Tečaj XXXV ? obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskariiici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo maja 1877. O b s © g : Prikazen na Golem. cepiti v bolno trto. Razglas zarad nauka o sviloreji na c. kr. svilorejnem poskuševališči v Gorici Zveplo Vojska ! Angora. (Dal.) Deželni zbori. Naši dopisi. Novičar. Naravoznanske stvari. Pizzarovem čez Kordiljere ; opazoval jih je Bougner vrh Kordiljerov na gori Pambamarka, ko^je bil 1. 1735. na Prikazen na Golem. Peruanskem, in slednjič Mak Fajt na Škotskih gorah. (Rarvorobna podoba v mègli ali ,,glorija Popisal Franjo Schollmayer. Zanimivi popisi prikazni, ki jo je videl Bourguer Svi- ti na Pambamarski gori, in popisovanje „glorije carskih gorah : „auf den grossen Mietben na v št. 25 „der alten und neuen Weit" 1. 1875. po Viljemu Stillfried-u navodili so me, da priobčim v domačem listu k tej me- časniku ,,Leipziger Illustrirte Zeitung" št. 1750. teorologični prikazni donesek , ki se nahaja v nekoliko dne 13. januarija 1877. popisuje prof. dr. Pres tel iz drugačnih razmerah tudi na Kranjskem, nadejaje se Emdena pod naslovom : „Meteorologische Bilder" tudi da mora biti tudi umnemu kmetovalcu vsake vrste pri- 9 barvorobno podobo v mègli („das farbenrandige Nebel- kažen v naravi zanimiva. bild ti oder jí die Glorie<{) ter jo pojasnuje s sliko prav Ljubljansko močvirje ki men milje v dobro posneto iz knjige: „Wind und Wetter" po prof, četrt, mejí v jugozahodni strani na 1107 metrov visoki dr. Lommel u v 10. zvezku naravoslovne knjige: „Die Krim, in 1055 metrov visoko gorovje „Mokric' (se-Naturkrâfte".) Krim, in 1055 metrov visoko verozahodni konec dinarških medslombnikov.) Te gore Dr. Preste 1 pripoveduje, da so Španjolci zapazili upadajo precej strmo proti močvirni nižavi. Med prvimi v mègli take podobě, katerih rob ali kraj je pofarban višinami ali pisan ali >> glorije a nad močvirjem na jugozapadni strani nad Ze- 7 ko so potovali pod vodstvom limeljsko dolino strmi 632 metrov nad morskim Golo 632 m. Kurašček 790 m. Mokrica 1055 m. o N > T3 O C« SI površjem visoko Golsko hribovje v vrhu z zeleno na se dandanes v tleh pod obraščeno grobljo. Sedaj naj- ozko potegnjeno ravnino, kjer so o starodavnem času deš na tej šamoti prostorno Go lako famo cerkev sv. imeli Rimljani trdnjavo (kastel), katere ozidje se nahaja Marjete in v njej prelep veliki oltar z Madono Valentina 138 Mencingerja, in krasno zljano leco, oboj kega samostana iz Kostanj pred cerkvij iz cister pa tra ja tedne. Nauk je razdeljen v 2 kurza ti maja in eden bo v nemškem, drugi v iaŠkem jeziku; ta nauk Predavanje v anatomiji, fizijologiji in pata- dprta na oddihljaj nizka s slamo krita duhovnija. obsega: Ta Gotski svèt je strm proti zapadu, proti se- logiji svilodov (židnih gosenic), murb in pa o umnem pomagati o . Praktične in proti izbodu, za njim proti jugu pa se samotno izrejevanji svilodov in o pomoôkih veru f ■ m \w m. vzdiguje Kurašček v podnožji Mokrica, na katereg kako dandanes razsajajoôih svilodnih boleznib. se Golski svet nepretrgoma naslanja. Na tri strani je vaje o svilereji in o rabi mikroskopa za čelično ravnavo toraj omenjena poteza Golskega sveta prosta svilodov. Kdor se želi udeležiti tega nauka, se more Ak se stopi proti apadu vrh Rimljanskih raz- zadnji čas oglasiti do 10. maja t. 1. pri vodstvu c. kr. valin, vidiš pod sabo kacih 50 metrov globoko in okoli svilorejnega poskuševališča v Gorici. 90 metrov široko strmo dolino Draga imenovano, ki - se zaćenši odpre na Ižanskem polji in sega pod majhni pa prijazni vasi Gornje in Dol nje Golo. Spomladi Gospodarske novice. se gosta mègla o jutru po vsem in v jeseni razsirja močvirju in po sosednib dolinah, iz katere visoke gore kipé kakor otoki ker se ti čarobno vah dalec Kranjskem iz morj odpre Tukaj lep gled 7 Zveplo cepiti v bolno trto. Neki vinorejec v Palermi je poskusil epl > ki ima *e mogočni svet v prijaznih bar-do vrhuncev skoraj vseh snežnikov na veliko hvalo pri trtnih boleznih, vcepiti bolnim trtam y župnik pri sv. Marjeti na Golem, izvrsten kmetovalec in sadjerejec, ki Moj prijatelj g. Lovro M e n c i n g ga včasi obiskujem > pelja! me ninice ekoč mi šaljivo: ,,Vam bom pokazal Golske pri kazni in svetnike Opomniti moram, da gosp. župnik ni še slišal niti _ „ „m____: d___i, o______ čital o prikazni „Brockengespenst in v glorij ime novani. Ako se človek stop na Golske ravnine pri kvi zjutraj, ko iz vshoda solnce posveti na ravninico in njemu v hrbet posije, vidi lep svojo m vtoplj tno senco 30 do 40 metrov daleč na vrhu pri rezane goste megle, katera stoji po dolini ozke Drag ; sako njegovo gibanje zvesto oponaša. Ta senca je ožja, kakor život opazovalca, pa dalji ali kraji, se stojeČa tnegla bolj odteguje, ali pa bolj bliža. ki v s e kat Senco obdaj elej k tel kolob v P mègl matičnih barvah, kakor m Kolikor bolj gosta in mokra tenzivne so tudi barvě v kolobaru tem prizmatičnem kolobarjem loči se svitel obok solnčnih barv ne kroji določno , in je Precej v kolo povita, toliko bolj in- oko nad . ki stej in ti od pi več ljudi dne sosednj mègle nekoliko Ako go se na rob, vidi vsak le SVOJ iastno senco v mavričnem kolobarj gloriji"), sosedove podobe pa ne Ta čud m redka prikazen na Golem opazuje se o jasnem nebu pozno v jeseni, pozimi in proti spo mladi zj utra megla tako bli zovalca pade na-njo po solnčnem izbodu, dokler gosta • V v dolini, da senca vise stojećega opa Pel) Kogar veselí opazovati to lepoto narave, ga pot iz Lj u b 1 j in v dobrih ravno memo slovecih stavb rah pride peš vrh tihe ravninice koléh > ga bode gostoljubni L Golem prvi M e n c i n g y ki P 7 gotovo z eljem rijo" na sprejel. Naj bi služile te kratke vrstice v to, da bi obudile med prijatelji čudapolne narave pozornost na naravo- slovstveno prikazen v domači deželi 7 ker njam y da bi je bil kdo javno se ne sporni omenil. *) Razglas. Teoretično-praktični nauk v sviloreji na c. kr. svi Steblo trtno je vrezal tako globoko 7 da ni ranil in poškodoval stržena, v to zarezo je dal drobno-zmletega in rano obvezal proti zraku in dejzju. Trte so rodile potem obilo in zdravega grozdja. Časnik ,,Italia leta 1873. na rob rav- agricola' i ne pove y kake bol trte navedeni