivnim, grobo izdelanim posodam. Na njih je značilen pravzaprav le okras, ki je omejen na členjena in gladka rebra, ob teh pa je na obodu večje posode tudi podolgovat držaj. Vsa ta lončenina je tičala v sivi plasti laporjevega drobirja tik nad skalnim ali ilovnatim (mrtvica) dnom sonde.
Na liniji x = 8,5 sta bili odkriti dve luknji in še sled tretje pod vzhodnim profilom sonde (pril. 7A in 7C). Luknja na x = 8,5; y = 2,8 je bila v tlorisu nepravilno okrogla; njen premer je znašal 0,42 m, globina pa tudi 0,42 m (si. 52). Ob njene stene je bil zložen venec manjših lomljenih kamnov; od teh so bili nekateri prevrnjeni proti sredini luknje. Oklepali so prostor s premerom 0,15 m. Luknja je bila vkopana v sterilen rumenkast lapor, njen vrh pa je bil v sivem laporjevem drobirju (enako razmerje kot v kv. 1), v katerem so bili tudi posamični odlomki keramike (skupek 2).
Luknja pri x = 8,5 in y = 1,6 je bila v tlorisu nepravilno okrogla, pr. 0,35 m, gl. 0,35 m. V sivkastem zemljenem zasipu je ležalo nekaj lomljencev, velikih do 0,18 x 0,12 m (pril. 7C). Sredini obeh lukenj sta bili 1,20 m vsaksebi. V približno takšni razdalji je bilo pričakovati, glede na pojav sive lise (laporjev drobir), še tretjo luknjo v kv. 3/B1.
Pojav keramike v kv. 1 v sivem laporjevem drobirju nad trdno in sterilno osnovo je moč opredeliti kot ostalino nakdanje hodne površine, ki je nenasilno opustela in se zato v okolju ne da dobro omejiti.
Luknje na robu naselbine pa so verjetno ležišča za stojke, ki so bile zagozdene in utrjene s kamni. Po debelini, povzeti iz prostora med zagozdami (okoli 0.15 m), so bile lahko stojke le del plotu. Ko je ta vaška ograja propadla, so se preko nje naložile iz notranjosti naselja drseče plasti, najprej grob laporjev drobir, čezenj siva peščena zemlja in končno njivski humus. V vseh so bili razpršeni odlomki lončenih posod (pril. 7A).
Časovna opredelitev: Najdbe obeh opisanih področij (lončenina) so si oblikovno, po strukturi in okrasu (rebra) povsem podobne, zato je - to potrjuje tudi njihova stratigrafska lega - njihova sočasnost zanesljiva. Za časovno opredelitev prihajata v poštev okras in oblika posod. Krašenje posod z rebri, gladkimi ali členjenimi, je časovno dokaj razpotegnjeno. Križnemu vrhu sorodno lončenino ima že sosednji Žempoh (prim. t. 42-44), nato pa na primer Ljubljana, kjer je tudi najti primerjave za členjeno rebro na največjem obodu, okrepljeno z jezičastimi držaji, kakršno je na posodi na t. 49: 3 (cfr. Puš 1971, 85). Podrobnejše mesto znotraj obdobja Ha B je Križnemu vrhu težko odmeriti, sodeč po skromnem gradivu pa je treba misliti predvsem na njegov mlajši del. kar bi v grobem ustrezalo fazi Ljubljana II.
Seznam najdbenih skupkov:
Skupek 1 Lega: hodna površina Planum: 1 Kvadrant: 1 Skupek 2 Lega: okoli lukenj za stojke Planum: 1 Kvadrant: 3
Svoljšak
SKLEP
Dolenjska nudi zaradi geografske zaključenosti in tranzitne pomembnosti idealen poligon za preučevanje poselitvenih zakonitosti v prazgodovinskih obdobjih, od katerih velja še posebej izpostaviti železno dobo. Vendar pa zahteva prav študij kolonizacijskih procesov, ki so, kot vemo, rezultat geografskih, gospodarskih in družbenopolitičnih danosti, zelo natančne izhodiščne podatke, saj brez njih nikakor ni mogoče izpeljati resnejših analiz. Zbiranje in preverjanje starih zapiskov, terenska rekognosciranja, sondiranja in kronološko razvrščanje naselij so torej nujna preddela, da bi lahko dosegli zastavljeni cilj.
V zadnjih letih je bilo rekognoscirano razmeroma obsežno področje osrednje Dolenjske. Poleg terenskih obhodov smo leta 1988 vključili v projekt tudi sondiranja, saj se je kmalu pokazalo, da najdbe s površine in iz manjših vrtin ne zadostujejo za natančno kronološko razvrstitev naselij. Z delom smo pričeli najprej v Mirenski in Temeniški dolini, torej v samem osrčju Dolenjske, kjer smo s terenskimi obhodi ugotovili za zdaj največjo gostoto železnodobne poselitve. V dveh
letih smo sondirali osem naselij. Rezultati so vzpodbudni, čeprav je res, da imajo podatki, ki so pridobljeni z eno samo sondo, relativno vrednost. Tega smo se vseskozi zavedali, zato predvideva projekt tudi odpravljanje anomalij z dodatnimi sondažami, ki pa jih nameravamo po potrebi opraviti šele v drugem krogu raziskav.
Področje, ki smo ga raziskali, je zaenkrat premajhno, da bi lahko opravili resnejšo analizo tipologije naselij in izkopanega keramičnega gradiva. Vendar pa se nam kljub temu zdi umestno, da že sedaj izpostavimo nekatere novosti, do katerih smo prišli pri naših raziskavah, saj bistveno dopolnjujejo predstavo o utrjenih prazgodovinskih naseljih v osrednji Sloveniji, kakršno smo imeli doslej.
Sliko, kakšno je bilo utrjeno prazgodovinsko naselje na Dolenjskem, smo si namreč izoblikovali predvsem z izkopavanji Cvingerja nad Virom pri Stični. Dvaindvajset sond je dalo dober vpogled v strukturo njegovih zidov in razvojnih faz, zato je bilo pričakovati, da bomo na podobno situacijo naleteli tudi na drugih naseljih. Cilj naših sondiranj je bilo torej posredno tudi preverjanje stiškega modela, saj smo želeli ugotoviti, če so bila tudi ostala gradišča obljudena v istem obdobju in če so imela podobne obrambne sisteme.
Časovna opredelitev naselij
Kakšni so torej rezultati sondiranj? Prvo, kar moramo poudariti, je to, da so si naselja med seboj zelo različna. Pri tem seveda ne mislimo na razlike v legi, obliki in velikosti, ki nas trenutno ne zanimajo, ampak predvsem na razlike v kronologiji, se pravi v času. ko so bila obljudena. Rezultati analiz so grafično prikazani na sliki 53. Čeprav je grafikon do neke mere shematičen, pa je iz njega kljub temu dobro razvidna pestrost poselitvene strukture. Precejšnja novost je že to, da smo od osmih naselij kar na dveh (Sv. Ana in Gradec) ugotovili obljudenost v bakreni dobi, kar ni zanemarljiv odstotek. Vse kaže, da se bo tudi na Dolenjskem ponovila situacija iz Bele krajine, kjer je bilo z rekognosciranji in manjšimi vrtanji poleg žele-znodobnih odkritih tudi več utrjenih naselij iz eneoli-tika (Dular 1985, 18 s). Podobno lahko ugotovimo tudi za pozno antiko, saj so bili ugotovljeni poselitveni sledovi kar na treh točkah, in sicer na Kunklu, Sv. Ani in Kinclju.
Glavna teža naših raziskav pa je bila seveda usmerjena k železni dobi, ki smo jo na grafikonu razčlenili nekoliko bolj podrobno. Dve naselji (Gradišče in Žempoh) sta bili obljudeni le kratek čas, in sicer na prehodu iz bronaste v železno dobo. Naselja, ki naj bi bila poseljena tako malo časa, doslej pri nas še niso bila odkrita, zato predstavlja ta tip poselitve tudi na Dolenjskem pomembno novost. Kje tiče vzroki za to, za zdaj še ne moremo odgovoriti. Tu bo vsekakor treba počakati na nove primere, saj je zgolj z dvema naseljema praktično nemogoče pojasniti detajle poselitvene strukture nekega obdobja.
Zelo zanimivo poselitveno kontinuiteto ima tudi naselje na Sv. Ani. Omenili smo že, da smo na njej dobili ostaline iz bakrene dobe in pozne antike. Žal s sondo nismo imeli najbolj srečne roke, saj profil ni
dal izpovedne stratigrafije. Sodeč po najdbah pa je bilo naselje zanesljivo obljudeno ob koncu pozne bronaste dobe. Poselitev na začetku železne dobe ni stoodstotna, medtem ko je življenje na Sv. Ani zanesljivo dokazano v mladohalštatskem in poznolaten-skem obdobju.
Dve naselji, to sta Kunkel pod Vrhtrebnjem in Križni vrh nad Belim Gričem, kažeta poselitveno kontinuiteto skozi celo železno dobo. Njun začetek se pokriva z začetkom železne dobe, pri čemer je treba poudariti, da ima Križni vrh pred Kunklom verjetno rahlo časovno prednost. Toda medtem ko je poselitev Križnega vrha v halštatski in latenski dobi dokazana s številnimi najdbami, pa govori za obljudenost Kunkla v mlajši železni dobi le en sam fragment keramike.
Poučna je tudi situacija na Kinclju nad Trbincem. Sodeč po podatkih, ki jih je dala sonda, je bilo naselje zgrajeno šele ob koncu starejše železne dobe. nato pa je bilo poseljeno še v latenski dobi in, kot smo omenili že prej, tudi v pozni antiki. Važen je predvsem čas izgradnje naselja, ki sodi v certoški oziroma negovski horizont, kar je na Dolenjskem zopet pomembna novost.
Za Veselo goro v Brinju pa lahko za zdaj rečemo le to, da sodi v starejšo železno dobo, saj nam za natančnejšo členitev manjkajo trdnejši dokazi.
Če sedaj strnemo naše ugotovitve v kratek zaključek, potem vidimo, da obstajajo glede na čas, ko so bila naselja obljudena, med njimi dokajšnje razlike. Vse kaže. da bo število naselij z ostalinami iz bakrene dobe in pozne antike precej večje, kot smo mislili doslej. Bistveno bo porasel tudi delež gradišč, na katerih so bili odkriti poselitveni horizonti iz latenske dobe. Ta ugotovitev ne preseneča, saj je bilo dosedanje razmerje med starejše- in mlajšeželeznodobnimi najdišči daleč od resnice, čemur je v dobršni meri botrovalo stanje raziskav. Novosti so se pokazale tudi v halštatski dobi, saj je jasno razvidno, da vsa naselja niso nastala hkrati, ampak da obstajajo med njimi tudi občutne kronološke razlike. Kakšna je bila intenzivnost poselitve v posameznih fazah, pa za zdaj še ne moremo govoriti, saj je s podatki iz ene same sonde praktično nemogoče izvesti takšne analize.
Časovne korelacije med naselji in grobišči
Razmeroma težko je tudi preučevanje kronoloških razmerij med naselji in pripadajočimi nekropolami. Glavna ovira je zopet raziskanost, saj imata le Žempoh in Križni vrh že izkopani grobišči, ki pa sta brez ohranjenih grobnih celot. Iz grobišča, ki je pripadalo Kinclju, je doslej znan le en grob, nekropole ostalih petih naselij pa so neraziskane ali pa celo neznane. Vendar pa lahko ugotovimo, da se časovni razponi nekropol v glavnem ujemajo z razvojnimi fazami, ki smo jih ugotovili v naseljih. Tako imajo na primer grobišča, ki so pripadala naselju na Križnem vrhu, sklenjen razvoj, ki mu je mogoče slediti od pozne bronaste dobe (Božji grob nad Slepškom) preko starejše železne dobe (Sv. Križ v Belem Griču) vse do latenske dobe (Pašnik nad Ribjekom). Enako velja za naselje na Žempohu, ki ima sočasno nekropolo na Pašniku nad Ostrožnikom. Končno je tu še Kincelj
SI. 53: Primerjalna kronološka tabela. Abb. 53: Chronologische Vergleichstabelle.
tU
^
Z D
it:
<
Z <
< ^
LU
>
tO
UJ
o </)
a <
oc o
o
UJ
o <
m o
UJ
o z v:
<
0C O O
UJ
cn
tu
>
i O o.
UJ
•NI
I
cr >
■M DC
< z -	Lj. barje 1		
v O	Lj. barje 2	I	
<Q CD	Lj. barje 3		
-900
-800
-700
-600
-500
-400
300
-200
-100
Ljubljana Ib
Ljubljana Ha
Ljubljana lib Podzemelj 1
Ljubljana lila Podzemelj 2
Stična 1
Stična 2
kačasti horizont
certoški horizont
negovski horizont
Mokronog I
Mokronog II
Mokronog
POZNA ANTIKA				
nad Trbincem, kjer je z nekropole Devce ob njegovem vznožju za zdaj znan le en grob (Gabrovec 1990, 105 ss), ki pa sodi na konec starejše železne dobe, torej natanko v čas, kamor smo datirali tudi najstarejšo kulturno plast v samem naselju.
Fortiflkacije
Omenili smo že, da preučevanje notranjih struktur naselij ni bil glavni namen naših sondiranj, saj je treba za takšna raziskovanja odpirati večje površine. Ker pa so bile sonde praviloma postavljene na robove naselij in smo z njimi odkrili tudi utrdbene ostaline, želimo na tem mestu o njih spregovoriti nekaj besed. S podatki, ki so nam na voljo, za zdaj še ni mogoče izpeljati tipologije utrdbenih sistemov. Za takšne analize je namreč treba povečati obseg in število sond, večji pa mora biti tudi vzorec raziskanih naselij. Ostanimo torej pri začasni skici.
Sondiranja so pokazala, da obstoje med naselji razmeroma velike razlike tudi glede tega, kako so bila utrjena. Vzrokov je verjetno več: od statusa naselja znotraj poselitvene strukture pa tja do časa, ko je bilo obljudeno, in njegove geografske lege. Za temeljitejšo analizo še nimamo zbranih dovolj kvalitetnih podatkov. Že zdaj pa lahko trdimo, da je na tip fortifikacij-skega sistema bistveno vplivala geološka zgradba tal, se pravi lega, kamor je bilo naselje postavljeno. V Mirenski in Temeniški dolini se namreč menjavata dolomit in apnenec. Naše raziskave so jasno pokazale, da povsod tam, kjer je osnova dolomit, naselja niso imela zidov, ampak lesene ograde, medtem ko je bil na apnenčastih tleh glavni gradbeni material kamen.
Sledove vertikalnih stojk oziroma lukenj zanje smo namreč odkrili na Križnem vrhu. Gradišču in Sv. Ani. Na Žempohu in Kinclju, ki ležita prav tako v dolomitu, lesenih obodnih konstrukcij v sondah nismo odkrili, kar pa še ni zanesljiv dokaz, da niso obstajale. Z gotovostjo lahko trdimo le to, da ti dve naselji nista imeli kamnitih zidov.
Kaj več o lesenih konstrukcijah za zdaj ne moremo reči. Zanesljivo ne vemo niti tega, če so bili sledovi stojk deli palisad ali pa le nosilni elementi plotov oziroma ograd, ki so obdajale naselja. Glede na njihovo debelino, ki se je v povprečju sukala okoli 15 cm, ter medsebojno razdaljo, ki je na Križnem vrhu znašala 1,2 m, bi se bolj nagibali k drugi možnosti. Stojke so bile spodaj ošiljene (Gradišče), zaradi stabilnosti pa tudi zagozdene s kamni (Križni vrh).
Kot smo že omenili, so obzidja značilna za naselja, ki leže na apnenčastih tleh. Zid na Gradcu je bil debel 1,6 metra, imel je iz večjih kamnov grajeni fronti, njegova sredina pa je bila zapolnjena s kamnitim drobirjem. Ker sodi zid v bakreno dobo, v okviru katere doslej podobnih konstrukcij v Sloveniji še nismo poznali, ima njegovo odkritje za stroko še toliko večji pomen.
Obzidje na Kunklu sodi v železno dobo. Pravzaprav gre za dva kamnita zidova, prvega, ki je bil zgrajen v fazi Podzemelj 2, in drugega, ki je opasal naselje v fazi Stična 2. Na Kunklu se je torej v dobršni meri ponovil stiški model. Zidova na njem se namreč s
stiškimi ne ujemata le po času nastanka, ampak tudi po načinu gradnje, saj opažamo na njih jasne konstrukcijske sorodnosti. Ta ugotovitev seveda ne velja le za zid, ki je grajen na enak način, ampak tudi za zemljene nasipe pred njim. Sicer je res, da na Kunklu nismo odkrili tretjega zidu, vendar pa to dejstvo nikakor ne zmanjšuje pomena tipološke sorodnosti. Vse kaže, da stiški tip obzidja na Dolenjskem ne bo redek pojav, vprašanje pa je, če so na njegovo razprostranjenost vplivale le geografske danosti. Čeprav nam za dokončno sodbo še manjkajo trdnejši dokazi, pa lahko že sedaj predvidevamo, da se bo stiški tip obzidja očitno pojavljal predvsem v tistih naseljih, ki so imela dovolj močno ekonomsko bazo in s tem tudi družbeno veljavo znotraj takratnega poselitvenega sistema.
Ostanek zidu na Sv. Ani od pravkar omenjenega stiškega tipa obzidja odstopa. Žal se je ohranil le z eno vrsto kamnov, zato njegove oblike nismo uspeli v celoti dokumentirati. Na zunanji strani je bil podprt z lesenimi stojkami. Zidu ni bilo mogoče zanesljivo datirati, zelo verjetno pa je, da sodi v latensko dobo. Če se bo ta datacija izkazala za pravilno, bo njegovo odkritje važen prispevek k poznavanju zidnih konstrukcij ob koncu železne dobe na Dolenjskem.
Poznoantični zid oziroma škarpa s Kinclja nad Trbincem je za zdaj na Dolenjskem osamljen primer. Podobno konstrukcijo poznamo le iz sosednje Bele krajine, kjer je zid skoraj enakih dimenzij in podobnega načina gradnje obdajal zgodnjekrščanski kompleks na Kučarju nad Podzemljem.
Poselitvene terase in hiše
Na dveh naseljih smo sondi namenoma zakoličili v notranjosti. Tako je bila na Križnem vrhu raziskana ena od teras na severozahodnem pobočju hriba, dve terasi pa smo presekali tudi na Žempohu. V obeh primerih smo lahko ugotovili, da so terase delo človeških rok. Vsekane so bile v dolomitno oziroma lapor-nato osnovo hriba, na tako pridobljeno površino pa so bile nato postavljene hiše. Žal stavba na severni terasi Žempoha ni propadla v požaru, zato se je od nje ohranila le skromna sled. Drugačna pa je bila situacija na Križnem vrhu. Tu sta bila namreč na umetno poravnani terasi odkrita dva razmeroma jasna poselitvena horizonta. Spodnji, ki sodi najverjetneje v starejšo železno dobo, se nam je ohranil v vrsti lukenj za stojke, se pravi v tlorisni zasnovi ene ali več halštatskih hiš, ki so stale na tem mestu. Zgornji horizont je latenskodoben. Gre za ruševine požgane hiše, ki je bila velika 5,4 m x 2,5 m, zgrajena iz lesenih brun in prepleta, ometanega z ilovico. Stavba je imela tudi ognjišče. Žal so bile ostaline močno razvlečene, saj je bila plast na terasi debela le bornih 15 do 20 cm.
Sled halštatskodobne hiše, ki pa ji nismo mogli določiti velikosti in oblike, je bila odkrita tudi na Kinclju nad Trbincem. Jasnejši tloris je imela delno raziskana hiša na Kunklu pod Vrhtrebnjem. Stala je tik za obzidjem, dokumentirali pa smo lahko temeljno bruno, predelni zid in ognjišče.
Raziskave v notranjosti naselij so torej potrdile stare domneve in ugotovitve. Pri tem mislimo tako na pomen poselitvenih teras kot tudi lokacije stavb, ki so
stale tik za obzidji. Žal so raziskave v notranjosti naselij pri nas šele na začetku. Čeprav se zavedamo njihovega pomena, pa se jim nameravamo v bližnji
prihodnosti zavestno odreči, saj presegajo okvir zastavljenega projekta.
Dular
SEZNAM LITERATURE LITERATURVERZEICHNIS
BALEN-LETUN1Č, D. 1981, Grobovi kasnog brončanog i starijeg željeznog doba iz okolice Karlovca. - Vjes. Arh. muz. Zag. 3. ser. 14, 11 ss.
BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. - V: Praist. jug. zem. 5, Sarajevo, 855 ss.
BREGANT, T. 1974, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanje leta 1972. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 3, 7 ss.
BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu -raziskovanje 1973. in 1974. leta. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 4, 7 ss.
CIGLENEČKI, S. 1986, Zgodnjekrščansko središče na Ku-čarju v Beli krajini. - V: Arheološka istraživanja na karlo-vačkom isisačkompodručju, Izd. Hrv. arh. dr. 10,137 ss.
ČURČIČ, V. 1902, Die Gradina an der Ramaquelle im Bezirke Prozor. - Wiss. Mitt. Bos. Herz. 8, 48 ss.
DESCHMANN, C. 1888, Fiihrer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach, Laibach.
DESCHMANN, C., HOCHSTETTER, F., 1879, Prahistori-
• sche Ansiedelungen und Begrabnissstatten in Krain. Erster Ber. der prah. Comm. der math.-naturwiss. Classe der kais. Akad. der Wiss. - 42. Band der Denkschr. math.-na-turwiss. CI. kais. Akad. Wiss.
DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem obdobju. -Arh. vest. 24, 544 ss.
DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovskcga žarnega grobišča. - Arh. vest. 29, 36 ss.
DULAR, J. 1979. Žarno grobišče na Borštku v Metliki. -Arh. vest. 30, 65 ss.
DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. - Dela 1. razr. SAZU 23, Ljubljana.
DULAR, J. 1985, Arheološka topografija Slovenije. Topografsko področje XI (Bela krajina), Ljubljana.
FREY, O.-H., GABROVEC, S. 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. - Arh. vest. 20, 7 ss.
FREYER, H. 1851, Historische Notizen. - Mitt. hist. Ver. Krain, 1.
GABROVEC, S. 1970, Dvozankaste ločne fibule. - God. Cen. balk. isp. 8, 5 ss.
GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 338.
GABROVEC, S. 1990, Grob s čelado s Trbinca pri Mirni. -Arh. vest. 41, 105 ss.
HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu II. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 4, 145 ss.
HROVAT, F. 1885, Novomeško okrajno glavarstvo, Ljublja-
KOROŠEC, J. 1964, Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem prekopu, odkrite v letu 1962. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 1, 23 ss.
KOROŠEC. P. 1975, Poročilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967. leta. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 4, 170 ss.
KRIŽ. B. 1989, Mokronog-Ostrožnik. - Var. spom. 31, 207 s.
MARIČ, Z. 1964, Donja Dolina. - Glas. Zem. muz. n. s. 19, 5 ss.
MULLNER, A. 1879, Emona. Archaeologische Studien aus Krain, Laibach.
NIERHAUS, R. 1957, Eine spatlatenezeitliche Riemenzunge der Stradonitz-Kultur von Grabenstetten (Kr. Reutlingen). Fundber. Schwaben N. F. 14, 100 ss.
PARZ1NGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei Ljubljana im aneolithischen und friihbronzezeitlichen Kultursystem der mittleren Donauliinder. - Arh. vest. 35, 13 ss.
PEČNIK. J. 1886. Keltski grobovi po Kranjskem. - Slovenec 14, 26. okt. 1886, št. 245.
PEČNIK, J. 1889, Beschreibung der Spezialkarte Rudolfswerth aus der prahistorisehen Zeit (rokopis v Arhivu Republike Slovenije).
PEČNIK, J. 1894, Pogled na kranjska gradišča. - Izv. Muz. dr. Kranj. 4, 6 ss.
PUŠ, I. 1966, Nove latenoidne najdbe v Ljubljani. - Arh. vest. 17, 413 ss.
PUŠ. I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU. - Razpr. 1. razr. SAZU 7/1.
RADIMSKY, W. 1896. Die Gradina Čungar bei Cazin. -Wiss. Mitt. Bos. Herz. 4. 73 ss, Fig. 72.
RIHOVSKY, J. 1982, Das Urnengraberfeld von Podolf. -Fontes arch. Morav. 15.
SCHM1D, W. 1915, Die Ringwalle des Bacherngebietes. -Mitt. Prahist. Komm. 2, 229 ss.
SCHMID, W. 1937, Ulaka. Japodska naselbina nad Starim trgom pri Ložu. Prvo poročilo o raziskovanjih 1. 1936. -Glas. Muz- dr. Slov. 18, 17 ss.
SCHMID. W. 1939. Vače, predzgodovinska naselbina. - Glas. Muz. dr. Slov. 20, 96 ss.
STARE, F. 1975, Dobova. - Pos. muz. Brež., knj. 2, Brežice.
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula. -Arh. vest. 27, 317 ss.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. - Kat. in monogr. 25, Ljubljana.
V1NSKI-GASPARIN1, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj, Zadar.
VUGA, D. 1982, Trbinc. - Var. spom. 24, 154 ss.
KATALOG
Kunkel pod Vrhtrebnjem ............. t. 1-6
Sv. Ana nad Vrhpečjo............... t. 7-10
Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem ...... t. 11-21
Gradec pri Mirni.................. t. 22-36
Tabla 1
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: izvlečeno rebro ter pasovi rdeče in črne barve; inv. št. P 16756 (inv. št. Narodnega muzeja v Ljubljani); lega: sonda 1; pl.: 6 A; kv.: A 5; skupek: 2.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16731; lega: sonda 1: pl.: 6; kv.: A 4,5; skupek: 4.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata. porozna; okras: nalepljeno narebrcno rebro; inv. št. P 16730; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: A 4, 5; skupek: 4.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljeni bradavici; inv. št. P 16729; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: A 4,5; skupek: 4.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 8 cm; inv. št. P 16726; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: B 5; skupek: 4.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: izvlečeni rebri in pas črne barve; inv. št. P 16752; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: B 4; skupek: 5.
7.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj okersiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. P 16692; lega: sonda 1; pl.: 4 A; kv.: A 2; skupek: 7.
8.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 9,5 cm; inv. št. P 16688; lega: sonda 1; pl.: 4 A; kv.: B 3; skupek: 7.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-rdeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 16689; lega: sonda 1: pl.: 4 A; kv.: B 4; skupek: 7.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16687; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: A 4; skupek: 7.
Kincelj nad Trbincem ..............................t. 37-40
Vesela gora v Brinju................................t. 41
Žempoh nad Ostrožnikom..........................t. 42-44
Križni vrh nad Belim Gričem......................t. 45-50
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-torjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepka; inv. št. P 16690; lega: sonda 1; pl.: 4 A; kv.: B 4; skupek: 7.
12.	Frag. železa; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: C6; skupek: 7.
13.	Frag. svinčene zapestnice; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: C 2; skupek: 7.
Tabla 2
1.	Frag. cedilo s presegajočim ročajem; izdelano prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; največji pr. 15 cm; inv. št. P 16725; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4. 5, A, B; skupek: 6.
2.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva: površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 11,5 cm; največji pr. 13 cm; inv. št. P 16715; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A, B; skupek: 6.
3.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 16717; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A. B; skupek: 6.
4.	Lonce; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 27,5 cm; inv. št. P 16718; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4. 5, A, B; skupek: 6.
5.	Pitos; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; premaz črn; pr. ustja 30,5 cm; inv. št. P 16720+16721; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A, B; skupek: 6.
6.	Pckva; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 16716; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4. 5, A, B; skupek: 6.
7.	Frag. ročaj pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: širok plitev žleb; dolžina 7,5 cm; inv. št. P 16722; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A, B; skupek: 6.
Kunkel pod Vrhtrebnjem
SI. 54. Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda 1. Shema kvadrantov.
8.	Frag. ostenja in frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. dna 8 cm; inv. št. P 16705; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A,- B; skupek: 6.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-torjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: izvlečeni rebri ter pasovi rdeče in črne barve; inv. št. P 16741; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: C 5; skupek: 6.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; ostanek črnega premaza; inv. št. P 16713; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A, B; skupek: 6.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16707; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A, B; skupek: 6.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 16712; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A, B; skupek: 6.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-tordeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 16723; lega: sonda 1; pl.: 4-5; kv.: 4, 5, A. B; skupek: 6.
14.	Frag. železa; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: B 4; skupek: 6.
15.	Frag. železa; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: B 7; skupek: 6.
16.	Frag. železa; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: B 4; skupek: 6.
17.	Frag. železa; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: B 4; skupek: 6.
Tabla 3
1.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 32 cm; inv. št. P 16662; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 3; skupek: 8.
2.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16682; lega: sonda 1; pl.: 3 B; kv.: C 1; skupek: 8.
3.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16663; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 3; skupek: 8.
4.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 16668; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.; C 3; skupek: 8.
5.	Skleda; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 16675; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 4; skupek: 8.
6.	kupa; Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 8,5 cm; inv. št. P 16610; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 6 cm; inv. št. P 16679; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16657; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: A 3; skupek: 8.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 15 cm; inv. št. P 16678; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 3; skupek: 8.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; pr. dna 17,5 cm; inv. št. P 16680; lega: sonda 1; pl.: 3 B; kv.: C 1; skupek: 8.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. dna 22 cm; inv. št. P 16645; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: A I; skupek: 8.
