LETNO POROČILO »LJUBLJANSKEGA SOKOLA« 19 3 7 I' m '"'SrkiA' u ,in 'k w Ä‘, ' - km ijfôt. lil $f ’ Ä f: f m m i£J*£n>7 H- *i\' ’ ;f*W: " *-.%J •> ii-..i!:?Es’'a;5S /- r v- ' - • ; • fes1;! ■ÆJ: ■ ' 'T..iV >Č 'w-: cenene Agfa kino - aparate in epidiaskope! Zahtevajte ravnokar izišii kino cenik v DROGERIJI GREGORIČ družbe z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica št. 5 V E LEME S ARI j A LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA © Podružnici : Napoleonov trg št. 3 - Prešernova ulica št. 5 Na Gosposvetski cesti 6 In odlična prvovrstni BUFFET RESTAVRACIJA PETER STEPIČ Lastnik: Mirko VELETRGOVINA Z DOMAČIMI VINI LJUBLJANA VIL — SPODNJA ŠIŠKA Tržna ulica štev. 6 — Telefon štev. 21 -71 LETNO POROČILO »LJUBLJANSKEGA SOKOLA« 19 3 7 TOMAŽ G. MASARYK UPRAVA DRUŠTVA IN ODSEKA ZA ZGRADBO DOMA OB KONCU UPRAVNE DOBE Častni starosta: d r. V i k t o r M u r n i k. Starosta: Bogumii Kaj želj, 1. nam. staroste: dr. Fran Kandare, II. nam. staroste: ing. Albert Poženel, načelnik: dr. Inko Pustišek, načelnica: Ančka Keržanova, I. nam. načelnika: Janez Malnarič, II. nam. načelnika: Bogomir Longgka, I. nam. načelnice: Marta Pustiškova, II. nam. načelnice: Lidija Rupnikova, tajnik: France Ahčin, prosvetar: ing. Go j mir Pehani, blagajnik: Alojzij Vrhovec, računovodja: Boris Germek, gospodar: Slave Simončič, statistik: Ela Aličinova. Člani uprave: ing. Franjo Fine, Alojzij Kovač, Alfonz Lorger, Karel Mächtig, dr. Franta Mis, Peter Pavšič, Leo Rogi, Viktor Rus, Stane Žilic. Namestniki : ing. Kajetan Kavčič, Leopold Šega. Praporščaka : ing. Franjo Fine, France Stajer. Namestnika : Karel Soss, Štefan Žigon. Nadzorni odbor: Miroslav Gregorka, Peter Klinar, dr. Albin Stele, Evgen Tujec. Razsodišče: predsednik: dr. Oton Papež, nam. predsednika: dr. Janko Rupnik; zapisnikar: dr. Miha Kambič; člana dr. Joža Bohinjec, dr. Egon Stare; namestniki: dr. Janko Lokar, ing. Leo Mencinger, Rasto Pustoslemšek. Odsek za zgradbo doma: Predsednik: dr. Vladimir Ravnihar. Finančni p o d o d s e k: predsednik: dr. Josip Kr evi, tajnik: France Ahčin, blagajnik: Leo Čebular, računovodja: Josip Simončič. Clani: Bogumil Kaj želj, dr. Fran Kandare, dr. Ciril Pavlin, dr. Fran Pavlin, ing. Gojmir Pehani, Leo Rogi, Slave Simončič, Pavel Sbrizaj, Karel Soss, Avgust Tosti, Viktor Treven, Alojzij Vrhovec. Gradbeni pododsek: Predsednik: ing. Viktor Skaberne, tajnik: Peter Pavšič. Člani: ing. Kajetan Kavčič, ing. Nace Perko, ing. Albert Poženel. BRATJE, SESTRE! Celokupno Slovanstvo je izgubilo letos enega svojih naj večjih mož. Iz Prage je dospela 14. septembra popoldne, pretresljiva vest, da je na gradu Laneh za vedno zatisnil svoje trudne oči ustanovitelj in prvi prezident Češkoslovaške republike. Daši ta vest ni prišla povsem nepričakovano, vendar je napravila po vsem svetu, posebno še med slovanskimi narodi, najgloblji vtis. Bratski češkoslovaški narod je izgubil z blagopokoj-nim svojega najboljšega očeta, svojega osvoboditelja, velikega misleca, svetovnega politika in državnika, borca za svobodo slovanskih narodov in demokracijo, slovansko Sokolstvo pa svojega prvega brata in naj večjega pobornika sokolske misli. Ljubljanska sokolska društva so imela skupno žalno svečanost v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru, katere se je udeležilo članstvo in naraščaj polnoštevilno. Žalni svečanosti pa so prisostvovali tudi najodličnejši predstavniki naše javnosti. Prezidentu Sokolu, bratu Tomažu G. Masarvku, večnaja pamjat! O podrobnem delu med letom poročajo nazorno društveni funkcionarji, zato omenjam v svojem uvodniku le najvažnejše dogodke, predvsem zmago naših bratov na medzletnih tekmah za meč kralja Aleksandra I., ki so se vršile v Beogradu in pri katerih sta si naši dve vrsti izvojevali prvo in drugo mesto. — Uspeh, ki se ga nismo nadejali. — Pa tudi pri raznih drugih tekmah so si naši bratje, sestre in naraščaj priborili mnogo prvenstvenih mest. Vsi ti uspehi spričujejo nazorno o vztrajnem, smotrnem in sistematičnem delu v naši telovadnici. Med letom smo doživeli žal tudi dogodek, čin, ki je edinstven v 751etni dobi društvenega obstoja — požig godbenega paviljona na letnem telovadišču. Ko sem stal ob pogorišču, sem se v duhu vprašal — čemu-to? Niso me obšle maščevalne misli, pač pa sem postal otožen in nisem mogel doumeti, da je tako nizkotno dejanje sploh mogoče. Ako bi požigalec samo enkrat pogledal v našo telovadnico, kjer si dnevno od 17. ure dalje urijo in krepijo svoje mišice trume naše mladine — imamo namreč 800 telovadečih pripadnikov — tedaj bi se prav gotovo premislil storiti kaj takšnega. Navzlic veliki materialni škodi smo ohranili mirno kri. Ker smo se zavedali svoje vzvišene naloge, nas zato tudi ta tragični dogodek ni dovedel na stranpota ali do spozabe. V svesti smo si, da je Ljubljanski Sokol v dolgi dobi svojega obstoja rešil na tisoče mladine iz vrtinca življenja, na tisoče mladine odvrnil od nemoralnosti in vzgojil na stotine vaditeljev, ki se danes uspešno udejstvujejo širom naše prostrane domovine v korist naroda in človečanstva. Blagodejno sta vplivala v teh težkih urah sklepa izvršnega odbora sokolske župe Ljubljana in bratskega društva Sokola I, ki sta nam naklonila znatno podporo po din 1000" . Pa tudi sokolsko društvo Dol. Logatec, ki kot obmejno društvo gotovo ne živi v izobilju, se nas je spomnilo in nam naklonilo din 100"—. Zato bratska zahvala vsem! — V nesreči spoznaš prijatelja! Toplo zahvalo pa smo dolžni tudi zavarovalni banki »Slaviji«, ki nam je povzročeno škodo obračunala skrajno kulantno in nam odmerjeni znesek tudi takoj izplačala. Še dva dogodka naj omenim sprejem tekmovalnih vrst, vrnivših se iz Beograda, in sprejem naše vojske ob povratku z manevrov z divizijskim generalom gospodom Lazar B. Toničem na čelu. Oba sprejema sta bila spontana in tako prisrčna, kakršnih smo vajeni in kakršne smo doživeli v Ljubljani le ob vse-sokolskih zletih. Oba sprejema sta povsem jasno spričala, da je Ljubljana resnično sokolska, dokazala pa sta tudi tesno povezanost Sokolstva z našo hrabro narodno vojsko. S prvim oktobrom 1938 prestopimo v 75. leto društvenega obstoja. Ta svoj jubilej bo društvo proslavilo v ožjem obsegu. Ob tem jubileju hoče pokazati javnosti svojo lastno moč in silo. Predpriprave so v polnem teku. Končno topla in iskrena zalivala vsem bratom in sestram, ki so doslej prispevali k zgradbi našega doma. — Velike stvari zaideva j o tudi žrtve! Zato naprej — dokler se ne bo dvignila na letnem telovadišču ponosna stavba dom Ljubljanskega Sokola! Zdravo ! Bogumil Kajzelj, starosta. POROČILO TAJNIKA Minulo leto je za naš pokret na splošno izredno pomembno. Močno razgibano politično in kulturno življenje je tudi naši stvari vtisnilo svoj karakterističen pečat in usmerjalo naše delo. Daši so naša prizadevanja naletela na mnoge ovire in zapreke z raznih strani, čeravno je grozila našemu razvoju in napredku neposredno tudi škoda, sta naše neomajno prepričanje in trdna vera, oprti na brezkompromisna načela in staroslavno tradicijo, ustvarili izredno borbenost in podvojeno delavnost tako, da kljub neugodnim razmeram in okolnostim vendarle beležimo uspehe in ugotavljamo napredek; do gotove mere celo važne uspehe, katerih pomen se bo šele pokazal. Tako na splošno. Na našem področju so bili ti vplivi še mnogo močnejši, Dogodki, ki so se vrstili s kalejdoskopsko naglico, so s svojo elemen-tarnostjo in spontanostjo silili k živahnejši delavnosti, zahtevali so številnih in naglih ukrepov, iz katerih je izšlo nešteto pobud koristnih za napredek in razvoj društva, skratka: v našem društvu je zaplalo živahnejše življenje in rodilo dobre rezultate. Ti uspehi so bili seveda samo do neke mere posledica vnanjih vplivov, brez iniciativnosti, delavoljnosti, požrtvovalnosti in zlasti spobonosti društvenih funkcionarjev in vodnikov bi takšnih uspehov ne mogli doseči; to bodi ugotovljeno zaradi pravilne in pravične presoje rezultatov našega dela. V minulem letu so se po odločitvi neizprosne Usode razredčile naše vrste. Izgubili smo mnogo članov in članic, med njimi, žal, tudi vzorov, ki jih bomo le težko pogrešali. To so: brat Franjo Šeber, odličen telovadec in društveni vaditelj v dobi preporoda slovenskega Sokolstva, „ Josip Urbanič, „ Matej Hubad, oče slovenske pesmi, „ Feliks Urbanc, „ Robert Blenk, brat Izidor Bajuk, „ Franc Kralj, „ Filip Bizjak, „ Albin Prepeluh, sestra Ivanka Avbelj, „ Olga Cerne in . „ Vera Dostal. Pokojnikom bodi izrečeno toplo priznanje za njihovo sokolsko zvestobo, njihovemu nevenljivemu spominu pa večna slava ! ★ Za društveno zgodovino važni so tile dogodki (po časovnem zaporedju): 13. januarja: 69. redni letni občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu in v soglasju zborovalcev. Storjeni so bili važni sklepi; sprejeti pa so bili tudi dalekosežni predlogi. k. februarja: Obisk staroste ČOS in Slovanske sokolske zveze br. dr. Stanislava Bukovskega, ki ga je spremljal br. Evgen Köppl. Po dobrodošlici, ki jo je izrekel starosta br. Kaj želj in na katero je odgovoril krepko in jedrnato br. Bukovsky, sta si odlična gosta ogledala naše prostore in društveni arhiv ter naj dragocenejšo našo imovino: naše letno telovadišče. 9. februarja: Maškarada pod devizo: »Z metuljnico po logu ...« je bila nadpovprečna in dostojna predpustna zabava, ki je vrh tega uspela tudi gmotno. 7. marca: Dečje popoldne — nastop dece obojega spola v društveni telovadnici, je bila prav posrečena in ljubka prireditev, ki sta jo skrbno pripravila vaditeljska zbora: moški in ženski. 18. marca: Večer sokolskega bratstva v društveni telovadnici ni uspel; dosežen namreč ni bil namen, ki smo ga zasledovali s to prireditvijo in ki je v prejšnjih letih dal zadovoljivih rezultatov. Manjkalo je namreč starejšega članstva, s katerim smo hoteli navezati bratske in prijateljske stike ter jim v neprisiljeni in tovariški obliki — v prostem razgovoru — prikazati želje, stremljenja in cilje mlajših društvenih pripadnikov. Ob zvokih jazz-godbe je mlajše članstvo, zlasti telovadeče, plesalo in se zabavalo. Na tem večeru se je društveni starosta presrčno poslovil od načelnice sestre Zore Hauptmannove, ki je bila »po službeni potrebi« pre- meščena v Dragatuš pri Črnomlju, članice pa so ji v slovo poklonile kito cvetja. 9. maja: Pomladanski zbor Sokolov v Ljubljani, ki ga je sklicala sokolska župa Ljubljana. Članstvo je klic župe pravilno razumelo in se odzvalo. Udeležba pripadnikov našega društva (članov, članic in naraščaja obojega spola) je bila zadovoljiva, čeprav smo marsikoga pogrešali. 30. maja: Društveni majniški izlet članov, članic, naraščaja in dece obojega spola na prijazno planinico »Na brusnikih« pod Mokrico, v romantični dolini Kamniške Bistrice. Število udeležencev — vsega 42 — sicer ni bilo primerno; kljub temu je izlet uspel. Na sočni livadi, med slikovitimi drvarskimi kočami, sredi košatega drevj a, smo telovadišču v Tivoliju, ki je pogorel; z njim vred pa tudi nekaj inventarja in gradbenega materiala (hlodov, desk itd.). Hkrati pa je bilo poškodovano tudi pršno kopališče in sončišče ter električni vod. Kljub hitri intervenciji poklicnih in prostovoljnih uživali opojni zrak in božanski mir tega lepega kosa naše zemlje. V najboljšem razpoloženju in razigranosti nam je čas prehitro potekel. Disciplina je bila odlična. 12.—13. junija: V noči oel 12. na 13. junija je neznan storilec zažgal godbeni paviljon na letnem gasilcev je lnla vsaka pomoč brezuspešna; požar se je samo lokaliziral. Paviljon je bil zavarovan, ne pa tudi inventar. Zavarovalnica je škodo pravično ocenila in kulantno izplačala zavarovalnino, s čimer pa ni bila pokrita vsa škoda. V društveni zgodovini je ta dan gotovo najbolj žalosten, ko so se neugnane politične strasti, brez kakršnega koli neposrednega povoda, znesle nad našo imovino. Storilca nismo izsledili; vse preiskave, vodene pri upravi policije, pa tudi pri sodišču, kjer smo vložili ovadbo zoper neznanega storilca, so ostale brezuspešne. 20. junija: Črnemu dnevu je sledil brž sončen dan; naše smotrno notranje delo je bilo kronano z uspehom, ki nas je same prijetno presenetil. Pri II. medzletnih tekmah vrst višjega oddelka Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so bile v Beogradu, oziroma v Zemunu, so naši fantje po viteški borbi dosegli I. in II. mesto. Udeležili sta se namreč teh tekem najtežjih na našem področju — dve vrsti po 8 telovadcev, obe sta zmagali; I. vrsta pa je s tem priborila tudi prehodno ceno, meč kralja Aleksandra L, ki je prišel že četrtič v posest našega društva. 22. junija sta se zmagovalni vrsti vrnili v Ljubljano, kjer so jim ljubljanska sokolska društva, pod vodstvom župnega strokovnega odbora, priredili triumfalen sprejem. O pomenu in poteku tega sprejema so obširno pisali dnevni časopisi, zato podrobneje o tem ne bom poročal. 28. junija smo imeli češke goste, člane Sokola Brno - Za-bovfesky, ki so na potovanju po Jugoslaviji obiskali tudi našo prestolnico. 29. junija ob Vaio, uri so odigrali z našo vrsto prijateljsko tekmo v igri odbojki, pri kateri so pokazali — kot drugo najboljše moštvo ČOS — vse vrline in tehnične spretnosti; vzbudili so polno zanimanje navzočih, ki jih je pa bilo žal premalo. 3. julija: Telovadna akademija ob bengalični luči, združena z ognjemetom, na letnem telovadišču v Tivoliju je lnla naj lepša in najboljša prireditev v minulem letu. Odličen nastop vseh telovadnih oddelkov je žel zasluženo priznanje ogromne množice občinstva. S polnim odobravanjem je bila sprejeta zlasti zaključna slika vseh oddelkov ob pogorelem godbenem paviljonu. In ko je zaplapolal nad to pestro sliko živili teles naš simbol državna zastava — se je polastilo množice gledalcev spontano in nepopisno navdušenje; vidnega izraza je dajala v rodoljubnih vzklikih. Pri tem nastopu se je zrcalila zgovorno vsa smotrnost na- šega dela in požrtvovalnost naše telovadnice — strokovnega vodstva in telovadečili. Pohvalno pa moram omeniti, da so tudi vsi drugi sodelavci opravili svoj posel vestno in vzorno, tako, da je bil uspeh nadvse zadovoljiv. 