----- 296 ----- Natoroznanske stvari. Nektere opombe in popravki k spisu „Potovanje po nebu." Spisal Viljem Ogrinec. Z veliko radostjo sem prebiral omenjeni spis; in kdor ga je bral in ga premišljeval, se je gotovo naučil marsikaj koristnega. Vendar moram sem ter tje črhniti marsiktero opombo o vnanji osnovi, o snovi sami, o nekterih izrazih, kteri se mi ne zde najboljši. S tem pa še nikakor nečem reči, daje le to, kar predlagam jaz, glede na izraze, celo dobro ali najboljše, to naj sodijo drugi. Stvar je vredna vsestranskega prevdarka. Kar bi bilo r&či o osnovi celega spisa, je le to, da se ne da ravno boljše razcepiti ta stvar, kakor je razcepljena v g. Savperlnovem spisu; — al vendar bilo bi morda to še bolj razvidljivo, ako bi bil g. pisatelj po tem, ko je nam o „solncu" nekoliko povedal, to, kar hoče povedati o ,,premičnicah" in ,,spremnicah" razdelil, v 3 razdelke, oziraje se na to, da delijo zvezdoznanci premičnice našega ,,osolnčja" v notranje, srednje in v nanje; prvi razdelek naj bi bil to raj obsegal notranje: Mrkurja, Venero, Zemljo in Marta; — drugi srednje: planetoidi ali male premičnice; — in tretji vnanje premičnice: Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna. — Al to je zgolj vnanja reč, ki ni ravno v zdatni zvezi s snovo samo. Drago bi mi tudi bilo, ako bi bile številke in sploh vse razmere navedene po najnovejših preiskavah. To se ve, da razloček med starim in novejim ali današnjim ni ravno zelo zdaten, a vendar boljše je zmirom boljše. Tega sicer ne bi bil omenil, ako bi se ne bil spomnil, da se nahajajo skoraj v vseh popularnih spisih, naj že bojo v kterem koli jeziku, večidel zastarane številke, in da mnogi še trdovratno drže starega! — to ne gr6 tukaj — posebno pa ne v tej vedi! Ljudstvu, se ve, da zadostujejo tudi take (zastarane) številke , ki se malo ločijo od novejih, ali tisti, ki poznajo noveje razmere, ne bojo nič kaj prav zadovoljni, če zagledajo čez dolgo časa zopet to, za kar se žene zmeni nikdo! — Vendar, tudi to ni ravno tako važno , zatoraj sem omenil to le z malo besedami. Sedaj pa si še malo tanjše poglejmo ves spis. — Pri tem pa se bodem držal skoraj zgolj vravnave pisateljeve , toraj bode vsakdo lahko našel vse, o čemur bodem govoril. 1. S priimkom ,,stalnice" k imenu ,,zvezde" nisem nikakor na pisateljevi strani, zakaj te-le zvezde (stalnice) v resnici res niso stalnice, marveč tekajo ali se premikajo, toraj spreminjajo svoje stališče ali mesto, zmerom in zmerom , ravno tako kakor solnce, ali zemlja, ali naša „luna." Nikjer ne najdeš Seneko-vega „nepremičnega in stalnega zvezdnega rodii" (fixum atque immobile populum N. Q. 1. VIL 24). — Ce pa imenuje Nemec take zvezde, ki niso ne premičnice, ne lune: Fixsterne; no! naj jih; nam pa za to ni treba za njim napačno govoriti?! In če govore tako grški in rimski modrijani, kaj moramo mi ravno tisto gosti? — In saj niso Grči in Rimljani nič tako posebnega vedeli o teh „zvezdah"! A. Humboldt v III. zvezku svojega „Kosmosa" o tem dalje in širje govori, toraj naj bere ondi, kogar mika, kaj tanjšega zvedeti o tem. — Jaz pa — le za moj del — imenoval bi ,,Fixsterne": „zvezde" xat išoftfjv] ali pa „solnca", kajti vse zvezde, ki niso premičnice, ali lune (in ne lastnice ali repate), so ravno „solnca." 2. Z izrazom: ,,vrteti ali sukati se okoli nekoga", mesto izvrstnega: „tekati okrog trupla" *) tudi ni pravo. Kdor teka, temu ni treba, da se tekoč vrti ali suče (da pride naprej); in kdor se suče, ta se lahko suče na enem in istem mestu, ni mu treba, da bi pri tem tekal! Ali koliko nerazumljivega pride iz tega izraza: „sukati se", to bodemo že še videli pozneje. 3. Da je solnce od zemlje (glej str. 108) nad 20, in zemlja od solnca (glej str. 116) blizo 21 milijonov milj oddaljena, to še ni prav gotovo! — Saj sem lani o tem govoril, ko sem pisal „o solncu"! Tudi o daljavi solnca od zemlje najdeš tam črtico! 