12.	Pckva; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva. znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava
grobozrnata; pr. ustja 29,2 cm; inv. št. P 16615; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
13.	Pekva; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16681; lega: sonda 1; pl.: 3 B; kv.: C 1; skupek: 8.
14.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno-ijava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: širok plitev žleb; inv. št. P 16594; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.; C 2; skupek: 8.
15.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: plitvi vtisi; inv. št. P 16595; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 2; skupek: 8.
16.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: širok plitev žleb; inv. št. P 16666; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 4; skupek: 8.
Tabla 4
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16606; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16607; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-torumena, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16651; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: A 2; skupek: 8.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16639; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 2; skupek: 8.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16672; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 3; skupek: 8.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 16593; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 2; skupek: 8.
7.	Svitck; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: plitvi vtisi; največji pr. 9,5 cm; inv. št. P 16618; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
8.	Svitck: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: plitvi vtisi; največji pr. 10,8 cm; inv. št. P 16619; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
9; Svitck; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; največji pr. 9,5 cm; inv. št. P 16605; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: C 2; skupek: 8.
10.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 20 cm; inv. št. P 16620; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.; C 1; skupek: 8.
11.	Frag. svitck; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,3 cm; inv. št. P 16621; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-tordeča; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 16656; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: A 4; skupek: 8.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 16622; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 1; skupek: 8.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 8 cm; inv. št. P 16599; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 2; skupek: 8.
15.	Vretence; celo; izdelano prostoročno; barva: zunaj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; v. 2,6 cm; največji pr.
3,5 cm; inv. št. P 16745; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 1; skupek: 8.
16.	Vretence; celo; izdelano prostoročno; barva: zunaj rja-vočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; v. 2,7 cm; največji pr. 2,2 cm; inv. št. P 16754; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 3; skupek: 8.
17.	Utež; cela; izdelana prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina gladka; okras: vrez po pečenju; v. 7 cm; širina 4,7 cm; inv. št. P 16617; lega: sonda 1; pl.; 3; kv.: C 1; skupek: 8.
18.	Frag. bron. zakovica; inv. št. P 351; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: A 2; skupek: 8.
19.	Frag. bron. prstan; inv. št. P 356; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: B 3; skupek: 8.
Tabla 5
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: pasova črne barve; inv. št. P 16747; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 5; skupek: 9.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16664; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 5; skupek: 9.
3.	Brus iz peščenca z luknjo; dolžina 11,7 cm; inv. št. P 16746; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 5; skupek: 9.
4.	Bron. spojka; inv. št. P 357; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 5; skupek: 9.
5.	Kos hrastovega lesa; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 5; skupek: 9.
6.	Frag. bron. okov; inv. št. P 357; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: C 5; skupek: 9.
7.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 9 cm; inv. št. P 16554; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: C 2; skupek: 11.
8.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena razčlenjena bradavica; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 16748; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: C 3; skupek: 12.
9.	Lonec; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 25,5 cm; inv. št. P 16557; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: B 3; skupek: 12.
10.	Pitos; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: vodoravni žleb na ustju; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16751; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: B 4; skupek: 12.
11.	Lonec; frag. ustja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna ; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16543; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: A 3; skupek: 12.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 15,5 cm; inv. št. P 16568; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: C 4; skupek: 12.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva,
znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 14 cm; inv. št. P 16535; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: A 3; skupek: 12.
14.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16563; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: C 3; skupek: 12.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16567; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: A 4; skupek: 12.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: glavničenje; inv. št. P 16539; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: A 3; skupek: 12.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 8 cm; inv. št. P 16541; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: A 3; skupek: 12.
Tabla 6
1,	3. Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata. porozna; okras: plitvo žlebljenje (zunaj in znotraj); inv. št. P 16523+16654+16676; lega: sonda 1; pl.: 1 in 3; kv.: C 8 in C 7; skupek: 13.
2.	Lonec; frag. ustja, Frag. ostenja, Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: žlebljenje; pr. ustja 14,5 cm; pr. dna 13 cm; inv. št. P 16525 - 16527, glej še 16700 in 16701; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: A 5 in A 4; skupek: 13.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16534; lega: sonda 1; pl.: 1 B; kv.: A 7; skupek: 13.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16529; lega: sonda 1; pl.: 1 B; kv.: B 6; skupek: 13.
6.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; v. 3,5 cm; inv. št. P 16528; lega: sonda 1; pl.: 1 B; kv.: B 6; skupek: 13.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 17 cm; inv. št. P 16524; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: C4; skupek: 13.
8.	Ročaj pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 14,5 cm; inv. št. P 16753; lega: sonda 1; pl.: 1 B; kv.: A 7; skupek: 13.
9.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 10,2 cm; inv. št. P 16532; lega: sonda 1; pl.: 1 B; kv.: C4; skupek: 13.
10.	Frag. železa; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: C4; skupek: 13.
11.	Železna sulična ost; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: B 7; skupek 13.
12.	Frag. železnega noža; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: C 2; skupek: 13.
Sv. Ana nad Vrhpečjo
Tabla 7
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 17074; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 9 C; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 14,5 cm; inv. št. P 17071; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 9 A; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz rdeče barve; eneolitik; inv. št. P 17073; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 9 C; skupek: 1.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17072; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 9 B; skupek: 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; eneolitik?; inv. št. P 17082; lega: sonda 1; pl.: snemanje zidu, najnižja kulturna plast; kv.: 7 A; skupek: 2.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: ploščata nalepka; eneolit; inv. št. P 17075; lega: sonda 1; pl.: najnižja kulturna plast x = 5,7 m; z = - 1,7 m; kv.: 6 A; skupek: 2.
SI. 55. Sv. Ana nad Vrhpečjo. sonda 1. Shema kvadrantov.
7.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. 14,5 cm; inv. št. P 17081; lega: sonda 1; pl.: snemanje zidu, najnižja kulturna plast; kv.: 7 A; skupek: 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 11 cm; inv. št. P 17043; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 7 C; skupek: 3.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 17066; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 8 B; skupek: 3.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 17076; lega: sonda 1; pl.: snemanje zidu, tik pod kamni; kv.: 5 A; skupek: 3.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorja-va, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 17044; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 7 C; skupek: 3.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj oker-rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 9,5 cm; inv. št. P 17085; lega: sonda 1; pl.: ; kv.: S profil x = 6,3 m; z = - 1,5 m; skupek: 3.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 9 cm; inv. št. P 17078; lega: sonda 1; pl.: snemanje zidu, tik pod kamni; kv.: 5 A; skupek: 3.
Tabla 8
1.	Ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: fase-tiranje; velikost 6,5 cm; inv. št. P 17021; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 A; skupek: 3.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17042; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 7 B; skupek: 3.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17067; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 8 B; skupek: 3.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: gubanje; inv. št. P 17080; lega: sonda 1; pl.: pod kamni zidu; kv.: 6 A; skupek: 3.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 17020; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 A; skupek: 4.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj
siva; površina hrapava; sestava porozna; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 17065; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 1 A; skupek: 5.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 17055; lega: sonda 1; pl.: 5 a, iz jame; kv.: 1 B; skupek: 6.
8.	Frag. ustja, frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava porozna; pr. ustja 18 cm; pr. dna 13,5 cm; inv. št. P 17049; lega: sonda 1; pl.: 4 a; kv.: 1 B; skupek: 6.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temno siva; površina hrapava; sestava porozna; okras: vrez pred pečenjem; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 17053; lega: sonda 1; pl.: 5 a - iz jame; kv.: 1 B; skupek: 6.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata. porozna; okras: glavničenje; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 17052; lega: sonda 1; pl.: 5 a iz jame; kv.: 1 B; skupek: 6.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj temnosiva; površina gladka; sestava porozna; okras: glavničenje; inv. št. P 17056; lega: sonda 1; pl.: 5 a, iz jame; kv.: 1 B; skupek: 6.
12.	Novec: Valens (364 - 378); lega: sonda 1; kv.: 1 B; skupek: 6.
13.	Železen predmet; velikost 11,3 cm; inv. št. P 17058; lega: sonda 1; pl.: 5 a, iz jame; kv.: 1 B; skupek: 6.
Tabla 9
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 32,5 cm; inv. št. P 16974; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 B; skupek: 7.
2.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 17030; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 7.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 22,5 cm; inv. št. P 17024; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 A; skupek: 7.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16999; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 B; skupek: 7.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: poševno kaneliranje; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 16966; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3 A; skupek: 7.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 17014; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 7 C; skupek: 7.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna.
znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 22,5 cm; inv. št. P 17000; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 B; skupek: 7.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18,5 cm; največji pr. 21 cm; inv. št. P 16969; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 A; skupek: 7.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; pr. ustja 14,5 cm; inv. št. P 16994; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 5 A; skupek: 7.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 16998; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 B; skupek: 7.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 16978; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.:
4	C; skupek: 7.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 16989; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.:
5	B; skupek: 7.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 16979; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 C; skupek: 7.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj črna; površina hrapava; sestava porozna; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 17018; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 1 - 7 A B C; skupek: 7.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava porozna; okras: glavničenje; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 17037; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 7 C; skupek: 7.
Tabla 10
1.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 4 cm; inv. št. P 17009; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 C; skupek: 7.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 8 cm; inv. št. P 17008; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 C; skupek: 7.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10,5 cm; inv. št. P 16968; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3 C; skupek: 7.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 17010; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 C; skupek: 7.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16996; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 A; skupek: 7.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 16967; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3 A; skupek: 7.
7.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 6,5 cm; inv. št. P 17011; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 C; skupek: 7.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16970; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 A; skupek: 7.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17006; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 6 C; skupek: 7.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16988; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 C; skupek: 7.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16972; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 A; skupek: 7.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16986; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 C; skupek: 7.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16976; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 B; skupek: 7.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje (valovnica); inv. št. P 17057; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 7 C; skupek: 7.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: gubanje; inv. št. P 17025; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 6 A; skupek: 7.
16.	Bronast obroček; velikost 1,6 cm; inv. št. P 17090; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4 C; skupek: 7.
17.	Bronast pašni jeziček; velikost 6,7 cm; inv. št. P 17091; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 B; skupek: 7.
(irsidi.sce nad Gradiščem pri Trebnjem
Tabla 11
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 17465; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 17159; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5 A; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 23 cm; inv. št, P 17215; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 17468; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj sivorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata;
pr. ustja 20 cm; v ognju; inv. št. P 17467; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 17397; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 B; skupek: I.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 17240; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: B 6; skupek: I.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18,5 cm; inv. št. P 17307; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 C; skupek: I.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 22,5 cm; v ognju; inv. št. P 17372; lega: sonda I; pl.: 6; kv.: 7 B; skupek: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata;
SI. 56. Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem, sonda 1. Shema kvadrantov.
pr. ustja 24 cm; inv. št. P 17270; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 C; skupek: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17269; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 C; skupek: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 38 cm; inv. št. P 17118; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3 C; skupek: 1.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 42 cm; inv. št. P 17445; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
Tabla 12
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 11 cm; inv. št. P 17195; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 A; skupek: 1.
2.	Frag. skodelica; izdelana prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; v. 5 cm; pr. ustja 10 cm; največji pr. 10 cm; pr. dna 4,5 cm; inv. št. P 17133; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 B; skupek: 1.
3.	Frag. ustja, frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 8 cm; največji pr. 9 cm; inv. št. P 17210+17206; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 B; skupek: 1.
4.	Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; največji pr. 17 cm; inv. št. P 17232; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
5.	Lonec; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,5 cm; največji pr. 14 cm; pr. dna 5 cm; inv. št. P 17413; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 A; skupek: I.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 18 cm; največji pr. 19,5 cm; inv. št. P 17384; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 A; skupek: I.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 14,5 cm; inv. št. P 17404; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 C; skupek: 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17513; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: I.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 14 cm; inv. št.
P 17196; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 A; skupek: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 17185; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 B; skupek: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 17359; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 C; skupek: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 14 cm; največji pr. 15,5 cm; inv. št. P 17300; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 B; skupek: 1.
13.	Frag. ustja s prevrtanim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena. znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi s koleščkom; inv. št. P 17181; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 C; skupek: 1.
14.	Frag. ustja s prevrtanim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 14,5 cm; največji pr. 16,5 cm; inv. št. P 17216; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva. znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeni bradavici; pr. ustja 22,5 cm; inv. št. P 17258; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 4 B; skupek: I.
Tabla 13
1.	Latvica; cela; izdelana prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 23 cm; največji pr. 25 cm; pr. dna 8,5 cm; inv. št. P 17268; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 A; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 17223 in 17224; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19,5 cm; inv. št. P 17438; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 B; skupek: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20,5 cm; inv. št. P 17351; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 B; skupek: I.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 17449; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 29,5 cm; inv. št. P 17104; lega: sonda 1; pl.: humus/2, poglobitev; kv.: 1-4 A-C; skupek: 1.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 17166; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5 C; skupek: 1.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 14,5 cm; največji pr. 16 cm; inv. št. P 17309; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 C; skupek: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna: površina gladka, glajena; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 17501; lega: sonda 1: pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21,5 cm; inv. št. P 17218; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj rjavoopečnata; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 17470; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; največji pr. 22 cm; inv. št. P 17386; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 A; skupek: 1.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-črna, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 17119; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3 C; skupek: 1.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 17530; lega: sonda 1; pl.: 9; kv.: 7 A; skupek: 1.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 17111; lega: sonda 1; pl.: 1: kv.: 3 A; skupek: 1.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: rahlo fasetiranje; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 17127; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek: 1.
17.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: rahlo fasetiranje; pr. ustja 14 cm; največji pr. 17 cm; inv. št. P 17308; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 C; skupek: 1.
Tabla 14
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 32 cm; v ognju; inv. št. P 17331; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 A; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: pr. ustja 24 cm; inv. št. P 17524; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 C; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 18,5 cm; inv. št. P 17330; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 A; skupek: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 17194; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 A; skupek: I.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 17436; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 B; skupek: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 17179; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 C; skupek: 1.
7.	Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 14.5 cm; inv. št. P 17370; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 7 B; skupek: I.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr.
ustja 14 cm; inv. št. P 17497; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 17217; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi s koleščkom; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 17295; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 B; skupek: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva. znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17162; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5 B; skupek: 1.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno ustje z vtisi; pr. ustja 20,5 cm; inv. št. P 17103; lega: sonda 1; pl.: humus/2, poglobitev; kv.: 1-4 A-C; skupek: 1.
13.	Frag. ustja. frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez po pečenju; največji pr. 19,5 cm; v ognju; inv. št. P 17345 a,b,c; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 B; skupek: 1.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro in vbodi; inv. št. P 17203; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 A; skupek: 1.
15.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; največji pr. 47 cm; inv. št. P 17406; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 C; skupek: 1.
Tabla 15
1.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavoopečnata, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 13 cm; inv. št. P 17226; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 17567; lega: sonda 1; pl.: 10; kv.: 8 B; skupek: 1.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 13.5 cm; inv. št. P 17299; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 B; skupek: 1.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 15 cm; inv. št. P 17373; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 7 B; skupek: 1.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 15 cm; inv. št. P 17186; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 B; skupek: 1.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 8 cm; inv. št. P 17317; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 C; skupek: 1.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 9,5 cm; inv. št. P 17246; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 6 B; skupek: I.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 10,5 cm; inv. št. P 17355; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 B; skupek: 1.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 17550; lega: sonda I; pl.: 9; kv.: 8 A; skupek: I.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-siva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 12,5 cm; inv. št. P 17139; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 A; skupek: I.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata;
pr. dna 15 cm; inv. št. P 17125 a, b; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 1.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 5 cm; inv. št. P 17502; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj okerčrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 6 cm; inv. št. P 17551; lega: sonda 1; pl.: 9; kv.: 8 A; skupek: 1.
14.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 5,5 cm; inv. št. P 17552; lega: sonda 1; pl.: 9; kv.: 8 A; skupek: 1.
15.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 24 cm; inv. št. P 17182; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 C; skupek: 1.
16.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 24 cm; inv. št. P 17152; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 1.
17.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 17489; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
18.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna premer noge: 11 cm; inv. št. P 17108; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 1 C; skupek: 1.
19.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer noge: 19 cm; inv. št. P 17396; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 B; skupek: 1.
Tabla 16
1.	Frag. kožice; frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena. znotraj rjavoopečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 17361; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 C; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 23,5 cm; inv. št. P 17204 a, b; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.:
5	B; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 29 cm; inv. št. P 17444; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
4.	Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 17369; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 7 B; skupek: 1.
5.	Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 31 cm; inv. št. P 17367; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 7 B; skupek: 1.
6.	Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 30 cm; inv. št. P 17432; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 B; skupek: 1.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17,5 cm; inv. št. P 17543; lega: sonda 1; pl.: 9; kv.: 8 A; skupek: 1.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 36 cm; inv. št. P 17296; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.:
6	B; skupek: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 17560; lega: sonda 1; pl.: 10; kv.: 8 A; skupek: I.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 32 cm; inv. št. P 17132; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 B; skupek: 1.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 17171; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 B; skupek: 1.
12.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17430; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 A; skupek: 1.
13.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 8 cm; inv. št. P 17254; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 6 C; skupek: 1.
14.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17364; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 C; skupek: 1.
Tabla 17
1.	Držaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj tjava; površina gladka; sestava grobozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17521; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
2.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 4,5 cm; inv. št. P 17450; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
3.	Držaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; velikost 5,5 cm; inv. št. P 17193; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 C; skupek: 1.
4.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 4,5 cm; inv. št. P 17319; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 7 C; skupek: 1.
5.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 4,5 cm; inv. št. P 17461; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
6.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6 cm; inv. št. P 17320; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 5 A; skupek: 1.
7.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6,5 cm; inv. št. P 17429; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 A; skupek: 1.
8.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17442; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 B; skupek: 1.
9.	Držaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 6 cm; inv. št. P 17554; lega: sonda 1; pl.: 9; kv.: 8 B; skupek: 1.
10.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17233; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
11.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata; inv. št. P 17518; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
Tabla 18
1.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17463; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
2.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17212; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 B; skupek: 1.
3.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv, št. P 17110; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 1 C; skupek: 1.
4.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10 cm; inv. št. P 17283; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 C; skupek: 1.
5.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 17520; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
6.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 7,7 cm; inv. št. P 17231; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
7.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 7,5 cm; inv. št. P 17519; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
8.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17402; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 B; skupek: 1.
9.	Frag. ostenja z držajem ?; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17409; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 6 C; skupek: 1.
Tabla 19
1.	Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 30 cm; inv. št. P 17389; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.:
6	A; skupek: 1.
2.	Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; največji pr. 27 cm; inv. št. P 17190; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 C; skupek: 1.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj temnorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 17214; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 B; skupek: 1.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; v ognju; inv. št. P 17570; lega: sonda 1; pl.: V profil; kv.: x = - 1,64 m; z = 2,28 m; skupek: 1.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: vrez po pečenju: inv. št. P 17443; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.:
7	B; skupek: 1.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17423; lega: sonda I; pl.: 7; kv.: 7 A; skupek: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globoki vtisi; inv. št. P 17261; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 4 B; skupek: 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globok vtis; inv. št. P 17457; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globoki vtisi; v ognju; inv. št. P 17514; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17235; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 C; skupek: 1.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 17534; lega: sonda 1; pl.: 9; kv.: 7 A; skupek: 1.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17188; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 B; skupek: 1.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17314; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 C; skupek: I.
Tabla 20
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17564; lega: sonda 1; pl.: 10; kv.: 8 A; skupek: 1
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; 6kras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17112; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3 A; skupek: 1.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17482; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
4.	Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 17183; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 C; skupek: 1.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenor-java, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17245; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 6 B; skupek: 1.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17481; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 A; skupek: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj tjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17202; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 A; skupek: 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17515; lega: sonda 1; pl.: 8; kv.: 7 B; skupek: 1.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17416; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 A; skupek: 1.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17191; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 C; skupek: 1.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; v ognju; inv. št. P 17366; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 7 A; skupek: 1.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-siva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 17177; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 B; skupek: 1.
Tabla 21
1.	Frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi s koleščkom; inv. št. P 17266; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 A; skupek: 1.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez po pečenju; inv. št. P 17088; lega: sonda 1; pl.: iz zah. profila z = - 2,02 m; kv.: ; skupek: 1.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitvi žlebiči; inv. št. P 17424; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 A; skupek: 1.
4.	Frag. glinast predmet; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 10 cm; inv. št. P 17464; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
5.	Frag. livarskega lončka (?); frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 17354; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 B; skupek: 1.
6.	Frag. čepa za kalup; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 2,9 cm; pr. ustja premer: 3,1 cm; inv. št. P 17339; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 6 A; skupek: 1.
7.	Frag. čepa za kalup; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja premer: 2,2 cm; največji pr. 2,8 cm; inv. št. P 17459; lega: sonda 1; pl.: 7; kv.: 7 C; skupek: 1.
8.	Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; v. 6 cm; v ognju; inv. št. P 17382; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 7 C; skupek: 1.
9.	Vijček; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; v. 3 cm; največji pr. 4,2 cm; inv. št. P 17189; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 B; skupek: 1.
10. Frag. ustja, Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 24 cm; naj-
Tabla 22
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosi-va, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; premaz: rdeča barva (zunaj in znotraj); okras: ploščata nalepka; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 16510 +16511 +16513; lega: sonda 1; pl.: iz zidu na dnu, tik nad živo skalo; kv.: 13 C; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz: temnordeča barva (zunaj in znotraj); pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16508; lega: sonda 1; pl.: iz zidu na dnu, tik nad živo skalo; kv.: 13 C; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16509; lega: sonda 1; pl.: iz zidu na dnu, tik nad živo skalo; kv.: 13 C; skupek: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 16504; lega: sonda 1; pl.: iz zidu na dnu. tik nad živo skalo; kv.: 13 C; skupek: 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vtisi na ustju in top plitev vrez pred pečenjem; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16506; lega: sonda 1; pl.: iz zidu na dnu, tik nad živo skalo; kv.: 13 C; skupek: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; premaz: rdečerjava barva (zunaj in znotraj); pr. ustja' 30 cm; inv. št. P 16462; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; premaz: temnordeča barva; pr. ustja 27,6 cm; inv. št. P 16485 in 16486; lega: sonda I; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-rumena, znotraj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz: oker barva (znotraj in zunaj); pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16490; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rumenorjava; površina gladka; sestava drobnozrna-
večji pr. 40 cm; inv. št. P 17403; lega: sonda 1; pl.: iz profila (vzhodnega) na x = 3 m; kv.: 1 C; skupek: 2 (jama).
ta; premaz: rdeča barva (zunaj in znotraj); pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16461; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
10.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorumena, znotraj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; premaz: rdeča barva (zunaj in znotraj); pr. dna 10,2 cm; inv. št. P 16476; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno ustje; inv. št. P 16471; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: top plitev vrez pred pečenjem in vtisi na ustju; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 16466; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-siva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi na ustju; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 16467; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorume-na, znotraj sivorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vtisi na ustju; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 16463; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorumena, znotraj opečnatorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16465; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 16488; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
Tabla 23
1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-točrna, znotraj sivorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: plitvi vtisi in top vrez pred pečenjem; inv. št .
Gradec pri Mirni
SI. 57. Gradec pri Mirni, sonda 1. Shema kvadrantov.
P 16499; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
2.	Lonček; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepke; v. 11,6 cm; pr. ustja 8 cm; največji pr. 9,5 cm; pr. dna 3,8 cm; inv. št. P 16359; lega: sonda 1; pl.: izpod ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-siva. znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16502; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
4.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorumena, znotraj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; inv. št. P 16484; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
5.	Lonec; frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vbodi in top vrez pred pečenjem; največji pr. 28 cm; lega: sonda 1; pl.: izpod ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: plitvi vtisi in topi vrezi pred pečenjem; največji pr. 19,5 cm; inv. št. P 16498; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 19 cm; inv. št. P 16480; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16475; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorumena, znotraj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; pr. dna 4 cm; inv. št. P 16479; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
10.	Kamnita sekira; inv. št. P 16474; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rume-nočma, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vbodi in top vrez pred pečenjem; inv. št. P 16470; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 B; skupek: 2.
12.	Frag. zajemalke; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; inv. št. P 16481; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
13.	Frag. zajemalka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16480; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 C; skupek: 2.
Tabla 24
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: top vrez pred pečenjem; inv. št. P 1 6417; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 10 C; skupek: 3.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: top vrez pred pečenjem; inv. št. P 16460; lega: sonda 1; pl.: 6; kv.: 10 C; skupek: 3.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena. znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16416; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 10 C; skupek: 3.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorume-na, znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 10 cm; inv. št. P 16413; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 10 C; skupek: 3.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata. prečiščena; premaz: rdeča barva (zunaj in znotraj); pr.
ustja 26 cm; inv. št. P 16449; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 8 B; skupek: 3.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vbodi in topi vrezi pred pečenjem; inv. št. P 16450; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 8 B; skupek: 3.
7.	Frag. kamnite sekire; inv. št. P 16451; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 8 B; skupek: 3.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: ploščata nalepka; inv. št. P 16355; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3 C; skupek: 4.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva. znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16370; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3 A; skupek: 4.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetloru-mena, znotraj svetlorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz: rdeča barva; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16377; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 6 B; skupek: 4.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumena, znotraj rumena; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; premaz: rdeča barva (zunaj in znotraj); pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16378; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 6 B; skupek: 4.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorumena, znotraj svetlorumena; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 16407; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3 B; skupek: 4.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj sivoopečnata; površina hrapava; sestava drobnozrnata; premaz: rdeča barva; pr. ustja 9,4 cm; največji pr. 11,5 cm; inv. št. P 16351; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 7 B; skupek: 4.
14.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; v. 2,6 cm; inv. št. P 16354; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3 C; skupek: 4.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorumena, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vtisi v vrsti; inv. št. P 16372; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3 A; skupek: 4.
16.	Kamnit nožek (?); inv. št. P 16412; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 2 A; skupek: 4.
Tabla 25
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 25,5 cm; inv. št. P 16403; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 1 B; skupek: 5.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 16362; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 1 A; skupek: 5.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 16383; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 2 B; skupek:
5.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vtisi v vrsti; največji pr. 28 cm; inv. št. P 16381; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 2 B; skupek: 5.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava grobozrnata, porozna; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16401; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 1 B; skupek: 5.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; luknja v ostenju; inv. št. P 16384; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 2 B; skupek: 5.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi v vrsti na kleku; inv. št. P 16443; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 1 B; skupek: 5.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16442; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 3 A; skupek: 5.
9.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavoru-
mena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava grobozrnata; v. 5,8 cm; inv. št. P 16406; lega; sonda 1; pl.: 4; kv.: 1 B; skupek: 5.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 16458; lega: sonda 1; pl.: 5 (izpod kupa lepa); kv.: 2 B; skupek: 6.
11.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; pr. noge 13 cm; iz peči; inv. št. P 16452; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 2 B; skupek: 6.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo-siva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: plitvi žlebiči; inv. št. P 16456; lega: sonda 1; pl.: 5 (izpod kupa lepa); kv.: 2 B; skupek: 6.
13.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; okras: vzporedni vrsti vbodov; največji pr. 24 cm; inv. št. P 16454 in 16457; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 2 B; skupek: 6.
14.	Lonec; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; okras: vbodi in plitev vrez pred pečenjem ter ploščate okrogle nalepke; v. 26 cm; pr. ustja 24,5 cm; največji pr. 29 cm; pr. dna 12,5 cm; inv. št. P 16222 in 16185; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 2 B; skupek: 6.
Tabla 26
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16428; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro in razčlenjeno ustje; pr. ustja 12,5 cm; inv. št. P 16389; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 12 B; skupek: 7.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: razčlenjeno ustje; pr. ustja 12,5 cm; inv. št. P 16397; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 12 C; skupek: 7.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno ustje; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 16375; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 11 B; skupek: 7.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi na ustju; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 16425; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 29 cm; inv. št. P 16445; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 15 C; skupek: 7.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 27,5 cm; inv. št. P 16422; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16424; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 16369; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 14 B; skupek: 7.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vbodi in top vrez pred pečenjem; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16441; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 25,5 cm; rahla odebelitev na ustju; inv. št. P 16423; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16388; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 12 B; skupek: 7.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16421; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
14.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-ijava, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; pr. dna 9,5 cm; inv. št. P 16367; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 14 B; skupek: 7.
15.	Frag. ostenja s prevrtanim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj temnoijava; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16436; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
16.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: dolbenje in siva inkrustacija; inv. št. P 16435; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
17.	Koščeno dleto; velikost 7,5 cm; inv. št. P ; lega: sonda 1; pl.: iz ruševin zidu pred zunanjo fronto; kv.: 14 A; skupek:
7.
18.	Koščeno šilo z luknjo; dolžina 9,4 cm; v ruševinah zidu: inv. št. P 16348; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 13 B; skupek: 7.