4. julija smo z vsemi oddelki sodelovali pri okrožnem zletu v Št. Vidu nad Ljubljano. Udeležba po številu ni bila zadovoljiva. J4. julija je bivša načelnica sestra Zora Hauptmannova povedla žensko deco na izlet na Dobenj in preko Rašice na Ježico. Izleta so se udeležili tudi starši ter starosta in tajnik. Hvalevredno zamisel je treba pozdraviti, stremiti pa nam bo za tem, da zlasti o počitnicah večkrat priredimo take izlete, ki so povsem v duhu naših prizadevanj. 27. in 28. avgusta so bili v Ljubljani na obisku gojenci in gojenke Visoke šole za telesno vzgojo v Varšavi (C1WF) kot gostje ljubljanske sokolske župe. Dne 28. avgusta popoldne so pri javnem nastopu na našem letnem telovadišču pokazali razne načine telesnih vaj ter igre za mladino, zlasti pa vaje z enostavnimi orodji in raznoterosti, ki naj se goje po društvih, ki nimajo telovadnega orodja. Pri tem nastopu je sodelovalo tudi naše društvo, in sicer vrsta, ki je odigrala z gosti prijateljsko tekmo v igri odbojki, olimpijski tekmovalci so nastopili z vrhunškimi prostimi vajami in z vajami na drogu, olimpijske tekmovalke z vzornimi prostimi vajami. Ob 21. uri je bil v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru poljsko-jugoslovanski večer, na katerem so gostje izvajali poljske narodne plese in zapeli nekaj poljskih pesmi. V spomin na ta obisk in v znak hvaležnosti in priznanja je s čestitkami k novemu letu 1938. prejel starosta brat Kajzelj lep spominski album od zavoda. 6. septembra smo skupno z ostalimi ljubljanskimi sokolskimi društvi najsvečaneje proslavili rojstni dan staroste Sokola kraljevine Jugoslavije, Nj. Veličanstva kralja Petra II. v naši telovadnici. Na proslavi so bila zastopana vsa ljubljanska sokolska društva, prisostvovala pa je tudi narodna vojska po svojih predstavnikih in oficirskem zboru ter konzuli prijateljskih držav in zastopniki narodnih in kulturnih društev. Zvečer tega dne je bila manifestantna baklada po mestu do pred spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in odtod preko Rožne doline do Narodnega doma. Tudi pri tej manifestaciji smo sodelovali z zadovoljivim številom pripadnikov. 17. septembra smo se v velikem številu udeležili žalne svečanosti za blagopokojnim prezidentom - Osvoboditeljem Češkoslovaške republike bratom dr. Tomažem G. Masarykom, ki so jo priredila vsa ljubljanska sokolska društva v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru. 19. septembra popoldne se je 10 članska deputacija z društveno zastavo pod vodstvom častnega staroste br. dr. Murnika in staroste br. Kaj želj a poklonila nevenljivemu spominu bivšega dolgoletnega staroste našega društva brata dr. Ivana Tavčarja ob spominskem stebru poleg njegove rojstne hiše v Poljanah nad Škofjo Loko, ki je bil prav ta dan dopoldne odkrit. Zaradi nastalih ovir izven našega območja pri odkritju nismo bili navzoči; prav tako pa tudi domače sokolsko društvo in drugo Sokolstvo pri odkritju ni sodelovalo. Zato smo skupno z domačim društvom in odposlanci gorenjske sokolske župe opravili svečano poklonitev popoldne in položili ob steber venec. Pri povratku smo obiskali gomilo pokojnega br. staroste v tihem gaju na Visokem; oglasili pa smo se spotoma tudi pri visoški gospej s. Franji Tavčarjevi, kjer smo bili gostoljubno sprejeti in pogoščeni. 27. septembra popoldne se je vračala naša garnizija z uspelih jesenskih manevrov na Dolenjskem. Sokolstvo Ljubljane je pripravilo vračajoči se vojski presrčen sprejem; k uspeli manifestaciji bratskega sodelovanja z narodno vojsko smo pripomogli s številno udeležbo članstva v svečanem kroju in v meščanski obleki. 9. oktobra: Spominski dan marsejske tragedije. V sodelovanju z vsemi ljubljanskimi sokolskimi društvi je bila v naši telovadnici spominska žalna svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I, Zediniteljem. Dvorana je bila polno zasedena s članstvom obojega spola in oficirskim zborom, na čelu jim generali ljubljanske garnizije; navzoči so bili tudi konzuli prijateljskih držav ter predstavniki narodnih in kulturnih društev, ki so z nami počastili spomin Velikega pokojnika. Pomemben spominski nagovor je imel vojni dobrovoljec brat Ernst Turk. 30. novembra: Skupna proslava sokolskega in državnega praznika Uedinjenja v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru, prirejena od vseh ljubljanskih sokolskih društev. Naše društvo je pri slavnostni akademiji sodelovalo z vrsto vrhunških telovadcev, ki je nastopila na drogu. 1. decembra: Dopoldne interna proslava sokolskega in državnega praznika Uedinjenja v društveni telovadnici. O pomenu praznika je govoril starosta br. Kajzelj. Branju zvezne poslanice je sledila svečana prevedba naraščajnikov med člane, nato pa zaobljuba novega članstva. Z zaključno besedo br. staroste in petjem pesmi sokolskih legij je končala proslava, ki je bila na dostojni višini ob zadovoljivi udeležbi članstva in naraščaja. Popoldne tega dne so praznik proslavili posebej naj mlajši društveni pripadniki, sokolska deca obojega spola. Nagovoru br. Kaj želj a je sledila prevedba dece v naraščaj na posebno viden način: starosta je namreč vsakemu naraščajniku in vsaki naraščaj niči pripel naraščaj ski znak kot spomin na to svečanost. Na sporedu so bile razne prigodnostne deklamacije in glasbene produkcije dece obeh spolov. S pesmijo sokolskih legij je bila proslava zaključena. Proslavo je obiskalo več članov upravnega in vaditeljskega zbora in pa starši in varuhi. 3. decembra: Na potu v Kranjsko goro, k otvoritvi sokolskega okrevališča »Petrovo«, nas je obiskal iskren prijatelj našega društva in naših telovadcev, sanitetni podpolkovnik br. dr. Milorad Feliks, član uprave zveze SKJ. Posvetili smo temu odličnemu gostu skromen, zato pa tem bolj presrčen večer v znak bratske hvaležnosti in priznanja. V restavraciji br. Slamiča, kjer smo se sestali z br. Feliksom, je ob živahnem izmenjavanju misli, ob snovanju lepih sokolskih načrtov in ob veselih slovenskih popevkah le prehitro minil kratko odmerjeni čas. k. decembra beležimo kar dva dogodka. Popoldne je obiskal društvo minister za telesno vzgojo naroda br. dr. Vekoslav Miletič v spremstvu šefa kabineta in referentov s področja njegovega ministrstva. Ogledal si je naše poslovne prostore, naš arhiv in zgodovinske predmete ter nas zaslišal tudi glede naših želja. V telovadnici mu je pripravil moški naraščaj učinkovit sprejem, ki se ga je očividno prijetno dojmil. Zvečer je bil Miklavžev nastop za odrasle in za naraščaj, ki na žalost ni dosegel povsem svojega namena, zlasti pa je gmotno končal s primanjkljajem. 5. decembra popoldne je Miklavž obdaroval deco. Nastop, ki je bil strogo formalen, je uspel v vsakem pogledu. 25. decembra smo pripravili svojim naj mlajšim — svoji deci — božično veselje. V okviru socialne akcije pri našem društvu so bili naj pridne j ši in najpotrebnejši med njimi — 43 po številu — tudi skromno obdarovani, vsem pa smo nudili čaj in pecivo. Lutkovni odsek je priredil deci božično pravljico »Petrčkove poslednje sanje«, ki je očividno zadovoljila vse. Ob prižganem in bogato okrašenem božičnem drevescu je bilo nekaj deklamacij ženske dece, br. Smiljan Pointer pa je dirigiral priložnostni de-kleški zbor, ki je zapel tri posrečene mladinske pesmi. Br. starosta je nato nagovoril deco in razdelil darila. To veselje našim naj mlaj Šim je omogočila zbirka pri članih in prijateljih mladine in našega društva. Vsem darovalcem, pa tudi požrtvovalnim nabiralkam sestram: Ahčinovi, Breznikovi. Poženelovi in Žolgerjevi, ki se niso ustrašile truda in ki so tudi potrpežljivo prenašale razne nevšečnosti in opazke, bodi izrečena s tega mesta naj toplejša zahvala in polno priznanje v imenu društva, zlasti pa v imenu tistih, ki so bili deležni plemenite darež-ljivosti. HI. decembra je Silvestrovo v naši telovadnici združilo uašo sokolsko družino k zabavi. Žal spored ni zadovoljil obiskovalce, pa tudi ni bil tak, da bi ustvaril večeru primerno razpoloženje. Kljub temu je končal v dobrem nastrojenju. Društvena uprava in nadzorni odbor sta se sestala na 12 rednih in 2 izrednih sejah. Redne seje so bile vsak prvi četrtek v mesecu, izredni seji po potrebi, ki se je pokazala 19. junija in 19. avgusta. Med letom sta bila dva članska sestanka, na katerih so se obravnavale važne društvene zadeve. Vrh tega je izvršni odbor imel več sej, ki so se sklicevale po potrebi. Društveno delo je bilo diferencirano, opravljali in izvršili so ga razni organi: poleg upravnega odbora in obeh vaditeljskih zborov (moškega in ženskega) tudi še razni odseki, pododseki, odbori in komisije. V okviru društva so delovali v minuli poslovni dobi: 1. Jezdni odsek z vodnikom br. Karlom Mächtigom, do njegovega razpusta, ustanovil se je namreč župni jezdni odsek in je obstoj našega odseka postal obsoleten. 2. Gospodarski odsek (predsednik br. Slave Simončič) s prireditvenim pododsekom (predsednik br. Lojze Kovač) in komisijo za vzdrževanje letnega telovadišča (vodja br. Lojze Vrhovec). 3. Prosvetni odbor (predsednik br. ing. Gojmir Pehani) z lutkovnim pododsekom (predsednik br. Lojze Kovač). 4. Smučarski odsek (predsednik br. Peršič Vekoslav). 5. Zdravstveni odsek (predsednik br. dr. Franta Mis). 6. Odsek za zgradbo doma Ljubljanskemu Sokolu s predsednikom br. dr. Vladimirjem Ravniharjem. 7. Socialni odsek, ki mu je predsedoval in mu je bil gibalo in duša neumorni starosta br. Bogumil Kaj želj. 8. Mladinski odsek s predsednikom br. Janezom Malneričem. 9. Pod pokroviteljstvom društva je deloval ruski odsek, ki mu je bil starosta v smislu lastnih štatutov br. Nikolaj Tkačev. V minulem letu so bili naši odnošaji z Zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije, z Ljubljansko sokolsko župo in s pristojnim sokolskim okrožjem iskreni in bratski ter povsem v redu; vse ukaze in odredbe smo izvrševali točno. Pri upravnih in strokovnih poslih župe smo sodelovali; v župni upravi in v župnem strokovnem odboru je bilo zastopanih 12 članov in članic iz našega društva, vsi na delovnih položajih. Imeli smo v nadrejenih edinicah izdatno zaslombo, naleteli smo tudi na razumevanje za svoje težnje in prizadevanja, čeravno vselej — zlasti koder so bile odločitve izven našega skupnega območja — nismo uspeli tako, kakor smo to pričakovali ali želeli. Meddruštvenemu sodelovanju in sodelovanju z ostalimi žu-pami v dravski banovini smo posvečali naj večjo pažnjo, uverjeni, da je za uspeh in napredek naše stvari, posebno sedaj, potrebna stvarna in prepričevalna propaganda. Zato smo rade volje, kot močnejši, nudili pomoč šibkejšim edinicam in jih podpirali pri njihovem delu, ponekod smo celo sodelovali ter s tem manifestirali za sokolske cilje. Ker bodo o tem sodelovanju poročali razni društveni funkcionarji, tega sodelovanja podrobno ne bom našteval. S sokolskimi društvi na območju Ljubljane smo bili v živahnih stikih in tesnem sodelovanju. Vzdrževali smo te stike v posebnem meddruštvenem odboru ter opravljali zanj administrativne, pa tudi izvršne posle. Na 9 meddruštvenih sejah, na katere smo se sestajali po nujni potrebi, so bila rešena mnoga važna vprašanja, ki so zadevala nas vse v enaki meri, zlasti pa smo na teh sestankih pripravili skupne nastope, proslave, mani- i'estacije in druge prireditve ljubljanskih sokolskih društev. S tem delom nismo nikdar posegli v področje župe, pač pa smo jo z uspehom podpirali pri njenih stremljenjih. ★ Pri narodnih slavjih in prireditvah, ki jih je bilo mnogo v minulem letu, smo sodelovali s svojo navzočnostjo: korporativno ali po odposlancih. V naprednem časopisju smo imeli prav krepko oporo in uspešne zagovornike; vsaj je bilo Sokolstvo baš v minulem letu predmet številnih in neosnovanih napadov nam neprijaznega tiska. Nekatere uprave so nam brezplačno pošiljale svoje dnevnike in tednike; s temi in naročenimi časopisi smo vzdrževali dobro založeno čitalnico. S tega mesta izrekam vsem prav toplo zahvalo ter prosim, da nam ostanejo naklonjeni tudi za naprej ter nam v danih primerih nudijo svojo pomoč. Iz prednjega poročila sledi, da je bilo društveno življenje v minulem letu izredno razgibano in živahno, ki se neposredno, čeravno širšemu članstvu prikrito, kaže v obsežnih administrativnih poslih, zlasti v številu vlog, rešitev in samostojnih spisov. Ta okolnost, pa tudi posebno poslanstvo našega društva kot matičnega društva jugoslovanskega Sokolstva, sta ustvarila izredno korespondenco in pomnožila število spisov. Vložni zapisnik izkazuje oh koncu leta 1299 vložnih številk; najmanj toliko smo odposlali rešitev; šteta niso obvestila članstva o njih sprejetju, opomini za plačilo članarine, razne okrožnice in razpisi itd., ki jih je bilo tudi precej. S svojim delom in uspehi smo na splošno zadovoljni, čeravno hi bili na nekaterih področjih lahko dosegli boljše rezultate. Vzrokov tej naši zmanjšani aktivnosti je več; poglavitno krivdo pa nosimo slej ko prej sami, to se pravi članstvo, ki stoji ob strani in motri delo in napore peščice požrtvovalnih bratov in sester z vzvišenega gledišča strogega kritika ali pa z lagodnega stališča neudelcženega opazovalca. Y tem pogledu si zlasti želimo izboljšanja v prihodnjem letu, zato vabimo ponovno vse dela vol j ne in sposobne brate in sestre v krog aktivnih društvenih