ovenskA fOt I I K Božični mir, ki nam bo očiščene, pripravljene duše spočil, naj nam vlije vanje Se vet moči za obrambo načel In za delo, ki nas Čaka v prihodnosti! LETNIK XLVI NOVEMBER-DECEMBER 1996 ŠT.11&12 Mir ljudem na zemlji. Sionsko ljudstvo, glej, Gospod pride reševat narode. S Siona zašije svetloba Njegove lepote. Jeruzalem, vstani in stopi na višavo in poglej radost, ki prihaja. In ti, Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knežjimi mesti Judovimi; zakaj Lz tebe bo izšel vojvoda, Vi bo vladal moje ljudstvo Izraela (Mih 5, 2). Pridi, pridi I zakaj zemlja joče, dan se je nagniL Pridi že skoraj, nam Zaželeni, z milostjo in tolažbo naše duše odeni. Pridi, pridi!... In Beseda je meso postala in med nami prebirala (Jan 1, 14). OB ROJSTVU Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod (Lk 2, 10) . In pohiteli so, prišli tja in našli Marijo Jožela in dete, v jasli položeno (Lk 2, 16). In ti Betlehem . .. Blagor tvojim zemljam, tvojim vodam in goram, tvojemu dnevu in noči, tvojemu soncu in zvezdam! Zakaj v tvoji tihoti je prišla na svet Beseda, ki je med nami prebivala, Modrost, ki je izšla iz ust Najvišjega, Resnica, ki je uredila vse umnosti. Življenje, ki nikoli ne usahne. O Emanuel, naš Kralj in Knez miru, o Milost, ki si uničila hudobijo, o Ljubezen, ki si strla željo satanovo, o Večnost, ki si se sklonila t Sati Pridi, pridi!... O Gospod in Voditelj Izraelov« hiše; e korenina Jesejeva, ki si ▼ znamenje ljudstvom in bodo pred teboj kralji umolknili in te narodi molili; • kijnč Davidov, ki odpreš in nihče ne zapre, pridi in izpelji iz ječe jetnika, ki sedi v temi in smrtni senčil O Vzhajajoči ■rit večne Luči in sonce Pravice, pridi in razsvetli našo temol Pridi, pridi 1.1. Liturgične sentence božičnih dni prelil v pesniško obliko Fr! Kunatelj. hlatoČnikom, btciCcem in ptiiateČiem Slovenske Vtžczve želita steČne božične ptuznike in veseCo tet bCagos€ov€[eno novo Četo uredništvo in uptava VOLITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI 1996 10. novembra 1996 so bile v Sloveniji tretje demokratične volitve po letu 1990. Volilna udeležba Je bila precej nižja, kot pa nayprejšnjih volitvah. Od 1,537,476 volilnih upravičencev Je volilo 1,122,095 volllcev ali 75.75 odstotka. Neveljavnih glasovnic Je bilo 67,000, kar Je zelo veliko In le upamo lahko, da bodo stranke zahtevale pregled teh glasovnic. * Letos Je kandidiralo kar 23 strank, v državnem zboru pa Jih bo sedem. V parlament so se uvrstile (zaenkrat neuradno) naslednje stranke: Liberalna demokracija Slovenije (LDS, Slovenska ljudska stranka (SLS), Socialdemokrati Slovenije (SDS). Slovenski krščanski demokrati (SKD). Združena Usta (ZL), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) In tudi Jelinčičeva nacionalna stranka (SNS): "Najnovejši uradni rezultati (22 Nov.1996) 1996 Poslancev v Parlamentu 27.01 % 25 19.38 19 16.13 16 9.62 10 9.03 9 4.32 5 3.22 4 Narodnosti 2 Iz te primerjave je razvidno, da demokratski nattn v glavnem komunistov In njih sodelovcev. LDS SLS SDS SKD ZL DESUS SNS 1992 Primerjava z letom 1992 % +/-+15 +123 +382 -34 -33 -68 so slovenski volllcl na obrnili hrbet politiki Zmagovalec letošnjih volitev Je torej LDS, ki Jo vodi Janez Drnovšek. Ta stranka Je zmagala tudi leta 1992, ko JI Je uspelo sestaviti tudi vlado. Spomnimo se, da JI Je to takrat uspelo s povsem nekritičnim vstopom SKD v Drnovlkovo vlado. LDS Je na občinskih volitvah leta 1994 nekoliko Izgubila, zdaj pa spet močno pridobila, če so dobile vse tri pomladne stranke (SKD, SLS In SDS) leta 1992 za 90 Članski državni zbor skupno le 29 poslanskih mest, potem se Je letos situacija precej popravila. Skupno so dobile 45 poslanskih mest, kar Je torej ravno polovica vseh poslancev v državnem zboru oziroma en poslanec manj od večine. Levica Je dobila skupno 45 poslanskih mest, to pa zato, ker Je Jelinčičeva SNS uspela doseči prag za vstop v parlament za malenkost, levo usmerjena pa sta tudi oba predstavnika ItaRJanske In madžarske narodnosti. Situacija Je torej 45 proti 45. Dan po volitvah so se sestali predsedniki pomladnih strank in se dogovorili, da bodo vztrajali na skupnem sodelovanju in da bodo na vsak način poskušali sestaviti novo vlado. Predlagali so formulo 3 + 1 oziroma tn pomladne stranke, ki bi v vlado povabile LDS. Na nek način bi se torej obrnila situacija, kakršna Je bila po volitvah leta 1992. Predsedniki pomladnih strank Igrajo na karto, da so skupno najmočnejša poHtlčna sila in da so sestavo skupne vlade napovedovali že pred volitvami, zato menijo, da bo moral predsednik države MIlan Kučan to koalicijo upo&evati In mandat ar stvo dodeliti nJim. Ker so se med seboj že pred volitvami dogovorili, da bo v primeru zmage mandatar Iz tiste stranke, ki bo od vseh treh dosegla največ glsaov, bi moral biti to torej predsednik SLS Marjan Podobnik, škoda, da koalicija pomladnih strank nI bila utrjena pred volitvam! še s podpisom. Ee bi to pogodbo, v kateri Je pisalo, da bodo pomladne stranke v primeru skupne zmage sestavile vlado, če pa skupne zmage ne bi bilo, bi šle le v tako koalicijo, v kateri bi Imele večino, podpisali pred voltvami, bi Šlo na voHtve več ljudi tako pa so nekateri Iz razočaranja verjetno ostali doma. LDS sicer vztrajajo, da je njihova stranka dosegla največ glasov In da torej mandatarstvo pripada nJim. ker pa mandatarja predlaga Kučan, ga bodo verjetno tudi dobili. Mnogi se bojijo, da bosta Podobnik In Peterle podlegla manevrom levice In bosta pustila Janeza Janšo In njegovo SDS na cedilu. Se se bo to zgodilo bo situacija zelo podobna dosedanji koaliciji, v kateri Je SKD odigravala le vlogo statista. Mnogi si Želijo prav to koalicijo (LDS. SLS in SKD) in naredi« bodo vse, da bo mandatar njihov Drnovšek. Le upamo lahko, da bosta Podobnik In (tokrat tudi) Peterle dovoU modra in tega ne bosta dopustila, i» bosta Žrtvovala Janšo, bosta prej ali slej morala za to pred volllcl odgovarjati. Število poslancev daje namreč pomladnim strankam lepo priložnost, da preprečijo nadaljevanje komunistične vladavine In da stvari končno vzamejo v svoje roke. ¿m - Slovanska DRŽAVA for • fraa Slovani« Subacription rates: <15.00 par yaar 11.50 aingle isaua Advertising: tO.45 par agata lina Mamber of Multilingual Press Aaaociation of Ontario Member of Canadian Multilingual Praaa Fadaration Ownad and publiahad monthty by Slovanian National Fadaration of Canada Leetmk in adajataf Slovanaka narodna zveza v Kanadi 040 Eudid Ava., Toronto. Ontario MBC 2T5 Editad by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Države Zastopnika: Slavko Skobarna Ludvik Jamruk Espana 131S 79 Wataon Ava. Castafar (1712) Toronto. Ontario Prov. Buanos Airas M6S 4E2 Argentina Canada TELE PH ONE #14181 766-4848 FAX * (1416) 766-7088 Latna naročnina: Za Kanado in ZDA <15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru: Anglija. Avstrija, Avstralija, Francija in druga driave <12.00 U.S. Po letalski poiti po gogovoru. Zs podpisana členke odgovarja pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uradniltva in izdajatelja. ■ VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, POi>FpRNl^dM ||t v^i-AJ^StU.^ S,»,.! & a ^ 1 : j i r c d » I h o k o t i 11 i n p r j | u r « <1 O i -Ž i V i» S > 0 k nam j e bilo nemogoč* {ždafi red»* lt«vi|ko časopisa za oktober 0 blat t* j e m o! Uredniku S.D. g > Xu dv i k u J a mn i k u Selimo fcimp reji nje i» popolno okTevanJet F Z, Po pravkar prejetih se nepotrjenih vesteh je novi slovenski parlament izvolil svojega predsednika Zbora. Ta bo nadomestil dosedanjega predsednika Jožefa Skolca. Izvoljeni so bili: H Predsednik dr. Janez Podobnik, 1.podpredsednik prof.Boris Pahor, 2.podpredsednik Zoran Thaler, 3.podpredsednik dr. Helena Vencelj Marjan Podobnik, Janez Janša in Lojze Peterle - prvaki strank slovenske pomladi o volilnih izidih in skupnem sodelovanju v prihodnjih štirih letih Volilci so se odločili za stranke slovenske pomladi JANEZ JANŠA: Stranke slovenskih pomladi so dosegle še enkrat več glasov kot Liberalna demokracija Slovenije, zato vprašanja o izbiri mandatarja za pomladne stranke ni Nikoli več se ne bo ponovilo to, da bi imela LDS s četrtino glasov večino v vladi. MARJAN PODOBNIK: SLS ne bo izneverila volje volilcev, ki so jasno pokazali, da telijo vlado strank slovenske pomladi. Zato moramo to udejaniti, za volilce in za Slovenijo. LOJZE PETERLE: Slovenski krščanski demokrati se bomo skladno z resolucijo kongresa vsekakor trudili za koalicijo, v kateri bi bile vse pomladne stranke. Pri pogovorih o koaliciji strank slovenske pomladi nismo imeli fige v iepu. Spoštovane državljanke in državljani! Po daljnem letu 1990 smo v teh dneh znova začutili prelesti slovenske politične pomladi. Po suhoparnem letu '92, ko si je pomlad prisluiila le okoli 30 poslanca>, smo vnovič začutili moč, upanje, ponos. Poplačano je triletno delo vseh, ki so si iskreno, jasno in odločno prizadevali za edino naravno koalicijo - koalicijo strank slovenske pomladi. Bila je torej zmaga, ne pa pričakovan triumf. Za to je več razlogov. Najprej velja omeniti naš nesrečni volilni sistem, ki iz sorodnih strank napravi nasprotnike, iz pravih nasprotnikov pa brezkrvne tekmece. Drži trditev, da proporcionalni volilni sistem ne bo nikoli omogočil prepričljive zmage pomladnih sil. & MILAN ZVER Ob izjemnem in zgodovinskem uspehu, ki ga je na državnozborskih volitvah dosegla Slovenska ljudska stranka, se Vam zahvaljujem za izkazano županje in podporo. Posebej želim poudariti, da je volilni rezultat Slovenske ljudske stranke naša skupna zmaga, h kateri ste v dolgih letih trdega in nesebičnega dela najodločneje prispevali kot naši najbolj zvesti in predani člani po vseh podružnicah v Sloveniji. Z globokim spoštovanjem se Vam osebno zahvaljujem v svojem imenu in v imenu celotnega vodstva SLS. Sloveniji se v tem trenutku tudi zaradi vašega nesebičnega dela, prednosti in zvestobe odpira možnosti za drugačno, trdno in demokratično prihodnost. Zato smo ponosni na Vas in hvaležni za Vašo podporo. Osebno se želim zahvaliti tudi vsem vodjem podružnic, članom volilnih štabov SLS po vsej Sloveniji, ki so s svojim delom bistveno pripomogli k dobremu skupnemu rezultatu SLS po vsej Sloveniji. Hvaležni smo vsem poslancem SLS r državnem zboru v preteklem sklicu, ki so v težkih opozicijskih pogojih ohranili dosledno in dostojanstveno držo in državotvorno sodelovali pri delu slovenskega parlamenta. Zahvaljujem se tudi vsem posameznikom, ki so na teh volitvah - mnogokje v izredno težkih pogojih - kot kandidati za poslance v DZ na listi SLS zastavili svoj osebni ugled za uspeh Slovenske ljudske stranke na volitvah in s tem pokazali vsega spoštovanja vredno držo državljanskega poguma in predanosti naši skupni državi Sloveniji. Vsi so zaslužni za izjemni končni rezultat, kar želim posebej poudariti. Uspešni rezultat in izkazano zaupanje volilcev nas zavezujeta, da skupaj prevzamemo odgovornost in Slovenijo skušamo popeljati v varno in stabilno prihodnost za vse državljane Slovenije. Dejstvo, da so zmagovite stranke slovenske pomladi dosegle polovico vseh glasov, ne pa tudi trdne večine, bo obeževalo oblikovanje prihodnje vlade. Slovenska ljudska stranka ho vztrajna v prizadevanjih, da se oblikuje koalicija pomladnih strank, za zagotovitev trdne večine za stabilno vlado pa bomo skušali zagotoviti podporo vsaj še nekaj dodatnih poslancev. dipl. ing. marjan podobnik, predsednik slovenske ijudske stranke D ČETRTEK. 