19.	Koščena konica; velikost 12,3 cm; inv. št. P ; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 14 A; skupek: 7.
Tabla 27
1.	Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 7 cm; inv. št. P 16233; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 9 B; skupek: 8.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitvi vbodi v vrsti; pr. ustja 8 cm; inv. št. P 16157; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 6 A; skupek: 8.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi in plitev top vrez pred pečenjem; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 16213; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 B; skupek: 8.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno ustje; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 16306; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 9 C; skupek: 8.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj opečnatorjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro in vtisi na ustju; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 16232; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 9 B; skupek: 8.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva. znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata. porozna; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro ter vtisi na ustju; inv. št. P 16246; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 11 B; skupek: 8.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata. porozna; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15972; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 8.
8.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 23 cm; inv. št. P 16083; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 C; skupek: 8.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 16030; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 B; skupek: 8.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 16072; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 A; skupek: 8.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 24,5 cm; inv. št. P 16252; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 7 C; skupek: 8.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16022; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 B; skupek:
8.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata. porozna;
pr. ustja 23 cm; inv. št. P 16031; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 B; skupek: 8.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva. znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata: pr. ustja 18.7 cm; inv. št. P 16087; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 C; skupek: 8.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: žig in vrez pred pečenjem; inv. št. P 16161; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 C; skupek: 8.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16288; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16138; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 6 B; skupek: 8.
18.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: razčlenjeno ustje in nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16297; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
19.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava grobozrnata: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16408; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 9 C; skupek: 8.
Tabla 28
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16411; lega: sonda I; pl.: 4; kv.: 9 B; skupek: 8.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: pr. ustja 23 cm; inv. št. P 15973; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 8.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 15985; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 12 B; skupek: 8.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 16308; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 9 C; skupek: 8.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 15 cm; inv. št. P 16084; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 C: skupek: 8.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 16010; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 B; skupek: 8.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 16043; lega: sonda I; pl.: 2; kv.: 7 B; skupek: 8.
8.	Frag. ustja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 16018; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 A; skupek: 8.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 15982; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 11 B; skupek: 8.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 16251; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 7 C; skupek: 8.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16202; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 4 C; skupek: 8.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,5 cm; inv. št. P 16149; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 C; skupek: 8.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 15,5 cm; inv. št. P 16074; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 A: skupek: 8.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16147; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 C; skupek: 8.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 15987; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 12 B; skupek: 8.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: razčlenjen držaj; pr. ustja 32 cm; največji pr. 34,2 cm; inv. št. P 15988 in 15989. glej še 16000; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 12 B; skupek: 8.
17.	Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16247; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 11 B; skupek: 8.
18.	Frag. ustja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj opečnata; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 23 cm; rogljičasto oblikovan držaj; inv. št. P 16360; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 10 B; skupek: 8.
19.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj oker, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 22,5 cm; inv. št. P 16020; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 B; skupek: 8.
20.	Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj svetlorjava. znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz: rdeča barva; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 16301; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 B; skupek: 8.
Tabla 29
1.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata. porozna; pr. dna 10 cm; inv. št. P 15969; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 8.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16211: lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 B; skupek: 8.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnata, porozna; pr. dna 15 cm; inv. št. P 15980; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 11 B; skupek: 8.
4.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna II cm; inv. št. P I6(X)6; lega: sonda I; pl.: 2; kv.: 8 B: skupek: 8.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 7.5 cm; inv. št. P 16136; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 6 B; skupek: 8.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna: površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11,5 cm; inv. št. P 16110 in 16111: lega: sonda 1; pl.: 2; kv.:
10	B; skupek: 8.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16228; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 12 A; skupek: 8.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; pr. dna 16 cm; inv. št. P 16016; lega: sonda I; pl.: 2; kv.: 4 A: skupek: 8.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: snopi vrezov pred pečenjem; pr. dna 5,5 cm; inv. št. P 16280; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna
11	cm; inv. št. P 15997; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 C; skupek: 8.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna
12,5 cm; inv. št. P 16037; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 B; skupek: 8.
12.	Frag. dna s prstanasto nogo; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 14 cm; inv. št. P 16112 in 16114; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 10 B; skupek: 8.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče-rjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: brazdasti vrez; inv. št. P 16013; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 B; skupek: 8.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: brazdasti vrez; inv. št. P 15961; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 10 C; skupek: 8.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: snop vrezov in vrez prekinjen z vbodi pred pečenjem; inv. št. P 16235; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 9 B; skupek: 8.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez po pečenju; inv. št. P 16048; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 B; skupek: 8.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16162; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 6 C; skupek: 8.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: drobni vbodi v vrsti; inv. št. P 16075; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 A; skupek: 8.
19.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: vbodi v paralelnih vrstah; inv. št. P 16295; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
20.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rume-norjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globoki vbodi; inv. št. P 16296; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
21.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16234; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 9 B; skupek: 8.
22 a - e. Frag. ustja, 4 frag. ostenja; izdelani prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: snopi vrezov pred pečenjem; inv. št. P 16283; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.; 10 C; skupek: 8.
23.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vodoravna kanelura in snop vrezov pred pečenjem; inv. št. P 16218; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 C; skupek: 8.
24.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16089; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 C; skupek: 8.
25.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: rahlo metličenje; inv. št. P 16014; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 B; skupek: 8.
26.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16302; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 B; skupek: 8.
Tabla 30
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15984; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 12 B; skupek: 8.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16241; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 11 C; skupek: 8.
3.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: razčlenjenje; inv. št. P 16113; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 10 B; skupek: 8.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva. znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16214; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 B; skupek: 8.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: razčlenjen držaj; inv. št. P 15996; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 C; skupek: 8.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata. porozna; okras: nalepljeno rebro z bradavico; inv. št. P 15970; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 8.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj ijava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16215; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 B; skupek: 8.
8.	Nalepka; izdelana prostoročno: barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost 3,8 cm; inv. št. P 16012; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 B; skupek: 8.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16240; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 11 C; skupek: 8.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16145; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 Č; skupek: 8.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16293; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
12.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata. porozna; inv. št. P 16046; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 B; skupek: 8.
13.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 15979; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 12 A; skupek: 8.
14.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16015; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 8 B; skupek: 8.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 15992; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 C; skupek: 8.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 15971; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 8.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: razčlenjen držaj; inv. št. P 15995; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 C; skupek: 8.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15994; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 C; skupek: 8.
19.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15993; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 C; skupek: 8.
Tabla 31
1.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16229; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 A; skupek: 8.
2.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; v. 5,8 cm; inv. št. P 16291; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10 C; skupek: 8.
3.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16290; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 10C; skupek: 8.
4.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-rdeča; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: širok plitev žleb; inv. št. P 16239; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 11 C; skupek: 8.
5.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16034; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 9 B; skupek: 8.
6.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: poševne kanelure; inv. št. P 16230; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 A; skupek: 8.
7.	Pečatnik; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivoijava; površina gladka; sestava drobnozrnata; v. 2,1 cm; dolžina 5,3 cm; inv. št. P 16516; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 6 B; skupek: 8.
8.	Pečatnik; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; v. 2,4 cm; dolžina 2,8 cm; inv. št. P 16518; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 C; skupek: 8.
9.	Frag. glinen valj z luknjo; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; v. 3,1 cm; največji pr. 2 cm; inv. št. P 16410; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 9 C; skupek: 8.
10.	Frag. vretenca; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; v. 1,5 cm; največji pr. 7 cm; inv. št. P 16155; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5 C; skupek: 8.
11.	Frag. kalupa; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; velikost 6,5 cm; inv. št. P 16040; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 7 B; skupek: 8.
12.	Frag. kalupa; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; velikost: 9 cm; inv. št. P 16231; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 A; skupek: 8.
13.	Frag. zajemalke; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; inv. št. P 16345; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 8 C; skupek: 8.
14.	Frag. zajemalke; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; inv. št. P 16515; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 6 B; skupek: 8.
15.	Koščena konica; dolžina 8,9 cm; širina 1,3 cm; inv. št. P 16201; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 12 B; skupek: 8.
16.	Obojestransko obdelano kamnito orodje; inv. št. P 16071; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 12 B; skupek: 8.
Tabla 32
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16177; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata. porozna; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 16078; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 A; skupek: 9.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 13,5 cm; inv. št. P 16269; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17 cm; inv. št. P 16220; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 C; skupek: 9.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 16325; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 16097; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek: 9.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 25,5 cm; inv. št. P 16264; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr.
ustja 23,5 cm; inv. št. P 16191; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. ustja 25,5 cm; inv. št. P 16262; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 40 cm; inv. št. P 16171; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
11.	Frag. ustja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča, znotraj rdečerjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 11,5 cm; inv. št. P 16333; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: brazdasti vrez; inv. št. P 16127; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: brazdasti vrez; inv. št. P 16125; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 16095; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek: 9.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 16340; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 16121; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
17.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 16323; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
18.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16168; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
19.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 21,5 cm; inv. št. P 16190; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
20.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16122; lega: sonda 1; pl.; 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
21.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumeno-rjava, znotraj rumenorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; premaz: rdeča barva; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 16195; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
Tabla 33
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 10 cm; inv. št. P 16192; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
2.	Frag. ustja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 9 cm; inv. št. P 16319; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21,5 cm; inv. št. P 16224; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 B; skupek: 9.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 16062; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26,5 cm; inv. št. P 16326; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16076; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 B; skupek:
9.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20,5 cm; inv. št. P 16106; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 C; skupek: 9.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16223; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 B; skupek: 9.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 32 cm; inv. št. P 16123; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 28 cm; inv. št. P 16166; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnoijava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 16060; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnoijava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16327; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 16061; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 16120; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
15.	Frag. ustja z izlivkom; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 18 cm; največji pr. 19 cm; inv. št. P 16324; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
16.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 16,5 cm; inv. št. P 16059; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
17.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 37,5 cm; inv. št. P 16093; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek: 9.
Tabla 34
1.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. dna 8 cm; inv. št. P 16314; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
2.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. dna U cm; inv. št. P 16116; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 14,5 cm; inv. št. P 16117; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 6 cm; inv. št. P 16256; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 7,5 cm; inv. št. P 16102; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 C; skupek: 9.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16315; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
bozrnata; pr. dna 16,5 cm; inv. št. P 16312; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
8.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; okras: vrez pred pečatenjem; pr. noge 10 cm; inv. št. P 16164; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
9.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; inv. št. P 16098 in 16094; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek: 9.
10 a - c. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 15965; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16186; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
12.	Frag. ostenja z nastavkom za držaj (?); izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: top vrez pred pečenjem; inv. št. P 15964; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 A; skupek: 9.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 16027; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 B; skupek: 9.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: razčlenjena nalepka; inv. št. P 16272; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
15.	Frag. ostenja ?; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: kanelura, ki je morda odtis lesene palice; inv. št. P 16320; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 C; skupek: 9.
16 a, b. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16208; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 A; skupek: 9.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: brazdasti vrez; inv. št. P 16126; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vodoravne kanelure; inv. št. P 16176; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
19.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16124; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 2 C; skupek: 9.
20 a, b. 2 Frag. ostenja; izdelana prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: dolbenje; inv. št. P 15964; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 A; skupek: 9.
21.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: vbodi v vrstah; inv. št. P 16184; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
22.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vbodi; inv. št. P 16175; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
23.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; okras: vtisi in top vrez pred pečenjem; inv. št. P 16107; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 C; skupek: 9.
Tabla 35
1.	Pečatnik; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; v. 2,6 cm; dolžina 6 cm; inv. št. P 16517; lega: sonda 1; pl.: 1-2; kv.: 1 C; skupek: 9.
2.	Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka;
sestava drobnozrnata, porozna; inv. št. P 16275; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
3.	Frag. ostenja s preluknjanim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16065; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
4.	Frag. zajemalke; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost 3 cm; inv. št. P 16173; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 1 B; skupek: 9.
5.	Frag. ostenja s preluknjanim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16066; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 C; skupek: 9.
6.	Frag. ostenja z nastavkom za držaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj ijavočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 32 cm; inv. št. P 16188; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
7.	Retuširana klina; inv. št. P 16227; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 B; skupek: 9.
8.	Kamnita klina; dolžina 2 cm; širina 1,1 cm; inv. št. P 16209; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: 9.
9.	Kamnito strgalo; inv. št. P 16158; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 C; skupek: 9.
10.	Frag. ustja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnoijava, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrsta globljih vtisov; pr. ustja 10,5 cm; inv. št. P 15875; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 13 A; skupek: 10.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 22,5 cm; inv. št. P 15877; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: i3 A; skupek: 10.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 20,5 cm; 1 frag. ornamenta je iz kvadranta 13/7; inv. št. P 15868; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 9 A (in 13 A); skupek: 10.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16,2 cm; inv. št. P 15902; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 11 C; skupek: 10.
14.	Frag. ustja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 19 cm; iz ruševin zidu; inv. št. P 15890; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 7 A; skupek: 10.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 15944; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 2 B; skupek: 10.
16.	Frag. ustja; izdc'an prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 15956; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 10 B; skupek: 10.
Tabla 36
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 36 cm; inv. št. P 15950; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 6 B; skupek: 10.
2.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 8,3 cm; recentno; inv. št. P 15883; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 2 B; skupek: 10.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 20 cm; inv. št. P 15903; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 4 C; skupek: 10.
4.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 15948; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 8 B; skupek: 10.
5.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnorjava, znotraj svetloijava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 6 cm; recentno; inv. št. P 15882; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 3 A; skupek: 10.
6.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj svetlorjava. znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 8,2 cm; recentno; inv. št. P 15884; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 1 C; skupek: 10.
7.	Frag. dna; izdelan na ročnem vretenu; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 13 cm; inv. št. P 15925; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 5 A; skupek: 10.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 16 cm; inv. št. P 15904; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 4 C; skupek: 10.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 15 cm; inv. št. P 15892; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 8 C; skupek: 10.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: brazdasti vrez; inv. št. P 15923; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 12 C; skupek: 10.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 15949; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 6 B; skupek: 10.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez po pečenju; inv. št. P 15870; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 5 C; skupek: 10.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 15916; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 3 C; skupek: 10.
14.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 15891; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 7 B; skupek: 10.
15.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; okras: vrez po pečenju; iz ruševin (pri odstranjevanju); inv. št. P 15869; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 8 A; skupek: 10.
16.	Vretence; izdelano prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; v. 2,4 cm; največji pr. 7 cm; inv. št. P 15898; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 2 C; skupek: 10.
17.	Frag. vretenca; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; v. 4,4 cm; največji pr. 7 cm; inv. št. P 16519; lega: sonda 1; pl.: 1 - 2; kv.: 7 C; skupek: 10.
18.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: luknje na obodu; v. 4,2 cm; največji pr. 12 cm; inv. št. P 15933; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 2 A; skupek: 10.
19.	Frag. kamnita puščična ost; v. 1,5 cm; inv. št. P 15894; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 10 A; skupek: 10.
20.	Kamnita puščična ost; v. 2,2 cm; inv. št. P 15901; lega: sonda 1; pl.: 1/2; kv.: 8 C; skupek: 10.
21.	Kamnita puščična ost; v. 2,3 cm; inv. št. P 15887; lega: sonda 1; pl.: 1/1; kv.: 6 A; skupek: 10.
Kincelj nad Trbincem
SI. 58. Kincclj nad Trbincem, sonda 1.	Shema kvadrantov.
x = 0	x = 7
y = 5	y = 5
+	+
1 A	2 A	3 A	4 A	5 A	6 A	7A
1 B	2B	3B	4B	5B	6B	7B
1C	2C	3C	4C	5C	6C	7C
1D	2D	3D	4D	5D	6D	7D
4-	+
x = 0	X = 7
y = 0	y = 0
Tabla 37
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: razčlenjeno ustje; inv. št. P 16930; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 C; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 19,5 cm; inv. št. P 16950; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 D; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,5 cm; inv. št. P 16951; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 D; skupek: 1.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16929; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2 C; skupek: I.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16952; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 4 D; skupek: 1.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 22,7 cm; inv. št. P 16925; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 B; skupek: 1.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: top vrez; pr. ustja 14,5 cm; inv. št. P 16916; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 A; skupek: 1.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 16944; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 D; skupek: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 16 cm; največji pr. 20,5 cm; inv. št. P 16954; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 3 A/B; skupek: 1.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez po pečenju; inv. št. P 16955; lega: sonda I; pl.: 5; kv.: 3 A/B; skupek: 1.
11.	Frag. pladnja (?); izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16918; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 3 A; skupek: 1.
12.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16932; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 3 C; skupek: 1.
13.	Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16933; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 C; skupek: 1.
14.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 16934; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 C; skupek: 1.
15.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 10 cm; inv. št. P 16927; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 B; skupek: 1.
16.	Koščena igla; velikost 6,7 cm; inv. št. P 16963; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 4 C; skupek: 1.
17.	Frag. fibule; velikost 4,4 cm; inv. št. P 16928; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3 B; skupek: 1.
Tabla 38
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 21,5 cm; inv. št. P 16957; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 D; skupek: 2.
2.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj svetlorumena, znotraj svetlorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz svetlozelen lošč na notranji strani; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 16961; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 D; skupek: 2.
3.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj opečnatorumena. znotraj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16953; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 5 B; skupek: 2.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 16958; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 D; skupek: 2.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. dna 8 cm; inv. št. P 16960; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 5 D; skupek: 2.
6.	bronast okov; velikost 1,3 cm: inv. št. P 16964; lega: sonda 1; pl.: 5; kv.: 6 B; skupek: 2.
7.	Frag. amorfnega brona; velikost 1,7 cm; inv. št. P 16942; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5 C; skupek: 2.
8.	železni fragment; velikost 3 cm; inv. št. P 16941; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5 C; skupek: 2.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 16937; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 C; skupek: 3.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 16909; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 A: skupek: 3.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 16946; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 D; skupek: 3.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 16936; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 C; skupek: 3.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 16935; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 C; skupek: 3.
14.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava porozna; pr. ustja 30 cm; inv. št. P 16879; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 C; skupek: 3.
15.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 27 cm; inv. št. P 16921; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 A; skupek: 3.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata;
inv. št. P 16865; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 1 C; skupek: 3.
17. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16895; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek: 3.
Tabla 39
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 16905; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 D; skupek: 3.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 16875; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.; 2 B; skupek: 3.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 16913; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 B; skupek: 3.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna; površina hrapava; sestava porozna; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 16858; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 1 B; skupek: 3.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava porozna; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 16868; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 A; skupek: 3.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 13 cm; največji pr. 16 cm; inv. št. P 16876; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 C; skupek: 3.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 19,5 cm; inv. št. P 16904; lega: sonda 1; pl.; 2; kv.: 3 D; skupek: 3.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vbodi in vrezi; pr. ustja 16,3 cm; srednji vek; inv. št. P 16883; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 D; skupek: 3.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 16880; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 C; skupek: 3.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. dna 19 cm; inv. št. P 16947; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 D; skupek: 3.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 9 cm; inv. št. P 16894; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 A; skupek:
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: metličenje; pr. dna 10 cm; inv. št. P 16911; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 B; skupek: 3.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 8 cm; inv. št. P 16857; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: I A; skupek: 3.
14.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato-siva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. noge 11 cm; inv. št. P 16922 a; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 4 A; skupek: 3.
15.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj svetlorume-na, znotraj svetlorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 9 cm; inv. Št. P 16889; lega: sonda I; pl.: 2; kv.: 2 A; skupek: 3.
16.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 7.3 cm; inv. št. P 16870; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 A; skupek: 3.
17.	Frag. dna; izdelan na vretenu ?; barva: zunaj opečnatorumena, znotraj opečnatorumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 9 cm; inv. št. P 16940; lega: sonda I; pl.: 3; kv.; 4 C; skupek: 3.
18.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 9 cm; znotraj snopi kratkih vrezov; inv. št. P 16912; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 B; skupek: 3.
19.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 16887; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 1 D; skupek: 3.
20.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-tosiva, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepka; inv. št. P 16922 b; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 A; skupek: 3.
Tabla 40
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno rebro; inv. št. P 16897; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 B; skupek: 3.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno rebro; inv. št. P 16923; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 A; skupek: 3.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16862; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 1 B; skupek: 3.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16888; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.:
1	D; skupek: 3.
5.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16908; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 D; skupek: 3.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16881; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.:
2	C; skupek: 3.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16910; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4 A; skupek: 3.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16861; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 1 B; skupek: 3.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 16891; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 B; skupek: 3.
10.	Vijčck; cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 2,2 cm; inv. št. P 16866; lega: sonda I; pl.: humus; kv.: 1 C; skupek: 3.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje ?; inv. št. P 16917; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 3 A; skupek: 3.
12.	Frag. amfornega svinca; velikost 3,3 cm; inv. št. P 16948; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4 I); skupek: 3.
13.	Frag. bronaste pločevine; velikost 5,5 cm; inv. št. P 16872; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 A; skupek: 3.
14.	Železen okov; velikost 3 cm; inv. št. P 16903; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3 C; skupek: 3.
15.	Frag. železa; velikost 6,7 cm; inv. št. P 16871; lega: sonda 1; pl.: humus; kv.: 2 A; skupek: 3.
16.	Železen okov; velikost 13,7 cm; inv. št. P 16924; lega: sonda I; pl.: 3; kv.: 4 A; skupek: 3.
17.	Bronast novec: Arkadij (383 - 388); lega: sonda 1; pl.; 5; kv.: 6 B; skupek: 3.
18.	Frag. bronast amforast obesek; velikost 2,2 cm; poskusni izkop leta 1986.
19.	Frag. zapestnice iz prozornega stekla; velikost 4 cm; poskusni izkop leta 1986.
Vesela gora v Brinju
SI. 59. Vesela gora v Brinju, sonda 1. Shema kvadrantov.
Tabla 41
1.	Frag. ustja, Frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelana prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 9 cm; največji pr. 10,5 cm; inv. št. P 17587; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 11 A; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,5 cm; inv. št. P 17596; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 10/11 A, B, C; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 17597; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 10/11 A,B,C; skupek: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 17591; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 11 C; skupek: 1.
5.	Pitos; frag. ustja, frag. ostenja z dvema držajema in frag. dna; izdelani prostoročno; barva: zunaj črno-oker, znotraj
opečnata; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 28 cm; največji pr. 40 cm; pr. dna 8 cm; inv. št. P 17594; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 10/11 A,B,C; skupek: 1.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 17592; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 11 C; skupek: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 17589; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 11 B; skupek: 1.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 10 cm; inv. št. P 17606; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 10/11 A.B.C; skupek: 1.
9.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 16 cm; inv. št. P 17586; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 10 A; skupek: 1.
Žempoh nad Ostrožnikom
SI. 60. Žempoh nad Ostrožnikom. sonda 1. Shema kvadrantov.
x = -4	x = 0	x = 12
y=4	1	y = 4	2	3	4	y = 4
D 1	D2	D3	D4	D 1	D2	D3	D4	D 1	D2	D3	D4	D 1	D2	D3	D4
C1	C2	C3	C4	C1	C2	C3	C4	C1	C2	C3	C 4	C1	C2	C3	C4
B 1	B2	B3	B4	B 1	B2	B3	B4	B 1	B2	B3	B4	B 1	B2	B3	B4
A 1	A2	A3	A4	A 1	A2	A3	A4	A 1	A2	A3	A4	A 1	A2	A3	A4
x = -4	•]	x = o	2	3	4	x =12
y = 0	y = 0	y = 0
Tabla 42
1.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 10 cm; inv. St. P 16788; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/B; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16789; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/C2; skupek: 1.
3.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva. znotraj svetloijava: površina gladka; sestava grobozrnata; pr. dna 15,5 cm; inv. št. P 16791; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/C2; skupek: 1.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 13,5 cm; inv. št. P 16813; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/B2; skupek: 1.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 16806; lega: sonda 1; pl.: pod pl. 1; kv.: 1/B2; skupek: 2.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata: pr. dna 10 cm; inv. št. P 16787; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 1/C2; skupek: 2.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 9.5 cm; inv. št. P 16807; lega: sonda 1; pl.: pod pl. 1; kv.: 1/B2; skupek: 2.
8.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 9 cm; inv. št. P 16808: lega: sonda 1; pl.: pod pl. 1; kv.: 1/B2; skupek: 2.
9.	Frag. dna: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. dna 14 cm; inv. št. P 16785; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 2.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 15 cm; inv. št. P 16794; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/A4. B4; skupek: 3.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; inv. št. P 16799; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4/B4; skupek: 3.
12.	Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 16,5 cm; inv. št. P 16795; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/C3; skupek: 3.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj svetlorjava, znotraj temnorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 16803; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4/D2; skupek: 3.
14.	Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava. znotraj rumenorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; inv. št. P 16798; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4/A2; skupek: 3.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16804; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4/D2; skupek: 3.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 13 cm; inv. št. P 16801; lega: sonda 1: pl.: 1; kv.: 4/Cl;skupek: 3.
17.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna-tosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 13 cm; inv. št. P 16802; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 4/D1; skupek: 3.
Tabla 43
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez po pečenju; pr. ustja 20 cm; inv. št. P 16818; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/B4; skupek: 4.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr.
ustja 17 cm; inv. št. P 16815; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/B4; skupek: 4.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16830; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitev vrez pred pečenjem; inv. št. P 16812; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/A4; skupek: 4.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 9.5 cm; inv. št. P 16838; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
6.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 11,5 cm; inv. št. P 16836; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
7.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 16822; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/D4; skupek: 4.
8.	Frag. dna: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 16837; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/C1; skupek: 4.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16821; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/C4; skupek: 4.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepka, plitvi vrezi pred pečenjem; inv. št. P 16833; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16823; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/D 4; skupek: 4.
12.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče-rjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16831; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16824; lega: sonda 1: pl.: 2: kv.: 3/D4; skupek: 4.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16844; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/D1; skupek: 4.
Tabla 44
1.	Frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16828; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/B1; skupek: 4.
2.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva: površina hrapava; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16835; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
3.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata. porozna; velikost 5 cm; inv. št. P 16819; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/B4; skupek: 4.
4.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 16834; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/C1; skupek: 4.
5.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 16826; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/D4; skupek: 4.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 15 cm; inv. št. P 16841; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 4/D1; skupek: 4.
7.	Vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. 3,5 cm; inv. št. P 16845; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 4/B1; skupek: 4.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 16848; lega: sonda 2/iz vzhodnega profila; skupek: 1.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: fasetiranje; pr. ustja 26 cm; inv. št. P 16846; lega: sonda 2/iz vzhodnega profila; skupek: 1.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 16849; lega: sonda 2/iz vzhodnega profila; skupek: 1.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva. znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 13 cm; inv. št. P 16850; lega: sonda 2/iz vzhodnega profila; skupek: 1.
Križni vrh nad Belim Gričem
SI. 61. Križni vrh nad Belim Gričem, sonda 1. Shema kvadrantov.
X y	= 0 = 0	1			2				3					5		X = y =	= 16 = 0
	A 1	B 1	C1	D 1	A 1	B 1	C1	D 1	A 1	B 1	C1	D 1	A1	B 1	C1	D1	
	A2	B2	C2	D2	A2	B2	C2	D2	A2	B2	C2	D2	A2	B2	C2	D2	
	A3	B3	C3	D3	A3	B3	C3	D3	A3	B3	C3	D3	A3	B3	C3	D3	
	A4	B4	C4	D4	A4	B4	C4	D4	A4	B4	C4	D4	A4	B4	C4	D4	
X I	« 0	1				2			A 1	B 1	C1	D1				X =	= 16
y = -4								X = y =	8 -5	4		X = y =	12 - -5			y =	= -4
SI. 62. Križni vrh nad Belim Gričem, sonda 2. Shema kvadrantov.
X = 0
y = 4
+
x = 12
y = 4
+
A4	B4	C4	D4	A4	B4	C4	D4	A4	B4	C4	D4
A3	B3	C3	D3	A3	B3	C3	D3	A3	B3	C3	D3
A2	B2	C2	D2	A2	B2	C2	D2	A2	B2	C2	D2
A 1	B 1	C1	D 1	A 1	B 1	C1	D1	A 1	B 1	C1	D 1
+
x = 0 y= 0
+
X = 12 y= 0
Tabla 45
1.	Vretence; celo; izdelano prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; v. 2,7 cm; največji pr. 4.2 cm; inv. št. P 15809; lega: sonda l/luknja 1 na x = 8,9 m, y = 1,3 m; pl.: 5; kv.: 3/A2; skupek: 1.
2.	Vretence; celo; izdelano prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; v. 1,6 cm; največji
pr. 3,9 cm; inv. št. P 15808; lega: sonda l/luknja 1 na x = 8,9 m, y = 1,3 m; pl.: 5; kv.: 3/A2; skupek: 1.
3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; premaz: sledi črne barve; pr. ustja 22 cm; inv. št. P 15807; lega: sonda l/luknja 1 na x = 8.9 m, y = 1,3 m; pl.: 5; kv.: 3/A2; skupek: 1.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 8,5 cm; inv. št. P 15816; lega: sonda l/luknja 5 na x = 12,0 m, y = 1,5 m; pl.: 5; kv.: 3/D2; skupek: 2.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 15815; lega: sonda l/luknja 4 na x = 1"2,0 m, y = 1,0 m; pl.: 5; kv.: 3/Dl,2 - 5/Al,2; skupek: 2.
6.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15818; lega: sonda l/luknja 5 na x = 12,0 m, y = 1,5 m); pl.: 5; kv.: 3/D2; skupek: 2.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno ustje; inv. št. P 15813; lega: sonda l/luknja 3 na x = 10,5 m, y = 0,7 m; pl.: 5; kv.: 3/C1; skupek: 3.
