Stev. 229 TRST, y petek 18. avgusta 1911 Teftaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN t*d! ob nstJelJah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poscmične šte*. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobakirnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Ziutarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) C3LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ©smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 >t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v-aka a&dsijna vr^ta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. čpinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■*roSntn» na n«d*l]iko lzd&nj« „EDINOSTI" stane: *» eelo lato Kron 5*20, ca pol lota Kron 2-00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma so no sprejemajo in rokopisi se ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednikŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost', ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-HranllnRnl raJun štev. 841-652. TELFFOM It. 11-57 BRZOJflUNE VESTI. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 17. Med došlimi vlogami se nahaja šest peticij za splošne, enako in tajno volilno pravico in preti obrambenim predlogam. — Nato je sledilo poimensko glasovanje o vprašanju odtekanja peticij odsekom, odloženo na danes. Po štirih poimenskih glasovanjih je bila razprava prekinjena. — Prihodnja seja jutri. Papežu se zdravje vedno boljša. RIM 17. Papežu se zdravje stalno boljša. Sv. Oče je vsprejel danes zdravnika in svoji sestri, s katerima se je dlje časa razgo-varjal. — Poneverjenje pri „Matici Srpski". NOVI SAD 17. S prisvojenim denarjem si je Manojlovic zgradil v Novem Sadu dvonadstropno' hišo in si kupil posestvo 300 oralov zemljišča. — Manojlovicev sokrivec Markovic si je za poneverjenih 27.000 K kupil blizu Niša v Srbiji gozd. Oa se sedaj nahaja na dopustu in biva na svojem posestvu v Srbiji. Novosadsko redarstvo je že zahtevalo od niškega redarstva, da ga aretira in odpošlje v Novi Sad. NCVI SAD 17. Knjigovodja Marković, ki je z blagajnikum Manojlovićem poneveril pol mtfjona kron „Matice Srpske", je bil v Srbiji aretiran. Drd>tveni sluga po imenu Jankovič, ki ima 60 K mesečne plače, a si je pri tem nabral 100000 K premoženja, je bi! tudi aretiran. Manojlovicev zastopnik je izjavil, da trpi Manojlovic na omehčanju možganov. NOVI SAD 177. Blagajnik „Matice Srpske- Lazar Manojlovic je na policiji priznal, da je skozi sedem let poneveril 420.000 K Matičinega denarja. Po izjavi Manojloviča je v tej poneverbi sokrivec tudi Matični uradnik Marković, ki je od glavnega krivca dobil 27.000 K provizije. Manojlovića se aretirali. Vest c tej poneverbi in aretaciji je izzvala v mestu veliko senzacijo. Afera Tomašić— Matovšek. ZAGREB 17 Tukajšnje policijsko ravnateljstvo je stavilo lekarnarja Matovšek a pod policijsko nadzorstvo, da prepreči morebitni ponovni napad na bana. Ker je Matovšek brez posla in brez sredstev, je izgnan za eno leto, ter se ga pošlje na odgon v njegovo občino. Njegovi družini se nakaže denarno podporo. Fuzija hrvatskih strank v Bosni. SARAJEVO 17. Dne 20. t. m. se bo vršila skupna konferenca katoliške udruge in hrvatske narodne zajednice. Dispozicije za združitev obeh hrvatskih strank v Bosni in Hercegovini so zelo ugodne. Aviatika. PARIZ 16. Aviatik Vedrine je padel danes med poletom s svojega aeroplana v morje. Pokvaril se mu je motor. Aviatika, ki se je poškodoval na glavi in po ostalem životu, so rešili v čoln. BUDIMPEŠTA 17. Aviatik Szekely, ki se je danes ob 6. uri zjutraj dvignil v Dunajskem Novem mestu v zrak, da poleti v Budimpešto, je preletel Nižidersko jezero in je ob 730 zjutraj dospel v Rab, kjer se je ustavil. Od tam je potem odletel v Budimpešto, kamor je dospel ob 10 45 dopoldne. Daljni potres. DUNAJ 17. Potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za meteroiogijo in geodina-miko so zabeležili danes opoludne močan daljni potres, katerega središče je bilo oddaljeno okolu 9900 km. Štrajkovski nemiri na Angleškem. LONDON 17. Koncem seje spodnje zbornice je zakladni kancelar Lloyd George poročal, da je imel trgovinski minister Brix-ton razgovor z zastopniki železniških družb in njunih uslužbencev in da je pozval uslužbence za danes na nov sestanek. Nadeja se, da se na teh pogajanjih poravna nastali spor. LONDON 17. Danes popoldne se je Štrajkovski odbor izkladačev sestal na posvetovanje in je sklenil pozvati vse člene zveze, da se vrnejo na delo. LIVERPOOL Dr. Tukajšnji brodovlast-niki so izdali proglas, v katerem izjavljajo, da so pod gotovimi pogoji pripravljeni vsprejeti uslužbence zopet na delo. LIVERPOOL 17. Semkaj je dospel en oklopni križar v varstvo paroplovbe na reki Mersey. LONDON 17. Železničarji so proglasili generalni štrajk. LONDON 17. V Leedsu je bilo danes ob 8. uri zjutraj ustavljeno delo na železnicah. Londonski železniški promet se razvija kakor navadno, razun na progi Sv. Pakra-Škega kolodvora v Manchester, kjer počiva promet. Direktni vlaki Lanceshirskih in Northshirskih železnic so popolnoma ustavljeni. — Častna sablja za črnogorskega kralja. DUNAJ 17. „Reichspost" poroča z Ce-frinja, da hočejo Malisori, ki so se povrnili v domovino, pokloniti v znak hvaležnosti črnogorskemu kralju Nikoli častno sabljo z ^zlatim ročem. V to svrho bodo nabirali de nar leto dni. Iz Perzije. CARIGRAD 17. Tukajšnji perzijski od-I bor je prejel iz Teherana brzojavna poročila, ki potrjujejo vspehe, ki so jih dosegle čete pod vodstvom Armenca Efrema. Vodja kav-i kažkih metalcev bomb je bil poklican v Teheran, da osnuje oddelek metalcev bomb. Bivši šah umorjen. TEHERAN 17. Govori se, da so bivšega šaha umorili. Krečansko vprašanje. CARIGRAD 17. „Tanin" poroča, da bo porta zahtevala od velevlasti, naj se krečansko vprašanje reši definitivno. CARIGRAD 17. V neki okrožni noti, , ki jo je turški poslanik izročil krečanskim ! vlastim, je porta izjavila, da ne vsprejme niti obnovitve mandata vrhnega komisarja Zaimisa niti imenovanja drugega vrhnega komisarja pod istimi pogoji, namreč pod i označbo kanditata „po grškem kralju*. Sedanji trenotek da je zelo ugoden, da se krečansko vprašanje definitivno reši. Kolera v Turčiji. CARIGRAD 17. Mednarodni zdravstveni svet je sklenil proglasiti za okužene od kolere luko v Carigradu, Marmarsko obrežje do Silivrija ter pristanišče v Pandermi. PODLISTEK. Jug, Historičen roman. Spisal Frokop Chocboioušek Poslovenil H. V Mileva. „In vendar poznam njeno moč, njeno nevgasljivost, hočeš reči, gospa moja?" je prevzel njeno besedo Kosančic, in njegov glas je donel pošteneje, srečnejše, nego sicer. — „To je tako, gosudarica!