14 \OVE\llM\ !()<)<> mam p® mmm Cj M IDS SDS SD$ 'Vaggc, % IDS .nT.nrcnt SDS Mwisktt IMMfcSjtaU Število poslanskih sedežev strank pomladi: SLS..........................19 SDS..........................16 SKD......................... 10 SKUPAJ..................45 (To je 50 odstotkov vseh poslancev državnega zbora.) Število poslanskih Poslanci, ki bodo v prihodnjih štirih letih sedeli v državnem zboru: LDS: Anton Anderlič, roj. 4.6.1956, strojni tehnik; Jože Avšič, roj. 20. 2. 1949, ekonomist; Igor Bavčar, roj. 28. 11. 1955, politolog: Metod Dragonja, roj. 22. 8. 195-4, diplomirani ekonomist; Janez Drnovšek, roj. 17. 5. 1950, doktor ekonomskih znanosti; Slavko Gaber, roj. 29.1.1958, doktor socioloških znanosti; Mario Gasparini, roj. 23. 8. 1935, doktor medicine, specialist kirurg; Andrej Gerenčer, roj. 28. 11. 1941, diplomirani ekonomist; Branko Jane, roj. 26.4. 1956, inženir organizacije dela; Miran Jerič, roj. 6. 6. 1958, elektrotehnik; Jelko Kacin, roj. 26. 11. 1955, diplomirani obramboslovec; Janez Kopač, roj. 28.7. 1961, magister ekonomskih znanosti; Jožef Košir, roj. 20. 10. 1946, tehnik; Alojz Kovše, roj. 20. 6. 1955, diplomirani ekonomist; Darja La vtižar Bebler, roj. 10. 10. 1950, diplomirana pravnica; Aleksander Merlo, roj. 11.2. 1952, doktor medicine, specialist ginekolog; Rudolf Moge, roj. 20. 3. 1944, profesor matematike in fizike; Anton Partljič, roj. 5. 8. 1940, predmetni učitelj; Jožef Školč, roj. 19. 8. 1960, diplomirani politolog; Jožef Špindler, roj. 13.9. 1943, inženir agronomije; Davorin Terčon, roj. 2. 1. 1961, pravnik: Zoran Thaler, roj. 21. 1. 1962, diplomirani politolog; Herman Tomažič, roj. 4. 8. 1943, predmetni učitelj; Jožef Zimšek, roj. i 1.3. 1944, diplomiran inženir gradbeništva SJLSs Josip Baje, roj. 8. 3. 1949, pravnik; Anton Bcrgauer, roj. 29. 8. 1950, magister organizacijskih znanosti; Stanislav Brenčič, roj. 8. 4. 1950, strojni tehnik; Andrej Fabjan, roj. 8. 5. 1957, inženir agronomije; Peter Hrastel j, roj. 7.2. 1935, mizar; Franc Kanglir. roj. 8.7.1965, pravnik; Janez Kratnbergcr, roj. 1. 11. 1961, doktor veterinarske medicine; Jože Možgan, roj. 25. 5. 1941, zdravnik, specialist splošne medicine; Darinka Mravljak, roj. 3. 2. 1965, diplomirana inženirka agronomije; Janez Podobnik, roj. 17. 9. 1959, zdravnik splošne medicine; Marjan Podobnik, roj. 24. 12. 1960, diplomirani inženir živinoreje; Franc Potočnik, roj. 23. 8. 1955, inženir agronomije; Jakob Presečnik, roj. 23. 7. 1948, diplomiran inženir grad- beništva; Franci Rokavec, roj. 17. 9. 1963, kmetijski tehnik; Ciril Smrkolj, roj. 22. 9. 1949, strojni tehnik; Branko Tomažič, roj. 4.5. 1961, inženir kmetijstva; Vili Trofenik, roj. 5. 9. 1943, profesor matematike in fizike; Alojz Vese-njak, roj. 8.5. 1941, inženir agronomi je; Franc Zagožen. 3. 12. 1942, doktor kmetijskih znanosti SDS; Franc Čebulj. roj. 21.8.1952, trgovski tehnik; Vladimir Čeligoj, roj. 6.7. 1954, diplomirani zgodovinar; Ivo Hvalica, roj. 18. 5. 1936, gradbeni tehnik; Janez Janša, roj. 17.9.1958, diplomirani obramboslovec; Franc Jazbec, roj. 11.9. 1954, trgovski tehnik; Jožef Jerovšek, roj. I. 2. 1950, diplomirani inženir kemije; Branko Kelemina, roj. 20.8.1952, gradbeni tehnik; Majda Ana Kregelj Zba-čnik.roj. 11.4.1945,doktoricamedicine, specialistka pediatrinja; Miroslav Luci, roj. 31. 1. 1946, doktor medicine, specialist interne medicine; Janez Mežan, roj. 22. II. 1952, profesor slovenskega jezika; Rudolf Petan, roj. 23. 6. 1949, diplomirani inženir strojništva; Franc Pukšič,roj.24.11.1955,inženirelektrote-hnike; Pavel Rupar, roj. 21. 5. 1960, elektrotehnik; Bogomir Spiletič, roj. I. II. 1961, diplomirani ekonomist; Jože Zagožen, roj. 3. 3. 1951, doktor ekonomskih znanosti; Mirko Zamernik, roj. 8. 11. 1964, elektrotehnik SHJD: Ivan Božič, roj. 3.8.1939, diplomirani inženir gozdarstva; Vincencij Demšar, roj. 21. I. 1941, profesor zgodovine; Benjamin Hcniginan, roj. 5. 1. 1960, višji upravni delavec; Helena Hren Vencelj, roj. 13. 4. 1939, specialistka mikrobiologinja. Jurij Malovrh, roj. 22.4. 1946, prometni inženir železniške stroke; Miroslav Mozetič, roj. 7.2.1950, diplomirani pravnik; Alojz Peterle, roj. 5. 7. 1948, profesor zgodovine in zemljepisa; Ciril Pucko, roj. 7. 9. 1958, diplomirani ekonomist: Izidor Rejc. roj. 5. II. 1936. diplomirani ekonomist; Marijan Schiffrer, roj. 4. 6. 1922, magister teologije JZLSD: Samo Bevk, roj. 27.8. 1956, profesor zgodovine; Franc (Feri) Horvat, roj. 26. 9. 1941, diplomirani ekonomist. Aurelio Juri, roj. 27.7. 1949. novinar: Bojan Kontič, roj. 23.7. 1961 .elektrotehnik; Borut Pahor, roj. 2. 11. 1963, diplomirani politolog; Miran Potrč, roj. 27. 3. 1938, diplomirani pravnik. Ciril Ribičič, roj. 30,6. 1947, doktor pravnih znanosti; Boris Sovič, roj. 30. 10. 1956, diplomirani inženir elektrotehnike; Janko Veber, roj. 30. 7. 1960, diplomirani inženir gradbeništva DcStJS: Anton Delak, roj. 20. 8. 1927, diplomirani pravnik; Ivan Kebrič, roj. 18.12. 1925,ekonomist; Zoran Iješnik, roj. 21. 9. 1936, agronomski tehnik ; Eda Ok-retičSalmič.roj. 19.5.1951,profesorica fizike; Franc Žnidaršič. roj. 11.12.1940. magister, specialist splošne medicine SJVS: Polonca Dobra jc, roj. 8.3.1960, diplomirana pravnica: Zmago Jelinčič, roj. 7.1.1948,diplomirani iannacevt, Rafael Kužnik, roj. I I. I958,električan Peter Lešnik, roj. 15. 4. 1944, predmetni učitelj zemljepisa in zgodovine Ma džarska n a jt

(In ost: Roberto Baltclli. roj. 1952, novinar iedeta li osti 43 sadežev (LDSyZL, DeSUS, SNS) TpT iiiTiT iMi^Tii r i iipiBiHnanaiiiir mi imuh mi bhi \ «g eiev STRANKE SLOVENSKE POMLADI (SLS. SDS. SKD/ pP ¿JLo^o^iov jph&M&jaj> v .ftov&tv (Lotu HoiC/ jpKujat&ije, itv - .naie> deJLo-f sedežev po strankah: LDS......................... 25 SLS.......................... 19 SDS.......................... 16 SKD......................... 10 ZLSD....................... 9 DeSUS..................... 5 SNS.......................... 4 NARODNOSTI...... ......2 SKUPAJ.................. ......90 VOLITVE SO ZA NAMI. KAJ SEDAJ? - volitve 10.novembra 1996. - najkasneje 20 dni po uradni razglasitvi volilnih rezultatov Curadno objavljenih dne 14.novembra;, mora predsednik Republike sklicati novoizvoljen parlament (okoli 4. decembra) - najkasneje 30 dni po njegovem oblikovanju pa parlamentu predložiti tudi ime MANDATARJA - če ga parlament NE ODOBRI, predsednik Kučan po 2 tednih predlaga drugega, ali pa še enkrat istega. _ predlaga ga pa lahko tudi 10 poslancev v Zboru.Za sprejetje velja navadna večina. _ 6e Se vedno nihče ni izvoljen predsednik države lahko razpusti parlament in okliče NOVE VOLITVE. - toda v 48 urah po tem oklicu lahko predsednika vlade izvoli parlament z večino navzočih poslancev. MED TEM BODO PA 8.DECEMBRA ŠE VOLITVE- REFERENDUM,ZA SPREMEMBO USTAVE ZA UZAKONJEN JE VEČINSKEGA VOLILNEGA SISTEMA, NAMESTO DOSEDANJEGA PROPORCIONALNEGA, KI PO MNENJU JANŠE IN OKOLI 100tisoc PODPISOV NI PRAVIČEN. KAKO DOLGO SE BO TA POTEK VRŠIL ZAVISI PA VELIKO OD TEGA KAKE KOMBINACIJE KOALICIJ BODO STRANKE USPELE DOSEČI, DA SI ZAGOTOVIJO VEČINO V PARLAMENTU, KI JE TRE-NUTNO RAZDELJEN NA 45:45. UPAJMO, DA BO STRANKAM SLOVENSKE POMLADI USPELO DOBITI MANDAT IN SESTAVITI NOVO VLADO. TO BI ZASLUŽILA ZLASTI MARIJAN PODOBNIK IN JANEZ JANŠA, KI STA POKONČNO, JUNAŠKO IN VSTRAJNO VODILA VOLILNO KAMPANJO, DA BI UVEDLA V SLOVENSKO POLITIKO POŠTENOST IN PRAVO DEMOKRACIJO. Vulgus Vult Decipi, Ergo... Volilni boj v zapadnem svetu, posebno se v Združenih Državah, Je zelo različen od tega, kar se dogaja v času pred volitvami v Sloveniji. Kandidati povsod obljubljajo vedko; ce pa obUubUaJo preveč, pa Jim, vsaj v Ameriki, vodici ne verjamejo In se raje odločijo za tistega, ki Je bolj zmeren In bolj stvaren v svojih obljubah. Tako ameriško volilno telo nI sprejelo obljube o znizanju davkov, pa čeprav Je Dole morda misBI resno. A razlika pri enih in drugih nI toliko v obljubah, pac pa predvsem v ostrem razkrivanju preteklosti posameznih kandidatov. Na osnovi njihove preteklosti naj se vodici odločijo. In v Ameriki se. Le malokaJ Je tako odločilno kot dosežki v Javnem življenju In splosno zadrzanje poprej; se bolj pomembno pa Je za kandidata, ce Je In kaj Je zagrešil In to kadarkoli v teku svojega življenja. V tem pa Je bistvo razlike In bistvo prevare med Slovenijo in drugje po svetu. Komunistična partija v Sloveniji. In tega se sama dobro zaveda. Je izgubila dobršen del podpore In privlačnosti, da ne govorimo o zaupanju, v slovenski Javnosti. To dokazujejo tudi volilni rezultati. Zato so se tudi člani partije seveda le na zunaj, zdruzevall ves cas od razpada Jugoslavije v levičarskih (beri: komunističnih) zdruzenjth in strankah z drugačnimi Imeni In naslovi. Slovenski vollfcl tega niso sposobni upoštevati. Javno mnenje, ki ga ustvarjajo komunisti. Je dostikrat močnejše od njihove lastne politične razsodnosti. Uspeh komunistov Je zlasti v tem, da Jim Je uspelo zamegliti preteklost afl pa Jo prikazati v zlagani luči, tako da celo komunistični zločini niso vec zločini pac pa morda celo Junaštvo In zasluzno delo za skupnost. Seveda. Kučan in njegov klan si Je uspesno prizadeval, da se prikrijejo zloclnstva, ki Jih je partija izvajala ves cas. ko Je Imela absolutno oblast. Preiskava ali ze samo spomin na poboje domobrancev In politične umore so dobld ime preštevanja kosti. Do dobre mere Je vsej levici uspelo prevarati slovensko Javnost s krilatico, da zgodovina In preteklost nimata nikakršne važnosti, da Je potrebno samo gledati v bodočnost, drugim -komunisti, ki so si prilastili ali pa. ki uživajo dobrine in ugodnosti udradenega premoženja, bi se temu morali odpovedati - da. kakšna krivica!! I in ne le Kučan. V Magu smo bran, kako brez osnove Je bilo Drnovškovo hvadsanje o uspehih njegove vlade; pa vendar mu Je dobrih 27% slovenskih vodičev verjelo in dalo njegovi stranki v naprej pričakovani zmagoviti izid na volitvah. Veliko prahu so dvignile vse mogoče "afere" In "krize", pa Je po zaslugi komunističnega spletarjenja javno mnenje začelo verjeti v nedolžnost krivcev In celo sprejeti kot grdo natolcevanje vsak poskus klcati krivce na odgovor aH vsaj imenovati tiste, ki so