8.	Bronasta fibula; inv. št. P 15863; lega: sonda l/luknja 2 na x = 9.8 m, y = 0,7 m; pl.: 5; kv.: 3/B1; skupek: 4.
9.	Bronasta fibula; inv. št. P 15864; lega: terasa, na kateri je bila sonda 1; pl.: 1; kv.: 5/B4; skupek: 5.
10.	Bronast obroček; najden z detekcijo pri rekognosciranju leta 1986; lega: terasa, na kateri je bila sonda 1; skupek: 6.
11.	Frag. žel. noge certoške fibule; najden z detekcijo pri rekognosciranju leta 1986; lega: terasa, na kateri je bila sonda 1; skupek: 6.
Tabla 46
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 38 cm; inv. št. P 15745; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5/Al; skupek: 7.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 15734; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/A3; skupek: 7.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: navpični vrezi po pečenju; pr. ustja 9,5 cm; inv. št. P 15725; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 5/Al,Bl,Cl,A2,B2,C2; skupek: 7.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 15703; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B1/B2; skupek: 7.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 14 cm; inv. št. P 15702; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/A4; skupek: 7.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 10,5 cm; inv. št. P 15758; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5/A2; skupek: 7.
7.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj črnosiva, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 15704; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B1/B2; skupek: 7.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; luknjica v ostenju; inv. št. P 15766; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5/B4; skupek: 7.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12 cm; inv. št. P 15696; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5/A3; skupek: 7.
10.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 9 cm; inv. št. P 15775; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D4; skupek: 7.
11.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 12 cm; inv. št. P 15707; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/C3; skupek: 7.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10.3 cm; inv. št. P 15743; lega: sonda I; pl.: 2; kv.: 3 A4; skupek: 7.
13.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: glavničenje; inv. št. P 15719; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 5/A3,B3,C3,A4,B4,C4; skupek: 7.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 15786; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D3; skupek: 7.
15.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred pečenjem; inv. št. P 15750; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 5/B1; skupek: 7.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitve kanelure; inv. št. P 15769; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D4; skupek: 7.
17.	Cedilo; izdelano prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; inv. št. P 15771; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D4; skupek: 7.
18.	Bron. zaključek sklepanca; inv. št. P 15866; lega: sonda 1; pl.: pod pl. 4; kv.: 3/D1 (x = 11.60 m; y = 0,78 m); skupek: 7.
19.	Fibula; inv. št. P 15865; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/C1; skupek: 7.
20.	Žel. ročaj noža; inv. št. P 15867; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/C2 (x = 10,25 m. y = 1,70 m); skupek: 7.
Tabla 47
1.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 10 cm; inv. št. P 15711,15717,15721; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B3; skupek: 8.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; največji pr. 15 cm; inv. Št. P 15798; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3/B2; skupek: 8.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 16,5 cm; inv. št. P 15756; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/B2; skupek: 8.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 24 cm; inv. št. P 15741; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/B3; skupek: 8.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 19,5 cm; inv. št. P 15801; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3/B2; skupek: 8.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 14 cm; največji pr. 19 cm; inv. št. P 15800; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3/B2; skupek: 8.
7.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 18,4 cm; inv. št. P 15796; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3/B2; skupek: 8.
8.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 15720; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B3; skupek: 8.
9.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 28 cm; inv. št. P 15740; lega: sonda 1; pl.: 2; kv.: 3/B3; skupek: 8.
10.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vodoravni kancluri; največji pr. 14 cm; inv. št. P 15716; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B3; skupek: 8.
11.	Frag. ostenja, frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vodoravna kanelura; največji pr. 17.8 cm; pr. dna 8,5 cm; inv. št. P 15802; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3/BI; skupek: 8.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. dna 13 cm; inv. št. P 15799; lega: sonda 1; pl.: 4; kv.: 3/B2; skupek: 8.
13.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 15715; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B3; skupek: 8.
14.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 11 cm; inv. št. P 15804; lega: sonda 1; pl.; 4; kv.: 3/B3; skupek: 8.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 21 cm; pr. dna 20 cm; inv. št. P 15713; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B3; skupek: 8.
16.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrez in vdolbina; inv. št. P 15712; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 3/B4; skupek: 8.
17.	Vretence; izdelano prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; v. 1,3 cm; največji pr. 5 cm; inv. št. P 15776; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/B2.B3; skupek: 8.
Tabla 48
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; inv. št. P 15718; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/A1; skupek: 9.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumena, znotraj rumena; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 8 cm; inv. št. P 15733; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/A2; skupek: 9.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 18 cm; inv. št. P 15729; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/B2; skupek: 9.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 21 cm; inv. št. P 15698 in 15729; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2/C1/B2; skupek: 9.
5.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; pr. ustja 23 cm; inv. št. P 15730 in 15732; lega: sonda 1; pl.: 1; kv.: 2 BI; skupek: 9.
6.	7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: metličenje; inv. št. P 15788; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2/D4; skupek: 10.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 15789; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2/D4; skupek: 10.
9.	Latvica; cela; izdelana prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; v. 1.9 cm; pr. ustja 7,5 cm; največji pr. 8 cm; pr. dna 8 cm; inv. št. P 15790, 15787; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 2/D4; skupek: 10.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,3 cm; inv. št. P 15784; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D2; skupek: 11.
11.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 13 cm; inv. št. P 15753; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D1; skupek: 11.
12.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; pr. ustja 16,8 cm; inv. št. P 15795; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/B1; skupek: 11.
13.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj črnorjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 15759; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D1; skupek: 11.
14.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; inv. št. P 15783; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D2; skupek: II.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr.
ustja 23,5 cm; inv. št. P 15760; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D1; skupek: 11.
16.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata. prečiščena; pr. ustja 19 cm; inv. št. P 15768; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 5/A1; .
17.	Frag. vratu glinenke; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, prečiščena; največji pr. 17 cm; inv. št. P 15795; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/B1; skupek: 11.
18.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. dna
9.5	cm; inv. št. P 15762; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/D1; skupek: 11.
19.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna
7.6	cm; inv. št. P 15791; lega: sonda 1; pl.: 3; kv.: 3/B1; skupek: 11.
Tabla 49
1.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 35 cm: inv. št. P 15837; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 42 cm; inv. št. P 15831, 15834, 15835; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
3.	Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; največji pr. 47 cm; inv. št. P 15853; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. dna 18 cm; inv. št. P 15819; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: l/D 1,C1; skupek: 1.
5.	Frag. dna z nogo; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna 10,5 cm; inv. št. P 15845; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
6.	Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 15843, 15846; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: l/Bi = B2; skupek: 1.
7.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15827; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15833; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15822; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
10.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vzporedne plitve kanelure; inv. št. P 15820; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.; 1/C2; skupek: 1.
Tabla 50
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15825; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
2.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15821; lega: sonda 2; pl.: 1; kv.: 1/B2; skupek: 1.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 25 cm; inv. št. P 15848; lega: sonda 2; pl.: 7; kv.: 3/B3; skupek: 2.
4.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr.
dna 5,5 cm; inv. št. P 15849; lega: sonda 2; pl.: 7; kv.: 3/B3; skupek: 2.
5.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna 3,5 cm; inv. št. P 15856; lega: sonda 2; pl.: 7; kv.: 3/B2; skupek: 2.
6.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; največji pr. 12 cm; inv. št. P 15854; lega: sonda 2; pl.: 7; kv.: 3/A1; skupek: 2.
7.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; inv. št. P 15859; lega: sonda 2; pl.: 6; kv.: 3/B3; skupek: 2.
8.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15862; lega: sonda 2; pl.: 6; kv.: 3/B2; skupek: 2.
9.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata;
okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 15861; lega: sonda 2; pl.: 6; kv.: 3/A3; skupek: 2.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 15857; lega: sonda 2; pl.: 7; kv.: 3/B4; skupek: 2.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnosiva, znotraj črnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata. porozna; pr. ustja 23,4 cm; inv. št. P 13129 b; Schmidova izkopavanja leta 1935.
12.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva. znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 32 cm; inv. št. P 13129 a; Schmidova izkopavanja leta 1935.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva: površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; pr. ustja 34,4 cm; inv. št. P 13129 c; Schmidova izkopavanja leta 1935.
Tecco Hvala
Befestigte prahistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und der Temeniška dolina
Uberselzung
INHALT
EINLEITUNG ........................................134
AUSGRABUNGSTECHNIK..........................135
GEOGRAPHISCHE CHARAKTER1ST1KA DER MIRENSKA DOLINA UN DER TEMENIŠKA
DOLINA ..............................................135
SIEDLUNGEN ........................................136
Kunkel unter Vrhtrebnje ............................136
Sv. Ana oberhalb Vrhpeč ..........................138
Gradišče oberhalb Gradišče pri Trebnjem ..........140
Gradec bei Mirna ....................................140
Kincclj oberhalb Trbinc..............................143
Vesela gora in Brinje ................................143
Žempoh oberhalb Ostrožnik ........................144
Križni vrh oberhalb Beli Grič ......................144
SCHLU6WORT........................................146
LITERATURVERZEICHN1S ........................108
KATALOG ............................................110
Kunkel unter Vrhtrebnje ............................110
Sv. Ana oberhalb Vrhpeč............................112
Gradišče oberhalb Gradišče pri Trebnjem ..........114
Gradec bei Mirna ....................................119
Kincelj oberhalb Trbinc..............................127
Vesela gora in Brinje ................................129
Žempoh oberhalb Ostrožnik ........................129
Križni vrh oberhalb Beli Grič ......................131
TAFELN ..............................................149
EINLEITUNG
Das Interesse an bcfestigten prahistorisehen Siedlungen hat bei uns einc lange Tradition, denn die Anfange der Erfor-schung dieser Problematik reichen bis in jene Zcit zuriick, in der sich die curopaischc prahistorische Archaologie zu cntwik-keln begann. Wir denken dabei an die Griindung der Prahistorisehen Kommission bei der Wiener Akadcmic der Wissen-sehaften (im Jahre 1878). vvelehe schon bei ihrem Entstehcn auch die Untersuchung der krainisehen Ringwalle in ihr Pro-gramm cinbezog. Die Resultate bewcisen, daB die Arbeit sehr gevvisscnhaft durchgefuhrt wurde. So crschicn schon 1879 ein bedeutendes und noch immer grundlegendes Work tiber prahistorische Ringwalle und Graberfelder in Kranjsko (Krain), das ein Ergcbnis gemcinsamcr Bemuhungen des Vorsitzenden der Wiener Kommission, Ferdinand Hochstetter, und des Kustos des Krainisehen Landesmuseums, Kari Dežman. (Dcschmann, Hochstetter 1879) darstcllte. In diesem Artikel sind die Resultate ihrer Gclandebcgchungcn und der ersten Ausgrabungcn unsercr eiscnzeitlichen Fundortc vcroffcntlicht vvorden. Nach diesem anfanglichen Aufschwung, als Grabcr-felder und Siedlungen noch ziemlich gleichwcrtig behandelt vvurden, richtete sich aber das Interesse der Forschcr fast ausschlieBlich auf die Nekropolen. Diese Wcndung war fiir jene Zcit verstandlich. Siedlungen boten namlich keincattrak-tiven Funde, wiihrend die neugebauten Muscumspalaste aber
begierig auf neues Fundgut warteten. So erfuhr das Interesse an den Ringwallcn ein jahes Ende. AuBer einigen kleinen Ausgrabungcn (z.B. auf der Magdalcnska gora, Cvinger bei Dolenjske Toplice und Kučar oberhalb Podzemelj), welchc von Pečnik und Szombathy durchgefuhrt wurden. gab cs kcinc groBcren Forschungsprojektc mehr.
Das Interesse an Siedlungen wuchs erst mit dem Dicnstan-tritt von Walter Schmid. Er begriff, dati man Siedlungsgeschi-ehte nicht nur auf Grund von Angabcn bei Grabhiigelausgra-bungen schreiben kann. So begann cr planmaBig Siedlungen zu untersuchen und zwar schon vor dem Ersten Weltkrieg in Štajersko (Steiermark), in den drciBigen Jahrcn aber auch in Dolenjsko (Untcrkrain), in Gorenjsko (Oberkrain) und in Notranjsko (Inncrkrain). Seine Forschungsbcrichte wurden mcist nicht publiziert. Einc Ausnahmc bildetc eigentlich nur das Wcrk iiber die Ringwalle auf dem Pohorje (Schmid 1915) und die Veroffentlichungen der Ausgrabungcn in Vače und auf Ulaka (Schmid 1939 und 1937). Uber seine sonstige Tatig-kcit konnen wir uns nur aus schwer verstandlichcn Notizcn und beseheidenen Zcitungsberichten informiercn. Diese wurden aber mcistens von anderen gesehrieben und sind rcin popularwissenschaftlich, haben daher kcincn groBcren wisscn-schaftlichen Wert.
Nach Schmid ruhte die Erforschung der eiscnzeitlichen Fundortc wicder fur cine langerc Zeit. Nach dem Zweitcn
Weltkrieg fanden in Slowenien einige kleinere Sondagen statt; der erste ernsthafte Fortschritt beim Studium dieser Problematik ist erst Ende der 60er Jahre zu bemerken, als das groBe Ausgrabungsprojekt der Siedlung in Stična in Angriff genom-men wurde. Die Arbeiten wurden vom Narodni muzej geleitet; an den Untersuchungen nahmen neben einheimischen auch auslandische Wissenschaftler teil. Im Ringwall von Stična wurden in neun Jahren insgesamt 22 Schnitte angelegt. Mit ihnen wurde vor allem die Bauweise der Befestigungswerke geklart, gleichzeitig gewann man auch Einsicht in die Strati-graphie und in die materielle Kultur der Siedlung. Das ermo-glichte wiederum die Uberpriifung der Resultate der kulturel-len und chronologischen Entwicklung der Eisenzeit in Zentral-slowenien, die mittels einer Analyse der Grabfunde gewonnen wurde.
Das Projekt "Befestigte prahistorische Siedlungen in Dolenjsko" ist in gewiBem Sinne eine Fortsetzung der Arbeiten in Stična. Schon bei seiner Gestaltung stand man vor der schwie-rigen Frage, ob die Arbeiten im Inneren der Siedlung von Stična nach mehrjahriger Ruhezeit wieder aufgenommen wer-den oder der Schwerpunkt der Arbeit auf einen breiteren Raum verlegt werden solite. Das Beste ware freilich beides gleichzeitig zu tun, doch fehlten dafiir die notwendigen Mittel. Wir haben uns fiir einen regionalen Ansatz auch aus folgen-dem Grund entschlossen: Es ist namlich das Ziel unserer Untersuchungen, etwas mehr iiber die Kolonisationsprozesse wahrend der Eisenzeit in Zentralslowenien zu erfahren. Die Untersuchungen an nur einem Fundort reichen dafiir nicht aus.
Es gab mehrere Griinde dafiir, unsere Projektarbeiten ge-rade in Dolenjsko stattfinden zu lassen. In der Eisenzeit entstand hier eine der bedeutendsten Kulturgruppen des Sii-dostalpenraumes. Der zweite Grund liegt aber in den bisheri-gen Untersuchungen in diesem Gebiet. Bis jetzt gab es namlich in Dolenjsko Ausgrabungen, welche auBerordentlich reiches Fundgut erbrachten. Nicht zu iibersehen ist dabei die Tatsa-che, daB gerade in Dolenjsko bis jetzt die Mehrzahl der eisenzeitlichen Fundorte Sloweniens registriert wurde. Hinzu kommen ein brauchbares chronologisches System sowie die Tradition der Siedlungsgrabungen von Stična, was den For-schungen zu einem besseren Ausgangspunkt verholfen hat, als wcnn das Projekt auf vollig neuem Terrain angesetzt worden ware.
Wie aus dem Titel ersichtlich, umfaBt das Projekt nur ein Besiedlungssegment: ein GefUge aus befestigter Siedlung und der zugehorigen Nekropole. Dieses Gefiige ist gewiB das bedeutendste, aber natiirlich nicht das einzige. Auf Untersuchungen von unbefestigtcn Gehoften und Flachsiedlungen wurde vorlaufig noch verzichtet, obwohl durch die bisherigen Flurbcgehungen auch fiir einen solchen Besiedlungstyp klare Anhaltspunkte gewonnen wurden.
Die Bcmiihungcn der Gruppe, in welchcr die Mitarbeiter des Instituts fiir Archaologie, des Nationalmuseums Ljubljana und des Denkmalschutzamtcs aus Novo mesto mitwirken, richtcn sich in dieser Arbeitsphase vor allem auf Sichtung, Vermessung und Sondage der Siedlungen. Nur mit sachgere-chten Angaben und chronologisch klar bestimmtcn Fundorten kann cine spatere Besicdlungsanalyse durchgefuhrt werden. Bishcr wurden Landesaufnahmen von umfangreichen Gebie-tcn in der Mirenska dolina (Mirna-Tal) und der Temeniška dolina (Tcmenica-Tal), in der Suha krajina und der Bela krajina vorgenommen. Auf einigen dieser Siedlungen hat man auch Sondagen ausgefiihrt. So haben wir 1988 den Križni vrh oberhalb Beli Grič, Gradec bei Mirna und Kunkel unter Vrhtrebnje untersucht, cin Jahr spiitcr die Sv. Ana oberhalb Vrhpcč, Gradišče oberhalb Gradišče pri Trebnjem, Kincelj oberhalb Trbinc, Vesela gora in Brinje und Žempoh oberhalb Ostrožnik (Abb. /). In jedem der aufgczahlten Fundorte wurde in der Regel ein Schnitt angelegt. um einen Einblick in die Stratigraphie und damit auch in die Bcsiedlungsdauer der einzelnen Siedlungen zu bekommen. Die Resultate der Untersuchungcn und das Material sind in der vorliegenden Abhandlung vcroffcntlicht.
AUSGRABUNGSTECHNIK
Wic schon erwahnt, war es das Ziel der Sondagen, vor allem einen Einblick in die Stratigraphie und damit auch in die Dauer der einzelnen Siedlungen zu bekommen. Diesem Ziel wurde auch die Arbeitsweise untergeordnet und zwar von der Verteilung der Schnitte bis hin zu den Grabungsverfahren. Die Schnitte wurden in der Regel am Rand der Siedlungen angelegt, d.h. an jenen Stellen, wo nach bisherigen Erfahrun-gen die besterhaltenen Schichten zu erwarten waren. Einige Male haben wir uns auch fiir Terrassengrabungen entschieden um zu priifen, ob sie Hauser trugen.
Die Schnittbreite war standardisiert und betrug 3 m. Bei dieser Breite kann man namlich bei einer erreichten Tiefe von iiber 2 m noch den Auswurf des Grabungsguts bewaltigen. Die Liinge war von Schnitt zu Schnitt verschieden und wurde auch der Terrainsform und der Vegetation angepaBt. In der Regel betrugen die Schnittlangen zwischen 10 und 15 m. Diese SchnittgroBe ist fiir die Untersuchung der Stratigraphie des Fundortes, die unser Hauptziel darstellte, ausreichend. Sie wurde aber fragwiirdig, sobald wir auf Baureste stieBen, denn die Hauserfundamente, Herdstellcn und versehiedene Gruben verschwanden fast regelmaBig im Profil und konnten nicht weiterverfolgt werden, da dies den Rahmen unserer Arbeit gesprengt hiitte.
Schon die ersten Schnitte haben erwiesen, daB es fast unmdglich war, den Schichtengrenzen zu folgen, ohne vorher das Profil zu kennen. Farbnuancen und Sedimentstrukturen in Siedlungen in Dolenjsko waren sich bei den meisten Beispie-len so ahnlich. daB bei den stratigraphischen Ausgrabungsmet-hoden standig die Gefahr bestiinde, kiinstliche Grenzen zwischen Schichten zu schaffen anstatt ihnen zu folgen. So gingen wir nach Plana vor. Einzelne Aushiibe waren zwischen 10 und 15 cm stark, manchmal auch weniger. abhangig von der jeweiligen Situation und vom Befund. Die Funde wurden nach Quadranten entnommen, die fortlaufend numeriert und 1 m2 groB waren. Die Lage wichtiger Stiicke wurde dreidimensional dokumentiert. Nach den Ausgrabungen konnte der Schichten-verlauf durch Korrelieren der Profile und Plana bestimmt werden. AnschlieBend wurden die Funde in den Grabungsbe-fund projiziert und danach zusammenhangende Fundkomplexe gebildet. Auf diese Weise wurde wieder der urspriingliche Zusammenhang zwischen einzelnen Kulturschichten und ihrem Inhalt hergestellt.
Darauf folgte eine Analyse der Kulturschichten nach ihrer relativchronologischen Stellung und ihre Zusammenfassung zu Bcsicdlungsphasen. Damit lieB sich das Siedlungsgeschehen wenigstens im untcrsuchten Bereich rekonstruieren.
Am Ende sind naturwissenschaftliche Forschungen zu er-wahnen, die in separaten Studien vorgestellt werden. Hier mochten wir vor allem zwei Bereiche anfiihren. die mit archaologischen Ausgrabungen in enger Verbindung stehen. und zwar die Zoologie und die Botanik. Knochenfunde wurden auf dieselbe Weise wie archaologische Funde gesammelt und dokumentiert. Das Material wurde Laszlo Bartosiewicz zur Aufarbcitung ubergeben, der die Resultate in einer spe-ziellen Studie veroffentlichen wird.
Erstmals wurden bei diesem Projekt auch botanische Untersuchungen systematise!! aufgenommen. Den einzelnen Schichten wurden Proben entnommen. um die Samen mittels Flota-tionsverfahren auszuscheiden. Die Pflanzcnrestc wurden den Botanikcrn des Institutes fur Biologic von ZRC SAZU (Wis-senschaftliches Forschungszentrum der Slowenischen Akade-mie der Wisscnschaftcn) ubergeben. Auch die Resultate dieser Forschungen werden in einer separaten Studie zur Veroffen-tlichung kommen.
Dular
GEOGRAPH1SCHE CHARAKTERISTIKA DER MIRENSKA DOLINA UND DER TEMENIŠKA DOLINA
Die Mirenska dolina stellt cinc gut abgegrenzte geographische Einhcit innerhalb von Dolenjsko dar. Auf der Siidseitc wird
das Tal vom Krško hribovje (Hugelland von Krško) eingefaBt, welches von zahlreichen Graben kleinerer Bache durchzogen ist und eine durchschnittliche Hohe zwischcn 400 und 550 m iiber dem Meeresspiegel aufweist. Die Bergriicken zwischen den einzelnen Talern sind meist flach, weshalb sich hier die Besiedlung verdichtete, was groBe Dorfer deutlich zeigen (z.B. Čužnja vas, Malkovec. Trebelno). Ungefahr gleich hohe Hiigel schlicBen die Mirenska dolina auch gegen Norden ab. Auch hier haben die Bache enge und tiefe Graben eingeschnit-ten; auf den steilen Abhangen wird aber uberall, wo die Lage es erlaubt, Wein angebaut.
Das FliiBchen Mirna entspringt weiter westlich unter dem Berg Preska oberhalb Moravče und flieBt im Oberlauf in einem engen Tal. Erst bei der Ortschaft Mirna wird das Tal betrachtlich breiter und nimmt die Form eines kleinen Beckens an. Dieses dehnt sich dann bis Pijavice bzw. Tržišče aus, wo das Flachland endet; die Mirna aber schneidet von hier an ihren Weg durch eine enge und schwer passierbare Schlucht der Sava entgegen.
Der Bodcn besteht aus Kalkstein und Dolomit, dazwischen erscheinen aber haufig auch Mergel- und Schiefersteine, so daB es auf dicsem Gebiet verhaltnismaBig wenig Karsterschei-nungen gibt. Zahlreiche Bache, die von den Nord- und Siidhangen in die Mirenska dolina flieBen, haben in diese undurchlassige Schichten tiefe Rinnen geschnitten, weshalb sich das Hugelland in Form zahlrcicher enger Bergriicken ins "Pal hinabzieht. Darauf hat sich, was unsere Untersuchungen gezeigt haben, die prahistorische Besiedlung besonders kon-zentriert.
Die Hiigel. die das Tal umranden, sind meistens mit Laub-wald bedeckt. Doch die flachen Bergrucken tragen oft auch Ackerflachen, wahrend auf der Sonnenseite der Abhange Wein angebaut wird. Der Talboden entlang der Mirna ist mit Grasflachcn bedeckt, weil das Gebiet bis zum FluBregulierung haufig Uberschwemmungen ausgesetzt war. So finden wir die Ackerfelder meistens auf hoher gelegenen, trockenen Randbe-reichen, welche keinen Uberschwemmungen ausgesetzt waren.
Die Mirenska dolina (Tal der Mirna) stellt die giinstigste Verbindung zwischen dem Zasavje und der Temeniška dolina dar, weshalb von hier aus zahlreiche Wege in alle Richtungen fiihren. In Richtung Sava zu verlauft der wichtigste Weg iiber Brunk nach Radeče und iiber Tihaboj und Moravče nach Litija. Letztcrer spicltc schon in prahistorischer Zcit eine wichtige Rolle, denn hier haufen sich bedeutende Fundorte. Die Richtung neben dem FluB nach Sevnica war wegen des engen Talcs schwer passierbar und gewann erst mit dem Ausbau cincr modernen StraBe und Eiscnbahn an Gcltung. Die Siid-Ost-Verbindungen verlaufcn aus der Mirenska dolina durch das Laknice-Tal. Vor hier aus kann man schncll den untcren Lauf des FluBes Krka und die Ortschaft Šmarjeta errcichen, wo sich auf dem benachbartcn Gipfcl Vinji vrh cincs der bcdcutcndsten cisenzeitlichcn Zcntrcn in Dolenjsko befand. Giinstig war auch der Weg nach Siid-Westen, denn der Sattel bei Gomila stellt kcin Hindernis dar, um Trebnje und damit den untercn Teil der Temeniška dolina schncll zu errcichen.
Ahnlich wic die Mirenska dolina ist auch die Temeniška dolina cine abgeschlosscnc geographische Einhcit. Hier ist fur uns vor allcm der untere Teil intercssant, d.h. das Gebiet zwischen Velika Loka und Mirna peč, wo sich auch unscrc pnihistorisehen Siedlungen befinden.
Die Temeniška dolina ist hier vrhaltnismaBig eng. Auf der Nordseite wird das Tal von nicdrigen, flachen Hiigeln eingefaBt. Gegen Siiden, besonders bei Trebnje, gibt es aber einc betrachtlichc Erhcbung, die mit dem Gipfel Trebni vrh fast die Hohe von 600 m iiber dem Meeresspiegel crreicht. Der Talboden ist flach, weshalb sich die Temenica hier in unzahli-gen FluBschlingcn windct. Uberschwemmungen sind haufig, und Wiesen begleiten deshalb den FluB, wahrend die Acker mehr an den Talrand rucken. Die Temenica nimmt hier nur wenige Zufliisse auf und diese kommen nur linksscitig. Hier breitct sich cbcn das durchlassige Karstland aus, das ostlich von Trebnje iibcrwiegt. Die Tcmcnica vcrschwindct lici Ponikve untcr der Obcrfliiche, doch ist ihr unterirdischcr Lauf
ziemlich kurz. denn sie erscheint wieder am SiidfuB der Sv. Ana.
Die Temeniška dolina war schon von jeher eine bedeutende Verkehrsader. Entlang des Tales reihen sich prahistorische Fundorte, hier schlangelte sich auch die romische Itinerar-straBe zwischen Emona und Siscia und ihre Trasse diente als Unterlage der heutigen Autobahn sowie der Eisenbahnstrek-ke. Der Ort Trebnje selbst stellt einen bedeutenden Verkehrs-knotenpunkt dar: in einer Richtung in die Mirenska dolina, in der anderen aber iiber den Grmada-Sattel in das Talbecken von Dobrnič und die Suha krajina, durch die die allernachste Verbindung ins obere Krkatal verlauft.
Dular
SIEDLUNGEN
Die Resultate der Untersuchungen werden fiir alle acht Siedlungen, die hier behandelt werden, nach einem einheitli-chen Prinzip vorgelegt. Zuerst wird kurz der Fundort vorge-stellt, d. h. seine Lage, Umgebung, Verkehrswege sowie Beschrcibung und Darstellung der bisherigen Untersuchungen. Es folgen die Schnittbeschreibungen. Auch hier ist der Stoff nach einer festgelegten Rcihenfolge gegliedert: Lage, Bcfunde, Zeitbestimmung. Am Ende wird noch ein Verzei-chnis aller Fundkomplexe veroffentlicht.
Kunkel unter Vrhtrebnje
Die Siedlung liegt auf einem natiirlichen Vorsprung nordwes-tlich vom Dorf Vrhtrebnje. Ihre Form ist dem Terrain ange-paBt (Abb. 2, 3). Die Umfassung der Siedlung ist gut crhalten. Die Siidseite, wo der Zugang am leichtesten ist, schiitzt ein groBer Abschnittswall, im Osten erstreckt sich aber eine schone Terrasse, die bald in einen niedrigen Steinwall iiber-geht. Im nordostlichen Teil der Siedlung endet der erwahnte Wall neben einer Zugangsrampe, auf welcher der Weg in die Siedlung fiihrte. Der Eingang selber ist leider nicht mehr crhalten, weil ein Teil der Aufschiittung durch den Bau des neuen Weges beseitigt wurde.
