poštarina plačana. Posamezna ftev. Din 1«. Štev. 46. V La! r,iicsar- Vse vrste lepe pesmice pojo o Stroških, ampak po konkurenci bia.a z vse*a I Lfi Sveta. Kupčija z inozemstvom je včasih p0j0, da je treba v državi voditi le kmetsko dobra, naenkrat pa se izpremeni in vse za- politiko in da mora biti kmet povsod gospo-Stanc, ker naše cene za zunanjega kupca niso dar. Stvar je približno taka, kakor če prideta povoljne. Pameten gospodar bo torej takoj iv ,lišo dva tatova: eden moti z lepim govor- razvidel, da moramo gledati, da naš kmet nel |en3|m £°sP°daria, drugi pa krade, i™ c.r^-u *A ii v \ . Seveda gre pri nas to zapeljevanje kmeta do gieae svojih pridelkov preveč odvisen odjbolj počasi, ker naš kmet jc pameten, da ne j najhujša vojna. Raztrgani mostovi in pre- inozemskega kupca, ampak da bo imel čim (veruje samo besedam, ampak hoče imeti tudilkinjene zveze imajo še druge težke posledice: dejanja. Vendar pa je še mnogo zaslepljen -cev, katerim tudi najsvetlejša bakla noči ne razsvetli in ki nikdar ničesar ne vidijo, ali pa vidijo in nočejo iti stran od te gospode. Pri teh naših predragih kmetskih poslancih je pač tako, kakor v pregovoru: pes. ki mnogo laja, ne ugrizne, ali poslanec, ki dosti govori, malo naredi. In res: vsi ti gospodje zelo mnogo govore in celo lepo govore. Boga naj hvalijo, da imajo vsaj ta božji dar. Najbolj se vidi ta skrb za kmetsko ljudstvo ob priliki velikih povodnji, ki so tako težko zadele vso Slovenijo. Ob nesreči najbolj spoznaš prijatelja, ki žrtvuje vse, da ti pomaga. Velikanski nalivi so našemu kmetu uničili polja in travnike, hiše in gospodarska poslopja, voda jim je odnesla les, živino, živila, raztrgala pota. Odnesla mostove. Tako je v naši domovini, kakor da bi preko nje divjala bo kmet res tak, ne more še pričakovati boljših časov. Tako mora danes naš ubogi kmet videti, kako ga podpirajo tisti, katerim je izročil svojo usodo. V nesreči spoznaš prijatelja! SLS. noče imetj sredstev doma, ona noče ob- lastnih odborov v Ljubljani in Mariboru, Pucelj pa pravi, da je sedanja vlada vlada kmeta. Ce je res to, bi morala kmetu pomagati, ne pa, da pomaga le sama sebi s pomočjo kmeta. Ta šola je za našega kmeta dobra šola. kmetje ne morejo pravočasno pospraviti pridelkov, dovoz živil in drugih potrebščin je nemogoč. Taka nesreča kakor sedaj še nikdar ni zadela našega kmeta. Dolžnost vsega naroda je, da prizadetim priskoči na pomoč. Prvo dolžnost pa imajo v takih trenutkih poslanci. Oni nosijo vso odgovornost. Tu noben izgovor ne pomaga. Vesten in požrtvovalen poslanec ne odneha prej, dokler ne doseže tega, kar je v tem času za kmeta najpotrebnejše. Ne zadošča, da poslanec nekega dne v skupščini vstane, malo poropota in nekaj zahteva. On mora storiti več. Žrtvovati mora samega sebe. Tako bi n.pr. gospod Pucelj, ako je uvidel, da zlepa ne doseže ničesar, moral reči: «Gospodje, jaz ne morem nositi napram svojim kmetom odgovornosti, zato vam rečem, da ne morem več biti minister za kmetijstvo, ako mi takoj ne daste potrebnih kreditov in druge pomoči.* V življenju vidimo, da eden zna vse doseči. drugi ničesar. Tako je tudi tu. Tako pa gospodje ministri niti tega niso dosegli, da bi ono, kar so morali oddati uradniki za po-plavljence, res tudi poplavljenci dobili. Kako naj potem dosežejo, da bi vojaštvo hitro popravilo pota in mostove! Tu se neha vsak izgovor. Še druga stvar je, ki se danes baš na kme-tovalčevi koži bridko maščuje. Dr. Žerjav in dr. Pivko sta vedno poudarjala potrebo oblastnih in srez-kih skupščin. Vedela sta, zakaj to hočeta: da namreč omogočita deželi zadostno sredstev za domače potrebe. Ako bi imeli danes te skupščine, bi one, dale potrebna den,arna sredstva na razpolago za popravo potov in most o v, za ublažitev druge škode. Tako pa smo še danes prisiljeni pomoči iskati v Beogradu. Klerikalci ne žele teh s-kupščin, ker takih upravnih ureditev v državi ne priznavajo. Kaj so njim koristi kmeta! Mislijo pač: čebokmet godrnjal, ga bomo opozorili, da je to godrt»Janje brezversko in zopet bo ponižen in dober naš volilec. Dokler i Ivan Albreht: V objemu deroče groze (Povest iz naših dni.) (Dal jej Skalar je poznal svojega očeta in vedel, da je vsaka beseda zoper njegovo voljo prazna. Zato se je odrekel misli na Meto in si izbral Koreničevo Polono, ki je bila očetu po volji in tudi Jernaču samemu ne zoperna, medtem ko je Meta dala roko in srce Pergaču. Zgodilo se je vse tako tiho, da skoro nihče ni slutil, kako toplo je Skalar nekoč ljubil Meto. Še celo sam si je bil skušal dopovedati, da je bilo vse tisto samo «nora mladost*, vendar se mu ni nikoli prav posrečilo. S Pergačem sta ostala prijatelja tudi potem, ko sta vsak od svojih roditeljev prevzela gospodarstvo, na dom k Pergaču pa Skalar ni šel več izza tistega dne, ko je mlada žena Meta prišla v svoj novi dom. Bal se je svoje «nore mladosti«, svojega srca, ki ni hotelo biti tako pokorno željam starega Skalarja kakor je želel celo Jernač sam... Z leti sta se potem mladostna tovariša drug drugemu skoro docela odtujila. Lastne, brige so vsakemu izpodrinile misli na drugega. «Bogve, kako da mi je danes to tako živo pred očmi,* je pomislil Skalar in se nehote spet ozrl proti Pergačevi hiši. Tedaj je zagledal Pergača, ki je šel po holmu navzdol proti cesti. Prvi hip je bil že hotel pospešiti korak, a ga je nato le zadržaL «Kam si se pa namenil. Šimen,» ga je nagovoril že iz dalje. Politični Nedelavnost sedanje vlade radikalov in radičevcev ustvarja splošno prepričanje, da tako ne gre več dalje in da morajo priti nekake izpremembe. Najnovejše vesti iz Beograda napovedujejo, da bo še tekom tega tedna prišlo do demisije in da bo na površje zopet prišel Nikola Pašič. Klerikalci Še vedno niso opustili nade, da zlezejo v vlado. Njihovo ponujanje je po ponovnih zavrnitvah od strani radikalov postalo najočitnejše s tem, da so v soboto vsi klerikalni poslanci glasovali za sedanjo vlado, ko se je v Narodni skupščini razpravljalo o naknadnih kreditih za prometnega ministra. Odobrili so 100 milijonov preko proračuna. Klerikalna vsiljivost postaja po svoji brezumni nestrpnosti že smešna. Kljub temu pa doma klerikalni voditelji še vedno rožljajo na ušesa svojim naivnim pristašem proti vladi in za avtonomijo, katero so že zatajevali. Sicer pa so slabi izgledi, da bi se klerikalci vrinili za ministre. Radikali imajo dovolj težkih brig z Radičem. V nedeljo je. ta gostobesedni seljaški prvak imel zborovanje v Ogulinu in je seveda zopet iztresal take, da so radikalom šli kar lasje pokonci. Eno pa moramo priznati. Poleg vsega osebnega izpadanja je Radič upravičeno obsojal današnjo italijansko vlado in fašistovska nasilja. Zanimivo pa je, da so radikali vse drugo pogoltnili in Radiča obsodili samo radi protiitalijanskih izjav. Radikali pač ne dovole krepkih besed proti fašistom. Radič bo moral na pritisk radikalov i bržkone zopet utajiti svoje izjave. Pergač je v odgovor najpreje samo po-kimal z glavo in se nasmehnil, ko pa je Skalarja došel, mu je potožil: «Huda, huda pota imam, veš, Jernej. Pri nas je kakor zakleto. Janez bo moral zdaj noter, pa mu nimam —* Ostalo je mož pogoltnil in preskočil na drugo:. . «Da bi vsaj ona bila kaj bolj trdna. Ti ne veš, kaj je bolezen v hiši! Kakor da bi v brezdno metal, pozna se pa spred in zad ne nič.» Nato je malo pokašljal in obmolknil. «Ta vojna nas res vse tepe, vsakega po svoje,» je pripomnil Skalar. Po spominih, ki so pa bili pravkar obhajali, je bil tako nekam mehak, da ga je bolela vsaka Pergačeva beseda. «Zdaj grem v Loko,» je povzel Pergač, «da mi v posojilnici malo prelože. Ako ne bi bilo tako, bi se bil že izkopal. Proda se dobro, kdor kaj premore, ali kaj, ko pri nas vse skupaj še za zdravila in zdravnika ni dovolj.« «Ali je Meta tako pri kraju?» se je zavzel Skalar. «Je in ni, kakor pač pride. Zdravnik pravi, da je dobila pri otrocih.* «0, tisto je hudo —» «Tako hudo, da nikoli tega! Kaj druge bolezni?! Kadar se te loti, te stisne — ali jo pa premagaš in te pusti —* «No res, se vsaj odloči —* «Kakopak! Odloči se tako ali tako. — Pri nas pa nič in nič!» «Pa bi še kje drugje povprašal! Morda bi ti v Ljubljani mogli pomagati —» pregled Kakšnim ljudem pa so naši rojaki onstran meja izročeni na milost in nemilost, je najbolje dokazalo zopetno fašistovsko divjanje v Gorici, kjer so tolpe črnosrajčnikpv (fašistov) prejšnji Četrtek zvečer vdrle v poslopja Slovenskih" prosvetnih društev ter uničevale, kar jim je prišlo pod roko. Fašisti so razbili in zažgali vse pohištvo v čitalnici Zveze prosvetnih društev, v prostorih trgovskega doma in v Narodni tiskarni, hoteli pa so zažgati še poslopje «Mladike» in Katoliške tiskarne. Laški orožniki so mirno gledali to početje in šele nastopili, ko so fašisti že opravili svoje. Nasilja fašistov v Italiji kričijo do neba. Po zadnjem atentatu na Mussolinija, o katerem pa sploh še ni dognano, ali se je res izvršil ali je bil samo umetno uprizorjen zato, da je fašistovska vlada začela zatirati vse državljanske pravice in pritiska ves narod k tlom. Nihče ne sme iz Italije, vse je pod policijsko kontrolo in za najmanjše prestopke so določene strahotne kazni. Nehatero italijansko časopisje že kar poziva na poboj nasprotnikov fašizma. Niti v stari Avstriji v začetku vojne ni vladaj takšen teror. Evropa se zgraža nad takimi metodamL Zgražanje je tembolj upravičeno, ker so v Parizu pravkar razkrili gnilobo fašizma s tem, da so razkrinkali polkovnika Ricciota Garibaldija, ki se je kazal nasprotnika fašistov, kot navadnega Mussolinijevega špijona, ki je za «0, v Ljubljani, kam pa misliš?! Če začnem hoditi tja, se nam kmalu vsem skupaj zruši streha nad glavo —» «Ej ho, kadar je tako pa le ne smemo drug mimo drugega. Bom pa jaz malo priskočil na pomoč. Če bi te v Loki preveč pestili,* se je odločil Skalar. Pergač, ki tega ni pričakoval, je ves presenečen obstal. «Ali bi res?* «1, no, res! Saj smo vsi ljudje in vsakega lahko zadene nadloga.* Komaj je izrekel, mu je bilo že skoro zaL Spomnil se je, da je zdaj prekršil svoje mnenje o bogastvu, zraven pa ga je prosil Metin bledi obraz z izrazom tolikšnega trpljenja, da se je zdrznil. Dolgo sta korakala moža molče drug poleg drugega. Šele zunaj vasi, ko sta bila čisto sama med njivami, je menil Pergač: «Saj bom že kako, če mi res napraviš tO dobroto. Ančka bi lahko prišla kaj šivat: za Polono, če ji bo treba, pa kakšne srajce — ali za deklini —» «Nič ne skrbi,* je zamahnil Skalar z roko, «saj me nisi prosil! Prijatelja sva izza mlada in to je dovolj!* Skalar si je moral priznati, da že dolgo ni občutil tolikšnega zadovoljstva v sebi, Pergač pa je bil tudi pomirjen kot že davno ne več. Ne eden ne drugi skoro ni več občutil nadlog ob prihodu v Loko. 3. n. Ko se je pod noč vrnil oče Pergač domov in jel praviti, da je govoril in hodil s Skalarjem, je Ančki vse padlo iz rok. Kakor obso- denar izdajal nasprotnike fašizma naravnost rabljem v roke. Nikdar ni bila Italija tako osramočena pred svetom, kakor je danes. Takšne razmere v tlaliji ne morejo dolgo trajati in bo menda tudi italijanskemu narodu zavrela enkrat kri, da se bo otresel svojih mučiteljev. kjer so prenočili, naslednjega dne pa nadaljevali pot skozi Polšnarjevo planino, Grebene, Mlinar-jevo sedlo ter po takem truda polnem potovanju dospeli S. t. m. ob 10. uri dopoldne na Jezersko. LITIJA. V nedeljo 14. t. m. bo priredil Rdeči križ v Litiji veliko veselico. Čisti dobiček je namenjen našim poplavljencem na Gorenjskem. Veselica se bo vršila v prostorni predilniški dvorani. Spored: Igra ; petje; godba; prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5 Din. Udeležite se prireditve polnoštevilno, da vsaj malo pomagamo našim bednim rojakom. NOVO MESTO. Te dni je umrl, zadet od kapi, g. Karel Rosmann. Pokojnik, ki je bil star 64 let, je bil svoječasno dolga leta novomeški župan in si je za Novo mesto pridobil mnogo zaslug. Pokojnik je bil tudi drugače vsestransko delaven in odločen naprednjak. Blag mu spomin! SROMLJE PRI BREŽICAH. Malokdaj se kaj sliši iz naše gorske vasi. Zato prosim, da sprej- GORNJI LOGATEC. Pod okriljem Sokola bodo priredila tukajšnja narodno-obrambna društva v nedeljo 14. t. m. ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu «R a p a 11 s k i večer*. Na sporedu so: govor, deklamacije in igra «Kajn». Podnevi se bodo nabirali prispevki za Jugoslovensko Matico. Naj se nikdo ne brani, oddolžiti se zasužnjenim bratom! — Zadnje predavanje je bilo _____ _____ _________ _____ zelo slabo obiskano, četudi smo vsi več ali manj . mete "nekaj vrstic" v priljubljeno j id dela toliko preglavic našemu priredila ZKD v Sokolskem domu v Dolnjem j g župniku in nekaterim devicam, da se ne mo-Logatcu, se je udeležilo tudi večje število član-. rejo nikakor potolažiti. Gosp. župnik, držite se stva našega Sokola. — V reklamacijskem pošto- svojega vzvi§enega poklica ter pustite pri miru panju za predstoječe občinske volitve je bilo vlo- uas ]d nogemo trobiti v Vaš politični rog. Zaradi ženih 35 reklamacij. JEZERSKO. (Odrezani od sveta.) Dne 29. oktobra t. 1. ob 11. ponoči je bil tudi pri nas grozen naliv z bliskom in gromom. Poplava, ki je nastopila, nam je razdrla cesto, podrla mo teg.t še nismo nikaki brezverci, če čitamo pošteno strup in da sploh ne bo dal odveze onemu, ki jo čita. Mi, ki jo beremo, mu z mirno vestjo ugovarjamo, ker še nismo našli v njej ničesar strupenega in hudega. Prav tako smo uverjeni, da zaradi «Domovine> še ni prišel nihče v pekel. Namesto da hujska proti «Domo-vinb, naj bi se g. župnik rajši posvetil ljudski prosvetL RIMSKE TOPLICE. Krajevna organizacija SDS za občino Marija Gradec je poslala domačemu občinskemu odboru naslednjo vlogo: Na pritožbe posameznih občanov se obračamo s prošnjo na zgoraj imenovani odbor, da v interesu občinstva ukrene vse potrebno za popravo občinske poti iz Lože preko skale (čez stopnice) k Sv. Miklavžu. Ta pot je popolnoma zanemarjena in ogroža zlasti ponoči tudi človeško življenje. Zato je nujna dolžnost občinskega odbora, da odobri takojšnji kredit za popravo te poti, sicer bo krajevna organizacija SDS podvzela potrebne korake pri višjih oblastvih. SV. FLORIJAN PRI ROGATCU. V nedeljo 31. oktobra t 1. smo imeli pri nas na Ložnem zahvalno nedeljo. Ker pride na ta dan na ta hribček vsako leto izredno mnogo ljudi, je porabil naš g. župnik to priliko za osmešenje naprednih faranov, ki nas je napadel nekako tako-le: cSe-daj vam »moram povedati, kako pametni so naši farani. Nekoč je hodil neki naprednjak iz bliž-j njega trga. Ker je pa bii pijan, je legel pod hrast ter ogledoval tikvo (bučo), ki je v bližini rastla. ! Zato je začel nezadovoljno godrnjati, zakaj je Bog dal tako, da mogočno hrastovo drevo rodi 1 tako droben, a slaba bučna rastlina tako debel ' sad. Zaradi tega ga je Bog očitno kaznoval s tem, 1 da mu je padel želod na nos in se mu je pocedila | kri.» To zgodbo smo čitali že v šolskih knjigah in jenka je čakala, kdaj jo oče obsuje s kopo očitkov in ostrih svaril, mesto tega pa je Pergač zadovoljno pripovedoval, kako sta se s Skalarjem lepo pomenila in kako mu je župan, celo prijateljsko ponudil svojo pomoč. Ančki je veselo zaigralo srce. «Če je tako. potem sme upati...» Kakor podlasica je smuknila v kuhinjo in: ob trepetajoči luči tleče treske pisala Skalar-jevemu Janezu, kaj se godi doma in kako težko ga pričakuje... Sporočila mu je tudi, da sta njegov in njen oče skupaj bila v Loki. da obnavljata nekdanje prijateljstvo in da zato sedaj tudi ona upa več nego doslej. Ko je končala, se je zamislila ... Kako je vendar čudno prišlo vse to! Nikoli si ona ne bi bila upala misliti na Skalarjevega, dasi ga ni mogla pozabiti izza tistega popoldneva, ko jo je spremljal s polja. Potem sta se videla še večkrat, se pomenkovala in šalila, vendar nikoli nič o tem, kar je polnilo Ančkino srce. Ko pa je naposled moral Janez k vojakom, je prišel zadnjo noč pred odhodom pod njeno okno. Dasi je pričakovala in želela tega obiska, se je vendar prestrašila, ko je videla svojo željo izpolnjeno. Sklenila je, da se ne oglasi, toda Janezov glas je vabil tako božajoče, da je kmalu prelomila svoj sklep in prišla k oknu. Ko je poslušala Janezove mehke besede, je tonila v sladkem razkošju, vendar se je premagovala in ponavljala venomer isto: «Ne misli name, ko veš, da ni mogoče —» «Ančka —» »Bodi pameten, Janez, saj veš, da je vse •zastonj!* cBrez tebe umrjem —* «Ne govori tako!* cBrez tebe ne morem in nočem živeti!* «Če me imaš res rad. Janez, ubogaj in me pozabi! Tvoj oče ne bi nikoli dovolili —» «Če bi me imela malo, vsaj čisto majceno rada, bi ne govorila tako —» «Janez —!» «Ančka, Anica, golobička moja!...* Se nocoj je bila vsaka njegova beseda živa v njenem spominu, vsaka beseda in vsaka njegova kretnja. Kakor da je bilo zdajle, tako je še toplo drhtel na njenih ustnih njegov poljub. Medtem ko je Ančka tako premišljevala v kuhinji, je pokašljevala mati Meta v sobi o Skalarjevi dobrotljivosti. Možu ni omenila svojih misli niti z besedo, njo samo pa je bolela njegova dobrota. «Kaj mi hoče sedaj, ko sem že napol v grobu,« je mislila in bridkost, nekšno čudno, nežno hrepenenje po odbegli minulosti ji je privabilo solze v oči. «Nič ne bodi žalostna,* je tolažil oče Šimen, «bo že Bog dal, da bo boljše —» «Tiudo mi je,» se je umaknila žena, «ko vidim, da vsi skupaj trpite z menoj, pa ne morem pomagati.® Pergač je vzdilinil in si otrl solzo. Bila je samo ena edina, a ta je žgala kakor žerjavica. Medtem je prišel Janez domov. Pravil je, kar je slišal o dogodkih na bojišču. Tu in tam se govori o zmagah, vojna pa le besni daije. «Smo mislili, da bo v štirinajstih dneh vsega konec, zdaj pa imamo štirinajst dni,* je zamolklo pripomnil Pergač. Janez je prikimal: cPravijo. da se bo vleklo, dokler bo še kaj za pod zob —» < Bog se nas usmili!* je vzdihnila Per-gačka... Čez par dni je prišel zdravnik iz Ljubljane v Zarečje. Ko so stare ženice izvedele, kaj vse žrtvuje Pergač za svojo ženo, jim kar ni hotelo v glavo, kako je to mogoče. «Saj bo ob vse, ko takole razsiplje!* «Rad jo pa mora imeti, da toliko da zanjo.» «In pa: ko je vse zastonj!* «Kadar pade enkrat na pljuča, ni več pomoči.* Zdravnik, ki je preiskal Pergačko, ni bil nič kaj posebno zadovoljen. Dokler je bil v bolniški sobi. je bil še nekam veder in skoro šaljiv, ko pa ga je Pergač peljal nazaj na postaio v Loko, je povedal: < Ravnajte se natanko po tem, kar sem naročil. Upanje imam, vendar se bojim, da zdrava vaša žena ne bo nikoli več. Lahko se zgodi nesreča tako rekoč čez noč. lahko se pa tudi zavleče še cela leta. Ta bolezen je potuhnjena —» „ , «Tak je res jetika,* je brezupno vprašal Pergač * neke vrste jetika,* je potrdil zdravnik. «Pa mislite, da je res dobila pri otrocih je še hotel vedeti Šimen. Zdravnik je odkimal. «S tem se je mogoče bolezen pospesila, začela pa ne,» je dejal odločno ... Ko se je vrnil domov, je zavil Pergač k Skalarju, da bi mu povedal, kako je bilo. Ko ne razumemo prav, kaj je hotel doseči z njo. Na- j našati pa se gotovo ne more na kakega napred-njaka, pač pa morda na onega gospoda, ki je pred par leti šel pijan iz Rogaške Slatine, v svoji pijanosti blodil okoli ribnika in izgubil zlato uro. j Nazadnje je g. župnik malo ošvrknil tudi nekega čitatelja «Domovine», češ, da imamo v naši fari smrkolina, ki širi protiverske časopise. Prosimo, naj uam g. župnik imenuje tega smrkolina, da bomo ugotovili, ali res zasluži takšno psovko. S takimi besedami g. župnik ni prav nič pridobil na ugledu, pač pa so tuji ljudje na poti od maše domov zabavljali nad g. župnikom, češ, kaj meša vsakovrstne neumnosti v pridigo, da so se ljudje posmehovali v hiši božji. Če g. župniku ni prav pri nas, pa naj prosi za premestitev. Zaliti se ne damo ne od Petra ne od Pavla. — V nedeljo dne 28. t. m. bomo imeli v gostilni g. Štefancijoze sestanek s predavanji. Obenem Jt>o vpisovanje novih članov v organizacijo. Vabimo naše somišljenike od blizu in daleč na ta važen sestanek, ki se bo vršil takoj po jutranji maši ob 8. uri. SV. ŠTEFAN PRI ŠMABJU. Nekaj nenavadnega smo opazili pred oltarjem naše župne cerkve. Kuharica je prinesla iz župnišča dva stola za naši dve novi učiteljici, da lahko sedita pri svetem opravilu. Zakaj se to ni zgodilo že poprej, ko so bili drugi učitelji in učiteljice tukaj v službi? ŠT. PETER NA MEDVEDJEM SELU. Naše pokopališče je v zadnjem času pridobilo lepo število spomenikov, ki so bili na praznik Vseh svetnikov z grobovi vred lepo okrašeni. Vsakdo se rad spomni svojih pokojnikov, samo g. župnik je menda pozabil nanje, ker ni zmolil zanje niti enega očenaša. G. župnik je v cerkev povabil k skupni večerni molitvi vaščane, toda njega ni bilo. Na tak način naj se ne dela, da se ne bo potem govorilo, da vera peša. MESTINJE. V nedeljo 31. oktobra se je vršil občni zbor podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo. G. Drofenik, ki je predsedoval, je govoril toliko, da nihče drugi ni mogel priti do besede. Obračun se je odobril z 12 proti 9 glasovom. Naša podružnica ima svoj sedež prav za prav v vročem klerikalnem gnezdu v Grličah. Pa naj je tudi klerikalna, samo da bi se zavedala, zakaj nosi svoje ime. V njenem območju je razdeljenih več kmetijskih strojev, o katerih pa ni nikake evidence. Za popravo škropilnic se je vzelo 100 Din iz dohodkov članarine, a škropilnic niso rabili vsi. Brane so v rokah oseb, ki sploh niso člani. Ali je g. Pepelnjak sam posestnik čistilnice, da računa za je evangeličanski župnik gospod Hari. Liidstvi pa se čudno vidi, ka evangeličanski senjorat v Murski Soboti to dopusti, ka eden evangeličanski duhovnik takši list vodavle, šteri druga nikaj ne dela, kak sovraštvo med liidstvom seje. Dosegamao smo v Prekmurji samo takše Dosegamao so vsi evangeličanski duhovniki za-volo svojega lojalnega in taktnega zadržanja pred vsemi oblastvi preveč velki ugled in spoštovanje meli. Nam je zlo žal, ka moremo istino povedati, ka je njegovo zadržanje evangeličanom ne v ha« sek. Tiidi tisto ogrizavanje po novinah z učiteljem Kantlerjem, šterega pa mi ne branimo, se za evangeličanskega duhovnika ne sliši. Gospod Hari bo gviišno spre vido ednok, ka je to zlo slaba pout. MURSKA SOBOTA. Sodnik g. dr. Dolinar je zbetežao na tifusi, pa se zdravi sedaj v bolnici v Murski Soboti. Tiidi sedanji vodja sodišča, sodnik g. Ivane, je betežen in bržčas duže časa nede mogo spunjavati svoje službe. V petek 5. t m. je meo pri Sokolskem društvi lepo predavanje a kmečkih uporih v 16. stoletji profesor g. TeplL To lepo predavanje je zaslužilo dosta več poslih šalcev. • SROMLJE PRI BREŽICAH. V torek 2. L m. je umrla gdč. Alojzija Petanovaiz ugledne hiše Petanove v Sromljah. Bila je nad 18 mesecev bolna na jeiiki ter je zlasti zadnje mesece mnogo pretrpela. Vsa zdravniška prizadevanja so bila zaman. Kako priljubljena je bila komaj 27Ietna mladenka, je pričal njen pogreb. Bodi ji lahka domača gomila, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! RUŠE. (Zadnja pot narodnjaka Mihe S e r n c a.) Ob ogromni udeležbi občinstva smo 31. oktobra položili v grob g. Miho Sernca. Poleg zastopstva sreskega poglavarja so se udeležila pogreba zastopstva vseh gasilnih društev z Dravske doline, nadalje Sokolska župa in mariborski Sokol z zastavo, vsa ruška narodna društva, Slovensko planinsko društvo, oblastno načelništvo SDS in zastopnik sreskega odbora za Maribor, desni breg itd. Prihiteli so tudi vsi Sernčevi stari prijatelji, ki so delili njegovo usodo v graških zaporih leta 1914. Ko je pred hišo odpelo ruško pevsko društvo žalostinko , se je začel pomikati dolgi sprevod s šolsko mladino na čelu proti pokopališču. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika starosta ruškega Sokola g. Mirko Gorišek, ki je orisal nevenljive zasluge Mihe Sernca kot prvega staroste ruškega evangeličanske duhovnike meli, pred šterimi je j Sokola, dolgoletnega predsednika Bralnega dru-vsakši pošteni človik mogao klobuk doj vzeti.1 štva, podnačelnika Posojilnice, predsednika kraj- je stopil tamkaj v hišo, je že sedel Skalarjev sin za mizo. Obledela, povaljana in razdra-pana uniforma ga je tako predrugačila, da ga Pergač skoro ne bi bil spoznal. Bolj nego po fantovem obrazu je sodil po slovesnosti, ki je vladala v hiši, da mora biti to res Skalarjev sin. Pomenkovali so se, kako je na bojišču, koliko jih je že izginilo iz Zarečja, kdaj bo konec teh grozot in kako strašno bo šele razdejanje, kadar se ljudje spet vrnejo vsak na svoj dom. «Kaj mi,» je menil Janez, «mi bomo že kako! Oni, oni, ki so morali pustiti svoje in oditi, da se zdaj tam pehamo mi, oni bodo reveži. Ponekod niti ne bodo več spoznali svojega kraja, tako strašno je vse opustošeno in razdejano —» «Kako je pa kaj z Meto?« je vprašal župan Jernač. Simen je povedal, kaj je rekel zdravnik. In zdajci, ko je slišal govoriti tega izmučenega, obupanega človeka, se je Skalar spet spomnil, kako strašna je revščina. «Le nič ne obupaj,« je sicer dejal Šimnu, toda v glasu ni več bilo toplote. Ko se je Pergač odpravljal, je dejal Skalarjev: «Bom pa stopil malo z vami, da se Kaj pomeniva z Janezom. Saj pride menda on tudi kmalu za menoj.* «Drugi teden mora noter,* je žalostno dejal Pergač. Branil ni Janezu nihče, le mali ga Je pogledala tako nekam splašeno, da ie skoro nehote delala «Saj bom kmalu spet doma.« Komaj sta bila s Pergačem zunaj, je bilo Janezovo prvo vprašanje: «Kaj pa Ančka?« Oče Simen je miloval in hvalil hčer. Sicer se mu ni niti sanjalo, zakaj Janez vprašuje po njej, vendar je že iz navade in kakor iz hvaležnosti naštel s kratkimi besedami vse njene vrline. Povedal je tudi, kakšno dobroto mu je zadnji čas izkazal Skalar in kako misli, da bi Ančka lahko s takim in takim delom vsaj malo povrnila. Janez se je strastno oprijel te novice. «Saj res! Meni bi lahko napravila eno in drugo. Veste, prišel sem domov ko cigan.» Pergač je bil zadovoljen. Ko je mladenka zagledala Skalarjevega Janeza, je zardela in pobledela od razburjenosti. Dala mu je roko, besede v pozdrav pa ni mogla izreči, tako je bila razburjena. Dasi bi ga hotela objeti, sesti k njemu in se ne nikoli več ločiti od njega, se mu je vendar izmikala m samo kratko odgovarjala na njegova vprašanja. Janez je videl, razumel m se veselil tega. Govoril je največ z Ančkinim bratom, a kjer je Ie mogel, je besedo zasukal tako, da je tudi zanjo zvenel skrit pomen iž nje. ! «Mo}a si — in moja boS —» Je polglasno ponavljal s pojočim glasom, ko se je vračal proti domu. Materi je dejal: «Pergačeva bi mi lahko pošila sedaj, Kar ie treba —* «Bom pa pripravila in ji poslala,« je takoj privolila mati Skalarica. •Kaj ji boste pošiljali, ko lahko pride šivat k nam?« je popravil Janez. Mati je branila. «Saj veš, da ima dekle še vse polno drugega dela. Kar na dom ji pošljem. Minka ji bo zanesla —« •Nikar, mati,« je prijazno menil Janez, «ali ste pozabili, da je Pergačka jetična? S tem prenašanjem sem in tja bi se utegnila še k nam zanesti ta strašna bolezen!« S tem je soglašal tudi oče Skalar. Sicer v nalezljivost bolezni ni tako verjel, kakor je pravil sin, a vseeno se mu je zdelo nekam imenitno, da njegov Janez govori kot kak doktor. Mati se je tedaj morala ukloniti, Janez pa je bil potihoma vesel in zadovoljen, da se mu je zvijača tako posrečila... (Dalje prihodnjič.) Soteščan: ^ Črni mlinar (Povest iz starih časov.) (Dalje.) Iz grmovja ob brvi čez potok se je čulo ob temnih večerih bolestno ječanje. Grahovec, prileten možak, se je nekoč ojunačil in vprašal, kdo da vzdihuje. — «Jaz,» je dobil odgovor. — «Zakaj?« je radovedno poizvedoval. — «Zato, ker je tukaj trenutek, ni pa človelča, kateremu je namenjen...« Kmalu nato se je zlomila brv ter je z velikim hroščem oadla v tolmun. prihajal v stisko zaradi pomanjkanja krme, bi se tudi bikoreja lahko bolj ustalila zlasti, če bi začeli uporabljati bike tudi za delo, tako kakor delajo po drugih krajih in kakor se za malega posestnika povsod priporoča. Bik, ki nič ne dela, ampak stoji le v hlevu, mora postati len, hudoben in težak. Na ta način redimo bika za mesnico. Nasprotno bi pa lahko s pametno rejo in z uprezanjem bikov veliko dobrega dosegli. Vsa bikoreja bi se nam bolj izplačala in bi nam lahko prinašala veliko več uspeha pri naši živinoreji. Dosedanja kvarna praksa bo prenehala, če pride tudi pri nas do snovanja živinorejskih organizacij. ZASIPNICE ZA KISANJE ZELENE KRME. Pri nas poznamo zasipnice za zimsko spravljanje korenjstva, repe, pese, korenja itd. Repo spravljajo po Gorenjskem sploh v zasipnice, ker se v teh najbolj ohrani in tudi zaradi tega, ker manjka prostora v kleti. Take zasipnice, če so prav napravljene, se dajo porabiti pa tudi za ki-sanje zapoznele zelene krme, ki se ne da več posušiti. Za kisanje krme je treba bolj globokih zasipnic. Take jame naj so 1 m do V/2 m globoke, spodaj na dnu ožje, zgoraj širše, tako da so stranice poševne. Kisanje krme v takih jamah je pri nas še malo v navadi, ker se preostala zelena krma na našem malem posestvu lahko tudi na drug način uporabi. Važno je pa tako kisanje za večje posestnike, katerim redno preostaja zelena krma v pozni jeseni, v splošnem važno je pa le tedaj, če smo dobili vsled ugodne jeseni toliko poznih zelenih krmil še, da jih ni mogoče drugače porabiti. Prav letos se je nudila enemu in drugemu prilika, da se je lahko lotil takega kisanja zelene krme. Večji posestniki so se ponekod pa že močno poprijeli rednega kisanja zelene turščice, ki jo v ta namen tudi nalašč pridelujejo. Tako imajo pozimi za krave prav zdravo in sočno krmo, ki ugodno vpliva na večjo mlečnost. Jame za kisanje zelene krme izkopljemo blizu doma, oziroma hleva, da jih imamo pri rokah. Glavno je pri takem kisanju, da zeleno krmo dobro in trdno stlačimo in nazadnje trdno zakrijemo z debelo plastjo zemlje, tako da ne more zrak blizu. Tlačiti je treba krmo tako trdno kakor zelje, ki ga v kadeh kisamo. Zeleno tur-ščico moramo v ta namen najprej zrezati. Vlagamo jo potem plastoma in plastoma tlačimo. Ko je jama do vrha polna, napravimo še kup v podobi strehe, ki ga seveda ravno tako trdno stlačimo. Na to ga pokrijemo zaradi večje snage najprej z listjem ali pa z rezanico in na to pa z debelo plastjo zemlje, ki smo jo izkopali iz jame. Ta plast bodi pol metra debela in trdno potlačena, da ne more zrak blizu. Če bi zemlja dob" i poke, jih je treba takoj zadelati. V 6 do 8 tednih se nam v takih jamah krma skisa, slično kakor se skisa zelje ali pa repa v kadih. V kupu se vname namreč mlečno kislo kipenje, pri katerem se pretvarja sladkor v zeleni krmi v mlečno kislino, ki daje krmi prijeten kiselkast okus in duh. Kjer se gospodarji redno pomagajo s kisanjem krme, tam so napravili betonirane jame, ki so bolj snažne in bolj trdne. Gradimo hiše pri temelja! Dovoljeno naj mi bo, da opozorim na napako, katero zagrešijo pri nas mnogi strokovnjaki, gospodarske organizacije in okraji v svoji preveliki gorečnosti, da se gospodarsko-kulturna stopnja kakega okraja čimprej dvigne. Napaka obstoji v tem, da gradimo pri slemenu, namesto pri temelju. Uvajamo boljša ter občutljivejša plemena in pasme, uporabljamo zboljšano žitno seme, umetna gnojila in nove načine obdelovanja zemlje ter uvajamo specijalne kulture in sadeže, ne vprašamo se pa mnogokrat, ali so pogoji za vse to dani, ali smo ustvarili tudi že vse pogoje za dobičkanosno izrabljanje teh zboljševanj. Med te pogoje štejem v prvi vrsti pravilno gospodarstvo z gnojilnimi snovmi, oziroma s hlevskim gnojem in gnojnico. Izgube, ki jih utrpi naše kmetijstvo in naše narodno gospodarstvo zaradi nepravilnega ravnanja s hlevskim gnojem in gnojnico, so velikanske. Pri običajnem ravnanju s hlevskim gnojem se po izgubi ena tretjina do ene polovice najdragocenejše gnojilne snovi — dušika; v gnojnici pa sega izguba celo do dveh tretjin vseh dušičnatih spojin. Profesor Winkler navaja, da se je na pod- nega šolskega sveta, občinskega odbornika itd. 0. Stani je v svojem nagovoru naglasil velike zasluge pokojnika ne le za ruško gasilno društvo, kateremu je načeloval skozi 20 let, temveč za gasilstvo sploh. — Bodi zaslužnemu pokojniku ohranjen blag spomini Kmetijski pouk NAŠA PRAKSA V BIKOREJL Vprašanje bikoreje je še zmeraj najbolj pereče vprašanje naše živinoreje, to pa zaradi tega, ker je napredek živinoreje v tesni zvezi z dobro bikorejo in ker je ta še zmeraj premalo urejena. Od strani živinorejcev je za to vprašanje še zmeraj premalo zanimanja, od strani bikorejcev samih pa le v toliko seveda, v kolikor se tiče njih lastnega dobička. Pri nas redimo bike namreč le toliko časa, dokler bik raste in dokler jemlje nase; kakor hitro je pa dosti težak, je pa tudi konec njegove reje in naj bo žival še tako dobra za pleme. Veliko ln zelo tehtno besedo imajo pri tem tudi mesarji, prav nobene pa vsi tisti živinorejci, ki so vodili svoje krave k temu plemenjaku, dasi bi morali imeti prav ti živinorejci, če ne prvo pa vsaj prav tehtno besedo. Bikoreja je danes v rokah naših bikorejcev predvsem špekulativna. Pri njej ne odločuje tolikanj vrednost, ki jo ima bik za izboljšanje reje v do-tičnem kraju, kakor to, koliko ta reja nese in koliko se bo dalo s to rejo profitirati. Ko postane bik zadosti težak, pa gre iz hleva, navadno pred zimo, da ostaja več krme za drugo živino. Taka je naša praksa pri bikoreji. Mnogo takih živali gre prezgodaj v mesnico, dasi bi lahko še dalje plodile in pomagale izboljšati krajevno pleme. Tej češče prenagli menjavi bikov je veliko kriva špekulacija od strani bikorejcev, ki pa ni na pravem mestu, veliko krivo pa tudi pogosto ali redno pomanjkanje krme v rokah malega bikorejca. Če zmanjkuje krme, je prva pomoč, da gre bik iz hleva. Ako bi naš bikorejec ne V deblo stoletnega hrasta, tam, kjer se soteska širi v ravnino, je vtisnjena vdolbina človeške velikosti. Nanj se je naslanjal velikan med enajsto in dvanajsto uro. Večkrat se je pokazal s črnim obrazom, včasih so ga videli tudi brez glave. Trpinca, ki je zablodil v polnočni temi, je prijel nekoč za ramo, kjer so se mu drugi dan poznali odtisi prstov, vžgani v obleko. Razburjenje je po takih govoricah na Se-linju vidno naraščalo. Krokarjev Jože mu je hotel napraviti konec, zanašajoč se na zaupanje, pridobljeno pri svojem prijatelju. S tem namenom je prišel pozno nekega večera v mlin in napeljal pogovor na pravljične dogodke. Mlinar je pogledal na uro, katere kazalec se je pomikal na enajst. — «Pojdi, prijatelj,* mu je namignil proti vratom. »Ura se bliža, potreben sem počitka ...» «Stavim, da še ne greste počivat,* ga je nagajivo zavrnil. »Navadno zaključim ob tem času svoje opravilo...» »Ampak redkokdaj, prijatelj. Pogostoma hodite še o polnoči okrog mlina ... Sam sem vas videl...