* je po-jašnjeval, „a jaz in moj pobratim sva ena duša, in ne strese se njegova duša v bolesti ali radosti, ne da bi donela moja v soglasju ž njim. Radi tega mi ni tajna čarobna moč ljubezni; jaz vem, kako te on ljubi do sedaj vzlic trpki usodi; spomini na blažene noči in sladke šepete v Prizrenu, kjer sem bil jaz stražnik vajine ljubezni, so še sedaj njegovo razkošje; toda, tudi ob enem so strašnim buditeljem maščevanja nad vsemi onimi, ki so mu obok njegove sreče nad glavo razvalili." „Ubogi Milan je vzdihnila gospa nehote. „Morda," je rekel Kosančic, „morda vendar ni tako ubog, kakor si domišljaš ; on je mož, in njegova bolečina izplamteva v dejanjih; toda ti si v resnici uboga valic blesku in krasoti, ki te obdaja. Kam naj se zatečeš, kadar prošlost s svojimi sladkimi slutnjami, s svojim hrepenenjem in tajnpol-nim razkošjem vstaja v tvojih mislih iz groba spominov? Ali dajaš klicati saltimbanke, one plesaike harema, ki razdraževajo topo pohlepnost bisurmanov, da bi s svojimi skoki preplašili tudi tako žalostne in tudi tako svete spomine ? I Ali mari iščeš svojega moža, da najdeš pozabljenje v njegovem objemu, v tistem objemu, v katerem je ravnokar počivala kaka sužnja, njegova prilež-nica ? —" „Dovolj je že, vojvoda !" je vskliknila naglo Mileva, toda naglost je imela svoj vir v žgoči bolečini, ki je ob vojvodovih besedah stiskala njeno srce. „Saj sem vedel, da na dnu tvojega srca počiva tvoja prva ljubezen v vsej svoji bujni moči," je govoril Kosančic skoro radostno, „kajti z bleskom in razkošjem, s kratko-časjem in veselicami jo moreš utešati k dremanju, toda pozabiti ne moreš !w „In kaj pomaga vse, ko ni drugače," je odgovorila Mileva nekoliko mirnejše, „jaz, i žena padišaha, ne smem več misliti na igrače minolosti; prva nad vsemi ob njegovem boku sem deležna njegove slave; radi tega je moja dolžnost, da mislim samo na to, kako ga napravim srečnega, in kako bi najbolje vzgojila njegovega sina v slavo njegovega očeta, kar ni ravno lahka naloga, kajti njegov oče, moj mož, je Bajazet, največji junak svoje dobe, pred katerim se klanjata SOLUN 17. Na nekem parniku, pri-plulem semkaj iz Carigrada, so ugotovili slučaj kolere. — V topničarski vojašnici v Tofani je obolel en vojak za kolero. — Iz raznih krajev Albanije poročajo, da je umrlo za kolero 22 oseb, 40 jih je pa na novo obolelo. Vojni minister je odredil, da imajo redifni batalijoni divizij iz Angore, Trape-zunta in Sivasa odmarširati v Sv. Ivan v Medui, kjer se vkrcajo in odpotujejo potem v domovino. V Skadru ostane 8 batalijonov nizi.m u /. CARIGRAD 17. Danes je obolelo za kolero 35 oseb, od teh jih je umrlo 6. Župan in sanitetni zdravniki predmesta Bujukdere so bili radi nemarnosti odstavljeni. Iz Albanije. CARIGRAD 17. Kakor se govori, je prišlo včeraj med četami in sto mož močno albansko četo pri Argirokastru do boja. Dva Albanca sta bila ubita, deset ranjenih in dvajset ujetih. Sedemdeset Albancev iz Argirokastra, ki so se priključili ustašem, se je podvrglo. Del čet, ki se iz severne Albanije vračajo domu, pojde v južno Albanijo. Po končani ustaji se te čete uporabi; za preganjanje grških in bolgarskih četnikov v Makedoniji. CARIGRAD 17. Albanski poslanci bodo predlagali zbornici, da se privilegije, podeljene Malisorom, raztegne na vso Albanijo. CARIGRAD 17. Glasom privatnih poročil, je neka albanska četa ujela pri Argirokastru pet vojakov in enega poročnika. Turčija. CARIGRAD 17. „Jeni Gazeta" poroča, da je neka črnogorska četa, dospevša iz Podgorice, napadla turške vojake, ki so pa napadalce odbili. Porta je naložila svojemu odposlancu na Cetinju, naj stori pji črnogorski vladi potrebne korake. Beligrad 17. „Trgovinski glasnik" poroča, da je včeraj odšel iz klavnice v Be-lemgradu v Avstro-Ogrsko zadnji kontingi-rani transport svinjskega mesa. Pariz 17. Tukaj je umrl profesor patologije George Dieulasay. Biaritz 17. Pesnik Edmund Rostand je padel pod svoj avtomobil in se je močno poškodoval na glavi. Peking 17. En del čet v Tientsinu je odposlan v Mandžurijo, kjer se nahaja sedaj nad Šest kitajskih divizij. London 17. Biro Ritzau poroča : Danes so dunajskega odvetnika dr. viteza Fiirtha pri kopanju zagrabili in odnesli valovi z njegovima obema sinovoma. Dr. Furth in eden obeh otrok sta utonila, druzega dečka so zamogli rešiti. London 17. — Kakor poročajo listi je dobila Lloydova družba monopol za brezžično brzojavljanje v Egiptu. Družba ustanovi v Port-Saidu močno postajo, ki bo mogla nadkriliti obstoječe postaje v Adenu, Port Saidu in Suezu. Postaja bo pošiljala brzojavke do Malte in Adena in bo vsprejemala vesti z vojnih ladij vseh narodov. Dunaj 17. Gospodarsko društvo v Krakovu in Lvovu je energično protestiralo pri ministerstvu na Dunaju proti uvozu argentinskega mesa in izkrcanju že dospelega mesa v Trst. Pr. Scheiner o sokolski ideji. Zagrebški „Tagblatt" priobčnje pogovor, ki ga je imel njegov poročevalec s starosto vseslovanske in češke sokolske zveze, drom. Scheinerjem, ki se je nastopno izjavil o ideji sokolski : Udeležil sem se tudi prvega hrvatskega sokolskega zleta v letu 1906 in priznati moram, da napredek, ki ga kaže hrvatska sokolska zveza, nadkriljuje moja pričakovanja. S tem pa nisem hotel reči, da ne bi bil prvi hrvatski sokolski zlet donese! mnogo lepega. Gotovo ne. Prvi zagrebški zlet je nam vsem ostal v kaj prijaznem spominu, kajti odlikoval se je po vzvišenih poja vab, ki so očito prihajale iz srca naroda. Entu-zijazem, ob katerem se je vršil prvi zagrebški zlet, je utegnil biti posledica tedanjih političnih razmer na Hrvatskem. (Vršil se je namreč pod režimom „narodne vlade"). Ali tedaj je bilo hrvatsko Sokolstvo še v svojih začetkih. Ni se še razvilo. In to je ravno, kar bi hotel naglasiti kakor strokovnjak in kakor objektiven sodnik, da je Sokolstvo od tedaj močno, orjaški napredovalo. Seveda treba Še mnogo storiti v tej smeri, treba še odpravljati nedostatke, ki.pa se ne dotikajo glavne stvari: notranje discipline Sokolov. To treba nadalje gojiti, dokler ne bodo členi Sokola vzgojeni v strogo organizirano narodno armado. In ravno v Hrvatski je široko polje za delovanje take narodne armade. Ravno hrvatska ima veliko ozemlje, na katerem se daja sokolska ideja praktično izvajati. Pomislite le na Slavonijo, kjer udirajo tujinci krdeloma 1 Kakove naloge se ne nudijo tu „Sokolu"! Kajti dolžnost vsacega posamičnega Sokola je, da širi sokolsko idejo in jo utrja. In sicer ne le povodom tacih lepih slavnosti, kakor jo slavimo ravnokar v Zagrebu, ampak vedno in pov-sodi in tudi v najmanjih stvareh. Na vprašanje, ali so hujskanja med posamičnimi slovanskimi plemeni združljiva s sokolsko idejo, je odgovoril dr. Scheiner: Ne, prav gotovo ne. Sokolska ideja je pred vsem kulturna ideja, kajti le v kulturi se moremo ujediniti vsi Slovani. Že zato se sokolska ideja ne sklada z narodnimi hujskanji. Potem je sokolska ideja slovanska ideja, ki izključuje hujskanja med Slovani. Sokol je nositelj in reprezentat slovanske ideje nasproti drugim narodom in plemenom. On uveljavlja to idejo po vzajemnem zbliževanju Slovanov, po mejsebojnem spoznavanju posamičnih slovanskih plemen. Ljudje, ki delajo narodna hujskanja med Slovani, ne poznajo sokolske ideje, marveč se stavljajo žnjo v strogo nasprotje. Taki ljudje tudi ne poznajo Sokolov v pravem in resničnem pomenu besede. Na vprašanje, je-li v obče zadovoljen po drugem hrvatskem vseslovanskem so-kolskem zletu, je odgovoril starosta vseslovanske sokolske zveze : Popolnoma zadovoljen. Zapuščam Zagreb s trdnim uverjenjem, da se nam hrvatsko Sokolstvo, ki smo je leta 1906 spoznali kakor dete, ki je leta 1911 spoznavamo in cenimo kakor mladeniča, na prihodnjem zagrebškem zletu predstavi kakor zrel močan mož. Sokolska ideja je v prahu dva sveta/ je dovršila ponosno in povzdignila glavo. „Da, da," je kimal Kosančić z glavo, .ženska si, ki menja svoje nazore in mislf, kakor se valčki jezera menjavajo pod dihom vetra; kamor veje veter, v ono stran skakljajo. Bajazet in junak! Zakaj zasramuješ to ime? Mari si že pozabila na svojega očeta, mari si — gizdava ženska — že pozabila na Miloša Obilica in ostale junake, ki so na Kosovem v slavnem, toda nesrečnem boju poginili za domovino in vero?" „Suženj I" je zaupila glasno sultanova in je jezno potegnila vajeti konja, da se je v spel, in bi se bil zvrnil vznak, da ga ni zagrabil Kosančić, priskočivši ročno. „Pusti to, gospa sultanova," j*e rekel potem hladno, „veš, da se ne bojim groženj, niti tvojih, niti Bajazetovih, in poniževalna beseda iz ust ženske ne kali slave moža. Bajazet in junak! Da, junak v goljufiji in laži, junak v zahrbtnosti in izdajstvu; povej mi samo eno samo njegovo slavno dejanje, ki bi je bil on izvršil brez izdajstva in zahrbtnosti, samo s svojim junaštvom! Mari je junaštvo to, da ga morajo vsaki dan derviši spominjati na poniževanje njegovega imena in rodu, ki mu je je bivši pastir in sedaj vodja tatarskih hord, Timur, prizadejal s pridobitvijo Sivasa in umorom njegovega sina Džehangira ? Sramota! Divji sovražnik podira veže njegove države, in on se pohlepno valja v brezdelju svojega harema in se pušča od svojih sužnjev imeno- vati Ilderim — blisk? — Ha ! kdor ni popolnoma oslepel, vidi v tem prst božji; ordynee*) in bisurman v boju proti sebi, pogan proti poganu.**) Bog sam je prov-zročil to dobo, da se sveti križ, ki je bil vsled izdaje pogažen v blato, zopet zmagovito zablesti nad narodi sveta, nad nesrečno Srbijo, da vstanejo sinovi te slavne domovine iz svojega ponižanja." „In radi tega si se prijavil v službo Bajazeta," je govorila gospa z nesigurnim glasom, kajti duša se ji je tresla pri besedah vojvode, ob enem pa so ji prsi valovile vsled nevolje nad poniževanjem njenega moža; zato je zvenel njen glas nesigurno, glas kristijanke, hčere cara, toda ob enem žene muselmana, žene padišaha, morilca njenega očeta, žene glavnega sovražnika Kristove vere: „Radi tega si se torej prijavil Bajazetu v službo," je dejala, „da zadržiš zaželjeno dobo, ali pa da z izdajstvom osramotiš slavo svetega križa ?" „Jaz nisem prijavljen v službo Bajazeta," je odgovoril vojvoda odločno, zroč naravnost na Milevo, „jaz sem navezan s službo na svojega pobratima, in moj pobratim na-te in radi spomina na prošle dobe na tvojo varnost." (Pride še.) *) Ordynee — Tatar, tako kakor bisurman — Turek. i **) Srbi in vsi jugovshodni Sfovani so imenovali in še danes imenujejo vsakega nekristijana poganom, dasi mohameddnci, ki verujejo v enega samega Boga, niso pogani. Stran 11 »EDINOST« 5t 229. V Trstu, dne 18. avgusta 1911 pognala v Hrvatski zdrave korenike. Iti to je, kar vsacega Slovana, ki se je udeležil druzega zagrebškega zleta, navdaja z zadoščenjem, da more z globokim zadovoljstvom v srcu na povratek iz Zagreba na svoj dom. _ S prosveto nas narod otmimo! Odkar so Slovenci izgubili svojo samostojnost, ni se jim še nikdar dobro godilo. Tujec je gospodaril na naši zemlji in gospoduje še danes. Začel nam je usiljevati svoj jezik in nas potujčevati. Zraven tega gorja se je pridružilo še drugo, še večje in pogubonosneje: naš nasprotnik in njegovi zavezniki so pazili, da bi se naš narod ne postavil na noge. Za to so skrbeli s tem, da so širili med našim ljudstvom temo nevednosti. Nasprotnik je le predobro vedel, da bi znanje škodovalo njegovim hudobnim naklepom, da bi luč odpirala našemu narodu pot k spoznanju — k svobodi. Neizmerna duševna beda se je začela od takrat razširjati med našim ljudstvom; neznanje je kar pritisnilo naš narod, da je ležal na tleh kakor v hipnotičnem spanju, in stopila je zmagonosno na njegov vrat tujčeva peta. Vsled neznanja premagani rod je taval sem in tja brez nikakega cilja, brez lastne volje in vplivala je nanj le volja drugih, — njegovih varuhov, da je začel služiti tu-jinstvu in poveličevati slavo drugih. Tako je bilo, a tako je žalibog deloma še danes; naše ljudstvo je po dobršnem delu orodje v tujčevih rokah, je kakor igralna žoga, ki se pušča metati semtertja ! A najžalostneje je, da naše ljudstvo v svojih širokih plasteh še ne zna zadostno ceniti velikega pomena prosvete. Posledica temu je, da ne zna cenili tudi svobode. Edinole s prosveto bomo spoznavali svojo moč. A narodu, ki ne pozna svoje sile, ki ne polaga zaupanja v samega sebe, je usoda zapečačena — usojeno mu je počasno umiranje v suženjskem jarmu. Hočemo li, da naš narod postane kedaj svoboden, živeč samosvoje narodno življenje, potem moramo z vsemi močmi delovati za njegovo naobrazbo, dovajati ga moramo k — luči! Prosvetljen narod bo kljuboval vsem napadom združenih sovražnikov. Rešiti moramo narod iz nevednosti — moramo ga napraviti duševno krepkega, duševno emancipira-nega. Ko zvršimo to nalogo, zašije tudi našemu narodu zarja boljših dni. Uvažujoči to resnico se je osnoval pod okriljem „Narodne Delavske Organizacije* „Izobiaže valni odsek", ki bo skrbel, da si pridobi naše delavstvo potrebne izobrazbe. To nadeto si nalogo hoče „Izobraževalni odsek" vršiti s širjenjem dobrega čtiva, prirejanjem predavanj, debatnih večerov; ustanove se razni kurzi za tuje jezike, računanje itd. Med najvspešnejšimi sredstvi za izobraževanje se je vedno izkazalo čitanje dobrih knjig; to je „Izobraževalni odsek" takoj iz-previdel in prevzel v svojo oskrbo društveno knjižnico, katero je treba izpopolniti z novimi in koristnimi knjigami, tako, da bo vedno na razpolago članom dovolj čtiva. Uresničenje tega namena se u. x \ot ne da nadalje odlagati, a ker »Izobraževalni "odsek" ne razpolaga za sedaj z gmotnimi sredstvi, se tem potom obrača na vse rodoljube, ki v resnici želijo našemu ljudstvu nnpredka in dobrobiti, da nam priskočijo na pomoč s kakim malim darom. Ker je vprašanje ljudske prosvete odločilne važnosti za našo bodočnost, upamo, da bodo čitatelji uvaževali te vrstice ter prispevali za uresničenje tega našega plemenitega namena. Darove sprejema društveni uradnik NDO vsak dan, od 9. do 12. ure zjutraj in od 3. do 8. ure zvečer. Rodoljubi! Slovenci! Z-neznanjem, s temo nevednosti so nas nekdaj sovražniki premagali, sedaj pa dajmo, da se s prosveto osvobodimo ! Ne proti, ampak za Prago! Izvršiti nam je čin dolžne lojalnosti. — Včeraj smo pod gornjim naslovom reagirali na nastop „Slovenčev" proti slovenskim do-centuram na praški češki univerzi. Iz drugih časopisov šele — ker nam dotična številka „Slovenca" iz neznanih nam vzrokov ni došla — smo doznali, da je „Slovenec" v svojem izdanju od minolega ponedeljka priobčil neko tozadevno izjavo. Preskrbeli smo si nemudoma to številko in posnem-Ijemo iz nje nastopno izjavo: „K praški docenturi. Po informacijah, ki smo jih dobili od merodajne strani, ne tiči za imenovanjem Slovenca za docenta na praški univerzi prav ničesar, ker je samoob-sebi umevno, da vlada potrdi docenta, ki ga je sprejel akademični senat. Ta docentura ni niti v najmanjši zvezi s slovenskim vseučiliščem, temveč zgolj osebna zadeva dotičnega docenta. Naši tozadevni notici sta temeljili nekaj na napačnih informacijah, nekaj so ju krivo razumeval', zlasti češki listi, ki radi tega napadajo S. L. S. Katoliških Slovencev ne vodi nikaka animoziteta zoper Prago. Sicer pa konstatiramo, da vodstvo stranke ni v nobeni zvezi z onima noticama in zato tudi ne nosi nasproti javnosti nobene odgovornosti." Mi bi pripomnili le, da so bila naša izvajanja naperjena le proti „Slovencu" in da se vodstva »S. L. S. nismo dotaknili. Gori posneta izjava nam je torej v zadoščenje. _ Prestolonaslednik in njegova soproga. „Berliner Tageblatt" je prinesel pred par dnevi članek, v katerem se obširno bavi z borbo med posameznimi členi v habsburžki rodbini. Uzrok tej borbi je prestolonaslednik Fran Ferdinand, ali bolje, njegova soproga nadvojvodinja Hohenberg. Nemčija in nemška cesarska rodbina — tako piše „Berliner Tagblatt" — gledajo zelo nevoljno to borbo, katere središče je nadvojvoda Fran Ferdinand. Prestolonasledniku je v državi glavno: armada. Ni si prizadeval, da bi si pridobil simpatije ljudstva, ker se za te simpatije sploh ne briga. Glede armade prestolonaslednik ne trpi nikakega ugovora, niti ne sprejema nasvetov. Baron Schonaich je hotel omejiti upliv nadvojvode Fran Ferdinanda in to je uzrok njegovega padca. Velikih nasprot-stev, ki so se pojavila v cesarski rodbini pa je kriva prestolonaslednikova žena, voj-vodinja Hohenberg, ki je klerikalnega mišljenja in oblastiželjna žena. Bivša grofica Chotek in prestolonaslednik sta se spoznala v Opatiji. To je bilo takrat, ko je bil Fran Ferdinand težko bolan in se je od vseh zapuščen pripravljal, da obračuni s tem svetom. Tedaj se je zanj zavzela češka grofica. Požrtvovanjem grofice je nadvojvoda ozdravil od težke bolezni ter je potem brez ozira na habsburžke hišne zakone poročil rešiteljico svojega življenja. Takrat, ko je Fran Ferdinand tako težko bolan odšel v Opatijo, so zahtevali od njega, da se z ozirom na svojo bolezen odpove prestolu. Tedaj bi prestolonasledstvo bilo imelo priti na nadvojvodo Otona. — Fran Ferdinand je težko občutil, ker so ga povsod zapostavljali, naglašajoč vedno njegovo bolezen. V svoji duši je bil silno ogorčen. Medtem je umrl nadvojvoda Oton, na kar ni nihče računal. Sedaj zato ni bilo več razloga, da se Fran Ferdinandu odreka pravico do presto-lonasledstva, ker je bil popolnoma zdrav. Tako je samoobsebi padlo prestolonasledstvo na njega, ki mu je itak po zakonu pripadalo. No, ogorčenje, ki ga je nabral v svoji duši v oni dobi svoje bolezni, ko so ga zapustili in mu odvzeli obljubo, da ne bo zahteval pravice do prestola, je zapustilo sledi še do danes. Oni, ki vidijo, da je vprašanje prestolonasledstva v monarhiji rešeno, niti ne slutijo, kako borbo se vodi v habsburžki rodbini o tem: jeli more grofica Chotek postati vladarica? Vojska in borba radi tega vprašanja je nadaljevala tudi potem, ko je bil sprejet zakon, s katerim se prestolonaslednikov zakon ne smatra za ravnopraven. Cieni družine še vedno niso sigurni, da prestolonaslednikov! otroci ne postanejo nadvojvode in kot taki zasedejo prestol. Člene družine ni čisto nič umiril zakon, ki je bil sprejet v obeh zbornicah in eni mislijo, da še sedaj ni odstranjena nevarnost, da postane grofica Chotek vladarica, a njeni otroci da zasedejo prestol. Med dvema sosednima palačama: Belvedere in Wallsee na Dunaju se vodi hudo borbo. — V prvi palači je voditeljica borbe grofica Chotek, v drugi cesarjeva hči ljubljenka Marija Valerija. Pristaši Marije Valerije so odločili, da ima karijera grofice Chotek izvršiti z naslovom: vojvodinja Hohenberg. Višje stopnje ona ne more doseči. Ona ne sme imeti na dvoru niti toliko pravic, kolikor najmlajša nadvojvodinja. Grofica Chotek se bori najodločneje za enakopravnost, a njena borba se dosedaj ni posrečila. Ferdinandi Habsburžke rodbine so bili vedno resni. Morda pojde tudi Fran Ferdinand po tej poti. — Morda poskusi s svojimi Slovanom prijaznimi osnovami. No, ne sme se pozabiti, da je tudi najradikalneji prestolonaslednik postal miren in moder vladar, čim je dosegel prestol. Morda napravi tudi Fran Ferdinand tako. Skrb vzbuja le to, da so dostikrat žene krive, da so vladarji napravili pogreške, ki so bile zelo neugodne za državo. Pogajanja med Nemčijo in Francijo radi Maroka so pretrgana, ne da bi bita do-vedla do kakega uspeha. Od uradne strani se zatrja, da pogajanja čez nekaj časa začno na novo. Zato pa razburjenje proti Nemčiji na Francozkem vedno bolj narašča. Listi pišejo zelo ojstro proti Nemčiji. V kopališču Ai les Bains je z nekega hotela visela nemška zastava. Dva Častnika sta od lastnika hotela zahtevala, naj zastavo odstrani. Ker gostilničar tega ni storil, sta častnika med odobravanjem občinstva zastavo raztrgala. Dnevne vesti. Kongres slovaških dijakov. V Godinu na Slovaškem se je te dni vršil kongres slovaških dijakov. Prisostvovalo mu je mnogo Slovakov iz Ogrske. V torek je bila velika liudska slavnost, na kateri se je govorilo o kulturnem napredovanju Slovakov. Posl. Blaho je govoril o češko-slovaškem jedinstvu. Argentinsko meso. Pogajanja za do-puščenje uvažanja argentinskega mesa med obema vladama še niso zaključena. Danes ima avstrijski ministrski svet sejo in pričakuje se, da avstrijska vlada jutri ali pojutr- šnjim obvesti ogrsko vlado, če privoli v kompenzacije, ki jih zahteva ogrska vlada ali ne. Češko-nemški sporazum. Glasilo dunajskih Čehov „Češke Viden" piše: Nikakega sporazuma ni Še; v Pragi se ne smejo sporazumeti brez nas dunajskih Čehov. Isti list je tudi proti sporazumu v Budjejovicah. Glasilo čeških manjšin na severnem Če-škem poživlja češke deželne poslance, naj ne sklenejo nikakega sporazuma, dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve čeških manjšin. Nikaka poravnava na jugu, dokler ni napravljen red na severu 1 Kriza v vojnem mlnisterstvu. „N. W. Tagblatt" poroča, da se prememba v vojnem ministerstvu izvrši dne 18. septembra. Naslednikom barona Schonaicha bo imenovan general Krobatin. „Arbeiter Zeitung" pa pravi, da se izvrši sprememba šele okoli novega leta, ker bi se hotelo sedaj pomašiti vsa nasprotstva v visokih vojaških krogih, da se s tem prepreči škandal, ki je itak že prevelik. Gessmann odloži odborniški mandat. Kor. „Austria" poroča, da namerava dr. Gessmann odložiti deželno odborništvo niže-avstrijskega deželnega zbora. Zastopstvo Hrvatske v budimpeštan-skem parlamentu. Graška „Tagespošta" objavlja dopis iz Budimpešte, v katerem opisuje sedanje zastopstvo Hrvatske v budim-peštanskem državnem zboru tako-le: „Par velikih županov, dva škofa, nekaj drugih vi-rilistov in pol tucata poslancev — to je današnje zastopstvo Hrvatske v skupnem ogr-sko-hrvatskem državnem zboru. Niti eden iz te male četice, ki se ponosno imenuje „Stranka narodnega napredka", nima pravice do imena ljudskega zastopnika, ker edino le volja bana je bila, ki je politične mrtvece poklicala k novemu življenju. Zato pa sme ban Tomašić biti gotov njihove hvaležnosti. Oni ga gotovo ne puste na cedilu — kakor sta to storili nepokorna koalicija in nezanesljiva kmetska stranka — dokler bo ban !a Ta karakteristika je dovolj jasna in — kar je glavno — zelo resnična. Zato je tudi umljivo, da o tem „narodnem" zastopstvu ni ničesar čuti. Oni delajo pač le toliko, kolikor jim ukazuje ban Tomašič, ki od svoje strani zopet ne dela druzega, nego to, kar zapoveduje — Khuen. Domače vesti. Na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju položila sta učiteljski izpit za vinarske in sadjarske šoje gg. Ernest Klav-žar, drž. pot. kmetijski učitelj v Gorici in Vladimir Kuret, (sedaj) drž. vinarski asistent v Spljetu. Temu treba se odvadit! Čitajoč včerajšnjo notico o tržaških Slovencih in njih napredku, posneto po „Agramer Tagblattu", sem se domislil, da imamo v Trstu vendar tudi danes še ljudi, ki v svoji neumnosti pomagajo pri potujčevanju, raznarodovanju. Imamo tu še starišev, [ki v svoji budalosti občujejo z svojo lastno deco v laškem jeziku ! Oče in mati Slovenca — otroci pa nočejo govoriti slovenski! Celo takih imamo, ki pošiljajo svoje otroke v naše slovenske šole z namenom, da bi se tam naučili sio-venski, a doma v družini govore ti stariši z ravnoistimi otroci — laško 1! Porečete, da pretiravam. Res je, da se to zdi neverjetno, a je žalibože, popolnoma resnično! Prsti me srbe, da bi napisal vsaj nekoliko imen takih družin, kar bi dotičniki