Auf der Westseitc ist das Umfassungwcrk als Rand einer schoncn Terrasse crhalten der sich bis zum Abschnittswall ausdehnt. Der Nordtcil der Siedlung war nicht besonders befestigt, da auf dicser Seite ein steiler Abhang und hohe Felsen den Zugang erschwcren.
Das Inncre der Siedlung ist von Siiden nach Norden geneigt, verhaltnismaBig geraumig und fiir Besiedlung geeignet. In der westlichen Halfte, wo sich das Terrain von der Mitte ctwas starker zum Siedlungsrand hin senkt, gibt es hinter den natiirlichen Felsen, die aus dem Bodcn ragen, einige kleinere Terrassen.
Die Siedlung auf Kunkel war noch nicht erforscht. Als crster erwahnte sie J. Pečnik (Pečnik 1889, 11).
Schnitt 1
Lage: Die Ostseite von Kunkel ist vorziiglich crhalten, weshalb auch die Sicdlungsumfassung in dicscm Bcreich schr deutlich crkcnnbar ist. Wir konnen ihr auf dem Rand cincr Terrasse folgen. Daruntcr erstreckt sich eine ungefahr 9 m breite und iiber 3,5 m hohe Biischung. Auf einem langeren Abschnitt geht die Terrasse sogar in einen niedrigen Wall iiber, der sich besonders fiir einen Schnitt cignetc. Gcrade der Steinwall lieB uns hoffen, daB die Schichtcn nicht nur am Siedlungsrand, sondcrn auch auf der Terrasse dahintcr crhalten waren, was die Ausgrabungcn auch bestStigtcn. Der Schnitt wurdc der Vegetation angepaBt, weil wir die hohercn Baumc nicht unndtig fallen wollten. So wurdc der 3 m breite und 17 m lange Schnitt rcchtwinklig auf die Sicdlungsumfassung gesctzt und zwar so, daB er die Terrasse, den Steinwall
und den Hang darunter erfasste (Abb. 2). Die Ausgrabung erfolgte nach Plana. Der Ausgangspunkt der Vermessung (x = 0; y = 0) lag im Inneren der Siedlung, die x-Werte wuchsen gegen Osten und die y-Werte gegen Norden. Alle Hohen waren vom selben Punkt aus vermessen worden, fiir den aber der absolute Wert (Meeresspiegel) nicht berechnet wurde.
Befunde: Die Befunde aus diesem Bereich der Siedlung kommen am deutlichsten im Siidprofil (Beil. 1 A) zum Aus-druck.
Der urspriingliche Boden von Kunkel war so wie die ganze nahere Umgebung von Vrhtrebnje eine Karstformation. Auf dem Boden des Schnittes zeigten sich in der ganzen Lange natiirliche Felsen, unter ihnen auch groGcrc Blocke. Die Spalten dazwischen waren mit fettigem rotgelbem Lehm ange-fUllt, der auf einigen Stellen aufgrund von Oxiden auch eine griinliche Farbe annahm. Es handelte sich um sterilen Lehm-boden, in dem es keine Funde gab.
Im Terrassenbereich (zwischen x = 0 und y = 3,8) lagerte die alteste Kulturschicht auf dem gewachsenen Boden. Sie bestand aus gelbbraunem Lehm einheitlicher Struktur, welcher die Gruben ausfiillte und die Felsen bedeckte. Hier waren keine Baureste zu bcmerken; im Gegentcil. die Einheitlichkeit der Schicht weist darauf hin, daB sich in der Zeit, als sie entstand, dort keine intensivere Siedeltatigkeit abspiclte. Die Funde in dieser Schicht sind selten. Es handelt sich um einige Kohle- und Hiittenlehmbrocken sowie einige untypische Kera-mikfragmente, die aber alle schwarz gebrannt und poros sind. Der Herstellungsweise nach unterscheiden sie sich stark von den Keramikfundcn aus den hoheren Schichten. Etwa bei x = 4 endet die Schicht bei der Mauerfront. Leider war aber der Bczug zur Mauer so undeutlich, daB sich trotz intensiver Uberpriifung keine zeitlichc Korrelation feststellen lieB. Die Keramikfundc dieser Schicht scheinen ihrer Herstellungsweise nach alt zu sein, weshalb wir der Schicht einen zeitlichen Vorrang einraumen.
Zwischen x = 4 und x = 10 zeigte sich schon auf der Obcrflache ein groBer Steinhaufen, welcher ahnen lieB. daB sich darunter das Befestigungswerk der Siedlung versteekt. Diese Vermutung konnte durch die Ausgrabung bestatigt werden, wobei sogar zwei Mauern zum Vorschein kamen.
Die altere (innere) Mauer wurde auf dem gewachsenen Bodcn errichtet. Erhalten ist nur die innere Front, die auf der Linie x = 3,8 verlauft. Sie ist aus mittelgroBen Steincn zusammengcsctzt, die aufgrund von Erdbewegungen schon teilweisc aus ihrer urspriinglichen Lage herausgcglitten sind, aber trotz allem noch einc annahernd scnkrcchtc Linie bilden. Die AuBcnfront ist nicht mehr erhalten, weil sic entfernt wurdc, wahrend man das jiingerc Befestigungswerk baute, das vor der ersten Maucr stcht. Das Innerc der altcrcn Mauer wurdc mit Steincn und dunkclbrauner Erdc ausgefullt. Dazwischen crscheincn aber auch Hiittenlehmbrocken und untypische Scherben. Die Stcinc im Maucrinncren sind iibcreinan-dcr zusammcngcworfen und crwecken nicht den Eindruck, als waren sie in cincr gewisscn Reihenfolge aneinandergclcgt worden. Es handclt sich also um einc Mauerfiillung zwischen den beiden Fronten, was die Ubliche Bauweise der Hallstatt-Maucrn darstellte (Abb. 4).
Hintcr der Mauer, auf der Terrasse im Innercn der Siedlung, stand ein Gebaudc. Mit dem Schnitt wurdc nur ein Teil davon frcigclcgt, weshalb sein GrundriB nicht vollstandig bekannt ist. Das Fundament war aus Steincn in Trockenmauertechnik gcbaut (Abb. 5 A). Es verlauft in Ost-West-Richtung und war auf ctwa 3 m Langc erhalten. Die Maucr ist im Durchschmtt 30 cm stark, aus mittelgroBen Steincn gcbaut, die eng neben-cinandcr gesctzt sind. Auf der Ostseitc reicht das Fundament fast bis zur Umfassungsmauer der Siedlung. wahrend es im Westcn im Schnittprofil verschwindct (Abb. 6). Auf der Lime x = 2,5 stoBt auf diese Stcinmauer fast rechtwinkhg etn 20 bis 35 cm brciter Graben, worin man vcrbrannte Holzrcste und Hiittcnlchmbrockcn fand (Abb. 5/4). Wohl handclt cs sich dabei um das Lager des Fundamcntbalkcns, der die Ostwand des Gebaudcs trug. Siidlich von der Stcinmaucr wurden im Planum die Grabenumrissc nicht verfolgt (hier gab cs nur einc verwischte Brandflachc), doch lieB sich der Graben im Siidprofil auf der Linie x = 2,7 (Beil. 1A) wtcdcr gut
erkennen. Daraus konnen wir folgern, daB die Ostwand des Hauses auf einem Holzbalken ruhte, wahrend die Grundlage der Zwischenwand steinern war.
Eine steinerne Trennwand hatte das Gebaude offenbar der Herdstelle wegen. die in der siidwestlichen Schnittecke ent-deckt wurde. Wie sich aus dem Slid- und Westprofil entneh-men lieB, war die Herdstelle sehr sorgfaltig angefcrtigt (Abb.
7).	Das kleinere Becken darunter war mit Steincn ausgefullt, womit cine feste und flache Unterlage geschaffen wurde (Abb.
8).	Die Steine waren mit einer bis 6 cm dicken Lehmschicht bedeckt, die stark durchgegliiht ist. Weil die Temperaturen hoch waren, sind auch die Bruchsteinc unter dem Lehmver-strich verkalkt. Alles weist fcrner daraufhin, daB die Herdstelle auch repariert wurde. An einigen Stellen haben wir namlich Reste eines etwas diinneren Lehmiiberzugcs entdeckt, der von eher violcttcr Farbe war und der den unteren Verstrich iiberdeckte. Die Herdstelle reichte bis zu den Steinen der Trennwand (Abb. 5/1); sie war 0,9 m lang und 0,8 m breit und setzte sich noch ins West- sowie ins Siidprofil fort.
Das Haus wurde durch Brand zerstort, wie eine betrach-tliche Zahl dunkler, mit Holzkohle vcrmischter Farbfleckcn zeigt, welche regelmaBige Linien bilden und Reste einer Konstruktion sind, die ins Gebaudeinnere stiirzte (Abb. 5/4). Der Vcrsturz ist iiber 10 cm dick. Uber die Oberflache der verbrannten Holzreste zieht sich noch eine Schicht zerfallencn Hausvcrputzes mit einer Menge von Kcramikfragmenten und Holzkohlepartikeln. Die mcisten Funde gab es im Bereich der Herdstelle. Hier lagen zwischen dem Hiittenlehm mehrere Scherben, ein Gewicht, ein Spinnwirtel und mehrere Tonringe (Abb. 5 B), d.h. das typische Inventar eines prahistorischen Hauses.
Die Gesamtsituation ist auch im Siidprofil gut dokumentiert (Beil. 1A). Der Hausbodcn liegt in der Hohe z = - 55. Von der Fundamentbalkenvertiefung auf x = 2,7 bis zur Herdstelle zieht sich eine diinne Brandschicht: das sind Reste der verbrannten Hauskonstruktion. Andere Triimmcr liegen aber uber dieser Schicht. Sie sind zwischen 10 und 15 cm dick und bedeckcn die gesamte Hausflache. Als das Gebaude verficl. bestand auch die altere Mauer der Siedlung nicht mehr. Das bewcist die Schicht iiber den Triimmern, die nicht nur das verfallene Haus bedeckt, sondern sich auch uber die Stcinc der ersten Mauer zieht.
Die zweite Maucr wurde vor die erste gesetzt und ist besscr erhalten. was von einem solideren Bau spricht. Beide Maucr-fronten sind deutlich zu schcn. Die auBere, die im Siidprofil in einer ganz senkrechten Linie erhalten ist, liegt auf x = 7,9, die innerc, lcicht gewolbt, auf x = 5,4. Die Maucr ist 2.5 m breit. Bcidc Mauerfronten bestanden aus groBcren, einige Zentncr schwcren Felsblockcn, die nicht behauen waren. sondern nur sorgfaltig ausgesucht und in einc gerade Linie ancinandergelcgt wurden (Abb. 9, 10). Diese Stcinc ragtcn haufig ins Innere hincin, womit einc bessere Bindung und damit auch Mauerfestigkeit crreicht wurde. Das Innerc war mit kleineren Steinen und Erde gefiillt (Abb. 11, 12). Auch diese zweite oder auBere Mauer wurde auf einen gcwachscnen Lehmbodcn gesctzt. Bei ihrem Bau bcscitigtc man die ganze auBere Front und auch den oberen Teil der altcrcn Maucr bis zur Hohe z = - 40. Das Steinmatcrial wurdc offenbar zum Bau des neucn Befestigungswcrks gebraucht, der obere Teil der Maucr mit dem Inncnnivcau der Siedlung nivelliert und mit feinem Schotter gepflastcrt (Beil. I B, Abb. 13). So wurde hintcr der neugebauten Maucr ein ungefahr 1,5 m brcitcs, gepflastcrtes Bcgchungsnivcau hergestellt. In der Fiillung unter dem Pflastcr, womit man die Uncbenhcit der altercn Maucr ausglich, gab es neben dunkclbrauner Erde und dem scharfkantigen Schotter auch viel Hiittcnlchmbrockcn, Kera-mikfragmente und Knochen.
Zur Zeit der jiingeren Mauer cntstand im Siedlungsinneren einc bis zu 30 cm dickc dunkelbraune Erdschicht, die sich vom x = 0 bis zum Pflastcr bei x = 3,9 hinzieht. Sie cnthielt verstrcutc Hiittcnlchmbrockcn. Schlacke, Keramik und Knochen. Das bcdcutct, daB es zu jener Zeit, als die jiingcre Maucr bestand, im untersuchtcn Schnittbcreich kcin Gebaudc gab. Die Schicht cntstand stufcnwcisc und darin lagertcn sich mit gleichmaBiger Dichtc auch die Kulturrcste ab.
Die Untersuchungen auf Kunkel umfaBten nicht nur die Mauer und den Raum im Siedlungsinneren, sondcrn erstrek-kten sich auch auf den Hangbercich. Wieder zeigt das Siidpro-fil den Befund am besten (Beil. 1 -4). Zwar zeigen sich mehrere gut trennbare Schichten. doch enden sie ctwa 1 m vor dem Befestigungswerk. weshalb die Verbindungen mit den Bauphasen. welche im Inneren der Siedlung festgestellt wurden. nicht moglich sind.
Auch hier bedeckt ein Streifcn sterilen Lehms den Grund. den am auBeren Teil des Schnittes (zwischen x = 11 und x = 17) Felsen ersetzen. Auf diese Grundlage wurde dann der gelbliche Lehm aufgeschiittet. Die Aufschiittung, die vor der Mauer iiber 2 m stark ist, zeigt mehrere gut trennbare Schichten. Die unterste besteht aus dimnem, gelbbraunem Lehm (zwischen x = 10,3 und x = 11) und enthiilt einige kleinere Steine. Eine ahnliche Struktur hat auch die dariiber liegende Schicht. nur ist sie dunkler und mit mehr Steinen und Schotter durchsetzt. Weil die Schicht nicht bis zur Mauer reicht, ist sie nicht zuverlassig zu datieren. Nur mit groBter Vorsicht konnte sie als Versturz der ersten Mauer bezeichnet werden. der vor einer Reihe groBerer Felsen bei x = 13,4 endet. Dariiber folgt eine Aufschiittung gelben Lehms. der nach oben hin rotlicher wird und wegen der hoheren Lage zur zweitcn Mauer gehoren konnte. Doch dies sind lediglich Vcrmutungcn. weil sich die Schichten dicht am Befestigungswerk sehr schwer unterseheiden lieBen. Gerade im oberen Schnittbereich befinden sich zwischen x = 8 un x = 17 eine bis zu 60 cm dickc dunkelbraune Erdschicht und Waldhumus, der viele Steine enthalt. Das ist der zweite Maucrversturz, der teilweise am Hang liegenblieb, groBtenteils aber vor natiirlichen Felsen am FuBe der Boschung. In den Auf-schiittungen gab es keine Fundc.
Zeitbestimmung: Wenn wir alle Befunde zusammenfassen, ergeben sich folgende Bcsiedlungsphasen:
Phase 1 a: unterste Kulturschicht auf der Terrasse zwischen x = 0 und x = 3,8; die erste Mauer; die crste Aufschiittung am Hang.
Phase 1 b: die zweite Mauer; die dazugehorigc Schicht auf der Terrasse im Siedlungsinneren; die zweite Aufschiittung am Hang.
Phase 2: das Haus auf der Terrasse.
Phase 3; der latčnezeitlichc Horizont (einzelne Funde aus der Humusschicht).
Phase 4; der spiitantike Horizont (einzelne Fundc aus der Humusschicht).
Fiir eine absolutchronologische Einordnung dieser Phasen stehen wenige Anhaltspunkte zur Verfiigung. Die Ausgrabung erbrachte zwar viel Keramik, die aber mit einigen Ausnahmcn untypisch war. Schwierigkeiten trctcn schon bci der Datierung der untersten Kulturschicht auf, die nur Fragmente poroscr reduziert gebrannter Keramik cnthiclt. Doch gcrade Tonware dieser Art ist im groBen Grabhiigcl von Stična datiert (die Graber 100 und 101). weshalb wir die iiltcstc Schicht auf Kunkel unter Vorbchalt an den Anfang der Hallstattzeit setzen, d.h. in den Horizont Podzemelj 2 (Dular 1982, 24 und 151).
Die Datierung der ersten Mauer ist wegen der schon erwah-nten stratigraphischen Schwicrigkeitcn nich ganz klar, doch diirftc sic gleichzeitig odcr bald nach dem Entstchen der ersten Schicht crrichtet worden scin. Sie solite also cbenfalls in die friihe Hallstattzeit gehoren. Auch die Zeitstellung des Hauses auf der Terrasse ist problematisch, wcil sich im Versturz keine typischen Fundstiicke fanden. Sichcr ist nur, daB sich das Haus dort befand. als die Siedlung auf Kunkel von der ersten Mauer umgeben wurde.
Im Gcgcntcil zu ihrcr Entstehung kann man aber den Verfall der ersten Mauer und damit auch des Hauses, zcitlich leichter bestimmcn. Wichtig sind dabci zwei rot-schwarz be-malte Pithosfragmente (Taf. 1: 6 und Taf. 2: 9). Das crstc Stiick wurde in der Fiillung unmittclbar unter dem Estrich gefunden, das zweite aber im Estrich sclbst, der wahrend des Bestchcns der zweitcn Mauer die erste bedeckte. Somit befin-
den wir uns in der jiingeren Hallstattzeit. zwischen der Stufe Stična 2 und dem Horizont der Certosafibel. in der solche Keramik hergestcllt wurde (Dular 1982, 21).
In dieselbe Zeit gehort der Bau der zweiten Mauer, wie ein ahnliches Keramikbruchstiick zeigt (Taf. 1: 1), das am FuBe der Mauer gefunden wurde und nur wahrend deren Erbauung an jene Stelle gelangen sein konnte, als auch die AuBenfront des alteren Befestigungswerkes beseitigt wurde.
Uber den Zeitpunkt des Verfalls der zweiten Mauer laBt sich nichts Sicheres sagen, weil keine Funde vorliegen. AuBerst sparlich sind ferner die Angaben iiber spatere Besied-lungsphasen, die nicht als Schichten erhalten sind. Dies betrifft vor allem die jiingere Eisenzeit, wahrend der Kunkel sichcr besiedelt war, wenn auch nur ein einziges typisches Fragment mit Kammstrichornament vorliegt (Taf. 5: 16). Dasselbe gilt fiir die Spiitantike, in die cine eiserne Speerspitze (Taf. 6: 11) und die Scherben cines Topfes (Taf. 6: 1-3) gehoren, die im Humus zwischen den Steinen des verfallenen Hallstattbefcsti-gungswerkes gefunden wurden.
Dular, Križ
Sv. Ana oberhalb Vrhpeč
Am iiuBersten Abhang der Mirnopeška dolina erhebt sich eine Kuppc mit der Kirche Sv. Ana auf dem Gipfel (Abb. 15). Die steile Nordseitc und die Sudhange erschweren die Besteigung des Gipfels. Ein wenig giinstiger, obwohl noch immer steil, ist dagegen der Zugang von der West- und der Ostseite. Am SiidfuB des Bcrges befindet sich Zijalo-Grotte, in der der Bach Temenica wieder zum Vorschein kommt, der auf der Nordseite ins Berginnere versickert. Die Siedlung wurde auf dem Berggipfel errichtet. Sie ist von einer geschlos-scnen Befestigungsanlage umgeben, die auf der West- und Siidseitc in Form einer Terrasse mit kraftiger Boschung ausgc-bildet ist (Abb. 16). Die Boschung schwindet allmahlich gegen Norden, bis sie am Endc ganz in den Hang ubergeht. Das Rigolen des Grundstucks fiir Wcingarten und die Schutzen-grabenanlagc haben die Siedlungsumfassung auf der Siidseitc beschiidigt. Das lnncre bestcht aus einer fast flachen bis zu 25 m breiten Terrasse im Siiden und einer ebenen Flache rund um die Kirche. Auch auBerhalb der Siedlung sind am nordwes-tlichen Hang einige kleinere Tcrrassen erkennbar, die moglic-herweise cbenfalls besiedelt waren.
Die Siedlung Sv. Ana wurde zum ersten Mai von Mullner crwiihnt (Miillner 1879. 98), aber noch nicht untersucht.
Schnitt 1
Lage: Die Terrasse, die am Siid- und Osthang von Sv. Ana vcrlauft, wurde wahrend des Ictztcn Kricgcs durch Schiitzen-griiben an mchrcrcn Stcllcn schwer beschiidigt. So kamcn wir zum EntschluB, den unberuhrten Teil auf der Ostseite zu untcrsuchcn, unweit von der Stelle, wo auch der jctzigc Wcg auf den Gipfel fiihrt (Abb. 16). Der Schnitt wurde qucr zu Terrasse und Boschung gclcgt, aber nicht in der Hanglinie gczogcn. Der Schnitt war 9 m lang und 3 m breit. Es wurde nach Plana gegraben. Die x-Wcrtc wachsen gegen Ostcn an, die y-Wertc gegen Norden. Allc Hohen wurden vom sclbcn Punkt aus vcrmessen, olinc aber den absoluten Wert zu berechnen.
Befunde: Die Befunde auf der Terrasse vcranschaulicht das Nordprofil (Abb. 17A).
Auf dem Grund des Schnittes, wo hie und da natiirliche Felsen zum Vorschein kommen, zieht sich cine rote, fette Lehmschicht, die fundleer ist. Steril ist auch die gelbc Lchm-schicht dariiber, die viel Ouarzitsand enthalt. Bcidc Schichten fallen vcrhaltnismiiBig steil vom Westen gegen Osten ab. Das Nordprofil hat also an dieser Stelle ein groBeres Bccken durchschnitten, welches allmahlich von Kulturschichten ausgc-fulit wurde.
Die unterste Schicht ist bis zu 50 cm dick. Sie besteht aus brauncr Erdc cinheitlichcr Struktur, in der hie und da kleinere Stcinc crscheinen. Sic vcrlauft parallel mit der fundleeren Grundlage. was von der Tatsache spridit, daB sie allmahlich
aufgerichtet wurde. Diesen Gedanken bestatigt auch ihre einheitliche Struktur ohne jegliche Bautatigkeit. Die Funde waren sehr selten und verstreut.
Diese unterste Kulturschicht wird von einer braunschwarzen Erdschicht bedeckt, die sich von x = 5 bis x = 8,3 hinzieht. Am Anfang ist sie verhaltnismaBig diinn, wird aber gegen Osten hin starker und erreicht an der Stelle, wo sich das Becken befand, eine Machtigkeit von iiber 30 cm. Zwischen x = 7,6 und x = 6, 2 ist die Schicht durch Stcinschutt untcrbrochen. Die Steine crscheinen vereinzelt auf der ganzen Schnittbreite und sind hochstwahrscheinlich Teile einer zer-storten Konstruktion (Mauer?), deren Form wir aber nicht mehr feststellen konnten. Die in der Schicht enthaltenen Funde (meistens Wandscherben) zeigen, daB es sich um die Reste eines Wohnniveaus handeln diirfte.
Die nachste Schicht besteht aus dunkelbrauner Erde. Ihre Struktur ist einheitlich, ohne jegliche Baureste, und sie diirfte sich allmahlich abgelagert haben. Weil sie das gesamte Becken ausfiillte, ist sie bei x = 7 iiber 70 cm dick. In der Schicht fanden sich Keramikfragmcnte; iiberraschend ist aber. daB Hiittenlehm vollig fehlt. Der Bereich, in dem der Schnitt angelegt wurde. war also damals nicht intensiver besiedelt.
Die beschriebenen Schichten wurden bei x = 4 durch cine groBere Eingrabung untcrbrochen. Es handelt sich um cine ungefahr 50 cm tiefe Grube. die einen wannenahnlichen Boden besaB. Diese war oben 2 m breit. ihre Randcr liefen aber im Humus aus, der sie bedeckte. Die Grube wurde von mit Steinschotter vermisehter, brauner Erde ausgcfiillt, die auBer einer Einzugsschale (Taf. 8: 5) keine weitercn Fund-stiicke erbrachtc. Wohl handclt es sich um einc rezente Eingrabung.
Zwischen x = 5 und x = 6 haben wir die Maucr durchschnit-ten, wclche die ganze Breite des Schnittes durchzog (Abb. 19). Nur in einer Schicht waren Steinc erhalten; sie lagen unmittelbar auf der dunkclbraunen Erde (Abb. 17A). Von der Mauer ist nur die Innenfront erhalten. wahrend die AuBcnfront den Hang hinabrutschtc. Dies ist auch in Planum 3 gut sichtbar (Abb. 17B). wo cinzelne Steine bis zum ostlichen Ausgrabungsrand verstrcut licgcn. Auf der Linie x = 6,6 sind wir auf ein gut erhaltcncs Pfostenloch mit Keilsteincn gesto-Ben; es war in eine dunkelbraune Erdschicht eingegraben. In der selben Linie, (auf x = 6,5) haben wir mit dem Siidprofil die Spur eines vertikal eingcschlagenen Pfostens durchschnit-tcn. Diese zwei Details der Maucrkonstruktion lassen den SchluB zu, daB die Mauer einst bis zur Linie x = 6,5 reichte. Sic war also knapp 2 m breit, hcute aber fehlt an der AuBenseite fast einc Halfte davon.
Im auBcrsten westlichcn Schnittcil zeigtcn sich in Planum 3 zwei runde Grubcn. Die erstc lag fast in der Schnittmittc und bctrug im Durchmcsscr 1,5 m; die zweite, ebenso groB, wurdc zur Halfte durch Nordprofil geschnittcn (Abb. 17B). Die Grubcn wurden in den sterilen gclben Sandlchm eingegraben. welcher in einer Tiefe von z = -1,5 in rotcn, fcttcn Lehm iibcrging. Bcidc Grubcn waren von mit Holzkohle vermisehter schwarzcr Erde ausgcfiillt. Darunter lagen einige groBere Steine. Die Grubcnrandcr rcichten in den Humus hinein (der UmriB ging bei etwa 20 cm unter dem Rasen vcrlorcn), weshalb sich ihre Zcitstellung stratigraphisch nicht crmittcln lieB (siehe Abb. 17A).
Die Fundstiickc im Humus waren zahlreich, doch verstreut. Offenbar handelt cs sich um Anschwemmungen aus hohcrcn Siedlungslagen.
Zeitbestimmung: Stratigraphischc Angaben und Bcfundc crmoglichcn es, auf Sv. Ana vorlaufig folgcndc Bcsicdlungs-phascn anzusetzen.
Phase 1; unterste Kulturschicht.
Phase 2 a: Rest eines Wohnniveaus.
Phase 2 b: Kulturschicht uber dem Wohnnivcau.
Phase 3: latčnczcitlichcr Horizont (mit einzelnen Funden aus der Humusschicht); in diese Phase gehort vermutlich auch die Maucr.
Phase 4: spiitantiker Horizont (Einzelfundc im Humus); in diese Phase gehoren vermutlich auch die bciden Gruben im westlichen Schnittcil.
Die zeitliche Zuordnung der untersten Kulturschicht. die allmahlich abgelagert wurde. ist nicht schwierig. Seltene. aber charakteristischc Keramikfragmcnte (Taf. 7: 5, 6) setzen sie in die Kupferzeit oder genauer in den Horizont Resnikov prekop - b. wenn wir uns der Parzingers Chronologic des Ljubljansko Barje bedienen (Parzinger 1984. 33 f).
Problematischer erscheint jedoch die Datierung des Wohnniveaus und der Schichten dariibcr. Im Wohnniveau selbst wurden nur einige wenig charakteristische Scherben gefunden (siehe auch die Keramik im Nordprofil bei x = 6 und z = -1,6 - Abb. 17A). die sich nicht datieren lassen. Ziemlich heterogen waren auch die Fundstiicke aus der hohcrcn Schicht. Darin wurden Stiicke gefunden. die unbestrittcn in die spate Bronzezcit gehoren (Taf. 7: 10, 11, hochst wahr-scheinlich auch Taf. 8: 1), sowie Formen. die junghallstattzei-tlich sind (Taf. 8: 4). Die erstercn haben gute Parallelen im Urnengrabcrfcld von Dobova (Stare 1975. Taf. 12; 7; 15: 13; 26: 4 und 46: 6), dagegen sind BuckelgefaBe in Dolenjsko vor allem fiir den Horizont der Schlangenfibel bzw. fiir den Certosa-Horizont charakteristisch (Dular 1982, 85 f). Dies zeigt, daB die Schicht allmahlich entstand und die Funde vermutlich durch Anschwemmung aus hoheren Siedlungslagen dorthin gelangten.
Die Datierung der Mauer ist ebenfalls nicht ganz unproble-matisch. Dirckt unter ihr wurde das Fragment eines Buckclge-faBes gefunden (Taf. 8: 4), das junghallstattzeitlich ist. Trotz-dem gehort die Mauer aber nicht in die altere Eisenzcit. Denn die hallstattzeitlichcn Befestigungswerkc. wclche wir z. B. aus Stična oder von Kunkel unter Vrhtrebnje kennen. weisen andere Konstruktionsformen auf. Somit kommen die La Tone - Zcit odcr die Spatantike in Bctracht. Aufgrund von Kons-truktionsdetails (vor allem das Pfostenloch in der auBcrcn Maucrfront. cin ausgcsprochcn prahistorisches Bauclement), ncigen wir zu der Ansicht. daB die Mauer aus der Latenczcit stammt. Doch laBt sich noch kcinc cndgiiltige Antwort geben.