delavcev. Ob zadostnem številu takih bo možna smotrna in uspešna delitev dela v korist društvenega razmaha in napredka. In tako nas bo društvena 75 letnica, v katero bomo vstopili prihodnje leto, našla popolnoma pripravljene. Zdravo ! France Ahčin, tajnik. O PROSVETNEM DETE Naloga prosvetnega odseka je, pomagati vaditeljskim zborom pri njihovem vzgojnem delovanju. Vzgajanje sokolske mladine in članstva leži v prvi vrsti na ramenih vodnikov posameznih oddelkov. Oni so pred vsemi drugimi poklicani in odgovorni za pravilno in dobro vzgojo. Vrzeli pa naj izpolnjuje sokolska prosveta. Članstvo, ki je prvič pristopilo v sokolske vrste, je poučil o njihovih dolžnostih in jim tolmačil sokolsko idejo namestnik staroste br. dr. Fran Kandare. Za vso sokolsko Ljubljano je bila v telovadnici Ljubljanskega Sokola žalna svečanost na dan obletnice smrti kralja Mučenika Aleksandra I. Veliko delo prvega kralja Sokola je orisal dobro-voljec br. dr. Ernest Turk. Na Taboru je bila tudi za vsa ljubljanska sokolska društva skupna žalna svečanost ob smrti prvega prezidenta bratske Češkoslovaške republike Tomaža G. Masaryka. Njegovo življenjsko delo je podal br. ing. Bevc. Dne 6. septembra je članstvo 1 j ubij. sokolskih društev proslavilo rojstni dan staroste SSKJ Nj. Vel. kralja Petra II. Starosta br. Kaj želj je ob tej priliki predočil pomen vis. kraljevskega doma za Sokolstvo. Proslava našega naj večjega sokolskega praznika na dan uje-dinjenja pa je bila v dvorani Sokolskega doma na Taboru s telovadno akademijo in globoko zasnovanim govorom br. ing. Bevca. Na sam praznik pa j c bila društvena proslava s prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo in z govorom br. staroste. Posebej še je imela deca svojo proslavo istega dne popoldne. Med letom je bilo tudi več predavanj z izvensokolskih področij, ki so nas posredno ali neposredno zanimala. Predavali so nam. staroste br. dr. Fran Kandare o sokolski organizaciji, br. Vekoslav Bučar o lužičkih Srbih, br. Dušan Vargazon o jugoslovenski kulturi in predvojnem jugoslovanskem mladinskem gibanju, br. Bajko Pavlin o dobrovoljskem pokretu in br. Alojzij Kovač o vsesokolskih zletih v Pragi. Izredno agilen pa je bil tudi letos naš lutkovni odsek pod vodstvom br. Lojzeta Kovača, ki je priredil doslej deset predstav iz domače in prevodne lutkovne literature. Pokazal je sledeče igre: »Vesele lutke« (kabaret), »Robinson«, »Sneguljčica«, »Konjiške gore zmaj«, »čarovničin konec«, »Jera in povodni mož«, »Kralj Lavrin« in »Petrčkove poslednje sanje«. Omeniti je treba, da je brat Kovač priredil meseca avgusta osemdnevni lutkovni tečaj, ki je pokazal smotrno izhodišče v pravcu resnega razvoja lutkovne umetnosti. Ing. Go j mir Pehani, prosvetar. POROČILO NAČELNIŠTVA I. Načelništvo je bilo sestavljeno takole: načelnik br. Šaunik Tomaž, namestnika bb. dr. Pustišek Ivko in Malnarič Janez; načelnica s. Keržan Ančka, namestnici sestri Pustišek Marta in Stegu Lili. Radi lanskoletnega sklepa prednjaškega zbora, da je potrebno izbrati novo načelništvo že v začetku vsakega telovadnega obdobja to je ob prenosu telovadbe z letnega telovadišča v telovadnico — je že v mesecu septembru prevzel načelništvo br. dr. Pustišek Ivko ter sta bila namestnika brata Malnarič Janez in Longyka Bogomir. Prednjaški zbor je štel ob zaključku leta 26 članov in 11 članic. Izstopili so 4 bratje: Gregorka Boris, Kneževič Atanas, Kržišnik Niko in Skrbinšek Marjan, pristopilo jih je 6: Javornik Bogo, Južnič Gojmir, Kravos Vlado, Malič Janez, Skrbinšek Miloš in Walland Robert: od sester so izstopile v teku leta 4, pristopile 4. Delo v prcdnjaškem zboru je bilo do septembra meseca razdeljeno takole: člane je vodil br. načelnik Šaunik Tomaž, starejše člane br. Drenik Bojan, moški naraščaj br. Malnarič Janez do maja, nato bb. Piego Josip, Pustišek Drago in Vrhovec Alojzij, od julija naprej pa br. dr. Pustišek Ivko, moško deco br. Wildmann Oti; članice s. načelnica, ženski naraščaj s. Vazzaz Jelica, žensko deco s. Rupnik Lidija. — Od septembra naprej je bilo delo razdeljeno takole: člane sta vodila br. načelnik dr. Pustišek Ivko in br. Malnarič Janez, starejše člane br. Drenik Bojan, moški naraščaj br. načelnik, moško deco br. Šaunik Tomaž; članice je vodila s. načelnica Keržan Ančka, ženski naraščaj s. Pustišek Marta, starejše članice najprej s. Hribar Tuša, nato s. Ahčin Jerica, žensko deco s. Rupnik Lidija. Tajnik prednjaškega zbora in društveni knjižničar je bil br. Pustišek Drago, zapisnikar pr. zbora pa br. Pirš Bogomir, a orodjar br. Pavšek Vlado. Statistika t o 1 ov a d e c: ï h -v letu 1937. S {siqo »O V) ON CN CN ON 64 ON NO ON NO 00 CO NO NO 00 ON 3661 -|-cO 1 co uodn>(g -šf IO Tj« CN r—1 T—1 T—1 TF no tf ON CO M .in ’pBAopj^ r- oo 00 ON NO NO ON t"* 00 00 00 § S +s 'rčT ^sjqo usoajdAoj 35 31 37 ON CN 32 CN NO NO 42 78 94 72 § ON CN +3 Ženski narašč ^siqo 00 On CO 3 CN 98 00 CO 56 CN ON io tF O R NO tF 4“ 1092 uadn^jg CN »— CN CN CN co NO r- no R NO CN an ‘pBAoja ^ 00 NO NO ON 00 nO t'* oo oo co NO 00 g 1 >jSiqo uaoaadAoj 30 26 32 co co CN 28 NO CN Si co co 41 35 00 CN ON CO 1 3 ! ijsiqo rf VO Tj« CN S CO 96 98 oo CN o tf CO ON NO ON 1 s CÖ >u uadnujg CN CO T—1 CN CN CO CN NO CN CO co 1 CO an 'peAopj, 00 NO NO ON NO r- NO 00 CO co 00 co OO co NO oo S "O ^s;qo uaoaadAoj 57 69 09 53 K 40 CO CO NO NO 120 TF CN CN —i »—« t—h NO NO NO NO 1 - >|Siqo NO "sF 481 CN CO CO £ 94 94 00 ON 3 CN On ON ^ Tj« NO ON TF + 1715 >w I tt tt Tj« CN co ON on tf NO NT' 00 co .n -pBAopx 00 NO CO ON 00 r- NO oo 00 tF NO 00 CO NO +8 ^s.qo uaoaadAoj 36 50 to NO co NO 32 ON CN co CN ON NO 145 NO TF CO NO T—1 T—< NO NO NO co +S Moški narašč« 5,siqo NO (N CO O co OO CN NO ON NO 94 CN co NO NO oo o CN CO NO TF + 3241 uacin^g CN CO co tT CN CN NO co CN o CO NO 3 an 'pnAop^L CO NO ON 00 00 00 O 00 ON ON ON 5 +2 ^siqo uaosadAoj 59 62 58 NO NO 56 39 34 r^* 00 CN co NO 80 76 CO NO NO TT L + 1 >|B!qo Tf nO r- NO Tj« OO ON Tt« NO 00 9 co CN NO nO oo CN R + 3 >□ co tt NO co CN NO NO NO 5 CO Tj' an 'pBAopj^ 00 no C"> ON 00 00 NO tj« NO ON oo NO CO NO ON 1 2 ^siqj T~* 00 ON ON oo NO tf TF ON o — oo o >35 uaosadAoj o T—H T—1 1 04 p -3 To ^siqo uadn^g 72 50 65 ÎÎ 67 44 -5 >Ü OS i 8 37 72 55 576 oo NO NO +00 C/} an ‘pBAOjajL r- no oo 00 a, NO NO TF no ON vo co NO +2 V « i! NO C») ON Meseci Januar Februar Maree Aprii Maj Junij Julij Avgust s u 0) > CO NO a o ■3 _0 .S. S co ON T—< 3 5 Zdravje telovadečega članstva je vestno in uspešno nadzoroval društveni zdravnik br. dr. Mis Franta. V tem letu se je ustanovil strelski odsek, kateremu je bil vodnik br. Pirš Bogomir. Ustanovljen je bil pod vodstvom prednjaškega zbora tudi godbeni odsek, kateremu sta bila vodnika br. Binter Smiljan in Kaiser Heribert. Telovadilo je osem oddelkov. Statistična razpredelnica kaže obisk telovadbe v letu 1937. in na koncu primerjavo z 1. 1936. Iz razpredelnice je razviden velik porast telovadečega članstva v jesenskih mesecih. Telovadnica je prenapolnjena z naraščajem in deco. Kadi premajhnega prostora trpi telovadba mnogo na kakovosti. Člani prednjaškega zbora so pomagali še pri vodstvu župnega tečaja za proste panoge. Najboljši društveni prednjaki in obenem vrhunški telovadci pa so hodili v okrožja vodit orodne tečaje. II. Naš naj večji in v javnosti najbolj opaženi uspeh je bila že četrta zaporedna priboritcv meča kralja Aleksandra I. Vso prvo polovico leta do tekme se je okrog dvajset bratov pripravljalo, da v tej najtežji tekmi jugoslovenskega Sokolstva pokaže, da je po letih stari Ljubljanski Sokol po silah mlad in močan ter da je in bo vzgled in vodilo vsemu jugoslovenskemu Sokolstvu. Nekaj bratov je radi učenja in izpitov odpadlo. Po treh preglednih in izbirnih tekmah sta bili sestavljeni dve vrsti, in sicer takole: Prva vrsta: Antosiewicz Edvard, Gregorka Boris, Malnarič Janez, Potokar Milan, dr. Pustišek Ivko, Skrbinšek Miloš, Slanina Edo, Zupančič Neli. Druga vrsta: Grobler Alfred, Južnič Gojmir, Kravos Vladimir, Longyka Bogomir, Skrbinšek Marijan, Šega Bojan, Walland Hubert, Wildmann Oto. Ti dve vrsti sta 18. junija odpotovali v Beograd. Ves L j ubij anski Sokol je bil v mislih pri njih. Tekmovalci so s precejšnjo skrbjo, vendar z zaupanjem pričakovali tekme. Šele zadnji dan pred tekmo so zvedeli, da so nekatere vaje nekoliko drugače sestavljene, kot so jih pa vadili. Naučili so se naglo teh novih prvin. Vrsta Ljubljanskega Sokola I. zmagovalka pri II. medzletnih tekmah vrst višjega oddelka Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 20. junija 1937, ki je priborila tudi prehodno ceno: meč kralja Aleksandra I. in ki je s tem prešel četrtič v posest Ljubljanskega Sokola. Od leve proti desni bratje: Skrbinšek Miloš, Slanina Edo, dr. Pustišek Ivko, Malnarič Janez, Zupančič Neli, Gregorka Boris, Potokar Milan, An- tosiewicz Edo. Tekma je bila silno težka. Od šeste ure zjutraj pa do četrte ure popoldne so bili tekmovalci neprestano na nogah. 01) stirili so hiteli na skromno kosilo, nakar so se takoj odpeljali z avtobusom iz Zemuna v Beograd na igrišče S. K. Jugoslavije, kjer so tekmo zaključili s tekom. Silno je bilo veselje tekmovalcev, ko so pri večerji izvedeli, da sta zmagali prav za prav obe vrsti. Uspehi vrst so bili: I. Ljubljanski Sokol . . 5813,50 točk ali 92 % II. Ljubljanski Sokol . . 5362,(K) „ ,, 85 % III. Beograd V . . . . . 5340,50 „ „ 84 c/0 IV. Novi Sad . . . . . 5135,00 „ v 81 /o V. Zagreb II . . . . . 4730,00 „ ,, 7o % VI. Beograd I . . . . . 4593,00 „ » 72% VII. Zagreb I ... . . 4422,00 „ „ 67% Vrsta Ljubljanskega Sokola — II. zmagovalka pri II. medzletnih tekmah vrst višjega oddelka Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 20. junija 1937. Od desne proti levi bratje: Skrbinšek Marjan, Šega Bojan, Longyka Bogomir, Južnič Gojmir, Grobler Alfred, Walland Bobert, Kravos Vladimir, Wildmann Oti. Zvezno načelništvo j c za to tekmo izdalo nov tekmovalni red, po katerem se doseženi uspehi ne merijo le po skupnem številu doseženih točk, marveč tudi po vsestranosti telovadca. Po tem merilu, o katerega praktični vrednosti dvomimo, so dosegli naši bratje kot posamezniki te-lc uspehe od dosegljivih 1000 točk: Odličen uspeh: Dober uspeh : 1. Malnarič Janez . . 965,5 1. Slanina Edo . . . . 889,5 3, Dr. Pustišek Ivko 925,0 2. Longyka Miro . . . 889,0 5. Gregorka Boris . . 910,5 3. Skrbinšek Miloš . . 873,0 6. Zupančič Neli . . . 904,5 5. Skrbinšek Marjan 842,0 Prav dober uspeh : Zadosten uspeh: 1. Antosiewicz Edo . . 927,5 1. Grobler Alfred . . 797,5 5. Wildmann Oto . . 889,0 13. Walland Bobert . 696,0 9. Kravos Vladimir . . 839,0 19. Južnič Gojmir . . 633,5 11. Potokar Milan . . . 836,0 12. Šega Bojan .... 824,5 Vseh tekmovalcev je bilo 53. Veličasten, a pri vsem tem nad vse prisrčen sprejem tekmovalcev v Ljubljani je pokazal, kako Ljubljana ceni in razume tak uspeh. Tekem za srednji in nižji oddelek članov v tem letu ni razpisala niti zveza niti župa. Smatramo za nujno, da se tekme vrše vsako leto, ker je napredek v telovadbi mnogo večji, če je cilj, četudi le postranski, bližji. V društvu so bile v vseli oddelkih tekme za razdelitev tclo-vadečih v vrste po njihovi sposobnosti. Ženski naraščaj in članice so izvršile od zveze .predpisane društvene tekme. Ker tudi za moški naraščaj nista niti župa niti zveza razpisali splošne tekme, smo to vsaj deloma nadomestili z meddruštveno tekmo med naraščajem Sokola I in našega društva. V višjem oddelku so zmagali naši naraščajniki, in sicer s 4593 točkami proti 4573 točkam Sokola I. Kot posameznik je bil prvi br. Pešl Rado, drugi br. Dular Slavo, oba naša naraščajnika. — V nižjem oddelku je bila naša vrsta druga s 3699 točkami proti 5832 točkam vrste Sokola I. Naš naraščajnik Kovačič Božidar je dosegel četrto mesto kot posameznik. Dne 29. junija so naši člani igrali prijateljsko tekmo v odbojki s Sokoli iz Brna iz društva Brno Zabovfesky. Zmagali so Brnčani s 4 : 1. Manjkala sta pa dva naša najboljša igrača. Dne 28. avgusta je bil na letnem telovadišču skupni nastop CIWF, to je poljske visoke telesne šole v Varšavi, in Sokolstva. Drug drugemu smo pokazali svoje znanje. V poljubnih prostih vajah in na drogu je nastopilo največ naših članov. Naša vrsta je v odbojki premagala Poljake v dveh igrah. 29. avgusta so bile župne tekme v odbojki, člani, članice in ženski naraščaj so dosegli prvo mesto. Zvezne tekme v odbojki so bile 26. septembra v Zagrebu, in sicer le za člane in članice. Naša vrsta članov, dosedanji zvezni prvak, je dosegla le tretje mesto. Članice so si priborile prav tako tretje mesto. Od članic sta šli ss. Rupnik Lidija in Pribošek Ančka kot namestnici v zvezni vrsti v Sofijo na slovanske tekme v odbojki. Pri župnih tekmah v prostih panogah dne 22. avgusta smo tekmovali takole: Prva vrsta članov je dosegla II. mesto, druga vrsta deveto mesto in tretja vrsta sedemnajsto mesto izmed 27 vrst. Med po- samezniki je bi prvi br. Mihel j Franjo, drugi Erbežnik Danci in peti br. Slanina Edo. V izmenskem teku 4 X 100 m je bila vrsta naših članov druga s časom 51'4 ". Moški naraščaj je tekmoval v petih vrstah in je med 30-timi vrstami dosegel 3., 6., 14., 21. in 25. mesto. Med posamezniki je dosegel naraščajnik Kovačič Božidar 6., Pešl Rado 10. mesto. Članice so bile kot vrsta prve (12 vrst). S. Pustišek Marta je bila druga, s. Komac Duša tretja, s. Rupnik Lidija četrta in s. Ba-binek Marija šesta. Vrsta ženskega naraščaja je bila tretja (21 vrst). Naraščaj niča Pribošek Ančka je bila prva, Adamič Milena pa sedma. Dne 16. in 17. oktobra je bila v Zagrebu tekma članic za prvenstvo Jugoslavije. Naše sestre Hribar Tuša, Keržan Ančka, Pustišek Marta, Rupnik Lidija in Vazzaz Jelica so se več mesecev marljivo pripravljale. Uspeh ni izostal. Izmed 17 tekmovalk so zasedle ta-le mesta: 2. Pustišek Marta . . 107,3 točk — 82,53 % 4. Rupnik Lidija . . 105,5 „ 81,15 % 5. Hribar Tuša . • 104,1 „ 80,07 % 6. Vazzaz Jelica . . 101,9 „ 78.38 % 9. Keržan Ančka . • 87,1 „ 67,00 % Ta tekma je bila tudi izbirna za slovansko prvenstveno tekmo članic v poljubnih vajah, ki je bila 19. decembra v Novem Sadu. V Novem Sadu so v jugoslovanski vrsti' tekmovale ss. Hribar, Keržan, Rupnik in Vazzaz. Čehinje so dosegle 441.30 točk, Jugoslovanke 408.40 točk. Med posameznicami je Jugoslovanka s. Hribar Tuša na prvem mestu s 73.4 točkami in je zaostala le za 0.8 točk za prvakinjo Čehinjo s. Foltovo, ki je dosegla 74.2 (od 80.00). S. Rupnik Lidija je osma s 71.4 in s. Keržan Ančka 12. s 65 točkami. Isti dan so bile v Novem Sadu tudi tekme članov SSS za prvenstvo v poljubnih vajah. V jugoslovanski vrsti so bili naši bratje: Gregorka Boris, Skrbinšek Miloš in Vadnov Jože. Vsi trije so mnogo pripomogli, da je bil uspeh vrste — kljub raznim ne-prilikam v pripravljanju za to tekmo — časten. Uspehi vrst so bili ti-le: I. Čehoslovaki . 343,2 točk III. Poljaki . . . 303,6 II. Jugosloveni . 325,7 „ IV. Bolgari . . . 267,1 „ Uspehi posameznikov: I. br Hudec (ČOS) 58.20 od 60.00, nato sledi še pet Čehov z malenkostnimi razlikami. 7. Gregorka Boris . 55,6 točk 8. Vadnov Jože . . 55,3 „ 16. Skrbinšek Miloš 52,5 „ Razlika 2.6 točke med br. Gregorkom in br. Hudcem in ma lenkostna razlika med uspehom češke in naše vrste kaže, da zaostajamo prav malo za brati Čehi; ob večji skrbi in zanimanju zveznega načelništva za vzgojo najboljših telovadcev se bomo lahko kmalu zopet kosali kot enakovredni z najboljšimi telovadnimi vrstami na svetu. III. Razen tekem je društvo imelo še te-le prireditve: Dne 27. januarja je imel mladinski odsek sestanek s starši, ki je lepo uspel. Dne 7. marca je bila dečja akademija. Vse točke so bile dobro pripravljene in je bil to eden naših naj lepših mladinskih popoldne vov. Po končanem sporedu je bila čajanka za deco. Konec maja je bil društveni izlet v Brusnike v dolini Kamniške Bistrice. Telovadečih je bilo na izletu 36. 3. julija smo imeli javni nastop, in sicer kot prejšnje leto, v obliki kresnega večera. Od lanskega kresnega večera se je ta razlikoval v tem, da niso več prevladovale pirotehnične točke, marveč so te bile v ravnovesju s telovadnimi. V izvedbi telovadnega sporeda je bilo sicer še nekaj pomanjkljivosti — n. pr. govorjenje in klicanje skupin v ozadju — vendar mislimo, da je kresni nastop zelo uspel in da smo našli njegovo pravo obliko. 4. julija smo se udeležili okrožnega zleta v Št. Vidu nad L j ubij ano. Naši najboljši orodni telovadci so v mesecu juliju in avgustu pomagali mnogim društvom na njihovem javnem nastopu. Tako so nastopili na Viču, v Šmartnem pri Litiji, v Medvodah, na Vrhniki, na Rakeku, v Kočevju in v Trbovljah. Za telovadce pa taki pogosti nastopi niso dobrodošli, ker izgubijo skoraj vse nedeljske dopoldneve, v katerih sicer največ vadijo in največ pridobe. V začetku avgusta je odpotovala v Pariz in nato dalje v Clermont Ferrand zvezna vrsta članic. 10. avgusta so nastopile v Clermont Ferrandu na zletu francoske telovadne ženske zveze. V tej vrsti so bile naše sestre: Keržan Ančka, Pustišek Marta in Rupnik Lidija. Vrsta je izvajala tudi dr. Murnikove vaje s srebrnimi palicami. Na prošnjo zvezne uprave so se pripravljali tudi naši člani, da bi nastopili v Parizu na zletu francoskih gimnastov z dr. Mur-nikovimi sestavami. Popolnoma so že bili pripravljeni, pa niso mogli odpotovati, ker je po krivdi zvezne uprave denar dospel prepozno v Ljubljano. Tako smo zopet — kot lani za Berlin -zamudili priliko, da pokažemo mednarodnemu svetu visoko stopnjo naše telovadbe, telovadcem pa zopet pripravili bridko razočaranje. Poleti je bilo tudi več kolesarskih izletov, in sicer v Iški Vintgar, na Vrhniko in v Medvode. Župnega spomladanskega zbora se je telovadeče članstvo udeležilo 100 %. 3. oktobra je Lil naraščajski izlet na Grmado pri sv. Katarini. V mesecu marcu je bil prednjaški tečaj za članice in v mesecu aprilu za člane. Državni in sokolski praznik 1. decembra smo proslavili skupno z vsemi ljubljanskimi sokolskimi društvi na Taboru. Pri tej proslavi je nastopila naša vrsta na drogu. IV. Ljubljanski Sokol vstopa v svoje 75. leto z 800 redno telo-vadečega članstva pod vodstvom marljivega in pomlajenega predli jaškega zbora. Zavedamo se, da nas čakajo v letu 1938. velike naloge — kot župni zlet v Ljubljani in vsesokolski zlet v Pragi — a trdno upamo, da jih bomo ob takem življenju v telovadnici lahko rešili. Zdravo ! Dr. Pustišek luko. Keržan Ančka. Sestali smo se in naredili lepe načrte za bodočo zimsko dobo. Tekme in družabne smučarske izlete smo imeli na sporedu. Toda žal — tudi to zimo nam ni bilo dano uživati radosti bele opojnosti v polni meri. Neugodne snežne razmere so vladale povsod i v gorah i v nižinah. Pa še tisto malce snega je kmalu polizal jug. 0 božiču in novem letu se je mnogo bratov in sester smučalo po Gorenjskem. Največ jih j c bilo v Bohinjskih gorah, izredno živahno pa je bilo na Voglu. 13. in 14. februarja smo priredili smučarski izlet v Planico, kjer so se vršile smučarske tekme SSKJ. Nekateri so se povzpeli na strmicc visoko pod Jalovčev ozebnik, drugi pa so se zabavali in vadili na Slatni. Eno nedeljo v februarju smo posvetili obisku Rožce v Karavankah. Na teh izletih so naši smučarji pokazali, da se lahko prištevajo med alpinske smučarje. Odsek ima na razpolago več parov kompletnih smuči za članstvo in naraščaj. Ima pa tudi nekaj »dilc« za deco, žal pa hrcz okovja. Kdor ima odveč kake vezi, palice, krpljice, jermenje, smučarsko obleko itd., naj to podari odseku. Hvaležni mu bomo mi, še bolj pa tisti, kateremu bo s tem omogočeno zimsko veselje v čistem zraku, snegu in soncu, viru zdravja, moči in sreče. Zdravo ! Slavko Peršič. ZDRAVNIŠKO POROČILO V minulem letu je bilo izvršenih 76 sistematičnih zdravniških pregledov telovadeeega članstva. Rezultat socialne, zdravstvene in družinske anamneze ter zdravniškega pregleda je bil zabeležen v vsakem primeru v zdravstveni matični list. Zdravljenje, oziroma zdravstveni nasvet je iskalo 105 bratov in sester, ordinacij je bilo izvršenih 245. V smislu navodil Saveznega poškodbenega fonda so bili pregledani vsi oni, ki so se poškodovali pri telovadbi, poročila o značaju poškodbe pa odposlana v postopanje fondu. Tudi v prošlem letu se je vršila društvena zdravniška posvetovalnica ob sredah zvečer v prednjaški sobi, v nujnih primerih pa na domu društvenega zdravnika. Radi bolezni pljuč so bili poslani na brezplačni rentgenološki pregled v protituberkulozni dispanzer trije bratje. Dvema je bila začasno odsvetovana telovadba. V telovadnici, zlasti po telovadbi dece, ko telovadijo drugi oddelki, je ugotoviti, da je potreba po izboljšanju ventilacijskih prilik tako v telovadnici, kakor tudi v stranskih prostorih, postala nujna. Zdravniških predavanj ob priliki društvenih tečajev je bilo 6. Društveni zdravnik je opravljal zdravniško službo ob priliki društvenih nastopov in tudi višjih edinic. Zdravo ! Dr. Mis Franta. Vodstvo jezdnega odseka je bilo poverjeno do ustanovitve Župnega jezdnega odseka sledečim bratom: vodnik: Mächtig Karel, nam. vodnika: Kodela France, tajnik: Fajdiga Hinko, blagajnik: Drenig Teodor, gospodar: Predalič Danilo, praporščak: Janušič Vladimir, nam. praporščaka: Gril Anton, odbornik: Pavlovčič Anton. Tajniška knjiga izkazuje 74 došlih in odposlanih dopisov ter 5 okrožnic. Odsek je štel 54 članov in 5 članic. Kakor je iz tajniške knjige razvidno, je imel odsek sedem rednih in sedem izrednih sej ter tri članske sestanke. V smislu sklepa sedme izredne seje dne 13. decembra t. 1. se je odsekova imovina prenesla na društveni gradbeni sklad. Odsekov inventar izkazuje vrednost din 17.499-45. Odbor je obravnaval na svojih sejah o tekočih zadevah. Vodil je vežbe v jahalnici na Bleiweisovi cesti do 1. julija, ko se je le ta morala vsled prodaje izprazniti. Velika zasluga za razveseljive in lepe uspehe v napredku jahalne panoge gre bratoma Pavlovčiču in Drenigu, ki sta v ta namen žrtvovala ves svoj prosti čas. Žal sc je morala jahalnica, kakor že omenjeno, izprazniti in se je moralo prenehati z vežbanjem. Izgubili smo streho za konja — last odseka — in idealen prostor, kjer so se mogli naši člani z malenkostnimi stroški izpopolnjevati v ježi. Navzlic dobri volji nekaterih bratov, ki so si prizadevali s prostovoljnimi prispevki manjšati narasli deficit ob vzdrževanju konja, je bil odbor prisiljen, konja prodati, ker ni prejel zaprošene podpore. Dne 4. aprila je članstvo spremilo k večnemu počitku soustanovitelja in velikega dobrotnika jezdnega odseka, brata Josipa Turka, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Dne 9. maja se je članstvo polnoštevilno udeležilo pomladanskega zbora, dne 4. junija okrožnega zleta v Št. Vidu in 27. junija župnega zleta v Mariboru. Letos je odsek nameraval sodelovati pri dveh konjskih dirkah Kola jahačev v Ljubljani, ki pa sta odpadli vsled mrtvila, ki vlada tudi v omenjenem društvu iz istih razlogov kot pri našem odseku. Velika ovira pri letošnjem delovanju je vsekakor izguba jahalnice in pomanjkanje denarnih sredstev. Naš odsek je z namenom, da se jahalna panoga v Ljubljani poživi, sklenil prispevati k postavitvi nove jahalnice. Pričela se je dobro zasnovana akcija, ki pa je pri merodajnih činiteljih naletela na gluha ušesa in nerazumevanje. Dober namen za uspešno delo kaže sestava pravilnika o uporabi jahalnice in osnutek pravilnika za jezdne odseke. V aprilu sem bil vpoklican v župni strokovni odbor v svoj-stvu župnega referenta za sokolsko konjenico. Na predlog tega odbora je župna uprava sklenila na svojih sejah dne 8. julija in 9. septembra, razpustiti dosedanje jezdne odseke v Ljubljani, torej tudi našega, ker je bilo delovanje odsekov neenotno, usmerjeno največkrat le v parade, ter ni imelo zadostnih uspehov v napredku jahalne panoge našega telovadnega sestava. Disciplina v teh odsekih je bila namreč cesto dokaj pomanjkljiva. Dne 11. avgusta je članstvo odseka na svojem sestanku izglasovalo predlog prejšnjega vodnika jezdnega odseka brata Fran-keta z večino glasov proti enemu, in sicer: 1. društveni odsek naj se razpusti, ker je pri danih razmerah nemogoče koristno vzdržavati v Ljubljani tri jezdne odseke hkratu; 2. ustanovi naj se župni jezdni odsek; 3. odsekov inventar in prapor naj ostaneta last društva. Župni jezdni odsek pa lahko oboje uporablja vse dotlej, dokler si ne nabavi novega, odnosno odkupi starega; 4. v finančnem pogledu naj Ž. J. O. prične poslovati povsem iznova. Župni strokovni odbor je naš predlog osvojil. Pravico sprejema posameznih članov si je pridržal župni strokovni odbor, proti naknadni odobritvi župne uprave. Razpust jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola je stopil v veljavo dne 11. septembra 1937 7. okrožnico strokovnega odbora Sokolske župe Ljubljana, štev. 2966/1083—XVIII. Odsek je bil v likvidaciji do 13. decembra 1937. Zdravo ! Mächtig Karel, vodnik. NAŠ DOM Poročilo o stanju sklada za zgradbo doma Ljubljanskemu Sokolu poda brat blagajnik. V imenu odseka za zgradbo našega sokolskega doma naj samo še dodamo, da smo razpoložljivo imo-vino naložili v varnem posojilu Sokolski Matici za okrevališče Petrovo v Kranjski gori. Posojilo je dobro zavarovano, nosi primerne obresti ter je vsak čas odpovedi j ivo, tako da je za vsak primer na razpolago. Odsek za zgradbo sokolskega doma se zaveda, da s tem, da je gotovino dal na razpolago za navedeni namen, ne samo da ni zanemaril svoje dolžnosti vestnega upravljanja zaupanega mu sklada, ampak da je ta naložba začasno podprla plemenite sokolske svrhe. Lanskoletno poročilo sem sklenil z besedami: »Najlepše posvetilo novega doma bo, če si bomo mogli reči: naša lastna požrtvovalnost ga je zgradila!« V tem pravcu smo šli na delo. Naše članstvo je prejelo oklic, s katerim ga društvena uprava opominja, naj stori svojo dolžnost ter prispeva, sleherni član in sleherna članica po svoji moči, za sklad, iz katerega naj zraste naš dom. V prvem zaletu je bil uspeh zadovoljiv. 199 članov in članic je odgovorilo na poziv ter podpisalo prispevkov za din 103.610'—, plačljivih v teku petih let. Od teh prispevkov je doslej vplačanih din 31.415'—. Toda vkljub temu, da smo med letom sklicali zbor ljubljanskega Sokola, M je pokazal mnogo razumevanja in navdušenja za stvar, moram ugotoviti, da je nastal zastoj. Statistika nas poučuje, da je bilo konec leta 1936. moškega in ženskega članstva 1445. Onih 199 članov in članic, ki so že storili svojo dolžnost, pomen j a komaj sedmino vsega članstva, ali točno 13.77 %. To je odločno premalo. Propaganda mora postati živahnejša in smotrnejša. Nobenega izmed članstva ne sme izpustiti. Vsak mora prispevati, pa naj bo še s tako skromnim zneskom. Glede višine prispevka ni postavljena nobena meja, glede časa pa je prispevanje mogoče vse tja do kraja Petrove petletke. Ni torej nobenega izgovora. Leta 1941. naj ne bo med našim članstvom nikogar, ki bi si moral priznati: sram me je, nisem podpisal, nisem prispeval! Šele tedaj, če bo sleherni izmed nas mogel reči: »Glejte me, storil sem svojo dolžnost, žrtvoval sem!