Učiteljstvu! V današnji nosebai prilogi prinašamo vsa potrebna navodila in načrte za usta-navlian.ie kmetijsko - nadaljevalaih Sol širom naše domovine. Ze na mnogih zbo-rovanjih in na naših skupščinah je učiteli-stvo razpravlialo o tem vprašanju. Vse gibanie Da je dobilo še močnejšo smer ob nastavitvi naših vrtnarskih nad-zornikov. ki sta se lotila z vso vneniosvojega dela — upoštevajoč, da je le vdobrem razmeria do učitcljstva in l.e zniim mogoče izvesti bodisi katerekoli pro-svetno dclo v šoli ali izvea nje — šla sta med učiteljstvo in sta na neštetih zborovan.iih okrajaih društev vzajemno z učiteljstvom nostavljala teaielje za rešitsv vDrašanja, ki sto.ii z današnio prilogo predVami razgrnjeno. Izvedpa tega vprašan.ia znači neprecenljivo dobrino za naš narod in našo državo. kot agrarno državo. Dosedaj je bilo širše vprašanje strokovae izobrazbe kmetiškega dela našeganaroda prepuščeno zgolj dobri volji posa-meznih učiteljev in šolo obiskujoče mla dine. To pa ne zadostuje. Treba, da se tako važna naloga ne prepušča zgolj požrtvovainosti poedinca in ukaželjnosti mladine, ampak da se vse vprašanje kmetijsko - nadaljevalnih šol primerno in trajno uredi in da se reši urejenim, zakonitim potom. Kmetijsko - nadaljevalne šole so potrebne. One skrbe, da se kmetijski naraščaj po možnosti obrača svojemu poklicu, in da se ne pomnožuje armada uradniškega stanu na škodo kmetijstva, ki hira in propada, ker mu. čimdalje bolj zmanjkuje delovnih in veščih rok. Kmetiji je treba, da se je oprijema mladina z vescljem, s potrebnim umevanjem in s tegaizvirajočim večjim zanimanjem. Dela za to pa ni prepuščati slučajnim prilikaai. To je naloga države, ker je v največjem njenern ir.ieresu, da se kaietski stan okrepi s pomcčjo boljše vzgoje in izobrazbc.Kmetijsko - nadaljevalne šole se mo-rajo snovati povsod, ker so podani za topotrebni pogoji, povsod kjer so za stvarvneti krajevni činitelji in za pouk uspo- sobljeai učitelji. Povsod tam je treba zzakonskimi določili pritegniti mladino. dase po končani osnovni šoli aadalje vzgaja in izobrazuje za svoj poklic. V češko - slovaški republiki je sno-vanje in vzdrževanje kmetijsko - nada-ljevalnih šol po zakonu urejeno in siccr po izgledu organizacije za obrtno - nadaljevalne šole. Tudi pri aas, v Jugoslaviji je treba, da na ta način organiziramo naše kiaetijsko - aadaljevalne šole. Le v teni slučaju je pričakovati, da bo tudi prinas to delo uspelo. Predstoječe načrte predloži oddelekza kmetijstvo v kompetentno rešitev.Zato stao se odločili, da izdamo vsa semspadajoča navodila v oosebni orilogl, das tem nudimo učiteljstvu celoten pregled tega vprašanja in reformnega stremljenja. Obenem pa je omogočeno vsakomur shraniti to prilogo. Pri načrtih sta sodelovala aaša kmetijska strokovajaka. nadzornika za šolske vrtove tov. Fran Črnagoj ia Andrej Škulj. Izročamo iih tadi učiteljstvu v kritiko, da o niih razpravlja na zborovaniih okrajaih učiteljskih društev, ker smatramo to vprašanje za veliko uarodno važnost, ki se tiče tudi učiteljstva. Eveatuelne pripombe naj se pošiljajo ktnetiiskemu svetaika Vil. Rohnaaniiu na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. Prepričaai smo. da se bo učiteljstvo z vnemo lotilo tetca velevažaega vprašan.ja. kakor enako orlčakujerao od vseh merodajaih činiteljev. da bodo delovali na to. da bo tudi liudstvo uvidelo potrebo tega šolstva ter bo Dodpiralo učiteljstvo nri izvedbi oredstoječega načrta. Uredništvo.