In der Verfiillung der Grubcn im auBcrsten westlichcn Teil des Schnittcs gab es einige Kcramikfunde, die in die altere und jiingere Eisenzcit und in die Spatantike gehoren (Taf. 8: 6-13). In der Grube, die in der Schnittmittc lag (bei x = 1,0 und y = 2.0). wurde auch die Miinze des Valens gefunden (364-378), die einen Terminus ante quern non darstellt. Bcide Grubcn konnten dahcr in die Spatantike gehoren. aber auch rezent sein.
Die Funde aus der Humusschicht waren zahlreich und stammtcn aus alien bisher crwahnten Zeitabschnittcn (siehe Taf. 9: 1-15 und Taf. 10: 1-17). Von dicsen soil besonders einc schr gut crhaltcne Riemcnzunge (Taf. 10: 17) erwahnt werden, die in die spate Latenczcit gehort (Nierhaus 1957, 100 ff.). Ein fast identischcs Stuck wurde auch im Hof der SAZU (Slowcnische Akademic der Wissenschaften und Kiin-ste) in Ljubljana gefunden (Puš 1966, 413 ff.).
Wenn wir am Endc die bishcrigen Ausfiihrungcn zusammen-fasscn, sehen wir, daB Sv. Ana oberhalb Vrhpeč einc ziemlich vielfaltigc Bcsicdlungsgeschichtc erlebte. Dort wurde schon in der Kupferzeit gesiedelt. dann in der Spiitbronzezeit, in der altcrcn und jiingercn Eisenzcit und wicder in der Spatantike. Diese wcitc Zcitspanne kann leider nur mit Funden belegt werden. nicht aber mit der Stratigraphie. Im Bereich unscres Schnittcs lieB sich nur ein Wohnnivcau feststellen. alle anderen Schichten sind allmahlich abgelagert worden. Unklar blcibt dabei, ob cine Besicdlungskontinuitat von der Spatbronzc- bis zur Latenczcit vorlicgt, odcr cs zu Unterbrechungen kam. Auch ist cs fraglich, ob der Fundort in der friihen Hallstattzcit bewohnt war. Die zwei Fragmente der facetticrten und kanne-licrten Einzugsschalen (Taf. 9: 4, 5). wclchc im Humus gefunden wurden, konnten diese Moglichkeit zwar bestatigen, doch kommen sie auch schon in der Spiitbronzezeit vor.
Gradišče oberhalb Gradišče pri Trebnjem
Die Siedlung liegt auf dem Gipfel eines steilen Berges im Hiigelland, das die Temeniška dolina von der Mirenska dolina trennt. Die Hange sind steil, am leichtesten ist der Zugang von der Ostseite, wo sich ein kleiner Sattel befindet (Abb. 20).
Das Siedlungsareal ist langlich und pa(3t sich dem Terrain an. Die Befestigung ist nur auf der Nordseite erhalten, wo im Wald eine sehr schone 4-5 m breite Boschung sichtbar ist; an dieser entlang zieht sich im Inneren eine leicht gcncigte Terrasse (Abb. 21). Im Westen von Gradišče ist die Umfas-sung zum groBten Teil zerstort, doch laBt sich ihr Verlauf noch erkennen. Dasselbe gilt fiir die Ostseite, die durch Wcingiirten ganzlich zerstort ist.
Das Siedlungsinnere ist durch Bodenbearbeitung stark ver-andert. Mehr oder weniger unbcruhrt blieb nur die Terrasse am nordlichen Siedlungsrand.
Die Siedlung wurde bei der archaologischen Landesauf-nahme im Jahre 1987 entdeckt.
Schnitt 1
Luge: Die Siedlung ist gut erhalten. besonders im Waldbe-reich auf der Nordseite. Deshalb wurde der Schnitt gcrade in diesem Bereich angesetzt und zwar so, daB er die fast flache Terrasse und die ziemlich stcile Boschung davor durchschnitt (Abb. 21). Er war 8 m lang und 3 m breit. Es wurde nach Plana gegraben. Die x-Werte steigen gegen Norden und die y-Wcrte gegen Osten an. Alle Hohen wurden vom sclben Punkt aus vermcsscn. fur den aber der absolute Wert nicht bcrechnet wurde.
Befunde: Das Ansetzen des Schnittes an einer Stelle, wo die Terrasse auBcrordcntlich gut erhalten ist, gab uns zu hoffen. daB es sich um dickc Schichtcn handelt. Genauso hattcn wir crwartet. in diesem Bereich auch auf die Reste der steincrnen Umfassungskonstruktion zu stoBcn, was sich aber spatcr als Irrtum crwies. Die Stratigraphie kann am besten durch das Westprofil veranschaulicht werden. das eine Folge von Schichtcn zeigtc, obwohl sic wegen ahnlicher Fiirbung kaum zu trennen waren.
Die Oberflache war urspriinglich nicht flach. Das Terrain fallt an dieser Stelle von Siidcn gegen Norden ab und hat ferncr eincn uncbcncn Untergrund. da mehrere kleinere Spal-tcn und Becken in cinem sehr hartcn und sandigen Lchmbo-den zu finden waren.
Auf dieser sterilen Grundlage wurde eine dunkelbraune Erdschicht aufgetragen. Darin gab es ziemlich viel Stcinschot-tcr, bisweilen crschienen auch kleinere, verwittertc Kalkstci-nc. Dicse Schicht enthielt die meistcn Kulturreste (Keramik). Einzelne Fragmente wurden auch im Profil registricrt (vgl. Abb. 22). Die Erdschicht ist nicht iibcrall glcichmaBig stark, am diinnsten ist sic im Sicdlungsinnren (zwischen x = 0 und x = 2), am starksten am Rand der Terrasse, wo sic fast 180 cm bctragt.
Zwischcn x = 3,6 und x = 6,6 ist die braune Kulturschicht nicht ganz einheitlich, weil sich dunklcrc und hellere Nuanccn unterschciden licBcn. Dabci sind die dunklercn Farbflecke fcttiger, wahrend die hcllcrcn sandigcr ausschcn. Auf die Fragc, woher dicse kaum crkennbaren Untcrschicde kommen, konnen wir keinc schlussigc Antwort geben. Sic konnten das Resultat natiirlichcr Prozessc scin, menschlichc Tatigkeit darf aber auch nicht ganz ausgeschlosscn werden. Im Schnittbc-reicht gab es kcincrlci Brandspuren (ganzlich fchlt z. B. der Hiittenlchm) oder Rcste von Bautatigkcit.
Das Westprofil hat auf der Linie x = 4,6 den Rest eines vcrmodertcn Pfostcns durchgcschnittcn. Sein UmriB war im sterilen Sandlehm gut sichtbar, an der Grcnze zur Kulturschicht ging seine Spur aber verlorcn. Der Pfosten war untcn angespitzt und stcckte zwischcn zwei kleinercn Steinen im lehmigen Untergrund. Weil er gcradc auf der Stelle eingc-schlagen war, wo die Terrasse in die Boschung ubergcht, handelt es sich hochstwahrschcinlich um den Rest einer Holz-konstruktion, welche die Siedlung umziiunte. AuBer diesem Pfosten wurde im Schnitt noch ein Siedlungsobjekt entdeckt.
Es handelt sich um eine 1 m breite und 0.5 m tiefe Grube in der auBersten siidostlichen Ecke des Schnittes, welche in die sterile Grundlage eingegraben worden war und sich mit dun-kelbrauner. mit Sand vermischter Erde gefiillt hatte. Darin wurden Randschcrben eines groBeren Pithos gefunden.
Zeitbestimmung: Wie schon bei der Beschreibung der Befunde betont wurde. konnte im Schnitt nur eine klar abge-schlossene Schicht festgestellt werden, darum werden auch die Funde gemeinsam behandelt. Stratigraphische Feststellungen erlauben den SchluB, daB die Siedlung auf Gradišče nicht iiber einen langeren Zeitraum existiert haben kann. Dieser Ge-danke wird auch durch das Fundgut bestatigt, das keine groBere Mannigfaltigkeit der Formen aufweist. Ziemlich einheitlich erscheint auch die Keramikfaktur. denn oxydiert gebrannte Gefasse mit braunen Nuancen iiberwiegen.
Die groBere Menge der Fundstiicke ist chronologisch uncmpfindlich. Das gilt fiir die Einzugsschalen wie fiir die Wandscherben. von denen manche mit Tupfenleisten verziert sind. die fast in alien Zeitstufcn auftauchen. Daneben kommen auf Gradišče auch einige spezifischere Formen zum Vorschein. welche im Fundmaterial von anderen, bisher schon untersu-chten Siedlungen in Unterkrain nich vorkommen.
An erster Stelle miissen die Pithosfragmente bzw. Topfe erwahnt werden, die auf der Innenseite facettiert sind (z.B. Taf. 11: 3, 4. 10 und Taf. 21: 10). Diese Verzierung ist bei uns zwar nicht unbekannt. tritt aber verhiiltnismaBig selten auf und zwar hauptsachlich in den Urnenfelder- bzw. Friihhall-stattkomplexen (cfr. Stare 1975, Taf. 30: 8, 33: 2, 57: 3 usw.; Dular 1979, Taf. 3: 1, 7: 6; Teržan 1990, Taf. 60: 10). Zahlreicher erscheint sie im Norden von Bosnien (Marie 1964. Taf. 2: 9-19), wo man vielleicht ihr Ursprungsgebiet ansetzen diirfte.
Eine zweite Bcsonderheit der Keramik aus Gradišče sind schriige Zungcngriffe (z.B. Taf. 17: 1-10). Solche Appliken wurden wir vergebens in den Siedlungen von Dolenjsko su-chen, doch sind diese wieder in Bosnien und in Štajersko heimisch (Čurčič 1902. Taf. 6: 2; Marič 1964, Taf. 8: 1, 7; Radimsky 1896, Fig. 72; Teržan 1990, Taf. 23: 16, 34: 16, 75: 3). Sie erschcinen hier im sclben Zeitabschnitt wie schon die oben crwahnte Facettierung.
VcrhaltnismiiBig zahlreich und darum auch typisch fiir Gradišče bei Trebnje sind Schiisseln mit ausladendem Rand (Taf. 10: 2, 4. 9-12). In Dolenjsko waren solche Formen bisher unbekannt, die besten Parallclcn sind aber in Miihrcn zu finden (Rihovsky 1982, Taf. 10: A2. 24: 21-22, 32: A2), wo sie ans Endc der Spatbronzezcit gehoren.
Chronologisch wichtig ist auch das Fragment eines kleinercn Gcfasses (hochstwahrschcinlich einer Henkcltasse) mit leicht ausladendem Rand (Taf. 12: 2). In Herstellungsweise und Form sind die besten Parallclcn von cinigen Fundortcn der Bela krajina zu finden (Dular 1973, Taf. 2: 6, 5: 2, 6: 2), wo jene Henkcltasscn in den Podzcmclj-Horizont gehoren.
Wenn wir am Ende alle bishcrigen Ausfiihrungen zusam-menfassen, konnen wir Folgcndcs sagen: die Keramikfunde aus Gradišče bei Trebnje haben ein einheitlichcs Ausschcn. Jene Formen und Ornamcntc. die chronologisch bestimmt werden konnen, gehoren ans Endc der Spiitbronzc- bzw. an den Beginn der Eisenzeit. Nach den chronologischen Syste-men, die fiir Zentralslowenicn gelten, konnte das die Zeit von Ljubljana II bzw. des Podzcmelj-Horizonts scin. Obwohl das Material noch immer in der Tradition der Urnenfclderkultur steht. gab es keine iiltercn sowie auch keine jiingcren Fundstiicke. Gradišče bei Trebnje war also nur fiir kiirzerc Zeit besiedelt. Eine ahnliche Situation wurde auch fiir Žempoh oberhalb Ostrožnik festgestellt. Die Fragc, wo die Griindc fiir cine so kurzfristige Besicdlung stccken, laBt sich vorliiufig noch nicht beantwortcn. Es miissen dazu wcitcre Untersuchungen abgewartet werden.
Dular
Gradec bei Mima
Die Siedlung liegt auf cinem Plateau auf einer kleincren, langlichen Anhohe, direkt am FluB Mirna, mit steilem Hang
im Norden und Osten, wahrend der Zugang von den anderen Seiten auf geneigtem Terrain leichter erscheint. Es handelt sich um cinen mit Laubbaumen bestandenen Kalksteinberg (Abb. 23, 24).
Auf dem Gipfel von Gradec sind Befestigungsreste in Form einer 5-6 m breiten Terrasse sichtbar. Leider wurden sie durch einen Schiitzengraben aus dem Zweiten Weltkrieg gestort, der die gesamte Anlage entlang um das Plateau verlauft, auBcr an der Siidostseite, wo er vom Rand abriickt. Das Siedlungsin-nere ist fast flach und fur Besiedlung gut geeignet (Abb. 26). Die Siedlung von Gradec wurde bislang noch nicht untersucht. Als erster erwahnte sie J. Pečnik (Pečnik 1889, 126).
Schnitt 1
Lage: Die Hiigelkuppe von Gradec bot nicht geniigend giinstigen Platz fiir eine Untersuehung. Im Zweiten Weltkrieg wurde gerade an der Stelle, wo das Befestigungswerk verlauft, ein tieferer Schiitzengraben ausgchobcn, der die archaologi-schen Hinterlassenschaften ganzlich zerstorte. Der Graben verlauft um den ganzen Berg herum. nur auf der Siidostseite riickt er ein wenig vom Rand weg. weshalb der Schnitt hier angesetzt wurde (Abb. 25). Er war 14 m lang und 3 m breit und durchschnitt die Boschung, die Mauer und die Terrasse. Auf diese Weise erhielten wir ein Profil, das die Bauweise der Mauer sowie die Reihenfolge der Schichten klaren lieB. Es wurde nach Plana gegraben. Der Ausganspunkt x = 0. y = 0 lag im Sicdlungsinneren. Die x-Werte steigen gegen Siiden, die y-Werte aber gegen Osten. Alle Hohen waren vom selben Punkt aus vermessen worden, der sich 199 m iiber dem Meeresspiegel befindet.
Befunde: Die Bcfunde in diesem Bcrcich der Siedlung lassen sich am besten im Westprofil (Beil. 2A) ablesen. Der Schnitt endetc auf natiirlichem Felsen, ein stark brockeliger Kalkstcin, der die primare Bcrgoberflache bildet und der stellenweise schon zu einem roten, sterilen Lehm verwittert ist.
Die unterste Schicht mit Kulturresten erstreckt sich am siidlichen Profilende zwischen x = 10 und x = 14. Es handelt sich um Lehm, der auf natiirlichem Felsen licgt und zahlreiche Keramikfragmentc enthielt. Die Schicht ist durchschnittlich 15 cm dick und verschwindct im Siiden im Profil, wahrend sie auf der Nordseite bei x = 10 allmahlich diinner wird und dann auskeilt. Die Struktur der Schicht ist einhcitlich, die Fund-stiicke lagen in drei Quadrantcn verstreut (13 C, 14 B. 14 C), was dafiir spricht, daB die Schicht allmahlich entstanden ist.
Auf diese unterste Kulturschicht wurdc das steinerne Befestigungswerk gesctzt. Schon friih stieBcn wir auf dessen Reste unter dem Humus, der UmriB zeichncte sich aber erst in Planum 5 ab, als der meiste Vcrsturz schon bcscitigt war (Beil. 3 B und Abb. 26). Bevor die Ausgrabungen bcgannen, lieB sich bereits oberflachlich erkcnncn, daB in dem Bercich, wo der Schnitt gclegt war, der Terrassenrand schncll nach Nordo-sten abbiegt (Abb. 25). Die Ausgrabung bcstatigtc diese Vermutung. Unter der Oberflachc lag cine verhaltnismaBig gut crhaltenc Maucr, dcren Ecke sich gerade im Schnittbercich zeigte. Die Mauer verlauft in der Ostschnitthalfte noch in Ost-West-Linie, bricht dann aber ihre Richtung scharf ab und sctzt sich in einem Winkel von 115° gegen Nordostcn fort. Bei der Ausgrabung gait die ganzc Aufmerksamkcit dem Aushub der Eckc. Die AuBenfront war jcdoch bis auf zwei Steine bei x = 12,7 bercits abgetragen, weshalb die auBere Eckc nicht festgcstellt werden konntc. VerhaltnismaBig gut war aber die Eckc auf der lnncnseite der Maucr crhalten, da die Frontsteine an ihrcm urspriinglichen Platz geblieben sind (Beil. 3 B). Die Mauer hatte ungefahr 1 m vor dem Westprofil ihren Kurs scharf geandert. Diese Fcststcllung ist deshalb bedeutend, weil sie cinen verhaltnismaBig anspruchsvollcn Typus polygonal konzipicrtcr Schutzmauern belcgt, wie cr bei uns bisher in jenem Zcitabschnitt nicht bekannt war.
Da das Westprofil die Mauer fast scnkrccht schnitt, kam ihre Struktur sehr klar zum Vorschcin (Beil. 2 A). VerhaltnismaBig gut ist die innere Front sichtbar, die bei x = 11 in zwei Grundsteincn crhalten blieb. Dariiber licgt einc Erd- und Schotterschicht, holier aber noch ein groBercr Steinblock.
Dem Schotter nach zu urteilen, befand sich der obere Stein nicht auf seinem urspriinglichen Platz, da die Erd- und Schotterschicht darunter zu dick war (iiber 20cm), als daB man ihn ohne zu zogern als Teil der Mauerinnenfront bezeichncn konnte. Offenbar ist er aus einer hoheren Lage auf diese Stelle hinuntergeglitten. Auch die auBere Front ist nur im Fundament erhalten: ein groBer Steinblock bei x = 12,65, der unmittclbar auf der altesten Kulturschicht lag. Der Stein dariiber war auch Teil dieser Front, aber der Druck der Erde bzw. der Schotterfiillung hatte ihn nach auBen geschoben. Das Mauerinnere war mit Schotter, kleineren Bruchsteinen und dunkelbrauner Erde ausgefiillt und zeigte eine einheitliche Struktur (Abb. 27). In der Mauerfiillung gab es keine Funde.
Als die Mauer stand, lagerte sich dahinter eine bis 30cm dicke braune Lehmschicht ab. Im weiteren Schnittbereich lag die Schicht iiber dem natiirlichen Felsen. teilweise bedeckt sie auch den rotbrauncn sterilen Lehm (z.B. im Westprofil zwischen x = 1,2 bis x = 3,0). Im Siedlungssinneren ruhtc sie unmittclbar hinter der Mauer auf der altesten Kulturschicht, auf der sich auch das Befestigungswerk selbst befand. Die Schicht hinter der Mauer im Sicdlungsinneren ist einhcitlich. Es handelt sich. wie schon gesagt, um braunen Lehm ohne groBere Farbveranderungen, was dafiir spricht. daB die Schicht allmahlich entstanden ist. Funde waren seiten und verstreut.
In Planum 5, das gerade diese Schicht durchschnitten hat, zieht sich zwischen x = 4 und x = 8 parallel mit der inneren Mauerfront eine Rcihe von Steinen, die stellenweise sogar doppelt vorkommen (Beil. 3 B). Lage und Verlauf ergeben einc Mauer. Vereinzelt erscheinen diese Steine in der selben Linie schon hoher in Planum 4 (Beil. 3A). Bei x = 5,6. y = 2,2 befand sich gleich neben den Steinen ein kleiner ovaler Farbfleck mit Holzkohle und Hiittenlehmbrocken, der viel-leicht ein Pfostenloch sein konnte. Er konnte in zwei Plana dokumentiert werden (Beil. 3 A und 3 B). Vielleicht stellen die Steine ein Gebaudcfundamcnt dar, doch lieBen sich weder GroBe noch Form des Hauses feststellen.
In diese braune Lehmschicht hinter der Mauer war cine groBere Grube mit einem Ofen eingegraben. Sie wurde in Planum 4 dokumentiert (Beil. 3 A), wo ihr UmriB als Spur eines ovalen Farbflccks in der Nord-Ost-Schnittecke erhalten blieb. Die Grube war auch im Nord- (Beil. 2 B) und Ostprofil sichtbar und hatte einen wannenahnlichen Boden. Durch die Ausgrabung wurdc nur cin Teil davon freigelcgt, sie lief aber unter dem Nord- und Ostprofil weiter. Die Grube war mit dunkclbrauner, fetter Erde ausgefiillt, welche sich vom umlie-genden braunen Lehm, in den sie eingesenkt war. gut unter-scheiden lieB. In der Erde gab cs cine Mcnge Hiittenlehm.
Im siidostlichen Grubcnteil befand sich cin Ofen. Auf seine Reste waren wir schon in Planum 4 gestoBen, in dem sich ein Haufcn stark durchbrannten Hiittcnlehms zeigte, der stellenweise iiber 10 cm dick war (Abb. 28). Das alles lag halbkreis-formig angeordnet, daneben (teilweise auch darauf) lagen noch einige Steine (Abb. 29). Der Ofen war mit braunschwar-zer Erde, Steincn, durchbranntcm Vcrputz und Holzkohlcpar-tikcln verfiillt. Die Holzkohle lag auch im Ofengrund und langs seinen Random. Die Brandschicht war an einigen Stellen iiber 2 cm dick, was sich sehr gut im Querprofil zeigt (Abb 28). Im Ofen fanden wir Reste eines verziertcn Topfes (Abb. 30 und Taf. 25: 14).
In der Grube. die wir als cin Wohnobjekt mit Ofen intcrprc-ticren konnen, sind auch Umrisse vertikal eingeschlagcner Pfostcn gefunden worden. Zwei von ihnen waren in Planum 4 (bei x = 1,1; y = 3,0 und x = 1,9; y = 2,7) erhalten, der UmriB des dritten im Nordprofil (bei y = 2,8). Ihre Verbindung zur Grube lieB sich allerdings nicht klaren.
Nachdcm die Wohngrubc nicht mehr gcbraucht wurdc. hatte man dariiber eine bis zu 12 cm dicke, hellbraune Lehmschicht aulgcschiittet. Diese Aufschiittung, die ohne jegliches Fundstiick war, ist im Nordprofil gut sichtbar (Beil. 2 11). Hier dehnt sic sich iiber die ganze Grubcnoberflache aus, also von y = 1,4 bis y = 3,5. Teilweise konntc man die Aufschiittung auch im Ostprofil rcgistricren (Beil. 2 C), doch wurde sic hier schon nach knapp 70 cm (bei x = 0,65) durch eine kleinere Grube unterbrochen. Die LchmaufschiiUung ist besonders deswegen bedeutend, weil sich mit ihrer Hilfe die
Wohngrube im Siedlungsinneren vom obersten Wohnniveau unterseheiden licB.
Auf den hcllbraunen Lehm, der. wie schon erwahnt, keine Funde enthielt, war noch cine wcitere Kulturschicht aufgetra-gen. Sie erstreekte sich in zwei Teilen iiber die gesamte Schnittobcrflachc. was besonders im Westprofil gut dokumentiert ist (Beil. 2 A). Es handelt sich um cine kompakte. dunkclbraunc Erdschicht. in der sich sehr viel Hiittcnlehm. Keramik und Knochen fanden. Es ist aber nicht moglich, zu entseheiden, ob es sich dabci um zwei Wohnobjckte (Hauser) handcltc. Die Funde lagen in der Schicht verstreut. Baureste fehlten. Eine Ausnahme ware ein diinner Plahi, dessen Spur bei y = 3,3 im Nordprofil sichtbar war. Der Pfahl war leicht schrag eingeschlagen und rcichtc bis in die tiefer liegende hellbraune Lchmaufschiittung.
Die Feststcllung, daB die am hochsten gelegene Wohnflache bei x = 11 Uber die inncre Mauerfront hinweg greift. ist von groBer Bedcutung (Beil. 2 A). Damit wurde klar. daB das Befestigungswcrk zu ihrcr Entstchungszeit schon auBer Ge-brauch war.
Die beiden obersten Schichtcn (der rezente Humus und die braune Erde darunter) waren im Wald durch natiirlichen VerwitterungsprozeB entstanden. Die Funde waren zwar zahl-reich. blieben aber der Menge nach hintcr denen der unter ihnen liegenden jiingsten Wohnflache zuriick.
Zusammenfassend lasscn sich in Gradcc folgende Besied-lungsphasen rekonstruiercn:
Phase la: unterste Kulturschicht unter der Mauer direkt iiber dem natiirlichen Felsen.
Phase lb: Mauer und zugehorigc Kulturschicht im Siedlungsinneren.
Phase 2: Grube mit Ofcn. Phase 3: hochstes Wohnniveau.
Zeitbestimmung: Die einzelnen I'hasen. die mit Hilfc der Stratigraphie getrennt wurden. miissen noch in cin chronologi-sches System eingeordnct werden. Das ist keincswcgs cinfach. da fiir den slowenischcn Raum fiir das Aneolithikum. wohin Gradec bei Mirna gehort. noch kein brauchbarcs chronologi-sches Schema besteht. Als Ausnahme kann man nur Parzin-gcrs Chronologic des Ljubljansko Barje (Parzinger. 1984) bctrachten, da sic allein auf der typologischen Methode bc-ruht. Der Autor hat aber die Richtigkeit seiner Analysen anhand von zahlreichen iibcrzcugcnden und gut daticrten Analogien aus dem Donau- und Ostalpenraum iiberpruft. Solange wir fiir den Voralpenraum kein cigenes chronologi-sches Schema besitzen (die Stratigraphie von Gradec bedcutet natOrlich einen wichtigen Schritt zu diesem Ziel). werden wir uns auf dicse Glicderung des Ljubljansko Barje stiitzen miissen. obwohl wir uns bewuBt scin miissen. daB die Entwicklung in Dolenjsko und im Ljubljana-Bcckcn wahrschcinlich nicht vollig identisch verlief. Aber das sind bereits Fragen. die iibcr den Rahmen dieser Untersuchung hinausgehen.
Die unterste Kulturschicht unter der Mauer gleich uber dem natiirlichen Fclsen, welche als Phase la bczcichnet wurde, enthielt vcrhaltnismiiBig cinheitlichc Funde. Es handelt sich urn Schalcn und FuBschalen aus gercinigtem Ton mit rotcm Ubcrzug (Taf. 22: 1, 2, 10). Hinzu kommen Rand- und Wandungsscherbcn, die oft mit FingcreindrUcken und geritz-tcn Strichbiindeln vcrziert sind (Taf. 22: 5, 12 und Taf. 23: 6). In dieser Schicht gab es auch einige Fragmente von Tonloffeln (Taf. 23: 12. 13). Fiir diese Formen finden wir die besten Parallclcn am Fundort Resnikov prekop (Korošec 1964, Taf. 4: 2. Taf. 7: I, Taf. 8: I, Taf. 14: 5; Harej 1975, Taf. 2: I, 3, 4). Nach Parzingers Chronologic crscheinen GefSBe, wie sic auf Gradcc bei Mirna gefunden wurden. in den beiden iiltesten Horizonten des Ljubljansko Barje, also in Resnikov prekop - a und Resnikov prekop - b (Parzinger 1984. 32 ff). Doch solite aber mit Riicksicht auf zahlrciche neue Vcrzierungsmotive, die der Lengycl-Kultur frenul sind (StrichbUndcl unter dem Rand, EindrUckc), vor allem an den jiingeren Horizont (Resnikov prekop - b) gedacht werden.
Die Gleichzeitigkeit der altesten Schicht auf Gradec bei Mirna mit dem I. und insbesondere dem II. Horizont des Ljubljansko Barje scheint also mehr als wahrschcinlich.
Wie schon erwahnt, wurde auf dicse altcstc Besiedlungs-schicht auf Gradcc eine Mauer gesctzt, hinter welcher sich eine fast 80 cm dicke Schicht braunen Lehms abgelagert hatte. Funde waren selten, doch unterseheiden sie sich kaum vom Material aus der untersten Kulturschicht. Auch hier stieBen wir auf Schalen mit rotcm Uberzug (Taf. 24: 10, 11) und Wandungsscherbcn, welchc mit in Ritztechnik ausgefiihrten Linienmustern bzw. Abdriicken verziert sind (Taf. 24: 15), also auf das charakteristische Kcramikrcpcrtoire, das den Horizont Resnikov prckop-b kennzeichnct. Ganz andcrs sicht aber die Keramik aus der Grube mit dem Ofcn (Gradec-Phase-2) aus: zwei Topfe sind hier mit der charakteristischen Lasinja-Ornamentik verziert (Taf. 25: 13. 14), wofiir es im Ljubljansko Barje keine Parallclcn gibt. Ein Fragment eines sehr ahnlichen Topfes wurde in der Ajdovska jama entdeckt (Korošec 1975, Taf. 13: 2), aber leidcr nicht sicher stratifizicrt. Die Stellung der Phase Gradec-2 zu den Horizonten des Ljubljansko Barje ist deswegen nicht ganz klar. Vor allem stellt sich die Frage, ob sie noch immcr in die Zeit des Horizonts Resnikov prckop-b fiillt, und ob die Entwicklung im Ljubljansko Barje und in Dolenjsko wirklich parallel verlaufcn ist. Wie wir im folgenden Abschnitt sehen werden. ist das jiingste Wohnniveau auf Gradec mit dem III. Horizont vom Ljubljansko Barje gleichlaufend, das konnte aber bcdcuten, daB die Phase Gradcc-2 (die Grube mit Ofcn) in die Zeit zwischen die Horizonte Resnikov prekop-b und Maharski prekop-a hinein-gchort. Dieses Problem konnte man aber nur mit neucn Angabcn aus stratigraphisch gut crforschtcn Fundorten losen.