«, šele tedaj bomo smeli stopiti pred javnost, da pomaga, kar in kolikor je še potrebno za dograditev našega doma. Dr. Vladimir Ravnihar. starosta. Ruski odsek Ljubljanskega Sokola je na rednem občnem zboru 31. januarja 1937 z malimi izpremembami soglasno izvolil prejšnji odbor. Število pripadnikov odseka se je izpremenilo, ker se je nekaj članov med letom izselilo iz Ljubljane, nekaj jih je vstopilo na novo, eden je umrl, tako da šteje odsek ob koncu leta 1 častnega, 40 rednih članov, (5 članic, 3 naraščajnike, 5 moške in 4 ženske dece. Telovadilo je od teh: 2 člana, 1 članica, 1 naraščajnik in 3 moške dece. Odsek je priredil izlet k ruski kapelici na Vršič in enomesečno taborenje od 5. julija do 5. avgusta 1937 v Gorenji vasi - Retečah. Dne 5. septembra se je odsek udeležil razvitja mladinskega prapora v Kranju. Na župnem zletu beograjske župe v Beogradu od 20. do 22. junija sta sodelovala 2 brata telovadca, udeležila pa se je zleta tudi 3 članska delegacija. Odkritja spominske plošče blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na deški osnovni šoli na Grabnu in svečane otvoritve letnega telovadišča Sokola II se je udeležil odsek po delegaciji. Pri pomladanskem zboru Sokolov, ki ga je sklicala ljubljanska sokolska župa v Ljubljani dne 9. maja, je bil odsek zastopan polnoštevilno; ravno tako pri pozdravu dne 22. junija s tekem za meč kralja Aleksandra I. se vrnivših zmagovalcev. Odsek je imel med letom več predavanj za člane, izmed katerih je posebno omeniti predavanje bratov: univerzitetnega profesorja dr. E. V. Spektorskega in brata staroste N. Tkačeva. Po odposlancih in z zastavo se je odsek udeležil svečane proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra; dne 18. septembra se je odsek korporativno udeležil žalne svečanosti po blagopokojnem prezidentu Češkoslovaške republike br. Tomažu G. Masaryku in žalne spominske svečanosti na obletnico tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. dne 9. oktobra, katere so priredila ljubljanska Sokolska društva na Taboru, ter Sokolske proslave državnega praznika ujedinjenja in to 30. novembra na Taboru, dne 1. decembra pa pri Ljubljanskem Sokolu. Zdravo ! Nikolaj Tkačev, starosta. Vladajoče razmere so tudi v letošnjem letu preprečile, da odsek ni bil v položaju, svoje delovanje razviti tako, kakor si je zamislil in kakor prevideva pravilnik. Posvečal je posebno pozornost brezposelnemu članstvu, in to z dokaj večjim uspehom kot v prejšnjih letih. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam razveseljivo dejstvo, da so se razni zavodi, društva, podjetja in tudi posamezni trgovci in obrtniki obračali neposredno na društvo in nam tako omogočili spraviti precejšnje število brezposelnega članstva do kruha. — Je to v današnjih časih zelo razveseljiv pojav in lep napredek. Letos je bila v nevarnosti božičnica, izgledalo je, da bo ta ljubka prireditev, ki se je v našem društvu v veliko veselje mladine tako udomačila, sploh odpadla, in to iz razloga, ker so izostale prav vse subvencije. Da pa se je le vršila, je zasluga naših požrtvovalnih sester in naših stalnih dobrotnikov, ki so tudi letos, in to še v večji meri kot doslej, prispevali z znatnimi zneski in z lepimi darili, tako da nam je bilo omogočeno obdariti najpotrebnejšo dcco z obleko, perilom in deloma z obutvijo ter šolskimi potrebščinami. Vsa deca pa je bila skromno pogoščena s čajem in pecivom. Vsem sestram, ki so z nabiralnimi polami napravile nešteto potov, ter vsem našim stalnim dobrotnikom-darovalcem izrekam v imenu društvene uprave naj toplejšo zahvalo, združeno z iskreno prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Letos je vsled splošnega pomanjkanja pokrenila tudi Sokolska župa Ljubljana nabiralno akcijo v koidst članstva obmejnih sokolskih društev. Temu pozivu se je zopet članstvo našega društva odlično odzvalo ter prispevalo s precejšnjo množino odložene obleke, perila in obutve. Vsem darovalcem naj toplejša zahvala. Končno naj omenim, da so v odseku sodelovali isti bratje kot doslej, in to: nam. predsednika br. Miroslav Gregorka ter člani bratje ing. Franjo Fine, dr. Riko Fux, Peter Klinar, Janko Milost, ing. Albert Poženel, Rudolf Rudolf, dr. Janko Rupnik, Janez Slapničar in Dragotin Šebenik. Zdravo ! Bogumil Kajzelj. Imetje Račun imovinskega razmerja din P Gotovina 4 620 75. i Dolžniki 28.044 63. Inventar 175.843 61 Vrednostni papirji 3.501 ’ 1 Nepremičnine 34.201 ; 246.210 99 i i Izdatki Račun izdatkov din P Organizacijske dajatve Župi in S. S. K. J 24.106 — Upravni stroški 31.921 — Kurjava 15.893 70 Razsvetljava . - , • ■ 8.709 25 Voda ... 6/5 — Davki 7.330 75 Zavarovalnina 331 — Telovadnica 6.883 25 Popravila — investicije 10.436 28 Vzdrževanje letnega telovadišča 4.766 50 Časopisne notice 944 — Naročnina na časopise in revije 858 — Snaženje in pranje 1.034 50 Inventar in mali stroški 15.342 63 129.231 86 1 1 Pregledali Alojzij Vrhovec, blagajnik. Miroslav Gregorka, Peter Klinar, Izdatki Proračun din P Tajništvo, pisarna in knjižnica 44.380 Organizacijske dajatve 13.550 j Davščina na najemninah 7.000 — Vodarina in gostaščina 1.550 — Kurjava in razsvetljava 26.000 — Letno poročilo . 8.000 — Telovadnica 10.500 — Gospodarski odsek 20.800 — Zdravniški odsek 1.000 — Lutkovni odsek 750 — 133.530 — 1 dne 31. decembra 1937 Dolg din P Upniki 47.314 03 Imovina 31. decembra 1937 din 212.3b9‘01 Presežek izdatkov „ 13.472'05 198.896 96 246.210 99 1 1 In prejemkov Prejemki din P Prispevki članstva 63.997 81 Donos prireditev ‘ Najemnine 17.303 15.000 25 Obresti 497 — Dohodki iz gospodarstva 18.109 50 Razni dobodki 852 25 Presežek izdatkov 13.472 05 129.231 86 1 in v redu našli dr. Albin Stele Evgen Tujec Boris Germek, računovodja Za lelo 193S Dohodki din P Članarina 78.960 Prireditve 18.270 — Najemnine 27.150 — Darila 1.500 — Inserati 6.150 — Donos lutkarskega gledališča 1.500 133.530 — 1 ODSEK. ZA ZGRADBO Aktiva Račun bilance z dne din P Gotovina v blagajni ' 3.805 25 Žiro račun pri poštni hranilnici 2.520 37 Naložbe pri denarnih zavodih 91.895 34 Dolžniki 400.167 80 Vrednostni papirji 6.000 - 504.388 76 Izdatki Račun zgube din P Tiskovine 1.793 98 : Razglednice 400 — Investicije in popravila 9.539 — Čisti dobiček 79.407 38 91.140 36 Leo Čebular, blagajnik Miroslav Gregorka Nadzorni Dr. Albin Stele SOKOLSKEGA DOMA Pasiva Imovina 31. decembra 1936 Prirastek v letu 1937. Imovina 31. decembra 1937 din 424.981 38 „ 79.407-38 504,388 504.388 in dobička Prejemki din P Obresti, darila in razni dohodki 59.103 50 Razglednice 1.315 — Petletka 30.721 86 91.140 36 odbor: Peter Klinar Evgen Tujec Josip Simončič, računovodja * POROČILO STATISTIKA O gibanju članstva, naraščaja in dece v minulem letu priča zgovorno tale tabelarični pregled: Člani Naraščaj Deca Celokupno število pripadnikov moški ženske skupaj moški ženske skupaj moški ženske skupaj Stanje dne 31. XII. 1936 1046 399 1445 83 87 170 97 88 185 1800 V letu 1937. pristopilo 90 33 123 172 90 262 53 9 62 447 V letu 1937. odpadlo 143 72 215 64 39 103 — — — 318 Prirastek .... — — — 108 51 159 53 9 62 221 Odpadek .... 53 39 92 — — — — — — 92 Stanje konec leta 1937. 993 360 1353 191 138 329 150 97 247 1929 Prirastek v °/o ... — — — 13012 58-62 — 54-64 10-23 — — Odpadek v % ... 5-07 9-77 — — — — — — Rezultat : prirastek v % — — — — — 9353 — — 33-51 7-17 odpadek v % — — 6 36 — — — — — — — Razpredelnica nam kaže, da smo pri članstvu obojega spola nazadovali, kar pa nas ne navdaja s strahom, ker gre ta upadek še vedno na rovaš čiščenja naših vrst. Temu nasproti pa je število naraščaja in dece porastlo, kar je razvesljivo in nas bodri. Po pripadnosti se deli članstvo na sledeče stanove: advokati in notarji .... dijaki .......................... duhovniki........................ državni in samoupravni uslužbenci inženirji........................ lekarnarji in farmacevti obrtniki in obrtni pomočniki oficirji......................... 37 173 2 348 44 113 13 profesorji in učitelji...........................189 privatni nameščenci..............................192 trgovci in trgovski sotrudniki...................104 zdravniki.........................................30 razni drugi stanovi..............................101 Skupaj 1353 Ob sklepu poročila prosim ponovno vse brate in sestre, da nas sproti obveščajo o izpremembali: poklica, službenega naslova, bivališča, stanovanja, skratka o vsem, kar je važno za točni razvid in zanesljiv kataster. To velja zlasti za tiste brate, ki služijo ka-drski rok. Bodimo tudi v tem strogoredni in se zavedajmo, da ob izpolnjevanju tudi te najmanjše dolžnosti koristimo društvu, ker obvarujemo društveno blagajno nepotrebnih izdatkov. Zdravo ! Izabela Ahčin, • statistikarica. IMENIK ČLANSTVA Časlna člana: Hribar Ivan, pokrajinski namestnik Murnik Viktor dr., tajnik Zbornice v p., minister in senator. za T. 0. I. v p. Člani : Adamič Josip. Agnola Franc, trgovski zastopnik. Ahčin France, pomožni sekretar banske uprave. Ambrož Ivan. Amedovič Bari, slaščičar. Antloga Jakob, višji sodni svetnik v p. Antosieivicz Edo, zavar. uradnik. Arko Adolf, ravnatelj drž. jetniš-nice. Aubelj Ladislav, čevlj. pomočnik. Avsec Anton, višji sodni svetnik. Ažman Josip dr., odvetnik. Babinek Emil, zobotehnik. Babnik Jakob, vodov, inštalater. Babšek Milan, uradnik Kmetske posojilnice. Babšek Tosilo, trg, sotrudnik. Bačar Rafael, profesor. Bačko Juraj, šofer. Bajc Oton dr., zdravnik. Bakarčič Gvidon mr. ph., lekarnar. Baloh Ivan, strojni ključavničar. Ban Rafael, prednjak S. S. K. J. Banjac S. Dragotin, upravnik glavne podr. Drž. hip. banke. Baraga Evgen ing. banske uprave. Barliev Aleksander, akademik. Bassin Egon dr., zdravnik. Bassin Rajner dr., zdravnik. Baša Ludvik, natakar. Batič Alojzij, višji polic, stražnik. Bavčar Ivo, diplom, tehnik. Bazelj Franc, urar. Belič Viktor, komerc. zvaničnik. Benčina Anton, tajnik sred. tehn. šole. Bergant Franc, mizar. Berce Gorazd, inženir. Berce Janko dr., podravnatelj Kred. zavoda. Berčič Jože, inženir. Bernardi Rajko, fotograf. Bevk Stanko dr., prosvetni inšpektor v p. Bezenšek Arnošt, ravnatelj zavar. banke Slavije v p. Bianzani Ivan, poštni tajnik v p. Biber Alfred, akademik. Biber Josip, inšpektor Kreditnega zavoda. Biber Jože, dijak. * Binter Smiljan, akademik. Bizjak Anton, banov, uradnik. B leime is-Trsten išk i Fedor ing. Bleimeis-Trsteniški Jana, akad. Bleimeis-Trsteniški Janko, višji mestni svetnik v p. Bleimeis-Trsteniški Milan, gener, polkovnik v p. Bohinjec Joža dr., ravnatelj OUZD. Bolaffio Marjan, dijak. Bole Ivan dr., gen. ravnatelj zavar. banke Slavije. Bolje Stanislav, absol. jurist. Bonač Fran, industrijec. Bonač Marijan, akademik. Bončina Fran dr., referent prom. ministrstva. Bone Ivan dr., uradnik Nar. banke. Borko Franc, trg. sotrudnik. Borštner Vinko, banski svetnik. Bozovičar Pavel, akad. slikar. Božič Franc, glavni arhivar banske uprave. Božič Rajko, dijak. Bradaška Peter, višji kontrolor drž. žel. Brajkovič Metod, čevljarski mojster. Braz Vojteh, trgovec. Brazda Erik, trg. sotrudnik. Brčic Branko ing. Bregant Zmago, učitelj. Breme Franc, policijski agent. Bren Peter, gradb. tehnik. Brenčič Lojze dr., zobozdravnik. Brezar Maksim, diplom, gradbeni tehnik. Brezigar Danilo dr., sanitetni po-ručnik, zdravnik. Brezigar Zorin, uradnik. Breznik Alfonz, trgovec z glasbili. Breznik Dušan, gradb. tehnik. Breznik Igor, akademik. Breznik Pavel dr., profesor Nj. Vel. kralja. Brolili Mirko dr., sekretar banske uprave. Briifach Gvido, stud. geodet. Briifach Vladimir, plač. natakar. Bučar Anton, zastopnik tovarn. Bučar Josip, profesor. Bučar Julij, svetnik drž. žel. Bučar Vekoslav, novinar. Budak Anton, višji polic, stražnik. Budimir Đorđe, protojerej, višji vojni svečenik. Bujon Dušan, akademik. Bufon Janko ing. Bufon Milan, akademik. Burger Ivan, akademik. Burgstaler Tomo, blagajnik Ljublj. kred. banke. Burian Vaclav dr., univ. profesor. Bizjak Stane, brivski pomočnik. Chvatul Stanislav, peli. poručnik. Cerar Josip, uradnik rud. glavar. Cerar Srečko, dijak. Cichocki Bruno, cand. ing. Cichocki Franjo, akademik. Cimperman Maks, trg. sotrudnik. Ciuha Jože, trgovec. Cvetko Rudolf, žand. ppolkovnik v p. Cvetrežnik Anton, služitelj drž. tožilstva. Cvetrežnik Lojze, viš. pol. stražnik. Čarman Franc. Čebular Franjo, komandir žandar. postaje v p. Čebular Leon, uradnik Ljubljanske kred. banke. Čekada Andrej, trgovec. Čelik Roman, akademik. Čepon Martin, polic, stražnik. Čermelj Lavo dr., profesor. Černe Boris ing. Černe Dušan, akademik. Černe Fran dr., ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske. Černigoj Franc, dijak. Česnik Drago, nadučitelj v p. Česnik Ivan, privatni uradnik. Česnik Venčeslav, uradnik zavar. banke Slavije. Čii5 Janko, blagajnik. Čobal Josip, odvetnik. Čotar Radoslav ing. Čulk Božidar ing., arhitekt banske uprave. Čulk Zvonko, izložbeni aranžer. Danko Albin, dijak. Debelak Gvidon dr., zdravnik. Debeljak Alojzij, sodnik apel. sod. Debeljak Anton dr., profesor. Debeljak Martin, garažni mojster. Dečman Anton, industrijec. Dejak Rudolf, narednik kr. mora. Dekleva Maks ing., tehnični svetnik banske uprave. Deleja Zdravko, admin. tajnik narodne odbrane. Del Coti Rudolf dr., zdravnik. Demšar Gojmir, akademik. Demšar Jernej dr., primarij. Derč Bogdan dr., primarij. Derganc Franc, akademik. Derganc Stane, industrijec. Deu Julij, uradnik Kmetske posojilnice v p. Deu Stanko, lastnik klišarne. Dežman Josip, knjigovez. Dimnik Dušan, dijak. Dimnik Maks, akademik. Divjak Branko, vodov, inštalater. Djinovski Ljubomir, direktor Ja-dransko-podunavske banke. Dobejc Edvin, dijak. Dobravec Ivan, polic, agent. Dobrič Nikola, akademik. Dobršek Karel, pošt. inšpektor v p. Dolak Adolf, strok, učitelj. Dolenc Boris, diplom, iur. Dražil Branimir, dijak. Drenig T. Teodor, artil. kapetan I. klase v p. Drenik Bojan, finančni računski inšpektor v p. Dremelj Matko, trg. sotrudnik. Drganc Anton, referent OUZD. Drofenik Ferdo, rač. kontrolor dr. fin. direkcije. Dukič Leo Adolf ing., gradbeno podjetje. Dular Alojzij, trg. zastopnik. Dular