vino- lorejnem poskuševališči v G se letos prične 14 * Sliko te jako interesantne prikazni nam je v ponatis prijazno prepustilo si. vredništvo Dunajskega kmetijskega čas- nika „Oesterr. Landw. Wochenblatt." Vred. rejec ozdravil, brž ko ne je bila ona plesnína, pretekla leta kot prava kuga širila po deželah, ki se Politične stvari. Vojska ! Vojska je napovedana. Ze so zagromeli topovi ) ze teče kri, železná krogla se valí in človeška moč je ne more več ustaviti. Kmalu bodo če že niso Ruski prapori unkraj Donave vihrali in prične se velikánsko silovit boj. sen ta trenutek pozivlja pa vsacega mislečega člověka k resnobnemu premišljevanju. Vse simpatije naše veljajo Ruskému orožju, vsa srca mu želé zmago, molitve naše edinijo se v tem, da bi Bog dal zmago slovanskim bratom, ki se boré pod zastavo carovo. Toda preveč ne smemo upati po pravici opominja „Agram. Presseí < 7 po kateri smo ta článek posneli kajti vojska ta ni 7 vojaskavaja; česar se je Ruska armada lotila, ni igrača ampak boj je z dobro oboroženim in v boji silnim so-vražnikom, ki mrtvo sprotnika po naravi in umetnosti utaboren, divji 7 se bo s pogumom obupa bořil na živo in ki navdan verskega fanatizma pričakuje na- in krvi- željen kakor ris. Turska vlada je storila vse, da je vnela ljutost in fanatizem Mohamedancev boj 7 ■ _ mm , dubovščina kliče v „sveti" za vero svojo , v središči Azije pripravljajo se ne- izmerne čete, da gredó pod prerokovim praporom proti severu, nad „gjavre", katere sovražijo do smrti. Za njimi pa stojí Angleška s svojimi zakladi; An-gleško je zlato , s katerim Turčija dela svoje silne priprave za vojsko, in Angleško brodovje je pripravljeno v trenutku nevarnosti prihiteti Carigradu na pomoč. Nastopila je zadnja dôba orjaškega boja med križem in polomesecem, med kulturo in barbarstvom, med ljudoljubjem in krvoločnim tri-noštvom. Slovanstvo je bilo odločeno za to, da bije ta boj in ž njim prične svojo kulturno misijo, ki mu je prihranjena za prestrojenje starostne Evrope. pričela, so se je zdaj pričela, so — gledé zgodovinske enake le križarske vojske, najdba Amerike Vojski, ki važnosti in velika Francoska revolucija; po nasledkib svojih pa, bodi si izid kakoršen koli, bo ta vojska one zgodovinske dogodke še prekosila, kajti vpliv njen bo gotovo še sto- letja deloval in predrugačeval svet. 139 Potisniti mohamedanstvo nazaj v Azijo, osvobo- njih misli sence diti Balkanski polotok Turskega jarma to je prvi rooških besed » da njega ni ) čast cilj te vojske. Ker so obširna tla , na katerih se bije, me razsrd za vojevanje zeló težavna , skoro ni verjeti, da bi je to moram potrditi ne slišal bi nikoli previsoka, da bi , resnice, a moja resnica, da je tudi trpka. A trpka je bila « zabredel » bilo tako naglo konec, kakor zadnje Nemško-francoske; tu je vse drugače. Korak za korakom bodo morale Ruske armade priboriti si tal, in tekli bodo potoki krvi, lehkovažno opet v svojo po prejsnjo, daj mi, Zulma! Siraske trte soka „kakor stoletne aloe sok, in lo8tno pesen z a poj kako mi da se tudi obdrží to , kar se je priborilo. Al izid ne in njegovim revam, jaz more biti dvomljiv, kajti vkljub postranski pomoči An- užival prorokovega raja slasti , «» topi mosko 3rce, duša pa umira svetu bi še rad bil srečen , še bi rad eški, vkljub Azijskim četam ima Rusija večo moč ízurjenih in discipliniranih vojakov, ki v boji z div- A Zulm plunk daj ) jimi četami, če je teh še zmagajo toliko, slednjiČ strune pojó, nje ker je rekel, dotične pijace ; njene vendar vselej lijotskega slaveka katerem mu krili o petji, kakor Rume Za Rusij o samo bo ta konečni vspeb velike važ- o daj ) o čašo ) ali Bajazetu se zdi smeb da je hlađen: tudi vino se mu nosti. Kakor je Prusija potem, ko je pod zastavo Nem- zdi, da ni sladko tako , kakor je bilo poprej ško najprej Avstrijo , potem Francosko premagala, hala biti tista Prusija , kakoršna bila je poprej , neprav tako bo Rusija nehala biti se danja Rusija tišti hip, nih rok plunka milostné pevke slavčje petje „ de- jezi dvigal desnico, da bi plunko iztrgal iz kras- nima pravega soglasja: krili v njegovih ušesih odurno , mrzko tinski y - ze o V ze «.v. ««»«j« "«v. , je uujjufti uoia , vi«, ui cnau&iui /juíuíiluiu ko bo slovanské zastave zmagonosne nesla ustnom ukazal, naj utihnejo, kar je ob njegovo uho proti svetemu mestu Carigradskemu, potem bo ono slo- zadel čudovit ropot, ki je bil od zunaj prodrl v sobane dpiral usta da sladkim Zulminim vansko cesarstvo Evrope, v katerem bo Slovanstvo vte-leseno. Da je A V8 trija zdaj v zvezi z Rusijo, o tem in pogosto prodiral v sobano lja; držal je desnico dvignjeno kij njegovega sere usta na pol odprta, otrpio je posluša! imel hru je i skoro ni dvomiti. Zasedla bo jugoslovanske dežele Tur- čije in tako bode zgodovinski svoji misiji pravična po- njenem Umolknila je Zulma, najveći strah se je obrazil na stala. novi sestavi držav potem bo Avstrija trdno biičj y nJ oko je tekalo po sobani, kakor bi bilo iskalo prostora, kamor bi se skrila, ali kodi bi mogl hči središče Jugoslovanom , posredovalka med zapadno in pobegniti jedva verjetni nesreći; Zulma, vshodn vzhodno Evropo, središče, v katerem bode plodno in razvij živahno vzbodna kultura roko podajala zapadni. košj Težka železná krogla je spuščena na vzdol je ne more več vstaviti in brezumni, ki bi se ? nihče rc* iiv c? JL \j vi 2 ^ui uja * vouuuiia uv/i^ svoje dražesti le tačas , ko vživa pokoj in raz-kakor Siraska roža le o jasnem nebu okrog sebe JeJ od siri svojo vonj y se bura ko hitro pa vstane vihar in přižene svojega malega, zunaj pravega sveta ležečega Magjar- po zemlj skega stališča hoteli postaviti na pot, zmečkani bodo. . Zgodovina svetá se ne dá voditi po domišlijah ali svo- , jame se otrpi tresti in svoje listj pu jeglavnosti zmešanih jjudi } ona gré po trdnih premakljivih postavah naprej, vedno naprej > ne- Tudi druge odaliske, ki so stregle emirom, poskrile so se brzo po najtemnejših kotih v sobani, plahe so JL samo in mi bile » kakor košutice ; vzrasfle so bile razkošj lostnim nasmehom dobni hrup i pa ne zato y da jih strašili po- Zabavno berllo. Utihnili so emiri, opi veliki vezir in Timurtaš sta se po drugem so gledali drug druzega Angora. bil vdaril hrupu, ki Je ima v ušesa ? in šla skoro do srede sobane vzdignila, vlekla sta na usesa Zgodovinski - romantičen obraz To je upor! jaz poznam • ê sinovi* c y da vreščé Kurdistanski opomnil je 'Timurtaš poluglasno, oplašen se (Dalje.) je obrnil v vezirja Mehmeda. Ta Zgôdi se to, ali to k govoril je Stepan mu bil na mari poprejšnjih besed účinek zbog svoje sestre tebi, sultan, prisegel, da dalje, ni „jaz sem tvojemu po- prikimal z glavo in obrnil se v sultana, kateri jedin je na videz hladnokrvno iz daljave vlekeí tomstvu vzdržim vlado in tudi vresniČim svojo pri- sego. Za tega del se ne morem delj motiti sè saltim-bankami in s tvojimi odaliskami, temuč rad bi že skoro na ušesa, kakor bi ne bil slišal tegu divjega hrupa. Oglasili so se v prednjih sobanah brzi koraki takoj se je na pragu prestrašenim emirom pred oči prikazalo kavrinskega vojvode silno telo. m yy Milan Topličanin! a oglasilo se je mnogo ust. bil med svojimi v odločilnem junaki, zato boji, ter da bi da bi moji udje silo trpěli jaz ne bil svojim junakom Bajazet je prikimal z glavo in zasmehujočega na zasmehu. Oholo se je obrnil Stepan; da si je vse bilo tiho, da-si so mu emiri nevedoma umaknili se s pota, kora- kal obraza je prišleca povprašal: „Kedo razsaja blizu našega seralja? yy Tvoji (( vernia Je iz sobane, ni se ozrl v nikogar, kakor bi bil za- „tvojega proroka čestitelji iz in kedo zna. od kodi še." odgovoril je Topličanin trpko Kurdistana, iz Karam anije ničevaí vse. kaj hoté psi?" povprašal je Bajazet ostro yy Kaj je govoril ta kavrin?" poprašal je Timur- taš nevoljen, ko je bil Lazarjevič zginil — „ali da bode varoval tebe, vzvišeni moj gospod, gospod vsega sveta? pa sam živi ob tvoji milosti in le vsled tvoje usmi- jezil ga je Topličaninov zasmeh tako, kakor njegovih vojšČakov upor yy Neko malost zahtevajo odgovoril je Milan trpko kakor popřeje ,zgnjusila se jim je lenoba in ljenosti je to šenosti?a > kar Je Kako se more rogati tvoji vzvi- yy Res je to a potrdili so emiri poluglasno >> reci y jasni naš gospod, pa pokaznimo njegovo drzo vitost". 1/if/u.v, »«»vu ^ >)"&UJUU"H( J41" f ~ _ _---- lega v taboru, naveličali so se boriti z vsakojakim pomanjkanjem, ko padišah z emiri vred zbog svojih rado-vanek zabija na ljud; vstali so lastnovoljno, ali na-te sultan, živenje in tvoje zaklade." 7 wm . ■■ ■■ in ne zahtevajo nič več, nič menj nego tvoje (Dal. prih.) „Ne motite ga — ic&ci jo \j<*joaoi i^ouv, « ^»u čelu so se mu preganjali oblaki, kakor njegovih notra- t( rekel je Bajazet resno a po * 140 Deželni zbori. Deželni zbor Kranjski. seji 20. aprila spominjal je deželni glavar na umrlega poslanca Leopolda Ju go vi ca in povdarjal zasluge njegove kot deželni poslanec in kot župan města Kranjskega. Deželni zbor je pooblastil deželnega gla- v imenu njegovem sočutje pismeno izrazi varia đa vdoví ranjega. — Potrdil se je računski sklep deželnega zaklada za leto 1876., po katerem znašajo dohodki 920.951 gold. 60 Vo kr. stroski 857.789 gold. gotovi ostanek 63.161 gold. 77 kr., konečno 37% kr., čisto premoženje pa 1 milijon in 427.042 gld. 12 kr. Potrdili so se dalje računski sklepi različnib u sta- novní li zakiadov za 1876. Ker je vsled lan- skega deželno-zbornega sklepa c. kr. ministerstvo za prihodnost na državno blagajnico prevzelo po po tne stroške o kužnih boleznih, za preteklost pa dotičnih stroškov noče povrniti deželnemu zakladu, je deželni zbor v današnji seji sklenil, naj se zarad tega povračila vloži tožba pri državni sodniji. — Dalje so se dovolile občinske přiklade, in sicer: občini Pod kraj po 50°/o za 1877. do 1881. leta; vašem Pod- gr i Č % o Lozice in Otošče po 40% leto 1876. in 1877.; občini Ra teče po 30% za leto 1877., občini Tržič po 40% za leto 1877, občini Š tu rij a po 30°/ na vžitnino za leto 1877. — Gledé Turjaške ceste se je sklenilo, da naj se ta cesta preloži ob bregu Aha-cijeve gore od Turjaka do Pijave gorice in da mora delo končano biti v jeseni prihodnjega leta; skupni dotični stroški so proračunjeni na 29.021 gold., za katere se je 10.000 gold, podpore dovolilo iz deželnega zaklada. tej seji obravnaval se je za kmetijstvo vele-važni predmet, namrec poročiio gospodarskega odseka o peticijah kmetijske podružnice Metliške in Novomeške za ustanovite v stalnega popotnega učitelja kmetijstva na Kranjskem. Gospodarski odsek, kateremu je bil dr. Bleiweis poročevalec, je nasvetoval sledeče predloge: Deželni zbor za napredek našega domaćega kmetijstva pripoznava potrebo stalnega popotnega učitelja; ker pa z ozirom na odpisa slavnega ministerstva kmetijstva od 7. februarja 1877. leta štev. 1572/180 in od 14. marca 1877. leta'štev. 3159/400 v ze letos ni mo- goče ga ustanoviti, zato se za letošnje leto po dogovoru z družbo kmetijsko takoj nastavi provizoren popotni učitelj, za to opravilstvo popolnoma sposoben in sloven- skega in nemškega jezika zmožen ) ki naj. svoje delo- vanje začne meseca junija t. 1. z remuneracijo 125 gld. in pa 50 gld. popotnine na> mesec. Da se pridobi remuneracijski znesek, nalaga se pio debati se prvi oglasil poslanec marič, ki je z gorko besedo priporočal odsekove pred loge ter i slonj v naši na živo potrebo poduka v kmetijstvu, važni stvari gotovo konečno nado izrekel, da tej zbornici ne bode ugovarjal nobeden Al nada ta se ni izpoln prvi stvari prekoristni našemu kmetijstvu > ki je nasprotoval ? bil Je m zastopnik tako zvanega veleposestva gem govoru je oštro kritikoval poročiio in predlog spodarskega odseka izprva s precej mirno besedo bravši vse, o čemur je borove nasvete pet Dež sila dol go po mislil, da bode spodbilo od ) ,,8veto jezo", a o tej je popoten učitelj kmetijstva tel je in kolik potem pa je zašel v obligatno svojo pojma o tem, kaj □astavlja take uei- kazal, da nima kd mor stva ; konec naj se izročite c. e imeti za napredek kmetij govora njegovega je bil predlog: peticij vladi 9 deželnemu odboru pa nalaga prevdarjati, ali je ustanovitev popotnega učitelja za de želo Kranjsko neobhodno potrebna ter o tem poročati prihodnjemu deželnemu zbo to sedami rečeno i u ; nujno stvar cas**, kakor nekdaj šolo kmetijsko zavléci „ad calend z drugimi be grae Posl M. L ) zavračaje nekolik Dež manove ugovore, je toplo priporočal odsekove predlog Poslanec Ho rak s svojega stališča kot obrtnik je povdarjal, da si kmetijstvo in obrtnijstvo sezati more v y ker se drug na roko poslanec Kra m druzega naslanj popolnoma preprical ter da ga y da usta novitev popotnega učitelja živa potreba našemu kmeto valcu ki pa Horák se na dalje skličuje na druge dežele, neprenehoma skrbé za povzdigo kmetijstva, konečno vpraša: kako to, da poslanec Dež m an ni ugovarjal ko se je vlani zboljšala plača muzej skemu kustos Dežmanu? y Vitez Garibold se da je v odseku govori! za popotnega hotel opravičiti, kako to, učitelja, da se je nedosledno glasoval pa čez noc premislil in da d bode za Dežm predlog Poslanec dr. Poklukar povdarj da terega bojuje nasprotna atranka, čisto nepotrebe boj f ka ker lun vgc« m v j m j v umu^/i vbuu u ti i v } viObO iivpuul 5 ryg i odsekov predlog gre le na to, naj se popotni učitelj na- stavi le začas no in še ie prihodnji deželni zbor bode odlocil, aii je nastaviti stal ali n e. Sicer pa gosp Dežman in njegovi tovariši nasprotujejo edino le iz tega vzroka, ker učitelj mora biti siovensk domač y ve, vse drugače bi bilo se ? sprotne stranke f ako in ne bi se ugovarjalo od na-se nastavil kak tujec kultu- ronosec. Potem se je oglasil zopet Dežman ter odgovarjal Horaku in dr. Poklukarju, katera sta mu segla hudó za kožo deželnemu odboru, obrniti se do subvencijskega odbora slovenski Zdajci se je oglasil tudi v nemčurski tabor ubegli kmet, poslanec Z ago rec y zato, da se zopet -----------------j ---i— i o / jih je slavno ministerstvo kmetijstva z dopisom od pojte pogledat c. k. družbe kmetijske za prepust onih 600 gld., ki mu pobaha s svojim posestvom; rekel: je „ moje vrtove in moje vinograde, pa boste videli, da kaj tacega nima nobeden na Dolenskem, popotni učitelj nam ne bode kořistil nič". — Jako dobro pa Zagorca aprila t. 1. štev. 2270/290 na c. k. deželno vlado Kranj- da pa se dopolni v predlogu 1. učitelju odmerjena reniuneracija, pooblastuje zavrača poslanec Kra marič ter sko za letošnje leto obljubilo; se deželni odbor da v se oc; lac^tiAii uuuui , u. a, oc potrebnih 62o gold, vzame iz 0 auui , u.c. jo rgucuju uaguiucvu oiuoouu , t ooj onih 1500 gold., ki jih je lanski deželni zbor nadalje- nima vsak kmet tako iepih travnikov in Vinogradov kakor ne spada povdarja, da sem da je vedenje Zagorčevo smešno baharija vsaj valnim kmetijskim šolam za letošnje leto odločil. Zagorec, potreba je toraj nujna, zavoljo nevednosti Deželnemu odboru se nalaga, da stopi v dogo- mnogokrat u boge m u kmetu priti na pomoč; sicer pa vor z družbo kmetijsko ter vzajemno ž njo sestavi in- Zagorec ne govori iz svojega lastnega prepričanja, strukcijo za popotnega učitelja, po kateri ima opravljati ampak on podpira le narodu sovražno stranko, s katero svoj mandat. je zvezan z dušo in telesom. 4. Te sklepe naj deželni odbor objavi centralnemu hudó razkačilo, da zakliče Kramariču: To je Zagorca tako kaj boš mene „rihtal" in me ocital? (Splošen sineh.) Jaz sem ze odboru družbe kmetijske, da zamore zadostiti ukazu si. ministerstva kmetijstva, naznanjene mu od c. k. deželne povedal in zopet ponavljam, da nisem nikomur na vlade z dopisom od 9. aprila t. 1. štev. 2540. i ) štriku". (Vnovič gromovit smeh.) 141 Koneeno v Blei w pio debati poprime poročevalec dr. učitelja dobiti ni tako lahko besedo ter odgovarja Dežm ) da ? mož mora biti svojega 7 ce hotel on se poslužiti tistih besedi, katere Dežm posla popolnoma zmožen. Koliko truda smo imeli da rabi gelt u itd y ^juj/uiuuiumI uuiuuuu« U.UIIUU bi uua OUiU ItUCU , Ufl smo dozdaj dobili sposobne može za posamezne pred-„eingeschmug- mete. Sreča je bila, da smo dobili izvrstnega gospoda rekel bi lahko, da sila veliko otrobov je Mesar ja za Gorenjsko stran zarad sirarstva, da smo 7 v vsakem zboru „verschwommen", Dežm čem vezal v svojem govoru ; dokazati pa ho > da ugovori njegovi niso nič druzega, kakor dobili gosp. Pis kar ja, ki širi setev Rigajskega land skoz in skoz. đveb peticij D m pra 7 po deželi. In kako je vnel prof. Po vše Dolence in da tu gre le za rešitev Gorence za napredek kmetijstva, to kaže peticija Met- pa pravim , da ste ti peticiji liška ) k > da vprašanie o popotnem teli prišlo o tem so porocali časniki. Zato ne gre 7 pred dež. zbor. Ko bi podr rili tega, moral bi g da bi kar kakega preparanda vzeli to storiti, kateri IV DWlitl , aaicij JO LVJ oaiouii uuvcmuia x. , ako bi kmetijska družba ne bila tega storila, prisilj bil v to d db kmetijski ne bili sto- za popotnega učitelja kmetijstva. Mi imamo res Čudne dbor kmetijske družbe svetnike v tej zbornici. Zmirom in zmirom je na desni strani nasprotstvo konsekventno o tem,^ kedar ima priti narodni jezik kjer koli v obravnavo. Ce zahtevamo slo- to sklenil 22. novembra in 7 on se je namreč na vpra- venski jezik v šole, reče se ni ga treba ! vsaj ga sanje c. kr. ministerstva za kmetijstvo od 14. marcija otroci znajo; — če zahtevamo kmetij sko šolo, pravi t izrekel v istem smislu, kajti treba je po tem mini se 8terskem ukazu, da pri državnih subvencijah v prihodnje Reich" ni je treba! naj gredó mladenci sè štipendijami 77 ins 7 đ govori prvo besedo Teg dop nisem hotel dišče, ni je treba če podpore zahtevamo za slovensko gle 7 če zahtevamo 7 nikakor skrivati, vsaj sem ga citiral in da bi Dežm naj se nastavi po- ne bil bolj na Dunaji kakor Ljublj po ten učitelj, ki bo v slovenskem jeziku učil kme- 7 vedel bi to tijstvo, ugovarja se nam: vzemite si drugih moči iz obravnav deželnega odbora. Dežm ne isce v jih boste našli: če jib pa ne boste našli > bo , vsaj stvar današnjih predlogih tega, kar ti prediogi hočejo, nam- zaspala. Danes smo se zopet prepričali, kako prav je reč nastavo provizornega učitelja, ampak on eska- imel tišti modri mož, ki je rekel: čiovek ima jezik motira le-sem stalnega učitelja; o stal nem učitelju zato, da svoje misli zakriva. Po vsem tem priporo- pa ima odločiti še le prihodnji dežel telj b gre za p nastavo 7 ki zdaj čam toplo na korist dežele in kmetijstva našega pred- po odse- loge gospodarskega odseka, kajti od našega kmeta se kovem predlogu deželi ne bo stroškov več prizadeval ; vedno le zahteva veči in veči davek ; če pa se mu imajo Dežman pravi, da že s tem, da pripoznavam trebo po dati pripomočki, da bi zmožen postai viši davek 7 stalni učitelj odločen ; jaz pa pravim, ako kaj ta- plačevati, takrat se vse odbija. Kmetijsko šolo ste nam čega ne pripoznavamo, damo si sami najveći „testimonium odbili, sedaj pa hoćete še popotno učiteijstvo odbiti! paupertatia", kajti koristi popotnih učiteljev ne bomo se m dali odločili, pripoznana je že davno povsod Na tem je bila s plošná debata končana. Predno se preide v specijalno debato, glasovalo se odgovarja Dežmanu, da peticij podružnic nikakor je o Dežmanovem predlogu, ki ni obveljal, in priče! ni hotel skrivati pa sem jed 7 vsaj * • 7 je Dežman sam bral, povedal se potem razgovor o posamesnih odsekovih predlogih. Prvi gori navedeni odsekov predlog je brez poseb kaj peticiji zahtevate; prošnik \ govori jo in na kratko pravijo: naši ljudje pot iz srca buj ej o poduk 7 dajt m čitel Dežm celó nic niso znane obravnave Poslanců ki jih nega razgovora obveljal pri giasovanji. druge m u odsekovemu predlogu je bil dr. Po klu kar nasvetoval ta-le dostavek: ,.če ne bi bilo mo- j_/ o it lu ck u u uciu uiu JLLiou iuuauu uuiav na v u , ai jiu a i u a» i uao»oiu»ai uyoiavorv . ,, v^o uc u i uiiu mv ima kmetijska družba s si. ministerstvom. Kmetijska goče za popotnega učitelja še potrebnih 625 gold, vzeti družba vé > da telji teoretično in dobro poduč v kmetijstvu morejo V3pešno delati na kmetijskih nada- locil nadaljevalnim kmetijskim šolam, naj se pa iz iz onega denarja , katerega je lanski deželni zbor od- de- ljevalnib šolah , in zato rekla 7 brez praktičnega dokazovanja v različnih strokah ni da naša preparandija želnega zaklada za letos dodá gold. a nic dna, kar se tiče kmetij skega nauka ministerski svetnik dr. L bil v Ljublj 7 Ko je se je tem predlogom je dr. Po klu kar dregnil kakor v gnjezdo srsenov ; hud vriš je nastal na nasprotni strani. Da bi se posvetovali, kako dr. Poklukarje- prepričal o tem. Le ako hočemo kako stvar zboljšati, ve m u predlogu v okom priti, nasvetoval je vitez Ve- moraino začeti pri Ce čitelj pride v preparandijo, bode pripravnike izuril, da bodo je tudi zgodilo. trokovnjak steneck, naj seja prestane za nekoliko časa, kar se dobro podučeni šli na nadaljevaln šole ? drugače tudi adaljevalnimi šolami ne bo nič. Ako Dežm misli 7 da to biti ne more Ko se seja zopet nadaljuje, ves razburjen prvi poprime baron Apfaltrern besedo in nasvetuje, naj se 7 kaže 7 parandije ne pozná. Vsakemu da učnega nacrta za pre- dr. Po klu kar jev predlog izrocí finančnemu odseku i těžko govoriti o tem, da ga pretreaava skupno z gospodarskim odsekom. kar ne razume, pri poslanců Dežm ga o tem vprašanji primem, vé. (Veselost) Dr. Bieiw nadaljuj da V pa vidi, da, tem ga živo podpira Dežman, ki hoče , da se za ponič prav ne potnega učitelja ne krajcarja ne dá iz deželnega zaklada. , ker smo Vitez Vesteneck. v živém spominu na glasovite be- zdaj na tem, da organiziramo nadaljevalne kmetij šole 7 riške voiitve v zbornico kupčijsko, srdito zakliče, da so bode treba izvedenca v pomoč ; treba bo po- ure národně većine v deželnem zboru že štete da potnega učitelja, da si po deželi ogleda kmetijske na- in da ona zato zadnje ure v se p o rab 1 j a prave, osnovane po državnih subvencijah, vodnjake 7 zi- svoje varovance preskrbi. Konečno pa napada vino itd. ter o tem poroča. Ministerstvo kmetijstva na- dr. Bleiweisa, katerega imenuje „komandanta" v od-merava tudi v naši deželi izpeljati zložbo zemljišč; boru družbe kmetijske, „komandanta" v dež. odboru Jn tu bode treba pomoci, da bomo ljudstvo pridobili za to večine deželnega zbora, ki slepá za njim hodi itd. Ta jako koristno osnovo; samo za to, ako bi se posrečilo, surovost vzbudi velik hrup. Posl. Horák zakliče zbor-je 10.000 gld. tudi druge dežele, Dolenja Avstrija celó t premalo. Popotnih učiteljev imajo nice predsedniku, da nasprotna stranka sme početi vse Dežman karkoli hoče , da pa govorniku narodne stranke takoj hoce le ,,kulturinzenirja" liix OCUU^CU, UUUUtUl UUUCIJ p«» ^icnga ucocuw. i . mo » vvcio aauicva , uaj OVJ T bode Bkrbel za vse kmetijstvo, ne samo za senožeti. steneck zavrne k ,,redu", čemur se je predsednik za senožeti; popotni učitelj pa pretrga besedo. Dr. Bleiweis zahteva naj se Ve- Dežman pravi dalje, popotni učitelj se bo lahko ce- ognil s tem, daje Vestenecka opomnil, naj v go- eJ dobil 7 pri Dežmanu je vse lahko 7 spretnega voru ostane pri stvari sami. Vendar je to Vestenecka 142 tako upnilo, da ko je hotel potem še nadaljevati govor, po katerem je okoličanorn našim vendar se mogoče ni vedel več kaj povedati. Oglasil se Schrey > ki pa potem d « tovariši njegovi že prej povedal nekoliko tega ponavljal, kar so Potem je dr. Po kluk rekši svoj predlog na kratko, Dežmanovih pa tehtno zagovarjal, rekši, da iz govorov in druzih nasprotnikov je očitno postalo, da je treba skrbeti narodnjakov spraviti za poslance v zbor, hud trn pêti , zato s svojatjo svojo kuje prenaredbo volilneg reda že več let, vendar mu dosihmal še ni obveljal da dobil skem preke zato, da prvi že sprejeti predlog ne bil volilni red, po njegovih željah predrugacei ceaarjevo potrjenje. Kakor gorjé vam na Kran , če bi. nemcurji dobili većino v zboru , taka & kake Poročevalec dr. Bleiw den rih i vdarj dalje dokazuj ) kako godi nam Tržaškim Slovencem pod regimentom lahoi skim. Bog pomozi ! previ predlog ôr. Po k hi kar ja, provociran po govo v i asprotne ke. Ce pa baron A p fa It ,,eine neue Belastung des Landesfonde ( vprasam barona A p fa It □ popravi dopisi 0 in njegove dru gove: kako da , Landesfondu niso nič ,,belasteť4 viděli, vult RllSije 21. aprila, rj * Quern Jupiter perder ko so za ne steneckov volitvah ne bode zboru, odgovar ja m š k o g 1 e d mu d voti zuganj v e č i i 3300 gold ) e- dementat". Le ta izrek je tako znan in tolikokra se je vresničil, da se nam res bolj smešno, kakor čudn pa a po novih več v deželnem zdi to kar se , da se volitve poslancev v prihodnji deželni zbor ne bodo, kakor volitve v kupčijsko zbor- godí v Londonu in v Carigradu Koliko si je Ruski car prizadjal, da bi ostal veren san sebi, svojemu čuvstvu, svojim idejam, resnični in krist janski civilizaciji , ki ne tirja krvavih vojsk, ampa£ nico, vršile z b eri Č i Í Pri konečnem glasovanji so po skoro 5 ur trajajo-čem boji obveljali vei odsekovi predlogi s Poklukar- mirne sprave stonj ; al vse njegovo prizadevanje bilo je za Angleški ,,interest in pa Turska surovost sc Ko so se ^ jevim dodatkom vred. glasovanji so namreč gla- , Gras- sovali za te predloge: grof Barbo, dr. Bleiweis selli, Horak, Kotnik, Kozler, Kramar, Kramarič, Lav- mocnejši, kakor miroljubje Ruskega cara. Londonu prepirali o protokolu in se půlili za vsakc njegovo besedico, nevoljno je vsak Rus odprl svoj za rencič, Murnik > Obreza > Pakiž, dr. Poklukar, Robič ; Rudež, Tavčar, Toman in dr. Zarnik. Nasprotno so pisnik in premisljeval vse to, kar so Evropski diplomati govorili in pisali z začetka Hercegovinskega ustanka do poslednjih poročil o Londonskem protokolu, in z britko vitez Gariboldi, vitez Kal- glasovali : Braune, Dežman, tenegger, vitez Langer, grof Margheri, vitez Savinschegg, Schaffer, dr. pl. Schrey, baron Taufferer , grof Thurn ironijo si je mislil: nu, Turško-slovansko prašanje b >do zdaj zdaj pokopali na nekoliko let ; dveletni krvavi Slo- vitez Vesteneck in Zagorec. ? Deželni zbor Goriski. vanski boj s Turškimi barbari je prinesel kristijaoom britko povišanje s Turškega kola na Londonski proto-kol. Al previd.i05t Božja je delo drugače za-sukala. Perfidni Albion, kakoršen je vseiej bil, kakorš- 0. seji so se obravnale med drugimi uni&rat nega se je kazal y ko je podpÍ8aval Andrašijev projekt omenjenimi še te le reči. Kmetijska družba Goríška je ko edini ni hotel podpisati Berolinskega memoranduma > 7 prosila 7 da bi se ustanovila deželna živin o zdrav- ko se je v Carigradu na videz udeleževal s poslanci niška šola v Gorici. Zbor je zavrnil to prošnjo Podpore so se dovolile Fr. Pečenko-tu (50 gold.) učencu živinozdravniške šole v Ljubljani ; Andrejů Bra- tuž u 7 aijaku više šole kmetijske (100 gld.). drugih držav konferencije, za njihovim hrbtom pa perfidno zaveral Turka, da konferencija je le komedija u tfra- bila: prav tacega se je pokazal pri podpisovanji Lon-Šesta donakega protokola. S protokolom se Evropejske vlade seja 20. aprila t. 1. (ob 11. uri dopoldne). Na dnevnem redu: kmetij s kaš o la. (Poroč. Del Torre.) Sprejet je ta-le predlog : Sola mora ostati skoz in skoz praktična in imeti eno vodstvo; deželni odbor naj skuša obračajo do Turčije ter tirjajo, naj spolni reforme, katere je konferencija spoznala za potrebne ; verolomni Albion pa, podpisavši tak protokol, hiti dementirat svoj podpis z deklaracijo , da protokol ne bo imel veljave 7 ako se ne doseže njegov cilj to urediti za letos začasno to šolo po sedanjih pravilih ; za prihodnjo sesijo pa naj podá temeljito poročilo o njej z določnimi nasveti. V ta namen naj dobro pretrese vse dotične spise in predloge, ki so v tej zadevi zboru ali reô> Da primer, pomarančo v roči ) če Rusija s Turčijo ne položí orožja z rok! Ali ni Londonski kabinet podoben harlekinu , ki zijalastemu ljudstvu kaže kako ,,Sehen sie, meine odboru došli. Deželni zalog kaže 14 rubrikah) več ko 106 gold, primanjkljeja, kateri se bode polnil z Herrschaften rok i pomoranca eins t 7 zwei > drei (( nic ni v dokladami, in sicer: z 12°/ 20 °/ 0 k neposrednjim davkom ; z pomeranče nikjer ni! Dokazal je verolomni Albion resničnost besedi nemškega poeta, da tudi v ne- o na vžitnino od vina in mesa in 1 gold, na vsak hektoliter potočenega piva se je sklenilo tudi še MW J vy uuiViiiiV/ «UU1 ov to y (1 ŽA M &J Ql* UUUVl pVO ÍV1 Ul y U C4 se šola do leta 1878. prestavi v poslopje za-njo nakup- Gledé kmetijske šole sl. odbor poskrbí da umnosti je metoda. S svojo neumnostjo, da zavoljo An-gleških ,,interesovfi bi se morali odreči od človeških pravic Slovani Balkanskega polotoka in ostati pod Turskim jarmom, je primoral Ruskega cara, odreči se dalj- ljeno v Podturn *jvuu v JL uu liai u y - v>o uc; KJ\J prevelikih stroškov. Važen je če ne bo prizadevala ta preselitev V • sim besednim prepirom in stopiti na delo. Včeraj se razmere (.dttUi&ig - sklep, via ixjja UCůClUC âlUCUJO&C bUlC Iti Y - nateljstvo podati natančen račun o nekih predelkih gledé na nekakošne je odpeljal car s carevičem naslednikom in generalom da ima deželne kmetijske šole rav- Ignatjevim armadi v Kišenjov. Po V8e je tedaj zapopadenih v prevdarku dež. zaloga, kmetijska šola! Deželni zbor TrŽaski. ti ljubeznjiva (Dal. prih.) gotovo, da bode boj. Jutri ima Ruski poverjenik v Carigradu vojsko napovedati in potem se odpraviti čez Odeso domov; tedaj predno přejmete to pismo, je Ruska armada že prestopila reko Prut Zdaj tedaj je vpra- šanje kakošni bodo nasledki vojske? in kakošna bo tem deželnem zbo lahonska kakor to, da ta večina 7 v katerem vlada večina vojska sama? Tukaj je dvojno mnenje: eni mislijo 7 da 7 ni o političnih zadevah nič druzega poročati ih nič druzega poročati, Bosno in Hercegovino vbo vzela Avstrija, -kedar le more, neumorno Nikšic, Podgorico in Spico vzame Crnogora »««vi iv, un ici vçviuja, ivjCi IU ivcuai 1C lu dela na to , da bi laško žrelo pogoltnil slovenskega v Trstu in okol 7 vse 7 7 kar Je Rusija pa bo vzela za se v Aziji Batum, ob Donavi njegovi „ad majorem Italiae gloriam". Starcu Herm et u je zato volilni red, « Hvala lepa ! Prosimo nadaljevanja. Vred. 143 listi košček Besarabije, katerega je odstopila pred 20 leti, iz Bolgarije pa bo naredila samoatojno kralj est v o. Drugi pa mislijo, da vojska bo segla bolj široko: na eni strani bodo Angiija, Francij a in Italija s Turčijo; na drugi strani pa Rusija, Avstrija in Ne m čij a. Tudi je nekaj znamenj, da z le temi se bo zvezala Severna Amerika. Ce se spolni to poslednje mnenje, tedaj , če Bog dá in sreća unaška , Angiija bo drago plaćala svojo neumnost. Te dni so Moskovske „Vědomosti" pretehtovale današnji položaj in prišle so k sledecemu sklepu: „Komedija iî8tupok přihodit k koncu, nacinajetse serjoznoje dej-stvije; vskore pred vragi našimi (Angleži) predstanet Rossija v svojej čistotě i sile, kakova ona jest i kakoju Bog prizijvajet jejó k dejstviju". Pred nekaj tedni je bil izdan ukaz , da koncesije na zidanje novih železnih cest se bodo dajaie samo takim kompanijam, ki se bodo zavezale ves potrebni materijal, mašine, vagone in druge řeči pokupavati v Ruskih fabrikah. — VKronštatu 80 zaceli delati novo železno ladijo (bronenosec), ki bo se veča, kakor znani Angleški velikan. — Včeraj je poôil glas, da Ruska vlada bo napravila domaće poso-jilo s 500 milijoni rubljev proti šest odstotkom, ne pri bogatih bankirjib , ampak pri narodu, in to zarad ekonomije, da vsi obresti ostanejo domá; od neruskih dr-žavljanov podpisavanje ne bo se prejemalo. Ta no vica je naredila veliko veselja zato, ker po takem bode mogoče tudi mali kapital naložiti varno in koristno. V Gorici 29. aprila. — Imenitna je naša — recte baron Czornig-ova — Nizza, ali še še imenitniša je bila stara Gorica. In jez, ki sem „laudator temporis acti", trdim, da v stari Gorici je bilo vse bolje. Kaj ne? Kako so romali nekdaj naši meščani vse 3 velikonočně praznike — vsak dan kamv drugam jést — >>gu-banice", namreč, 1. praznik v Št. Peter, 2. praznik v Solkan, in 3. praznik v Št. Andrež — oziroma na Ro-jiceÎ ? Naš sladopek Jos. Jeran — stara firma — je pridobil letos staroslavnim velikonočním Goriškim gu-banicam in pincam novo slavo s tem, da jih je poklonil presv. cesarju. Nj. veličanstvo je darilcu te dni poslalo naprsno iglo. — Naš prejšnji deželni glavar, g. Fr. grof Coronini, je přepustil vse dnine (69 gold.), ki bi jih bil imel potegniti kot poslanec za letošnjo sesijo dežeinega zbora, ubogim Goriškega mesta. — Stranišča se že trebijo po pneumatičnem sistemu, pa ne še vsa. S 1. majem bo to obligatorno. Dotične priprave in naprave društva Covacig & Comp. so prav čedne. Več o tem jako praktiČnem predmetu o drugi priliki. *) Iz Danj v polit, okraji Kočevskem. — 25. sušca smo imeli novo volitev županstva, pri kateri so bili iz-voljeni: Anton Zobec, posestnik v Danah za župana, Franc Pah u le, posestnik iz Rukavce, in pa Tomaž Kljun, posestnik iz Sajovc, za svetovalca. Iz Lok 25. sušca. — Pri današnji novi volitvi županstva so bili izvoljeni: Matija PanČur, posestnik v Potoku, za župana, Matija Resnik, posestnik iz Lok in pa Janez Brlič iz Lasenovega, za svetovalca. Iz Ljubljane. — Vojska s Turkom je potisnila vse druge dogodbe v kot. Cesar je želel vsak , komur srce človeško v prsih bije, da se zgodi, zgodilo se je na sv. Jurija dan, — Rusija je vojsko začela s Turškimi barbari, o katerih tudi naše narodne pesmi vedó veliko grozovitosti pripovedovati. Ni tedaj čuda, da vroče simpatije Slovencev spremljajo Rusko armado na njenih potib, vsaj bije sveti boj za človečanstvo, kristijanstvo in slovanstvo. Da tudi Avstrija *) Prosimo, ker bode tudi nam Ljubljančanom v poduk. delà vojne priprave, to se je kazalo že davno pred našim i očmi, čeravno se še danes gotovo ne vé, kaj da namerava. Iz smodnišnice (pulvernice) Kamniške je smodnika nakupičenega v magazinih na Ljubljanskem polji; fužini v Dvoru in Gradacu delate že celo leto střelivo; že davno je došel ukaz, da se v šolskih prostorih, če bo treba, vkvartirajo vojaki ; hišnim posest-nikom je čez navadno vkvartiranje napovedana čveterna obleg* , magistrat ima nakupiti 4000 centov sena itd., kajti 40.000 vojakov utegne priti v Ljubljano in okolico njeno. Da bode po takem tudi nas zadelo mnogo težav, ki jih bližina bojišca za seboj ima, o tem ni dvombe ; al rad bo vsak žrtvoval, kar more , da le bode izid vojske srečen in Turek se umakne iz Evrope, kjer je silovito si podjarmil lepo slovansko in kristijansko zemljo. — (C. k. deželna komisija za konj er ej o) je od po-sestnika Jan. Fajdige v Sodražici kupila lepega 3l/2 let starega žebca za 700 gold., ki bode na žebčarski btaciji v Ribnici živinorejcem za rabo. — (Deželni odbor) je v seji 28. aprila pritrdil predlogom dotičnih krajnih Jn okrajnih šolskih svetov, da se služba nadučitelja v St. Vidu pri Zatičini podělí Jožefu Kor ban u, sedanjemu učitelju v Vodicah, — služba nadučitelja v Kostanjevici pa Leop. A bra m u, sedanjemu učitelju v Nemški Loki. — Deželni odbor je sklenil vsled zadnjih slabih letin stradajočim v občini Raka nakloniti do 1000 gold, podpore iz dežeinega zaklada. — (K shodu katoliskemu na Dunaj) so se podali gospodje Karol Klun, dekan Skubic, dr. Gogala, dr. Jare in drugi. — ( Velika beseda) v soboto na korist ubogim učencem tukajšnje gimnazije in realke v deželnem gledališči izvršila se je na vsako stran hvale vredno. Vse pevske in gla8bene produkcije kakor tudi deklamacija bile so z velikim aplavzom sprejete, učencem tako kakor njihovima učiteljema gosp. A. Forsterju in pa J. Gerstnerju na čast. Ker je bilo gledališce v vseh prostorih čez in čez polno, je bil tudi dohodek te milodarne „besede" zdaten in tako njen namen veselo dosežen. —- (Zabava na korist Vicanom) , ki jo je sinoei v čitalnici napravil „Sokol", je zbrala posebno veliko ob-činstva, dohodek pogorelcem utegne tedaj zdaten biti. — (Smesna epizoda iz dežeinega zbora,) Deželni uradniki so zopet letos — vsaj prositi nikomur ni zabranjeno — vložili peticijo deželnemu zboru za povek-šan je place po meri cesarskih uradnikov. Zbor ni V8lišal te peticije, ker deželni zaklad polnijo le dav-kovske přiklade, katere so že tako prevelike. Al vitez Vesteneck, ker v noben odsek voljen, je dolg čas prodajal celih 14 dni , je pri tej priliki, kakor se sliši, si s pritrjenjem svoje stranke izmislil predlog za novo organizacijo deželnih služeb, da se prikupi urad-nikom. Al tudi ta predlog je narodna večina v zboru zavrgla. Vendar je, čeravno petenti niso zboljsane plače dobili, Vesteneckov predlog mehka srca treh posebno lačnih uradnikov — D. H. O. — tako ganil, da so Vestenecku napisali zahvalnico, nabrali za-njo še 12 podpisov enakomislečih tovarišev in jo preteklo nedeljo v veliki gali z visocími štulami osebno nesli svojemu pokrovitelju v Litijo, od kodar se nam poroČa sledeče: Adresat je Ljubljanske softe jako milostljivo sprejel, a se sam začudil, kako da mu prinesó drago-ceno adreso za to, da niso nič dobili. „Kar danes še ni — so mu po teh besedah nekoliko osramoteni softe odgovorili — utegne pa kmalu biti, vsaj ste prepotentni národni večini v zboru v obraz povedali, da jej že mrtvaški zvon zvoni; potem pa priđete Vi na 144 dêlo deželnim uradom in naše zdaj revne službe bodo na korist deželi mastneje. Alah je velik, in Vi ste njegov prerok!" — S temi besedami se je poslovila lačna trójica in se vrnila v Ljubijano , kjer pa jo je, kakor ,,Tagblatt" pripoveduje, morala na kolodvoru policija pod svoje krilo vzeti, da se jej ni zgodilo , kar se je nedavno v Trstu pripetilo magjarskim softam , ki so Kerim-paši nesli sabljo. Ali je res kdo, kakor „Tagblatt" pravi, na kolodvoru nameraval demonstracijo softam , ne vemo ; to pa slišimo, da ne le veljavniši deželni uradniki so nevoljni o takem strankarskem postopanji, ki bi ga ces. vlada med svojimi uradniki nikakor ne trpela, ampak da tudi drugim ljudém se gnjusi ta skandal. — (VeseliČen ŽelezniČen vlak) se v nedeljo zjutraj ob 8. uri odpelje iz Ljubljane v Le s ce, zvečer pa zopet pride nazaj v Ljubljano. Napoveduje se nam, da vsled homatij Turških utegne vsak tukajšnji hišni gospodar dobiti štirikrat več o vkvartiranje vojakov memo navadnega. To je silna nadloga večemu delu hišnikov, ki ne vedó, kam bi djali toliko vojakov , pa tudi je mogoče , da toliko pobišno nastanovanje utegne za zdravja voljo nevarno biti. Ce pogledamo v „sporočilo o 31etnem oskrbovanji mestnih opravil v Ljubljani od leta 1864. do maja leta 1867.", to je takrat, ko je pod županom dr. Cos to vi m národna večina oskrbovala mestne zadeve, beremo na 10. strani to Ie : Nastanovanje — Bequartirung : „Vojskine zadeve leta 1866. so naložile mestu večo težo nastanovanja, katera se je pa po skrbi mestnega zbora brez posebnih težav za hišne posestnike poravnala. Skupaj je bilo leta 1866. v Ljubljani nastanovljenih : generalov in štabnih Častnikov 259, nadcastnikov 5067, prostakov 416.940, zraven Še konj 34.278. Za nastanovanje prostakov so se sezidale posebne barake, v katerih je bilo Čez 139.000 mož in 7000 kónj vkvartiranih , in kateri so po previdni skrbi mestni kasi le 3750 gold, stroškov prizadele." Gledé na to vredbo leta 1866., katere se hvaležno še prav dobro spominjamo , vprašamo si. mestni magistrat: ali ga ni volja, po izgledu županstva 1. 1866. nemudomavae, kar treba, učiniti, da se breme tudi v zdravstvenom oziru nevar-nega hišnega vkvartiranja vojakov meščanom tem bolj olajša, ker tudi vojaki so raji med seboj, kakor pa raztreseni po različnih kotih? Več hišnih posestnikov. Noviear iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Veliki shod katoličanov na Dunaji obrača veliko pozornost na-se. Zbralo se je čez 3000 deležnikov, med njimi 10 škofov, iz različnih dežel Avstrije ; navdušeni telegrami iz vseh krajev našega cesarstva, Nemčije, Italije, Francije, od duhovščine Kranjske, knezoškofa Krškega itd. pozdravljajo zbor, kate-remu predsednik je izvoljen grof Egbert Bel kredi. — Sklepi shoda Avstrijskih škofov držijo se še tajno. — V zbornici poslancev je bil po nasvetu dr. Herbstovem izvoljen odbor s 45 udi, kateremu so se v pretresanje in porcčanje izročili dozdaj zbornici izročeni nacrti in vsi prihodnji vládni načrti, ki zade-vajo novo pogodbo z Ogersko. (^dffrtVAiTlí tn»oiínílr • Alnlfri IÎÛIAU HPi«!» i« . — Giskra in njegovi Turkom prijazni tovariši stavili interpelacijo do vlade: ali ona vé in odobra politiko ministerstva vnanjih oprav o Turških zadeva in če jo odobrava, kakošen cilj in konec ima ta po tika? — Odgovora Turčini niso še dobili. Hrvasko. — Nadvojvoda Albrecht potuje po ra ličnih krajih naše dežele; 9. dne t. m. pride v Zagre gre potem v Sisek, Petrinjo, Karlovec in 13. dne t. i pride na Reko. Ogersko. — V zboru Ogerskem je poslanec Ch< rin, zastopnik „neodvisne liberalne stranke", sta\ vprašanje, kateremu jedro je zagrizeno sovraštvo < Rusije. To zopet kaže kolosalen šovinizem Magjarsi ki po sili Avstrijo hoče tirati v razpad. — V Pešti zdaj velika glorija, Turški „softe" so namreč prišli o iskat svoje Magjarske pobratime. Na potu so bili j vseh mestih navdušeno sprejemani cd Magjarov; ka^ so jih sprejemaii drugi, o tem telegrami nič ne poročaji Crnajeva je naša policija s Prage pregnala, s Tu škimi „softi" pa smejo Magjari slobodno demonstrirat Anglesko. — Vladni časniki razglašajo kralj ičn proklamacijo, po kateri Anglija o Rusko-turškem bo ostane popolnem neutralna. Z Rusko turskega bojiŠČa. — Po povelji svojeg cara se je vsa Ruska armada jela pomikati proti Turšl meji ter zasedla najvažnejše tranjave, kakor: Galai Brailo in Izmail. Glavni prestop Donave ima biti o Dobruži nekje ; Turki še tega sami prav ne vodó, zat so popustili svoj stan krog Vidina in pomaknili se nagi proti Dobruži. — Srbi se zopet na noge spravljajc Rumuni ja je napovedala že vojsko Turku, in to j zeló važno. O većih bitvah ni bilo še slišati,, le prv straže Turkov in Rusov so se sprijele. — Crnogorsk junaki so tudi že zagrabili Turke pri Nevesinji, a ti si se jim umaknili po krátkém boji. — V Bosni in Her cegovini Turki sklicujejo v orožje vse mohamedance o( 16. do 60. leta.— Poveljnik armade Ruske, véliki knes Nikolaj , je izdal svojim četam razglas, v katerem po vdarja, da Rusija se ne bojuje za to , da bi kaj zemlj( si pridobila, ampak le iz tega namena, da osvobodi kr ščanske trpine neprenesljivega Turškega jarma. Enakc se glasi proklamacija Crnogorskega kneza, ki je te dni dobil od Ruskega cara križ sv. Jurja. — Grška ae tudi pripravlja za vojsko ter pomika svojo vojno proti mejam. — Angleži so poslali več vojnih ladij pred Carigrad, domá pa razglasili, da hočejo biti neutralni, naj-brž zato, da bi si Amerikancev ne spravili na glavo, kateri so jim hudo za petami. Poroča se celó, da je pet oklepnih Angleških ladij prijadralo do Krfa. — Med tem , ko se vse to godi, se Avstrija menda še naprej ziblje v zavesti varnosti. Da bi je le zopet ne prebi-tele dogodbe časa! Kursi na Dunaji 28. aprila. Unirani državni dolg 57 fl. 70 kr. Ažijo srebra 113 fl. 20 kr. Naredno posojilo 62 fl. 90 kr. Napolendori 10 fl. 38 kr. V Žitna cena SL rTlnBP.MtđPi^M BEI -!E9 KsSml --t.^'* Jftr■ J^^Blf» M.*1 - * v^ - iHfc 1 -v V Ljubljani 28. aprila 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domače 10 fl. 70. - banaška 12 fl. 94. — tnrsice 6 fl. —. sorsiee 7 fl. 77. — rži 6 fl. 90. — ječmena 4 fl. 90. — prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 10. — ovsa 3 fl, 4. — Krompir 5 fl. 53 kr. 100 kilogramov. . in-nf j „ JÍ - — — T • i i *