Das hochste Wohnniveau auf Gradec bei Mirna (Phase 3) enthielt sehr vcrschicdcnartigc GcfiiBformcn und Ornamente. Bisweilen crscheinen noch immer klassische Lasinja-Orna-mente (Taf. 34: 8, 10. II). welche die vorangchcndc Phase charakterisierten. Doch sic sind sehr scltcn und werden durch andcrc Verzierungcn ersctzt, von denen vor allem der Fur-chenstich (Taf. 29: 14. Taf. 32: 13 und Taf. 34: 17), Fingertup-fcnleisten (z.B. Taf. 27: 5. 6 und Taf. 32: 1) und Besenstrich-ornamentc (Taf. 29: 25, 26) erwahnt werden sollten.
Der wcsentlichc Unterschied licgt auch in der Herstellungs-wcisc der Gcfiissc, welche jetzt dunkcl gebrannt und haufig poros sind. Darunter crschcincn auch einige im Kcrbschnit-ivcrfahren erzcugtc Ornamente, die der Form nach in den Kreis der so genanntcn Rctz-Gajary-Kultur (nach Dimitrijcvič) gehoren konnten. Leider steht dieser Bcgriff sowohl im chro-nologischcn wie auch kulturellen Sinne noch ganz im Dunkcln. Vicllcicht konnte man in Dolenjsko von einer Vcrzicrungsart sprechcn. keinenfalls aber von einer Kultur.
Ein Vergleich mit dem Ljubljansko Barje ermoglichen typi-sehe Topfe- und Schalenformen mit ausgebogcnem und leicht vcrdicktem Rand (z.B. Taf. 28: 12-14, 16), welche fur den Horizont Maharski prekop-a (Bregant 1975, Taf. 14: 1, 8: Taf. 29: 8; Bregant 1974, Taf. 2: 5: Taf. 3: 2) charakteristisch sind. Dasselbe gilt auch fiir gegliederte Griffzapfen (z. B. Taf. 30: 17-19), die im Maharski prekop cbenfalls sehr haufig vorkommen (Bregant 1975, Taf. 19: 7, Taf. 27: 1, 4, 8, usw.). H. Parzinger hat in seiner Studie dcutlich gezeigt, daB der Horizont Ljubljansko Barje III (Maharski prekop-a) zeitlich mit der Stufe Boleršz im Donaugcbiet zu vergleichen ist (Parzinger 1984, 37 ff). DaB auch das oberste Wohnniveau von Gradec lici Mirna gerade in diesen Zcitabschnitt liinein-gchort, wird noch von cinigen weitercn Ornamenten unter-strichcn (z.B. Tupfenleisten unter dem GclaBrand - siehc Taf. 27: 5, 6 und Taf. 32: 1 - und schrag zueinander angebrachtc Ritzlinicn - Taf. 34: 16), die zum typischen Inventar der Boleriiz-Gruppc gehoren.
Die Zeit, in der Gradec bei Mirna bewohnt war, konnen wir also mit den ersten drei Horizonten des Ljubljansko Barje vergleichen. Diese Entwicklung fiilll damit zwischcn die Spat-lengyel- und die Friihbaden-Kultur.
Kincelj oberhalb Trbinc
Oberhalb des Dorfes Trbinc erhebt sich der Berg Kincelj mit steilen Hangen, die mit Mischwald bestanden sind; auf der Nord-Ost-Seite gibt es Wiesen, am West- und Siidhang Weingarten (Abb. 31). Zwar dominiert der Hiigel nicht die Umgebung. doch kontrolliert er den Zugang in die Mirenska dolina.
Die Siedlungsflache ist oval (Abb. 32). Besiedlungsspuren (Terrassen mit ausgepragtem Rand) sind auf der Nord- und weniger stark betont auf der Ostseite sichtbar, wahrend das Umfassungswerk im Siiden durch Weingarten zerstort wurde. Wo der Zugang war. konnte nicht festgestellt werden. doch diirfte der Weg uber die sanft geneigte Ostseite in die Siedlung gefiihrt haben.
Hinter der Terrasse im Inneren erstreckt sich das Areal allmahlich bis zum Gipfel des Kincelj hinauf. In der Siedlung selbst gibt es jedoch keine Siedlungsterrasscn oder Plateaus.
Schon im vergangenen Jahrhundert erregte die Siedlung mit interessanten Funden die Aufmerksamkeit. Im Jahre 1848 wurde hier ein romischer Stein mit Inschrift gefunden (CIL III 3913 + add. p. 1737), der im Nationalmuseum in Ljubljana aufbewahrt wird (Freyer 1851, 1); auf Kincelj wurden auch eine Miinze des Anastasius I. (Hrovat 1885, 74), und vier eiserne Hauen gefunden (Deschmann 1888, 23).
Schnitt 1
Lage: Der Schnitt wurde in Nordwestteil der Siedlung angelcgt (Abb. 32). Der Bcrggipfel des Kincelj ist felsig und nur mit einer diinnen Humusschicht bedeckt, weshalb die Terrasse am Rande viclversprechender zu sein schien. Das wurde auch durch einc kleinc Bohrung bestatigt, welchc im Jahrc 1986 vorgenommen wurde und die zeigte, daB der gewachsene Boden auf der Terrasse einen knappen Meter unter der heutigen Obcrflachc beginnt.
Der Schnitt wurde quer zum Siedlungsrand angelcgt. Er reichte 3 m den Hang hinab und 4 m ins Innerc. Er war 7 m lang und 4 m breit. Die x-Werte steigen gegen Norden. die y-Wcrtc gegen Wcsten. Alle Hohen wurden vom selben Punkt aus vcrmesscn, fiir wclche aber die absolute Hohe iiber Meeresspiegel nicht bestimmt werden konntc.
Befunde: Das Westprofil (Abb. 33) zeigt nur drei Schichten. Den Grund der ganzen Grabungsflache bildct cin gclbcr sandiger Lehm, der sich leicht von Siiden gegen Norden senkt. Darin erscheint verwittertes kleinsteiniges Material, hie und da aber auch groBere Felsen. Die alteste Kulturschicht. die unmittclbar auf dem sterilen Lehm lag, war im Durchschnitt ein wenig mehr als 20 cm dick. Wir konnten ihr vom Siidschnit-trand (bei x = 0) bis zur Linie x = 5.6 folgen, wo sie aber plotzlich abbricht. Sic bestcht aus dunkclbrauner Erde cinhei-tlichcr Struktur mit vielen Keramikfragmenten und Hiitten-lehm. Zwischcn den Linien x = 2 und x = 3 sind die Fundstiickc besonders dicht; dort verlief der Schnitt offenbar durch den Rest eines Hauses. Der Befund ist auch in Planum 3 (Abb. 34) gut dokumentiert. Darin kamen Umrisse eines groBcren. reehteckigen Fleckcs dunkclbrauncr Erde zum Vorschein, die auf der Siidseite klar begrenzt waren. wahrend sic im Norden mit schwarzbraunem Humus vcrschmclzten. In der Mittc fanden sich einige Stcinc und vicl Hiittenlehm. Der zweite, weniger klar ausgepragtc Fleck brcitcte sich neben dem Ostprofil aus. Dazwischcn befand sich bei x = 3,4 und y = 2,3 ein gut crhaltcnes Pfostenloch mit Kcilstcinen; die Mittc war mit schwarzcr Erde ausgefiillt. Zwei Pfostenumrisse wurden auch sudlich davon entdcckt, wahrend der dntte im Westprofil deutlich zu sehen war (auf der Linie x = 2,4). Die Grabungsfliichc hatte also die Reste eines Hauses durchschmt-tcn, dcren GroBc und Form sich nicht feststellen licBcn. In der dunkelbraunen Erde gab cs neben Hiittenlehm auch vielc Keramikfragmcnte.
Die dunkelbraune Kulturschicht. zu der auch die gerade beschriebencn Hausrcste gehoren, war auf der Obcrflachc mit cincr diinnen Schotterschicht bedeckt. Der Schotter zog sich uber das ganze Profil bis zur Linie x = 5,8, wo wir aul die
Mauer stieBen. Sie bestand aus einer Doppelsteinreihe; die groBten Steine betrugen bis 40 cm im Durchmesser. die meisten aber waren kleiner (Abb. 35). Die Mauer, in Trocken-technik erbaut, ist nicht vollig erhalten, da teilweise die auBeren Steine fehlten (Abb. 36). Sie wurde auf einen geeb-neten Untergrund gesetzt, der in den gewachsenen Boden eingehauen wurdc (Abb. J3). Zwischen den Steinen wurde dunkclbrauner Humus gefiillt. worin bei x = 5,7 und y = 2,3 eine Bronzemiinze des Arcadius (383-388) und ein kleiner Bronzebeschlag (Taf. 38: 6) zum Vorschein kamen.
Eine bis zu 50 cm dicke dunkelbraune Humusschicht lagerte auf dieser Schotterschicht. Sie enthieit vermoderte Wurzeln und auch kleine Steinchen sowie zahlreiche Funde. Es han-delte sich um Keramikfragmente, die gleichmaBig iiber die ganze Schicht verstreut lagen. Die Besiedlung fand offensicht-lich hoher am Hang statt; Fundstiicke kamen durch Ab-schwemmung hierher.
Zeitbestimmung: Auf Kincelj konnen mit Hilfe der Strati-graphie und der Funde folgende Besiedlungsphasen unter-schieden werden:
Phase 1: unterste Kulturschicht mit Hausresten.
Phase 2: latenezeitlichcr Horizont (Funde im Humus).
Phase 3: spatantiker Horizont (Funde im Humus).
Es ist nicht schwer, die einzige stratigraphisch klare Schicht, zu der auch die Hausreste gehoren, zu datieren. Grobe Hauskeramik setzt sie in die altere Eisenzcit. Mit Hilfe einer fragmentierten Certosafibel (Typ XIII nach Teržan). die im Hause selbst gefunden wurde (Taf. 37: 17). konnen wir diese Schicht jedoch noch genauer einordnen und zwar in den jiingeren Teil des Horizonts der Certosafibel bzw. in den Negauer Horizont (Teržan 1976, 361 f). Danach war Kincelj also erst in der jiingeren Hallstattzeit besiedelt.
Die jiingere Eisenzeit ist durch Funde im Humus bewiesen (Taf. 38: 14-17 und Taf. 40: 19). Dasselbe gilt auch fur die Besiedlung in der Spatantike (Taf. 38: 3. 5; Taf. 39: 2-6 und Taf. 40: 18), in der auch die Trockenmauer am Siedlungsrand gebaut wurde. Die Mauer ahnelt in Bauweise und Dimension sehr dem Umfassungswerk, das die spatantike Anlage auf dem Kučar oberhalb Podzemelj umgab (Ciglencčki 1986. 142 f).
Dular
Vesela gora in Brinje
Die Siedlung war auf den Scheitel einer langlichen Anhohe gesctzt, die sich westlich von Sentrupert aus der Mirenska dolina erhebt (Abb. 37, 38). Die Siedlung war sehr weitliiufig, da sie sich auf beiden Plateaus nordlich und sudlich vom SchloB erstrcekte (Beil. 4). Die Nordhalfte war besser crhalten. Der Befestigung konnen wir entlang dem Tcrrassenrand folgen, der groBtenteils gut sichtbar ist, nur sudlich und westlich der Kirchc wurdc er durch die dortigen Gebaude bcschadigt. Der Zugang befand sich hochstwahrscheinlich glcich hinter dem SchloBgebaude, wo auch der jctzigc Weg zur Kirche hinauf verlauft.
Zur Siedlung gehorte ganz gewiB auch das tiefer gelegenc Plateau sudlich vom SchloB. In diesem Bereich ist die Umfas-sungsanlagc nicht mehr crhalten, weil das Terrain an den Randern infolge Bodenbearbcitung und Bautiitigkeit stark verandcrt ist.
Das Siedlungsinnere ist sehr weitliiufig. Das gilt sowohl fiir die Nord- wie auch fur die Siidhalfte, die aber, wie schon gesagt, stark verandcrt wurde (Abb. 39). Bis jetzt ist die Siedlung auf der Vesela gora in Brinje noch nicht untersucht worden. Als erster erwahnte sie J. Pečnik (Pečnik 1889,25).
Schnitt I
Lage: Der Ringwall umfaBt einen breiten Bergriicken, aul dem sich die Wallfahrtskirche und einige Bauernhofc des Dorfes Brinje befinden. Schnitt 1 wurde am westlichcn Siedlungsrand angelcgt, wo das Plateau stufenweise zum Tal hin
abfallt und wo sich vermuten lieB, daB sich auf dem Ringwal-lrand noch ein erhaltenes Befestigungswerk befindet (Beil. 4). Der Schnitt umfaBt 8 m des inneren Ringwallplateaus; 3 m liegen am Hang auBerhalb der Siedlung. Die Schnittbreitc betrug 3 m. Es wurde nach Plana gegraben. Alle Hohen sind vom selbcn Punkt aus vermessen worden, wobei aber der absolute Wert nicht berechnet wurde.
Befunde: Am besten kann der Befund im Nordprofil (Beil. 5) veranschaulicht werden, das den Siedlungsrand rcchtwinke-lig schneidet. Ganz unten erstreckt sich die felsige Bcrggrund-lage, die stellenweise (vor allem bei x = 0,6) nur knappe 10 cm unter dem Rasen liegt. Zwischen x = 6 bis x = 11 fallt die felsige Grundlage zum Tal hin ab, dariiber erseheint stellenweise hellgelber, fettiger Lehm (z.B. bei x = 5,3, x = 8 und x = 10), worin einige Steine, einige Bruchstiicke prahistoriseher Tonware und Holzkohlepartikeln lagen. Zwischen dem hcllgelben Lehm erschien dunklere braune Erde, in der es Felsen und Steine gab, die mit rezenten Scherben. Holzkohlepartikeln und wenigen Tierknochen vermiseht waren. Uber dem hcllgelben Lehm lag dunkelbraune Erde, in der sich zwischen x = 9 und x = 11 ein groBerer Steinhaufen durch die ganze Schnittlange zog (Abb. 40).
Der Steinhaufen stellt hochstwahrscheinlich den Rest eines zerfallenen Befestigungswerkes dar. das beseitigt worden war. Unter den Steinen am Hang fanden sich Tonscherben, Tierknochen und Holzkohlepartikel.
Zwischen x = 1 und x = 5,2 wurde ein groBeres Felsenbek-ken durchgeschnitten. in dem eine mit Mortel gebundene Mauer crbaut worden war (Abb. 41). Diese Maucr konntc aber auch der Rest eines rezenten Gebaudes sein. Ihr Inneres war mit Mortel und Steinen verfiillt, darunter lag rezente Tonware.
Zeitbestimmung: Wic schon erwahnt, wurdc die meiste prahistorische Keramik unter dem Vcrsturz am Sicdlungshang gefunden. Lcidcr sind diese Fragmente aber so untypisch (siehe Taf. 41), daB man sie lcdiglich als altereisenzeitlich bczeichnen kann.
Križ
Žempoh oberhalb Ostrožnik
Der Žempoh ist der hochste Gipfel des Bergkammcs, der sich oberhalb des Dorfes Ostrožnik erhebt. Seine Hangc sind steil und schwer zuganglich. Den Icichtcsten Aufsticg hat man von der Nordseitc her, auf der auch hcute der Weg verlauft (Abb. 42).
Die Siedlung befand sich auf dem Gipfel. Von den Bcsicd-lungsrcstcn sind nur zwei Terrasscn erhalten, die sich, einc oberhalb der anderen, den Nordhang vom Žempoh entlang crstrcckcn (Abb. 43). Beide Terrasscn haben einen deutlichen Rand. Im wesentlichen umrandet die obere den Gipfel des Žempoh selbst, der als Bergkogel auch fiir die Besiedlung geeignct ist. Die Siedlung auf dem Žempoh wurde bei der Landcsaufnahme im Jahrc 1986 cntdcckt.
Schnitt I
Lage: Fiir den Schnitt wurde ein Bercich am Nordhang einige Meter untcrhalb des Gipfels ausgesucht. Er wurde in Nord-Siid Richtung in einer Lange von 16 m und einer Breite vom 4 m angelcgt und durchschnitt auf diese Wcisc zwei 4 bis 5 m breite Terrasscn und den stcilcn Hang dazwischcn. Der Schnittbercich war mil Wald bestanden. Die Hohen wurden vom selbcn Punkt aus vermessen, die absolute Hohe wurde nicht berechnet. Der Ausgangspunkt x = 0, y = 0 wurde auf den Bruch der obcren Terrasse in den Hang abgesetzt, so daB die x-Wertc gegen Norden, die y-Werte gegen Westen stiegen. Der Schnitt wurde nach Plana gegraben.
Befunde: Der Schnitt hat eine Abfolge von drei Schichten frcigelcgt, deren Starke von der Form der Mergclgrundlagc bestimmt ist, die im iiberwiegenden Schnitttcil crreicht wurde.
Dort, wo der Aushub nicht zur Felsengrundlage hinabreichte, blieb er in dem gelblichen, mit Merge! vermischten sterilen Lehm. Auch die Schicht dariiber ist der Farbe und der Struktur nach nicht wesentlich andcrs. Ganz oben erstreckt sich Waldhumus. Der Aushub hat die Tiefe von 0,60 m nicht Uberschritten.
Die Keramikfunde waren meist auf der ganzen Schnittbreite zwischen dem Humus und dem natiirlichen Felsen verstreut. Ein wenig dichter lagen sie in Quadranten 1/B1 und 1/B2 (Planum 1 und 2, die Aushubtiefe von 0,05 m bis 0,45 m) und auf der Grenze-Quadrant 3/A4 bis D4 und Quadrant 4/A1 bis Dl.
Besiedlungsreste wurden mit GcwiBheit nur in den Quadranten 3 und 4 (Abb. 44) entdeckt: ein etwa 0,30 m tiefer Einhau (Niveauausgleich) im natiirlichen Felsen, der in einer Lange von 3.80 m entdeckt wurde und der auf der Westseitc abgcrundct endete. Von diesem Einhau erstreckt sich cin 1,20 m breiter, brauner, mit Lehm vermisehter Erdfleck, der Mergelstiickc und Scherben enthielt. Neben kleinen flachen Steinen bei x = 7.4 und y = 2,8 lagen Holzkohlepartikeln.
Die Keramik war iiberwiegend grob. Neben der Tonware gehorten zur Hausausstattung auch zwei Tonringe und ein kegelformiger Tonspinnwirtel (Taf. 43; 44: 1-7).
In diesem Bereich erschien einige Zentimeter hoher (Planum 1, z = -467 bis -468) in einer ahnlichen Schicht (braune mit Mergelstiicken vermischte Lehmerde) cine Menge an Keramik: GcfaBrander, ein Griffzapfen und eine mit der Tupfenleistc vcrzicrte Wandscherbe (Taf. 42: 10-15). Dane-ben lagen Fragmente zweier Tonringe (Taf. 42: 16-17), Holzkohlepartikeln und Lehmverputzbrockcn, was auf ein zweites Gehniveau hinweist.
Zeitbestimmung: Als einziges chronologisch empfindliches Stiick gilt das Fragment eines kugelformigen Tongefasses mit Trichtcrhals. der mit cincr Rcihe eingeritzter Dreiecke verziert ist (Taf. 43: 1). Tongefasse diescr Art (Form und Vcrzicrung odcr nur Form) sind aus den Urnenfeldernekropolen von Ozalj, Krupače und Trcščerovac bekannt und gehoren zeitlich in die Phase IV (Vinski-Gasparini 1973, Taf. UK): 2, 101: 4, 5, 7; Balcn-Letunič 1981, Taf. 2: 7; siehe auch Dular 1987, 39). Die Vcrzicrung der Tongefasse mit schraffierten Dreiek-ken wird aber von B. Teržan in Ljubljana II datiert, scltenc Bcispiele aber schon in die Phase Ljubljana 1 b (Teržan 1990, 41 f). Die Datierung des Ornamcntcs in Ljubljana stimmt also grob mit der Zeitbestimmung der Funde aus den Nekropolen langs des Kolpa-FluBcs iibcrcin.
Schnitt 2
In Schnitt 2, der nur aus dem Profil der neucn Wcinbauter-rasse am Osthang vom Žempoh bestand (fiir die Lage siehe Abb. 43), wurdc eine 3,75 m lange, in die Mergclgrundlagc eingegrabene, 0,4 m tiefe Grube entdeckt. Im fclsigcn Bodcn gab cs einige Mergelstiickc, sonst war die ganze Grube mit rotlich brauner Erde verfiillt, die einem Brandversturz sehr ahnlich aussah (Abb. 45). Dort lagen auch einige Keramikfragmcnte (Taf. 44: 8-11), die denen aus Schnitt 1 ahnclten.
Svoljšak
Križni vrh oberhalb Beli Grič
Križni vrh ist der hochste Gipfel eines langlichen Bergriic-kens, der sich iiber dem Dorf Slcpšek allmahlich gegen Siiden erhebt. Der Wcg fiilirt von der Nordseitc hinauf, die anderen Hange sind sehr stcil und deswegen schwer zuganglich.
Die Siedlung auf Križni vrh gliedert sich in zwei Teile (Beil. 6). Der untere Sicdlungsbcrcich bcginnt oberhalb der latčnczeitlichcn Nekropole, wo sich der steile Hang ausgleicht und breiter wird. Oberhalb davon erhebt sich cinc Kuppe, auf der mehrere gut sichtbare Terrasscn erhalten sind.
Die Umwallung ist nicht im ganzen Verlauf bekannt. Besonders gut ist sic an der West- und Nordseitc zu sehen, wo die Ackerflachen am Terrassenrand enden. Im iibrigen Bereich isl sie schlcchter erhalten oder ganz abgetragen.
Der Gipfel von Križni vrh ist heute mit Mischwald bestan-den, auf der niedrigen Nordseite erstrecken sich aber Acker-flachen.
Die Siedlung auf Križni vrh wurde schon im vorigen Jahr-hundert entdeckt (Deschmann 1888, 57; Pečnik 1889, 41). Im Jahre 1935 hat W. Schmid hier gegraben und Siedlungsspuren aus der Hallstatt- und Latenezeit gefunden (Jutro 2. 9. 1935, 2).
Schnitt 1
Lage: Auf der Nordseite vom Križni vrh (401 m) befinden sich mehrere kleinere, bewaldete Terrassen. Unter ihnen besteht kein sichtbarer Zusammenhang. Die SUdhange sind mit Weingarten bedeckt. Dort ist die Oberflache ganz veran-dert. Die Terrassen wurden jedenfalls von menschlicher Hand geschaffen. Auf der ersten Terrasse unter dem niedrigsten Berggipfel wurde Schnitt 1 angelegt, durch den die gesamte Terrasse erfaBt wurde. Die Stelle war in erster Linie durch die Funde aus einem Testschnitt diktiert (J. Dular), die hier wahrend friiherer Vermessungen und Gelandebesichtigungen ausgegraben worden waren.
Schnitt 1 war 16 m lang und 4 m breit. Er wurde in vier Quadranten eingeteilt, die 4 x 4 m groB waren und in Ost-West Richtung lagen. Der dritte Quadrant wurde gegen Norden (Quadrant 4) verlangert, so daB der Schnitt in diesem Bereich 5,10 m breit war (siehe Beil. 6 mit eingezeichneter Schnittlage).
Diinne Schichten bestimmten die Ausgrabungstechnik: nach Plana wegen der sich schnell andernden Befundsituation. Um die Fundstiicke exakter fixieren zu konnen, wurde jeder Quadrant in 1 x 1 m groBe Mikroquadranten eingeteilt. Der Ausgangspunkt des MeBsystems (x = 0, y = 0) lag in der sUdwestlichen Schnittecke. Die x-Werte stiegen von Osten gegen Westen, die y-Werte von Suden gegen Norden.
Befunde: In der ostlichen Terrassenecke (Quadrant 1 und ein Teil des Quadranten 2, Planum 1) stieBen wir schon bald unter der Waldhumusschicht auf den natiirlichen Felsvor-sprung und den rotlichen, sterilen Lehm. Hinter dem Felsen zeichnete sich eine betrachtliche Einebnung (kiinstlich?) in westlicher Richtung ab, also hin zu den Quadranten 3 und 5. Tonscherben kamen in dieser Schicht nur ganz sporadisch vor (Fundkomplex 9).
Eine bemerkbare Veranderung wurde im Quadranten 2/C 4, D 3, 4 wahrgenommen, wo auf der graulichen Oberflache eine groBere Menge Tonscherben lag (Planum 1 und 3). Dieser Komplex knupfte an das Baugelande an, das in den Quadranten 3 und 5 entdeckt wurde (Fundkomplex 10).
Die entscheidenden stratigraphischen Beobachtungen wurden in den Quadranten 3 und 5 gemacht. Quadrant 4 diente nur zur Uberprufung, wie weit die Gebaudereste noch nach Norden gingen. In den Quadranten 3 und 5 wurden folgende Gebaudereste frcigelegt:
a)	Eingrabung in die felsige Grundlage (Planum 4 und 5, Abb. 49 und 50)
Die Mergelgrundlage wurde auf eine Lange von 6,20 m stufenweise eingetieft und mit dem Terrassennivcau ausgegli-chen. Die Eingrabung war ca. 0,15 m tief und verlief parallel zur x-Achse, also in Ost-West Richtung. Sic war sehr krumm, aber dennoch als Bauterrassenkante zu erkennen.
b)	Pfostenlocher und Basissteine (Planum 1^1, Abb. 49)
Als Spuren der Pfostenlocher wurden dunklcre rundc Flek-
ken bestimmt. In Planum 1 zeigten sich bei x = 10,8 und y = 2,8 ein runder Farbfleck mit 0,25 m Durchmesser, bei x = 12,9 und y = 0,8 ein weiterer runder Farbfleck mit 0,28 m Durchmesser, in dessen Sohlc eine 0,10 m groBe Mergelplatte lag (z = -125). In Planum 2 war ebenfalls bei x = 11,3 und y = 1,6 ein runder, dunkler Farbfleck mit 0,50 m Durchmesser sichtbar. Auf dessen Sohlc lag cine Mergelplatte, 0,23 x 0,22 m groB und 0,05 m dick (z = -124). Die Verfullung bestand aus grauer, mit Mcrgel vermischter Erde. Ein ahnlicher waag-recht liegendcr Mergelbasisstein (diesmal ohne Spuren von Eingrabung) wurde bei x = 12,5; y = 1,5 entdeckt und war 0,20 x 0,22 m groB (z = -129). Dicsen Pfostenlochern und Basissteincn sind noch zwei Steinhaufen zuzurechnen und
zwar bei x = 14,2; y = 1,3 und bei x = 14,1; y = 3,2. Der erste Haufen bestand aus vier Bruchsteinen, von 0,47 x 0,33 m bis 0,30 x 0,23 m groB. Sie umgaben einem Raum von 0,10 x 0,10 m; seine Sohle lag in einer Hohe von -136 m. Der zweite Haufen bestand aus fiinf Steinen, deren Oberflache einem Durchmesser von ca. 0,60 m hatte und die eine 0,20 x 0,20 m (-174) groBe Flache einfaBten. Die Entfernung der beiden Steinhaufen betrug 1,90 m.
Die zweite Gruppe von Pfostenlochern wurde in Planum 5 (Abb. 50) entdeckt. nachdem die gesamte Versturzschicht entfernt worden war. In den Felsen wurden sieben Locher eingearbeitet, die nach ihrer Lage in den Mikroquadranten bezeichnet werden.
Loch 1 - (x = 8,9; y = 1,3) hatte im GrundriB eine langliche, ovale Form; Lange 0,38 m; Breite 0,23 m, Tiefe 0,21 m. Das Loch war mit brauner Erde verfiillt, nur auf der Oberflache fanden sich noch Keramikfragmente und zwei Tonspinnwirtel (Fundkomplex 1).
Loch 2 - (x = 9,8; y = 0,7) hatte im GrundriB eine unregelmaBige runde Form mit einem Durchmesser von 0,54 m bis 0,65 m und einer Tiefe von 0,54 m. Es wurde mit brauner Erde zugeschiittet, unter die kleinere Steine gemischt waren. In der Verfullung fand sich unter den Scherben auch eine Bronzefibel und ein eiserner Gegenstand (nicht erhalten; Fundkomplex 4).
Loch 3 - (x = 10,5; y = 0,7), rund mit einem Durchmesser von 0,42-0,30 m und einer Tiefe von 0,19 m. Es war mit brauner Erde zugeschiittet, nur auf der Oberflache waren Holzkohlepartikeln, HUttenlehmbrocken und Keramikfragmente beigemischt.
Loch 4 - (x = 12,0; y = 1,0) war im GrundriB unregelmaBig rund; dafiir wurde eine Spalte im Mergelboden genutzt. Durchmesser 0,34 m, Tiefe 0,32 m. Es war mit brauner Erde zugeschiittet, die aber nur an der Oberflache Holzkohlepartikeln und HUttenlehmbrocken enthielt.
Loch 5 - (x = 12,0; y = 1,5) war rund mit einem Durchmesser von 0.23 m und einer Tiefe von 0,08 m. In der VerschUt-tung (braune Erde) waren oben nur noch Holzkohlepartikeln zu sehen.