Milan dr., ravn. velesejma. Engelman Miran, akademik. Engelman Viktor, trgovec in pos. Erbežnik Danilo, učitelj telovadbe. Ercigoj Ferdo, car. kontrolor. Fabjan Viktor, suplent. Fajdiga Demeter, trg. poslovodja. Fajdiga Gvido, agr. inženir. Fajdiga Ilinko, referent drav. direkcije pošte. Fajdiga Silvester, akademik. Fakin Anton, ravnatelj mešč. šole. Fakin Pankracij, blagajnik drž. protezne delavnice. Fantini Edvard, trg. agentura. Fasan Vladislav ing., višji gozdarski svetnik v p. Favai Miljenko, akademik. Felicijan Oskar, elektrotehnik. Fellacher Julij dr., drž. tožitelj. Ferfila Bogumil, dnevničar. Ferjan Franc, profesor. Filipec Ludovik, akademik. Fine Franjo ing., načelnik strojnega oddelka dir. drž. žel. Fischer Franjo ing. tehn., višji svetnik banske uprave. Finžgar Viljem, kartograf. Piego Josip, tehn. uradnik drž. žel. Flere Fran, šolski upravitelj. Fleš Albin, peš. kapetan I. ki. v p. Florjančič Igo, uradnik Kreditnega zavoda. Florjančič Ludovik, odvetnik. Foerster Jaroslav ing., univ. prof. Foerster Vladimir dr., višji sodni svetnik v p. Forte Miroslav, akademik. Francheiti Angeloslav, lastnik brivskega salona. Franke Leo, revizor Pok. zavoda. Franke Vladimir, trg. zastopnik. Frantar Gašper, lastnik menjaln. Frantar Svetozar dr., odv. pripr. Froelich Hubert, akademik. Fuchs Alojzij, juvelir. Furlan Leo, diplom, tehnik. Furlani Vinko, telefonist. Fux Riko dr., višji mestni svetnik in narodni poslanec. Gabršček Metod ing. Gaberščik Milan, akademik. Gangl L. Engelbert, dvorni svetnik, I. nam. staroste SSKJ. Gasparini Ante, kemik. Gašperlin Anton, uradnik zavar. banke Slavije. Gašperlin Anton, akademik. Gärtner Josip, gradb. tehnik. Gerčar Jakob, uradnik drž. žel. Gerdevič Bruno, natakar. Germek Boris, privatni uradnik. Germek Jakob, vodov, inštalater. Geršelman Aleksander, uradnik Ljublj. kred. banke. Glaser Pavel, rač. inšpektor v p. Gliha Ivo ing., šef kurilnice drž. železnice. Gnjezda Franc, profesor. Gole Jože, akademik. Goljevšek Milovan ing., univerzit. asistent. Goli Robert, trgovec. Goli Stanko, akademik. Golob Karel, trgovec. Gombač Erle, uradnik Trboveljske premog, družbe. Gombač Fran, vinarski višji inšpektor v p. Gomišček Lucijan, bančni uradnik v p. Gorečan Franjo, sodnik okrajnega sodišča. Gorišek Karel, učitelj. Gorjup Alojz, šolski upravitelj. Gorkič Dušan, dijak. Gradnik Alojzij, sodnik Stola sed-morice. Grasselli Andrej, mestni komisar. Grasselli Mirko dr., višji drž. tož. Gregorič Benon, drogerist. Gregorič Vinko, učitelj. Gregorič Vladimir, tehnik. Gregorin Gustav dr., senator. Gregorin Janko dr., profesor. Gregorka Boris, tehn. uradnik drž. železnice. Gregorka Dušan ing. Gregorka Miroslav, višji svetnik drž. žel. Gričar Ivan, zasebnik. Grmovšek Slavko, obrtnik. Grobler Alfred, učitelj. Gröblacher Božidar, blagajnik zdravilišča. Grohar Ervin, akademik. Grošelj Franc, polic, stražnik v p. Grošelj Leopold dr., mestni kom. Gruden Mirko, ravnatelj Obrtne banke v p. Gržinič Davorin, dijak. Gspan Julij ing. Guštin Alojzij dr., banski svetnik. Guzelj Vladimir dr., primarij. Habič Avgust, ortopedik. Habjan Ferdo, sodni uradnik. Hadži Jovan dr., univ. profesor. Hartman Boris, uradnik OUZD. Haszlakieivicz Waldemar, svetnik drž. žel. Hieng Janez, akademik. Hieng Vojislav, cand. iur. Hladnik Franjo, uradnik Trbov. prem. družbe. Hlede Dragotin, dijak. Hočevar Franc, gostilničar. Hočevar Kuno, gimn. ravnatelj. Hočevar Maks, ravnatelj mešč. šol. Hočevar Zvone, diplom, phil. Höfler Edvard ing. Höfler Teodor, akademik. Horčička Marko, dijak. Horvat Ivo dr., notarski kandidat. Horvat Pavel, polic, uradnik. Hrašovec Gvido, akademik. Hrehorič Fran, veletrgovec. Hribar Mirko dr., profesor. Hrovat Alojzij ing., univ. profesor. Hrovatin Makso, tiskarnar. Hrovatin Radoslav, konservatorist. Hudnik Adolf, sodnik. Indihar Alojzij, polic, stražnik. Ilič Dragoljub, car. kontrolor. Jaki Alojzij, član Nar. gledališča. Jakoš Alojzij, višji polic, stražnik. Jamar Miroslav, trg. akademik. Jamšek Ivan, gradbeni tehnik. Janeš Vekoslav, trgovec. Janežič Matko, prokurist Ljublj. kred. banke. Janežič Slavko, dijak. Janovsky Vladimir, dijak. Janušič Vladimir, uradnik Ljublj. kred. banke. Jarec Janko, mestni višji računski inšpektor. Javornik Bogomir, akademik. Javornik Josip, industrijec. Javornik Staš, industrijec. Jedrlinič Tomo, učitelj. Jelačin Ivan, veletrgovec in predsednik zbornice za trg., obrt in industrijo. Jeločnik Viktor, trg. sotrudnik. Jelušič Zdravko, polic, stražnik. Jenko Ivan dr., šef primarij. Jenko Ivan, polic, stražnik. Jenko Slavoj, inženir. Jeranče Avgust, podnadzornik pol. agentov. Jeras Ivan, abs. trg. akademije. Jereb Drago, notarski pripravnik. Jerman Jakob, starešina sres. sod. Jerman Vinko, trafikant. Jerovec Franc, akademik. Jeruc Otmar, trgovski zastopnik. Jeruc Viktor, višji kontr. drž. žel. Jeseničmik Karel, polic, stražnik. Ješe Leopold dr., primarij. Josin Emanuel, finančni blagajniški ravnatelj v p. Jovanovič V7. Mihajlo, nastavnik mešč. šole. Juh Josip, rač. inšpektor v p. Jug Milan, referent zavar. banke Slavije. Jugovič Zorko, akademik. Jurca Anton, polic, uradnik. Jurčič Josip, rudarski uradnik. Juričev Milan, Jurjavčič Vekoslav, poštni uradn. Jurjovec Avgust, trgovec. Justin Maks, strojni ključavničar. Juvan Rudolf, mestni pisarn, višji pristav. Juvane Ferdo, šolski ravnatelj v p. Juvane Makso dr., sodnik. Južnič Gojmir, dijak. Kacjan Josip, črkostavec. Kadunc Avgust, trg. poslovodja. Kaiser Heribert, trg. sotrudnik. Kaiser Franc, akademik. Kajin Anton, polic, stražnik. Kajzelj Bogumil, podravnatelj Ljublj. kred. banke. Kambič Mihael dr. Kambič Mihael, profesor. Kandare Fran dr., odvetnik. Kandare Emil, višji fin. svetnik. Kapus Fran, profesor. Karaš Franjo, član Nar. gledališča. Karis Josip, tajnik zavar. družbe Feniks. Karlin Ivan dr., banski svetnik. Karlin Pavel dr., profesor. Kaučič Kajetan ing., mestni gradb. komisar. Kavčič Josip, industrijec. Kastelic Ludovik, ključavničar. Kavšek Ivan, profesor. Kek Drago, dijak. Kenk Roman dr., univ. profesor. Kermauner Boris Robert, odvetniški pripravnik. Keršič Belizar, akademik. Keršič Peter, predsednik okrož. sodišča. Keržan Heribert, trg. sotrudnik. Kham Fran, trgovec. Kham Milan, trgovec. Kilar Riho, inšpektor Trboveljske prem. družbe. Klemenc Drago, brivski pomočnik. Klemenčič Vladislav, ključavničar-šofer. Klemenčič Rudolf, soboslikar. Klinar Anton ing., gradb. direktor v p. Klinar Peter, ravnatelj Hipotek. banke jugoslov. hran. Kljuvčenko Epimanondas ing. Klopčar Ferdo ing., mestni gradb. svetnik. Kmet Milan, trgovec. Kmet Valentin, krojač. Knez Tomo ing., industrijec. Knez Zdenko, veletrgovec. Kobal Boris, dijak. Kobe Peter, akademik. Kobi Jožko ing. Kodela Franc, trgovec. Koderman Ignacij, sodar. Kogej Ivan, plačilni natakar. Kokalj Viktor, polic, svetnik. Konda Rado dr., predsednik Stola sedmorice. Koprivec Ferdinand, elekrotehnik. Koprivšek Stipko, šef pravobr. Priv. agrarne banke. Kordelič Rudolf, uradnik OUZD. Korenini Aleksander, prokurist Kred. zavoda v p. Kos Evgen, strojni ključavničar. Kostnapf el Aleksander, višji ofi-cial Zbornice za trg., obrt in industrijo. Košenina Ivan, posestnik. Košenina Janko, uradnik Narodne banke. Košiček Ivan, višji kontr. drž. žel. Košiček Jože, magistr. rač. insp. Košuta Josip, poštni uradnik. Kotnik Alojzij, polic, stražnik. Kovač Alojzij, univ. laborant. Kovač Ciril, odv. pripravnik. Kovač Viktor, rač. kontrolor banske uprave. Kovač Viljem, trg. sotrudnik. Kozic Aleksander, elektr. podjetje. Koželj Vladimir, faktor Učit. tisk. Krajec Otmar dr., mestni zdravstveni svetnik v p. Krajgher Avgust, trg. zastopnik. Krajgher Ciril, tisk. strojnik. Krajnik Josip ing., inženir banske uprave. Kranjc Janez, akademik. Kranjc Milko dr., apel. sodnik. Kraker Ivan, posestnik. Kralj Ivan, postajenačelnik. Kralj Ivan, dež. sodni svetnik. Kramar Alojzij, diplom, iur. Kranjc Milko dr., apel. sodnik. Kratochwil Ludvik, preglednik mestnega doh. urada. Kravos Vladimir, akademik. Kreč Vladimir dr., odvetnik. Kretič Ivan, polic, stražnik. Krevl Josip dr., javni notar. Krištof Ignacij, vodja linij. troš. urada. Križ Janko, bančni uradnik. Križnar Nikolaj, akademik. Krofta Ilanuš, glavni ravnatelj Ljublj. kred. banke. Kugler Davorin, trg. potnik. Kuhar Jakob, polic, uradnik. Krulej Pavle, poštni inšpektor Kržišnik Niko, litograf. Kuhelj Mirko dr., nam. ravnatelja OUZD. Kukec Vilko, ekonom pivovarne Union. Kuljiš Andro, profesor. Kunc Alojzij, konfekcija. Kunc Karel, profesor. Kunc Marjan ing. Kurnik Rudolf, brivski pomočnik. Kušar Dore, knjigovez. Kužnik Adolf, polic, stražnik. Kužnik Friderik, polic, stražnik. Ladiha Ljudevit dr., načelnik adm. pravnega odelenja dir. drž. žel. Lampič Julij, peš. ppolkovnik v p. Lap Anton, ravnatelj mestne vrtn. Lasič Dušan ing., univ. asistent. Lasič Henrik, kasacijski sodnik. Lavrenčak Vilko, šef drž. tožilstva. Lavrenčič Alojzij ing. Lavrenčič Alojzij, učitelj. Lavrenčič Ivan, trgovec. Lavrinc Ferdo, župnik Nar. cerkve. Lavrič Josip,_ trg. potnik. Leben Ivan ing., šef progovne sekcije drž. žel. Lederhas Rajko, sodnik dež. sod. Legiša Avgust, trg. družbenik. Legiša Jože, krojač. Lenassi Hugon, poštni insp. v p. Lenger Ferdo, privatni uradnik. Lesjak Vekoslav, trgovec. Leskovic Josip, tiskarski strojnik. Levčenko Vasilij, poštni uradnik. Levičnik Mihael, dijak. Levstek Milivoj mr. ph., lekarnar. Levstik Leopold, učitelj. Likar Rudolf, uradnik drž. žel. Lindtner Henrik, rač. ravnatelj v p. Lindtner Viktor ing. Lipovšek Bogdan, akademik. Logar Ante dr., zdravnik. Lokar Janko dr., gimn. ravnatelj. Longgka Bogomir, priv. uradnik. Lorger Alfonz, upravitelj Stand. Oil comp. Lovišček Ivan, dijak. Lovše Anton, profesor. Lozar Matko, geodet. Ludvik Avgust, uradnik Kreditnega zavoda. Lukež Aleksander, zobotehnik. Lukič Ivan, trgovec. Lukič Zvonimir, trgovec. Lulik Ivan dr., odvetnik. Lunaček Aleksander dr., prokurist Stavbne družbe. Lutman Milan, ind. ravnatelj. Luxa Marin, uradnik. Mächtig Karel, davkar. Maček Filip, ind. poslovodja. Maček Ivan, gostilničar. Maček Stanko ing. Madon Albert, mehanik. Mahkota Anton, učitelj. Mahnič Rafael, polit, upravni uradnik kr. banske uprave. Majaron Ferdinand dr., odvetnik. Majcen Ciril, restavrater. Majcen Dušan, akademik. Majcen Milan, natakar. Malenšek Janko, ravnatelj Kmetskega hran. in pos. doma. Malgaj Ivan, uradnik mestne elekt. Malič Jože, akademik. Malnar Jurij, trgovec. Malnarič Ivan. akademik. Mamut Ilamit, čistilec čevljev. Marčan Jožko, upravitelj Šlajmer-jevega doma. Marčič Edvard, višji tehn. manipulant. Marčič Edvard, akademik. Marenčič Janko, zasebni uradnik. Maretič Matko, skladiščnik. Markič Viktor, računovodja viš. dež. sodišča. Markočič Peter, polic, agent. Marn Ivan, tipograf. Marn Ivo, uradnik Ljublj. kreditne banke. Martelanc Vekoslav, stavbenik. Martinc Anton, glavni blagajnik Ljub. kred. banke. Marušič Drago dr., minister in sen. Masek Dvorak Dragotin, konj. podpolkovnik v r. Mašera Fran, profesor. Matanovič Drago ing., univerzitetni asistent. Matelič Jožko, trg. zastopnik. Mayer Ernest dr., načelnik oddelka za soc. pol. in nar. zdravje. Meden Viktor, industrijec. Medica Franc, trgovec. Medič Franjo, industrijec. Medič Rudolf, uradnik Kmetske posojilnice. Medveš Josip, profesor. Meinel Karel, delovodja. Mencinger Leo ing., tehn. višji svetnik. Merčun Ljudevit dr., primarij. Mermolja Fran, učitelj. Merslavič Ivan dr., višji svetnik drž. žel. Mešek Ivan, davčni inšpektor. Mešek Jožko, glavni knjigovodja Mestne hranilnice v p. Meznarčič Josip, pekovski mojster. Mihelič Tomo, preglednik finančne kontrole v p. Mihelj Franjo, uradnik. Mihler Ivan, sreski šol. nadzornik. Miklič Matko ing., mestni višji gradbeni svetnik. Miklič Miloš, dijak. Mikola Fran, akademik. Mikuž Vladimir ing. drž. železnice. Mikyška Vaclav ing., ravnatelj zavarovalne banke Slavij e. Milavc Franc, tehn. sodni uradnik. Milavec Vojko, trg. sotrudnik. Milost Janko, uradnik mestnega knjigovodstva. Minatti Vilko, drž. geometer. Mirk Borut, akademik. Mis Franta dr., mestni zdravstveni svetnik. Mitzky Branko, trgovec. Mladič Anton, višji deželni sodni svetnik v p. Mlejnik Rajko, inšpektor delegacije ministrstva financ v p. Mlejnik Vital, akademik. Mlinar Vladimir, elektromonter. More Karel, sodavičar. Mosetizh Josip, višji fin. svetnik. Mramor Franc, banov, sekretar. Mrovlje Milan, geometer. Mulaček Josip, uradnik Kmetijske družbe. Millier Janko, sodnik okrož. sod. Murko Ivo dr., odv. pripravnik. Muzlovič Janez, akademik. Naglas Viktor, industrijec. Naglič Vladko, kapetan fregate. Nagode Črtomir ing. Nanut Franc, detektiv. Nečemar M. Jožef, prom. uradnik. Nemenc Viljem, ravnatelj pivovarne »Union«. Niklsbacher Nande, akademik. Novak Engelbert, akademik. Novak Fran dr., minister v p. in odvetnik. Novak Leon ing., profesor tehn. srednje šole. Novak Stanko, banski svetnik. Novotny František, mestni vrtnar. Novšek Slavko, mehanik. Obereigner Stane, tehn. uradnik drž. žel. Ogorelec Vladimir, dijak. Ogoreutz Robert dr., svetnik apel. sodišča. Ogrin Rajko, upravnik Zanatske banke. Olifčič Robert, višji poštni kontr. Omerza Niko, dijak. Oražem Bronislav, višji policijski stražnik. Oražem Franc, polic, služitelj. Oražem Franc, akademik. Orel Karel ing., tehn. banski insp. Orožem Franc, sodnik okr. sodišča. Osenar Anton, trgovec. Osterman Milan, trg. sotrudnik. Oswald Miha, knjigovodja Pokojn. zavoda. Otahal Josip ing., tehn. višji svetn. Otrin Rajko, akademik. Faljk Leopold, učitelj. Palovec Ferdo, dentist. Papež Milan dr., višji zdravstveni svetnik. Papež Oton dr., predsednik dež. sodišča v p. Papež Peter. trg. poslovodja. Pardubskij Henrik ing. Parma