utrped krivico žrtve, ki Jim gre povračilo In poravnava drlvlc. Podobnih "afer" ni bilo malo. med zadnjimi zapletenost Kučanovih Uudl pri polomijadl Tržaške kreditne banke. A ogorčenost Je vselej in tudi tokrat bila le kratkotrajno, ker Je pac ljudstvo nasedlo lepim izgovorom komunističnih izvedencev, ki Jih zato plačuje Kučanov urad. Ljudje se pac pustijo prevarti In morda res drži rek Iz naslova, da hočejo biti prevarani. Ne sicer da bi se tega zavedali, a pristanejo z vedko lahkoto ad brezbrižnostjo na komunistično vabo In njihove lepe besede In obljube ter se obotavljajo ad si celo ne upajo zahtevati, da bi bfvsl In sedanji komunisti, ce Je to poimenovanje sploh mogoče, morali dati odgovor za vse lazi, prazne obljube, krivice ad zlo. ki so ga zagresld po vojni v času vseh 50 povojnih let. Znad so se hdnlti ob obisku papeža, nato pa spet zaostrili sovražnosti do Cerkve. Njihov njavecjl uspeh Je bil v tem. da so prevara« ljudstvo, da Jim se ni bilo treba polagati računa za pretekla dejanja. Predsedniku Rooseveltu so ocitad, da se Je polastil Vrhovnega Sodlsca. Komunisti v Sloveniji so se polastili vse zakonodaje. Seveda so povzrocld nezadovoljsvo. a ne zadostno nezadovoljstvo, ko so preko te zakonodaje izropad do znatno visoke mere slovensko gospodarstvo, na videz na praven In legitimen nadn. Ljudje se pustijo varati. In zakaj se ne pustijo varati od nekomunlstov in nasprotnikov komunizma. Morda bi bilo potrebno, da bi se. Da bi ti spreminjad dejstva o svoji preteklosti, nI potrebno, da bi bld bolj slrokogrudnl v svojih obljubah, bi bilo nepošteno, pa tudi neuspesno. ker bi Jih komunisti v svoji zlobni zvijačnosti, kot to delajo zdaj. načrtno prlkazovad kot ljudi brez prave vizije za bodočnost. Sami pa Imajo vizijo, a ne vizijo, kot o njej govorijo, pac pa vizijo polastiti se vsega, kar se da. In oblatiti desnico kot izkoriščevalce ljudstva. Ker so komunisti to ves cas bld In tudi bld nasprotniki slovenske samostojnosti kot vneti pripadniki komunistične Jugoslavije, In ker so nasledniki in zagovorniki prenekaterih zločinov, za katere je odgovorna komunistična partija, hočejo In morajo svojo preteklost prikriti In zatajiti. Morebitna obnovitev Rozmanovega procesa, spominske plosce In žalne mase, Lipa sprave na Žalah, Nova Slovenska Zaveza in pa imena kot Teharje, Kočevski rog. kraška brezna In hrastnlski rudniki, kljub hudim obsodbam komunistov In poskusom zanikanja, vendarle prinašajo vedno vec In vec luči o partijski preteklosti In prišel bo cas. ko se ljudstvo ne bo pustilo vec varati. To hočejo komunisti na vsak način preprečiti, a to se zgoditi mora. Dolžnost vseh slovenskih podticnih strank in Slovencev sploh Je uspesno se prizadevati, da preteklost, ne le da ne ostane prikrita, marveč, da postane očita in poznana, tako da nobena krinka ne bo mogla biti skrlvadsce In zatočišče nemoralne in, boodimo si odkriti, zločinske preteklosti slovenske komunistične partije ter njenega članstva. Potrebno Je prevzgojlti slovenskega človeka tako, da se ne bo pustil varati In vec ad manj slepo sprejemati politične odločitve od tistega dela slovenske levice, ki JI slovenstva nlkod ni bilo mar. In da znova sprejme voljo, da se oklene slovenskih Izročil, ki Jim Je slovenska krscanska preteklost bistveni del. Tako ne bo mogoče trditi, da zasluzi In Je prav ter da mu ni mar. ce ga varajo zvodniki. CJ.M. Odsotnost Razumnikov Ivo Žajdela Za osemdeseta leta lahko rečemo, da so takrat v resnici zaživela nekatera pomembna civilnodružbena gibanja. Spomnimo se samo ekoloških, pisateljskih, razumniških (Novarevija), pa tudi političnih (Mladina, Odbor za človekove pravice). Šele čas bo pokazal, koliko je bilo med njimi pristnih oziroma spontanih akcij in koliko od jih jih je imelo udbovsko-partijsko ozadje. To slednje je prav gotovo bilo. Danes malokdo ve, da je bilo študentsko gibanje po letu 1968 skoraj v celoti dirigirano iz partijskega podzemlja. Tudi zato si ne smemo delati utvar, da v osemdesetih letih pri civilnodružbenih gibanjih ni bilo tako. Tega se moramo zavedati predvsem zato, da bomo bolj pozorni do pojavov, ki smo jim priča po letu 1990. Danes, »šest let kasneje«, velja, da nekdanji komunisti povsem obvladujejo politično življenje v Sloveniji in da je razkol med strankami pomladi tako globok, da ga bo skrajno težko preseči. Druga pomembna značilnost je. da se ljudje te nevarnosti ne zavedajo dovolj močno, to pa predvsem zato ne, ker kljub poplavi množičnih občil nimajo pregleda nad dogajanjem. Tu bi zelo pomembno vlogo morali odigravati predvsem razumniki, ki so edini sposobni analizirati ta dogajanja. Toda ti so, razen zelo redkih izjem, v zadnjih letih umolknili. Kot da smo v Sloveniji dobojevali vse, kar je bilo potrebno dobojevati in kot da po letu 1991, ko smo se osamosvojili, živimo v urejeni družbi, ki se ji cedita med in mleko. Nova revija se je zaprla v slonokoščeni stolp, v katerem se spet »lahko ukvarja samo s kulturnimi temami«, ekološka gibanja se ukvarjajo sama s seboj in kvečjemu še s populizmom, politične iniciative pa so povsem prepuščene strankokracijam. Demokra(tiza)cija je torej zahtevala »žrtve« in marsikoga je uspavala. Večina si torej misli, da imamo demokracijo in svojo državo, vse ostalo pa je drugotnega pomena. Tako rekoč nihče pa se ne zaveda bistvenega, da smo ne ako daleč nazaj imeli komunistično diktaturo, ki je bila dosti bolj trda, kot se to večini dozdeva in da je ta diktatura temeljila na strahotnih žrtvah komunistične revolucije. Ne zavedamo se niti tega, da ne moremo biti prej zrel narod, preden ne bomo razčistili svoje preteklosti. Ko omenjam odsotnost razumnikov, mislim predvsem na to, da se morajo ti spet zavedati položaja, v katerega smo zabredli in se nanj ustrezno odzovejo. Res, nekaj izjav raznih skupin in posameznikov smo v zadnjih letih lahko zasledili v javnosti. Toda devetdeseta leta se precej razlikujejo od osemdesetih Če je bila v osemdesetih dovolj že jasna besed oziroma resnica, v devetdesetih to več ni dovolj. Smo v obdobju, ki so ga preplavila agresivna občila. Zato je potrebno za učinkovost izjav uporabiti mnogo bolj jasen, konkreten in oster besednjak. Še letos smo bili priče nekaterim javnim izjavam, ki se jih že naslednji hip ni nihče več spomnil, kaj šele, da bi bilo z njimi karkoli doseženo. Tako se danes pač več ne piše! Razumniki, torej!? DR. FRANC PERKO, BEOGRAJSKI NADŠKOF IN METROPOLIT. Odgovorna urednica DEMOKRACIJE, Vida Kocjan, je imela pred kratkim daljSi pogovor z nadškofom Pogovor nas zanima, ker je nadškof odločno, JunaSko in iskreno branil krščanska NAČELA in zagovarjal protikomunistično stališče z besedami: "Za sožitje in spravo je potrebna OBJEKTIVNA ocena" Navaja tudi sestanek, ki ga je nadškof imel avgusta 1996 s predsednikom Kučanom in jasne besede, ki jih je nadškof izrazil na tem sestanku. Za primer navajamo samo nekaj odlomkov: VIDA Kaj sta se s predsednikom države pravzaprav sploh pogovarjala? Opraviči! se ni, je morda obsodil prejšnji sistem? Dr. Perko odgovarja: "Obsodil? Težko bi rekel, da ga je obsodit. Gre za sporno vprašanje, ali Je Komunistična partija naredila zločin nad slovenskim narodom ali ne. Mnenja sem, da ga je - zlasti zato, ker je monopolizirala osvobodilni boj. Vi veste, da so postavili pravilo, da nihče, kdor ni pod okriljem Osvobodilne fronte, nima pravice niti do boja proti sovražniku - je sovražnik. Naloga Osvobodilne fronte ni bila v prvi vrsti boj proti okupatorju, ampak komunistična revolucija Zato je prišlo tudi do uničevanja vseh mogoilh nasprotnikov. Pravi namen OFvse je videl ze iz tega, daje bilo več žrtev med domačimi ljudmi kakor med okupartoji. To so bili objektivni podatki, ki kažejo na to, kakšen je bil namen KomunistiiČne partije takrat. Res je, da so komunistične partije osvobodilni boj, v katerem naj bi se državljani bojevali proti okupatorji, izrabile za svoje cilje tudi drugod po svetu, to je uresničenje komunistične revolucije in s tem komunističnega terorja in diktature nad narodom." (Po DemocracIJI) 100% cisti 19% GINSENG (Panax Quinquefolium) IZVRSTNA KVALITETA 1996 LETNEGA PRIDELKA. NABAVITE SI ZADOSTNO KOLIČINO (4-5 KOZARCEV NA OSEBO) DO PRIHODNJE JESENI PO OBIČAJNO NIZKI CENI, PREDNO GA PRODAMO V HONG KONG. Kulis GINSENG Farni Za vprašanja in naročila kličite: (416) 439-8387 Dvoje praznovanj ... Letošnji Baragovi dnevi v Torontu, 31.8. in 1.septembra, bodo udeležencem iz Kanade, USA in Slovenije ostali v posebnem spominu. Vrsti prirediteljev teh slovesnosti se je pridružila torontska nadškofija.Pod vodstvom nadškofa dr. Alojzij a AmbroziČa so župnije Brezmadežna s čudodelno svetinjo,Marija Pomagaj in župnija sv. Gregor ij a Velikega v Hamiltonu pripravile dvodnevno praznovanje. Zadetek Baragovih dni je bila sobotna večerna sv.maša v neutorontski cerkvi, kjer se je zbralo do tisoč ljudi.Maseval je nadškof AmbrožiS ob asistenci beograjskega nadškofa Franceta Perka, marketskega škofa, clevelandskeg Škofa Pevca in štirih škofov iz Baragovih misi jonskih krajev ter domačih slovenskih du hovnikov. Iz Slovenije sta z veliko skupino romarjev prispela dr. Janez Gril, glavni urednik verskega tednika Dolžina in dr. Merlak, zastopnik nadškofa Suster ja. Petje združenih pevcev je ustvarjalo posebno duhovno doživetje. Pridigar č. g. Tone Zernec, zavzet delavec in vicepostulator za Baragovo zadevo v Kanadi,Je v pridigi predstavil svetniškega škofa v njegovem trpljenju na dolgih in težavnih potovanjih v slabem vremenu in mrazu, v brezmejnem in vztraj nem hrepenenju reševati duše svojih Indi jancev ob amariških Velikih jezerih. Po masi smo v dvorani prisostvovali koncertu zbora Gallus iz Celovca. Skupina 40 pevcev,, ki jo je v šestdesetih letih organiziral salezijanec dr. France Cigan nadaljuje tradicijo petja ljudskih,naboz nih in umetnih slovenskih pesmi. Koncerta se je udeležil tudi Nj.Exc. ambasador Slovenije v Kanadi, Marjan Majcen z družino in avstrijska poslanka za Koroško.Družabni večer po koncertu pa je bila prilika za srečanje z znanci in pri mnogih ontarijskih krajev. Spominska komemoracija pri križu pod cerkvijo nas v duhu vodi k tisočem žrtev revolucije na naši zemlji.To romanje je nasa dolžnost do pravične zgodovine našega naroda, da v svobodnem svetu s svobodno besedo, s skupnimi nastopi pričamo o resnici slovenske narodne tragedij e. Nadškof Franc Perko je v svojem nagovoru pri križu razkril strašho resnico, da ni bilo na svetu še ideologije, ki bi zahtevala veČ žrtev in trpljenja slovestva kot jih je terjal svetovni komunizem v našem stoletju. Tudi jatelji iz Clevelanda, Chicaga, Miluaukeea, Washingtona in iz drugih krajev Kanade in Slovenije. Drugi dan slovesnosti je potekal v lepem sončnem nedeljsken popoldnevu. Stotine Slovencev se je zbralo v toron tski katedrali sv. Mihaela. Pred mašo je zbor Gallus predvajal slovenske nabožne pesmi in povelical slavje dneva. Z nadškofom Ambrozicem je somaševalo 12 škofov. Bogoslužje je spremljal st.Michael's Boys Choir. V pridigi je nadškof Ambrožic izmed mnogih Baragovih odlik in kreposti izbral ponižnost, pobožnost, vstrajnost in pripravljenost živeti reven med revni- naš mali narod je bil globoko ranjen, mi z malim preprostim ljudstvom, razumeti njihove potrebe in imeti pred seboj edini cilj služiti Bogu in ljudem. V popoldanskem srečanju so toron tski Indijanci, člani narodne župnije v "Sweet grass ceremony" prikazali molitev k svojemu Velikemu Bogu. Ob pol Šestih zvečer v dvorani Brezmadezne mi je nad petsto ljudi sedlo k večerji in letnemu občnemu zboru Baragove zveze.Rev.Aleksander Sample, predsednik Zveze in Miss Regis Walling, tajnica, sta poročala o delu za čimprejšnjo beatifika cijo škofa Barage,ki dosega zadnjo stopnjo priprav. V pričakovanju velikih novic v letu 1997, bomo ob koncu junija v mestu Marquette,Mich, ob Baragovem škofijskem sedežu in grobu velikega misijonarja praznovali njegovo dvestoletnico rojstva Molimo in priporočajmo se Baragi, da ga Bog pred svetom poveliča z zadnjim čudežem pred razglašenjem. Midland Romanje slovenskih župnij k svetisču kanadskih mučencev, k slovenskemu križu v nedeljo 8. sep.se je kljub negotovemu vremenu udeležilo veliko Slovencev iz ROMARJI IZ SLOVENIJE V AMERIKI Skupina 79 romarjev - med katerimi je bilo pet duhovnikov, vključno beograj ski nadškof dr. Franc Perko, kanonik dr. Ivan Merlak, glavni urednik Družine dr.Janez Gril se je mudila 14 dni v ZDA in Kanadi. V Torontu so se udeležili Baragovih dni in od tam odšli v ffashing ton na proslavo 25.letnice blagoslovitve slovenske kapele v baziliki Narodnega svetisca. Slovenska kapela v baziliki je bila posvečena na dan Velike mase leta 1971. To obletnico so romarji letos počastili na predvečer Male mase s spominsko maso, ki jo je daroval nadškof Perko, ob somasevanju clevelands-kega škofa dr. Edvarda Pevca in 12 duhovnikov . Pri kulturnem programu, ki je sledil večerji v dvorani je prepeval Korotanov zbor pod vodstvom g.Rudija Kneza. Na večernem programu je govoril tudi dr.Mate Resman, ki je poleg nekaterih zgodovinskih okolnosti slovenske kapele zajel mnoge podrobnosti slovenske zgodovine in slovenskega življenja danes. Vseh slovesnosti sta se udeležila tudi slovenska ambasadorja in sicer dr. Stefan Falez, ambasador pri Sv.Sedežu v Vatikanu in veleposlanik Slovenije pri ZDA.dr. Ernest Petrie. AVE - NAJBOLJŠI ZBOR NA SVETU. • Izreden uspeh je dosegel slovenski komorni zbor AVE na mednarodnem tekmovanju zborovskega petja v Atenah. Nastopilo je 48 zborov iz 26 držav in slovenski pevci so dosegli prvo nagrado-GRAND PRIX. Pevcem, pevkam in dirigentu zbora Ave,g. Andraži Hauptmanu k novemu izrednemu uspehu čestitamo in želimo, da bi svojo turnejo uspehov nadaljevali in s tem utrjevali ugled slovenske pevske kulture ter mlade slovenske drŽave. Mali narodi se morejo uveljavljati v mednarodnem svetu le z marljivostjo, vztrajnostjo in predvsem s kvaliteto. Vzgled nam je zbor Ave, na katerega smo ponosni. Kaj storiti s preteklostjo? (Povzeto po Družini It. 44) Dr. Tine Hribar v Delu (26. okt.): Vsak zločinec pravi, pozabimo, kar je bilo in začnimo znova. Resnica mora priti na dan. Predvsem pa moramo mi, živi, poskrbeti za mir mrtvih. Tega miru ne bo, dokler ne bomo vedeli, kam z njihovimi kostmi.. Kostnica, ki jo predlaga Pučnik, je zato nujna. Nujni so mrliški listiNujno je pa tudi. da se država kot država oddolži sorodnikom pobitih. Nemoralna drža ZL. nekdanjih komunistov ^ in prenoviteljev, je glede tega etično nevzdržna. Neopravičljivo je bilo njihovo namerno oviranje Pučnika, In to, da niso dali niti enega resnega poziva, naj krivci vendarle spregovorijo, je moralno neopravičljivo. Zgolj obžalovanje ne zadošča. Navsezadnje lahko pomeni golo hinavšČino. Na Vprašanje o trditvi ZL. da so OF in partizani organizirali in vodili oboroženi boj za osvoboditev Slovenije, belogardisti in domobranci pa da so sodelovali z okupatorjem, ki je hotel zasužnjiti slovenski narod in ga izbrisati s sveta; Hribar: "To Je enostavna demagogija. To |e polovična resnica In zato, gledano v celoti, laz. Trkajo se po prsih kot dediči N0B. Saj so. a niso» edini in niso samo to. So tudi dediči komunistične revolucije in njenih zločinov. In če to namenoma zamolčijo, ^ pomeni, da komunistični teror in komunistične zločine v bistvu, čeprav le za nazaj, se zmerom podpirajo." To so vzpodbudne besede za katere smo dr. Hribarju hvaležni, ker nekako potrjujejo naSo ieljo v uvodu knjige "dr. Ehrlich, stražar naSih svetinj" kjer je zapisano:" Tisti, ki verujemo (v krščanski etos) nadaljujmo s to vero. Tisti, ki ne verujejo, NAJ BODO TOLERANTNI DO DNEVA, KO BODO TUDI SAMI VEROVALI." Morda je primerno, da ob tej priliki ponovimo našo feljo. naj se postavi dr. Ehrllchu dostojen spomemnik v Ljubljani. Ko zgodovinarji presojajo nelegitimnosti komunističnih procesov, ne pozabimo, da prof. Ehrlich sploh nI im«-i nnhengaa procesa kjer bi lahko zagovarjal svoje delo. ampak je bil po sovraštvu in od|očitvl par oseb (ze leto In pol pred Kočevsko skupščino, ki bi jim lahko dala vsaj navidezno legitimnost), samovoljno obsojen na brutalno smrt. Avguštin Kuk Po molitvi krizevega pota pri kapelicah na hribu ze cerkvijo in kratkem opoldan skem odmoru so romarji napolnili prostorno cerkev. Beograjski skof Perko je ob asistenci dr. Ivana Mer laka in dr. Janeza Grila ter z domačimi jslovenski duhovniki daroval sv. mašo.Nadškof nas je v svoji pridigi ob spominu naših mucencev in vrnjenih v smrt domobrancev klical k božjemu maščevanju- k odpuščanju po molitvi za spreobrnjenje sovražnikov ubijalcev in današnjih krivih prerokov-, da bi zaslišali glas vesti in se spokorili. Pod visokimi cerkvenimi oboki je močno odmevala slovenska ljudska pesem v litanijah in pri blagoslovu kot na velikih romanjih doma po Sloveniji. Naj se dolga leta živi ta j>esem doma in povsod po svetu, kjer živi slovenska družina, da bi novi, mladi rod nadaljeval tradicijo staršev in ohranil zase in bodočnost slovenskega naroda ideale, za katere so nas i bratje in sestre krvaveli in umirali na križevem potu sirom slovenske zemlje skozi leta 1942 do holokasta, strašne morije v letu 1945. Vse veliko se rodi v trpljenju... Naroda zarje se rode le v noci, njegova rast in moc so žrtvujoči- bolj od življenja, smrt je rodovitna.... Anica Resnik. JELINČIČ KOT GREŠNI KOZEL Pojav grešnega kozla (scape-goat) je v zahodni sociologiji znan že nekako od srede petdesetih let. Verjetno vsled tega, ker so diktatorski režimi, kot npr. nacizem Jude, komunizem vernike ipd., za vse, kar je bilo v državi narobe, obdolžili te ljudi in usmerjali pozornost v javnih sredstvih nanje. Tako so sami ostajali beli, oprani krivde, ki je bila v prvi vrsti njihova. Jugoslavanski oz. srbski komunizem je pogruntal novo inačico tega pojava. Srbi so za razpad jugovine dolžili pred vsem svetom Slovence in to delajo še vedno. Toda zaupniki starega jugo-aparata v Sloveniji so naredili še korak dalje: oni sami lansirajo gršne kozle, ki to vlogo zavestno igrajo. Na ta način operajo vladajočo kliko. Na zadnjih volitvah so tako lansirali kandidata Jelenčiča, ki je pritegnil veliko narodno zavednih glasov in s svojo nacionalno stranko dosegel tretje mesto. Takoj po volitvah pa je podprl vlado Drnovška, kateremu je prej nasprotoval in z umetno ustvarjanimi prepiri lastno stranko razbil, obdržal pa zase njeno financiranje. Že po volilnih zborovanjih se je navdušeno zavzel za slovensko pot: za privrženost teoriji o naših prednikih Venetih pa za slovensko državnost, izhajajočo iz Karantanij. Kmalu po volitvah pa ga je od komunistov nadzorovani tisk razkrinkal za sodelavca Udbe s spoznavnim ¡meno Padalec. Posledica: na katoliški strani in v drugih taborih nastavljeni zaupniki so začeli zavračati teorijo o Venetih in o karantanski državnosti, češ da je Jelinčičeva in nacionalistična oz. šovinistična. Veliko preprostih ovc je temu triku tudi nasedlo. Upamo, da se v prihodnje Jelinčič ne bo zavzel še za spoštovanje papeža in Cerkve. Ali bodo preprost in verni tudi to zavrnili, samo zaradi tega, ker se je zanju zavzel Jelinčič? Naivnost nekaterih je res brezmejna! DOMITIAN OF CARANTANIA THE CANCELLED DUKE AND SAINT In Millstatt in Carinthia (Carantania), in today's Austria is to be found the onetime Benedictine abbey, situated close over a scenic lake. The beautiful Romanesque abbey's church comprehends, an ancient lateral chapel which was made later baroque. In the chapel, under the high-altar there repose the earthly rests of the beatified Domitian, duke and one-time national saint of Carantania or Slovenia, the existence of whom has been "scientifically" denied in the present century. Indeed, in 1902 the historian Robert Eisler published a long treatise concerning the document which is held as Vita sancti Domitiani, declaring the Saint, the today's Beatified, an invention of the Benedictine monks. Thereafter, the slogan "never really lived" has been automatically used in all the articles and writings concerning Millstsatt and the ancient abbey. In January 1992, however, a piece of an epitaph has been found in the above-said abbey bearing a part of an ancient inscription. On base of the ancient records of the Domitian's legend and of the character's form, the inscription has been skillfully reconstructed by Dr. Franz Glaser, the well-known archeologist from Landesmuseum in Klagenfurt/Celovec, and in English tranaslation sounds as follows: -(- Here, the Duke Domitian is reposing who under then. Emperor Carl defeated the heathens and converted the people to the faith. The "Emperor Carl" could have been the Frankish King Charlemagne, who was crowned emperor by Pope at Christmas in 800 A. D. Thus the Duke Domitian died after this year. The epitaph bears witness that Duke Domitian was a true historical person, although he is not mentioned by historical documents. In fact, the document is only one and the same, the Conversio Dagoariontm et Carantanoarum written in Salzburg, at about 873. The Conversio by telling the history of Carantania doesn't mention the Duke Domitian. It says about the rebellions of the pagan party in Carantania after the death of Bishop Modestus, the Irish missionary, and that in 770 A.D. the pagan party was victorious, moving out of the way even the then Duke Valhun. He could have taken the government anew only by military help of the Bavarian Duke Tassilo in 772 A.D. The military intervention of a foreign power, however, did not return the confidence in Christendom among the Carantanian people. Even if after the deathof the Duke Valhun (+ ca. 785), under his successor, the saintly Duke Domitian, the