* »Hm, če si me videl, si me tudi slišal... Potem veš vse, čeprav nisem mislil, da me kdo zalezuje ...» »Slučajno sem prišel mimo, pravil pa nisem nikomur o vašem počenjanju...» »Prav je, da molčiš. Odslej si moj zaupnik In ti nočem ničesar prikrivati. Morda mi bo laže, ako bo kdo poleg mene ...» »Torej smem ostati?* «Ostani, toda ne odgovarjam za posledice.* «Teh se ne bojim. Pogum je moj tovariš!* «Sicer se ti ne bo nič zgodilo. Vem, da si junak.* Mladenič je slekel suknjič in sezul čevlje, legel je na klop ob peči tako, da je gledal po sobi. Ura na steni je izpoddrknila in udarila enajst. Takoj po zadnjem udarcu je utihnil njen glasni tik-tak, ustavil se je mlin, voda je nehala šumeti, maček se je postavil na stražo. Po sobi je zavladala tišina ... V kotu na mizi je brlela leščerba, čije trepetajoči plamenček je obsvetil na steni človeško senco. Mlinar je planil k steni po križ, ki ga je dvignil visoko pod strop. «Ali kaj vidiš?* je zbegan pošepnil prijatelju. «Nič razen sence na steni,« mu je mirno odvrnil. »Si li kaj slišal?* «Ničesar.» Komaj je to izgovoril, so se pojavile rahle stopinje in komaj čutno premikanje zraka, ki mu je pihal v obraz. In vendar ni bilo odprto nobeno okno, odkoder bi pihale nočne sapice. Mlinar je stal nepremično ob nasprotni steni, kakor da se je umaknil nevidnemu obiskovalcu. Jože je bil vojak ter je v številnih bojih gledal smrti v obraz. Gazil je ponoči po mrličih na bojiščih brez najmanjše bojazni. Tudi nocoj ni izgubil poguma. Hotel je dognati, ali res kdo hodi po sobi ali je prevara. V kotu blizu njega je slonela brezova ' metla. Prijel jo je za ročaj ter jo je v vodo- ravni smeri držal od sebe. Tako je zastavil prikazni prehod, ki bo pri svojem premiku morala zadeti ob oviro. Začutil je močan sunek. Metla mu je v istem hipu odletela iz roke — nekoliko se je zakadilo, pa je bila zdrobljena na drobne kosce. »Kaj pa počenjaš?* se je mlinar prestrašil. »Prepričati sem se hotel, ali res kdo hodi po sobi...» »Svarim te, ne uganjaj neumnosti. Ne veš. kaj vse lahko iztakneš.* Ni mu bilo treba dvakrat veleti. Pritegnil je roke k telesu ter se je pritisnil na klop. Tako je čakal poteka usodne ure. Potok, ki je ob nastopu prikazni utihnil, je pričel zopet šumeti. Zavrtela so se kolesa in nihalo stenske ure se je začelo prmikati v znamenje odsotnosti skrivnostnega duha. Mlinar se je oddahnil, sedel je k peči, brisoč si znojno čelo. »Ali vas je pogrelo?* se je šalil Jože, ki je bil tudi ves moker od strahu. »Nekoliko me je utrudilo. Odkrito moram priznati.* »Ali že dolgo prenašate to neprijetnost?* «Kakih dvajset let. Sprva je bila prikazen redka in kratko trajajoča. Zdaj pa me muči po cele ure z vedno silnejšim nastopom.* «Zastonj se vam ne predstavlja. Duh mora imeti nekaj posebnega do vas in vi ga gotovo poznate. Razkrijte mi vzroke in pomen prikazovanja proti obljubi, da se izkažetn vrednega vašega zaupanja.* »Ni mi še dopuščeno govoriti. Cim pa pride čas, ti razodenem vse podrobnosti, a lagi točnih preizkusov in računov ugotovilo, da : zna S a vrednost dušika, ki se izgubi v gnoju in guojnici. dobljeni od ene krave tekom 200 dni, približno 36 zlatih kron. Izguba vseh gnojil-ii i h snovi v tem primeru pa znaša celo 50 zlatih kroti. Zaradi tega se je v Švici v posameznih kaDtonih uvedla celo kazen za vsako malomarno postopanje z gnojnicc in planšarski nadzornik Pacher na Koroškem je leta 1919. predložil deželnemu zboru poseben načrt zakona, ki naj bi pod pretnjo primerne denarne kazni prisilil kmetovalce k pravilnemu ravnanju s hlevskim gnojem. Do oživotvorjenja tega zakona menda ni prišlo, pač pa so se kmetijsko ministrstvo in posamezne j deželne korporacije v Avstriji prizadevali, da j pospešujejo z vsemi sredstvi, gradnjo vzornih | gnojišč in gnojničnih jam ter nudijo v to svrho! pod gotovimi pogoji tudi denarne podpore do i 20 in 25 odstotkov vseh stroškov. Tudi naloga naših gospodarskih organizacij mora biti, da v prvi vrsti s poukom in s podporami delujejo na tem. da se v okraju zgrade primerna gnojišča in gnojnične jame in da se na ta način odvrnejo velikanske izgube, ki jih utrpi i naše narodno premoženje. Pravilno ravnanje s hlevskim gnojem in gnoj- ( nico se je poudarjalo že neštetokrat, vendar je j potrebno, da vedno zopet in zopet naglašamo potrebo pravilnega postopanja z domačim gnojem in tozadevno potrebno ureditev gnojišč. Naj navedem na kratko najvažnejše in najnovejše smernice, ki jih jc uvaževati pri ravnanju z gnojem in gnojnico ter pri napravi gnojišč: 1.) Novejše izkušnje so pokazale, da so izgube na redilnih (gnojilnih) snoveh najmanjše, ako se trdo blato in gnojnica takoj ločita in se shranjujeta povsem ločeno. V tem primeru se izguba dušika zmanjša na 15 do 20 odstotkov. Predpogoj navedenega postopanja pa so moderni hlevi, predvsem kratke staje z jarki za blato in s posebnimi jarki za scalnico. V primeru, da se blato in scalnica zmešata zaradi neugodnih razkrajanj in delovanja glivic, se poizgubi do 50 in 60 odstotkov dušika. Dober hlevski gnoj dobimo in so izgube na redilnih (gnojilnih) snoveh manjše kljub temu, da se blato in scalnica zmešata, edino v primeru, ako se uporabljajo tako zvane globoke staje, na katerih se gnoj od živine sproti stlači in na katerih leži po več mesecev v hlevu. Vendar pa taki hlevi za živino v splošnem iz zdravstvenih razlogov niso priporočljivi. 2.) Gnojišča je zgraditi najmanj štiri metre oddaljena od hleva, in sicer na severni ali na severnovzhodui strani. Gnoj je zlagati vsakikrat na visoko in sproti pokriti z zemljo, zaradi česar ni neobhodno potrebna zaščita pred solncem potom dreves itd. 3.) Gnojišče je napraviti po možnosti plitko in je zid, ki obdaja gnoj, zgraditi le do 20 cm visoko, da se le ta zaščiti pred vodo, ki bi morda dotekala. 4.) Gnojiščno jamo je napraviti čim globljo, do 2 in 3 m, da se površina čimbolj zmanjša in da se omeji izhlapevanje. Jama mora imeti močan strop, oziroma obok. katerega je od zunaj pokriti z zemljo. 5.) Priporočljivo je, gnojnično jamo napraviti na posebnem prostoru in ne pod gnojiščem. Svojčas se je priporočalo, napraviti jamo pod gnojiščem, vendar se je ugotovilo, da ima taka naprava naslednje nedostatke: a) dokler strop gnojnične jame ni povsem zakrit s hlevskim gnojem, so izgube zaradi izhlapevanja zelo velike; b) gnojnica se od gnoja, ležečega od zgoraj, prepoji z glivicami, ki povzročajo mnogo neugodnih razkrajanj ter zaradi tega izgubo redilnih (gnojilnih) snovi. 6.) Gnojišče mora biti od vseh strani lahko dostopno in ne bi smelo biti širše od 4 m. V tem primeru tudi ni treba voziti na gnojišče z vozom, ki lahko napravi v tleh kvarne in propustne razpoke. 7.) Pravilno ravnanje z gnojem in gnojnico je mogoče le na primernih gnojiščih in v gnojničnih jamah, ki se vsekakor dobro izplačajo, ako pomislimo, da se potom pravilnega postopanja z gnojem, dobljenim od enega odraslega goveda, odvrne izguba od približno 40 do 50 zlatih kron v letu. Razen tega se pri primernem gospodarstvu z domačim gnojem in gnojnico izredno zmanjša potreba drage nabave umetnih gnojil. Gradba primernih, vzornih gnojišč in gnojničnih jam je torej iz navedenih razlogov temeljne gospodarske važnosti ter je vsa zadevna podrobna navodila dobiti pri vsakem pristojnem okrajnem kmetijskem referentu. — Fran Wernig, kmetijski referent v Laškem. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih žitnih tržiščih se je močno razpoloženje za nakupovanje malo poleglo in so cene nekoliko popustile. Na jugoslovenskem tržišču je že več dni položaj nespremenjen. Na ! novosadski blagovni borzi so bile 9. t. m. naslednje cene za 100 kg na debelo: plenica 287 5C do '292-50 Din; oves 155 Din; turlčica, nova 127 50 | do 132 50 Din, umetno sušena 157 50 do 160 Din; moka *0> 460 Din. ŽIVINA-, Cene se drže vedno ene in iste vi-Šine. Na zadnjem sejmu v Ptuju so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli 7 50 do 8 50 Din, junci 6 do 7 Din, biki 6 25 do 7 Din, krave 2 do 6 Din, teleta 9 50 do 1050 Din, junice 2 do 7 50 Din. Konji in kobile so se prodajali po 500 do 3000 Din po kakovosti za komad, žrebeta pa po 400 do 1125 Din po kakovosti za komad. Cene svinjam so bile za kilogram žive teže: pitane 12 do 13 Din. plemenske 975 do 10:50 Din. Sefmi 12. novembra: Bušeča vas. 15. novembra: Vransko, Radeče, Šmartno pri Litiji, Grahovo, Poljčane. 16. novembra: Metlika. 19. novembra: P, dsreda, Sv. Jurij ob južni železnici, Ljubno ob Savinji, Slovenjgradec. 21. novembra: Hotedršica. 22. novembra* Podčetrtek, Sv. Jurij pod Taborom, Sv. Jurij ob Ščavnici, Slovenska Bistrica, Šoštanj. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 9. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov j za 798-50 do 80150 Din, 100 nemških mark za j 1347-50 do 1350-50 Din. 100C madžarskih kron za ( okrog 79 in pol pare. 100 italijanskih lir za 236 12 Ido 23812 Din, 1 dolar za 56.53 do 56*73 Din, te že danes opozarjam, da jih shraniš do moje smrti, ki te razreši te prepovedi.® ♦Ali bom moral še dolgo čakati?« «Ne vem. Sam bom prišel k tebi s svojimi skrivnostmi; takrat boš vse izvedel, zato me ne vprašuj.« Dolgi dnevi so potekali Jožetu po tem večeru. Leno so se zlivali v tedne, ki so se še počasneje zbirali v mesece in tonili v morju časa. Čakal je več let, iščoč zdravila svoji radovednosti. Upanje se mu je končno izpolnilo. Neke pomladne noči sta bedela z mlinarjem v prijetnem razgovoru. Prekinila sta ga v polnočni tišini, ko se je zopet pojavila na steni senca, pred katero se je mlinar skoro sesedel od strahu. ♦Primož, sedaj te vidim.* je bolestno za-ječal. «Prišel si, kakor si obljubil — vse je končano...» «Kdo je prišel?» je naglo vprašal mladenič. ♦Primož, moj nekdanji tovariš.... Tukaj pred mano stoji ter mi kaže v daljavo ...» «Kje? Jaz ga ne vidim. Kaj naj vse to pomeni?« «Prišel je, da me odvede ... Tako mi je obljubil in je držal besedo. Kmalu bo treba oditi...» «Kam?» x - «V deželo, odkoder ni vrnitve ...» ♦ Menda govorite o smrti? Jaz vas ne razurnem.» Kakor v omedlevici je omahnil mlinar na mizo, zakrivil je desnico in se je nanjo naslonil. Tako je vztrajal do konca strašne ure. Čim je minila, je pozval prijatelja, naj mu prisede tako, da ga bo gledal v obraz. ♦Poslušaj mojo zgodbo,» je pričel z drhtečim glasom. «Zdaj mi ni treba več odlašati. Ohrani pa jo zase toliko časa. dokler ne porečejo: ♦Črnega mlinarja ni več med nami.