Bruno, višji kontrolor drž. žel. Pavlič Dušan, akademik. Pavlič Marjan, diplom, iur. Pavličič Jožko, akademik. Pavlin Ciril dr., ravnatelj in gen. tajnik Združenih papirnic. Pavlin Fran dr., ravnatelj Ljublj. kred. banke. Pavlinič Otmar, višji car. kontr. Pavlovčič M. Anton, pol. nadzornik. Pavlovčič Fran, detektiv. Pavlovčič Jakob, pol. stražnik. Pavšek Vladimir, diplom, gradb. tehnik. Pavšič Pero, gradbeni tehnik. Peček Bojan, član Nar. gledališča. Pečenko Vlado, elektroinženir. Pehani Gojmir, inženir drž. žel. Pehani Polde, fin. rač. uradnik. Pelan Stane, uradnik Ljubljanske kred. banke. Perčinlič Anton, elektrotehnik. Perič Filip, profesor. Perko Lovro, šol. upravitelj v p. Perko Nace ing., mestni gradbeni svetnik. Perpar Gabrijel, akademik. Peršič Vekoslav, uradnik zavarov. Dunav. Pertot Avgust, uradnik Ljubljanske kred. banke. Pertot Dušan, dijak. Pestevšek Karel, višji pol. svetnik. Petelin Anton, prokurist Ljubljanske kred. banke. Petelin Bogdan dr., sodnik Stola sedmorice. Peterlin Viktor dr., profesor. Petrič Alfred, dijak. Petrič Bojan, akademik. Petrič Ivan, šol. upravitelj v p. Petrič Ivo, sodni poduradnik v p. Pevec Janez, poštni uradnik. Pezdič Anton, poštni ravn. v p. Pfeifer Ciril dr., sreski načelnik. Pfeifer Vilko dr., načelnik obč. oddelka banske uprave. Pibernik Bogomir ing. Pinterič Martin, višji sod. oficial. Pirc Milan, pomožni tehnik. Pirh Emil, zobotehnik. Pirjevec Karel dr., ravnatelj trgov, akademije. Pirjevec Stanko, uradnik drž. žel. Pirkmajer Milko, gradbeni inž. Pirnat Rajko, gimn. učitelj veščin. Pirnat Stanko, polic, stražnik. Pirš Bogomir, uradnik. Pišot Franc, višji polic, stražnik. Pizzulin Josip, jetn. zvaničnik v p. Planinšek Egon, trgovec. Planinšek Fran, višji svetn. drž. ž. Platner Josip, zasebnik. Platner Jože, ing. arhitekt. Pleiweiss Karel, javni notar. Plemelj Josip dr., univ. profesor. Pless Ivan dr., tajnik Zbornice za trg., obrt in industrijo. Počivavnik Lojze, mestni rač. inšpektor. Podboj Fran, drž. uradnik. Podboj Ivan ing. Podgornik Bojan, akademik. Pogačnik Ciril, mestni inženir. Pogorelec Dragotin, ur. Kred. zav. Pohar Robert, drž. uradnik. Polajnar Karel, posestnik. Polajner Polde, kavarnar. Poljanec Drago, poštni zvaničnik. Polovic Ivan, profesor. Pompe Leon dr., nam. drž. tož. Potočnik Mihael, višji polic, straž. Potočnik Vinko, kapetan I. ki. v p. Potokar Anton, trg. sotrudnik. Potokar Milan, privatni uradnik. Povh Vekoslav dr., ravnatelj Priv. agrarne banke. Poženel Albert ing., direktor mestnega gradb. urada. Poženel Ivan, inšpektor drž. ž. v p. Poženel Ivan, trg. sotrudnik. Praprotnik Avgust, predsednik Prom. zavoda za premog. Predalič Stanko, trgovec. Predalič Danilo, krznarski pom. Predovič Elija, veletrgovec. Preinfalk Anton, akademik. Prelovšek Matko ing., ravnatelj mestnega gradb. urada v p. Premrov Horis dr., pristav banske uprave. Premrov Ivan dr., zdravnik. Preobraženski Nikolaj dr., univerzitetni docent. Presker Milko, kavarnar. Presi Mihael, šolski inšpektor. Prešern Milan, uradnik Ljublj. kred. banke. Pretnar Frane, ravnatelj Mestne hran. v p. Pretnar Miha, učit. abit. Prijatelj Marjan, akademik. Primec Rudolf, davčni inšpektor. Primožič Janez, dijak. Primožič Leopold, vodja zemlj. knjige v p. Primožič Ludvik, dijak. Primožič Tone, gostilničar. Pristavec Franjo, posestnik. Pristovšek Fran, šol. upravitelj. Prodan Josip dr., zdravnik. Prosenc Anton, služitelj. Prunk Josip, tajnik konzorcija »Jutra«. Puc Boris dr., odvetnik. Puc Dinko dr., bivši ban dravske banovine in odvetnik. Pučnik Adalbert, konfekcija. Pustišek Drago, učitelj. Pustišek Ivan, ravnatelj tvrdke Knez. Pustišek Ivko dr. Pustoslemšek Rasto, direktor »Jutra«. Rabič Viktor, uradnik Kreditnega zavoda. Radojčič Nikola dr., univ. prof. Radovan Ivan, dentist. Raič Slavko, profesor. Rajšič Stevo, trgovec. Rak Fran, skontist Mestne hran. v P- Rakovec Ivan, višji poštni kontr. Rant Jože dr., zobozdravnik. Ravnihar Vladimir dr., odvetnik, podpreds. mestne obč. ljublj. Ravnikar Alfonz, poštni upr. v p. Ražem Joahim dr., odvetnik. Rebek Josip, ključ, mojster, preds. Zveze slov. obrt. zadrug. Reberšak Franc, akademik. Rejc Viktor, brivec. Rekar Franc, preds. dež. sod. v p. Repič Henrik, akademik. Resnik Franc, knjigovez. Resnik Jože, tipograf. Ribnikar Branko, akademik. Rjedkin Igor, dijak. Rogelj Gregor, višji pol. stražnik. Rogina Anton dr., predsednik apel. sodišča v p. Rogi Dušan, dijak. Rogi Leo, ravnatelj Združ. opekarn. Rohrmann Viktor, veletrgovec. Roš Mile dr., zdravnik. Rovšek Davorin, fotograf. Rovšek Vladimir, inženir. Rozman Viktor, poštni uradnik. Rožet Anton, revizor Zveze slovenskih zadrug. Rothi Božo, inženir. Rudolf Ivan, profesor. Rudolf Milan, diplom, tehnik. Rudolf Rudolf, uradnik mestnega knjigovodstva. Rupnik Janko dr., višji mestni svetnik. Rupnik Vlado dr., sodnik okr. sod. Ruprecht Hubert dr., zdravnik. Ruprecht Janez dr., zdravnik. Rus Franc, ravnatelj Ljub. kred. banke. Rus Ignacij, sreski tajnik. Rus Josip, trgovec. Rus Srečko, ravnatelj zav. Dunav. Rus Viktor, trgovec. Rus Viktor, žel. sprevodnik. Rustia Josip ing., dvor. svetnik v p. Rutar Ignacij dr., ravnatelj poštne hranilnice v p. Sadar Zvonko, absolvent trg. šole. Sajevic Ivan, akademski kipar. Sajovic Marjan, strojni inženir. Sajovic Oton, profesor. Saksida Vladimir, uradnik Pokojninskega zavoda. Samec Ivan, veletrgovec. Sancin Ivo, načelnik kmet. oddelka ban. uprave v p. Saršon Pavle, učitelj. Sbrizaj Pavel, uradnik Ljub. kred. banke. Sedej Viktor, gostilničar. Sedlar Avgust, finančni direktor. Sekula Josip, trg. poslovodja. Senčar Lado, trg. sotrudnik. Senekovič Miroslav, ban. svetnik. Sernec Dušan ing., minister n. r. Seimig Ivan, industrijec. Sever Maks, veletrgovec. Sevnik Franjo, inženir. Sferza Anton, uradnik zavarovalne banke Slavije. Sfiligoj Rado dr., zobozdravnik. Sfiligoj Bogoljub, poštni uradnik. Sieber Andjelko, inženir. Sikošek Boris, akademik. Simčič Mihael, inkasant. Simončič Josip, upravitelj invalidskega doma. Simončič Slavo, prokurist tvrdke »Lesna«. Simončič Vlado, uradnik mestnega knjigovodstva. Sire Vinko, industr. zastopnik. Sirnik Janko, poštni tajnik v p. Skaberne Avgust, veletrgovec. Skaberne Milan, veletrgovec. Skaberne Viktor ing., načelnik tehn. oddelka banske uprave. Skalar Josip, višji rač. svetnik v p. Skrbinšek Marijan, akademik. Skrbinšek Milan, režiser Narodnega gledališča. Skrbinšek Miloš, akademik. Skružmj Ladislav, gled. slikar. Skružng Vaclav, gled. slikar. Škulj Fran, okr. šol. nadzornik v p. Slana Avguštin, privatni uradnik. Slanina Edvard, akademik. Slapničar Janko, magistratni rač. višji inšpektor. Slavik Vladimir, inženir. Smodiš Janko, uradnik Kmetske posojilnice. Smole Albin dr., odvetnik. Smole Fran, uradnik Ljub. kred. banke v p. Smrkolj Stojan, akademik. Snoj Josip, trgovec. Sodnik Rudolf, profesor. Soršak Anton, ravnatelj »Ekonoma«. Soss Karel, veletrgovec. Souvan Hubert dr., državni pravobranilec. Souvan Leo, veletrgovec. Sovine Vinko, tehn. praktikant. Spasenovič S. Tihomir, strojni inženir drž. žel. Spiller-Mugs Fran dr., vladni svetnik v p. in odvetnik. Spinčič Ivo, mestni arhitekt. Špindler Martin, pomočnik fin. direktorja v p. Stajer France, poslovodja drž. ra-dionice. Stanič Stanko, nadzornik proge drž. žel. Slanisavljevič Milivoje, akademik. Stare Bruno, ravnatelj. Stare Egon dr., odvetnik. Stare Emil dr., odvetnik. Stare Leon dr., načelnik upravnege oddelka banske uprave v p. Stare Vendelin, cand. ing. Stegu Rado, gradbeni tehnik. Sterle Marjan, profesor. Stele Albin dr., podravnatelj Ljub. kred. banke. Sterlekar Milan, načelnik vlož. oddelka Mestne hranilnice. Sterlekar Viktor, drž. uradnik. Stojanovič Milisav, artil. kapetan I. ki. Stožir Rafael, kletar. Strauss Luce, uradnik Kred. zav. Strehar Franc, ključ, pomočnik. Strajnar Josip, zlatarski pomočnik. Strinoli Štefan, trgovec. Stupar Kazimir, poštni uradnik. Stupica Janko, trgovec. Stupica Josip st., trgovec. Stupica Josip ml., trgovec. Subašič Silvan, soboslikar. Sušnik Josip mr. ph., lekarnar. Sušnik Rihard mr. ph., lekarnar. Schauer Dolfe, tajnik Zveze slov. zadrug. Schell llugon, arhitekt in stavb. Schiffrer Stanko dr. Schmidt Rihard, trg. družabnik. Schrey Jean, zaseb., glavar ostrostrelcev. Schweiger Bogdan, dijak. Schweiger Josip, profesor. Schwendtner Lavoslav, knjigotržec. šaritel Rojan, akademik. Šantel Saša, profesor. Šaplja Tone dr., inšpektor agrarne direkcije. Šarabon Andrej, veletrgovec. Šarabon Fran, trg. poslovodja. Šaunik Franjo, drž. puškarski mojster. Šaunik Tomaž, magistr. uradnik. Šebenik Dragotin, ravnatelj mag. pomožnih uradov. Šefket Kladnjak, frizer. Šega Rojan, monter. Šega Leopold, tipograf. Šest Osip, profesor. Šifrer Andrej, revizor Zveze slov. zadrug. Širaj Alojzij, privatni uradnik. Šivi c Pavel, profesor glasbe. Škerlj Božo dr., univ. docent. Škofič Jernej, služitelj klas. gimn. Škopek Edvard, urar. Šmuc Drago, Šolar Viktor, tehn. uradnik. Špeil Avgust, magistratni rač. višji svetnik v p. Štempihar Jurij dr., kas. sodnik. Šlibernik Hubert, dijak. Štolfa Josip ing., tehn. svetnik banske uprave. Štrekelj Josip, šolski nadzornik. Štrekelj Saša, koncept, uradnik banske uprave. Štrikberger Karel, uradnik OUZD. Štrukelj Fran, ravnatelj Učiteljske tiskarne. Šubert Jože, poslovodja kemične tovarne. Šuklje Vladimir dr., odvetnik. Šumi Peter, solastnik menjalnice. Šuster Vladislav, učit. abit. Šušteršič Anton, glavni blagajnik Mestne hran. ljublj. v p. Šušteršič Adolf, akademik. Šušteršič Lovro, žand. kapetan I. ki. v p. Švigelj Anton dr., odvetnik. Tagarev IIristo, akademik. Tavčar Ante, ravnatelj Splošnega jugoslov. bančnega društva. Tavčar Igor dr., zdravnik. Tavčar Ivan dr., odvetnik. Tavčar Josip dr., zobozdravnik Tavzes Fran, finančni rač. ravnatelj v p. Tekaučič Karel, prokurist veletrgovine J. C. Mayer. Terček Janko, mag. uradnik. Teršan Mirko, trgovec. Tominec Milan, sodnik. Tominec Vladimir, uradnik drž. železnice. Tomc Jožko, sodnik. Tomše Franc, polic, stražnik. Tomšič Emil, višji car. kontrolor. Tomšič Mirko, geometer. Tomšič Teodor, višji fin. rač. insp. Tory Rihard, zastopnik tovarne Jugočeška. Tosti Avgust, gen. ravnatelj Kred. zavoda. Trampuž Boris, akademik. Trampuž Franjo, ban. svetnik. Trampuž Vladimir dr., zdravnik. Tratnik Fran, knjigovodja Kranj, industrijske družbe. Trček Franc, ravnatelj Zveze slov. zadrug. Trebar Slavko, trg. potnik. Treven Viktor, šef oddelka Poštne hranilnice. Trost Maks, inženir. Trošt Franc, telovadni učitelj. Trtnik Franjo, uradnik Mest. hranilnice v p. Tujec Evgen, lastnik elektrotehn. podjetja. Tujec Evgen, akademik. Turk Leopold, zobotehnik. Turk Vladislav, podravnatelj Ljub. kred. banke. Turner Franc, trg. sotrudnik. Tušek Mirko, akademik. Umberger Anton, trg. zastopnik. Uranič Ferdo, cand. iur. Urbančič Anton, učitelj. Uršič Andrej, absol. iur. Vadnal Alojzij, profesor. Vadnov Jože, akademik. Valašek Karel, tajnik Zveze za tujski promet. Valentinčič Jože, grad. tehnik. Valentinčič Leopold, višji polic, stražnik. Valenti Davorin, akademik. Vančata Jan, prokurist Ljublj. kreditne banke. Velepič Ciril, uradnik Pošt. hran. Velepič Ivan, poštni upravnik v p. Verč Anton, poštni inšpektor. Verčon Ivan dr., zobozdravnik. Verlič Josip, veletrgovec. Vernik Alojzij, poštni ravnatelj v p. Verovšek Jože, veletrgovec. Verovšek Žorž, veletrgovec. Vesel Rudolf, fin. blag. ravnatelj v p. Veselič Slavko, Vičič Janko, upravnik Kmet. lista. Vidmar Stane, akademik. Vlach Josip, bančni ravnatelj v p. Vodišek Maksimilijan, uradnik drž. žel. Vodnik Albert, trgovec in posest. Vodnik Alojzij, industrijec. Vodopija Janko, akademik. Volčič Ludvik, strojni tehnik. Volk Ivan, trg. družbenik. Vončina Fran dr., načelnik sploš. odd. banske uprave v p. Vovk Josip, blagajnik Kmetske posojilnice. Vrančič Božo, poručnik fregate. Vrančič Ciril. dipl. stroj, tehnik. Vrančič Ivan, podpredsednik kas. sodišča v p. Vrančič Ivan, tajnik Mestne hran. Vrančič Janko dr., ravnatelj Pokojninskega zavoda. Vrečko Karel dr., inženir. Vrhovec Alojzij, uradnik mestne elektrarne. Vrtovec Matija, ravnatelj zavarovalnice »Dunav«. Vučinič Marko, carinski kontrolor. Waland Robert, dijak. Wedam Josip, fin. uradnik. Wester Josip, oblastni šolski inšpektor v p. Wildmann Ramilo dr. Wildmann Oton, akademik. Windischer Fran dr., gen. tajnik Zbornice za trg., obrt in ind. v p. Wisiak Aleksander, trg. zastopnik. Zadnikar Franc, polic, stražnik. Zajc Jožko, trgovec. Zajc Lojze, trgovec. Zajc Viktor, uradnik v p. Zajec Boris, akademik. Zajec Slavko, inženir. Zalokar Jože, uradnik Poštne hran. Zalokar Milan, diplom, tehnik. Zamida Matija, višji ravnatelj deželnih uradov v p. Zaplotnik Martin, služitelj policijske uprave. Zarnik Miljutin dr., mag. ravnatelj. Zavrtanik Peter dr., profesor. Zega Andrej, banov, uradnik. Žepič Ludovik, tajnik zavarovalne banke Slavije. Ziherl Branko, akademik. Zorec Franjo, poštni uradnik. Zorec Josip, višji polic, stražnik. Zorman Ivan, polic, stražnik. Zrimec Stanislav, dijak. Znccato Binaldo, keramik. Zuccata Vincenc, dijak. Zupan Ivan, arhitekt. Zupan Ivan, akademik. Zupan Vlado, trg. potnik. Zupančič Arnold, elektroinženir. Zupančič Dušan, dijak. Zupančič Ladislav, akademik. Zupanič Niko dr., ministr n. r., direktor etnografskega muzeja. Zupančič Danijel, geometer. Zupančič Franc ing. Zupančič Jožko, glavni urednik »Slov. Naroda«. Zupančič Lojze, rud. inženir. Žagar Dušan, akademik. žagar Joco, višji žel. kontrolor v p. Žajdela Franc, šef krim. oddelka. Žargi Mirko, trgovec. Žekar Franjo dr., svetnik drž. žel. Železnik Albin, višji poštni kontrolor v p. Železnikar Aleksander, urednik »Trgovskega lista«. Železnikar Ivan, trgovec. Željeznov Ivan, profesor. Žerjal Anton, akademik. Žigon Štefan, lastnik krojaškega salona. Žilic Stane, inšpektor mest. Pogrebnega zavoda. Žirovnik Janko dr., odvetnik. Žirovnik Janko, trgovec. Žižek Janko, trg. sotrudnik. Žlajpah Anton, višji monopolski kontrolor. žmavec Pavel, uradnik OUZD. Žnidarič Franjo, poštni uradnik. Žnidaršič Josip, višji kontrolor drž. žel. Žolgar Zvonko, ravnatelj zavarovalnice »Feniks«. Žorga Fric, profesor. Žumer Anton, trg. sotrudnik. žužek Bogdan dr., odvetnik. Češkoslovaška obec. Članice: Ahčin Izabela. Ahčin Jerica, soproga pomožnega sekretarja banske uprave. Ahčin Lija, učiteljica. Aleš Vera, privatna uradnica. Ambrožič Vida, privatna uradnica. Arko Ana, soproga ravnatelja drž. jetnišnice. Babinek Marija, priv. uradnica. Babšek Mara, uradnica poštne hranilnice. Bajželj Irma, vdova profesorja. Baraga Jelku, soproga uradnika. Bazzanella Roza, krojačica. Benčina Silvija, dijakinja. Berlot Zora, uradnica. Bevk Julijana, soproga prosvetnega inšpektorja. Bitenc Mara, učiteljica. Bizjak Silva, dijakinja. Borštnar Stana, soproga prometn. uradnika. Bradaška Aleksandra, dijakinja. Breuer Marja, nastavnica strok, šole. Brezar Marija, zasebnica. Brezigar Jožica, učiteljica ženskih ročnih del. Briifach Mihaela, uradnica fin. direkcije. Breznik Nuša, soproga gimn. ravn. Bučar Špela, Bufon Anica, zasebna uradnica. Bufon Eliza, polic, uradnica. Bufon Gizela, privatna uradnica. Bukovec Štefka, dijakinja. Centa Hana, uradnica. Cerar Marija, učiteljica.