faith was restored among the people, because of the Duke's example of a good Christian {...popiilum ad fidem converted). After at last 802 A.D. Carantania was governed by other dukes who are enumerated in the Conversio by name. Pribislav, Semika, Siojmir, and Etgar. Why did this document not mention the Duke Domitian? It is well known that the Conversio was written at around 873 A.D. in which the Archbishop of Salzburg tried-'to defend its supposed missionary rights in Pannonia, at that time a part of the regnum Carentano (Carantanian Kingdom). There, the Christian mission was entrusted to the Slav apostles Cyril and Methodius, who were under the protection of the there Prince, called Kocel. The entire Carantanian Kingdom, i.e., Carantania and Pannonia, were still under the ecclesiastical authority of Salzburg, though. But in the Middle Ages, a ruler in capacity of a national Saint represented also a national Church and State, as we can see in many examples: St. Vladimir in Ukraine, St. Wenceslas in Bohemia, St. Stephen in Hungary, St. Olof in Norway etc. No more then ten years before the editing of the above-said documentation died in Carantania the Chorepiscopus Oswald, the "episcopus Sclavorum"(+ 863), who communicated directly with the Pope ignoring his superior, the Archbishop of Salzburg. The latter, trying to assume anew the control over the missionary activity in Pannonia, could not reveal publicly the tendencies toward the autonomous Church in the closer Carantania, i.e., in his own ecclesiastical territory. The Chorepiscopus Oswald also declared saints St. Modestus and St. Domitian. So, the existence of the Duke Domitian, the national Saint of Carantania, was simply ommited in Conversio. According to the tradition, Duke Domitian was the founder of the church in Millstatt, where he is burried. The church is consecrated to the Christ Redeemer. In 1072, the Count Palatine of Bavaria and Carantania, Aribo, and his brother Poto founded a Benedictine abbey by the church in Millstatt. It was destined also as a family vault. The Domitian's coffin was transferred in a new grave. At around 1001, Aribo's nephew, the Count Hartwic was killed and buried in the empty Domitian's tomb. But the defunct was thrown out of the tomb during the night and found in a place far away. The people saw in this event a punishment for the profanation of the sacred tomb of the Saint. Therefore, the family vault for Aribo's successors was transferred to Seeon. by the Lake Chiem, in Bavaria. The abbey in Millstat, at around 1120, was destroyed by a great fire. Under the then Abbot Otto I it was restored anew in a rich Romanesque style. The then existing documents about the founding and others were destroyed by fire. The records after the 13th century say about numerous wonders that happened on Domitian's grave, especially miraculous recoveries. When the monks started to neglect the worshipping of the Saint, the miracles began to finish. Around the year 1450 a new epitaph in Gotic stile was elaborated for the Domitian's grave. It depicts the Saint, or better the Blessed bearing the characteristic Carantanian Archducal cap and the inscriptionBeaftis Domitianus dux Noricorum. However, the Benedictine abbey was in a great crisis in this period. Therefore, the Emperor Frederic III abolished it, and founded on its structure the Order of St. George, the principal end of which was fighting against the Turks. The order started very good, but it could not develop. The advanced Renaissance had no sense for the Medieval knighthood. So, in 1598 the ancient abbey of Millstatt was entrusted to the Jesuits. The Jesuits worshipped the Blessed Domitian who was retained a national Saint of Carantania since immemorial time. In 1764 they also submitted his name to legal proceeding for the proclamation of Saint in Rome. In this way Domitian would have been assumed in the calender of the universal Church. In 1773, however, the Order of Jesuits was suppressed, and in the following time the saintly Duke Domitian fell into oblivion. This happened' also because the Habsburg court promoted the adoration of St. Leopold, the official Austrian Saint. In 19th century turned out the sign of the pan-Germanism and of the pan-Slav movements. The first movement promoted the adoration of the traditional Germanic saints. The second movement ''encouraged the images of the Slav apostles Cyril and Methodius. In this way the adoration of Blessed Domitian remained only in limit of local level, until he had called anew the attention to himself by the discovering of a piece of his epitaph. ¿>. Jozef Savli Korenino jugoslovanstva Srbski ministrski predsednik Pašic Je bil leta 191A- na obisku v Husiji in tudi v avdienci pri carju Hikolaju II. O razgovoru v njim je ooslal obsežno poročilo srbski vladi v Belgrad. Iz tega poročila izvemo, da se je omenjeni razgovor nanašal tudi na Slovence. O njih je bilo dobesedno rečeno naslednje: "Hato je vprašal car, koliko Srbohrvatov živi v Avstriji in kaj sedaj mislijo in hočejo? Odgovoril sem mu, da jih je šest milijonov in mu tudi povedal, kje živijo. Pravil sem mu tudi o Slovencih, ki da gravitirajo k Srbohrvatom in da bodo prevzeli srbohrvatski jezik, ker je njihovo narečje slabo in ker so svojo narodno samostojnost že davno izgubili. Bato sem mu dejal, da se prav sedaj nahaja v St. Peters-burgu nek Slovenec, ki hoče ustanoviti jugoslovansko banko in bi rad rad za svoj načrt pridobil ruske banke. Carju je bilo to zelo ljubo in je dejal, kako potrebno bi bilo. da bi se ruske banke čim bolj zanimale za slovanske dežele in da bi bilo zelo dobro, ako bi Hribar uspel s svojo misijo." (»rim. M, Bogičevid: Die auswärtige Politik Serbiens 19o3 - 1914-, Bd. I., Oeheimakten aus serbischen Archiven, Berlin 1928/29). Omenjeni Slovenec je bil ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je bil že pred izbruhom prve svetovne vojne očitno zaupnik Srbije in Busije. Hjegov obisk v St. Petersburgu je očitno rodil uspeh. Že leta 1916 so v Ljubljani ustanovili Ilirsko banko, ki naj bi poleg banke Slavije zastopala koristi panslovanstva in jugoslovanstva. Še posebno pozornost pa zasluži Pašiceva napoved, da bodo Slovenci prevzeli srbohrvaški jezik ker da je njih narečje slabo. S tega stališča je potem Belgrad tako pod prvo kot pod drugo Jugoslavijo v pod»» talju vztrajno delal na tem, da bi Slovence kot narod spodkopal in posrbil. Učbenik belgrajske univerze, torej na akademski ravni, nam ^e pod Titovo vladavino ne glede na vseprisotno zatrjevanje o bratstvu in enotnosti navaja naslednje: "Izgleda medjutim, da izvjesne jezičke činjenice stoje u vezi s odredjenim nivoom civilizacije. Tako dvojina koja se uporno održava kot naroda sa slabo razvijenom civilizacijom izcezava s napretkom civilizacije... Danas u Europi dvojinu čuvaju jog samo neki delovi litavskog, slovenskog idr., seljaštva, sa sorazmerno zaostalom civi-lizacijom, pa i tamo se ona sad gubi iz upotrebe." (prim. Uvod v upo-redno proučavanje indoevropskih jezika, Raučna knjiga, Belgrad 1965). To je bilo natisnjeno sredi 6o«-ih let. ko je v Ljubljani prevzel urejanje slovnic slovenskega jezika znani Toporišič, ustvarjalec jezikovne zmede, in ni naključje, da so v slovenskih slovnicah kmalu zatem postavili dvojino za množino, odkoder bi v naslednjih izdajah kmalu izginila. Vse ro nam odkriva, da izničenje slovenskega jezika in pojugoslo-vanjenje Slovencev ni bil namen le prve TU oziroma šestojanuarske diktature kralja Aleksandra "Ujedinitelja" (1929), temveč že stare Srbije pri njenih osvajalnih načrtih in po drugi vojni tudi komunistične Jugoslavije. Tako prva kot druga YU sta med Slovenci zapustili številne ju-goslavenarje, ki so si s hlapčevskim služenjem Belgradu in njegovim ciljem zagotavljali poklicno kariero in osebno blaginjo. Do kdaj še? Grob sv. Domicijana v kapeli samostanske cerkve v Mi ls ta tu. Grob je velika skrinja, ki so jo nosili v procesiji. nadaljevanje s str i. Druga velika značilnost letošnjih volitev Je, da sta drugI dve pomladni stranki. Zeleni Slovenije (SZ) In Liberalna stranka, ki Jo vodi Vltomlr Gros, dosegli boleč poraz. ZS so dosegli le 1.8 adstotka glasov, LS pa le 0.7. Ljubljana, 13. novembra 1996 Ivo ZaJdela SOC IALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Komenskega 11 J 000 Ljubljana, Slovenija Tel 386 61 314 086, Fax 386 61 301 143 2. december 1996 SDS ŽE MAJA LETOS OPOZORILA NA DISKRIMLNATORNO ODREDBO VLADE, PROTI KATERI JE PREJŠNJI TEDEN PROTESTIRALA EVROPSKA ZVEZA Poleg povolilnih koalicijskih dogovarjanj precejšnjo pozornost slovenska sredstva javnega obveščanja zadnje dni namenjajo pismu, ki ga je e\Topski komisar llans van den Broek poslal slovenski vladi in v katerem kritično presoja majsko odredbo, ki ureja pogoje za oddajo površin ob slovenskih avtocestah za gradnjo bencinskih črpalk. Socialdemokratska stranka Slovenije je sporočila, da je njen gospodarski forum že maja letos, ko je slovenska vlada sprejela sporno odredbo, ostro protestiral. Po mnenju gospodarskega foruma je določilo, ki zahteva, da mora ponudnik za najem bencinskega servisa predložiti dokazilo, da ima bazo za oskrbo z naftnimi derivati na področju države in da že opravlja distribucijo naftnih derivatov na vsaj treh bencinskih servisih, diskriminulorno do različnih ponudnikov, tako domačih kot tujih. SGF je zahteval od Vlade Republike Slovenije, da omenjeno določilo v najkrajšem času odpravi, vendar se vlada na poziv maja letos ni odzvala. Na svoji zadnji seji v sredo. 