Loch 6 - (x = 13,8; y = 0,6) rund, Durchmesser 0,38 m, Tiefe 0,26 m, durch mit MergelstUcken vermischte braune Erde zugeschUttet, oben lagen Holzkohlepartikeln und Keramikfragmente, an der Wand ein flaches MergelstUck.
Loch 7 - (x = 14,2; y = 1,8) oval, 0,44 m lang und 0,28 m breit. Oben auf der ErdaufschUttung lagen einige Holzkohlepartikeln.
Es ist wahrscheinlich, daB diese sieben Locher, mehr oder weniger rund im GrundriB, aber sehr verschieden in Umfang, Tiefe und Durchschnitt (Abb. 51) (ein halbrundes Loch, drei flache und zwei tiefere spitzzulaufende Locher), als Pfostenlocher dienten, obwohl ihre Verteilung im Raum kei-nen GrundriB ergab.
c)	Herdstelle (Abb. 49)
In Quadrant 3 (x = 10,7 und y = 3,6) wurde eine Gruppe von Mergelplatten entdeckt, bis 0,10 x 0,08 m groB, zu einem Oval mit einem Durchmesser von 0,75 bis 0,65 m (z = -166) verlegt. Alle Platten waren stark durchgebrannt. Die Steine darunter, in Form eines Kranzes angeordnet, waren ebenfalls verbrannt. Zwischen den Steinen und Platten gab es gebrannte Erdklumpen (Verputz?). Einzelne Mergelplatten, ebenfalls durchgebrannt, lagen noch in andercn Teilen des Quadranten 3 verstrcut. Bei diesen durfte es sich um Teile der Herdstelle handeln, weniger wahrscheinlich um Reste eines HausfuBbo-dens.
d)	Versturz
Er besteht aus Holzkohle, durchgebranntem Verputz und vereinzelten Steinen. Bauschutt ersheint auf der ganzen Fliichc verstreut und verdichtet sich an einigen Stellen. Verbranntes Holz ist am besten am Ostrand des Baugelandes erhalten geblieben (Abb. 45). Hier liegt es parallel zur Terrasse im felsigen Untergrund in einer 3 m langen Linie (x = 9,5 bis 12,5, y = 0,5 bis 1,0; Planum 3, 4, z = -112 bis -115). Bei x = 11,5; y = 1,0 war Holzkohle verstreut, die Orientierung der Holzlage war aber doch noch zu erkennen (dazwischen lagen auch HUttenlehmbrocken). Auf x = 9,8 und y = 0,8 war in den verkohlten Holzresten die Holzstruktur noch gut
sichtbar (Brett oder Balken) und zwar in einer Lange von 0,48 m.
Der Lehmverputz lag auf dem ganzen Baugelande verstreut. In zwei Fallen war er auf eine groBere Flache konzentriert. Besonders aber trat eine kreisformige Verputzflache mit einem Durchmesser von 0,67 bis 0,72 m bei x = 9,5; y = 1,7 hervor, bei der manches Fragment Abdriicke runder Zweige enthielt.
e)	Baugelande
Alle aufgezahlten Spuren waren in einem 6 x 4 m groBen Raum konzentriert. Das erste MaB entsprach auch der endgiil-tigen Baugelandelange, die auf der Ostseite mit einem Lehmverputz bei x = 8,7 beginnt und auf der Westseite mit beiden Basissteinen auf x = 14,7 endet (Abb. 49). Klar ist auch der Siidrand des Baugelandes, der durch die in die felsige Unter-lage gearbeitete Terrasse bestimmt wird. Die Lange des Objekts, das hier lag, wird auf etwa 5,40 m, die Breite auf 2,50 m geschatzt.
f)	Funde
Am haufigsten ist Tonware, oft erscheint aber auch Lehmverputz; es gab ferner einige Metallgegenstande und Teile der Innenausstattung des Hauses. Sehr selten erschienen Tierkno-chen. Tonscherben lagen auf dem ganzen Baugelande verstreut, konzentrierter erscheinen sie dort, wo mehr Lehmverputz und Holzkohle vorkommt. Dabei ist die charakteristis-che graue Latenekeramik besonders zu erwahnen, die auf der Topferdrehscheibe hergestellt wurde (z.B. unter dem verbran-nten Brett bzw. Balken).
Zeitbestimmung: Der alteste Gegenstand (leider ohne stra-tigraphische Angaben), ist das Fragment einer zweischleifigen Knotenfibel (Taf. 45: 9). Die Terrasse selbst wird dadurch nicht datiert; dennoch wird die Besiedlung hier schon im alteren Zeitabschnitt der Eisenzeit eingesetzt haben (Horizont Podzemelj 2; vgl. S. Gabrovec 1970, 27, Karte VIII, Typ 5a). In diese Zeit konnten auch einige Keramikscherben gehoren. Wesentlich jiinger ist das Fragment einer eisernen Certosafibel (Taf. 45: 11).
Die zeitlichc Einordnung der Baureste auf der Terrasse ist nicht strittig. Bedauerlich ist aber, daB es innerhalb der diinnen Versturzschicht keinerlei Trennungslinien gab; es handelt sich also um eine Bebauung, die auch langere Zeit hatte andauern konnen. Die untere Zeitgrenze konnte auf der Topferdrehscheibe hergestellte und grau gcbrannte Latčneke-ramik markieren (vgl. Frey, Gabrovec 1969, 17 f), die obere aber zwei Fibeln (Taf. 45: 8 und Taf. 46: 19), die D. Božič (Božič 1987, 878; Abb. 46: 18) in scine Stufe Mokronog III (Lt D - 1. Jh. v. Chr.) datiert. Dorthin gehoren auch zwei Fragmente der sogenannten Auerbergkeramik (Taf. 48: 3,4) von grober poroser Oberflache (vgl. Frey, Gabrovec 1969, Abb. 3: 2) und zwei Fragmente mit Kammstrichverzierungen. Teile derartiger GefaBe vom Križni vrh werden im National-museum in Ljubljana bereits verwahrt (Taf. 50: 11-13), sie stammcn aus einem Schnitt, den W. Schmid im Jahre 1935 anlcgtc. Er entdecktc dabei ein 6,9 x 3,3 m groBes Haus, worin neben Hallstatt- auch Latčnescherben vorkamen (vgl. Jutro 2. 9. 1935).
Schnitt 2
Lage: Nicht weit unter dem Gipfel wird die Neigung der Waldhange des Križni vrh sanfter und gcht in eine zur Nordseitc hin abfallende Terrasse mit den Acker- und Wicscn-flachen der Familie Križmanič iiber, deren Bauernhof auf dem steilsten Siidtcil leigt. Die Terrasse wird auf der Westseite durch den Weg vom Beli Grič zum Križni vrh begrenzt; auf der Ostseite senkt sich der gcglicdcrte Hang talwarts gegen Ribjek. Schnitt 2 wurde im nordlichcn Bcrcich der Siedlung angelegt, so daB cin Teil der flachen Terrasse (das Siedlungsin-nere), Siedlungsrand und ein kurzes Stiick des Hanges mitun-tersueht wurden (Beil. 6). Der Schnitt war 12 m lang und 3 m breit und gliederte sich in drei Ouadranten, je 4 x 4 m groB. Jeder Quadrant wurdc noch weiter in Mikroquadrantcn, je 1 x 1 m, zerlegt. Diese waren auf der x-Achse mit den Buchstaben A bis D bezeichnet, auf der y-Achse von 1 bis 4 numeriert. Der Punkt x = 0, y = 0 lag in der siidtistlichen Schnittecke; die x-Werte steigen gegen Norden, die y-Werte
gegen Westen. Die Hohen wurden vom selben Punkt aus vermessen worden, doch ohne Bestimmung der absoluten Hohe.
Befunde:
An zwei Stellen wurden Siedlungsreste entdeckt. Der erste Fund stellt eine auf einer ca. 1 x 1 m groBen Flache (Planum 1, Beil. 7 B) ausgebreitete Tonscherbenansammlung dar. Sie lag nur 0,20 m unter der Oberflache eines friiheren Ackers (die Furche auf x = 9,0), darum ist sie auch im groBeren Teil weggepflUgt worden. Es handelt sich dabei um massive, grob ausgearbeitete Gefasse (Fundkomplex 1; Taf. 49: 1-10 und Taf. 50: 1, 2). Im Grunde ist nur ihre Verzierung charakteri-stiseh, die auf gegliederte und glatte Tonleisten begrenzt bleibt; daneben ist nur noch ein langlicher Griffzapfen auf der Umfassung eines groBeren Gefasses zu erwahnen. Die Scherben steekten in einer grauen Mergelschicht direkt iiber dem gewachsenen Lehmboden.
Bei x = 8,5 wurden unter dem Ostprofil (Beil. 7 A und 7 C) drei Locher entdeckt. Das Loch bei x = 8,5; y = 2,8 war unregelmaBig rund; sein Durchmesser betrug 0,42 m, die Tiefe 0,42 m (Abb. 52). An den Wanden war ein Kranz kleiner Steine zusammengelegt, einige von ihnen waren dabei zur Lochmitte umgekippt. Sie umgaben eine Offnung von 0,15 m Durchmesser. Das Loch war in den sterilen gelblichen Lehm eingegraben; sein Oberteil reichte jedoch in die graue Mergelschicht hinein (wie in Quadrant 1), worin sich auch einzelne Keramikfragmente befanden (Fundkomplex 2).
Das Loch bei x = 8,5 und y = 1,6 war unregelmaBig rund; Durchmesser 0,35 m, Tiefe 0,35 m. In der grauen erdigen Verfiillung lagen einige Bruchsteine, bis 0,18 x 0,12 m groB (Beil. 7 C). Die Mittelpunkte der Locher lagen 1,20 m auseinander; in ungefahr der gleichen Entfernung lieB eine graue Verfarbung (Mergelstiicke) noch ein drittes Loch im Quadranten 3/B 1 erahnen.
Die Keramik im Quadranten 1 im grauen Mergel iiber der sterilen Grundlage gehort zu einen Gehniveau, das allmahlich verfiel und auch deswegen von der Umgebung schwer abzu-grenzen ist.
Die Locher am Siedlungsrand sind wahrscheinlich Pfosten-locher. die mit Steinen verkeilt waren. Entsprechend dem Durchmesser des Loches zwischen den Keilsteinen (ca. 0,15 m) konnten die Pfosten aber nur Zaunteile gewesen sein. Nachdem der Zaun verfallen war, lagerten sich im Siedlungsin-neren Schichten dariiber ab: zuerst grobe Mergelsteine, darauf graue sandige Erde und zuletzt Feldhumus. In alien fanden sich verstreute Keramikfragmente (Beil. 7A).
Zeitbestimmung: Die Funde beider Stellen (Tonware) ah-neln sich nach Form, Struktur und Verzierung (Rippen), weshalb - das bestatigt auch ihre stratigraphischc Lage -Gleichzeitigkeit anzunehmcn ist. Fiir die zeitlichc Bestimmung sind Ornamcntik und GcfaBformcn zu beriicksichtigen. Die Verzierung mit glatten oder geglicdcrten Tonleisten ist zeitlich schwer einzugrenzen. Verwandte Tonware findet man auch auf dem nachbarlichcn Žempoh (vgl. Taf. 42-44) oder in Ljubljana, wo auch Parallelen zu den gcgliedertcn Tonleisten auf dem Bauch vorkommcn (Taf. 49) (cfr. Puš 1971, 85). Einc genaucre Datierung innerhalb von Ha B ist nicht moglich, wahrscheinlich handclt es sich aber um einen jiingeren Ab-schnitt von Ha B (Ljubljana II).
Svoljšak
SCHLUBWORT
Dolenjsko bietet wegen seiner geographischen Abgeschlos-senheit und Bcdcutung als Durchgangsgcbiet ideale Voraussc-tzungen zum Studium der Bcsiedlungsgcschichte in prahistori-seher Zcit, wobci besonders die Eisenzeit hervorzuheben ist. Doch verlangt gerade das Studium der Kolonisationsprozesse, die bckanntlich das Ergebnis gcographischer, wirtschaftlicher und sozialpolitiseher Gegebenhciten sind, sehr priizisc Angaben. Sammcln und Uberpriifen von alten Notizen, Landesauf-nahmen, Sondagcn und ehronologisehe Einordnung dcrcinzel-
nen Siedlungen sind also notwendige Vorarbeiten, um das gestellte Ziel zu erreichen.
In den letzten Jahren wurde die Landesaufnahme des ver-haltnismaBig umfangreichen Zentralbereichs von Dolenjsko diirchgefUhrt. Neben Gelandebegehungen wurden im Jahre 1988 auch Sondagen angelegt, denn es zeigte sich bald, daB Funde aus Begehungen und kleineren Bohrungen fiir eine exakte Datierung der Siedlungen nicht geniigen. Die Ausgra-bungsarbeiten begannen zuerst in der Mirenska und der Temeniška dolina, also im Kernland von Dolenjsko, wo wir durch Gelandebegehungen bis jetzt die groBte Siedlungsdichte wahrend der Eisenzeit festgestellt haben. In zwei Jahren sind acht Fundstellen sondiert worden. Die Resultate sind vielver-sprechend, obwohl Daten aus nur einem Schnitt lediglich relativen Wert besitzen. Deshalb sind zusatzliche Ausgrabungen vorgesehen, welche wir aber erst im zweiten Kreis der Untersuchungen durchzufiihren gedenken.
Das untersuchte Gebiet ist vorlaufig noch zu klein fiir eine ernsthafte Analyse der Siedlungsform und des Keramikmate-rials. Doch scheint es trotzdem angebracht, einige Resultate unserer Untersuchungen schon jetzt hervorzuheben, da sie die bisherigen Vorstellungen iiber befestigte prahistorische Siedlungen in Zentralslowenien wesentlich erganzen.
Das Bild von einer befestigten prahistorischen Siedlung in Dolenjsko hatte sich namlich vor allem auf die Befunde der Ausgrabungen in Cvinger oberhalb Vir pri Stični gestiitzt. 22 Schnitte vermittelten einen guten Einblick in die Mauerstruk-tur und die Entwicklungsphascn, weshalb man in andcren Siedlungen ahnliche Verhaltnisse erwartete. Ziel unserer Sondagen war also indirekt auch die Uberpriifung des Modells Stična, da festgestellt werden solite, ob andere Ringwalle im selben Zeitabschnitt bestanden und ob sie uber ahnliche Befestigungssysteme verfiigten.
Zeitlichc Einordnung der Siedlungen
Als erstes wichtiges Ergebnis gilt schon einmal die Beobach-tung, daB die Siedlungen zu ganz unterschiedlichen Zeiten besiedelt waren. Die Resultate unserer Analysen sind auf Abb. 53 graphisch dargestellt. Obwohl die Tabclle schematisch wirkt, ist die Vielseitigkeit der Besiedlungsstruktur gut ersicht-lich. Neu ist schon die Tatsache, daB zwei von acht Siedlungen (Sv. Ana und Gradec) schon in der Kupferzeit bevolkert waren. Alles weist daraufhin, daB sich die Situation der Bela krajina auch in Dolenjsko wiederholen kann. denn mit einer Landesaufnahme und kleineren Bohrungen wurden dort neben eisenzeitlichen auch mehrere befestigte Siedlungen aus der Kupferzeit entdeckt (Dular 1985, 18 0- Ahnliches gilt auch fur die Spatantike, die sich sogar an drei Punkten nachweiscn lieB (Kunkel, Sv. Ana und Kinccij).
Bei unsercn Forschungen stand die Eisenzeit im Vordcr-grund. Zwei Siedlungen (Gradišče und Žempoh) waren nur kurze Zeit am Ubergang von der Bronze- zur Eisenzeit bewohnt. Derartige kurzzeitg begangene Siedlungen sind im slowcnischcn Raum bisher noch nicht entdeckt worden, stellen daher etwas Neues dar. Uber die Griinde wissen wir noch nichts. Jedenfalls muB man weitcrc Beispiele abwarten, denn mit nur zwei Siedlungen ist es unmoglich. Details aufzuklaren.
Intercssant ist der Bcfund auf Sv. Ana. Wie schon erwahnt, wurden hier Fundrestc aus der Kupfer- und Spatantikezeit gewonnen. Der Schnitt war lcidcr nicht sehr gunstig angesetzt, und das Profil zeigte keine aufschluBreichc Schichtcnfolgc. Das Fundmaterial lieB darauf schlieBen, daB die Siedlung am Endc der Spatbronzczeit bewohnt gewescn war. Der Anfang der Eisenzeit ist dagegen nicht gesichert, wahrend das Lebcn auf Sv. Ana in der jungercn Hallstatt- und Spatlatčnezeit wciterging.
Zwei Siedlungen, Kunkel unterhalb Vrhtrebnje und Križni vrh oberhalb Beli Grič, waren die gesamte Eisenzeit hindurch besiedelt. Ihr Anfang stimmt mit dem Begin der Eisenzeit iibercin, wobei Križni vrh kurzfristig friiher begonnen haben muB.
Kinccij oberhalb Trbinc wurde erst am Endc der alteren Eisenzeit besiedelt, dann noch in der Latčnezeit und in der Spatantike bewohnt. Bcsonders bedeutend ist die Zeit des
Siedlungsausbaus, der in den Certosa- bzw. Negovahorizont gehort, was wiederum neu fiir Dolenjsko ist.
Fur Vesela gora in Brinje konnen wir vorlaufig nur sagen, daB sie in die altere Eisenzeit gehort; fiir eine detaillierte Gliederung fehlen brauchbare Anhaltspunkte.
Wenn wir unsere Feststellungen zusammenfassen, so erge-ben sich hinsichtlich der Besiedlungszeiten groBe Unterschiede zwischen den einzelnen Platzen. Alles weist darauf, daB die Zahl der Siedlungen mit Fundgut aus der Kupferzeit und der Spatantike betrachtlich groBer ist als bisher angenommen. Auch die Zahl der Ringwalle, auf denen Besiedlungsreste aus der Latenezeit entdeckt wurden, wird zunehmen. Diese Fest-stellung iiberrascht nicht, da das Verhaltnis zwischen den hallstatt- und latenezeitlichen Fundorten weit entfernt von der Wahrheit lag, was in ziemlichem MaBe auch durch den Stand der bisherigen Untersuchungen bedingt war. Die Neuentdek-kungen beweisen auch fiir die Hallstattzeit, daB nicht alle Siedlungen gleichzeitig entstehen konnten und daB es deutliche chronologische Unterschiede gibt. Uber die Besiedlungsinten-sitat in den einzelnen Phasen laBt sich vorlaufig noch wenig sagen, da solche Analysen mit nur einem Schnitt nicht durchzufiihren sind.
Zeitliche Korrelationen zwischen Siedlungen und Graberfeldern
Das chronologische Verhaltnis zwischen Siedlungen und den dazugehorigen Nekropolen laBt sich beim gegenwartigen Forschungsstand nicht erforschen, da nur aus Žempoh und Križni vrh Graberfelder bekant sind, aber ohne Grabeinhei-ten. Aus der Nekropole, die zu Kincelj gehort, ist bisher nur ein Grab bekannt; die Nekropolen der andcren fUnf Siedlungen sind entweder noch nicht untersucht worden oder unbekannt. Meist stimmt jedoch die Belegungszeit der Nekropolen mit den Entwicklungsphasen der Siedlungen iiberein. So datie-ren z. B. die Graberfelder, die zur Siedlung auf Križni vrh gehoren. in die Spatbronze- (Božji grob oberhalb Slepšek) bis altere Eisenzeit (Sv. Križ im Beli Grič) und Latenezeit (Pašnik oberhalb Beli Grič).. Dasselbe gilt fiir die Siedlung auf Žempoh mit der gleichzeitigcn Nekropole auf Pašnik oberhalb Ostrožnik. SchlieBlich ware noch die Siedlung Kincelj oberhalb Trbinc mit der Nekropole Devce am HiigelfuB zu nennen, von der vorlaufig aber nur ein Grab bekannt ist (Gabrovec 1990, 105 ss), welchcs ans Endc der alteren Eisenzeit gehort, also genau in die Zeit der altestcn Kulturschicht der Siedlung.
Eortifikationen
Wie schon erwahnt, war die Untersuchung der Siedlungs-struktur nicht das Hauptziel unserer Sondagen, da fiir solche Forschungen groBere Flachen freigelegt werden miissen. Weil aber die Schnitte in der Regel an den Siedlungsrand gesetzt wurden, sind haufig Befestigungsreste entdeckt worden. Mit den Angaben, die zur Verfiigung stehen, kann vorlaufig noch keine Typologic der Befestigungssysteme versucht werden. Fiir solche Analysen miissen mchr Siedlungen intensiver untersucht werden. Unsere Ausfuhrungcn blciben daher vorlaufig.
Die Sondagen haben gezeigt, daB zwischen den Siedlungen verhaltnismaBig groBe Unterschicde bestehen, was auch ihre Befcstigungswcrke betrifft. Wahrscheinlich gab es dafiir mehrere Griinde: die Besiedlungsstruktur, die Zeitstellung und die geographische Lage. Fur eine griindliche Analyse stehen nicht geniigend brauchbare Angaben zur Verfiigung. Vorlaufig kann man aber bestatigen, daB die geologische Beschaffenheit, d.h. der Untergrund, auf dem die Siedlung errichtet wurde, wesentlich die Art der Befestigung beeinfluBte. In der Mirenska und der Temeniška dolina kommen abwechselnd Dolomit und Kalkstein vor. Unsere Untersuchungen haben dcutlich gezeigt, daB iiberall dort, wo Dolomit die Grundlage bildet, die Siedlungen keine Maucrn cnthielten, sondern nur eine Holzumzaunung, wahrend auf Kalkboden Steine als Hauptma-tcrial dicntcn.
Spuren vertikaler Pfosten bzw. Pfostenlocher wurden auf Križni vrh. Gradišče und Sv. Ana entdeckt. Auf Žempoh und Kincelj, die auch auf Dolomit liegen, wurden in den Schnitten keine Holzumfassungen freigelegt, was aber noch kein zuver-lassiger Beweis dafiir ist, daB sie nicht existiert hatten. Sicher ist nur, daB diese beiden Siedlungen keine Steinmauern besa-Ben. Genaueres laBt sich iiber die Holzkonstruktionen vorlau-fig nicht sagen. Es ist auch nicht sicher, ob die Pfostenspuren Palisadenteile oder nur Tragerelemente von Zaunen darstel-len, die die Siedlungen umgaben. Beriicksichtigen wir Durchmesser (durchschnittlich ca. 15 cm) und Abstand (auf Križni vrh 1,2 m), so neigen wir eher zur zweiten Moglichkeit. Die Pfosten waren unten zugespitzt (Gradišče) und aus Griinden der Stabilitat auch mit Steinen verkeilt (Križni vrh).
Wie schon erwahnt, sind Befestigungswerke aus Stein fiir jene Siedlungen charakteristisch. die auf Kalkboden errichtet lagen. Die Mauer auf Gradec war 1,6 m stark, hatte zwei aus groBeren Steinen gebaute Fronten, ihre Mitte war mit kleinem Steinmaterial und Erde gefiillt. Da die Mauer in die Kupferzeit gehort, aus der ahnliche Konstruktionen in Slowenien bisher nicht bekannt waren, hat ihre Entdeckung fiir den Fachbereich umso groBere Bedcutung.
Das Befestigungswerk auf Kunkel gehort in die Eisenzeit. Es handelt sich eigentlich um zwei Steinmauern; die erste wurde in der Phase Podzemelj 2 erbaut, die zweite aber umfaBte Siedlung in der Phase Stična 2. Das Modeli Stična wurde also auf Kunkel zum groBten Teil wiederholt. Die bcidcn Mauern stimmen namlich mit jenen von Stična nicht nur in der Entstehungszeit, sondern auch in der Bauweise iiberein. Diese Feststellung gilt nicht nur fiir die Mauer, sondern auch fur die Erdaufschiittungen davor. Zwar wurde auf Kunkel keinc dritte Mauer freigelegt wie in Stična, doch verringert dies nicht den offensichtlichcn Zusammenhang. Alles weist daraufhin. daB das Befestigungswerk vom Typ Stična in Dolenjsko nicht selten war; es besteht aber die Frage, ob geographische Gegebenheiten seine Ausbrcitung beeinfluBten. Fiir cine endgiiltigc Beurtcilung fehlen jedoch zuverlassige Bewcise, trotzdem kann man aber schon jetzt annchmcn, daB die Befestigungswerke vom Typ Stična vor allem in Siedlungen mit einer starken wirtschaftlichen Basis vorkommen.
Die Mauerreste auf Sv. Ana weichen von dem eben erwahn-ten Typ Stična ab. Leider blieb aber nur eine Steinreihe erhalten, weshalb ihre Form nicht vollig klar ist. Auf der AuBcnscite wurdc die Mauer mit Holzpfostcn unterstiitzt. Wahrschcinlich gehort sie in die Latenczeit. Solite sich diese Datierung als richtig crweisen, wird die Entdcckung dieser Mauer einen bedcutcnden Bcitrag zu den Erkenntnisscn iiber Mauerkonstruktioncn am Endc der Eisenzeit in Dolenjsko darstellen.
Die spatantike Mauer von Kincelj oberhalb Trbinc bleibt in Dolenjsko vorlaufig noch isoliert. Einc ahnliche Konstruk-tion ist nur aus der bcnachbartcn Bela krajina bekannt, wo einc Maucr von fast gleicher Dimension und Bauweise den friihchristlichen Komplex auf Kučar oberhalb Podzemelj um-gab.
Siedlungsterrassen und Hiiuser
In zwei Siedlungen wurden auch Schnittc in den Innenbe-reich gclcgt. So wurde am Nordwesthang vom Križni vrh cine
der Terrassen untersucht, sowie zwei Terrassen auf Žempoh. In beiden Fallen zeigte sich, daB die Terrassen von Menschen geschaffen wurden. Sie wurden in den Dolomit- bzw. Mergel-untcrgrund eingehauen; auf der so gewonnenen Flache wurden dann Hauser errichtet. Das Gebaude auf der Nordterrasse von Žempoh wurde nicht durch Brand zerstort, weshalb nur eine bescheidene Spur erhalten blieb. Auf Križni vrh wurden dagegen zwei verhaltnismaBig klare Besiedlungshorizonte fest-gestellt. Der unterste gehort wahrscheinlich in die altere Eisenzeit; es blieb eine Reihe von Pfostenlochern eines oder mehrerer Hallstatt-Hauser erhalten. Der obere Horizont ist latenezeitlich. Hier handelt es sich um die Brandreste eines Hauses, das 5.4 m x 2,5 m groB war und aus Holzbalken und lehmverputztem Flechtwerk bestand. Im Haus befand sich auch eine Herdstelle. Die Funde waren leider ziemlich weit verschleppt. da die Schicht auf der Terrasse nur 15 bis 20 cm stark war.
Die Spur eines hallstattzeitlichen Hauses, fiir das weder GroBe noch Form bestimmt werden konnten, wurde auch auf Kincelj oberhalb Trbinc freigelegt. Ein klarer GrundriB konnte lediglich in dem nur teilweise erforschten Haus auf Kunkel unter Vrhtrebnje unmittelbar hinter der Befestigung festge-stellt werden. Erhalten waren aber nur der Fundamentbalken, die Trennwand und die Herdstelle.
Die Untersuchungen im Sicdlungsinneren haben also die bisheringen Vermutungen und Ergebnisse bestatigt (Bedeu-tung der Siedlungsterrassen sowie Hausbereiche gleich hinter den Befestigungswcrken). Leider steht die Untersuchung der Siedlungsinnenflachen in Slowenien erst am Anfang. Ihrer Bedeutung sind wir uns bewuBt, doch wollen wir in der naheren Zukunft darauf verzichten, da sie den gestellten Rahmen des Forschungsprojektes iiberschreiten wiirde.
Dular
Dr. Janez Dular Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5
SLO-61000 Ljubljana
Borut Križ
Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine
Kidričev trg 3
SLO-68000 Novo mesto
Drago Svoljšak Narodni muzej Prešernova 20 SLO-61(X)() Ljubljana
Sneža Tecco-Hvala Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Novi trg 5
SLO-61000 Ljubljana
T. 1: Kunkel pod Vrhtrebnjem, sonda I. 1-4, 6. 10-13 = 1/2; 5, 7-9 = 1/4. Številke ob okvirjih so oznake skupkov.
Die Nummern neben den Rahmen bezeichnen die Fundkomplexe.
9
12
1

1
2
T. 35: Gradcc pri Mirni, sonda 1. 1-5, 7-9 = 1/2; 6, 10-16 = 1/4.
2



f
/ 3
«4,
a
//


\ 1
3 /
V
\ 4
J..
V,- ] X
w	i	/

ii
V

/ 6
\ 8
I 5	\\	|	I
J«
I	I
T. 40: Kincelj nad Trbincem, 1-17 sonda 1; 18, 19 poskusni izkop 1986. Vse 1/2.


/ 2
II
\	I
/ 5

x	1	y
^V i - ^

I I

d

\ \
4
1
/ /
CO
O
/
w
i&f
I 9
T. 44: Žempoh nad Ostrožnikom, 1-7 sonda 1; 8-11 sonda 2. 1-4, 7, 8 = 1/2; 5, 6, 9-11 = 1/4.
I v
ST
T
1 2
I	I 3
W	I
\ 5
r
rsJ
i
\ \



J,
\\ i
\ \
/OHd:
I_1	_ f I
9
no