rp v • L eca j XL1V. i l H E3 ' r * ■ • Izhajajo v-ako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemaiie za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 20. januarija 1886. Obse g : Pogled v prirodino gospodinjstvo. (Konec.) O zemlji, kojo obdelujemo. O pogozdovanju Krasa. Petnajst resnic o gozdu. Imenik udov c. k. kmetiijske družbe kranjske. Poročilo finančnega odseka o dovoljenji de- želnega doneska 50.000 gold. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik. V po v z d igo sadje rejcem. Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. (vo^podar^ko *tvari. imenovano Ojsti duh v hlevih, ob vlažnem vremenu Pogled prirodino gospodinjstvo. (Dalje in konec.) na straniščih je amonvjak. Iz gnojevega amonijaka in iz raztopljivih amonijakovih soli jemlje rastlina svojo dušikovo hrano. ^ važna snov v prirodinem gospodinjstvu je Čista voda obstoji iz dveh zračnih snovi, to Zelo vod je, iz V3 vodika in % kisika. Vodik je najložja zračja Pri vsacem vdihanji napolnijo se pljuča s svežim snov ali plin, štirnajstkrat je ložej kot navadni zrak zrakom. Vdihani zrak v pljučah razkroji nekaj krvi ki se po pljučah pretaka dele krvi. Vodik gori z majhnim zublem, pri čemur razvija ve j to je 5 Gorljivi del krvi je ogljik ICl6iVl Umivaj XV A V 1} T UVlia ^UU £j ULlCtJ UlllUl fjuvivm^ L AUIUI ijUJ T v vdihani kisik sožiga liko vročino; za vdihanje pa ni sposoben. Popolnem ravno tisto, čiste vode v naravi ni. Voda ima vedno primešane kar tudi sožigamo v lesu, loji, olji itd. Ogljik pa ne rudninske snovi skozi in mimo katerih teče. Ogljikova zgine iz zemlje vsled gorenja, dihanja, trlilenobe itd., kislina da vodi okrepčalno moč. Apno naredi vodo ampak naredi v zvezi z kislikom ogljikovo kislino, trdo in slabo za kuho in pranje. Ako so v vodi gnjili katera je zračne oblike to je. plin, ki je brezbarven ostanki rastlin in živali je taka voda za rastline prav dobra, ljudem in živalim pa zelo škodljiva in dosti in ima bodeč duh ter kislo rezki okus. Ogljikova kislina ima ravno tako izvanredno krat vzrok nih in kužnih bolezni veliko važnost pri hranitbi rastlin in živali, ker jim Poraba vode v prirodinem gospodinjstvu je mno daje neobhodno potrebni ogljik. Ogljikova kislina je gostranska in važna. Obstojni deli vode služijo rast za človeška in živalska pljuča strup. kletih, kjer linam in živalim v hrano Voda aztopi redilne snovi mošt vre ali kipi. nabere se veliko te kisline. V sobah, ter je neobhodno potreba pri gnjilobi, .hladi zrak, na- se kojih peči se prej zapro, predno žrjavica spepeli tudi ogljikova kislina razvija in koliko ljudi je uže moralo umreti zarad tega. Pri nas na Slovenskem maka zemljo in pomaga razkrojevati rudnine buj Zunaj teh zračnih ali zgorljivih snovi pa potre rastlina še druge trde gorljive redilne fciiovi ? Te imajo v nekaterih krajih slabo razvado, pozimi sobo to so tiste, iz katerih rastlinski pepel obstoji, greti z žrjavico, ki jo prineso v skledi v sobo. Ljudje rudninske snovi se pa ne morejo same vrniti kot prej da jih vedno glava boli ter si ne imenovane ne snovi, nazaj v zemljo astlinam slami, mleku itd tožijo, da so bolni, vejo pomagati in vendar ni nič druzega vzrok kot za- te snovi grejo iz gospodarstva v zrnih strupljenje zraka z ogljikovo kislino. Ogljikove kisline in naše njive jih vedno bolj zgubljavajo. Ce pa hočemo se mnogo naredi, kjer ljudje ali živali dihajo, kjer njive v moči obdržati, moramo odvzete snovi z gno trupla gorijo, vrejo, gnjijejo, trhlenijo itd.; ogljikove kisline je vedno nekaj v zraku, in sicer na 1000 delov delov kisline. Eastline posrkajo po- lem zraka kake od- željivo s svojimi zelenimi deli ogljikovo kislino, vzamejo ji ogljik ter izsopejo vsled svitlobinega vpliva kisik. vemlji povrniti Če ima toraj rastlina na razpolaganje potrebne zračne in rudninske redilne snovi, potem je od nje same odvisno jih pretvarjati s pomočjo toplote in svitlobe v različne rastlinske stvari. Čudovito je, kako malo ačnili in rudninskih snovi zadostuje k stvai Pa ne samo ogljik dobiva rastlina iz zraka pak tudi dušik. Tudi dušik vliaja v zrak tam , am- koder jenju tako različnih stvai Človek in živali ne mo rejo porabiti za hrano enotere snovi, oni niso v stanu živalske ali rastlinske snovi gnjijejo ali trhlenijo, se iz ogljikove kisline zraka in iz gnojenega amonijaka ve da ne toliko, kolikor ogljikove kisline. Dušeč je meso in kri storiti, oni morajo svojo hrano dobiti iz najdragocenejša redilna snov zarastline, ker se težko tvarin, ki so uže blizu tako sostavljenje kakor meso v tako snov pretvori, kakor jo rastlina za hrano abi in kri. Človek in žival zamoreta se toraj hraniti le trenotku, kedar preide dušik iz kake trde oblike v s posredovanjem rastlinstva zračno, zveže se na mah z vodikom vode (o komur še Mi pa začudeno zremo na veliki krožilni tek snovi y spodej govorimo) v novo zračno spojimo amonijak katere v svojem teku služijo najprvo rastlinam v hrano in potem ljudem in živalim in slednjič potom Oglejmo si pa sedaj zemljo našega polja z očesom gnjilobe in trhlenobe preidejo v svojo prvotno enostra- kmetovalca, ne vprašajmo: Od kod je ta nost. Pri vsem tem se pa ne izgubi najmanjša drob- tinica ter vedno in vedno prikloplena se vdeležuje kro- stva ima pak, katere ugodne in neugodne obstoj emlja? am žilnega teka. Čudovito spremembo maloštevilnih zračnih in rudninskih snovi, vsled katere se stvarjajo tako emlj dele in ast in kaj svoj je koristno za rastlinino različne oblike in stvari, pa preskrbi božja moč > ki stoj Prvo pozornost obrniti dele amo na zemljine ob povsod v naravi deluje in stvarja. Način njegovega hrana rastlinam delovanja zamoremo sicer opazovati, njega pa spoznati kratko omenjati katerih je največ in kateri so važni kot Teh obstojnih delov hočemo na ali celo posnemati se nam pa nikdar ne bode posrečilo. G1 naših tal zemlji 7 kojo obdelujemo. in kremenina sta glavna obstojna dela Glina je enakovrstna zmes iz kremenokisle s;alu Vse dela na zemlji. Ce tudi gore in drevesa mne, nekoliko apnenca in kremena nasta, mehka, razdroblj potem lahko oblikuje. Vse barv v Gosta je, prste mirno stojijo, kakor da bi jim cel svet ne bil* nič ilovico Poleg svitlobai se omehča in se se najdejo na njej. navadne gline razločimo rumeno mar, so vendar sile na njih in v njih delavne, katere jih pretvarjajo in izkoristijo na prospeh druzih živih stvari. V Ce pogledamo v nebo kipeče vrhove naših gora ali pa doline, katere izgledajo kot struge nekdanjih velikih rek, nehote se nam silijo misli o prekucijah, ki so se morale goditi pred časi na zemlji. In tako je tudi bilo. Bili so enkrat na zemlji hudi boji med ognjem in vodo in nasledek je današnja oblika površja naše zemlje. Kolikor več časa je bilo med posameznimi dobami prekucije, toliko bolj pogosto prikazovale so se rastline in živali. Ko so bile enkrat sile, ki so zemljo pretvor-jale, umirjene, obrastla se je zemlja, živali so se zare-dile in Bog je vstvaril človeka. Tako danes stojimo > redko prstenasto zmes iz gline peska rumeno-sive bai skem Kranjskem apnenca in posebno razširjeno po dolenj A p obstoji iz kovine kalcij um ko j se pa v naravi nikdar sama za-se ne nahaja, ampak v spo Apnenik: naših gora je pa sestavljen jim s kisikom iz apna in ogljikove kisline vodi neraztopljiv a aztopi s apnenik je v navadni 3 V Ijikovo-kisli vodi Ce apnenik žgemo, loči se od njega ogljikova kislina in ostalo apno postane jedko. Mavec ali gip je zmes apna in žveplen sline ter jako dragocen za hrauitbo rastlin. Mavec topi se le v velikih množinah vode ki raz Žveplo in fosfo sta dve gorljivi tvar ki azvalinah tisučletij in na gomilah milijonov živih bitij, kateri so se pred nami vesesili življenja. Tiste čudovite naravine sile, katere so prej zemljo pretvor-jale. so sedaj naši tihi in pridni pomagači pri obdelovanji zemlje. Te sile pretvorjajo še danes zemljo, one delaj se v zemlji večkrat nahajate, a nikdar v veliki mno kislina je za rastline posebno važna. žmi Fosfor Kal in t sikom koj sta dve kovini spojeni s dostikrat nahajamo. Kali je glavni ob tojni del pepelike in solitarja, natron pa kuhinjske puste skale rodovitno zemljo soli, sode itd S&oj kalij Nekaj kaplj ine se v skalino poko lit se nene raztegnejo se tako zelo, da kamen razpoči in zdrobi. Tam izpirata zopet dež in rosa trdo skalo in odplavita rodovitno zemljo proč in povsod, kamor za- z solitarjevo kislino pa obstoji z natrona in klora. Tudi magnezijo in žele katero obdelujemo. z ogljikovo kislino je pepeli k a Kuhinj s k sol nahajamo v zemlj more seči zrak, razrušuje na tihem, da je komaj spo znati, najtrdnejše skalovje. Govorili smo uže o kisiku silnem naravinem razruševatelji; ta obgloda najtrdnejo skalo če najde snov, s katero se zamore spojiti Kjer najde v poljskih rudninah železo, brzo naredi rijo pogozdovanju Krasu. spomladi in v jeseni pretečenega leta pogoz-m ker se v veliki množici kamnov železo nahaja, raz- dilo se je na državne stroške zopet okoli 100 oralov padajo kamna, ker jih rija ne more več skupaj držati. Krasa. in sicer na ..mali na „maii gori" nad Zgornjim Leže drugem mestu zaraste se na skali uborni mah, čami 40 oralov, poleg Nemške vasi 10 oralov in na ki slabo preživi svoje dni, pa on srka kot goba vlaž rebr hudournika Bele v Vipavi 50 oralov. ta na nost m ogljikovo kislino iz zraka in te dve pričnete men rabilo se je 530.000 črnih borovcev in 20.000 ja razruševati skalo. Mah odmre in zgnije, naredi v ~ " " * vlažno zemljo, katera toploto vorov. Počez vlažnost se vleče 60 ter ogljikovo kislino razvija, ki zopet naprej ruši skalo stalo je počez ačunjeno prijelo se je vsega drevja 70°/0. Delalo se ni drago, kajti vsakih 1000 sadik ter pripravlja tla novim rastlinam gold. 50 kr Kmalu se zaseje esje Drage nasadbe so navadno tam, kjer je prostor > izraste na skali drevo. Drevesne koi potem grmič in slednjič za nasadbo namenjen od vasi zelo oddaljen in delavci iščejo po mnogo časa na potu zgubijo, ali pa če je svet zelo slabi in plitvi zemlji hrane, in kjer najdejo razpoko, kamnit, torej primanjkuje zemlje, katera' se mora od daleč donašati. Nasadbam sta preteklo leto največ škode naredila brzo va-njo vrinejo svoje izrastke, kateri v skali ru- jejo in drobijo. Voda pa odplavlja po močnih nalivih novo stvorjeno zemljo in jo nese po motnih in blatnih beli črv in zajec, prvi oglodal je sadikam koreninice potokih v dolino, kjer jo naplavi. Tako nastala je drugi pa vršičke, v obojih slučajih so se drevesca po-zemlja naših njiv in nastaja še dandanes. Sile, katere sušila. V spomladi tega leta zasadila se bode na državne so skozi tisučletja oglodavale gorovje in je spreminjale v rodovitno polje, namreč: toplota in mraz, voda, kisik stroške gora Sovič"pri Postojni in popravljale uže ob-zraka, žive rastline, ostanki rastlin in živali delujejo stoječe nasadbe. Zasajana gora Sovič bode za trg Pose vedno tiho naprej; te sile so najpridnejši pomagalke stojno velikanske važnosti, kjer se bode lep park za kmetom pri obdelovanji zemlje in ti kmetovalec si težko tujce priredil, sploh bode pa dobila Postojna krasno dosedaj kedaj na-nje mislil, ker niso zahtevali plačila! obleko. a dalje ponuja še več drugih občin državi toliko Krasa za pogozdovanje, da ne zmore vsega na enkrat, polagoma pa uže pride vse na vrsto. Pred 5 leti se je ljudstvo še malo zanimalo za pogozdovanje Krasa, zdaj se je pa toliko na bolje obrnilo pogozdi kamniti da je jelo ljudstvo hvaležno postajati, ako se mu svet kar je azvidno iz tega r- nm----- --------- ~ ' J^ uvg a, občina Zgornje Vreme neumorno delavnega gosp da je c. k. deželnega nadzornika Golla in c polit, gozdarja Fr. Paderja zarad izvanrednih zaslug pri pogozdovanj Krasa v obče, posebno pa Zgornje-Vremskega, častnima občanoma imenovala. 1. zrak na prostem, toj^j^g vlažneji. kakor 2. Iz tega vzroka v Gozd stori, da nižavah iti, provzroči okrita usti hiti odteku voda 6. Gozdi posredujejo se ustanove obdrže studenci kočih voda varu vlažnost tla uravnajo odtok te 7. oda v globini eneev. in 8. Gozd varuie vitne zemlje novitna nastajajo 11 10. Kjer ni gozdov, je ^J^sul Kjer ni gozdov, pct^lHlJM^i^ado 12. Kjer ni gozdov tudencev > in ne -L tl i po gozdu preveč bode odplavljena potem 15. Kjer ni gozdov Imenik udov c. kr. kmetijske družbe odbor (Po sako leto kranjske. 25. družbenih pravil zavezan je glavni družbenimi obravnavami vred do poslati p. t. udom imenik članov. Izpolnovalši to dolž nost prijavljali bodemo podi njihnimi člani po rsti, kakor so uplačale doneske za 1. 1886.*, gg. udj naj pa smatrajo ob enem to za potrdilo njih vplačila.) Podružnica v Postojni. ? Gg. Hofstetter Bezeljak dekan itd., predstojnik Arko dr. Deu Dekleva A., Dekleva F., Dekleva Ditrih And., Ditrih Ant.. Dolenc Ga i špari F., Fentler H., Jaks F., Jurca Kajbič Podružnica v Senožečah. Gg. Zelen Dejak > Dekleva posestnik itd., predstojnik, Debevec lene V., Franetič Magajna A , Meden havec ? Dekleva M.. Demšar K > , Do Kavčič H., Kavčič J.. Kavčič K. Okorn Perhavec Per t Premeri J., Premrov M.,' Suša Fr., Zetko Fr (Dalje prihodnjič.) Gospodarske zadeve v deželnem zboru. Vpelj povzdigo sadjerejcem. lovskih listov v naši deželi deželno-kulturnemu zakladu toliko je bilo mogoče postalo h dohodko klonila je da s tem zakladom ustanovitve deželne se je vsled računati. Presežek dohodkov tega zaklada nič, vnovič znašal je za leto 1884. nad 700 gold Deželnemu odboru se je zdelo inorejske šole na Slapu spravil na da žek za deželo najkoristneje porabil, ako se ob povzdigo sadje reje v deželi se ta prese za se je do c. k. deželnega šolskega da katera se red morebiti priporočal ta namen obrnil i, omenjajoč tudi, del one svote 1500 sld sprejema v proračun normalno-šnUkega zaklada za poduk v kmetijstvu na ljudskih šolah in se razdeljuje kot nagrada onim učiteljem, ki podučujejo v kmetijstvu, porabiti iravnost v povzdigo sadjereje Sklicevaje se na to, da se je na priliko leta 1884. poduk v kmetijstvu v naši deželi podučeval v 97 šolah s pripomočjo 101 učitelja (izmed katerih se je 33 vde-ležilo ......... posebnih kmetijskih tečajev), in katerega poduka se vdeležilo učencev, c. kr. šolsk trdil temu predlogu svet ni pri šolskih svetov sicer pa se je obrnil do okrajnih da naj poročajo o stanji šolskih dreves nic in opozarjajo dotične šolske obči da se jim drevesnice mogle privoliti podpore iz deželno-kulturneg zaklada. Vspeh postopanja omenjenih dveh oblastev zrazil se je v prošnjah došlih deželnemu zboru za amotne podpore šolskih drevesnic Gospoda odsek pečal se je obširno s temi proš njami in uvidel je, da se bo vsaj večinoma ozirati na nje izrekoma tam, kjer dosed je dotičneg da bode podpo čitelj tud •i daj P d poroštvo za to v resnici za sadjerejo vspešna ali pa tam, kjer je razvidno, da taka podpora zanesljivo obče pa se je gospodarskemu odseku zdelo , da bode vse te razmere pripomore k napravi šolskega vrta o njal deželni odbor sam s pomočjo glavnega odbora kmetijske družbe in ako treba tudi c. nega šolskega sveta, in da tedaj ni treba slavnem želnemu dežel i de varjal Dalj boru pečati se z razdelitvijo dotičnih podpor pa se je gospodarski odsek tudi še razgo katera druga sredstva mogl še pripomoči prvi vrsti vendar 17 i ur TT ' -L., " «-11 vvd X., Iiajuiu ., iu gicuc LUgčl »1 guspuuar Kalan M., Kogej F., Kraigher Al., Kraigher J., Kraig- krivati, da bodo ljudski učitelj her P., Kraigher renčič A., Lavrenčič Lunder ? Kraighe Lavrenčič Kustin F., Lav Lavrenčič M povzdigi sadjereje v deželi, in se je pri tem razun šolskih drevesnic, katere so konečno učni pripomoček, oziral na ljudske učitelje in ujihovo sposobnost pri tem poslu. In glede tega si gospodarski odsek ni mogel pri- samo tedaj mogli pripo Pikel > Margon Fr.', Medica M., Nolli A., Petrič dr. Pitamic J., PodbojvJv Ružička moči v povzdigo sadjereje, ako bodo poleg ljubezni za sadjerejo tudi sami dosti podučeni v tej stroki kmetij Sajovic J., dr. Sterbenc J., Špilar J.; Štefin J., Tavčar stva tečaj Temu namenu služili so zadnja leta posebni za poduk v sadjereji na slapenski šoli eno ? Strupi J Thuma J., dr. Vaupotič > Vernik ? Vičič ? pa se mora tukaj opaziti, namreč, da so se učiteljski pripravniki, glede tega poduka še zmiraj zanemarjali na učiteljišči ljubljanskem. Večkrat izrekel se je uže * naš deželni zbor za to, da je treba namestiti pri tem praktično podučiti se v sadjerejstvu, da bo pa tudi bo- goslovcem, dijakom viših razredov srednjih sol in dru- veudar nih strokah kmetijstva. učiteljišči učitelja strosovnjaka v kmetijstvu in je na- , , „ prosil slavno vlado, tukaj namestiti takega strokovnja- gim prijateljem kmetijstva mogoče, podučevati se v raz skega učitelja; toda do sedaj brez vspeha je ristiti v povzdigo kmetijstva, ako v učiteljišči podalo potrebnega poduk gotovo, da bo ljudski učitelj le tedaj mogel kaj komu bo samemu že vcepila bežen za to in v prvi vrsti za sadjerejo, katere naučiti se je poleg druzih predmetov tudi pripravniku mogoče. Gospodarski odsek bil je tedaj soglasen v tem, da se mora povzdiga sadjereje vsikakor pričeti že na učiteljišči ljubljanskem, v tem, da se tukaj namesti strokovnjaški učitelj za kmetijstvo. Daljne sredstvo v povzdigo sadjereje uvideval je gospodarski odsek v tem, da se gmotno pripomore razširjenji sadnega drevja s tem, da se vsaj v vsakem delu dežele ustanovi ena večja drevesnica < \arodno-gospodarske stvari % Poročilo finančnega odseka o dovoljenji deželnega doneska 50.000 gold. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik se glasi_______ 1885. štev. 67 drž. 3 lokalne tako-le: Drža zak. storil kon z i maj je podporo 200.000 gold. za gradnj Iz teh drevesnic imela bi se zakladati v prvi vrsti železnice iz Ljublj v Ka vsa potrebščina sadnega drevja za obsajanje j avnih s vanem katera se ima podeliti (Stammactiea) v imeno-esku, odvisno od tega. da tudi dežela Kranjska prevzetjeui glavinskih del cest in potov, v drugi vrsti pa bi se oddajala drevesca občinam in posestnikom po najnižji ceni tako, da bi priskoči z doneskom 50.000 gold., in je svojo dovolitev se sa dežela preplavila s sadnim drevjem in bi v to še na dalje formalno osigural v svojem II III. členu imeli pripomoči ljudski učitelji, podružnice kmetijske kakor družbe, občinska predstojništva, pa tudi c. k. gozdar- loga 34) sko osobje razjasnjeno v poročilu deželnega odbora (pri Kot taka deželna drevesnica imela bi služiti pred V \(X UCAClUa UlVJVOOUlta IUJVJI«. m fiutiin sanjv«, JU 11 uv/iunvv. tiuuuv.iiuvg«, ~ . -— —~ o------ katero ima c. k. kmetijska družba na svojem stanje kranjske kronovine gotovo znatnega zneska glede Finančni odsek je moral pretresati pred vsem vpra-je li dovolitev zahtevanega, z ozirom na gmotno vsem ona, vrtu na Poljanah v Ljubljani; druga za Dolenjsko mogla bi se morebiti združiti z vino- in sadjerejsko šolo na jati, opravičena in utemelj dejanskih razmer in glede vspeha, katerega se nade Dolenjskem ako ne kazalo morebiti združiti sadno drevesnico za Dolenjsko, Notranjsko Gorenjsko z Tu mu ni bil prvi ozir, se bodo li glavinske del niče, na katere se ima naložiti deželni donesek, v krat onimi državnimi gozdnimi drevesnicami, za katere se je kem času dejansko primerno obrestile. ampak vodilo ga c. k. vlada naprosila uže v minulem letu je tehtno uvaževanje sedanj stanj ndustrijalne Vsekakor treba bi bilo za ustanovitev takih dre- naravne produkcije v okraji, katerega bo premerila na- sad meravana železniška proga s vesnic naprositi državne podpore odločene povzdi jereje, zato pa bi se prirejale v njih sadna drevesca Katerimi bi se morale ob enem z drugimi javnimi ce- loga 34) uže jasno osvetlilo govoreč o rentabiliteti kam ka stran je sicer poročilo deželnega odbora (p stami vred obsajati tudi državne ceste v deželi niške železnice, in naštevajoč razne obrtne zavode Ker ima drevesnica c. k. kmetijske družbe v Ljub- terim bo dala ta proga nov dušek, ter omjgočila nova ljani v ta namen uže nekaj let najetega, na slapenski podjetja. Pozabiti pa se ne sme tudi razširjene lesne trgo- katere ono poročilo ne omenja, katera pa zaklada šoli izučenega vrtnarja, ozirati bi se bilo pri razdelitvi dotične svote deželno-kulturnega zaklada tudi na njo po okoliščinah v smislu dotične prošnje vložene pri de- ves atrakcijski okraj nameravane proge. Temu bo pri ložnost gotovo stopiti na podlagi bodočega, primernega želnem odboru. Gospodarski odsek toraj predlaga Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Prošnje občin oziroma šol Metlika, Kamnik, Tr tarifa v neposredno zvezo s Trstom z inozemskimi konsumenti. Blizu 50.000 oralom skoro nedotaknjenega gozda v katerega večem oddelku vrže sedaj kubični žiše, Osilnica, Šentrupert, Krašnja, Fara, Starilog, Ve- meter samo do 4 gold bode nova cena pot odprla like Polj Kamnagorica, Planina pri Vipavi Gorj in blizu toliko travnikom, katerih sedaj komaj krij trošek pridelovanja, bo s pomočjo te proge mogoče sta Dobrova in Spodnjilog za podpore za šolske drevesnice odstopijo se deželnemu odboru , da za te vrte s posre- viti na boljšo stopinjo gospodarstva dovanjem c. kr. kmetijske družbe posebno tedaj privoli iz preostankov deželno-kulturnega zaklada primerne pod Nadejati se je pa tudi z ozirom na strategično važnost te železnice, ki bo vezala s cesto, vodeča po ko- pore, ako dosedanje vspešno delovanje dotičnega učitelja likor toliko tuhinjski dolini sosednj njsko daj poroštvo za to, da bode podp tudi v resnici za polj Celj paralelno z državno veliko cesto, tekočo sadjerejo dotične občine vspešna pa tam, kj pod po Črnem grabnu da bode državna oblast tudi na to pora pripomore k napravi potrebne šolske drevesnice cestno zvezo po tuhinjski dolini obrnila svojo pozornost Deželnemu odboru se nalaga podpirati vzdrža- in to tem lože, ker se bode trošek za vzdržavanj vanje in razširjenje drevesnice c. k. kmetijske družbe v žavne ceste od Domžal do Ljubljane sigurno izdatno Ljubljani na Poljanah dalj pa skrbeti za to, da se zmanjšal tudi Dolenjskem, Notranjskem Gorenjskem usta In dalj te kamniške proge po tuhinjski do nove, ako kaže, skupaj z državnimi gozdnimi drevesni- lini proti Vranskemu, Žalcu in Celju j z ozirom na v cami večje sadne dre\ posebno razširjenje vrste sadnega drevja, s katerim bo obsajati javne ceste in pota si v ta namen naprositi državne podpo zadnjem času koncesijonirano progo Šoštanj-Celje glede prej omenjene eminentne strategične važnosti vprašanje, katero se mora prej ali slej izvršiti Deželni odbor naj c. kr. vlado vnovič nujno naprosi, da blagovoli namestiti na c. k. učiteljišči ljub- oiua, - -—j— ----- ----- ljanskem za poduk v kmetijstvu za ta predmet strokov- javne naprave, koliko je zlasti potrošila za cestne slek Pogled na gmotne razmere kranj dežele pomi koliko ona prav v zadnjih letih žrtvovala za njaškega učitelja da poduk v kmetijstvu tako vredi katerih jasna strategična važnost kaže, da se Kranjska da je pripravnikom dana prilika, popolnoma tudi pri teh napravah stavila na tesno stališče zgolj de » ielnega interesa vse to je utrjevalo mnenje j dovolitev zahtevane svote 50.000 gold. sicer nova da je , jako Deželnemu odboru se naroča, da stavi v prihodnjem letu deželnemu zboru primerne nasvete, kako občutljiva žrtev, pa da je tem bolj upravičena, ker bo bode preskrbeti sklenjeni donesek." ž njo storjen nov važen korak v oskrbi naših prometnih ___ .zvez, ki sigurno ne bo ostal brez vpliva na druge slične namere, katere glasno tirja kranjska dežela in katerim potem tudi niti vlada niti država ne bo smela svoje pomoči odrekati Zemljepisni in narodopisni obrazi Glede izpremembe sedanje trase na korist posameznim lokalnim interesom, se finančni odsek ni spuščal v'daljše razprave, ker je imel pred seboj na eni strani ozek oKvir gotovega zakona in ker ga je na drugi strani vodil pomislek, da so take male izpremembe mogoče Nabral Fr. J ar o sla v. 18. s janskih razmerah utemelj tudi pozneje pri izpeljavi gradnje v porazumlj kompetentuo oolastjo, katera bode sigurno vsako v desno zahtevanje primerno uva- "ževala, zlasti koder se bo po njem ugajalo tudi državnemu interesu. Kar se pa tiče ostalih toček deželno-odborske sveta, ki formalno osiguravajo dovolj Ostrovnoje pa Cukči. Ostrovnoje je utrdba ruska na nekem otoku male o Anjuja. Zasobne hiše so sploh Kedar je semenj v Ostrovnojem, tedaj so vse hiše natlačene s sejmci, ali vendar mora velika večina prebiti zunaj v šotorih. Ondaj je vse živo v utrdbi okolo Za večera zaplapo o ano svoto nasproti koncesijonarju, oziroma akcijski družbi, tudi glede istih finančni odsek strogo na pogoje, ničesar spremenil, ker se naslanjajo kakor jih je stavil državni zakon glede tem dovoljene državne podpore, in ker se mu ni umestno niti opravičeno zdelo, zahtevati še viših garancij mimo tam stipuliranih. lajo premnogi ognji in gore celo noč, okolo njih pa stoje, sede ali čepe sejmci in se grejejo. Ognji mečejo svoje žarke daleč po sneženi planjavi, in gosti oblaki dima se vlečejo po nebesu. Vzlasti glasni so Cukči. Razdelili so se v devet gruč po otokih rečnih, in ve- dej se kakor doma Prišli so od skraj vzhoda azijskega, od čukotskega nosa. Privlekli so s seboj na saneh žene, deco, hišno opravo, orožj šotore. Vozijo Želeti Je da najde to važno podjetj tudi med najbližnjimi interesenti ono gorko, dejansko zanimanje, katero je vsakako potrebno v konečno svrho. Finančni odsek predlaga v soglasji z nasveti dežel- jelene s spočitimi se Čukči s severnimi jeleni in za ta pot porabijo na vadno 5—6 mesecev, ker morajo velike ovinke delati in zategadel so skoro vedno na potu. Taka karavana ima navadno po 300 duš. Spotoma zamenijo svoje utrujene nega odbora nazaj grede jih zopet vzamejo » Slavni deželni zbor naj sklene Čukči prevažajo robo od Rusov k severozahodnim Ame slabih čolnih se prevažajo preko rikancem nazaj Kranjska dežela zagotavlja za gradnjo lokalne Behringovega preliva k Amerikancem, pri katerih na-železnice od ljubljanske postaje cesarjevič Rudolfove kupijo moržjih zob in kožuhovine, plačajo pa s toba železnice v Kamnik z dovlačnico k ondotni erarni pra kom z železnino, s stekleno drobnarij drugo robo harni donesek za petdeset tisoč (50.000) gold. avstr. ki so jo bili od Rusov dobili. Pri tem zamenjavanju navadno veliko zaslužijo. Prišli smo v Ostrovnoje prav na semenj, in tega veljave v notah. tem doneskom udeležila se bode dežela pri dobavi glavnice, namenjene za gradnjo navedene lokalne železnice s tem, da prevzame za 50.000 gold. avstr. velj. v notah glavinskih delnic delničarske družbe, katera se smo bili veseli. Došlo je bilo uže mnogo ruskih trgov cev z otovorjenimi konji. Vlada ostro prepoveduj som prodajati žganih pijač Čukčem, ali kaj se Ru hoče osnuje za to lokalno železnico. Ta udeležba je odvisna od pogoja, da bodoči koncesijonar dobavo ostale od državnega zaklada in od dežele nepokrite glavnice zagotovi v znesku, ki ga določi državna uprava, z izdatbo prioritetnih in glavinskih delnic družbe , katera se ima osnovati na ta način, da prevzame bodoči koncesijonar poroštvo za to in glede izhajanja z glavnico, ki jo do- Vendar le pritihotapijo kolikor toliko steklenic strastni ljubiteljem te pijače, in jo prodajajo neverjetno drago. Čukči trdijo o tej pijači, da po njej človek podivja.*) nekateri celo Tun- Na semenj prihajajo tudi okolni narodi no 1000 vrst daieč, na primer Jukahirci, Kamuti AJ JT. .. ^ » • guzi 5 o še drugi; dovažajo na semenj največ loči državna uprava za gradnj in Dividenda, katera pristoji prioritetnim delnicam, se izdado, ne sme se, predno nastane glavinskim delnicam pravica do prejemanja dividende, izmeriti više nego s pet odstotki. Glavinske delnice, ki jih dežela prevzame, morajo vživati enake pravice, kakor one, ki jih prevzame država in kakor glavinske delnice delničarske družbe, katera se osnuje. Vplačila za glavinske delnice, ki jih prevzame kožuhovino, ki jo zamenjujejo za sanice. Določili so merilo za letošnje zamenjavanje, sicer tako-le: dva puda črkeskega tobaka veljata toliko, kolikor 16 lesičjih ali pa 20 kunjih kož. Dne 11. fe- I razvili so zastavo na nekem Ko so Čukči ugledali zastavo, koj bruarija po službi božj stolpu so se ostrogovem dignili. Prišli so oroženi s sulicami z loki 5 dežela, naj se izvrše v dveh letnih zneskih, ki se za- čneta od leta 1887 dalj v onih rokih, katere določi državna uprava za vplačevanje glavinskih delnice, kijih prevzame država. s strelicami, prišli so v dobro urejeni slovesni rajdi ter se namestili s svojimi sanmi v poiukrogu okrog utrdbe. Njim nasproti so se postavili Rusi in drugi sejmci. Ne-strpljivo so pričakovali oboji, kedaj bode zvon zapel da bodo začeli zamenjavati. Iu kakor hitro je zvon zapel, mahoma so bili vsi^ živi do sedaj mirno s,toječi in stari, možaki kričalo sem in tje. Ruski Rusi Vsi so skočili na Cukče, mladi in ženske, vse je mrgolelo trgovec zna beretati eno roko vleče ali nese veliko Prvi vplačilni obrok naj se nikakor ne vplača prej, vrečo tobaka, v drugi drži par kotličev, okolo pasu ima dokler se do celega ne izkaže, da je vplačana in upo jna še ostala glavnica za gradnjo, katere nima po rablj kriti ne državni zaklad potaknjene nože, sekire, preko rame mu ljule, ste dežela, ter da je omenjena * Čujte uže podivjani žganjarji kranjski, ki se ob ne lokalna železnica po določilih koncesije dodelana injav- deljah in praznikih bijete in koljete, omamljeni od te ____ __________*_________ ^ ^ U » divje nemu prometu izročena vode 22 klena drobnarija in druga enaka roba, in tako obložen dirja sem dirja tje, od sani do sani. Kriči po ruski, nekoliko po čukski, po jakutski ali pa v mešanici vseh treh jezikov, ter ponuja svojo robo. Videti je treba kako vrešče, kako se porivajo in odrivajo. Marsikaterega porinejo v sneg, petdeset, sedemdeset tekmecev se podi čez njega, ali kaj se on zmeni. Če zgubi kapj ali rokavico, nič ne de, pobere se, ter gologlav ali brez rokavice dirja naprej, da-si je mraza do 30°. Vse drugače kot Rusi vedejo se čukči. Mimo in resnobno stoje okrog svojih sani. Samo kedaj pa kedaj žugne ta ali oni par besed zgovornemu Rusu, in če se pogodita, tedaj hladnokrvno porine svojo robo Rusu, in pograbi njegovo v zamenjo. Spomina vredno je pripomniti, da Čukči robe ne pokladajo na tehtnico, samo v roke jo vzamejo, par potov potehtajo in navadno dovelj dobro pogode, ali ima vreča pogojeno težo ali je nima. To za-menjavanje traje po tri dni; v tem času je vsa roba razpečana, in se ceni povprek na 200.000 rubljev, se ve da, po tamošnjih cenah, in potem se vrne vsak na svoj dom. Cukči so še malo poznat narod. Oni so med vsemi stanovniki severne Azije najčisteje ohranili svojo narod-nost. Miroljubni so zategadelj, ker čutijo, da nič ne premorejo proti drugim. Kočujejo po strupeno mrzlih pustarah sibirskih. Severni jelen jih oskrbuje skoro z vsemi za življenje neobhodnimi potrebščinami. Dolgu se niso mogli Cukči z Rusi spopnjazniti, še le, ko so do dobrega izprevideli, da jim le-ti nič žalega nočejo, še le potem so začeli robo ž njimi zamenjavati. In sedaj še le so Čukči spoznali uporabo železnine in drugih izdelkov ruskih, ob enem se je polagoma okrhavala njihova robatost in divjost. Večina Čukčev se je dala pokrstiti, ali žive še bolj poganski. Nimajo pravega zaumena o duhu kristijan-stva. Za darove se dado pokrstiti. Nekaj takega se je prigodilo tudi te dni z mladim Čukčem. Obljubili so mu več funtov tobaka, če se da pokrstiti. Novospreo-brnjenec je stal mirno in tudi dostojno pred zbranim občinstvom v kapeli. Ko sta mu kuma velela, naj stopi v kad, ki je služila mesto krstnega kamna, da ga po običaju ruske cerkve trikrat potope, tedaj ni hotel s prvega, odmajeval je z glavo, ugovarjal mnogo, ali razumel ga ni nikdo. Po dolgem prigovarjanju tolmačevem se je vendar udal in srčno skočil v mrzlo vodo, ali tisti hip tudi je začel lezti iz kadi in tresoč se po vsem životu je kričal: »Kje je tobak? Dajte mi ga!" Niso ga mogli pregovoriti, da bi še enkrat stopil v kad, da se krščevanje dovrši. Klepetaje z zobmi je dirjal okrog in kričal v enomer: „Je uže dovelj. Nečem ničesar več. Samo tobak mi dajte, tobak pravim!" Slednjič je popustil vse zbrane vernike in zdirjal v svoj šotor, da se je ogrel. Pokrščeni Čukči so dosedaj le malo se navzeli duha kristijanskega, sprejeli so nekatere navade, katere jim niso prenadležne. Zato je pri njih še vedno v navadi mnogoženstvo, vzlasti premožuiki imajo po več ženk, ki jih zamenjajo z novimi, kedar se jim poljubi, vendar stare zavržene uživajo vkljub temu še nekako spoštovanje. Tudi je pri Čukčih še v navadi nečloveški poganski običaj, da ubijajo pohabljeno deco pa stare ljudi, kateri ne morejo prestajati težavnega kočevanja. Pred več leti so ubili lastni sorodniki nekega jako čislanega ali bolehnega poglavarja, in to na njegovo lastno zahtevanje, in pri vsem tem so bili celo te misli, da so storili zgolj svojo sveto dolžnost. Mnogo vplivajo na Čukče še vedno „šamani". Vsako pleme, skoro vsaka karavana ima po enega, tudi po več, in njegov izrek ima največo veljavo in moč v vseh važnih zadevah. Ti šamani se zamikujejo vsled svoje na vso moč razdražene domišljije. Oni nimajo, dejal bi, nobenih pravih učenikov, niti pravega nauka razen nekoliko bajovitih sporočil. Vsak šaman dela sam za-se; domišljija mu je goreča, živci razdražljivi, obdaje ga mračna priroda, rad se umika v samoto, veliko" noč prečuje in se posti, pije razpaljive in opojljive pijače, veruje na duhove, vse to pa pripomore , da se mu naposled dozdeva, da res gleda duhove in prijazni, o katerih je toliko slišal v svojih mladih letih. Kedarkoli sem opazoval šamana v zamaknenju, vselej je napravil na-me mračen vtis. Groza obhaja človeka, ko gleda krvave oči njegove in divji pogled, krčevito spačen obraz in po koncu stoječe lase; mraz spreletava človeka, kedai posluša hripav glas, ki se mu šiloma izvija iz krčevito stisnjenih prs, pa votlo donenje čarodejuega njegovega bobna. Leta 1814. se je zgodilo naslednje na sejmu ostrov-nojskem. Čukče je napadla kužna bolezen. ko so bili prišli na sejm, ter je pobrala prav hitro več ljudi in severnih jelenov. Šamani so zagovarjali kakor so vedeli in znali, ali ni izdalo nič. Naposled so izjavili, da morajo žrtvovati nesega odličnega poglavarja razsrjenim bogovom, poprej ne bode odleglo. Imenovali so pozneje tudi dotičnega poglavarja, a ljudstvo se je prestrašilo ker prav njega je osobito ljubilo. Posvetovali so se možaki ter izrekli, da tega poglavarja ne dado v žrtvo bogovem. Kužna bolezen je naprej kosila ljudi in živali, a šamani se niso dali pregovoriti in omečiti niti z grožnjami niti z darili, da bi besedo oporekli. Naposled je dotični poglavar sam se ponudil v žrtvo, samo da otme svoj ljud. A nikdo ni hotel ubiti ga. Poglavar je opominjal in prosil, naj ga žrtvujejo bogovom da odvrnejo zleg, ali nikdo ga ni slušal. Začel je tora prositi in rotiti svojega sina, naj on stori, česar drug] nočejo, a ker sin le ni hotel, tedaj je začel oče groziti mu, da ga prekolne, ako ne sluša. Na to še le se je sin udal in zabodel očeta v srce. Truplo je prepustiJ šamanom, naj narede ž njim, kar hočejo. Naši dopisi. Iz Ljubljane. — Državni zbor ima prvo sejo dne 29. januarija ter mu je določen sledeči dnevni red: 1. Prvo branje po vladi predloženega načrta postave zadevajoč premembo postave z dne 20. junija L 1872. drž. zak. št. 86 o preskrbovanji poduka v vero-nauku na javnih šolah in na učiteljiščih in pa o stroških za to. 2. Prvo branje predlogov : a) Poslanca dr. Keil-a zadevajoč dolžnost države k plačilu samostojnih deželnih in občinskih naklad od železuiškega obrta; b) predloga poslanca Kreuziga, dr. Kronawettra in dr. Luegerja zarad dopolnitve prvega odstavka §, 74 postave z dne 27. apriia 1873. d. z. št. 66 o postopanji pri tožbah za male svote; c) predloga poslanca dr. viteza Wiedersperga in drugov, da se razveljavita odstavka 2. in 4. postave z novelo z dne 2. oktobra 1882. d. z. št. 153 spremenjenega §. 21. in 23. vojne postave z dne 5. decembra 1868.; d) predloga poslanca dr. Matuša o disciplinarnem postopanji s suplenti in polnočnimi učitelji srednjih šol; e) predloga poslanca Lienbacherja zarad posojanja kapitalov varovancev; f) predloga posl. Lienbacherja zarad dopolnitve postave o hišnem davku z dne 9. februarija 1882. d. z. št. 45. A sledeči dnevni red seji deželnega zbora se je obravnaval vezni zaklad, katerega je zbornica v nasprotji z vladino 1 zahtevo znižala od 16% dne 19. januarja Branje zapisnika o XV. deželno - zborni seji sednik je sicer temeljito na 150; /o Gospod deželni pred 1886 zastopal zahtevo vladino konečno velj Naznanila deželno-zbornega predsedstva Priloga 77. ostane pri 16%, Kakor je bilo minulih 5 let 5 da pa ugo uredb neposrednje davke za zemljišno-odvezni zaklad logi 32.) Poročilo finančnega odseka o najnižje dopuščene priklade na pn- von poročevalca dr. Mošeta in pa Luckmanna so tudi tako dokazavali ono dolžnost ? Priloga 76 Poročilo finančnega odseka o in vlado, da je pričakovati dila temu sklepu da dežela tuai s 15% po vsem spolni katero je vezana po pogodbi med deželo da bo vlada konečno pritr proračunu zemljišno odveznega zaklada zu leto prilogi 1.). Zanuni 1886 Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu .zaklada učiteljskih penzij prilo 17/2).) va je bila tudi razprava pri logi 80. glede povzdige sadjereje ^dotič spodarskega jeuiu predlogu točki o pri odseka priobčimo na drugem mestu) poročilo go Tret 6. Ustna poročila finančnega odseka očividno •j al to. ker namreč poslanec Dež m njim tiči „Schuivereino Linhart s prav ničevimi ugovori, katere je temeljito apostelj o prošnji podobčine Suhorje glede podpore za vrnil poročevalec dr. Pokluk za napravo mostu čez vodo Reko, o prošnji občine topliške na' Dolenjskem glede podpore za napravo vodotoka; C) o prošnji okrajno-cestnega odbora v Črnomlji za odpis dolga 7588 gold. 45 kr.; o prošnji okrajno-cestnega odbora v Radoljici, da jeli vsi predlogi gospodarskega odseka in so se konečno spre Konečno dnevnega nega odseka v želne se mu pregledalo predplačilo 5460 gld iz de zaklada raja, da nasprotji premesti obči prošnjo Višnj b vet o prošnji okrajno-cestnega odbora v Kranjski gori za podporo vsled škode, ki jo je uapravila po-vodeuj; o prošnji občine Moravče glede podpore za popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje; o prošnji vasi Nadanjeselo za podporo pri zgradbi nove cestne zveze z reško državno cesto: hočej ane govora izvolj Višnj živahna razprava pri točki 10. imenu uprav- š_k ega Zatičini sod- ugovora poslanca orska j>rošnja vsled zavlada oddala z je poslanec Šuklje kot posebno ognjeno zagovarjal Včeraj pa je g. poročevalec tudi nasprotno prošnjo druzih občin predlagal odstopiti vladi v do'orohot__ ž a nje. Poslanec Klun kazal je, v kakovo nasprotje o prošnji okrajno-cestnega odbora v Kočevji glede Sveteca tako se stavi deželni zbor, ker se ni oziral na ugovore podpore po 3000 gold. za leto 1885. in 1886 cestne namene; o prošnji občine Loški potok glede podpo preložitev okrajne ceste skozi vas Hrib. 5 za črno in belo. Poslanec Sukli hotel popravljati ta da skoraj ^ v enem dušku vladi priporoča se je zopet oglasil in je za drugi predlog upravnega odseka Priloga 80 Poročilo gospodarskega odseka toda vkljub podpore Dežinanovih pristašev njegova ni obveljala, ampak bil je sprejet predlog odsekov. Danes prične se razprava o statutu ljubljanskega o prošnjah občine Log, bralnega društva v Gorjah, šol- mesta po sledečem dnevnem redu skega vodstva na Dobrovi in o desetih druzih po c. k. deželnem šolskem svetu predloženih prošnjah glede pod- dne 19 pore za napravo drevesnic o marg 16. let nega poročila glede poduka v kmetijstvu na učiteljišči Ustna poročila gospodarskega odseka Branje zapisnika o XVI. deželno-zborni januarja 1886. Naznanilo deželno-zbornega predsedstva seji Priloga 78 Upravnega odseka poročilo o o prošnji komiteja za mostne in cestne zgradbe mesto ljubljansko občinskem redu in občinskem volilnem redu za glavno v Toplicah za odobrenje zgradbe ceste iz Gore njega polja do Toplic iz deželnega zaklada; o prošnji županstva v Črnomlji za znižanje cene 4 prilogi 24.) št Ustno poročilo upravnega odseka o > 13 14 soli -L**., 1U, Priloga 79 16. letnega poročila marg za o prošnji okrajno-cestnega odbora v Črnomlji _ vzdrževanje okrajne ceste Kočevje-Črnomelj-Met prodaji deželnega poslopja »igrišče Finančnega odseka poročilo o lika in Črnomelj-Vinica deželnega zaklada o poročilu deželnega odbora glede podpore za zgradbo mostov na občinski cesti od Ustno poročilo gospodarskega odseka o peticiji Kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici. Priloga 81. — Poročilo finančnega odseka glede Karlovice prilogi 62.) Kneja do branivnih stavb pri Trobiškem potoku poleg Radeč (k prilogi 27.) 8 o poročilu deželnega odbora glede dovoljenja pod pore za napravo občinske ceste iz Studenca na predlogo Golo Ustno poročilo posebnega odseka za vladno prilogi 60.) Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji ob 5 iine St. Ožbolt za razdelitev te občine dveh novih občin. m ustanovljenja 10, Upravnega odseka ustno poročilo o prošnji ne- 5 katerih občin zatiškega sodnega okraja za to sodišče ostane v Zatičini. da okraj 11 Upravnega odbora ustno poročilo o prošnji ne- posta.vnega načrta o razdelitvi skupnih zemljišč in o uravnavanji zadevnih pravic glede skupnega užitka in oskrbovanj postavnega načrta o sestavi deželne komisije glede zlaganja gozdov in o arondiranji gozdnih mej • m * odseka o Priloga 83 prilogi 38.) Poročilo katerih občin zatiškega sodnega okraja za določilo se vojaški nabor vršil tudi v Zatičini da povekšanji letnega doneska finančnega vojakov v Ljublj prilogi 39.) stanovitno nastanovanje Izjemoma rešile so se pri tej seji razun prošnj cestnega odbora kranjskogorskega, katera še ni rešena v finančnem odseku, vse točke. Zanimiva bila je raz- načrtu 10. Ustno poročilo upravnega odseka o zakonskem katerem se dovoljuje mestni občini pre- pril. 54.). po vzeti poroštvo za novo mestno hranilnico 11 prava pri točki 3. v odstotku priklade za zemljiško-od- ljenji podpore Ustno poročilo gospodarskega odseka o dovo da se deloma preloži in popravi cesta 24 V ^ * 4 med Mokronogom in Dolenjem Laknecem v mokrono- Uršula sta dejana v zapor — in to pot ne bodeta ušla škem okraji (k prilogi 61.) roki pravice. Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik c. t. lenjskem kmetijske družbe g. Gu s t v nedelj 24 — Tedensko poročilo kraj carske podružnice »Narodnega Doma4, v Ljubljani. Kakor nam poročajo naši m. popoludne po službi božji v Boštanji na Do- poverjeniki, pristopili so k našej podružnici z mesečnimi A. JL • • A « a A W • 1 • • • • 1 • • doneski tudi nekateri naši politični nasprotniki in pravi Pri gospodu deželnemu predsedniku baronu Nemci. Ne vemo, kaj jih je napotilo do te požrtvoval Winklerju povabljeni so bili sinoči vsi deželni poslanci nosti. ali osobne razmere ali prepričanja, da si se zida- ;.Narodnega Doma" v Ljubljani postavlja slovenski s razun nekaterih zadržanih je prvi gospod deželni predsednik hvalujoč se došlim poslancem potem pa^gospod deželni ae^^emu predsedniku soprogiT^Tf)~8. nrt pViče bode leta in k ta pri njem , narod tisti pouosni spomeniK, povedoval tudi tujcem, da si je mali sloveuski narod v občni kulturni zgodovini izbral sicer m^lo prostora ; a tega nališpal z drobnimi in dragoceuimi biseri. In hva-cžui smo jim za te darove. Imamo pa tudi v obližji ro- 12. ure in so bili deželni poslanci (druzih gostov ni jake, kateri so nam zvesti prijatelji in znanci; a kadar bilo vabljenih) enkrat^vsi združeni bjez raz]p^j\ £fra — veseli in živaBno'razgovarjaje se* SoiiashVv* "h poprosiš tacega Slovenca za mal donesek, pogleda te on melankolno v obraz, kakor ti dejal: „ Prijatelj, velike so tvoje zmote!" Res, siromašen je naš uarod slovenski in on ostane tak in ti poslednji uaši narod- Deželni kranjski ima še rešiti mnogo, njaki, ako ne mislijo skoraj popustiti svojih dobrih jako važnih predmeto sklenil bo, kakor vse dne 23. t. m. kaže, po svoje zborovanje prihodujo soboto dolgem, in kakor upamo, za deželo blagonosnem de lovanji. nazorov, naj ostanejo družnici. Upamo! vsaj prijatelji nam in našej po Ljublj Število razprodanih knjižic je narastlo na 43, tedaj za dve knjižici. Dobili smo ju pod št. 32 in 350 (poverjenika gg. J. O. in G. M.) obe iz Ljubljane. Lepo hvalo Imenovanje. Za nadsodnijskega svetovalca v imenovan je državni pravnik Grdešič z njima, kakor tudi onim. ki so nam poslali nekaj manjših Novega mesta, svetovalec Ledenig imenovanje za svot, nabranih na krajcarske knjižice, nadsodnijskega svetovalca v Gradec, nadsodnijski svetovalec Leitmajexpa je imenovan za v Gradcu t o^grosta t^eis^acha. včeraj opoludne gr^ neprenehoma sneg in ga je čez noč padlo io blizo kolena. To je Vreme Novičar iz domačih in tujih dežel. vsaj lepa bela zima. Sadje rej » ne pozabit Dunaja Dr zbor sklican na prihodnji pridno otresati sadnega drevj Grozovit umor. Neki J a n e z četrtek dne 28. t. m., izvolil bo, kakor se čuje ? svoje K s Trzina predsedništvo tudi za stalno v tej dobi dosedajnega rojen, še ne _40Jet star, o ^j^lj^e^ed^ predsednika dr. S m o 1 k a, prvega podpredsednika z ^n^keiiko-^tai^jo. z vdovo Taška Dobrovi, nred mostom Mengiša rojeno Uršulo Skrbeč Skrbcu) imeli svojo ma otrok starišem v Kozarj neje Taškar rodila znovrstno poskusila svoio rofa R. C1 a m - M a r t i n i c a in pa levičarja vit. Chlumeckyja. Glavni nalog, ki ga bo rešiti državnemu zboru, bo v prvi vrsti proračun za tekoče leto, potem pa se pričnejo poravnave z Ogersko, kar bo dalo mnogo novrstnih in težkega dela Iz Prasre svojim pondeljek pričela se je v Češkem smrti njenega moža JLMJ JL J. (D^ * j' v " J v/** ± O deželnem zboru razprava o jezikovnih oziroma na- odno-pi predlogih Plenerj Troj Poroče valce večine je Faček poročevalec manjšine Plener živela skrivej iz hranilnice vzela ves Popoludne pretrgalo se je zborovanje in raz- denar potem nadaljevala zvečer. Kakor je videti tudi Češki mati kmalu — po kratki bolezni umrla, zapustivša hče prava deželni zbor sklene zborovanje v soboto rinima otrokoma iz pr\ zakona krog 1000 gold % • ki Iz Trsta Iredentovci se zopet pr medeni so se vknjižili na hišo. Kmalu potem umrl je naglom skledi ker tudi v tretjem edu, kjer šteje do pastrk Kralj s fosforom od vži potrdila spi čulo. & pa došla sodnij komisija ni z ti delavki in obče se ie govorilo, da je bil zavdan moljubna stranka blizo polovico glasov, prodrli so pri ............' oziroma deželni zbor vsi njeni pn- tržaški mestni hiši nadaljevalo se bode tedaj še dalje dosedanje lahonsko gospodarstvo v blagor laškega Trsta. govorice Enako se je kmalu potem volitvi za mestni staši da je nečloveška mati dala svoji hčeri v prvega ikona Ivanki Taškar enako offtrupen štrukelj, ker je pa imel neprijeten duh kazala ga je na polj domači vender mero Ješprenovčevi z Kozarij. Vsled njenega gubnega jed stran in je svarila vrgla je ostruplj časa ostala nezau gospo sta najela drugo gostilno najprej v Ljublj ulicah, kasneje v Tomišlju. Večkrat koroškem deželnem zboru potegnil očmu. Slaba Kozarjah in doljub prof. Andr. Einspiel za to, da se sloven skim občinam dopošilja slovenski deželni zakonik v Rožnih tudi sklepi deželnega odbora v slovenščini. Dr. Luggin je trdil temu nasproti da tega v seg treba zakonca Kralj oma pastrko Ivanko kasneie skušala ostrupiti hčer (Nemcem gotovo glede zakonika pa je t. m našli sedaj snikom na voljo dano obrniti se do deželne vlade Ljubljano logom škar^umorjeno železnice med Uboga Koroška neposredni morilec njen je Solnograški deželni zbor bil je včeraj sklenjen kakor vse kaže, njen lasten očem Janez Kralj, m Jt j^ —— z dolgim železom razbil glavo. Kralj in njegova žena še zborujejo ki je Tirolski, Gornjeavstrijski j Gališki, Češki in Kranjski kJ Odgovorni vre ik: Gus Tis m zalo a