tudi zaslužili, a tega ne storim, ker upam, da se tudi te družine, oziroma stariši odvadijo teh nezaslišanosti. Sam sem že večkrat poskusil vplivati na take stariše, do-kazovaje jim, da je to sramotno za nje in za narodnost našo, a ti omejeni ljudje odgovarjajo, da jim otroci nočejo odgovarjati slovenski, ker da so se naučili odgovarjati laški! Oče in mati lomita laŠčino le za silo — otroci pa žnjima govore le laški! Lahi se takim bedakom smejejo in imajo popolnoma prav I Taki stariši vzgajajo narodu odpadnike in sebi zaničevalce. Ne bo dolgo, ko bodo otroci takim starišem govorili ščavi in skoro da bodo imeli — prživ ! Slovenec. Cesarjev rojstni dan. Danes ob 9. uri predpoludne bo v baziliki sv. Jušta povodom 81. rojstnega dne cesarjevega ponti-fikalna maša s zahvalno pesmijo. Kompenzacije Nemcem za podržavljene slovenske učitelje v Trstu. Prejeli smo: Z ozirom na vaš včerajšnji članek „Italijani in bramba narodne posesti", v katerem pišete o kompenzaciji Nemcem zaradi petih slovenski šoli dovoljenih državnih učiteljev, vas opozorim na to, da dobe Nemci tudi za letos imenovane slovenske učitelje kompenzacijo in sicer — v Carigradu! Tamošnja avstro-ogrska naselbina, torej državljani iz naše in ogrske državne polovice, so doslej pod patronanco poslaništva sami vzdrževali nemško zasebno šolo, odslej bo pa c kr. avstrijska vlada (torej brez druge državne polovice) sama dodeljevala cari-grajski avstrijski zasebni nemški šoli potrebno učiteljstvo; letos začne s petorico, ki nastopi, kakor je bilo čitati v uradnih listih, službo 1. septembra. — Če dobe Slovenci v Trstu v par letih spet par učiteljev, bo morda za kompenzacijo pošiljala vlada nemške učitelje tudi v naš kitajski settlement. Tobakarnarjem v opozorjenje. Z ozirom na dopis, v katerem se je neki dopisnik pritoževal, da ima glavna zaloga tobaka samo nemške in italijanske tiskovine, ki da jih mora plačevati trafikant sam, smo prejeli od poučene strani nastopna pojasnila: Novi tobačni predpis, zadobivši najviše potrjenje z dne 8. junija 1911, je stopil v veljavo s julijem, — torej z istim dnem, ko so bile uvedene povišane cene tobaka — določuje, da se knjižice za dobavo tobaka, kakor tudi naročilni listi natisnejo v vseh štirih jezikih: nemški, slovenski, hrvatski in italijanski. Izdajati se začno te tiskovine, čim bodo natisnine in bo le od trafikantov samih odvisno, v katerem jeziku jih hočejo imeti. Ta pojasnila jemljemo z zadovoljstvom na znanje in pričakujemo od tobakarnarjev samih, da bodo vedeli, kako jim veleva njihova slovanska dolžnost. Lahkomišljene ovadbe in lahkomi-Šljeno globljenje. Prejeli smo : Proti gosp. Andreju Sirca, trgovcu pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, je bila predložena namestni-štvenemu svetovalcu kakor obrtni oblasti ovadba, da v svoji trgovini z jestvinami prodaja tudi alkokol. Vsled tega ga je rečena oblast obsodila na 10 K globe^ na korist zadruge jestvinčarjev, čeprav je Sirca odločno in slovesno zatrjeval in se skliceval na vso družino in na svoje odjemalce kakor priče, da ni v svoji trgovini nikdar prodal niti kapljice alkohola. Sirca je rekuriral proti ođ-merjenju globe, a nič mu ni koristilo. Potem pa je zasledoval, kdo bi mogel biti oni, ki ga je ovadil. Začel je slutiti, da je to storil konsorcij žganjarjev. Da se uveri, je šel osebno v urad tega konsorcija in slučaj je hotel, da mu je uradnik, s katerim je govoril, sam priznal, da je on predložil ovadbo. Tedaj pa je Sirca trdo prijel tega gospoda, kje da ima dokaze, da on, Sirca, prodaja alkohol ? In na to je ta famozni uradnik priznal, da direktnih dokazov nima, pač pa da je nekega dne, ko je šel mimo Sirčeve trgovine, videl, kako sta dva delavca stopila iz trgovine s kruhom v roki in kako da sta zunaj nekaj pila iz neke stekle-ničice. Torej na taki dvomljivi podlagi vlaga konsorcij žganjarjev ovadbe proti poštenim trgovcem. V prvo dotični uradnik niti ni vedel, kaj sta pila; v drugo pa sta lahko ona dva delavca — če je bilo že žganje — lahko isto prineslo od doma, ali pa je kje drugje kupila; v tretje ne bi bila, če bi bila kupila pri Širci, šla pred vrata pit, marveč bi bila v prodajalni na skrivnem, a v četrto g. Sirca gotovo ne bi bil rekuriral, če bi se čutil krivega. Jasno je torej, da je moral po nedolžnem plačati globo, a ovadba rečenega konsorcija istemu ne dela nikake časti. Graje vredno je tudi postopanje od strani obrtne oblasti, da nalaga globe na podlagi takih dvomljivih ovadeb. In pomisli naj, da tu ne gr2 toliko za tiste kronice, marveč za dobro ime, ki je vsakemu poštenemu trgovcu nad vse. Letalne prireditve. Lepo opisuje poročevalec v včerajšnji „Edinosti" letalne prireditve minolih tednov, in dostavlja nado, da se kmalo ponovijo. Ne vem, ali bo to možno ; želim pa društvu ali klubu „Chavez-(Šabec ali Šabac), da se mu posreči, ker zanimive bodo še za malo časa predstave s takimi umetniki, kakor smo jih imeli. Prireditve pa so mogle prepričati tudi Trža-čane, da z aeroplani ni možno doseči za-željenega, varnega zrakoplovstva, a kako krasno da bi bilo letanje brez nevarnosti. Upam, da za naprej ne bodo podpirali samo športa, ampak tudi delo za dosego pravega zrakoplovstva, ki je možno le po posnemanju- tičjega letanja, in ki je tudi, lahko dosegljivo. M. Zivic, inž. Slavnost 10-letnice in razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice se bo vršila, kakor že javljeno dne 10v septembra t. 1. Ker je imela Čitalnica vsled prepovedi velikih in nepotrebnih troŠkov ; prosimo br. društva, da se ozirajo na ta dan pri določanju svojih prireditev. Čitalnica je vedno rada šla br. društvom na pomoč, zato upamo da nam sedaj ista vrnejo obisk. Društva ki se nameravajo udeležiti te slavnosti, prosimo naj nam to javijo čimprej. Telefonsko omrežje v Krnici. Dne 16. avgusta t. 1. se je izvršilo pritegnete obstoječega krajevnega telefonskega omrežja Krnica k splošnemu nadomestnemu govorilnemu prometu. V službenih urah telefonske centrale Krnica ni nastopila s tem nikaka izprememba. Telefonska centrala Krnica je upravičena brez časovne omejitve občevati v razdaljnem prometu zvsemi telefonskimi uradi tukajšnjega ravnateljskega okrožja, izvzemši Lošinj Mali, Lošinj Veli, Sušak, Buzet, Tolmin in Sv. Lucijo na Mostu. Razven v tozadevnem pregledu navedenih razmerij, so dopustni v notranjem prometu začasno za poskus tudi pogovori z vsemi po stanju ^>rog sploh izvršljivih razmerjih, toda le ob prometno mrtvem Času. Kakor prometno mrtvi časi veljajo ob delavnikih službene ure od 7. zvečer do 9. zjutraj, ter službene ure ob nedeljah in praznikih. Govorilne zveze v teh ranmerjih pa se izvršujejo tudi izven prometnomrtvega časa, V Trstu dne 18. avgusta UMI. »EDINOST« v. 229 Str .in ITI ako se priglaša pogovore kakor nujne. Glede pristojbin, ki odpadajo na ta razmerja, bodo podeljevali telefonski uradi potrebna izvestja. Iz finančnih krogov smo prejeli: „Edinost" je priobčila par dopisov o imenovanju nadpaznika Teodarja Michaljskega preglednikom. Dopisniki so se hudovali radi tega imenovanja in so očitali finančnemu ravnateljstvu, da se ne ravna po §§ 5, 6 in 70 finančnih predpisov od leta 1907. Ker pa v konkretnem slučaju ne gre za imenovanje efektivnim preglednikom, marveč le t i t u 1 a r n i m, je bilo sklicevanje na rečene §§ neumestno. Imenovanje se je izvršiio marveč na podlagi § 7. rečenih predpisov. Znano je, da služijo pri finančni straži večim delom organi, ki si niso prisvojili više naobrazbe in le malo jih je, ki so obiskovali srednje šole. K tem zadnjim pa spada ravno Michaljsky. Dopisnik je vpraševal, da-li je to posebna zasluga, da ime-novanec že nad tri leta sedi v pisarni, kjer le prepisuje akte ? G. dopisnik se moti, ako misli, da se v pisarni samo prepisuje in ravno o Mlchaljskem stoji dejstvo, da tudi koncepira, oziroma rešuje akte. Očita se mu tudi, da nima nikakih izpitov. S tem pa je dopisnik, ki od druzih zahteva poznavanje §§, pokazal, da jih sam ne pozna. Će bi n. pr. poznal priveska II. in III. k § 5, bi vedel, zakaj Michaljsky dosedaj ni mogel položiti izpitov! Premalo službenih let ima še. In kakor rečeno: imenovanje je le titu-larno, nima Michaljsky od tega nobene materijalne koristi, ni bil s tem imenovanjem nikdo prikrajšan, in ga je finančno ravnateljstvo, ne zato, ker je Nemec, marveč ga je fin. ravnateljstvo le odlikovalo za zadovoljivo službovanje. Tudi ni res, da Michaljsky pozna le svoj materini jezik in nekoliko francoščine, marveč zna tudi povsem zadostno slovenščine za ustmeno razumevanje, dočim se za pismeno poslovanje pridno izpopolnjuješ pomočjo posebnega učitelja. To dela že v lastnem interesu, ker se ob imenovanjih gleda tudi ne poznavanje deželnih jezikov. Nekdo, ki mu je resnica ljuba. Slovensko gledališče. Vse, ki niso še podpisali pogodb, vabim, da to storijo čimprej. Kdor se ne bi še začasno pobrigal za to, mu bo pozneje najbrž onemogočeno vsako pogajanje, ker hočem te dni zaključiti to zadevo radi vaj in rednega zasedanja iger, pripravljenih za začetek sezone in tudi radi reda samega. Intendant. Tramvajski uslužbenci bodo imeli dre vi ob 11.30 uri v gostilni Findinch zborovanje. Dnevni red: Poročilo odbora glede spomenice notranjega osobja in korakov, ki so bili napravljeni od strani potujočega osobja, da se uporabi konvencijo od 1. nov. 1910. Razpisana služba. Na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu je izpraznjeno mesto višega pisarniškega predstojnika v IX. činovnem razredu. Prosilci za to mesto imajo vložiti redno opremljeno prošnjo v roku 4 tednov, dokažavši tudi poznanje deželnih jezikov. Javna dražba na drž. kolodvoru. Dne 22. avgusta t. I. ob 9. uri dopoludne se vrši v skladišču c. kr. državne železnice v Trstu (campo marzio) javna dražba različnega ne odvzetega blaga, kakor perilo, Šivalni stroj, železnina, igrače itd. Kupci so vabljeni s tem na obilno udeležbo. Natančneje podatke daja skladiščni uradnik istotam med uradnimi urami. Poroke, rojstva in umrljivost v Trstu. Od 6. do 12. avgusta se je v tržaški občini poročilo 34 parov. Rodilo se je 125 otrok, to je, 58 moških in 68 ženskih ; od teh 19 nezakonskih. Umrlo je 124 oseb in sicer 58 moških in 66 ženskih ; od teh 58 izpod enega leta. Egiptovski kedive v Trstu. Včeraj zjutraj je z brzovlakom državne železnice ob 11*10 prišel v Trst ob najstrožjem inkognitu egiptovski kedive Abbas Hilm paša. Ob 12. uri je z L!oydovim parnikom „Bohem»a* odpotoval v Aleksandrijo. Tržaška mala kronika. Otrok zgorel. G. I. Arhar, učitelj na tukajšnji pripravnici si je pod sv. Križem ob morski obali zgradil hišico iz lesa, kjer je bival med počitnicami s svojo rodbino, soprogo in dvema otrokoma. V sredo ob 5. uri popoludne, medtem ko je bila soproga zunaj na polju, se je stareji sin kopal v morju, mlaji tri leta stari Bogdan je pa spal v hišici. Zunaj pred hišico je bil velik kamen, na katerem je rodbina kuhala. V onem trenotku se je grelo pri ognju mleko. Bržkone je veter zanesel gorečo iskro poti leseni koči, ki je bila v nekoliko minutah v plamenu. Mali Bogdan je zgorel v koči. Našli so ga vsega poogljenega. — Od druge strani nam pa poročajo, da je kočo navlašč zažgal neki poljski čuvaj, ki so ga baje že aretirali. Dva poskusa samomora. 56-letna Marija Romeo, stanujoča v ul. Caserma Št. 14, je včeraj radi neozdravljive bolezni poskusila storiti konec svojemu življenju. Hotela se je zadušiti z ogljikovim kisikom. Njen sin jej je zabranil ta obupni čin. Poklicana je bila zdravniška postaja, ki jo je prepeljala v bolnišnico. Predsinočnjem ob 1. uri je 23-letni natakar Pavel Zitter iz Celovca skočil s pomola sv. Karla v morje. Pilot, dva finančna stražnika in dva nočna čuvaja so se morali dolgo boriti, predno so spravili na nabrežie nesrečnika, ki se ni dal rešiti. Tudi proti Trevesovim strežnikom se je upiral obupno. Slednjič so ga vendar prepeljali v opazovalnico, kjer je bil interniran že večkrat. Nagla smrt. 46-letni zasebni uradnik Josip Fischkandl, stanujoč v ul. Tor. San Pietro 6, je včeraj ob 3. uri zjutraj umrl za kapjo. Zdravnik rešilne postaje je mogel konstatirati le smrt Rudolf Konig, star 45 let, uradnik spe-dicijske družbe „Adriatica", stanujoč v Poštni ulici št. 12, je bil sinoči na večerji pri neki rodbini v ul. Torre bianca št. 41. Ko se je po večerji vračal domov, mu je na stopnicah omenjene hiše prišlo slabo, začel i je bruhati kri v je nekoliko trenotkov potem izdihnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ni mogel druzega nego konstatirati smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Juštu. Odmev nezgode. V mestni bolnišnici je predsinočnjem umrl kmet Anton Kozlovič, ki se je, kakor smo poročali, pred par dnevi ranil pri neprevidni manipulaciji strelnega orožja. Komu je bilo kolo ukradeno? V Komnu je bil neki Kari Godnik aretiran in kolo mu je bilo zaplenjeno, katero je nekje v Trstu ukradel. Kolo ima št. 185158 in je vredno K 180. Lastnik lahko dvigne kolo pri okrajni sodniji v Komnu. Tatinski kletar. V restavraciji ex-Ber-ger je bil povodom neke slavnosti udinjen kakor kletar Ivan Delmaschio, star 35 let iz Vidma. Isti je sporazumljen z nekaterimi natakarji vkradel 197 znamk za pivo, kar odgovarja znesku K 39, 40. Poneverjen denar je zapil z drugimi natakarji vred. Bil je aretiran. Nasilen nepridiprav. Friderik Russich, star 52 let, iz Trsta, natakar brez posla, stanujoč v ul. Madonnina 8, je oče treh otrok, od katerih se najmlajša hčerka nahaja v sirotišcu sv. Josipa. Že tri leta je ločen od svoje žene in to radi njegovega skrajno j grdega vedenja, ker se mu ne ljubi nič de- < lati in bi se rajši dal vzdrževati od žene, kij je strežnica v bolnišnici. Večkrat je poskusil, j da bi jo privabil k sebi nazaj. Poskusil je! to ne ravno na najboljši način — naklestil jo je parkrat na javni ulici, pisal {ej je grozilna pisma itd. Slednjič jo je minila potrpežljivost in na njeno ovadbo je bil Russich aretiran. Drzna uzmoviča. Kovač Anton Sta-šišek, ki stanuje v Tržiču, je Šel včeraj po trgu Goldoni. Naenkrat sta se mu dva lopova postavila po boku in mu komodno vkradla uro z verižico. Nato sta ušia. Ali okradenec spremljen od redarja je tekel za njima. Kmalu sta bila tiča v pesti policije. Tatova sta 17-letni Just Cuccagna in 19-letni Alfred Smerdu, oba dninarja iz Trsta. Kolera. Z včerajšnjim dnem je minul! šesti dan, kar ni bil konstatiran v Trstu I noben nov slučaj kolere. Na podlagj tega mora sedaj ministerstvo proglasiti Trst za mesto, prosto 'kolere. Tudi v Bertokih se ni pripetil več noben nov slučaj. Obe Dockerjevi baraki sta že v rabi; ena služi za kolerozne, druga za zdrave internirane osebe. Včeraj sta dva bakteriologa, zdravnika sanitetnega oddelka tukajšnjega namestništva, pričela preiskovati, dejekte vseh Bertočanov. Preiskave se vrše v bakterioiogičnem laboratortju novega poslopja pristaniškega kapitanata blizu svetilnika. Iz vile Sartorio sta bile včeraj odpuščeni Antonija Kozlan in Mihaela Kocijančič, ki sta bile pod zdravniškim nadzorstvom radi slučajev kolere v Bertokih. V vili Sar-torio ostane še osem oseb. Kakor poročajo z Dunaja, ni stanje na na koleri obolele delavke, o kateri smo vče-1 raj poročali, ugodno, vendar ni brezupno.! Izolirane osebe se počutijo dobro. Bakterio-logične preiskave so povsem negativne. Z Reke poročajo, da je v nedeljo s sumljivimi znaki obolela neka Rože Zurčič, stara 38 let, soproga poštnega uradnika. Vsled bakteriologične preiskave nje dejektov so jo prenesli v bolnišnico za kužne bolezni in izolirali tudi devet oseb ki so prišle ž njo v dotiko. Sicer je pa stanje obolele povoljno. Iz Boršta nam poročajo, da se je včeraj popoludne na vlaku, ki odhaja iz Trsta ob 4 20 uri popoludne, pripetil sumljiv slučaj kolere. Voz so takoj odpeli in ga z vsemi osebami, ki so bili notri, odposlali, nazaj v Trst na državni kolodvor, odkoder; so vse omenjene osebe odposlali v Magda-j Iensko bolnišnico. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - ViA MALCANTON - TRST Mnenje gosp. dr.a Z. Tkalčič-a ZAGREB G. J. SERRAVALLO Trst, Rad Vam potrjujem, da sem dosegel z ŽELEZNATIM KINA-VINOM SERRAVALLO (Vino dl China Ferruginoso Serravallo) dobre uspehe v raznih slučajih malokrvnosti. Vaš izdelek ima poleg drugih prednosti pred drugimi železnatimi vini, tudi to, da se rado jemlje, ker ima okus prijetnega likerja. ZAGREB, 5. marca 1910. Dr. Z. TKALČIČ. W Absolventka trgovskega tečaja vešča slov. in nemške korespondence ter stenografije, strojepisja in laščine želi primerne službe. Ponudbe pod „Lilija" na Inseratni oddelek „Edinosti". E&fetfc 80.000 UR bo darovanih Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna trgovina H. SPlNGflRN Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziko. ——— V lastnem interesu | ometnl "fotogrofiCni naj pošlje vsakdo bodisi mlad ali star svoj natančni naslov ter eno krono v znamkah na Inser. oddelek „Edinosti" = pod šifro „Novost". - Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno 99 PRI FRANCU" Eri sr. Jako- ffrm In pri 8V- Jako-a ■ TRST. Ulfcljfc ' TRST' ulio« RIto itev. 42 (pritliSje) ■ 213 ' Irrrinjt Tlako fctogr&flčno delo, kakor tudi razgled«, poanetk«, notranjost lokalov, porceUnuM ploMo ta ▼takomtns ipomenlk« Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakaiere fotografije. Bodi odobnoatl P. IT. naročnikov ■prejema narofibe ln Jih lirriuje na doma, eventnalno tndl «unaj me«ta. v Trsta, ul giosue CarSucci 33. Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča JAKOB ORTAK. ur Dr Ml Goldoni* Trst, Piazza Cario ioldunl št. 2. Pijače nara*ne ln prve vrste. Časopisi ln Ilustracije POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča FRANJO MARI Ji ŠE K. Bogomil Pino = = urar in zlatar = — Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 nasproti cerkve sv. Antona norega Bogat izbor ur Tfate Trste, kakor tndl nhanor, prstanov z dijamanti ln brez dljaman-tor, ženske verižice, zlate ln Frebrne za moške, vse po konkurenčnih cennh.' Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Sbitfiiui in prevažanje pohištva RazpoSIl. In shramba KovfeHou Telefon 1220. Telefon 2572. tanje In shramba preprog 2015 Telefon 2573. Velika klobučarna fg«®««* Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje ln za šport. Osem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO . = edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. = v korist družbi Cirila in Metoda Stran IV. „EDINOST" 229. V Trstu, 18. avgusta 1911. Koledar in vreme. — Danes: Helena, cesarica. — Jutri: Ludovik I., sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r- 28° Cels. — Vreme včeraj : lepo, veter. — Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno, lokalne padavine, vroče, vztočni vetrovi. Društvene vesti. Pevci pev. društva ,Trst" priredijo v nedeljo, dne 20. t. m. izlet v Barkovlje „k rumeni hiši". Zbirališče ob 3. in pol uri popoludne pred „Nar. domom". Slovensko akad. fer. društvo „Balkan" Jutri v soboto ob 8. in pol uri se vrši II. redni občni zbor. Točno ob 6. in pol uri odborova seja. Škedenjski Sokol priredi, kakor že objavljeno, svoj prvi nastop dne 10. sept. Uljudno so naproŠena bratska društva, da vzamejo to naznanilo v obzir. Sokolu je v obljudenem Skednju prirejena važna naloga in potrebno je, da mu nudimo materijelne podpore za stanarino in nabavo orodja. Pevsko društvo „Gaj" v Banah priredi, kakor je bilo javljeno, svojo prvo veliko veselico dne 3. septembra t. 1. na prostranem lepem velikem vrtu „Konsumnega društva" v Banah. Program objavimo svo-ječasno. Toliko na znanje bratskim društvom. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo izlet v Dutovlje ob 1. uri pop. NaproŠeni so vsi členi, da se udeležijo tega izleta. _ Vesti iz Goriške. Izgnan je bil, ker je prelomil izgon in ker je beračil, Luka Lasič iz Vrtojbe. Obesil se je v podstrešju svoje hiše v Gradiški kmet FrankoviČ. Poprej je poslal svojo mater na polje. Izpred sodnije. Posestnik Živec iz Černič je bil obtožen, da je zlorabil neko 13-letno deklico. Izgovarjal se je, da se mu je deklica sama ponujala. Obsojen pa je bil na pet mesecev ječe. Avstro-ogrska banka otvori tu v kratkem svojo filijalko. Stavbišče v ta namen je že kupljeno pri šulferanjski šoli. Za trgovske kroge bo nova filialka vsekakor velika pridobitev. Porotne obravnave se bodo, po naredbi višjega sodišča v Trstu, vršile po štirikrat na leto, t. j. vsako sezono. Prošt Faidutti operiran. — Dr. Faidutti se je počutil več časa slabo. Bolezen se mu je naenkrat shujšala v sredo zvečer. — Zdravniki so spoznali, da ima vnetje slepega črevesa, za to so ga v naglici operirali. Operacijo je izvršil v novem sanatoriju dr. Defranceschi ob asistenci dr. Kiirnerja in Pontonija. Pacijent se počuti razmeroma dobro. Nasilen revež. Mnogo v mestu poznajo onega reveža, ki je popolnoma brez nog in se vozi v malem vozičku ter prosi miloščine. Vsak ima sočutje z revežem, ki se zove Alojz Rebec iz Dutovelj, in mož nabi»a lepe svotice milodarov. Sem pa tja se pa navžije alkohola in na svojem vozičku razgraja in vpije. Tako je razgrajal po mestu tudi v sredo. Potrpežljivost in ni obziri redarjev niso pomagali in prisiljeni so bili ga aretirati. Moža spravijo po odgonu v Dutovlje. Sokol iz Dobrovega daja s tem na znanje, da je veselica, ki se je imela vršiti v nedeljo dne 20. tekočega meseca, prene-šena na poznejši čas. To radi nepričakovanih ovir. Iz Škrbine. Podpisana poživljata dopisnika „Edinosti" od dne 11. avgusta t. I. št. 222, da se podpiše s polnim imenom in naj tudi imenuje onega uda tuk. Sokolskega oziroma bralnega društva, ki je na kakoršen-koli način govoril o družbi sv. C. in M.! Že sedaj pa pritiskamo onemu dopisniku pečat obrekovalca. Odbora Sokolskega in bralnega društva v Škrbini. 'propada vedno bolj rad elementarnih in I drugih nesreč. Kje je iskati pomoči, kje rešitve ? Vsi stanovi se organizujejo in tudi kmetski stan bi moral združeno povdigati svoj glas in zahtevati: 1) da država določi brezobrestna posojila v razbremenjenje dolgov; 2) da oprosti zemljiškega in hišnega davka vse one posestnike, ki nimajo dohodkov 1200 K, kakor so oproščeni drugi stanovi; 3) da se uvede starostno zavarovanje za vse kmetske delavce in one posestnike, ki nimajo dohodkov 1200 K; 4) da se uvede splošno zavarovanje pridelkov proti elementarnim škodam. Le po teh gospodarsko-socijalnih reformah bi bil naš kmet ali kmetski delavec siguren svojega plačila ter bi mu bilo zagotovljeno primerno življenje. Ob sedanjih krivičnih in nevrananih razmerah morata kmet in njegov delavec izgubiti vsako veselje do obdelovanja svoje zemlje. In zato se tudi res v veliki meri opušča obdelovanje zemlje in vsled tega postaja iudi vedno veča draginja, ker raztejo cene pridelkom. Će pojde to tako dalje, je nevarnost, da v doglednem času nastane — lakota. Prosimo naše poslance, da na pristojnem mestu povzdignejo svoj glas, da se čim prej začne z rešilno akcijo z izvedenjem gori naštelih zahtev. _ Druge slovenske dežele Vipavska CMD priredi v nedeljo dne 20. avgusta t. 1. v Vipavi „Pod skalo", CM veselico z jako bogatim vsporedom. Da bo ista nudila vsakemu dovolj zabave in užitka, jamčijo priprave vipavskih narodnih dam in gospodov. Vabimo torej vse narodne Slovenke in Slovence, da se te veselice gotovo udeleže. — Okoliške podružnice C. M. družbe pa prosimo, da delujejo med svojimi člani za kolikor možno obilen obisk. Kopališče Toplice-Dolenjsko. — V sredo dne 9. t. m. je priredil operni pevec g. J. Betteto z gg. Škerljem in Hoffnerjem koncert v kopališki dvorani kneza Auersper-ga na Toplicah z izbranim vsporedom. Koncert je nad vse pričakovanje dobro izpadel. Divili smo se mogočnnmu glasu gosp. Betteta. Bil je res pravi um etnišk užitek. Letošnja kopališka sezija prekaša glede obiska vse dosedanje sezije. Kopališče je že več tednov prenapolnjeno gostov iz razmh krajev in Še vedno prihajajo novi. — Ce kdo čuti trganje, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj napoti v naše Toplice — ker gotovo je, da se povrne vesel in zadovoljen nazaj. _ Razne vesti. Slovenec našel v Ameriki premogovo žilo. Iz Homer City Pa, poročajo, da je slovenski rojak Fran Frančak našel na svojem zemljišču premogovno žilo in da je že pričel z delom za odkritje premogovnika. Ustanovi družbo z imenom „Slovenic Coal Com-pany". Vulkanski izbruh na Japonskem. — Na Japonskem je nenadoma izbruhnil vulkan Asama. Pri izbruhu se je ponesrečilo 34 oseb. Razbeljena lava je presenetila dve družbi in sicer 17 inozemcev in 17 japonskih otrok, ki so napravili izlet na ognjenik. TRATTORIA |T „Ali* Antlcn Pompe!" i Trst, Piszza Carlo Goldoni 4 E Priporoča se slavnemu obćinstTu. - Toči »e Izvrstno Tino : teran, istrsko, furlansko in belo. Š:einfeldsko pivo. Domača kuhinja z raciovretniml mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO MARIN ŠE K. r »C Vesti iz Istre. Beda našega kmeta. Iz Č r n i k a 1 a občine dekanske. Iz raznih krajev čitamo poročila o elementarnih nesrečah. Tudi po naši okolici je meseca junija silna toča, združena z viharjem in nalivom, napravila veliko škode. Letos pa nas ta elementarna sila ni še po-setila. Vendar pa nismo pri nas nič na boljem, nego oni, po toči prizadeti. Silna šuša vsled vročine in vsakdanje burje — že mesec dnij nismo imeli dežja — je uničila vse pridelke, tako, da turščice ne bo niti za seme, fižola in krompirja le seme. Vinska trta je uničena že po trtni uši. A kar je novih vinogradov, je pa šuša storilo svoje, tako — da bo ves pridelek uničen, če ne bo prav kmalu dežja. Vsem tem nesrečam se pridružuje še najhujša — davčni eksekutor, ki nam rubi živino, če jo je sploh našel. Kaj naj počne zapuščeni kmet ? Kje je torej iskati vzroka draginji? In peto leto je, kar vlada pri nas suša. Veliko živine se je prodalo radi pomanjkanja krme, mnogi so morali prodati živino, da plačajo davke, tako, da mali posestniki bodo kmalu skoro ob vso živino. Cim pa se je to zgodilo, kako naj obdeluje kmet svojo zemljo ?! ŽapuŠčati mora vsoj dom in se seliti. Izkratka: stan malega kmeta Prodajaln, ur iti dragocenosti G. BUCHBR (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst S« Corso Steč. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih nr. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne are DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ■g ---- r se GOSCILNA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradori St. 18 ' ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. [HIHAL106 L ASI !H! MALI OGLASI M računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-manja pristojbina znaia 49 stot Plača m takoj Inser. oddelku. Qr Calo Squadrani v Trstu, ulica Sealinata Ural gt. i. . Prodaja in pepravJja ure po nizki eeni in z garancijo. Popravlja budilnice po K 1-. 8869 Pn^ilnlnOc Kulot, gostilna „Ai tre amici^ UUSMinibdr V Gorici, via Casfrma 11, se pripor« Ča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 1217 Zaloga tu- In inozem. vin, špirita likerjev le razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque it 8, Trst (Nasproti Caff6 Centrale) Velik izboi /rancoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeanz Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Bum, j&onjaic, rasna žganja ter posebni pristni tropinovec, alivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, doSli iz do tičaih krajev. Vsaka naročba se takoj IzvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 Josip Semulič TRST, ulica deli' Istituto št. 5 Friporoča slav. občinstvu STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na dom. V novi trgovini ul. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica) je dospela :: partija porcelanaste Posode po priložnostnih cenah. za malo dni! Samo Slovenci «n Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte st vtdno na oglas v našem listu, ker fako bode znale dotICne tvrdke, da pri-naiajo oglasi, ki jih uvršCajo v Edinosti, dobitek, in radi toga bodo uvrSCate svoje oglase tudi v bodo?« v nalem listu. Za te bodete bolje postre2eni, zraven tega pa pomagate s tem ma-:: terijalno listu „Edinost" :: V nojem se oddalo McIKli Zaloga dvokoles In šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldolla 501 Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop. Fi 3£ 11 il TEODOR KORN il Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = v PO NIZKIH CENAH. v :: Delo dobro In zajamčeno. :: Telet. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. DE 4LEKS. FKANC MATER - TRST žgalmca kave TELEFON 1743. Vajboljii vir sa dot l vanj o poAea« kav* RibardNovaK&e Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULICA FABZ7ETO S T. 13 Postrežba: točna. ČEKE ZMERNE. Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Marije Salarmi Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vc-gal Torrente) „Alla Cittk di LondraJ Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavnke obleke. Tiroldki loden. NepremoČljivi plašči (pristni angleški). - Speclallteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Y Mami ii sMiarni vogal ul. Grhega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE. = Aati Spumante, BefoŠk, zagrebški Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Rase po najzmernejših cenah. BSBatBasaiBa H88HHHHI8HHHHHHHBU E CENIKE || CENIKE JEDIL IN PIJAČ za gostilne, restavra- i i cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je j j založila v raznih oblikah in po zmerni ceni tiskarna „Edinost" v Trstu s: ulica Giorgio Galatti 20. ::: = Novo pogrebno podjetje = Trst, Corso št. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon St. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. — po najnovejžem praktičnem sistemu. -- Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zarufience, birmance in druge slučaje. Skladište iošM sveC pne odliio?a-,e vuKuu gosp. J. lojač-a ? Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. UBZEK, A. JAMSEK in F. BERNETIĆ, T. VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ceste. (Noghere). cerkvi.