« Jože se je komaj upal dihati, tako napeto je poslušal pripovedovalca. «Daleč nazaj te moram povesti — tja v zlate čase moje mladosti. Imel sem tovariša, s katerim sva služila v francoski vojski pri isti stotniji. Prijateljsko sva delila veselje pa tudi težave vojaškega življenja. Neke viharne noči sem ga izgubil. Naskočili smo sovražnika ter ga premagali po vročem boju. Razkropili smo se na vse strani, mnogo jih je za vedno obležalo na bojišču. Prijatelja sem pogrešil že ob začetku bitke, nekaj mi je reklo, da se mu je pripetila kaka nezgoda. Namenoma sem zaostal za četo, da ga poiščem ter mu pomagam. Klical sem ga z dogovorjenimi znaki, toda ni se mi oglasil. Ko je hojišče obsvetila zarja, je polegel bojni vihar. Zbrali smo se na neki gozdni planoti in šteli izgubo. Med pogrešanci je bil tudi moj tovariš. Šel sem na obvezovališče, pa tudi med ranjenci ga nisem mogel najti. Nedvomno je ranjen nekje zaostal, ali pa je padel v kak jarek. Podal sem se nazaj na bojišče, zakaj dogovorila sva se, da si v nesreči pomagava in jaz sem hotel kot prvi pokazati prijateljsko iskrenost. Pozno proti večeru sem ga našel v gozdni udrtini, ležečega na hrbtu v luži krvi. Bil je brez zavesti; slabotno utripanje žile pa je pričalo, da še živi. Nekaj korakov od njega sta ležala njegova puška in nahrbtnik. Posrečilo se mi ga je spraviti k zavesti; odpel sem mu obleko in zapazil na prsih krvavečo rano. «Pomagaj mi. prijatelj!» je komaj sliš:io spregovoril ♦Kako naj ti pomagam?« sem odvrnil. «Vojake bom poklical, da te spravijo na rešilno postajo.« «Zame ni rešitve,« je odklonil. «Pomoč, za katero te prosim, je ta, da pospešiš mojo smrt. Tega leka mi ne odreci, ako si moj prijatelj. Tamle je puška, vzemi jo in pomeri ml v srce. Sproži in rešen bom trpljenja ...» «Tega ne morem storiti,« sem se mu uprl. «Do smrti bi mi očitala vest to dejanje, vse življenje bi ne imel miru pred takimi očitki « «Moraš, prijatelj,« me je silil. ♦Nič te ne bo pekla vest zaradi tega, pač pa ti bo žal, ako odbiješ mojo poslednjo željo.« ♦Ne omadežujem si rok s krvjo prijatelja,« sem ostal pri svojem sklepu. Primožu je v grlu močno zagrgralo. Zapazil sem krvave sline, ki so se mu zbirale okrog usten. Uvide! sem, da res ni zdravila njegovi rani, vendar mu prošnje nisem mogel izpolniti. Sklonil sem se ter mu obrisal usta. ♦Oh, kako boli,« je bolestno potožil. «In nikogar nimam, ki bi mi olajšal bolečine .. ♦Ne maram postati morilec,« sem poudaril. «Daj si dopovedati!« «Prijatelj!« me je poklical z naporom. «Kje je moj nahrbtnik? Poišči ga — v njem je steklenica z zdravilom, pripravljenim za primer nezgode. Kani mi ga na iezik — kapljice bodo pomagale ...« (Konec prihodnjič.) — «DOMOVINA» 100 francoskih frankov za 181 do 184 Din, 100 češkoslovaških kron za 167 70 do 16850 Din. = Oddaja vinskih trt in sadnih dreves i« državnih trtnie in drevesnie mariborske oblasti. Ponovno opozarjamo, da se bodo prihodnjo pomlad oddajale iz državnih trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj uvedenih vrst. Natančnejše smo o tem že pisali. Ta razglas je objavljen tudi v št. 96. Obrtniški vestnik PODPISOVANJE DELNIC OBRTNE BANKE SHS Ustanovitev Obrtne banke SHS bo za jugo-slovensko obrtništvo velikanskega pomena, kajti s tem bo omogočeno našemu obrtništvu dobivanje posojil pc mernih obrestih. Osnovna glavnica Obi-tne banke SHS znaša 75 milijonov dinarjev in je razdeljena na 375.000 delnic po 200 Din nominale. Najprej se bo podpisala samo polovica te glavnice. Država sodeluje na delniški glavnici s 40 odstotki, obrtniki z 51 odstotki, prijatelji obrtništva pa z 9 odstotki. Pri vpisu je treba plačati za vsako delnico samo 2C odstotkov nominalne vrednosti in 5 Din za stroške, ostalo pa je poravnati v enakih m e s e č n i h o b r o k i b do 31. marca 1929. Delnice se bodo dobivale v Sloveniji pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodarski zadružni banki in njenih podružnicah ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Podpisovanje bo trajalo od 1. decembra t 1. do 15. januarja 192 7. Ustanovni občni zbor delničarjev se bo vršil 20. februarja 1927. v Beogradu. Na dnevnem redu bo med drugim kot p o s e b n a točka: ustanovitev podružnice v Ljubljani in izpostav v onih mestih, ki so sedež takega gospodarskega področja, ki je v stanju z glavnico, katero je vpisalo, ter s sporazumno državno pomočjo vzdrževati tako izpostavo. Na zboru bo torej prišla v sklepanje ustanovitev podružnice v Ljubljani ter tudi ustanovitev izpostave v Mariboru. Zahteve slovenskega obrtništva po podružnici v Ljubljani id izpostavi v Mariboru so popolnoma upravičene, ker je slovensko obrtništvo visoko razvito in nikakor ne gre, da bi se ne uvaževalo pri taki važni pridobitvi obrtniškega stanu, kakor je baš omenjeni denarni zavod. Te zahteve se bodo gotovo tudi upoštevale, ako bo naše obrtništvo kazalo za zavod dovolj zanimanja in bo v zadostni meri podpisovalo delnice tega zavoda. o Obrtni shod v Brežicah. Slovensko obrtno društvo v Brežicah je priredilo 7. t. m. v Narodnem domu obrtni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Holy, nakar je tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Kaiser obširno poročal o današnjem položaju obrtništva. Med drugim se je dotaknil velikega uvoza obrtniških izdelkov, državnih dobav, katerih veliko večino dobe inozemska podjetja, kritiziral je postopanje merodajnih čini-teljev, ki doslej niso pokazali nikakega razumevanja za obrt, omenil je zadnje volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki so pokazale, da zna obrtništvo varovati svoje organizacije. Poročal je nato še o Obrtni banki SHS in obrtniški samopomoči. Obrtništvo v Brežicah se je pričelo zavedati, da je njegovo mesto le v nepristranskem stanovskem društvu, zato tudi ne naseda nakanam Obrtne zveze, ki se je ustanovila, da bi oslabila tako delavno Obrtno društvo. o Obrtno društvo za Radovljico in okolieo bo priredilo v nedeljo 14. t. m. ob štirih popoldne na Dobravi v gostilni g. Filipa Pogačnika obrtniški sestanek za obrtnike iz vasi Kropa, Kamna gorica, Ovsiše, Podnart, Otoče, Dobrava itd. Obrtno društvo hoče na ta način priti v stik z obrtniki, katere ni mogoče privabiti na obrtna zborovanja, da jim tako v domačem kraju pojasni društveno delo, pomen Obrtnega društva za splošno blagostanje obrtnikov; hoče jim pojasniti, da le združeni v močno stanovsko organizacijo moremo računati na uspeh. Vse kritiziranje po gostilnah in zabavljanje doma v družinskem krogu, tovariši obrtniki, ne pomaga nič; le v močni stanovski organizaciji je mogoč uspeh, da ublažimo krivice, ki se nam nalagajo. Vsi, katerim je mar obrtnikovo blagostanje, pridite, da se tovariško pomenimo. Na svidenje! Zbor SDS v Celju in Mariboru V soboto dne 30. oktobra se je vršil v Celjskem domu zbor celjskih in okoliških somišljenikov stranke, ki so se zbrali v velikem številu. Po pozdravnem nagovoru predsednika celjske krajevne organizacije gospoda dr. Kalana sta podala poročili narodni poslanec g. dr. Pivko in bivši minister g. dr. Kramer. Oba sta v svojih stvarnih izvajanjih prišla do zaključka, da ni drugega izhoda iz današnjega položaja kakor razpad sedanje vladne koalicije in nove volitve. Zborovalci so vzeli njuna izvajanja z velikim odobravanjem na znanje in soglasno sprejeli predložene resolucije. Istega dne dopoldne je bil enako lepo obiskan zbor SDS v Mariboru. Zbor je otvoril in vodil podpredsednik srezke organizacije za mesto Maribor g. Ivan Kej-žar. Poslanec g. dr. Pivko in minister g. dr. Kramer sta ob splošni napeti pozornosti zborovalcev orisala položaj ter zlasti ožigosala nesposobnost sedanje vladne koalicije. Oba govora so zborovalci navdušeno odobravali, na kar je oblastni tajnik SDS g. Spindler predložil resolucije, ki vsebujejo v glavnem naslednje: 1.) Trdno vztrajajoč na državnem in narodnem edinstvu ter ustavovernosti zahtevamo takojšnjo izvedbo volitev v samoupravne zastope ter odločno odklanjamo vsak poskus okr-nitve mariborske oblasti in kršenja ustave radi političnih kupčij sedanjih režhnovcev s SLS. 2.) Zahtevamo, da vlada nemudoma predloži načrt zakona o izenačenju davkov. Ako pa tega ne zmore, naj vsaj razširi srbski zakon o davkih na vso državo. 3.) Zahtevamo takojšnjo ustanovitev gospodarskega sveta. Pridružujemo se zahtevi gospodarskih krogov Slovenije po takojšnjem sklicanju novoizvoljene Zbornice ža trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 4.) Zahtevamo depolitizacijo vseh uradov In šol ter odločno svarimo pred novimi preganjanji državnih uslužbencev Iz strankarskih ozirov. Prav tako protestiramo proti nadaljnji redukciji državnih uslužbencev ali delavcev. Pač pa na? se ukinejo stotine raznih nepotrebnih uradov. 5.) Ugotavljamo žalostno dejstvo, da se naše železnice vidno uničujejo in da zaradi pomanjkanja osebja in potrebnih kreditov za materijal vedno bolj propadajo. 6.) Zahtevamo, da se tudi v Mariboru kot sedežu podružnice Narodne banke ustanovi podružnica Obrtne banke SHS. 7.) Odločno podpiramo zahtevo naših pridobitnih krogov po delitvi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in ustanovitvi lastnega Okrožnega urada v Mariboru za mariborsko oblast. 8.) Zahtevamo, da se nemudoma pristopi k rešitvi vprašanja centralnega kolodvora in graditve carinske kolodvorske poštev Mariboru. 9.) Protestiramo proti postopanju finančnega ministra, ki je v novem proračunu črtal postavko za ustanovitev gozdarske šole v Mariboru. 10.) Glede na dejstvo, da ima Maribor od 15.000 brezposelnih delavcev v Sloveniji sam ogromno število 3000, zahtevamo, da se pri razdelitvi fonda ministra za socljalno politiko, določenega za podpiranje brezposelnih delavcev in za zgradbe stanovansklh hiš v svrho zaposlitve delavstva, mesto Maribor v čim najvišji meri vpošteva. 11.) Odločno protestiramo, da se je Maribor kljub prvotni obljubi zapostavil pri dodelitvi avtomatskih telefonskih central. Obnavljamo zahtevo, naj Maribor dobi tako centralo. ■ 12.) Odločno obsojamo namere sedanje vlade, da poslabša položaj uradništva s podaljšanjem za penzijo potrebne In pa službene dobe ter da hoče podaljšati tudi nestalnost železničarjev. 13.) Zahtevamo, da vlada predloži točne številke, koliko je odtegnjene draginjske doklade uradništva porabila za podpore poplav-ljencem. 14.) Z veseljem jemljemo na znanje, da je poslanski klub SDS edini v Narodni skupščini, ki skuša s stvarnimi predlogi omogočati delo skupščine, in izrekamo zaupanje poslancema g g. dr. Pivku in dr. Žerjavu, vodstvu stranke ter njenemu šefu Svetozarju Pribičeviču. »EDINOST« VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI RAPALLO... V našem narodu nobeno ime ni tako grenko zapisano v srce kakor Rapallo. Šesto obletnico že obhajamo, odkar je z rapallska pogodbo prisojen Italijanom lep del naše. Slovenije. Osem let že tolče bič po plečih izmučenega naroda, osem let je že, odkar prenašajo naši zasužnjeni rojaki nasilja, kakršnih malo pozna zgodovina človeštva. Naši zasužnjeni rojaki zastonj kličejo po pravici in demokraciji. Bratje sužnji! Udarce, ki jih prenašate, so tudi nam udarci. Bol, ki jo trpite, ie tudi naša bol. In še ni dovolj udarcev. Po svoječasnih požigih naših prosvetnih zbirališč in domov je sledila sedaj še Gorica, kjer so fašisti opustošili prostore vseh slovenskih prosvetnih društev. Mladina, sestre, bratje, 12. november nosimo v srcu! Rapallo je sramoten madež, ki ga moramo zbrisati. naj nas vodi po poti demokracije in našli bomo tudi pravico. Ni je sile, ki bi nas na tej poti ovirala Žarki svobodnega solnca nas bodo krepili iu spremljali do končne rešitve naših najbolj bičanih in preganjanih. Ljubljana. Na izrednem občnem zboru ljubljanske «Edinosti>, ki se je vršil v torek 2. t. m., se je izvolil naslednji odbor: predsednik M Pečar, podpredsednik A. Patik, tajnik A. Košir, blagajnik Čehovin; odborniki: E. Paškulin, Baumann, V. Česnik in I. Perhaj. V nadzorništvo sta bila izvoljena C. Franz in O. Bizjak. — Minuli petek smo imeli predavanje, ki je bilo dobro obiskano. Predaval je brat P. Šimnovec o zatiranju in preganjanju Slovencev v Italiji. Prihodnji petek", 12. t. m., bo predavanje ZKD. Domžale. V sobote 31. oktobra t. t. je gostovala pri nas dramska sekcija < Edinosti Iz Ljubljane s kmetsko žaloigro cUžitkarjiv Režijo je vodil br. Prešeren, ki je pokazal veliko volje, da igro poda v največjo zadovoljnost občinstva. Obisk je bil pičel. Igra sama se je izvedla dobro. Omeniti je predvsem užitkarja in snaho. Tudi ostali so svoje vloge dobro rešili. Malo več reklame, pa bi tudi v gmotnem ozir-> lahko bolje odrezali. Sicer pa tudi dan ni bil dobro izbran. Upamo, da nas še obiščete. Jesenice. Predavanje ^Edinosti*. ki smo ga imeli v soboto 6. i m., je napravilo na navzoče najgloblji vtis. Predavanje je bilo pod okriljem ZKD o preganjanju in zatiranju Slovencev v Italiji; Pri tej priliki se je tudi nabralo 52 Din za Slovence v Italiji. * Ii tajništva ZDM. «H v Rovfab r>bveš*a-mo. naj skliče ustanovni občni zbor na dan 5. decembra t. 1. — Pripravljalni odbor 'Edinosti-* v Strahinju naj skliče ustanovni občni zbor na dan 28. t. m. popoldne. Obrekovanje. Gašper: Melhior: Smola. Sodnik: cZakaj ste tukaj?