4. Da so premičnice same po sebi res temna trupla, to zopet ni do vsega gotovo. Venera, Zemlja in (morda) Jupiter (??) imajo morda, in brž ko ne, nekoliko lastne svitlobe — to se ve, da ne ravno prav zdatne! 5. Mesto besede „vtisnjen" ali „vdrt" bil bi morda boljši tale izraz : „oplošnjen." ') Kaj je bolj „nebeako truplo" ali „nebeško telo" za „Him-melskorper" („orbes coelestes.") Jaz menim, da truplo. ----- 297 ----- 6. Po mojem mnenji bilo bi boljše ime „luna" za taka trupla, ki so spremnice premičnic, mesto „mesec"; — ljudstvo pravi pa večidel mesec namesti luna, jali mesec pomeni le gotovo število dni (mesec dni),, luna pa je tisto ime, ki pristje vsem spremnicam. — Kako čudno se pa glasi na pr. to-le: „(mesec) priteče okoli naše zemlje v 29 dneh in 12 urah; kteri čas mi tudi „mesec" imenujemo. Ta čas imenuje nemec „Mondmonat", jaz ga imenujem po svoji terminologii „lunini mesec"; po tej terminologii pa bi se imenovati moral „mesečni mesec" („Mondmond" ali pa „Monatmonft"). Kaj neki je to? — V spisu pa je zemljina spremnica zdaj ,,luna", zdaj „mesec." Ali je samo luna, ali pa samo mesec; oboje pa nikoli ne! 7. Če se Merkuri suče, ne dovrši nad 6 milj v 1 sekundi, marveč le 58V« čevlja (88 milj v 1 uri); — kajti suče se okoli svoje osi in dopolni v 24 urah dan ali 2108 milj, to je, celo svoje okrožje (Umfang);------- dovrši pa nad 6 milj v 1 sekundi, če teka po svoji poti okrog solnca. — Tudi to ni gotovo, da so na Merkurji hribje tako silno visoki. 8. Presredje premičnice Venere ne znaša 1694 milj, marveč 1717 m., kakor je vnovič zrajtal gošp. J. H. Madler; toraj Venera ni skoraj za nič manjša od zemlje. Al — kdo bode umel tele besede: „suče se v svojem potu 5 milj v sekundi"? Ko ne bi že vedel človek, da se to pravi toliko kot: 5 milj preteče v svojem potu okrog solnca v sekundi; gotovo iz onega ne bi zvedel pravega! Venera pa ni zmerom (dan za dnevom) „večer-nica", nikdar to ne „danica"; — tudi Merkuri (i z večo pravico), Mart, Jupiter so časi večernice in danice. (cf. Madler's Astr. §. 98. St. 143; Kosmos II. 258. Heis Woch. 1861, St. 254, 255). Veneri gre to ime časi le glede njenega stanja v oziru k solncu in k zemlji. Kar se pa tiče naravne podobe te premičnice Venere, ne vemo o tej dosti; kajti ali je njen svit preživ, da ne moremo dobro in pazno gledat je, ali pa je Venerino ozračje zelo gosto, gostejše kakor zemljino, toraj nikakor ni gotovo in tudi verjetno ni, da bi bili Venerini hribje 6 milj visoki; če pa, gotovo bi bil tako orjaško goro tudi že kak drugi opazovavec videl, in ne le ranjki Schroter! (Kon. prih.) ------ 322 ------ Natoroznanske stvari. Nektere opombe in popravki k spisu »Potovanje po nebu." Spisal Viljem Ogrinec. (Konec.) 9. Častiti gosp. pisatelj je obljubil popis zemlje in sicer kakor se meni dozdeva, rekel je, da pride kmaii na svetlo. Kje ostane toliko časa tako mični spis? Toraj le kmali na svetlo ž njim! 10. Gotovo hoče pisatelj, ko govori o luni, reči, da je luna za 50.000 milj oddaljena od zemlje v srednji daljavi (ali ceni); res, razloček ni ravno velik med 50.000 in 51.802 milj (ali 51.762 milj po najnovejih preiskavah)! — vendar bi bil rajše zadnjo število (51.802) videl v pisu, kakor 50.000 Zakaj pa stavi gospod pisatelj lunino presredje na 469y2 m., ker le 468, ali po najnovejih preiskavah samo 467% m. znaša; — toraj je lunino površje veliko za 688.635 q milj. Lunina snova je za pol manj gosta kakor voda, toraj llkrat manj gosta od zemljine snove, — in ne 85krat. — Kako neki je pa to mogoče, da luninim prebivavcem zemlja 50krat veča sveti kakor nam luna? Sveti li ktera stvar veče (ali veča) kakor druga? O svitlobi se govori, menim jaz, tako-le: ali da ta stvar bolj (živeje) sveti, ali da manj kakor ta. — K temu pa sveti zemlja le 14krat bolj luni, kakor luna nam; glede površja se pa zemlja 4krat veča vidi, kakor se luna vidi nam. Le blizo poljutnika in malo od njega proti J in S je noč enako dolga dnevu; drugače so noči in dnevi razne velikosti; najdaljši dan (— najdaljša noč —) trpi 18 dni 27 min. 55 sek.; najkrajši 10 dni 19 ur 16 m. 11. Martovo presredje pa znaša 935 milj (po drugih: 924 m.). Jaz pa mislim, da martovo ozračje ni ravno kaj zelo gosto in obširno, tanjše je kakor zemljino. O omenjenih belih (snežnih) grmadah pravi gosp. Phillips : die nordliche Hemisphare (Halbkugel) dea Planeten scheint ein grosses Centinent d arzustelien, die Farbe ist rothlich-weiss; die siidliche Hemisphare, die eine grunliche Farbung hat, konnte vielleicht mit Wasser bedeckt sein. Der Sudpol zeigt einen glanzen-den, weissenFleck, der einer Eisrinde angehoren miisste. Heis Woch. 1863. S. 367. 12. Meni se zdi, da še ni ravno tako dolgo sem, kar so mislili zvezdoznanci, morda najprej med njimi Janez Keppler (t 1630), da je med Martom in Jupitrom še ena (ali da jih je več) premičnica, toraj menim, da ni pravo to: „da so o tem že o starih časih mislili.u — Keppler piše v svojem „Prodromusa (oglasnik) 1596 str. 7 to-le: „Cum igitur hac non succederet alia via, mirum quam audaci, tentavi aditum. Inter Jovem et Martem interposui Planetam; . . . quam forte propter exilitatem non videamus." (Ker pa to ni šlo drugače, sem po res čudovredni poti si našel dohod. Med planeta Marta in Jupitra sem stavil premičnico; ... te pa morda le zato ne vidimo, ker je majhna). Solncu se bližajo nektere do 37 milijonov milj, — pa se oddalijo nektere tudi za 80 milijonov milj. Nektere pretečejo svojo pot okoli solnca v 3'/a letih, nektere še le v 6y3 letih. Vestino presredje meri 58l/q milj; presredje najmanjše premičnice znaša komaj 4 milje. 13. Jupiter ima 2 različno dolgi presredji, eno (najdaljše) znaša 20.018 milj, drugo (najkrajše, ali os) pa le 18.661. Okrožje znaša toraj za poljutni presrednik 62.856 ya m. itd. Malo neverjetno pa je, da so Jupitrovi oblaki trda trupla; gosti so gosti. O Jupitrovih lunah pa veljajo dandanes te-le številke : Odda-5 pre- ljene od *, , , | sredje Jupitrove Caa teka srede 1. 529 58.294 1 dan 18 u. 27 m. 33 s. ali 4 jupitr. dni 2. 475 92.827 3 dni 13 u. 13 m. 42 s. ali 8!/a „ „ 3. 676 148.076 7 dni 3 u. 42 m. 33 s. ali 173/l0 „ „ 4. 664 260.450 16 dni 16 u. 32 m. 15 s. ali 40 „ „ Kakor se iz tega vidi, ni nobena Jupitrovih lun manjša od zemljine. 14. Saturnovo daljše presredje meri 16.305 milj, krajše 14.696 itd. — Idovina je s Saturnom enake go-stosti. 10 zemelj bi tehtalo toliko kot 1 Saturn. — Da bi imel tudi Neptun kolobar, tega dosedaj še vedel nisem; brž ko ne ga nima. Obročev (ali kolobarjev) okoli Saturna dandanes petero poznamo. — Od saturnovega površja je naj- ------ 323 ------ spodnji okrog za 4594 milj oddaljen. Vsi 5 pa so 6047 široki s prostorom vred, Jri loči enega od drugega. Saturn ima 8 lun. Številke, kakoršne so v spisu, niso nič kaj prave. Le druga luna stoji dalje, kot je v spisu zaznamovano, druge (te so 1, 3, 4, 5, 6) so bliže, 7^ je oddaljena le za 205.000 milj, in 8. za 524.686 m. Ce pri 1. luni je čas teka pravni, pri drugi je za 18 minut prekratek; pri 3. za 5 predolg; pri 4. za 31 predolg itd. Kaj neki pa bodo odbijale lune, in kaj bodo satur-novi obroči posojevali svetlobo, ktere v resnici sami nimajo dosti!! 15. Cas teka pri Uranu je: 83 let, 271 dni, 3 ure, 48 m. Uranovo daljše presredje znaša 8223 milj , os le 7423 m. Uran ima 2 luni; morda ima tudi 4. — Primeri o tem „Wunderbau des Weltalis von J. H. Madler V. Auflage. 16. Neptun dopolni svoj tek v 165. letih 35 dneh; presredje njegovo je 7500 milj dolgo. Neptun ima 1 luno, ki dopolni svoj tek v 5 dneh, 21 urah, 4 min., 9 sek. in je oddaljena od Neptunove srede za 54.057 milj.