27. novembra, je po posredovanju evropskega komisarja van den Broeka vlada le obravnavala pritožbi družb Shell in Agip ter razveljavila sporno določbo, vendar ne za nazaj. Shell in Agip bosia tako lahko pod enakimi pogoji kot drugi ponudniki sodelovala šele na dragem razpisu._ Božični mir NEPREMIČNINE V SLOVENIJI PRI NAJEMU, NAKUPU IN PRODAJI NEPREMIČNIN SE OBRNITE NA POSREDNIŠTVO TOMAN Co. d.o.o. Cigalelova 11, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Telefon: 011 (386-61) 133-9047 Telefaks: 011 (386-61) 133-8657 V Torontu Tel/Fax: (416) 244-0646 tmt i*m VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIJO BLAGOSLOVLJEN BOZIC IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO DR. POFOVNETOVI IZ TORONTA. t iMMi -jJJKO& SLOVENIJA V SVETU Kratki dnevi, dolge, temne noci. Navadno Je sneg: tedaj so prepojene z bledim svitom. Ko sije mesec, je svet mrzel, Jasen, tajlnstven. Vasi so Še manjše, drevje je sklonjeno pod belo odejo. In kar je najlepše: povsod je mir, povsod tišina. Po domovih Je take dni precudno lepo. Besede in pogledi in srca - vse je toplo. Vse je preprosto in zaupno. Otroci in odrasli z enako ljubeznijo in otroško vero gradijo jaslice in razvrščajo pastirčke krog njih. Potem pride sveti večer. Tolcemo orehe in se pomenkujemo, odmolimo razni venec. Bliža se plonoc. Zunaj pojo zvonovi. Z gričev, s polj, iz logov, iz vasi In mest - od vsepovsod plavajo melodije, zrak ubrano brni, človek bi neprestano stal in poslusal. gremo v cerkev, polna je ljudi, vse luci zagorljo, oglasijo se orgle in petje, izpred oltarja se dviga dim kadila in počasi z vonjem napoji svetil prostor. Gospod se je rodil, v nas se je zopet rodil. Ko se vračamo, čutimo gorkoto v dušah. V njih ni zdaj nikakih bojev, samo sonce je. Kaj pa drugod? Svet je velik. Ali je nocoj vsakdo srečen? Koliko jih je, katerih uho se no slisalo Gospodove besede; koliko jih je. ki so jo čutili in umeli. pa so jo poteptali, ne samo v sebi, tudi v drugih. Koliko je tistih, ki jo čuvajo v duši, a je ne morejo dati v življenje! v Ljubljani, Vam hudi vso pomoč in potrebne informacije glede Pridobitve državljanstva; štipendij n žmdij in stanovanje; prodaja vaših nepremiSnin v domovini; obisk domovine, vrnitev za stalno v domovino, rent-a-car. Kličite nas po telefonu .'fax ++ 386 61 152 1008. pisma »a naslov: ID Slovenija v svetu Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid SLO-Slovenija M i? o H O R J E UREDNIKU v v 85. rojstni dan katehlstlnje Cilke Kuk V mestu Breda v HolandlJI obhaja te dni 85. letnico svojega neutrudjlvega življenja, skoraj 65 od teh v službi Boga, katehistlnja Cilka Kuk, doma iz Slovenskih Konjic na Štajerskem. Malo pred začetkom II. svetovne vojne, Je zapustila domovino In njeno priljubljeno prosvetno delo pri gledališki družini v Prosvetnem domu, da se Je kot postulantka začela pripravljati na bodoče delo. Se prej Je preživela kaki dve leti na skofljkem dvorcu Betnjava pri Mariboru, kjer so se sestale kandldatlnje za poklic pod vodstvom sestre Olge Zadravec, ko Jih Je pomagal organizirati po holandskem vzorcu Izseljenlskl duhovnik v HolandlJI In Belgiji, g. Drago Oberzan. Cilka se Je v novo okolje hitro vživela. Začela Je obiskovati socialno solo patrov jezuitov iz univerze v Louvenu In se po uspesno končanem študiju posvetila delu pomagati revnim In zapuščenim. Po večletnem delu na tem področju jo Je vodstvo kongregaclje poslalo v Rim, kjer Je skrbela za gospodinjstvo v st. Damasceno Collegeju. Ko se Je po nekaj letih vrnila v Holandljo Je ugotovila, da Je v njeni odsotnosti država prevzela vso oskrbo za potrebne, zato se Je vpisala v solo za zaščitne sestre In se po treh letih se tam kvalificirala in začela delati v bolnišnici. Pri tem delu Jo Je na poti v službo doletela nesreča, ko Jo Je na kolesu zadel avto fn Jo močno poškodoval. Vendar Je koHkor toliko okrevala In sedaj uživa zasluzeni "počitek" v lepem "penthouse" starostnega doma v prijazni In prijateljski družbi svojih sosester. Vsi, ki smo Jo v Kanadi večkrat srečali In uživali njeno prijaznost, JI zeBrno se mnogo let mirnega počitka. A.K. AKADEMIK PROF.DR.ANTON TRSTENJAK UMRL. V 90. letu je slavni akademik Trstenjak zatisnil oči in šel k svojemu Stvarniku* Vsi slovenski Časopisi in druga občila so poročali, da ¿se je PRLEK-filozof, psiholog, teolog, član SAZU, katoliški duhovnik, profesor na teološki fakulteti in pisatelj vsaj 50 knjig, dne 29. septembra poslovil od Slovenije, katero je ljubil in ji delal svetovno čast. Senat mariborske univerze mu je priredil žalno slovesnost, na kateri je govoril rektor dr.Ludvik Toplak, njegov rojak. V daljšem govoru je opisal pokoj niko vzi vljenski tek in zasluge, ki jih je imel pri uveljavljanju slovenske znanosti in vnemi za potrebne študente. Koroški novinar in esejist, Vinko Os lak, ki ga je osebno dobro poznal, mu je dal veliko priznanje za njegove akademske uspehe. K tem je pa dodal še pokojnikovo humanost, ko je odkril, da je pokojnik spravil z Bogom enega največjih slovenskih agnostikov, ali morda celo ateistov, ko mi je ob poslavljanju iz tega sveta priskrbel katoliško sestro, da ga je oskrbovala in molče evangelizirala. Kakor vsi smrtniki, je pa tudi on bil podvržen zmotljivosti, "ko se je pustil omrežiti v oblike lojalnosti do nedemokratične oblasti, ki so kajkrat šle tudi čez rob okusa in solidarnosti s tistimi, ki so pod to oblastjo trpeli. S tem je dostikrat dajal po tu ho tistim, ki so težili po oblasti." Bil je pač filozof, to so pa svoje vrste ljudje, večkrat v oblakih kot na zemlji. Bog mu poplačaj kar je dobrega napravil in mu nakloni milost, da bo se daj, ko je pri Njem, molil tudi za take,ki mu niso bili posebno pri srcu. Pokopan je bil 4. oktobra v Gornji Radgoni. A. K. SPOSTOVANO UREDNIŠTVO! V domače kraje sem se podal letos junija meseca in ostal tam do konca avgusta. Hotel sem si pač ogledati našo Slovenijo, ki je res polna naravnih lepot, ki jih je Bog natrosil, ko je svet ustvaril Te lepote pa bistveno spremeni značaj našega človeka. Naj reje sem ostajal doma v pogovoru z domačimi. Naveličal semse tudi slovenske politike, ki jo je najboljše oz naoil neki novinar z besedami:"Komunisti, ki sedaj vladajo so bili v stari Jugoslaviji tretjerazredni po litiki, ki jim Srbi niso dali nobene možnosti, njihovi nasprotniki pa nimajo nobenih izkušenj." Meni se zdi Janša najboljši politik in ga imam namen vol i t i. Krščanski demokrati so prodali svoje prepri čanje za košček kruha.Zelo mi jevšeč tudi kranjski župan Gros, a kaj ko nima nobene možnosti, da bi bil izvoljen. Njegova stranka nima prave organizacije. V Sloveniji ševedno odkrivajo nova grobišča, a ljudje so še vedno prestrašeni in nočejo govoriti. Ne razumem, kako je možno, da jev Sloveniji vsako leto več "borcev"z borčevskimi pokojninami. Debre pišete, le teko naprej! Lep pozdrav M. M. iz USA OB SMRTI JOŽETA SMOLETA enega najvplivnejših nosilcev političnih in drugih funkcij komunisticnega režima v Sloveniji, je Mladina (st.46. 13.novembra 96) objavila spominski članek, ki med drugim pravi, da Jože Smole pri demokratizaciji Slovenije ni odigral ključne vloge, da pa je "okrog leta 1988 sodelavcem naročil, naj premislijo, kako bi se SZDL otresla nado-blasti zveze komunistov, vendar je vse do volitev 1990 verjel, da SZDL ne bo postala stranka". K temu bi radi pripomnili, da je zamisel postopne demokratizacije komunističnega sistema, da bi se SZDL otresla nadoblasti zveze komunistov in nastopala kot samostojna politična sila, razvil in zagovarjal dr. Ciril Zebot že 30 let prej, v ameriškem tisku in 1. 1967 v svoji prvi knjigi Slovenija včeraj, danes in jutri, (Str. 25,46,53,58,86,90,100,114,125,157, 161,164) + TUGOMIR JAKUS Prav v času, ko pripravljamo božično številko časopisa za tisk, nas je zelo potrla vest, da je danes zjutraj 3.decembra nenadoma umrl zaveden Slovenec, g. Tugomir Jakus.Žalujoči ženi in hčerkama in pa sestrina gdč. Cvetki in Ireni nase globoko sožalje Uredništvo PIŠEJO Iz Ljubljane su se vrnila v petek pred cvetno nedeljo. Prvi teden aojega bivanja v Sloveniji je snežilo.Po enea tednu je pa sneg pobralo.Le Kaaniške planine, še vedno pokrite s snego» so bile tako blizu, da bi jih kar z roko človek pobožal. Slovenska vlada je ena sata prevara in goljufija. Ko berea koliko denarja so bivši koaunisti pokradli in ga še kradejo slovenskemu narodu, ae je skoro sraa, da sea Slovenka.Al i je aogoČe v 5B-tih letih en pošten in pobožen narod tako pokvariti.Stavkal i so zdravniki.Ho čejo najvišje aozne plače. Priaerjajo se z neaškiai zdravniki, ne priaerjajo paneaško bogastvo s slovensko revščino. Prav nerada sea braia časopise, ničesar lepega ali vzpodbudnega ni v njih. ZELO VELIKA SKODA BI BILA, ČE BI 'SLOVENSKA DRŽAVA" NEHALA IZHAJATI! TO JE EDINI RESNI ČASOPIS TUKAJ IN TUDI V SLOVENIJI NI ENAKEGA!Hag sicer zakriva goljufije in kraje, a ideološko ne vea kaa spada. Pr»v lepe pozdrave C. P.-USA Predraga Ludvik in Avguštin! V časopisu Slovenska država sea brala te dni o praznovanju vajunega 75.rojstnega dneva in 50 letnico vajunega neutrudljivega dela pri časopisu S.D. Tudi jaz Vaaa kličea prav iz srca.'Bog Vaju živi še anoga leta'Vidva sta res dobra vinogradnika, ki svoj vinograd -Slovensko državo-s svojiai idejaai in z neutrudljivo vstrajnostjo delata za dobrobit slovenskega naroda.Vse to Vaaa raste iz korenin tega kar se je v alado-sti v Vaju zaseja I o.Sadovi tega seaena zorevajo že več kot 58 let in nas poživljajo in dajejo aoči, da prenašaao od Boga nakazano življenjsko pot. Res, Bog Vaju živi in ohranjaj se na anoga leta, Vaaa iz srca želia in prosia Boga za Njegov blagoslov še nadalje! Cecilija SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO! Ponovno bi rada objavila v Slovenski državi darovalce za gradbeni sklad samostana Karmel v Mirni peči na Dolenjskem: Bančič Janež/Ivanka $ 200. 00 Habjan Mihelca $ 100. 00 Jeran Milka $1200. 00 Koščak Frank $ 20. 00 Ložar Drago $ 100. 00 Miklavc Ela $ 700. 00 Pust Jože Frances $ 500. OOus Pust Agnes $ 150. 00 Pust Frances Jože $ 300. 00 Resnik Anica $ 20. 00 Smolej Janez $ 20. 00 Ngovšek Mirni $ 30. 00 $3140. 00 Pred tem darovano $7450. 00 Skupno $1079C 1. 00 Vsem darovalcem iskrena hvala tudi v mojem imenu. Mara Osredkar Po najnovejših poročilih sestre Agneze je samostan pod streho. Vaša pomoč zida. Č. sestra M. Angeza Za Slomškov dom so se darovali: C. in Ca. H. Ziernfeld $100.00 Prav lepa hvala. M.K. 1997 Special Olympics World Winter Games FflfoMjy 1-8.1997 Volilna tekma 96 Volitve poslancev za državni zbor Republike Slovenije so tudi letos preizkusni kamen slovenske demokratične zavesti in politične kulture. Opazovalci opažajo, da kakih hudih razprtij in ostrih izpadov ni bilo, ampak je vse skupaj potekalo v sorazmerno mirnem ozračju. Edina izjema je bil predsednik skrajno desničarske nacionalne stranke Z. Jelinčič, ki je tudi sicer zelo sporna osebnost slovenskega javnega življenja. Če bi ne užival poslanske imunitete, bi proti njemu steklo kar nekaj sodnih procesov. Zato je toliko bolj presenetljivo, da se je kljub vsestranski spornosti njegovih dejanj in hotenj toliko ljudi odločilo zanj. Njegovi nastopi so bili namreč na meji dovoljenega, ker si je za svojo glavno tarčo izbral Katoliško cerkev in svoj predvolilni boj usmeril v napade nanjo. V svojih nastopih je predvsem napadal Cerkev, šolski pouk o verstvih, ki ga predvideva novi šolski zakon, predvsem pa vračanje cerkvene lastnine. Iz tega sledi, da po analizah vladajoče nomenklature, katere izpostava je tudi Jelinčič, obstaja v Sloveniji tako veliko število državljanov, ki sovražijo Cerkev, da bo med njimi zlahka nabral zadostno število volilcev, in tako prestopil prag 3 % ter znova zasedel poslansko mesto. Sicer pa ni Jelinčič edini, ki je za svojo predvolilno strategijo izbral antiklerikalizem najbolj strupene sorte. Enako je storila nekdanja partija, ki si je zdaj nadela ime Združena lista socialnih demokratov. V svojem predvolilnem navodilu Preboj 96, ki razodeva njeno volilno strategijo, je jasno zapisala, da hoče ustaviti pohod verouka v šole in preprečiti vmešavanje Cerkve v politiko in državne zadeve. To z drugimi besedami pomeni, da hoče Cerkev spet stisniti v tisto zasebnost in med zakristijske zidove, kakor je bilo ves čas komunistične diktature. To, kar so ex-komunisti zapisali v svoj volilni preboj, Jelinčič najbolj zvesto in zagrizeno izvaja, kar po svoje jasno pove, čigava izpostava je. Iz tega je treba potegniti jasno sporočilo: v Sloveniji je tako veliko število Cerkvi izrazito sovražno razpoloženih ljudi, da seje dvema strankama zdelo primerno, da zaigrata na to struno in da s tem pridobita sim- patije pri teh volilcih. Pravo presenečenje pa je v tem, da je s samim tem Jelinčiču uspelo priti v parlament, čeprav ni imel ponuditi nič drugega. Celo analitiki velikih strank, ki imajo na voljo dovolj podatkov, kakšno je razpoloženje med slovenskimi volilci, so presenečeni nad Jelinčičevim uspehom. To pomeni, da so tudi v Sloveniji dovolj številni desni nacionalisti, ki so tudi sicer po Evropi izrazito protikrščanski. Na teh gradi Jelinčič, pridobiti pa jih skušajo tudi nekdanji komunisti. Katoliška Cerkev mora to stanje v državi upoštevati. Vprašanje, kakšno mesto naj ima v sodobni državi Cerkev, je pereče že od začetka tega stoletja, ko je bil v Franciji izglasovan zloglasni zakon o ločitvi države in Cerkve. V ozadju najrazličnejših prepirov gre za vprašanje, ali naj bodo verske skupnosti zasebna združenja, kakor so raziskovalci letečih krožnikov in gojitelji štiriperesnih detelje, ali pa je treba Cerkvi priznati mesto v okviru civilne družbe, ki je primerljivo z ustanovami kulturnega življenja in šport-no-rekreacijskega udejstvovanja. V prvem primeru gre za združenja, ki ostajajo na ravni zgolj zasebnih konjičkov in katerih obstoj nima nikakršnega širšega človeškega, zgodovinskega in civilizacijskega pome na. V drugem primeru pa gre za organizacije in ustanove, ki jim priznavamo širše in globlje človeške razsežnosti. Priznavamo jim, da razvijajo pri ljudeh pristne duhovne vrednote. Bistvo vprašanja in tudi napetosti, ki so se v zadnjih dveh stoletjih pojavljale v odnosu med moderno sekularizirano in pluralistično državo ter Cerkvijo, je torej v vprašanju javnega prostora za vero in Cerkev. V jedru spora je priznavanje ali pa zavračanje družbene dimenzije religioznega dejstva in njegove pravice, da se javno izraža. Kdor to odklanja, izvaja diskriminacijo in razglaša neko izključevanje, ki ni nič bolj legitimno kakor nasprotna zahteva, da bi religioznost imela privilegiran položaj -pravi znani francoski zgodovinar. Vsi sodobni dokumenti o človekovih pravicah poudarjajo, da svoboda veroizpovedi vsebuje tudi njeno javno in kolektivno izražanje. Cerkev pa je ustanova, ki nastaja iz človeške bistvene duhovnosti in vernosti. Ta je bistvena sestavina človeške duhovnosti in le-to cerkvene dejavnosti razvijajo in spopolnjujejo naprej. Religioznost se kot duhovni pojav lahko meri z znanjem, umetnostjo in s kulturo na splošno, je celo človekov parakulturni pojav. Zato je tudi prav, da med najrazličnejšimi ustanovami kulturnega življenja dobi mesto, ki ji gre. Anton Stres 10 NASA LUC 10/96 UDBA IN OZNA V"Demokraciji" najdemo naslednje statistike: Reaching out Reaching goals. Februarja meseca bodo v Kanadi posebne svetovne zimske igre duševno prizadetih. Tudi Slo venija bo poslala 24 atletov na to Olimpijado. Samo leta 1950 Je bilo 24.193 registriranih sodelavcev OZNE. Komunisti so z operativci In sodelavci tajne politične policije prepojili dobesedno vse ustanove v Sloveniji. Od 24.193 registriranih, Je bilo 9.683 aktivnih oseb UDBE In 14.219 neregistriranih sodelavcev., med njimi 901 agent, 7362 Informatorjev In 373 nosilcev skrivnih stanovanj. Leta 1990 Je Imela slovenska SDV okrog 650 zaposlenih, od tega okrog 300 operativcev, drugI so se ukvarjali s tehniko, servisno delavnostjo In administracijo. Od operativcev Je Imel vsak 3 sodelavce, to Je skupno okrog 900 sodelavcev. Vsak Izmed njih pa Je Imel med občani vsaj se po štiri vire (Informatorje) In tako Imenovane mlajše vire (med sabo so Jih Imenovali "mladi saradnlkr.). "Koritarje smo imenoval i one osefce, ki so se pridružile (stari)SLS po njeni zmagi na Kranjskem, ne iz načel nega prepričanja, marveč iz koristolovja." Dskan Platija Skrbeč „Pregled novodob nega slov. kat. gibanja ,1957 Cleveland, USA. ALI STE VEDELI... -da je glasilo Slovenske ljudske stranke (SLS), ki jo vodi ing.Marijan Podobnik, tednik SLOVENSKE BRAZDE. v Naročite ga lahko na Upravi Sloven skih brazd, Zamikova 3,1000 Ljublj. - da je glasilo SDS, ki jo vodi Janez Janša, tednik DEMOKRACIJA, ki ga lahko naroefite na Uredništvu Demokracije P.P. 700, 1001 Ljubljana, Rep.Slov. KOGAR ZANIMA POLITIČNI RAZVOJ V DOMOVINI, MORA PREBIRATI OBJEKTIVNO PISANA TEDNIKA! Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1997 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovenskega naroda. To so moje želje in voščila vsem rojakom - Slovencem. VINKO LEVSTIK VA HOTELA V ITALIJI PALACE HOTEL je v samem središču, približno 1 km od državne me je. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30-40 oseb. Moderno opremljen,15 sob ali ca 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon, radijski in TV sprejemnik, zavarovan parking prostor. NASLOV: PALACE HOTEL, CORSO ITALIA 63 -34170 GORIZIA GORICA TEL. 011-39-481-31658, FAX 011-39-481-31658 HOTEL EMONA 2.kat. je v zgodovinskem srediscu Rima Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in TV sprejemnik, telefon,mini bar ogrevalne naprave pozimi, poleti pa hladilne. Hotelsko osebje je slovensko. Poskrbelo bo za vaše dobro pocutjeotel ima tudi lastni autopark. Pokličite nas po telefonu 011-39-6-702-7911, ali 702-7827 FAX 011-39-6-702-8787 NASLOV: HOTEL EMONA, VIA STATILIA 23, 00185 ROMA V OBEH HOTELIH IMAJO SLOVENSKI GOSTJE POPUST.PRIČAKUJEMO VAS! LEVSTIK.C KLOFUTEC SLOVENSKI SIMBOL! Zmaga Ze preti nekaj leti smo svetoval i poz nanefau političnemu voditelju iz K.S.,naj v parlamentu predlaga, da bi slovenske postne oblasti izdale znamke s sliko slovenskega klopotca. Klopotsc je namreč tako etiinstvem samo slovenski, da ga poleg Slovencev nima nobena ti ruga narod nust na s vetu. Tuje: i tudi nimajo zanj prave besede. N&mci ga imenujejo "klopo betz".Morda bi slike holandskih mlinov na veter, ki jih najdemo na znamkah, opravičevale nas predlog. Tudi bi mogoče ojacen parlament s stajerskimi poslanci SLS imel vec razumevanja do klopotcev, glasnikov najboljših vin v Sloveniji. Stajerc. nadaljevanje s str.2 p a zloge za netriumf gre iskati tudi v dejstvu, da se pomladniki JL\prcd volitvami niso povezali v alternativo, ki bi volilcem ponudila jasnešo izbiro. Za drto »ne ti( ne miš« je kazen prišla. Hvala Bogu, ne prevelika.. Nauk te zgodbe je, da volilci ne dovoljujejo nobenega avanturizma, da niso neumna množica, ki se ji splača prilizovati le vsaka štiri leta, vmes pa se jih ne vidi in ne sliši. Volilna kampanja je bila na videz kot vsaka negotova tekma med enakovrednimi moštvi, kjer so odločale malenkosti. Dejansko pa so bile izhodiščne motnosti zelo različne. Televizija je letošnjo kampanjo po ameriškem zgledu spremenila v show. Pri njem je značilno, da ostaja razumna izbira d ozadju, v ospredje vstopi teater, demagogija, igra besednih zvez. številke, analize in ocene ostanejo neprepričljive v primerjavi z nekaj floskulami, ki se bolje »primejo«. Vsekakor pa drti, da sta brata Podobnik vzcvetela zadnja dva tedna pred volitvami in da sta precej pridobila prav na TV-soočenjih. S svojo poetsko pravičnostjo! Tako so presodili v TV-oddaji Dan potem, ki je bila na nitji ravni kot navadne politične debate v vaških gostilnah. Vsekakor pa bi bilo krivično trditi, da je izid SLS prinesla televizija in da je jemala glasove komu drugemu, na primer SKD. Predvsem je dobila zaradi načelne drie in nenehnega vnašanje morale v politiko. SLS je jemala svoje glasove iz skupne vreče, kamor so imeli dostop tudi drugi. So bili pač boljši in prav je, da se vsi skupaj veselimo njihove zmage. Volitve so slej ko prej potrdile obstoj dveh naravnih blokov, to je kontinuitete in reforme. Tetko bo skupaj spraviti»špricar« (veliko koalicijo) med »LDS, strankami slovenske pomladi brez janše«, kot se je izrazil nestrpen ideolog LDS dr. Slavoj Žitek. Če pa se to zgodi, bo to imelo hude posledice. Stem zgodba o vlogi televizije v volilni kampanji še ni sklenjena. Nacionalna televizija je v rednih informativnih oddajah nekaterim strankam dajala prednost, druge je ignorirala. Pri SDS je od okoli 550 prireditev poročala le z dveh (ki sta bili povrhu tako izbrani, da nista imeli pozitivnega učinka), dogajalo pa seje celo, da so bili demokrati en sam samcat dan na TV kar trikrat!!! H adijski ocvirki so bili prav tako »primerno« prateni, največjo l\.ekskluzivistično vlogo pa je odigral časnik Delo. Tistega dne, ko je morala Delo zapusti tako imenovana Slivnikova četica, je postalo jasno, da bo osrednje tiskano dnevno občilo postalo trobilo LDS in Z L. Še sreča, daje toliko ljudi ostalo »nekontaminiranih«, kar dokazuje, da je slovenski volilec v veliki večini izoblikovana in avtonomna osebnost. Drugi dnevniki ne zaslužijo besede. Danes lahko ugotovimo, bi bil polotaj ugodnejši, če javna občila ne bi bila tako tesno zaprta za pomladne stranke, še posebej za SDS. Medtem ko sije LDS lahko privoščila najbolj neumne predstavitvene poteze, ki jih je s pomočjo občil zlahka branila (in jih v kampanji spreminjala), je morala SDS premisliti vsako akcijo dvakrat, preden seje sploh odločila. Za eksperimente ni bilo možnosti, saj bi vsak njen spodrsljaj občila preprosto raztrgala. Ker ni imela motnosti obrambe, čeprav ji to pravico daje ustava, seveda ni mogla ničesar tvegati, njena kampanja je bila skromna in ni vzbujala dovoljšnje pozornosti. Bila je omejena v samem izhodišču. v Ce upoštevamo vse te ovire, je uspeh še toliko večji. Lahko celo rečemo, da je slovenska pomlad to jesen vzcvetela. Stranke slovenske pomladi imajo vse, kar potrebuje nova slovenska vlada: moč (ki jo simbolizira najbolj SLS), znanje (SDS), izkušnje (SKD) in voljo ter pogum pri vseh. Vlada strank slovenske pomladi pomeni uresničitv zdajšnje volje slovenskega naroda, njena uspešnost pa bo morala biti potrjena na decembrskem referendumu o večinskem volilnem sitemu. In blagooest je šla. od ust do ust... Božično noč pa bratom je zapel božično pesem, a odmev je čudno tih začul od vsepovsod: Nocoj je svet večer, nocoj je sveta noč, prav rahlo boža dušo nam pojoč, moj brat in sestra ti, ne čutiš v sebi božji dih noči? O sveta noč, tako skrionostna si, o sveta noč, tako dsa bela si, da ves čist hodim z brati v božji molk no le o sneg se vdirajo mi romarske stopinje. Iz radosti do Jezusa se soetijo oči, do majhnega, ubogega, ki toplo govori: K meni pridi, moj najmanjši brat, da mir dobi srce razžaljeno, saj danes je moj dan in moje je srce za ose pripravljeno ... Jože Cukal« Marko Jamnik Creative Director MflRKO CR€RTIV€ PRODUCTIONS INC. 101 DUNCAN MILL ROAD, SUIT€ 104 DON MILLS, ONTARIO, M36 1Z3 (416)449-8113 FAX (416) 449-8789 V (mm fàMÉm L in znanem DAMI ANI J n \V E L L E K S L T D. ESTABUSHED 1957 Razprodaja zlatnine, srebrnine in diamantov Vsem znancem, prijateljem in odjemalcem zeli MILOSTI POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPESNO, ZDRAVO NOVO LETO UPRAVNIK JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO 3320 Keele St. ' Sheppard & Keele Plaza j Tel. 630-8839 Vsem Slovencem, znancem in prijateljem želi Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto ANTHONY KLEMENČIC Advokat - Notar 332 Brown 's Line. Toronto,Ontario M8W 3T6 Tel. 251-5281 140 Woodbridge Ave., Market Lane Te1.851-8922 BROCK in CLARK NOVAK skupno s starsi HEIDY in ADAM želita vsem prijate Ije m in znancem blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto. St 'j*!"* •(Nil K!*» flST-i Blagoslovljen BoziČ in srečno Novo leto želita vsem znancem in p rijate Ije m JACOB in JANET PLANINSEK m m wuNDKiirui. m.lisMNc.s m- ();!in'slnins I1E WITH YOU THROUGHOUT lU^u^eai* päg, Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto I 9 4 9 4 9 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO ter ZDRA V O NOVO LETO Vam želi »Sia n Oi/&nnineic PRE5IDENT 9 i} -ft « 3 TOP HAT CLEANERS Vsem svojim prijateljem in odjemalcem voščiva vesel in blagoslovljen Bozic in srečno Novo leto 1997 Nudiva kvalitetno ČiŠČenje in popravljanje vseh vrst oblačil in se se nadalje priporočava. 830 Brown's Line Etobicoke, Ont. M8W 3W2 JOŽE IN STEFAN RITLOP Tel. (4 16) 259-7533 2 9 i 9: «S i 9 4 STAN KLEMENCIC BUILDER LTD. 499 OUNDAS ST. WEST PH. I (613) P.O. BOX 506 392-7839 OFFICE 1(6131 TRENTON. ONT. 392-1976 HOME K8V 5R6 " ^¡V 9 9 9 9 <3 9 KUKS* VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO GINSENG (Panax quinquefolium) FAMILY MEAT PROCESSING AND DELICATESSEN 278 Brown's Line Zeli vsem odjemalcem in prijateljem blagoslovljen Božič ter srečno in uspehov polno Novo leto 1997 Ji Planina Ranch MuiloU, Canada 4 3 O — 030*7 4 t} 9 Za razna praznovanja naročajte pri Family Meat Id na raznju pečeno in vse vrste mesa in delikatese. Priporočata se Tel. (416) 255-1098 Mary in Richard ZAMBIJSKI MISIJONARJI VOŠČIMO VSEM PRIJATELJEM MISIJOHOV IN NJIH DOBROTNIKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO Blagoslovljen Božič in uspešno Novo leto iefi vjem delavcem in manccm CRADDEaO PODJETJE Jože Kaste lic Ltd. 770 BROVVNS LINE, Toronto, Ont., M8W 3W2 . 255-2085 V** VESEL fiOŽIC IN SREČNO NOVO LETO 1997 uu, Obrnite se: za kakršno koli potrebo v slikarstvu ali poslovnem reki amnem delu! DESIGNING & ADVERTISING Company Logo • Labels • Brochures • Flyers • Business Cards • Foil Printing etc. "Trans Canada" Wedding Invitations 1 5% OFF the list price MTliT 47 RAHBOß OU GH Di. TOCOflTO. fltfl 065 Oll (416) 244-3447 Blagoslovljene božične praznike in milosti polno Novo leto želi vsem Slovencem Blaž Potočnik z družino J VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI A Al TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO 'Si NOVO LETO 9 VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO žali vsem prijateljem in znancem JOE JEREB CONSTRUCTION LTD. 1460 Venta Avc., Mississauga, Ontario L4X 1E1 Tel: (905)848 - 5731 A B C Fir c Door Testing & Manufacturing Ltd. VSEM PRIJATELJEM INSODELA VCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO SLOVENSKO KANADSKI SVET OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ, ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM W DRUŽINA LUDVIK STAJ AN Tel: (905) 891-1680 Fax:(905)891-1630 ^ 920 LAKESHORE KD. t. A1ISSI5SAUGA, ONTAKIO L5E 1C1 i -j*ivaezy^^xx&ttre^'yjrk »e Obilo blagosloua za Božič ter zdrauja - miru - zadoi/oljslua ter uspehou polno Nouo Leto 2ell usem Citatcljem "SL0UENSKE D R 2 H U E " Pruoboriteljice Neoduisne Suuerene in Mednarodno Priznane Republike Slouonijo Enako tudi usem sorodnikom - prijateljem in znancem Družina GrakallC Iz Uremic PrimariJ Dr. Uesna Profesor Jurica Marin - Ljubljanska Uniuerza luana - Duquesne Uniuersily Pittsburgh - Pil - lisn Prijetne božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želita Tone in Violet Seljak vsem znancem in prijateljem. POGACAR REALTY LIMITED vesele božične praznike IN ZDRAVO NOVO LETO ZBLITA VSBH 1U.IJENT0H IH PRIJATBLJBM IN .SE SB V HAPREJ PRIPOROČATA EMA IN JOŽE E>OG AGAR New Tech Iron Works Inc. Blagoslovljene božične praznike in vso srečo v Novem letu želi in se priporoča IZIDOR CIMPRIČ Z DRUŽINO 8 Millport Drive. North York, Ont. M9L 1A9 Tel: (416) 740-4552 fr^L rT'i'i-H'ill" —' ^rnr^^rn^nr^mrAm^ai^Mkmiiw^^ BLAGOSL OVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE /N SREČNO NOVO LETO ŽEL/TA VSEM PRfJA TELJEM iN ZNANCEM Vojko in Slavka Dr. Bratina Glass Minors Store Fronts vošči vesel Božič Curtain Wall in Supplier and installers srečno ^^ 24-Hour Scrvicc Novo leto t 1. . # RENE VLAHOVIC U|Q|| (416)749-2777 4 3 4 V» i « « I s ! » •5 « *, rjf* ß 1 » m 2 9 Vcsd MU ta laferaiju« mti let« Xmlt ¿tomiiljcnlfcl slovensko drlavn« Ideje v Cfcvtiandu. USA. Vesel Božič in zadovoljno novo Ido ŽELI SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. EMXLIAN JEWELLERY LIM X TED BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOYO LETO J ¿ELITA DRUŽINI: EMIL IN STEYEN SLOKAR 1964 Wilson Ave. pri Reelc 638-1888 1700 Wilson Ave. pri Jane 248-3240 Nova lokacija: ^ 2225 Erin Hills Parkway, a EATON's Sheridan Place, Mississauga, Tel. 855-2477 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želijo somišljenikom v Sloveniji in po svetu PRIJATELJI V UASHINGTONU Vesel Božič in zadovoljno Novo leto SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V Kanadi Jf Jtf. it Xi o,- j;, i.'- V A? v- V v •.- ■•> V Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1996 želijo vsem znancem in prijateljem. ZDENKA ZAKŠEK TOM IN EVA LAGAN BLAGOSLOVA ZA LEP BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MIRU ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU IN DOMA Riko in Francka Ziemfeld Andrej Markeš odvetnik in notar želi božičnega miru in blagoslova v Novem letu E A C H H E S 36 Toronto S t., Suit 1000 24.NOVEMBRA JE POTEKLO 90 LET, KAR JE NEHALO BITI SRCE VELIKEGA SLOVENSKEGA SLAVČKA SIMONA GREGORČIČA Toronto, Ont. Canada M5C 2C5, Tel. (416)350-3655 KOMPAS EXPRESS Slovcruka Potniška A^cncija 7:r želi GLAVNI ODBOR IN KRAJEVNI ODBOR jg Z. S. P. B. „TABOR" v Torontu " Ë lllagoslovljeil llo/.ič in uspeha polno Novo Iclo želi prijateljem po vsem svetu DRUŽINA PETER PAVLIN Vesel Božič in srečno Novo Leto žele vsem prijateljem in znancem DRUŽINE PEPEVNAK NARODNE ZVEZE V KANADI, G.PETER PAVLIN PRAZNUJE 4.DECEMBRA 70 LETNICO ROJSTVA. VSI PRIJATELJI IN ZNZNCI MU ZA JUBILEJ & ISKRENO ČESTITAMO J| IN MU KLIČEMO: ,C|t ŠE NA MNOGA LETAJ -j) ti 9 G 2 * ? .j Blagoslovljene božične praznike in mirno, zdravo Novo leto želi vsem znancem in prijateljem po .svetu Zadovoljen božič in veselo Novo leto Želi 9 Î 3 DRUŽINA AUGUŠTIN KUK 8 ¿S 0 « <0 ANSAMBEL KARAVAN S KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 00- 13lh STnECT. TORONTO. ONTAHIO MOV 3HG ¿4Ct ^ ® ®V& BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI SREČNO NOVO LETO &li 3 Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto teli vsem prijateljem in znancem J. W. PLATNAR PLUMBING AND IIEATING INC. Rcsidenlial - Comincrcial - Industrud 0 *» 4 Ml fH—- •13 Algie Avenue TORONTO, ONTARIO MX/. 5JO Mrtro I k cute I'll IIIV MILOSTI POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU Iskreno želim vsem klljentom, prijateljem In znancem. BARBARA POR-HROVAT 'AUTAUHAMT " Sleak A Soa Food rullvUcinwl PlfivnQ «I fVa«, Lastnika: Frank in Paul Tomšič 1574 The Quccniway tc Atomic Ave. Tel.: 255-14M Blagoslovij ene božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto zeli družina ŠUŠTERŠIČ, Grimsby, Ontario NELLIE in ANTON BAUDEK Z DRUŽINAMA Iskreno voščita vsem prijateljem in znancem blagoslovljene boiiSne praznike in jim ielita zdravja, sreče in veselja v Novem letu. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in ZADOVOLJNO H0V0 LETO Idi vsem prijateljem in znanccm DRUŽINA L. JAMNIK I < : .1 I ■ .1 > t ' t-\ V 1 i ■ s I ■■ J V 1 .1 J ■■ .1 'i .t t .1 • i- i i i 1. t *r t « M It» 255-6144 5 a 2 ALDERWOOD MEAT MARKET 880 Brown's Line Toronto, Ont. M8W 3W2 V Z E M SVO j ¡M odjEMAlcEM ¡N VSEM R O j A k O M bt Aqosl ovl jENE boiiČNE p R A I N i k E ¡N USpESNO? SREČNO NOVO IETO Vsem zadovoljnim odjcmalcem se še v nadalje priporoča DRUŽINA IVAN KODRIC Z USLUŽBENCI. Tel: (416) 251-0209 APPLEWOOD CHEVROLET Tel. 905-828-2221 3000 Woodehester Dr. MÎBBissauga, Ont. L5L 2R4 Blagoslovljen Božič in srečno ter uspehov polno Novo leto 1996 2eli vsem Slovencem in Hrvatom PETER LUCIC (Ü <2 /a tkmti ïZe/c SLOVENIAN CREDIT UNION John E. Krek's Slovenian Credit Union Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka Canada's first Slovenian Credit Union Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi OFFICE HOURS / URADNE URE 747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 (416) 252-6527 Monday 10 am - 4 pm Tuesday 10 am-8 pm Wednesday 10 am - 4 pm Thursday 10 am - 8 pm Friday 10 am - 8 pm Saturday 9 am -12:30 pm 646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 (416) 532-4746 Tuesday Thursday Friday Saturday 11 am 11 am 10 am 10 am 7 pm 7 pm 8 pm 1 pm SERVICES Chequing Savings Term deposits RRSP RRIF Loans Mortgages Line-of-Credit MASTERCARD Banking machine card Travel Insurance Travellers Cheques USLUGE Čekovni račun Hranilne vloge RRSP / RRIF " Hipotečna posojila Osebna posojila Kreditna karta MASTERCARD SLOVENIA Parishes Credit Union Monday, Tuesday, Wednesday...9:30 a.m. - 4:00 p.m. Thursday, Friday.........................9:30 a.m. -7:30 p.m. Saturday......................................9:00 a.m. - 12 noon. 618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6G 2V9 Tel: 416 531-8475 Fax:416 531-8533 Monday...................................12:00 noon-4:00 p.m. Tuesday, Wednesday...............10:00 a.m. -4:00 p.m. Thursday, Friday.......................10:00 a.m. - 7:30 p.m. Saturday.....................................9:00 a.m. - 12 noon Villa Slovenia 23 Delawana Drive, Hamilton, Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578-5130 Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m. Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m. Saturday........................9:00 p.m. - 12 noon. Dom Lipa, Etobicoke Ontario (For residents only) Wednesday............3:00 p.m. - 4:00 p.m. 725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 255-1742 Fax:416 255-3871