* Divji lovec: Divji lovec: ' Ženska politika. Mati: «Povej, Nežica, ako se ločiva z očetom, s kom boš šla?> Nežica: «S tistim, ki bo dobil avtomobil.) DOMAČE NOVOSTI * Važno opozorilo. Današnjo številko »Domovine" pošiljamo še vsem naročnikom, s prihodnjo številko pa bpmo začeli ustavljati list za-stonjkarjem in zamudnikom, ki navzlic opetovanim opozorilom in terjatvam ne smatrajo za potrebno, da bi poslali upravi tisti malenkostni znesek naročnine. — Kdor noče, da se mu list ustavi in želi, da ga bo točno še naprej prejemal, naj gre takoj, ko prejme današnjo številko, na pošto ter pošlje dolžno naročnino po položnici, ki jo je že opetovano od nas prejel. Uprava »Domovine". * Pogreb velikih narodnih mož. V nedeljo 7. t. m. se je vršil v Beogradu ob ogromni udeležbi pogreb velikih narodnih mož, ki so umrli med vojno v inozemstvu in so sedaj njihove zem-ske ostanke pripeljali v domovino. Bili so to vojvoda Putnik, bivši ministrski predsednik Sto-jan Novakovič, bivši predsednik Narodne skupščine Andra Nikolič ter bivši poslanci Bogdan Jankovič, David Simič, Milan Mostid, Gjorgje Kurtovič in Pavle Bulic. Pogreb se je izvršil zelo slovesno. Na čelu sprevoda* so nosili odlikovanja pokojnikov; sledile so zastave četniških udruženj, dobrovoljcev, Orjune, Sokolov in skavtov. Nadalje so se med drugimi udeležili pogreba vlada, Narodna skupščina, zastopniki oblastev, Pašič itd. Med številnimi venci se je odlikoval zlasti oni kralja Aleusandra. Prvim pogrebnim obredom sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. Med spuščanjem krst v grobove je vojaštvo, ki je spremljalo krste, oddalo častne strele, topovi pa so se poslovili od pokojnega vojvode s 18 streli. * Povratek kneza Pavla t Beograd. Knez Pavel, ki je s svojo soprogo kneginjo Olgo in s svojim sinčkom prebil poletje v Bohinju, se je te dni vrnil v Beograd. * Dinarski dan. V spomin šeste obletnice ra-pallske pogodbe bo priredila Jugoslovenska Matica širom Slovenije 14. t. m. zbirko v narodno-obrambne namene pod naslovom cd i n a r s k i dan>, ki je zamišljen tako-le: V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugosloven-eke Matice, kjer te še ne obstojajo, pa druga društva, organizirajo cdinarski dan> na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali puščice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetjih ter zasebnih stanovanjih. Na deželi pa naj se zbiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše ali na kak drug način. Nabrane vsote naj se nakažejo pokrajinskemu odboru Jugosloven-ske Matice v Ljubljani Prodajali se bodo odkupni znaki po 5 Din komad, ki naj jih društva naroče pri pokrajinskem odboru v Ljubljani. Vsi neumorno na delo! * Strankin dan SDS v Maribora. V zmislu sklepa glavnega odbora SDS bi se imel 5. decembra 1.1. vršiti po vsej državi strankin dan SDS z raznimi prireditvami. Ker so v naših krajih na ta dan razne Miklavževe prireditve, bodo mariborske strankine organizacije priredile v Mariboru skupno zabavno prireditev 8. decembra popoldne v Narodnem domu. Opozarjamo na to že danes vsa druga društva v Mariboru, da ne bo zopet nepotrebne konkurence. * Proslava 401etniee kmetijske šole na Grmu se je na splošno željo preložila na nedeljo 21. t. m. Spored proslave: ob osmih zjutraj šolska maša; ob devetih 10 minut sprejem gostov na novo- meškem kolodvoru; ob pol desetih položitev venca na grob prvega ravnatelja šole g. Dolenca na novomeškem pokopališču; ob desetih slavnostni govor v zavodu; od enajstih do trinajstih ogled zavoda in njegovega gospodarstva; ob trinajstih skupni obed na zavodu. * Izpit za inženjerja agronoma je napravil na gozdarsko-kmetijski fakulteti v Zagrebu g. Anton Petriček, sin poslovodje Hmeljarskega društva v Žalcu g. Antona Petrička.. Čestitamo! * Sestanki SDS v mariborski oblasti. V nedeljo 7. t. m. se je vršil članski sestanek krajevne organizacije SDS v VuzenicL Po poročilu delegata oblastne organizacije SDS g. dr. Reis-mana o položaju se je vršil razgovor o lokalnih zadevah občine in okraja ter so se določile smernice za delo v bodočih mesecih. Tudi se je izpopolnil odbor kar je bilo potrebno zlasti zaradi odhoda tajnika. — Istega dne se je vršil v Pu-Sencih pri Ormožu v prostorih g. Vrhovčaka dobro obiskan sestanek SDS. na katerem se je po poročilu oblastnega tajnika g. Spindlerja in po zanimivi debati, katero sta izzvala dva agitatorja SLS, ustanovila nova krajevna organizacija SDS za občine Pušenci, Fran-kovci in Hum pod predsedstvom uglednega posestnika g. Ivana Ivanuša iz Huma. — Obenem se je istotam ob navzočnosti zastopnikov vseh s prošnjo tudi na direkcijo državnih železnic v Subotici, da bi dobil službo lokomotivnega kurjača, ker imam potrebno skušnjo. No, in res sem službo dobil in bi moral potovati v Novi Sad. Ker sem brezposeln in nimam sredstev, da bi plačal vožnjo, sem prosil za prost vozni listek, toda doslej še nisem dobil odgovora. Sedaj ne vem, kaj naj storim. V Ptuju sem bil z obiteljo vred dolgo časa brez stanovanja. Komaj sem ga pa dobil, mi je bilo že odpovedano, češ, da ni zastonj stanovanja. Pri nas se za siromake vse premalo brigajo. Na Vestfalskem se takšne stvari ne gode. Brezposelni imajo tamkaj prosta stanovanja in dobivajo tedenr' e podpore. Pri nas moramo siromaki samo čaka'.', dokler nas ne pobere bela žena. * Na naslov železniške uprave. Proga od Veržeja do Beltincev še do danes ni popravljena na onih mestih, kjer jo je porušila lanska povodenj. Ce se popravilo v kratkem ne bo izvršilo, bomo naenkrat brez vlakov. Mislimo tudi, da ni preveč varno za življenje, če se človek vozi po taki progi. Glede na veliki promet s Prekmurjem bi se menda že lahko našlo toliko kredita, da bi se ta proga spravila v red. * Strašne številke. Pišejo nam: V Murski Soboti se je v enem letu izpilo 246.048 litrov vina, a v vsem murskosoboškem srezu v istem času 1,134.054 litrov. Ce računamo liter samo po 10 dinarjev, se je v enem letu za pilo v vsem murskosoboškem srezu preko 11,000.000 Din. Pomislite, kaj se pravi 11 milijonov dinarjev zapiti v enem letu samo na vinu! Koliko bi si ljudje lahko s tem kupili in koliko novih hiš postavili Ce bi krajevnih organizacij SDS v ormoškem okraju ljudje samo polovico manj zapili, bi jim ostalo ustanovila posebna sreska organizacija SDS za več kakor 5,000 000 Din. Pri vsem tem pa še ni okraj pod predsedstvom g. Lovra Petovarja, po-; všteta vsota, ki se je zapila na pivu. sestnika v Ivanjkovcih. — V nedeljo 14. t. m. se j * Popravek. V prejšnji številki sta se vrinili bo vršil sestanek SDS v Sv. Miklavžu p r i na dveh mestih neljubi tiskovni pomoti. Tako se Ormožu, obenem ustanovitev krajevne organi- ima glasiti eden dopisov Bodonci (ne Brdanci). zacije. — Istega dne bo ustanovitev novih krajev- j v dopisu iz Vučje gomile je umrl g. Fran Lutar nih organizacij v Radencih, Berkovcih, v! (ne Sutar). Sv. Miklavžu na Dravskem polju ter J ♦ Preseljevanje ptic. Pišejo nam: Kot donesek javni shod krajevne organizacije vLembergu. k ptičeslovju poročam zanimivo selitev žrjavov. » Znamke za poplavljence je uvedla poštna Ker se peljem vsak dan iz Ljubljane v Logatec, uprava s tem, da je dosedanje znamke dala pre-tiskati s povišano vrednostjo. Ta pribitek bo šel v korist poplavljencev. Veljale bodo te znamke sem imel priliko slišati te ptice 2., 4. in 6. t. m., vselej natančno ob 21. uri 50 min. in vedno na istem mestu, namreč med jezercem Lokvo in samo za mesec november. Zal pa uprava ni po-j Riharjevo hišo. Dne 2. t. m. je bilo jasno, 4. t. m. skrbela, da bi se te znamke dobile, kar povzroča j oblačno, 6. t. m. je pa deževalo. Zrjavi so imeli velike sitnosti. * Razpust občinskega zastopstva in krajnega šolskega sveta v Mežici. Na vesti, da denarno poslovanje občine in krajnega šolskega sveta v Mežici ni v redu, je odredil veliki župan mariborske oblasti revizijo občinskega in šolskega gospodarstva, ki je pokazala, da se je v zadnjih letih v krajnem šolskem svetu in pri občini v Mežici pod ekstremnimi socijalisti in prikritimi komunisti zelo zapravljivo gospodarilo. Zaradi tega je veliki župan razpustil krajni šolski svet in občinski odbor. Za vladnega komisarja občine je imenovan g. Ivan Milač, vladni tajnik pri sreskem poglavarstvu v Prevaljah. Njemu so bili poverjeni tudi posli krajnega šolskega sveta v Mežici. * Slaba skrb za siromašne delavce. Iz Ptuja nam pišejo: V zadnji cDomovini* sem čital pismo z Vestfalskega. Res neprijetno se počutijo tamkajšnji naši napredni rojaki. Društvo sv. Barbare neprestano le politizira in dela razdor med Slovenci, posebno sedaj, ko je voditelj društva gosp. Kalan. Tamkajšnji naši rojaki zelo radi čitajo «Domovino» in cJutro*, ker vedo, da kalanovci po krivici označujejo ta dva časopisa za brezver-slia. Tudi jaz sem bil preko dve leti na Vestfalskem, sem ves čas prav rad čital cDomovino* in «Jutro», vendar nisem našel v njih ničesar brez-verskega. Člani Društva sv. Barbare so me zaradi mojega prepričanja zelo sovražili, za kar se pa nisem brigal. Sedaj vam pa moram tudi povedati, kako se mi godi tukaj v Ptuju. Dne 16. maja t. 1. sem se pripeljal z Vestfalskega sem v Ptuj in sem še danes brez dela in vsakršne podpore. Tam na Vestfalskem sem imel rento, ker sem invalid, a sedaj še te ne dobivam. Kamor pridem iskat službo, povsod me zavračajo. Obrnil sem se smer, kar sem dognal po njihovih glasovih, proti Rakeku. Dne 7. t. m. ob mraku so letele v isto smer kožice. Pod Tičnico so se zadrževale več dni tonovščice, katere nas posetijo navadno ob velikih nalivih. Med vrane se v precejšnjem številu mešajo škorci, dasi jih gnezdi v Logatcu bolj malo. * Skrivnostna okostja v Zagrebu. Na Tratinski cesti v Zagrebu so pri kopanju novega kanala našli delavci v globini dveh metrov mnogo človeških kosti. Med njimi se nahaja 12 celih okostij in več otroških lobanj. Kakor pravijo, se je nahajalo pred 60 leti na dotičnem mestu pokopališče za usmrčene zločince. Ne ve se samo, kako so prišle v to pokopališče otroške lobanje. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Teodor Drenig, artiljerijski polkovnik v pokoju. Pokojnik je bil vedno dober narodnjak. Svoječasno je mnogo dopisoval v cSlovenski Narod*. Bil je ljubezniv družabnik in plemenitega srca. — V visoki starosti 85 let je umrl v Ljubljani g. Florijan Celešnik. Pokojnik je bil dolgo vrsto let paznik in čuvaj v Mestnem logu in nato tudi v Športnem klubu. — Blag jima spomin! * Redko odlikovanje Jugoslovena. Na mednarodno razstavo v Rimu je poslalo krojno učili-šče v Ljubljani, Stari trg št 19, več krojev in modelov različnih mer. Te modele kroje 90 preizkusili in ugotovili, da je kroj res pristen in da pristoja brez poskušnje. Na podlagi tega je dobil lastnik krojnega učilišča g. F. Potočnik zlato medaljo, bil izvedenec omenjene razstave pri podeljevanju diplom in dobil naslov krojnega profesorja. * Katoliška občina prestopila r starokatoliška cerkev. Župljani v Stenovcu na Hrvatskem so pri- šli v oster spor z zagrebškim nadškofom, ki je odklonil njihovo prošnjo in ni imenoval za župnika domačega kaplana, katerega so zahtevali. Ker ponovna posredovanja niso ničesar zalegla, je poslalo 6000 stenjevskih župljanov odposlanstvo k starokatoliškemn škofu dr. Kalodjeri in mu izjavilo, da želi vseh 6000 župljanov v Ste-njevcu prestopiti v starokatoliško cerkev. Staro-katoliški škof je dejal ob tej priliki odposlanstvu, da med rimskokatoliško in starokatoliško cerkvijo ni prave razlike, samo starokatoliška cerkev ne priznava papeža, ker Kristus ni nikdar rekel, da mora imeti cerkev za poglavarja papeža in da mora biti ta papež vedno Italijan. * Močan potres t Hercegovini. Prejšnji četrtek ob pol šestih zjutraj so čutili v Mostarju močan potres, ki je poškodoval več hiš. Človeških žrtev ni bilo. * Tečaj za šoferje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani bo priredil dvomesečni teoretični brezplačni tečaj za šoferje in šoferske pripravnike. Predaval bo g. ing. Štolfa, inženjer gradbene direkcije v Ljubljani. Tečaj se bo pričel v torek 30. t. m., in sicer se bo vršil tečaj tako, da ne bo kolidiral s tečajem za elektrotehnike. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1, najkesneje do 27. t m. * Plazovi pod Pilstanjem. Ponovno plazovje pod Pilštanjem je te dni porušilo dvoje stano-vanskih hiš in dvoje gospodarskih poslopij. Plazovje ogroža tudi okrajno cesto in novo cesto Lesično-Prevorje. * Posledice viharja v Novem mestu. Zadnji vihar je napravil tudi v Novem mestu in okolici mnogo škode. Na hiši g. Perka je odtrgal del strehe, ki ga je vrgel 40 metrov daleč proti pokopališču. Razen tega je vihar podrl v okolici več gospodarskih poslopij ter izruval številna drevesa. * Davica in škrlatica v Prekmurju. Iz Murske Sobote nam pišejo: V bolnici sta umrla koncem prejšnjega meseca dva otroka na davici, in sicer eden iz Domanjšovcev in eden iz Murske Sobote. Tudi se je pojavil nov primer škrlatice, in sicer v Žitkovcih v dolnjelendavskem okraju. * Požar v vevški papirnici. V petek 5. t. m. malo po 18. uri je nastal v embalažni delavnici papirnice v Vevčah požar. V akcijo je nemudoma stopilo tovarniško gasilno društvo z novo motorno brizgalno. Na kraj nesreče so prihiteli ljubljanska motorna brizgalna, nadalje gasilci iz Spodnjega Kašlja, iz Gornjega Kašlja, Sostrega, Zaloga, M<-st, Štepanje vasi, Bizovika in Dobrim j. Ljubljanska motorna brizgalna je začela brizgati v ognjišče požara močne vodne curke in je največ pripomogla k temu, da se je požar omejil. Okrog 21. ure je bil ogenj že popolnoma udušen. Embalažna delavnica je pogorela do tal z vsem, kar se je nahajalo v njej. Škoda se ceni na okrog 150.000 Din. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo dognati. * Nesreča z motorjem. Iz Murske Sobote nam pišejo: Dne 3. t m. se je težko ponesrečil v bližini Sočičeve gostilne v Črnelavcih gosp. Karel Žitek, zobni tehnik iz Gradca. Vozil se je na motorju, pa se je v bližini omenjene gostilne zaletel v nekega kolesarja. 2itek je dobil tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico, do-čim se kolesarju ni zgodilo nič. * Železniška nesreča. Med Pragerskim in Slovensko Bistrico je postalo v vlaku slabo 22iet-nemu Jožefu Pezdirju, ki se je vozil iz Čakovca v Ljubljano. Zaradi tega je mladenič šel na hodnik med vagonoma, pri čemer pa je padel na tir, tako da je prišel z levo nogo pod kolesa, ki so mu jo odrezala. Nesrečnika so prepeljali v mariborsko bolnico. * Najden utopljenec. Pred kratkim so potegnili pri Šmarjeti iz Savinje truplo 171etnega Pavla Cijana, bi je utonil 23. oktobra v Celju, ko je hotel rešiti svojega potapljajočega se brata. Truplo na tako žalosten način preminulega mladeniča so pokopali na šmarjetskem pokopališču. * Nesreča na pokopališča v Murski Soboti. Pišejo nam: Kakor vsako leto je tudi letos na 235 Splošno priljubljen Kavni nadomestek,, olausen I cenen. Dobiva se v vse6 dobro asortiranlO Kolontialnitf irgovlnaff. praznik Vseh svetnikov bilo na našem pokopališču zelo mnogo ljudi. V takšni gneči so ljudje podrli neki kameniti križ, ki je padel na prsa nekemu otroku. Otrok je dobil smrtnonevarne poškodbe. * Nesreča pri kožuhanju. Iz Stranic nam pišejo: Pri nas kakor drugod po Sloveniji imajo posestniki navado, da naprošajo ljudi za kožuha-nje turščice. Prav tako je storil tudi posestnik Jakob Podkrajšek. Prišlo je k njemu kakšnih 20 ljudi. Okrog enajstih ponoči pa se je strop nenadoma podrl in je ena ženska dobila zelo nevarne poškodbe. * Dva moška pod lokomotivo. Pred postajo Grobelno je opazil te dni strojevodja, da je tekel1 vlaku nasproti neki moški, ki se je približno 30 korakov pred lokomotivo vrgel na tir. Tik za; njim je pritekel drugi, ki je zgrabil prvega, da ga ■ odstrani. Strojevodja je skušal hitro ustaviti vlak, j kar se mu je le deloma posrečilo. Neznana moška sta izginila pod stroj. Po ustavljenju vlaka so našli prvega pod strojem ležati preko tračnice, pred prvim strojnim kolesom, drugi pa je visel z obema rokama pod strojem za os prvega kolesnega para. Oba sta imela le mhnjše poškodbe na glavi. Prvi obeh je bil slaboumni Ivan Glažer iz Pristave, ki ga je spremljal v celjsko bolnico Rajko Anderlič, tudi iz Pristave. Slaboumnik se je hotel vreči pod vlak, pa ga je njegov spremljevalec rešil, pri čemer bi skoro sam izgubil življenje. * Smrtna nesreča Slovenca v Podsusedu. V tvornici cementa v Podsusedu je zgrabil strojev jermen delavca Josipa Merviča, rodom iz Sevnice, ter mu odtrgal desno roko. V bolnico prepeljan je nesrečnik podlegel težki poškodbL * Smrtna nesreča v planinah. Na Kaminu pri Turncu na Grmadi se je v nedeljo udrla 201et-nemu visokošolcu Alojziju De Reggiju skala pod nogami. Nesrečnik je padel okrog 40 metrov globoko in se ubil. Priča žalostnega dogodka je slučajno bil g. Anton Kastelic, ki je padajočega ujel, a mu ni bilo več pomoči. Pokojnik je bil naš koroški rojak. Blag mu spomini * Požar na Dravskem polju. Pred kratkim je nastal pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju požar pri posestnici Elizabeti Pulkovi. Ogenj je uničil hišo in gospodarska poslopja. Škoda se ceni na 200.000 Din. Kako je ogenj nastal, ni znano. * Ponoven požar v Predosljah. Te dni je zopet gorelo v Predosljah. To pot sta pogorela g. župniku gospodarsko poslopje in hlev. Živino so rešili. * Velik požar. Iz Obreza pri Dobovi nam pišejo: Dne 29. oktobra t. 1. je nastal v vasi Veliki Obrež ogenj, ki je uničil šest gospodarjev. Dva sta pogorela do temelja, tako da družinama ni ostalo nič drugega kakor obleka, ki so jo imeli na sebL Drugim so pa zgorela gospodarska poslopja z vsemi letošnjimi pridelki. Požar je nastal od iskre iz vlaka, ki je vozil ob poldvanajstih ponoči. Ker je bil hud veter, se je požar zelo naglo širil. Na lice mesta je prihitelo osem gasilnih društev, in sicer iz Velikega Obreža, Mostca, Brežic, Mihalovca, Harmice, Zaprešiča, Laduča in iz Rigonc. Samo neumornim in požrtovalnim gasilcem se je zahvaliti, da se požar ni še nadalje razširil. Požar je zahteval tudi človeško žrtev. V veliki zmedenosti je skočila Marija Cernska v hišo, da reši dete, ki pa je bilo že rešeno. V tem času, ko je bila ona notri, se je podrl goreč tram na njo in jo zelo ožgal. Veliki požrtvovalnosti učitelja Semraja se je zahvaliti, da je bila rešena iz plamenov in da ni zgorela na mestu. Dobila pa je težke opekline in je v bolnici v Brežicah podlegla poškodbam. Ostal je mož s tremi otroci in brez krova. * Samomor Slovenke v Beogradu. V Beogradu se je v ponedeljek popoldne zastrupila nadzornica Doma Srpske majke Marija Engelsberger-jeva, rodom iz Tržiča. Bila je vedno veselo razpoložena ter marljiva pri delu. Na veliko presenečenje je v soboto nepričakovano izjavila eni svojih tovarišic, da je sita življenja. V ponedeljek popoldne je prosila svojo tovarišico, naj odnese dve pismi na pošto, med tem pa je izpila stekle-nieo lizola. Ko se je njena tovarišica vrnila, jo je našla zvijajočo se v krčih. V bolnico prenesena je Engelsbergerjeva čez pol ure izdihnila. Vzrok samomora za enkrat še ni znan. * Vlom v okrožno sodišče v Celju. V noči od petka na soboto je neznana tatinska družba vlomila v pisarno višjega pisarniškega predstojnika g. Ivanška v poslopju celjskega okrožnega sodišča. Vlomilci so zlezli po lesenem ogrodju, ki je postavljeno pred oknom navedene pisarne, do okna, izrezali šipo, da je eden od njih segel z roko notri in od znotraj odprl okno. Zlikovci na svoje veliko presenečenje niso našli v blagajni več kakor 50 Din, ker je g. Ivanšek spravil denar proč. Tatovi so imeli v rokah neko knjigo, v kateri je bilo shranjenih 400 Din, ki jih pa niso našli. Za tatovi je uvedena preiskava. * Roparski napad. Blizu postaje Novoselec-Križ na Hrvatskem je bil izvršen te dni drzen roparski napad. V šumski upravi Hrvatske eskomptne banke, nedaleč od železniške postaje, so sedeli gozdarski upravnik Ježič iz Varaždina, poslovodja Svetličič iz Ravne gore in skladiščni nadzornik Štefančič baš pri večerji, ko je planilo v poslopje šest maskiranih razbojnikov s samokresi v rokah in zahtevalo od Ježida, naj odpre blagajno. Ker so se navzoči protivili, so pričeli roparji streljati in so na mestu ubili Štefančida, Ježiča ranili v levo uho, Svetličida pa v desno lopatico. Ranjena je bila tudi kuharica, in sicer v glavo. Nato so roparji prisilili Ježida, da je odprl blagajno, iz katere so pograbili ves denar in pobegnili. * Vlom. Ko se je 9tavbni tehnik Josip Vidie v Kosezah pri Ljubljani vrnil te dni nekaj minut po polnoči domov, je našel hišna vrata odprta. Cim je prižgal luč, je opazil, da je bil med njegovo odsotnostjo izvršen v hišo vlom. Tat mu je odnesel razne obleke v vrednosti 3500 Din. Kakor se sodi, je prišel tat v hišo s pomočjo po* narejenih ključev. * Junak ■ nožem. Koncem prejšnjega meseca je Jože Volk iz Spodnje Rečice napadel brez povoda z odprtim nožem na cesti Mirka Senico, Id mu je ušel, takoj nato pa rudniškega paznika Ivana Krenosa, katerega je obklal z nožem po vratu in levi roki. Volk pride pred sodišče. * Predrzen slepar. Pred nekaj dnevi se je oglasil pri krojaškem mojstru Pučniku v Tavčarjevi ulici v Ljubljani okrog 351etni možak, oble- Cen v železničarsko uniformo, ter zahteval, naj se mu izroči suknja, last železniškega direktorja g. Kneževiča. Sleparju se je res posrečilo izvabiti od mojstra suknjo, ki je vredna 4000 Din. Slepar-stvo je prišlo na dan šele nekaj dni besne je. * Velik vlom. Na Polzeli so neznani tatovi vlomili v pisarno trgovca g. Tirška, kjer so na-vrtali veliko Wertheimovo blagajno ter odnesli okrog 50.000 dinarjev. Razen tega so pojedli v trgovini nekaj sira in popili dve steklenici konjaka. Sumi se, da so izvršili vlom tuji boljše oblečeni neznanci, ki so se istega večera potikali po Polzeli in si ogledovali tudi hišo g. Cizeja. Številni vlomi, ki so se zgodili v zadnjem času v Sloveniji, dado sumiti, da gre najbrže za eno in isto dobro izvežbano vlomilsko družbo. * Na čuden način odkrit umor. Nekdanji mariborski kavarnar Josip Ruppreeht je živel po prevratu v Gradcu in se vračal po opravkih večkrat v Maribor. Nedavno je zopet prispet v Maribor, a se ni povrnil nazaj v Gradec. Nastal je takoj sum, da se je izvršil zločin. Ker policija ni mogla dognati ničesar, je kavarnarjeva hčerka prosila nekega tetepata za pomoč. Tetepat si je poiskal primernega medija, ki je \ hipnotičnem spanju izjavil, da je bil Ruppreeht umorjen in da leži njegovo truplo z a1 opano v nekem vinogradu. M i i tudi natančno opisal zločinca in kako je t>!' 7l<""i*i Izvršen. Na podlag; teb izpovedi so preiskali Rupprecbtov vinograd pri Gornji Sv. Kun- ti mi našli tam truplo umorjenega, kakor je medij izpovedal. Ruppreeht je nedvomno bil umorjen in izropan, kakor ie izpovedal medij, ker niso našli nri umorjenem denarja, ki ga je P'e.iei kot izkupiček za vinograd. * Pozor. krojači, šivilje, nešivilje! Prvi jesenski tečaj za krojače, šivilje, nešivilje v krojnem učihšvu; Ljubljana, Stari trg -it. 19, se je zakl jučil 1. t. m. Tečaj so obiskovali učenci iz Slovenije, Pri morja. Hrvatske, Istre, Srbije in celo iz Bolgarije. Razstava risb in modelov, ki je bila ob zaključku tečaja, je pokazala uspeli in pomen krojenja. Več šiviljam in krojačem je vodstvo dobilo služIte. Da je kroj res dobei. je dokaz, da se iz vseh krajev oglašajo učenci in celo razne bo'jše tvrdke iz Jugoslavije zahtevajo krojitelje, ki imajo naš krojni tečaj, kakor tudi gospe, katere so zelo zadovoljne z našimi šiviljami na domu. Dokaz temu je številno povpraševanje. Pričetek novega tečaja 20. novembra. Kroj, katerega se boste učili, je preizkušen in lahko razumljiv, tako da se ga naučite tekom tečaja brez velikega računanja. Kroj pristoja brez poskušnje in se naučite popolnoma samostojno krojiti. Zato, krojači, šivilje, nešivilje, ne pozabite obiskati tečaja in ne zamudite te ugodne prilike. 7a učence, ki ne morejo priti v Ljubljano, se vrši tečaj potom pošte s slovenskimi učnimi zvezki. Pouk je urejen tako, da imajo učenci z dežele zveze z vlaki. Istotako preskrbimo hrano in stanovanje. Kroji po meri. Izdaja modnih listov za krojače 50 Din, s priloženim poukom 120 Din. Za siro-mašnejše tečaj cenejši. Vpisovanje že sedaj. — Krojno učilišče v Ljubljani, Stari trg št. 19, F. P o t o č n i k, izvedenec mednarodne razstave v Rimu, diplomiran z zlato medaljo in naslovom profesorja za krojenje. * Pozor, igralci državne razredne loterije! Opozarjamo svoje cenjene čitalce na najsrečnejšo prodajalno srečk državne razredne loterije L. Z. K o n j o v i č, Beograd. [ beležke] 4- Mehika ne da miru ljubemu ^Domoljubu>. Strašne stvari piše nikak nemrejo pri miri njati naše «Domovine». Ar nikaj božnoga o njej nemrejo pisati, pravijo, ka je ona proti veri. | Stara oglodana čunta, na štero pameten Prek-I murec nič ne da. Pitajmo se zdaj, dragi prijatelji, I ka jo ?Domovina> tak božnoga včinila, ka je Kleklnove «Novine> nemrejo pri miri njati. cNi-i kaj,» bo pravo vsakši pameten človik. Mi pa idemo dale iu pitamo Kleklnove cNo-j vino, či je to dobro za cirkev, ka se duhovniki i po novinoj ogrizavlejo. Prekmurska stranka, pri | šterej je liidi več kal »ličanskih duhovnikov, v8 i davle v Dolnjoj Lendavi «Naše novine>. Ka pa I mi čtemo v teh novinah? Funo šinfanja na Klekl-| nove «Novine» in Kleklnovo stranko. Kleklnove i <;Novine>, štere se tiskajo v Murskoj Soboti, pa tudi z odgovori ne šparajo. Tak mi vidimo, ka se dvoje novin, za šterimi diihovniki stojijo, med sebov grize. Naj nam povejo Kleklnove «Novine», I či je to v cirkevni hasek. Kleklnove «Novine> pravijo dobesedno: -Duhovnik politik naj za-i govarja v držav noj zbornici pravice matere cerkve.* To je ne bo:>na reč. Ali pitajmo se, če f diihovnik politik tudi istinski to dela in či je to i potrebno. Što v Prekmurji pozna Prekmursko stranko in KleklnOvo stranko, tisti dobro zna, ka i je to neistiaa. r Naj nam Kleklnove -Novine* povejo, šteri 1 duhovnik politik bo zagovarjao pravice matere cerkve. Ali tisti, šteri je pri Prekmursko] stranki, I ali tisti, šteri je s Kleklnom. či se pa med sebov \ grizeta? To je edna istina. štere tiidi Kleklnove i f Novine i nemrejo zatajiti. Kakšo sodbo pa si naj I iz toga vsakši katoličanec napravi? Samo edno: | ka je z duhovniškim stanom politika nezdriižliva. I To je «Domovina» sigdar pravila in bo tudi i tak duge pravila, dokeč bod i liidje na sveti, šteri i toga ne razmjjo. V Ameriki se duhovniki v poli-: fiko ne mešajo, pa še je nobeden Prekmurec, j šteri je iz Amerike prišo. ne pravo, ka je tam | njegova vera v nevarnosti bila. V Ameriki se | ctrlčev v politiko nič ne meša, pa vendar tam ! vsakši svojo vero spoštiivle in ga nišče zavolo vere ne bantiivle. Da je to istina. tiidi Kleklnove ne zna prekmurskega narečja. To je pač , smešno, ar ga Kleklnove . Dovolite, g. urednik, da izpraznim svojo torbo. V soboto 31. oktobra je med strašno nevihto po nekaterih občinah našega Breza padala toča v debelosti debelih orehov. No, večje škode sedaj ni mogla napraviti; ljudje se šalijo, da je prišla listje otepat V Šmarju imamo nekoga, ki zatajuje svoje politično prepričanje. Mi vemo, kam pes taco moli. Smo radovedni, kako dolgo se bo držal nove stranke, V Lembergu se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob dveh popoldne pri g. Antonu Lorenčaku javen shod, na katerem bo poročal g. Žabkar o našem političnem in gospodarskem položaju. Kako potrebno bi bilo, da bi mariborska oblastna samouprava že delovala, prav jasno občutimo ob letošnjih deževnih dneh. Od Pristave do Zibike-Mestinja itd. skoro po vsakem dežju nastopi povodenj, tako da je Zibika in okolica popolnoma odrezana od Pristave, odkoder dobiva pošto. Kadar dalje časa dežuje, tudi po ves teden ni pošte. Občinski uradi Zibika, Roginska gorca in Sv, Ema bi morali s sodelovanjem pristojnih mest »ekaj ukreniti, da bi se reguliral potok, ki se vije po tej dolini, s čimer bi bili tudi posestniki, ki imajo svoja posestva ob tem potoku, obvarovani vednih poplav. Tudi cesta iz Zibike Čez Roginče do Pristave ni pravično razdeljena. Suhi V Št. Janžu pri Zibiki bo priredila v nedeljo 5. decembra t. T. v gostilni g. Janeza Tojnka tamkajšnja krajevna organizacija SDS «strankin dan» z javnim shodom, godbo, šaljivo pošto itd. Podrobnejši spored še sledi. Pri Sv. Štefanu je imela tamkajšnja Javna ljudska knjižnica 1. t. m. svoj letni redni občni zbor. Izvoljen je zopet za predsednika njen ustanovitelj in dolgoletni predsednik g. Tone Malgaj. G. župnik bodo gotovo zopet hudi. Šmarski okrajni zastop prosimo, da primerno pouči cestnega mojstra v Loki, naj ne povzroča nepotrebnih stroškov s tem, da oddaja popravila okrajne ceste, škarpe itd. ljudem, ki se na to delo popolnoma nič ne razumejo. Tako se ne varčuje. Letošnja letina v našem srezu je gotovo za 60 odstotkov slabša od lanske; vina pa smo pridelali celo za 75 odstotkov manj kakor druga leta. Kje naj ljudstvo dobi denar za neobhodne izdatke in davke? Davki se pa vedno višajo. Davčni zaupniki se naprošajo, naj vsaj letos po resnici poročajo in opišejo naše bedno stanje. Odstranitev sadnih madešev z rok. Nadležne sadne madeže z rok odpraviš najhitreje, ako vlažne roke odrgneš s citronovo kislino in jih po« tem dobro umiješ. ZANIMIVOSTI V LETU 1927. NE BO POLETJA. Tako vsaj pravijo vremenski preroki. Vremenoslovci se mnogo pečajo z letošnjim Listnica uredništva Ključarevci. Boljše je, da se o dotični stvari ne piše. ZA SMEH IN KRATEK ČAS ObzirL Soprog: cJesiha nisem imel pri roki,> je odvrnil gostilničar, czato sem pa izpil več kozarcev vina in mi je takoj odleglo.> «No, se mi vidi, da je moralo pomagati,> je odvrnil pomenljivo zdravnik. MALI OGLASI Čitajte! Važno! Naznanjam slavnemu občinstvu, da Je dospela velika zaloga jesenskega in zimskega blaga za obleke, katerega prodajam radi prevelike zaloge pod ceno. Ne zamudite, pridite in prepričali se boste. — Se prl- Anton Savnik, Škofja Loka. Olavni trg. poroča za cenjeni obisk 247 Kolarski vajenec se takoj sprejme pri Ferdinandu Lazniku. kolar-skem mojstru v Ratečah pri Zidanem mostu. 268 Kateri priletni samec (samica) bi hotel posoditi, oziroma odstopiti gospodu 40.000 do 50.000 Din. Dotičnik lahko dobi pri tem gospodu dobro dosmrtno oskrbo z vsem. — Ponudbe na upravo «Do-movine» pod »Dosmrtna oskrba*. 269 Več krojiteljev in krojiteljic ter damsklh modelirk, zmožnih minlster-kroja, se Išče. Ponudbe na Krojno učilišče v Ljubljani, Stari trg 19. Prednost imajo učenci, zmožni anglo-francoskega kroja sistema «Minister». 264 se proda poceni. -ljani. Stari trg 26. Šivalni stroj - Vpraša naj se v trgovini v Ljub- 263 266 Proda se zidana hiša, z opeko krita, z vrtom In lepim vinogradom, ob cesti v večjem kraju. Cena 34.000 Din. — Več se izve pri lastnici Tereziji Drnovškovi. Raka pri Krškem. Zdravje! Moč! Večina današnjega našega pobotanja boleha na živčnih in artritakih boleznih. Večina ljudi se pred časom stara iu umira. Redko kdo zna, kaj je to zdravo življenje. Besedo : nervoza, apatija, nespečnost, glavobol (migrena), nevralgija, potem popolna oslabelost so zavzeli prvo mesto v leksikona današnjega ljudskega društva. Kaj je vzrok vsemu temu? Vzrok je neracionalni in nehigijenski način življenja naše današnje generacije, »sled česar se naša kri kvari s produkti motene presnove materij, kakor sečne kisline, aratov itd., a životvorne naše žleze oslabevajo. Odstranite iz Vašega organizma sečno kislino, okrepite svoje životvorne žleze in Vi boste fizično in moralno prerojeni. Sloveči francoski nčeniak, fiziolog profesor Broun, lekarnar, je po mnogih poskusih nad živalmi in ljudmi in nad samim seboj iznašel način izdelovanja specialnega ekstrakta od živalske sekretorne žleze, e pomočjo katerega se človeška kri zopet regularno zalaga s produkti, ki dajo organizma moč, seči«, kislina 5. dr. stropi pa izginevajo skozi naše obisti. Znani preparat «RALEFLUID> D. Kaleničenka prirejen jo na ta način, ki ga zato mnogi imcmijejo še »LEKAROVA TEČNOST*. Učinkovanje 88. vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi surovi in stopljeni loj in ga plačujem po najvišji dnevni ceni. ]os. toim u [Mm, Pilimh cesta It. 85. Telefon štev. 16. Ustanovljena leta 1889. Poštni ček 10.533. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) mfrr Stanje Stanje vloženega denarja LJUBLJANA vloženega denarja nad 200 milijonov w rt nad 80Q milljonov dinarjev. _ kron. Prešernova ulica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstsro z% vse vloge in obrasli, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, kor jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občiaski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. 1 •***************************************************************. ******************************** 62 5 T******. S Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek