PODLISTEK. Rjekovskij: Iz življenja mlade učiteljice. Idila. 16. septembra. Voz se je ustavil pred gostilno. Na vratih sta me že čakala gostilničar s tolstim, smehljajočim obrazom, in gostilničarka, ki si je brisala roke v zamazan, nekdaj bel predpasnik. Stisnila mi je roko in odšli smo v kuhinjo, kjer je sedelo nekaj glasmh pivcev. Povela sta me v posebno, gosposko sobo. Fivci, ki so prej, ko sem Šla jaz mimo, vtihnili, so me začeli prav glasno kritikovati. ,,'A? Ta bo naša nova učiteljica? A?" ,,Ta bo, ta! Lepo punče, kaj ne?" Glasen smeh je spremljal te besede in meni je oilo mučno pri srcu. Pri oknu so se zbirale otroške glave, in tajno Šegetanie se je slišalo. Kratki so bili moji odgovori na zgovorna vpraSanja gostilničarke, a moja vprašanja dolga. Hotela sem vedeti vse, o značaju tega ljudstva, o župniku, in posebno o učitelju, ako je strog. Mračiti se je začelo, ko me je gostilničarka pomirila. Poslovila sem se ter odšla sama proti Soli, ki je bila malo nižje doli. Vas je čepela na visokem holmu, ra^ katerega se je videlo daleč na, okoli po sosednjih grjCib in globoko doli na morje. H|ge sq btte, Vaztresea^ pp nizkih holmih in dolinicab. Svečan večer je bil. . . Morje v dalji je zakrvavelo od zaliajajocega solnca, ki se je sunkoma potapljalo. 18. septembra. Iineli smo mašo. Slari župnik s srebrnimi lasmi jo je daroval. UCitelj je orgljal in mlada otroška srrla so pela. Veličastuo je bilo tedaj v cerkvi, spoznala sem veliko pomembnost učiteljskega stanu, in čutila sera v sebi moč, da bodem premagala vse ovire in težave. Zunaj pa se je smejalo krasno jutro nad griči, in rosne kaplje so se blišSale kakor dijamanti. Pere^ sa na lipi pred cerkvijo so trepetala v objemu vzhajajočega solnca . . . 28. septembra. Sedeminštirideset olrok imara pod svojim oblastvom in med njimi kraljujem, kakor kaka kraljica v svojera kraljestvu. A žai, moji nastopi niso bili bogve kako irapozantni, zato so šumeli podaniki in podanice, kakor Cebeie v paniu. A danes! Danes sem stopila s trdimi koraki v šolsko so-' ho, s strogim, resnira clirazom: primerjala sem se c. kr. dragoncu, škoda, da mi je manjkal bridki raeč in škornji z ostrogami. (Za ta nastop me je pripravil g. nčitelj! Hvala mu za to!) Po takem nastopu sem Sla gledat naloge, ki sem jih dala včeraj. Bile so večinoma lepo spisane, le Lojze Skoda je ni iinel. HSi spisal nalogo?" sem vpraSala strogo. Vtaknil je prst v usta in skremžil obraz. ,,Godba bo," sem si mislila. *Saj sem jo spisal, a naš Lovre mi je vse pofcefckal, ko sem jo pustil pred hišo." In res, potegnil je izpod klopi kos papirja. na katerem so bile narisane železnice, lonci, možiceljni itd. Koraaj sem zadržala smeh. Šla sem hitro dalje, kakor kak sodnik, ki &e zaveda svoje mogočnosti. ,,Zakaj nisi spisaia lepše, Nežika?" ,,Se mi je koračilo pero!" In pokazala je s pr:4oir,a, kako se ji je koračilo tisto presneto pero. Zasmejali so se otroci, Nežiko pa je posilil jok. Bala sem se katastrofe! ,,Po Šoli pridi k meni po novo pero, razumeš?" Zadovoljna je sedla, a iz zadnjih klopi se je slišal glas: „0, če bi vedel, bi rekel tudi jaz, da se mi kora6i ;pero." 2. oktobra. Cas trgatve, čas veselja. Otroei so mi prinesli r;olnP koše grozdja. ,,To je dala mania za vas" . . . A nagovori so bili še bolj naivni. ..Zato, ker Vas imam rada" . . . Polne ljubezni, prave, nehlinjene ljubezni, so bi'o Ui besede, in vzljubila sem to deco, te čiste c{rofk'e duSe. Daiies je lnanjkala moja ljubljena Marica. VpraSala sem njeno prijateljico: ,,Xa; je Marici?" ,,Ko sem gla v šolo mimo njenega doma, m\ je rekia, da mora zibati pupo in da jo boli trebuh . . . je odgovorila moško njena sosedinja. Ko se je vse pomirilo, sem imela nazorni nauk o kuhinjski pošodi in razjašhjevala to s slikami. ,-Terei, ti t&aa v zftdnjl klopi: kdo dela te l&n- c«? tv. 4/.. Tn vstal ]e dolgi Drejče, bil je menda najdaijSi v šoli in odgovoril je, kakor povelinik: ,,Tone Brus!" To je bil narareč vaški loneevezec — Rezijan — tisti, ki je imel ocala globoko doli na nosu in ki jo kri.Cal: ,,'c<esitiii" . . . O-lasen smeh je nastal v šoli po tem odgovoru. ,.Baha! Tone Brus je njegov boter, zato ga j9 iniOiiCvaJ.' A uolgemu Drejčetu so se zabliskale o6i in v žepu .je stisnil pest. V hipu je vse potihnilo. 5. oktobra. \tq(- jesenski dan je bil. Muftno utrujenje je bilo na ohrazih, zrak je ležal na otrocih, kakor mora. Iirela sem pevsko uro. Le s težavo sem jih uftila ono lepo pesem: ,,Stoji uCilna zidana. Pred njo je stara jablana. ,Ta jablana je yotel panj, sinica znese gnezdo vanj" . . , Le nerad je prišel glas iz mladih grl, zaspanost je objola otroke in trudneje so mežikali z ofimi. Da bi iili ^dramila iz te zaspanosti, sem vprašala najboljšo učenko: ,,Ka.i si si zapomnila o panju? Kaj je panj?" Norada je vstala in me debelo pogledala. !;Znese gnezdo vanj" . . . Je odgovorila z joka- jočim ^lasom. Nisem vedela, ali bi se jezila ali srae- jala. K sreči je pozvonilo. l(i. oktobra. Tako mi poteka dan za dnevom, daleč proč od imrnSMa mestnega /ivljenja, enakomerno kakor ura...