^ Ciber Vera, uradnica Učit. tisk. Cibič Vlasta, zasebnica. Cotman Milka, privatna uradnica. Cvenkel Nada, trgovka. Cvetrežnik Slava, soproga višjega polic, stražnika. Čarman Anica, dipl. zašč. sestra. Čeh Nada, akademičarka. Čebular Sonja, privatna uradnica. Čemažar Joža, uradnica. Čemažar Valerija, kontoristinja. Čermelj Olga, učiteljica. Černe Nada, privatna uradnica. Dekleva Nada, hran. uradnica. Ditz Melita, učit. abiturientka. Dobnik Vlasta, banov, uradnica. Dobrin Eta, uradnica pošt. hran. Dougan Ljuba, akademičarka. Dougan Nuša, učiteljica. Dovič Roza, trgovka in posestnica. Dražil Zdenka. Erjavec Ljudmila, učiteljica. Eržen Fani, natakarica. Faganel Adela, uradnica dež. sod. Faganel Lea, učiteljica. Faganel Stana, učiteljica. Fajdiga Marija, učiteljica. Fajdiga Milena, drž. uradnica. Fajdiga Paimira, strok, učiteljica. Fakin Nada, učiteljica. Fatur Ljudmila, priv. uradnica. Fink Vida mr. ph., šef lekarne splošne drž. bolnice. F erfolja J armila, akademičarka. Flere Viktorina, učiteljica. Fleš Ljuba, soproga kapetana I. ki. Franke Darinka, učiteljica. Franke Lena, učiteljica. Franke Majda, akademičarka. Fuchs Avgusta, soproga juvelirja. Furlan Ladislava dr., zdravnica. Gaber Breda, učiteljica. Gaberščik Avgusta, akademičarka. Gabršek Zlata, učiteljica. Gajšek Mira, privatna uradnica. Gams Dragica, učiteljica. Gangl Jakobina, soproga dvornega svetnika. Gašperlin Marija, soproga banč. uradnika. Gašperlin Maruška, mag. uradnica. Germek Nada, učiteljica. Geršelman Elizabeta dr., zdravn. Gogola Anica, zasebnica. Golob Adela, učiteljica. Gomilšek Marija, učiteljica. Gregorka Vera, soproga tehn. uradnika drž. žel. Grimm Silva, privatna uradnica. Grossmanu Božena dr., zdravnica. Grošelj Marija, učiteljica. Gruden Štefanija, učiteljica. Hacin Zora, soproga gen. direktoja P. H. B. Hauptman Pavla, vdova pis. ravnatelja Zborn. za trg., obrt in ind. Hauptman Zorana, učiteljica. Hcrzele Edita, zasebna uradnica. Hitzl Ana, učiteljica. Hočevar Vera, učit. abiturientka. Hrast Minka, uradnica Mest. hran. Hrevatin Ljudmila, str. učiteljica. Hribar Tuša. Izlakar Marija, strok, učiteljica. Jak Ana, učiteljica. Jak Tilka, poštna uradnica. Jakomin Jožica, priv. uradnica. Jan Irena, strok, učiteljica. Janežič Ana, uradnica. Janovsky Draga. Jeglič Marija, učiteljica. Jelenič Dani, zasebnica. Jenko Fina, soproga šef-primarija. Jeras Sidonija, soproga profesorja. Jezeršek Anica, trg. sotrudnica. Josifovič P. Leposava, strok. učit. Jug Olga, soproga uradnika drž. žel. Junc Maša, sodna uradnica. Kačič Meta, učit. abiturientka. Kahne Mira, uradnica. Kaiser Magda, zasebnica. Kaiser Marija. Kajzelj Jelena, soproga bančnega podravnatelja. Kalan Marta, privatna uradnica. Kalan Olga, modistka. Kalin Ivanka, strok, učiteljica. Kalin Minka, učiteljica. Kandare Marija, soproga odvetnika. Kanoni Dušana, ing. arhitekt. Karlin Mira, učit. abiturientka. Kavčič Vida, soproga industrijca. Kerševan Slava, uradnica. Keržan Ana, uradnica. Keržan Olga, privatna uradnica. Kette Vika, soproga trgovca. Kezele Ljudmila, učiteljica. Kiferle Danica, učiteljica. Kladnik Marija, akademičarka. Kladnik Nada, dijakinja. Klavora Danica, uradnica. Kleč Karla, učiteljica. Klemenčič Angela, pošt. uradnica. Klemenčič Miroslava, pošt. uradn. Klinc Vita, uradnica poštne hran. Kobal Iva, ravnateljica mešč. šole. Kobeiitar Santa, uradnica Ljublj. kred. banke v p. Koce Lucija, uradnica pošt. hran. Kokalj llora dr., profesor. Kokalj Nina, poštna uradnica. Kokolj Marija, zasebnica. Komac Duša, polic, uradnica. Komar Marija, strok, učiteljica. Korelič Paula, uradnica. Korošec Olga, soproga godbenika. Kostanjevec Mira, akaderaičarka. Kostnapfel Lojzka, soproga višjega oficiala Zbornice za trg., obrt in industrijo. Kovač Marija, trg. sotrudnica. Kovač Mija, banov, uradnica. Kovačič Heda, mag. uradnica. Kozina Ljuba, profesor. Kuhar Ada. Kuhar Boža, notarska pripravnica. Kuhar Vladka. Kuljiš Diva, profesor. Kunc Ljudmila, priv. uradnica. Kunc Milena, soproga inženirja. Kuntih Julija, učiteljica. Labič Marija, privatna uradnica. Lampič Jožica, knjigov. delavka. Lampič Boža, učiteljica. Lavtar Minka. Leskovic Ivanka, trgovka. Levstik Vlastimila, učiteljica. Ličen Zora, magistr. uradnica. Lukan Rada, učiteljica. Lukežič Danica, kontoristinja. Lukežič Ida, uradnica. Lukežič Mila, absol. žen. obrt. šole. Malnar Minka, soproga trgovca. Mandrino Vera, soproga inženirja. Marčan Zinka, soproga upravitelja Šlajmerjevega doma. Marvin Ema, diplom, zašč. sestra. Marvin Ida, privat, uradnica. Mathian Josipina, mag. uradnica. Matkovič Marija, strok, učiteljica. Mazi Ida, učiteljica. Mazi Olga, učiteljica. Medica Lidija, priv. uradnica. Mehak Slavica, učit. abit. Meinel Ivana, zasebnica. Mencinger Anica, soproga višjega tehn. svetnika. Mežnarčič Heda. Mežnarčič Marija, soproga pekovskega mojstra. Mikgška Marija, soproga ravnatelja zavar. banke Slavije. Milčinski Marija, vdova dvornega svetnika. Milost Vera, soproga uradnika mestnega knjigovodstva. Mužina Adela, uradnica zav. banke Slavije. Naglas Franja, soproga industr. Nardin Angela, učiteljica. Nepužlan Henrika, učiteljica. Novosel Vera, trgovka. Obleščak Zora, učiteljica. Omota Joža, univ. uradnica. Omota Lojzka, šivilja. Orel Vera, priv. uradnica. Otoničar Marija, akademičarka. Papež Franja, soproga višjega zdr. svetnika. Papež Vera, soproga predsednika dež. sodišča. Papež Vera mr. ph. Pavlič Tilka, profesor. Paumgarten Ada. Pečan Ivanka, priv. uradnica. Peče Ema, učiteljica. Peče Hermina, učiteljica. Pečenko Stana, otroš. vrtnarica. Pehani Jakiča dr., soproga inž. Pehani Milena, učiteljica. Perko Hermina, soproga mestnega gradb. svetnika. Petelin Marija, učiteljica. Peterlin Zofija, učiteljica. Petrič Ida, učiteljica. Petrič Melita, akademičarka. Petrovec Nežika, učiteljica. Pibernik Marija, sopr. inženirja. Pirc Sofija, poštna uradnica. Pirc Tilči. Pirjevec Ida, soproga direktorja trg. akademije. Pirnat Vlasta, dijakinja. Pirnat Zlata, profesor. Planinšek Albina. Planinšek Danica. Podgornik Breda, uradnica Mestne hranilnice. Polak Marija, šol. upraviteljica. Polak Marija, str. učiteljica. Poličar Ljubomira, abs. trg. tečaja. Ponikvar Fani, uradnica. Ponikvar Silva, šivilja. Potočnik Pavla, strok, učiteljica. Povhe Vanda, uradnica. Poženel Angela, soproga direktorja mestn. gradb. urada. Prašnikar Greti, učiteljica. Preskar Angelca, priv. uradnica. Pribošek Ana, dijakinja. Pristov Ivanka, poštna uradnica. Pristavec Štefanija, posestnica. Prosenc Milica, učiteljica. Puc Fanči, magistr, uradnica. Pučnik Ana. Pustišek Marta, dijakinja. Rakoš Zora, priv. uradnica. Rakovec Vekoslava, pošt. uradnica. Ramovš Marija, učiteljica. Randl Roza, učiteljica. Ravnikar Marija, absolv. srednje tehn. šole. Raznožnik Vida, učiteljica. Resnik Dana, priv. uradnica. Resnik Mimi, priv. uradnica. Robida Marija, soproga primarija. Rogar Krista, uradnica. Rogi Karla, sporoga ravnatelja Združenih opekarn. Rojšek Julka, uradnica Poštn. lir. Rumpel Lina, soproga opernega pevca. Rupnik Lidija, dijakinja. Rus Malči, zastopstvo Havre New York lin. Satošek Franica, učit. ž. r. del. Sedej Marija, lastnica mod. salona. Seiko Danica, učit. abiturientka. Semen Mara, poštna kontrolorka. Semen Pavla, učiteljica. Senekovič Bogomila, dijakinja. Sieber Mica, soproga inženirja. Simončič Marija, priv. uradnica. Skaberne Minka, prof. drž. učit. Slapničar Majda, soproga viš. mag. inšpektorja. Smolič Marija, učiteljica. Smrekar Vida, uradnica. Soban Josipina, učiteljica. Sodnik Marija, strok, učiteljica. Sodnik Zorka, akademičarka. Speil Marija, magistr. uradnica. Špindler Erika, dijakinja. Špindler Mariina, uradnica Ljublj. kred. banke. Stanič Klara, poštna uradnica. Stegu Anita, akademičarka. Stegu Jožica, učiteljica. Stegu Lili, akademičarka. Stele Milena, soproga banč. podr. Sterle Magda, soproga svetnika apel. sodišča. Strajnar Ida, učiteljica. Strauss Vera, magistr. uradnica. Strelec Zlata, dipl. phil. Stres Vera, akademičarka. Strlič Zora, krojačica. Schott Erna, učiteljica. Schroll Ela, konservatoristka. Schwarz Silva, učiteljica. Šaunik Marija, priv. uradnica. ^ šiškovič Filomena, učitjica veščin. Škrajnar Vera. Šlajmer Nada, uradnica tovarne »Saturnus«. Štolfa Malči, polic, uradnica. Štrukelj Tončka, soproga ravnatelja Učit. tiskarne. Šturm Alma. Šturm Marija, drž. uradnica. Šubert Jožica, viš. poštn. kontr. Šuster Stana, uradnica. Šušteršič Ana, drž. otr. vrtnarica. Šušteršič Regina, gojenka glasb. š. Tausig Vida, dijakinja. Tavčar Franja, častna dv. dama. Tavčar Marija, učit. mešč. šole. Tičar Anica, uradnica. Tomec Ana, učiteljica v p. Tominec Alojzija, soproga sodnika. Tomšič Ana, učiteljica v p. Topolovec Olga, magistr. uradn. Tory Heda, soproga tov. zastopn. Trampuž Marija, učiteljica. Treo Irma Desanka, soproga inž. Triller Alojzija, učiteljica. Triller Marija, uradnica Mestn. hr. Trošt Marija, poštna uradnica. Tujec Božena. Tabor Antonija, zasebnica. Udovič Danica, uradnica. Uranič Justina, akademičarka. Uršič Pavla, poštna uradnica. Ušlakar Majda, konservatoristka. Valenta Berta, učiteljica. Valenti Cirila, dijakinja. Vazzaz Jelica, učiteljica. Vazzaz Milica. Vehovar Tatjana, akademičarka. Vehar Ana, strok, učiteljica. Velepič Marija, poštna uradnica. Velikonja Mija, učiteljica. Verbič Anusa, učiteljica. Verdir Anica, uradnica poštn. hr. Verdir Medarda, šivilja. Verovšek Anica, knjigovodkinja. Veršec Marica, uradn. Kred. zav. Vidic Mara, učiteljica. Vidmar Angela, soproga industr. Volčič Anica. Vončina Elizabeta, učiteljica. Vrančič Štefica, uradnica. Vrezec Vida, učit. abit. Vrhove Slava. Vrhovec Pavla, uradnica Poštn. hr. Vuga Valerija, kontoristinja. Willmann Elfi. Zabukovec Pavla, poštn. uradnica. Zajec Božena dr., zdravnica. Zavašnik Albina, učiteljica. Zaplotnik Mija, uradnica. Zupanc Štefka, priv. uradnica. Zupanič Ida, priv. uradnica. Zupan Mihaela, sopr. stavbenika. Žagar Dana, dipl. zašč. sestra. Žagar Stanislava, uradnica. Žagar Zalka, dipl. phil. Žargi Mimi, trgovka. Željeznov Marija, profesor. Železnik Vida. Židan Milka, šivilja. Žigon Milena, učit. abit. Žolgar Jelica, soproga ravnatelja zavar. »Feniks«. Žvan Izidora, uradnica rud. glav. F. HBEHOBIČ MANUFAKTURNA VELETRGOVINA LJUBLJANA, TYRÖEVA CESTA 28 * * * Telefon štev. 2404 / Račun poštne hranilnice štev. 15.104 Giro-račun pri Kmetski posojilnici, Ljubljana * * * DELNIŠKA DRUŽBA priporoča svoje izborne izdelke: sveHo in črno pivo v sodih in steklenicah PELIMI MIS SPIRI! VSEH VRŠI : KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA PREŠERNOVA UL. 50 (V LASTNEM POSLOPJU) Telefon : 3781, 3782, 3783, 3784, 3785 Naslov ata brzojavke : KREDIT LJUBLJANA * Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponom, nakazila v tu-t in inozemstvo. Safe-deposits itd. UČITELJSKA TISKARNA registr. zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI FRAHfl!KANSKA ULICA 6 Telefon 23-12 je najmodemeje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne, znanstvene in druge knjige. Ilustracije. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za ljudske, meščan. In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. — Vse tiskovine za društva In šole (lepake, letake, vabila, izpričevala, opomine, oznanila itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni! Najnižje cene! KNJIQHKiih »UČITELJSKE TISKARNE« Telefon 33-97 priporoča svojo bogato zalogo angleških, francoskih, nemških, poljskih, ruskih, hrvatskih in srbskih knjig, preskrbi vsako kjer koli iz-išlo knjigo v katerem koli jeziku! Ima vedno na izbiro znanstvene In modne jour-nale! Sprejema naročila za tu- in inozemske znanstvene, pedagoške, leposlovne, športne knjige In revije. — Izdeluje diazo-amoniak papir „Jasnit" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 % domač izdelek te vrste v državi. SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA K ČS D 530/1937 9014307 COBISS o Od 3 do 5% Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite pri nas. Kratkoročna posojila dajemo pod ugodnimi pogoji. Za vse naie obveznosti jamči z vsem premoženjem in davčno močjo dravska banovina. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR