MnUtvo lo npHratštro:
Maribor, Korošice ulice S. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I «redai&tvom se more govoriti rank dan od II.—12. ure dopold.
Telefon 6t. 113.
RBFOfiRtn lista:
Celo leto..........  12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta........... 3	K
Mesečno.............. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Bt. 129.
Protestni shod«
Ysled ne čut e ne jj a psovanja liberalcev, ki ime-anjeje naše mladeniče svinje, da so fposvinjili šolo v Št Jurju ob jnž. žel, se [vrši v nedeljo, dne 20. novembra t. 1.
velik protestni shod v Celju.
■ožje in mladeniči 1 Komar je čast naše mladine pri sren, se bo v nedeljo udeležil sborovanja v Celju Z mnogobrojnim obiskom moramo dati liberalcem glasen odgovor sa njih sramotenja.
Vse ns noge!	Dne 20. t. m. v Celje I
Nečuveno zasramovanje.
Med liberalnim učiteljstvom kroži v nemškem jeziku pisan cirkular, kateri ima namen, dati učiteljem gradiva, s kojim naj nastopajo proti obstrukciji slovenskih poslancev. Samoumevno je, da se nahaja v cirkularju mnogo neresnic, katerih pa ne pripisujemo toliko hudobnosti, kakor notorični ignoranci liberalnih glav. Toda. naravnost nečuven je način, s katerim se piše o naših slovenskih kmečkih zadevali. Tako stoji v cirkularju tarle Škandalozen članek:
Die L a n d w i r t s c h a f t s s e h u 1 e in 'St. Georgen a. S. i s t leider schon erledigt, ja noch mehr, die sloveniselien Jünglinge haben diese neuerrichtete Schule bereits versaut. (Kmetijska Šola v St. Jurju ob Juž. žel. je žalibog že rešena, da Še več, slovenski mladeniči so to novoustanovljeno šolo že posvinjili!)
Nerazumljivo nam je, kako se najde še sploh kak slovenski učitelj, ki prime ta cirkular v roke, nečuveno se nam pa zdi, Če se ta cirkular s podlim zasramovanjem naše kmečke mladine celo razpošilja tovarišem in med njimi Širi, Ali si liberalci niso v svesti, kaj da vsebuje omenjeni cirkular?
Naši slovenski kmečki sinovi se imenujejo svinje, ki posvinjajo Šolo, v katero stopijo!!!! Cirkular
Narodno blago od koroško-štajerske meje.
(Zapiaal Dr. Fr. K.)
V GuŠtanju na Kor, živi čast, 901etni starček, gospod Lipič, po domače: stari Zakotnik, ki rad sedi ob lepih poletnih dneh „na Cičovju“, gleda vrvenje po trgu in se čestokrat zamisli v preteklost. On ve veliko pripovedovati o starih Časih. Tudi večino teh pripovedk in pravljic mi je on pravil.
Da se ne pozabijo, jih objavljam.
I.
Volčji grad all Wolfov grad.
Tik GuŠtanja, na oni strani Meže, stoji gostilna pri Jagru. Tam, kjer je sedaj Jagrov vrt, je bil nekdaj star ,grad. Leta 1836 so Še imeli v šoli v Gu-Štanju pozlačen ključ ■ iz tega gradu, ki so ga baje najpridnejšim šolarjem obešali okoli vratu,' da so ž njim domu hodili in da so ljudje najmarljivejše šolarje spoznali.
Ce si plezal bd Jagrovega hleva ( navzgor, si prišel v veliko sobano. Iz te je vodila velika peč k vodi. Zraven se je vzdigala visoka skala, v kateri je bila luknja. In če si v to luknjo vrgeij kamen, je zabučalo: bum, bum. Tam je bila klet, polna denarjev. Dosedaj se še nikomur ni posrečilo vzdigniti tega zaklada.
Pove pa se, da bo padlo na skalo, na kateri se bo že vlegla zemlja, smrečje zrno. Iz tega zrna bo zrasUa velikta smreka. To smreko bodo posekali ln na žago spravili, Tam bodo zrezali iz smreke deske. ,Te deske bodo porabili za zibelko in v tej zibelki se bo zibal otrok, lđ bo imel srečo, da bo prišel do denarjev. Do lega časa pa bo Še dosti Meže steklo mimo tistega skalovja.
Maribor, dne 11. novembra 1910.
s to vsebino razširjajo liberalni učitelji med seboj, in s tem tudi žaljenje slovenskih mladeničev,
Quousque tandem? prihaja tudi nam na misel. Slovensko ljudstvo ne bo smelo mirno gledati dogodkov, ki se vrše zadnji Čas med njim in okoli njega, Ce bi si celo svoje mladeniče pustilo zasramovati s svinjami, bilo bi žalostno. Na odpor proti liberalnim zasramovanjem!
Naše obrambno delo.
V	naslednjem prinašamo Še dve poročili o prireditvah naše organizacije zadnjo nedeljo. Zlasti poročilo iz Radgone je zanimivo, ker kaže, kako ume-mo mi narodnoobrambno delo. Ne v visoko donečih frazah, ampak v resnem, praktičnem delu f na naši narodni meji sami leži rešitev ogrožene Slovenije.
Radgona.
V	nedeljo dne 6, novembra' je bil za nas radgonske Slovence ve’epomenljiv dan'. Dobili smo ta dan svoje katoliško slovensko izobraževalno društvo. Njegov ustanovni zbor se je vršil v Dedincih v hiši vrlega kmeta Mateja Pintariča. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo precej nad 100 ljudi. Počastili so nas v naše veliko veselje v lepem števi lu zavedni sosedje od Sv. Petra, njim na čelu rodoljubni kmet Janez Pelci.
Shod otvori hišni gospodar Matej Pintarič in srčno pozdravi vse došle.
Nato v poljudnih besedah razloži odposlanec S. K. S. Z., župnik Gomilšek, društvena ( pravila ter pojasni namen in pomen r novega društva za doslej zapuščene radgonske Slovence.
Voditeljica gornjeradgonske dekliške zveze, A. Kovačič, deklamuje pesem „Mojemu narodu“, nato pa nastopita mladenki gornjeradgonski Neža Osojnik in Terezija Kovačič, ena kot nasprotnica dekliške zveze, druga nje navdušena zagovornica. Prav spretno sestavljeni dvogovor je poslušalce jako zanimal; zagovornica dekliške zveze je zmagala in pridobila nasprotnico za njo, Moški zbor gornjeradgonski nam je zapel nekaj jako epih pesmic in nas je tako izredno razveselil. Kmet Jan. Pelci je vnemal navzoče za izobrazbo in za novo društvo.
Navdušujoče besede niso bile brez učinka. Ta-
li.
Javornikova grajščina, imenovana „Gamsenegg.“
Celjski grofje so bili mogočni, pa tudi grdi gospodje, Enkrat na primer so lovili zverino pri Celju. Kar zagleda mladi grof lepo mlinarjevo hčer, ki je prala ob potoku. Dobil je veselje do nje in ni odjen-jal prej, da so mu jo morali na konja posaditi. Nato pa oddirja z lepo mlinarjevo hčerko proti domu, kjer jo je imel za svoje veselje. Ko oče izve, da so mu odpeljali edino hčer, se razjoče in gre v Celje ter milu prosi grofa, naj mu vrne hčer. Toda grof se m dal omehčati, vse očetove prošnje so bile zastonj. Nato pa je preklel tisto grofovsko rodbino. Mlinarjeva liči je potem v kratkem umrla, iTako grdi so bili ti celjski grofje.
Radi pa so ti gospodje hodiM na lov in lovili so do koroške meje. Pod Plešiveem pa je takrat še bilo dosti divjih koz ali gamzov. Kadar pa je deževalo, niso imeli kam pod streho. Zato so sezidali to graj-ščino in so ji dali ime „Gamsen-eck“, ker dalje niso smeli loviti, ker je bilo že Koroško.
III.
Grajska kapelica pri Javornikovi žagi.
V Javornikovem gradu je živel mogočen oskrbnik, ki se je imenoval Smrekar. Ker je bila takrat še robota, so kmetje trepetali pred tem možem.
Nekega dne se pelje Smrekar s kočijo v Tra-berk. Peljal pa je tistega dne tudi neki voznik „ilo-še“ na Prevalje. Po neprevidnosti butita na cesti v bližini, kjer stoji sedaj kapelica,, voznika z vozovi skupaj, Smrekar se raztogoti, vzame svojemu vozniku „ježlo“ (bič) in začne ž njo nasekavati voznika. Ta se razjezi, izmakne izpod svojega voza podvoro (čevelj), jo zaluči Smrekarju na kočijo ter ga močno rani na kolenu, Ta rana mu dolgo ni zacelila. Ostal je celo življenje Šepav. Zaobljubil pa se je, da sezida na, tistem mestu kapelico. In res jo je sezidal ter postavil v nji oltar Device Marije čistega spočetja.
Letnik II.
koj je priglasilo pristop k društvu 47 udov, med temi mnogo zavednih mož In mladeničev* j največ pa mladenk, Prvi društveni odbor se je tako-le sestavil: predsednik Mate j Pintarič, kmet v Dedincih; podpredsednik Jože Veberič, kmet v Gorici; tajnik AL Rožman, mladenič v Dedincih; blagajnik- Fr. Trojn-ko, kmet v Žetincik; knjižničar Janez Trane, mladenič v Dedincih; odbornika: Rajmund Bratanič, kaplan v Gornji Radgoni, in Jože Pintarič, kmet v Dedincih; računska pregledovalca sta Matija Zemljič, župan v Želtincih, in Alojzij Domajjnko, mladenič v Ženkbveih. izvoljeni odbor nam je porok, da bo to društvo krepko začelo novo delo v probujo Slovencev radgonskih.
Ob enem se je ta dan ustanovila tudi dekliška zveza radgonska pri novem društvu, ki si je izbrala sedem vnetih mladenk v voditeljstvo, katere so obljubile, da bodo vse storile za pridobitev novih članic najmlajši dekliški zvezi.
Soglasno se sklene, da društvo ; pristopi k S. K. S, Z. Društvena knjižnica je lepo urejena in Šteje že 185 knjig. Kar prvi dan se je izposodilo že 50 knjig, znamenje, kako poukaželjni so radgonski Slovenci. Začasno ima knjižnica svoj sedež v hiši kmeta Jak. Tranoa v Dedincih, čegar sin in hčerka jo bosta oskrbovala.
Ta ustanovni zbor je bil lep narodni f praznik za radgonske Slovence. Veselje nad ustanovljenim novim društvom je splošno. Ker ga bodo sosedje iz Zg. Radgone, zlasti še vzorna gornjeradgonska dekliška zveza, kar najkrepkeje podpirali, bo gotovo delovalo plodonosno, kar mu iz srca želimo. 'S. K. S. Z, pa gre zasluga, da so dobili radgonski Slovenci, ki so v veliki nevarnosti potujčenja, ognjišče, okrog katerega si bodo ogreli stari in mladi svoja srca, da o-stanejo zvesta katoliški veri in mili naši slovenski domovini.
Sv. Jurij oh juž. žel.
Čeravno je bilo vreme zadnjo nedeljo neugodno, se je vendar veselica naše dekliške, zveze prav dobro obnesla. Gledališka dvorana Katoliškega doma je bila natlačeno polna občinstva. Igralke, članice dekliške zveze, so izvrstno predstavljale žaloigro „Vestalka.“ Vsaka igralka je prav dobro rešila svojo u-logo. Pri prosti zabavi nam je pa srečolov pripravil mnogo neprisiljene zabave, pa tudi prinesel — mnogo sreče.
Ko je vse bilo lepo narejeno, pisal je škofu v Št. Andraž, Škof piše beneficijatu v GuŠtanj, če je potrebno, da se oltar, blagoslovi. Ta mu pa odpiše,'da ni treba, kajti za slučaj, če se v cerkvi kaj pripeti, je itak cerkvica sv. Antona, kjer se lahko sv, Rešnje Telo shrani. In tako oltar v tej kapelici Še sedaj ni blagoslovljen.
IV.
Kapelica sv. Kozina in Damijana na Brinjevi
gori.
Rajni Lubas je bil izkušen živinozdravnic katerega so poznali daleč na okrog.
Temu se je enkrat sanjalo, da je bil na Brinjevi gori, pa je tako z bole’, da bi bil moral umreti.
Pa prišla sta ga zdravit dva pobožna moža in sta ga popolnoma ozdravila. V nedeljo po sv. maši sta Lubas in Broman pila pri Lukcu (sedaj Tirolcu) v GuŠtanju. Lubas pripoveduje Bromanu '■ syoje sanje. Spoznala sta, da ta dva pobožna moža ne moreta biti druga nego sv. brata Kozma in Damijan, ki sta bila tudi zdravnika. Zato zvržeta. nekaj denarja in postavita na Brinjevi gori leseno kapelico v čast sv. Kozmi in Damijanu, ji n od tega časa hocjjjo ljudje v to kapelico molit.
Kaj je storil en deček.
(Priredil Re». J. L. Z.).
(Dalje.)
Rjavka se nasmeje in pravi, da ji bo treba oditi domov ter poskrbeti za kosilo. 'Ženica se ji zopet zahvaljuje za tečno juho, pa Rjavka noče sprejeti nobene zahvalei	'liji
Postavi Še nekaj mleka in kruha ter sadja k bolničini postelji in odide, obložena z njenimi blagoslovi, pusteč borno kočo v mnogo, boljšem položaju, kakor pa jo je našla.
Kako se dela z nami.
Kakor znano, V so zmagali pri letošnjih občinskih volitvah na Pesnici Slovenci. To je naše posilili emce zelo grizlo in peklo, zato so napeli vše sile, tla bi se maščevali. Proti našim najjvrlejŠim možemi se je začelo postopati z denuncijacijami. Glavna tarča vseh napadov pa je postal naš ugledni prvobori-telj veleposestnik gospod Leopold Supanič, Toda ko-nečno bi bilo strastno ravnanje naših narodnih nasprotnikov Še umevno. Saj jih poznamo, da ne znajo nastopati proti nam nikoli drugače kakor sovražno in brezobzirno. Iz popolnoma drugega vidika pa moramo presojali ukrepanje in dejanja naših oblasti, ki niso samo za Nemce tu, ampak tudi za nas Slovence.
Gospod Supanič je bil naznanjen radi kaznji-vega ravnanja z volilnimi listki (par. 8), Človek bi mislil, ter bi smel tudi pričakovati, da bodo pristojne oblasti vodile preiskavo, kakor se ^podobi za kulturno državo. Posebno bi moralo biti to samoobsebi u-mevno, ker je gospod Supanič po celih Slovenskih goricah poznan kot mož poštenjak. Zgodilo se je pa vse drugače. Na Pesnico so prišli, od našega ljubeznjive-ga okrajnega glavarja poslani orožniki, ki so s čudnim postopanjem „preiskovali“ zadevo. O tem se bo govorilo Še drugod. To postopanje je marsikoga seveda zelo zbegalo in razburilo, a ni imelo za stvar samo nobenega pomena, predno je bila zadeva zadostno in evidentno dognana, je že bil klican gospod Supanič s sedmimi pričami pred mariborsko okrajno sodišče. Včeraj dne 10. t. m. bi se bila morala vršiti razprava, V naše in vseh prizadetih začudenje pa je bila preložena ' in akti odkazani državnemu pravd-ništvu, ' ker zadeva no spada ' pred okrajno, ampak pred okrožno sodišče, To je nekaj neČuvenega in nezaslišanega. Na ta način se postopa z našimi slovenskimi strankami. Oblastem se ne zdi niti vredno, o-brniti stvari toliko pozornosti, da bi jo odkazalj pristojni inštanci.
Najprvo ( igrajo vlogo preiskovalnega sodnika razni 1— ' žandarji, potem se pa odkaže akt okrajni mesto okrožni sodniji. To je tako nedopustno igranje z interesi slovenskih strank, da ga zastopniki našega ljudstva ne smejo mirno prezreti.
In kaj nameravajo nemškutarji v Pesnici in o-kolici ? S Šikaniranjem in beganjem se hoče naše ljudi napraviti malodušne in boječe, da bi pri novih volitvah imeli „Nemci“ prosto pot.
Povemo pa, da se gospodje motijo, če mislijo, da si bodo s takim početjem priborili vspehe. Brezobzirno bomo zasledovali in razkrinkavali vse korake naših nasprotnikov, a tudi oblasti ne bomo pustili brez stroge javne kontrole.
Železnica Rogatec—Brežice Rudolfovo.
V „N, D.“ se breški dopisnik zaganja v posl, Benkoviča, očitajoč mu, da se dovolj ne briga za v-prašanje soteiske železnice, V dopisu se druži brezmejna nevednost s hudobnim zavijanjem resnice. Dopisnik niti ne ve, kaj je baron Bienerth govoril v delegacijah. Saj je vendar avstrijski ministrski predsednik izrečno poudarjal in zagotav-
lja 1 , d a s e bode železnicaRudoliovo— M e 11 i k a—K ar lov ec na vsak način gradila; o tem je cel svet uverjen, samo dopisnik „N. Dnevnika“ tega neče vedeti, da more po neljubih mu osebah udariti. Da se upira ogrska vlada podaljšanju te proge v Dalmacijo skozi Liko radi velikanskih tehničnih težkoč zlasti pri Popini v južnem delu Like, ki bi nerazmerno podražila železnico, to je resnično; ogrska vlada sili v ospredje progo, ki bi se odcepila od proge Zagreb--Brod in bi tekla, ne da bi bilo treba premagati posebne težkoce, po dolini reke Lina do dahnatinske meje (Knina). Ministrski predsednik baron Bienerth je pa izrečno tudi poudarjal, da bode treba belokrajinsko železnico od Karl ovc a naprej podaljšati in zvezati z dalmatinsko železnico. Vse to je breški dopisnik previdno zamolčal, ker se mu ne gre za stvar, ampak hoče le delati razdor. Zato se bomo Še temeljito ž njim pomenili.
Očita se poslancu dr. Benkoviču, da ni storil nič za pospeševanje te zadeve, Ali ni ravno on z o-snovanjem novega odbora In brezobzirno kritiko nedelavnosti starega odbora povzročil, da se je stari odbor vzdramil iz večletnega spanja in začel trasirati? Ali ni ravno on sopovzročil, da je mestna občina Brežice v skrbeh, da se ji zadeva izvije iz rok, sama plačala največji del stroškov tega trasiranja? In s tem se je drugim občinam prihranilo mnogo tisočakov.
Dr. Benkovič je še vedno v stiku s tehniki in se poteguje za to, da novi odbor trasira neke varijante te proge, ker je proga starega odbora v nekaterih delih tehniški nestvor, zlasti prehod čez Savo pri Brežicah; največje važnosti je, da se proga čim ceneje zgradi, ker sicer utegne del projekta starega odbora postati usodepolen za rentabiliteto in izvršljivost celega projekta.
Kako neutemeljeno je hujskanje „Nar. Dnevnika“, sledi že iz dejstva, da je ravno isti dan, to je dne 8. t. m., k’o je dopisnik zmazal svoje skrpucalo ia spustil svojo strupeno puščico, dr, Benkovič prejel pismo, ki je velevažno za usodo tega vprašanja in pomeni velik korak naprej v delovanju novega odbora. „Narodni Dnevnik“ ima pač vedno nesrečo s svojimi hujskarijamL
Dr. Benkovič sam požrtvovalno vodi delo novega odbora, se ne boji nobene zamude časa in izdatkov. Edina ovira, da novi odbor še ni dokončal svoje naloge, je to, ker nekateri interesenti nočejo uvideti, da morajo sami plačati. stroške projekta, katerega si žele; pa tudi to se v kratkem uredi.
Ali naj morda poslanec dr, Benkovič sam plača Še stroške trasiranja? Mesto da dopisnik „Narod. Dnevnika“ hujska, (naj raje poseže v žep r in interesente pouči; s tem bo storil koristno delo, ne pa z zabavljanjem po Časopisih,
Dr, Benkoviču mora pripisovati velik vpliv, ker le njemu očita, da je kriv, ker delo ne napreduje; ali on ne vidi poslanca dr. Ploja, ki tudi zastopa kraje, udeležene pri tej zadevi ? Ali dopisnik ne vidi tudi svojih pristašev v starem odboru, ki niti k sejam ne zahajajo? Kaj pa na to pravi dopisunče?
Dr. Benkovič je kot poslanec v tej zadevi v polni meri storil svojo dolžnost. Revizija trase se bode
O, hvala Bogu za krasno dobrodelnost nekaterih naših ljudi j, obdarjenih le s srednjimi razmerami. Ničesar nimajo odveč, ali vse, kar imajo, radi dele z drugimi, ( ki so ubožnejši od njih; da, in plemenito velikodušnost do od Boga izvoljenih siromakov uče tudi svojo deco. Kolikokrat osramote bogatine, kakor je to storil Kristus v slučaju revne vdove 'v evangeliju ! —
Poslej prinese Jaka juho skoro vsako jutro zgodaj. Le včasih pride popoldne, ko donese v mali košarici redilnejše hrane.
Ob teh prilikah navadno najde Tratnico pokonci, sedečo v starem naslonjaču ob oknu in čakajočo na njega. Obraz se ji vedno razjasni, ko ga ugleda prihajati in sprejme ga s ploho pozdravov. Ni čuda, da ima fantič ženico vedno rajši in rajši, in da se kmalu začne veseliti njenih obiskov.
Nekega jutra jo najde hropečo, z osteklelimi očmi in s smrtno belim obrazom, Jaka je prepričan, da starka umira in njega prva misel je: duhovnik. Ali spominjajoč se, da je njegova mati rekla, da je. ženica luteranka, se premisli in meni, da bi ne škodilo, če bi izmolil par molitev. Poklekne torej ob postelji ter začne na glas kesanje, potem vero, upanje in ljubezen, očenaš in Ceščeno Marijo — same priproste molitve otrokove.
Ko neha, vidi, Ida je bolnici odleglo, in da je njen obraz zavzel zopet navadnejši izraz. Da bi se pa Še bolj okrepčala, ji prigovarja, naj izpije malo tople juhe ter jo pri tem podpira. To jo oživi ter ji pomaga priti zopet k sami sebi,
»Ta slabost“, pravi mu, „me večkrat obide in me pripravi ob vso moč,“
Jaka kot otrok seveda ne ve kaj odgovoriti. Zato ne reče ničesar, ampak svoj strah zamolči.
Ko prihodnjič pride, je bilo popoldne in Trat-nica sedi ob oknu v svojem starem stolu. Njen obraz mu pove, kako dobrodošel I da je. In ko mu seže v roke, se deček ugnezdi na vrh zaboja ter si potisne čepico na teme. Izgubil je vso boječnost do stare duše in razgovarjal se je z njo čisto po domače,
Ženica ni nikdar slabo izgledala, kadar je bila *,nafiksana“, 'kakor je rekel Jaka; ali danes pa se
mu jo je z njeno snažno obleko in predpasnikom, z nenavadno gostimi, mehkimi, belimi lasmi in z njenimi rujavimi, ob pogledu na njega radosti se leske-čimi očmi, še posebno lepo zdelo pogledati. Dečki poznajo te stvari tako dobro kakor odrastli, in kaj čuda, da je bil Jaka ponosen na svojo bolnico!
„Jaka, dečko moj“, pravi T ratnica, „ne morem si tistih lepih molitev, ki si jih zadnjič molil, izbiti iz glave. Jaz nikdar nisem znala nobene molitve, raz-ven Zveličarjeve lastne molitve: „Oče naš, koji si v nebesih.“ Kje pa si se jih ti toliko naučil?“
„O, jaz jih molim vsak dan; naučil sem se jih v šoli. Pa mi ne pravimo: „Oče naš, koji“ — ampak „kateri.“ Ali ne znate kesanja in b,Angel Gospodov“, pa „presveto Srce“ ? Toda pozabil sem, da ste samo luteranka. Kaka Škoda! “ Z dečkovega obraza je odsevalo toliko in tako pristnega sočutja, da se ženica nikakor ni mogla čutiti užaljene,' ampak je ponižno dejala:
„'Morda je res škoda, Jaka, ali nisem bila bolje vzgojena. Pri naši hiši nismo mnogo znali o veri. Pa ali bi mi ne hotel zopet moliti tistih molitev?“
„Rad, seveda!“ pravi Jaka, vesel, da je za kako gotovo rabo. In sname si čepico, poklekne, spoštljivo pokriža, sklene roki ter začne kesanje in druge molitve, ki jih je zadnjič; molil.
Stara Helena ga pozorno opazuje. Njegove oči so povešene in njegove misli zatopljene v molitev. Ko konča, se prekriža, skoči na zaboj, zgane noge podse, j si zasigura čepico ter pravi s čisto drugačnim glasom:
„Ali niso to lepe molitve ? Stare so, kakor katoliška cerkev, in to je cerkev, katero je naš Kristus ustanovil.“
„Ti si videti jako prepričan o tem, Jaka“, pravi ženica. „Kdo pa te je vso to naučil?“
„O, to je v mojem katekizmu“!, f ji odvrne, „pa pri krščanskem nauku sem to tudi) slišal; glejte, jaz sem že opravil prvo sveto obhajilo — sem, veste, že 13 let star,“
„No, o tem se mi pa zdi, da ne razumem mnogo. Nisem še nikdar slišala teh stvari,! ki tebi tako gladko teko z jezika.“
vršila tekom prihodnjega leta; potem pa je še velik korak do izvršitve projekta, ker brez denarja se ne gradi železnic.
Dopisnik „Narodnega Dnevnika“ očita dr. Benkoviču, da je glasoval za nagodbo z Ogrsko. S tem pa samega sebe bije po zobeh, kajti dogovor glede belokranjske železnice ter nje "podaljšanje do Karlovca in dalje je bil ravno del ogrske nagodbe ! Očitno, logika hi močna stran dopisnikova. (Kako pa bi naj se drugače prisililo Ogrsko, da gradi zvezo z belokranjsko železnico, ako ne potom dogovora, nagodbe, katero smatra veleučeni dopisnik za škodljivo, Ali se ne spominjamo, da je dr, Ploj svoj Čas zoper nagodbo glasoval le z ozirom na državnopravne pomisleke Dalmatincev,
Dovolj, kajti z nevednostjo in borniranostjo dopisnika „Narodnega Dnevnika“ se. ne bomo prerekali. Priporočamo te vrstice interesentom v premišljevanje, dopisnik „Narodnega Dnevnika“ pa naj v bodoče bolje nabrusi pero in malo svoje misli zbere,, pred-no kaj napiše !
Odgovorimo sramotilcem!
Viesoljno svobodomiselstvo vganja pravcate orgije. Meni, da je dozorel čas, ko bi lahko izpodkopa^ lo skalo sv, Petra, zato je napelo skrajne sile, da bi doseglo svoj tako zaželjeni cilj. Kot nekak odmev te gonje se mora smatrati govor rimskega župana juda Nathana. Z brezprimerno drznostjo je nesramni Žid, ki je slučajno na županskem stolu večnega mesta, žalil katoliško oerkev in sv, očeta. Žalil je katoliško prepričanje, norčeval se je iz nezmotljivosti sv. očeta in je «celo izustil sledeče stavke:- „iTjradicija o podedovani nezmotljivosti papeža se je resnično naselila v ljudski duši, to se, posebno kaže pri koleri v Apuliji, kjer se ljudstvo zaobljubuje Mariji in kolje zdravnike. Ta nezmotljivost sovraži vsak človeški napredek in zatemnjuje jasni beli dan.“
Umevno je, da so take žalitve razburile ves katoliški svet, Vsepovsod so se vršili sijajni katoliški protestni shodi, ki sp z ogrčenjem obsodili predrznega Žida in vse framasonstvo, ;Eden najbolj sijajnih takih shodov se je vršil na Dunaju, kakor smo že poročali. Posebno dunajski podžupan Porzer je ostro o-žigosal postopanje svojega rimskega kolega. Med drugim je rekel: „Nikoli Še nisem blatil glavarja kake cerkve, katerega spoštujejo tisoči in tisoči. Na* than je pa to storil in ni s tem kršil samo svoje dolžnosti kot politik in omikan človek, ampak tudi kot rimski župan. Pozabil je, da so rimska tla prepojena s krvjo mučenikov, da so umetniške zgradbe, ki krasijo večno mesto, v kolikor niso ostanki antike, izišle iz krščanske dobe in jih je ustvaril umetniški čut papežev. Tisoči in tisoči katoličanov ne gredo v Rim, ker tam županuje Nathan in njegovi verski somišljeniki, i ampak zato, ker je Rim prestolica papežev.“ Akoravno so bile Porzer jeve besede precej o-stre, so jih vendar zbrani tisoči burno odobravali.
Proti Nathanu se je vzdignil protest tudi v delegacijah. Delegata Stumpf in Bugatto, prvi nemški, drugi italijanski krščanski socialee, sta ostro nastopila proti Nathanovim izzivanjem. Stumpf je izvajal: „Gre se za nesramno žaljenje od države prizna-
Jaka ostrmi; pred seboj vidi le staro žensko, mnogo, mnogo starejšo od njega, in ona resnično ne zna niti tistih molitev, ki jih njegovi mali bratci molijo vsak dan, in sploh brez vsakega verskega pouka je. Kaka strašna nevednost! Glej, on bi ji lahko pomagal !
„Poslušajte, Mrs. Tratnik, glejte“, pravi'1 razvneto, „prinesel bom doli svoj katekizem in pa molitvenik, in vam ju bom bral.“
„A, ali boš res, Jakec!“ pravi ona. f „Pa ti ne bo to pretežavno, mesto da bi se šel igrat? O, meni bi bilo to seveda silno po volji. Pogosto premišljujem, če se „Dobri Človek“ v nebesih kedaj spomni sirote, kot sem jaz!“
„Ako mislite našega Zveličarja“*, pravi Jaka in si privzdigne čepico, ' „jaz Še nikdar nisem nikogar slišal, da bi ga tako nazival kot vi; a če mislite njega, on ljubi seveda tudi ljudi, kot ste vi. Cim starejši so in čim revnejši in bolehnejši, tem bolj jih ima rad. Jaz to za gotovo vem. Saj pravijo tako mati in sestre in pa župnik v šoli! Jutri prinesem doli svoje knjige, da bodete pripravljeni, Mrs, Tratnik! “ in Jaka skoči z zaboja ter izgine.
Jaka je bil mož-beseda. Drugi dan res prinese mali katekizem seboj in čita r od prve strani' naprej skozi več poglavij, odgovarjajoč na vprašanja, s katerimi ga ženica neprestano prekinjuje; in odgovarjal je pravilno, Čutil je, 'da pomaga človeški duši. Polastil se ga je misijonski duh in on mu je sledil, kakor so modri kralji sledili zvezdi.
Poslej ni nikdar zamudil niti dneva, dokler ni prišel skozi cel katekizem -- skozi vero, zakramente in zapovedi. Resnejšega učitelja res ni imel noben u-čenec, in noben učitelj nikdar pazljivejšega učenca. Stari Heleni se je počasi danilo. Milost božja je prihajala v njeno ubogo, mračno dušo. Naposled pa le> pravi:
„Jaka, ali veš, kaj sem vse te dni mislila?“ „Ne“, pravi Jaka, „kaj pa?“
„Da je čas, da sem krščena in postanem katm ličanka.“
»Ali res to mislite?“ (pravi Jaka in skoči pokonci. Ni vedel nebroj misli in preizkusov, ki so še
ne verske družbe, za frivolno zaničevanje njenih naprav in njenega glavarja, papeža. Človek bi mislil, da bo vlada z ravno tako energijo zavrnila žalitve proti kat, cerkvi, ki so bile res izgovorjene, kakor se Je to zgodilo ,pri boromejski encikliki, ko se je 'šlo samo za namišljeno žaljenje protestantov. Toda že pre-velikokrat se je opažalo, da nima vlada nikake sile, ako se gre za katolike, zato se tudi ne more zahtevati, da bi bila ogorčena, če judovski framason Nathan, ki slučajno zavzema kurulični stol večnega mesta, blati in natolcuje katoliško cerkev. -Se malokrat je kdo tako žalil katoliško cerkev in njenega glavarja, kakor je to storil rimski župan in to je še tem obtežilnejše, ker so žalitve padle ravno iz tega mesta. Nezaslišano zasmehovanje je vzbudilo v celi Italiji opravičeno ogorčenje ( in je bilo -energično zavrnjeno, (Papež sam je protestiraß in se obrnil v noti na vlado. Ni samo pravica, ampak dolžnost katolikov je, da energično protestirajo, če se jih žali v njihovih najsvetejših čustvih.“
Kakor čujemo, tais’ijo na Kranjskem prirediti veliko protestno zborovanje proti svobodomiselnim izzivanjem. V nedeljo dne 20. t. m. še ima vršiti v Ljubljani velika protestna katoliška manifestacija,
Mi odobravamo to misel naših kranjskih soro-jakov jn se že sedaj v .polnem obsegu pridružujemo njihovemu protestu, Mi si nočemo več pustiti f žaliti našega katoliškega verskega prepričanja j in mi ne pustimo še nadalje blatiti sv, očeta. 'Mi hočemo biti enakopravni in enakovredni in- zahtevamo, da postane sv. oče suveren, svoboden in neodvisen.
Stavke leta 1909.
Avstrijski delavski statistični urad trgovskega ministrstva je izdal te dni statistično poročilo o delavskih stavkah in odpustitvi delavcev v; Avstriji leta
1909.	Ta statistika nam predočuje tužno sliko žalostnega gospodarskega položaja 'delavcev. Iz nje je razvidno, da se je Število podjetij, kjer je izbruhnil štrajk, in Štrajkujočih delavcev proti prejšnjemu letu razmeroma zelo zmanjšalo. A nasproti temui pa se je zelo zvišalo Število odpuščenih delavcev. Leti 1906 in 1907 sta stali v dobi ugodne konjunkture; ti dve leti se je pojavilo v naši državi tudi največ Štrajkov, dočim sta leti 1908 in 1909 v znamenju gospodarske depresije izkazali največje, število iz obrtnih in industrijskih podjetij izključenih delavcev. Zanimive so statistike o razvoju Štrajka v zadnjih letih.
Le‘o;	število	v podjetjih:	število	štrajkajočih
	itr&jkot:		itnjkajoiih:	dni:
1903	686	3803	99591	1151310
1906	1083	6048	153688	2191815
1907	1086	6130	176689	2087523
1908	721	2702	78562	1011036
1909	580	1741	61978	729309
Od leta 1900 do 1910 je bilo v Avstriji skupno 5731 Štrajkov v 27766 podjetjih, V tej dobi je Štrajkalo 888519 delavcev. Skupno Število delavnih dni, v katerih se je Štrajkalo, pa znaša v teh devetih letih 12,203.942. Od 580 štrajkov v letu 1909 jih je zadelo 421 velika podjetja, 145 srednje in manjše obrti, in samo 14 male delavnice. 61.9-78 Štrajkujočih se deli v 53,337 moških in 8641 ženskih delavcev; 2124 jih je bilo v starosti pod 16 leti, 59,854 pa starejših; 42,678 je bilo izučenih, 19045 neizuČenih, in 255 vajencev, V
tekom dolgih ur, ko njega ni bilo tam, vrstili v glavi in srcu stare Helene.
„Da, to mislim in to hočem!“
„Potem moram pa poklicati župnika“, pravi
(Taka.
„Pokliči, kogar hočeš, samo da se mi moja želja izpolni,“ —
-Tako je prišel Jaka k meni.
Iznenadilo me je, ko sem čul podrobnosti, ki sem jih baš sedaj popisal. Odhitel sem r k T ratnici. Dasi je Še lazila okrog ter opravljala mala domača dela, sem pa vendar takoj uvidel, da je z njenim življenjem že silno pri koncu.
Stavil sem ji nekaj vprašanj in se kmalu prepričal, da je moj ministrant ‘Jaka Rjavec, mali, dragi dečko, to dušo resnično in istinito pripeljal do cerkvenih vrat. Ona je bila njegova izpreobrnjenka, ne da bi bil jaz, ki sem le par blokov živel od bednega doma te sirote, sploh vedel za njeno bivanje.
Prosila me je, naj bi jo krstu, ker še ni bila krščena niti po luteransko, in obljubil sem ji, da jo bom prihodnji dan.
Obiskal sem Jakovo mater, ki mi je povedala vse, kar je vedela o tej zadevi: kako je pospravljala po Tiratničnii koči in kako je vsaki dan pošiljala tja Jaketa s hrano. Obljubila mi je, da zopet stopi tja ter pripravi vse potrebno za krst.
Tako je tudi storila f in prihodnji dan f je bila stara Helena krščena. Jaka je bil za botra in zadržal se je častitljivo kot angel,
Posetil sem jo še parkrat, potem pa sem ji dal prvo sveto obhajilo. 'Zraven je bil tudi Jaka ter je bral lepe zahvalne molitve f po f svetem obhajilu, ko sem obhajal.
Videti je bilo prav, kakor da bi bil Bog njeno življenje podaljšal samo, da bi dovršil zveličanje njene duše.
Po svojem prejemu svetih zakramentov1 f je oči-vidno postajala mirnejša in slabejša, in nekega popoldne sem jo dejal v sveto poslednjo olje > na njeno prošnjo.
402 štrajkih so bili udeleženi samo moški, v 18 samo ženske; v 517 slučajih so imeli večino moški, v 63. pa ženske. Izučeni delavci so imeli odločujočo večino v 430. štrajkih, neizučeni pa v 142 slučajih.
Statistika zaznamuje največ štrajkov na Češkem in Nižje-Avstrijskem. Na posamezne obrti in industri-jelne stroke odpade sledeče razmerje: 21.064 rudarjev (34%), 10.478 delavcev v tekstilni industriji (16’9 %), 8274 stavbenih delavcev (13’3%), 7050 steklarskih, lončarskih in kamnoseških delavcev (li’4%), 2888 lesnih in rezbarskih delavcev (4’7%), 2617 delavcev v tovarnah za stroje (4’3%), 2408 delavcev v tovarnah za obleko in obuvala (4T%), 11901 delavcev v delavnicah za živila (1’8%), 1005 delavcev in uslužbencev v trgovinah (0’9%), 499 delavcev v grafični obrti 0’8%), 396 delavcev v papirni industriji (0’6 %). Na delavce v rudnikih in tekstilni industriji odpade torej več kot polovica štrajkujočih delavcev, 275 štrajkov je trajalo 5 dni, 100 6 do 10 dni, 62 11 do 15 dni, 48 od 16 do 25 dni, 37 od 46 do 90 dni, 17 pa nad 90 dni. Povod k štrajku je dala v 327 slučajih nezadovoljnost s plačilom, v 84. slučajih predolgi delavni čas, v 74. slučajih odpuščenje delavcev ali delavskih zaupnikov, zaradi „nepriljubljenih“ delavcev (finta socialnih demokratov, proti krščanskim socialcem) v 32. slučajih, nezadovoljnost z delavskim redom v 32. slučajih, redukcija plač v 29, slučajih, nepriljubljeni predstojniki v 16. slučajih, iz raznih drugih vzrokov v 82. slučajih.
434 Štrajkov se smatra kot napadalne, 101 pa kot obrambni. Uspeh je bil v 124, slučajih popolen, v 274. pa se je deloma ugodilo zahtevam štrajkujočih, v 202, slučajih pa se zaznamuje popolni neuspeh.
Popolnih izključitev je bilo 29 proti 35 v letu 1908, Izključitve so se izvršile v 741 podjetjih. Število izključenih delavcev znaša 18165, Sprejelo se je v delo zopet 468 izključenih delavcev. Izključitev je bilo na Češkem 11, na Nižjeavstrijskem 20, na Primorskem 2, v drugih deželah pa po ena izključitev.
Zanimivo je, da se je Število izključitev leta 1909 proti onemu leta 1909 sicer zmanjšalo, število odpuščenih delavcev pa se je podvojilo.
Tečaj za nadzorstv o zadrug v Celju.
O priliki revizij se je splošno dognalo, da pri večini zadrug nadzorstvo ne posluje. Vzrok temu nedostatku je skoro povsod dejstvo, da člani nadzorstva ne poznajo svojih dolžnosti in ne znajo izvrševati svojega posla,
Ker je pa neobliod.no potrebno, da se tudi nadzorstvo pritegne k, delovanju, zato moramo skrbeti za to, da dobi nadzorstvo potreben pouk. V to svrho se priredi
dne 23. i n 24, n o v e m b r a 1910 poučen tečaj za nadzorstvo v Celju v hotelu „Beli vol“.
Začetek tečaja je dne 23. novembra 1910 ob 10. uri dopoldne.
Konec tečaja je dne 24, novembra 1910 ob 4. liri popoldne.
V s p o r e d:
1.	Dolžnost nadzorstva v smislu določb zakona, pravil in poslovnika,
2.	O občnih zborih, sejali nadzorstva in sestavi zapisnikov.
Bil je navzoč tudi Jaka, in z njegovega resnega otroškega obraza sem mogel čitati, da je bil globoko ginjen. Njena ljubezen do fantiča je bila prav prisrčna, Čutila se je kar srečno, samo da ga je videla v sobi.
Zdelo se mi je pametnejše, da se pri njenem negotovem stanjjU ne zanašam na noben slučaj. Zato ji podelim zadnjo odvezo ■ in po par tolažilnih besedah odidem.
Drugo jutro po maši grem zopet tja k njeni koči ter najdem Jaka na kolenih poleg njene borne a snažne postelje. Deček se niti ne gane, ko si odprem duri
En pogled zadostuje: stara Helena je. mrtva. Obraz ji je bel kakor mramor, oči zaprte in na ustnicah nežen materinski nasmeh.
Človek bi je skoro ne spoznal, tako mirno in ljubeznjivo je njeno obličje. Bujni beli lasje so ji pomaknjeni nazaj na belo čelo in okrog temena, kar ji plemeniti obraz dela čudovito častitljiv; izgleda prav kakor da bi bila nekako s srebrno krono ovenčana.
Tedaj pa se Jaka ozre kvišku in jok mu zaduši glas, ko izpregovori:
„Father, ravno tedaj, ko sem vstopil v sobo, je umrla; samo prav malo nasmehnila se je in dejala: „Bog te blagoslovi, Jaka“, potem pa je zatisnila oči. Kar verjeti nisem mogel, da je umirala, 'Ali je res mrtva, father?*
Položil sem mojemu mlademu apostolu roko na
ramo.
„Da, Jaka, mrtva je in v nebesih, in ti, dečko moj, si ji pomagal tja gori!“
Zvedeli smo od urada ubožnice, da je njen mož
mrtev.
Ubogo Heleno pa smo pokopali z veliko mašo, ter ji dali kotiček na našem katoliškem pokopališču. rJaka in jaz sva bila edina žalovalca, ki sva stala ob skromnem grobu.
£D»I1» prlhoAntUJ
3.	Kako naj pregleduje nadzorstvo knjigovodstvo in poslovanje zadrug (na podlagi izdelanih formularjev, katere dobi vsak udeleženec v roke).
V sredo, dne 23, novembra ob 8. uri zvečer zabavni večer pri „Belem volu“!
Dolžnost vsake zadruge v okrajih:	Celje,
Rogatec, Šmarje, Vransko, ,G o r n j i Grad, Slov. Gradec, Sevnica, Laško, Kozje, Brežice in Šoštanj je, da pošlje h tečaju enega člana nadzorstva!
Prosimo, da nam v najkrajšem Času javite imena udeležencev!
Z zadružnim pozdravom
Dr, Jos. Hobnjec,	Vlado Pušenjak.
Politični pregled.
f	Dr. Šušteršič.
Komaj je izustil dr. Šušteršič v delegacijah zadnjo besedo svojega, znamenitega govora, že so se vrgli nanj vsi slovenski liberalci kot lačni psi, da se maščujejo nad njim za udarce, ki jim jih daje njegova stranka dan za dnevom. Posebno Plojevi hlapci so komaj čakali trenutka, da se vržejo z vso steklino na sovražnega dr. Šušteršiča. Prvi glas v tem koru fma celjski /„Narodni Dnevnik“, kateri je pri šoštanjskih Woschnaggih zastonj iskal „gospodarske“ podpore, a jo je sedaj našel pri zapuščenem hofratu, Kakor neumni Avgust v cirkusih prevrača vsled tega celjski dnevnik politične kozolce ter vabi ljudi, da si ogledajo Plojeva nenarodna dejanja v politiki kot izredno zaslužna za slov, narod. 'Zasbiga Plojeva leži v tem, da je hvalil zvezo z Nemčijo in pa politiko Burianovo. Dr. Šušteršič je pač povedal, rda je pri današnjih razmerah frozveza edino mogoča forma zunanje politike, a da vsled inlluenciranja Nemcev in Italijanov kot Slovan ne more glasovati za proračun zunanjega ministrstva. iTo je celo kaj drugega, kakor Plojev nastop, ki poje slavo nemški zvezi in glasuje tudi za proračun, ne glede na slab vpliv te zveze na naše notranje razmere
Delegacije.
V	plenarni seji dne 9. t. m. so govorili Udržal, Kozlowski, Renner, Nitsche, Klofač in minister Aeh-renthal. Udržal je povdarjal, da stremijo agrarci za tem, da bi postavili industrijo v službo poljedelstva, ter spravili vse narodno gospodarstvo na zdravo podlago. V nadalnjem svojem govoru se je odločno zavaroval proti temu, da bi bili Cehi antimilitaristični ali da bi gojiji veleizdajniške težnje. Cehi potrebujejo sami močno armado in tudi veleizdajcev ne rabijo, ter bodo z njimi sami obračunali. •Zaključil je, da Avstrija ne more biti ne pangermanska in tudi ne panslovanska, ampak vsi narodi f morajo postati enakopravni, Avstrija mora biti vsem narodom pravična. Kozlowsk'i se je pritoževal čez težavno in žalostno vlogo, ki jo Igrajo Poljaki v Prusiji in na Ruskem.
Delegat Renner je povdarjal v svojem govoru, da zasleduje avstrijska zunanja politika le dinastične interese, i pri čimer so ji pa interesi avstrijskega ljudstva popolnoma tuji. Za Rennerjem je govoril jako obširno delegat Klofač, V svojem govoru je povdarjal delegat Klofač, da avstrijski Slovani nikakor ne zahtevajo od avstrijskega zunanjega ministra, da vodi Nemčiji sovražno politiko. Tudi Slovani vedo ceniti zvezo in prijateljstvo z Nemčijo, če se ta drži v gotovih mejah. Za njim govori Še delegat Stumpf, na kar odgovarja zunanji minister grof Aehrenthal obširno na razne kritike in vprašanja, Z ostrimi besedami, kakršnih grof Aehrenthal, v avstrijskih delegacijah Še nikdar rabil ni, f se dotika f zlasti Rennerja. On imenuje socialne demokrate ( stranko nereda in patetično izjavlja, da so ga globoko užalile besede o nemškem cesarju.
V	današnji seji dne 10. novembra je govoril delegat Nemec (češki socialdemokrat) ter se pritoževal, da je grof Aehrenthal nastopil v svojemu govoru proti prazni politiki socialdemokratov. Poljak Jedrzejo-vicz je dokazoval, da Bosna ne pripada Ogrski, ampak tudi Avstriji. Ceh dr. Kramar je trdil, kar je že dr. Šušteršič prej mnogo bolj precizno označil, da zveza z Nemčijo ni stvar srca, ampak le razuma, ki dobro presodi sedanjo situacijo v Evropi. Delegat Dobernig je seveda najprej povzdigoval zvezo z Nemčijo, denunciral Slovane zaradi simpatiziranja z Rusi, potem pa govoril po svoje p jugoslovanskem vprašanju in o trializmu. Izreče se proti trializmu, ker bi za državo hastale s tem le nove krize. S stališča Nemcev in osobito alpskih Nemcev mora povdarjati, da se Nemci ne bodo dali pregnati od morja in se bodo z vsemi silami proti temu branili. Opozarja na okrepljenje slovantsva na jugu, kar bi naj tudi Italijane na Primorskem vznemirjalo. Vsled tega bi bilo dobro, da bi se Italijani kmalu zavedli, kje se. nahajajo njihovi naravni zavezniki. Delegat dr. Lecher o-pozarja, da bi se morali Nemci in Mažari; mnogo bolj zavedati, kako se je vsled aneksije Bosne povečal v-pliv Slovanov v državi.
Govorili so še delegat je Horsky, (kat. nar. Ceh), German (Poljak), Eazvorka (češki agrarec), Pittoni (ital. soeialdem.), Bugatto (kat. nar. Italijan), Seitz (dunajski soeialdem.), Axmann (kršč. soclalec). Dr. Bugatto je napadal rimskega župana Natliana zaradi žaljivega govora proti sv. očetu, soci j Pittoni ga je seveda vzel v varstvo ter dokazoval1, da med Italijani ni iredente.
Nato se zaključi generalna debata.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Dne 10. t. m. so so še§U. v'pisarni namestnika najvišjega deželnega, maršala dr, Urbana načelniki posameznih čeških in nemških deželnozborskih strank Jer še nadalje posvetovali o češko-nemški spravni akciji. jCeŠJki poslanci vstrajajo pri tem, da se mora istočasno z reformo deželnega reda rešiti tudi vsaj jezikovno vprašanje. Nemcem pa se zdi dosedanja o-snova, jezikovnega zakona nesprejemljiva. In glede manjšinskega Šolstva deia zlasti finančno vprašanje velike težkoče. Konferenca, je končala brez pozitivnega vspeha in se nadaljuje danes,
Dne 10. L m, popoldne ' so imeli načelniki čeških deželnozborskih strank pri dr. Škardi konferenco, v kateri se je razpravljalo o kompromisnih predlogih konservativnega veleposestva. Zfvečer ob 6, uri so se sestali nemški deželni poslanci k plenarni seji, v kateri so se bavili s češko-nemško spravno akcijo. Dr. Eppinger se je zlasti zavzemal za to, da naj Nemci dovolijo v češkem deželnem zboru proračunski provizorij.
Krščansko-socialna stranka v Trstu.
Primorsko namestništvo je potrdilo pravila novega društva: Partito eristiano sociale, V Trstu dobimo torej novo politično stranko. .Ob vsakih volitvah se je porajalo nekaj sličnega, a vspehov ni bilo. Nastopali so razni „patriotici“, partito popolare itd., a do prave formacije s.tranke ni nikdar prišlo, V Trstu je pač težavno prodreti s krščanskimi in patrfotičnimi idejami in Še mnogo vode gotovo poteče v morje, pre-dno se posreči vcepiti te ideje v tržaško ljudstvo. Glasilo nove stranke bo bržkone že obstoječi „Corri-ere Adriatico,“
Iz življenja ogrskih Slovakov.
Na Ogrskem se vrše volitve v komitatne odbore. Te volitve so velikega pomena. Ogrska država ni namreč, kakor tostranska država, razdeljena na okraje,, temveč na župe, ali komitate, Ta razdelitev na komitate je bila vedno glavna zaslomba m užarske moči. Razveseljivo je, da imajo Slovaki pri letošnjih ko-mitatnih volitvah uspehe. Lepo zmago so dosegli Slovaki v požunskem komitatu. Slovaki so dobili 15 novih mandatov. Dobro so se držali v Ziagorju. Pri prejšnjih volitvah so dobili Slovaki samo 4 mandate, letos 16, Mažaroni so imeli prej 19 mandatov, letos jih imajo samo 6, V Predgorju so imeli Slovaki 5, Mažaroni 37; pri letošnjih volitvah'je bilo izvoljenih 8 Slovakov, 34 Mažaronov, Vseh skupaj je bilo izvoljenih 24 slovaških članov komitatnega odbora, razven teh je Še 22 Slovakov, ki so bili izvoljeni pred tremi leti. Slovaki imajo torej v tem okraju 50 zavednih zastopnikov, Slovaške časnikarje Še vedno kruto zasledujejo. Urednik turčansko-svetomartinskih „Nar. Növin“, Jos. Skultely, Je bil pred budimpeštanskim porotnim' sodiščem obsojen na mesec dni ječe, na globo 400 K in v plačilo sodnih stroškov, in sicer edino-le zaradi tega, ker je zavračal laži izdajatelja mažaronskega lista za Slovake „Krajana“ in dopisnika „Budapesti Hirlapa“, dr. Geröja, s katerim je očital Slovakom, da vzgojujejo svoj naraščaj panslavistično za Rusijo, Gero je med drugim napisal, da hodijo dijaki v Ma~ tinu v ruski uniformi, se rusko uče in pojo rusko himno. Čeprav je bilo dokazano, da je vse to laž, je bil vendar Skultety obsojen. Pač lepe razmere za kulturno državo!
Poštorna padla.
Dne 9. novembra so se končale občinske volitve v PoŠtorni. Zmagala je združena nemška in nem-škutarska lista. Cehi imajo sedaj v občinskem svetu od 24 odbornikov samo tri svoje zastopnike. Pritisk od nemške strani je bil velik.
Vseslovanska razstava v Pragi 1913.
Slovanski kongres v Pragi je sklenil, da se ima leta 1913 prirediti vseslovanska razstava y Moskvi, Na letošnjem kongresu v Sofiji pa se je na predlog Rusa Aleksandra plem, Stakoviča zaključilo, da se ta razstava odgodi , do leta 1913. Sedaj pa je češki odbor v Pragi sklenil, vseslovansko razstavo prirediti Seta 1913 v Pragi, Priredil jo bo glavni slov an. ski odbor, ki bo štel 14 Rusov, 8 Poljakov, 8 Cehov, Slovakov in lužiških Srbov, 4 Srbe, 3 Hrvate, 3 Bolgare in 2 Slovenca, Glavni odbor bodo podpirali ruski, poljski, češki, srbski, bolgarški, hrvaški in slovenski pododbori. Cim bodo izbrani ti pododbori., se bo takoj pričelo z nadaljnim delom. Na razstavi bo zastopana umetnost, 'narodna povest slovanskih narodov, književnost, parobrodstvo, obrt, trgovina, poljedelstvo, kultura, tehnika, arhitektura f in denarni zavodi, i,
Hrvaški sabor.
V; novem hrvaškem saboru je od izvoljenih poslancev 65 Hrvatov, 22 Srbov in 1 Nemec. Po poklicu je 33 odvetnikov, 13 svečenikov, 5 vseučiliščnili profesorjev. 2 poslanca sta lekarnarja in 3 so zdravniki. En poslanec je Žid.
Slovansko gibanje v Srbiji
se Širi čimdalje, bolj. V Belgradu so ustanovili „Srb-sko-ruski krožek“, kateremu stojijo na čelu razni srbski državniki in politiki, Ta krožek organizuje „slovanske dneve“ s književno in narodopisno razstavo. Izključena je pri tem vsaka politika. Prvi dan bo posvečen Rusiji. ,	y
Raznoterosti.
Iz Sole. Pri Sv, Juriju v Slov. gor, je razpisano na tamošnji petrazrednici! mesto učiteljice, Sola je v II, krajevnem razredu. Prošnje do 10. dec. na tamošnji krajni Šolski svet,
O nadučitelja Bresnik u se nam poroča od Sv. Petra niže Maribora, da je hotel pred nekaj leti postati šolski vodja na neki še nezidani Šoli v GruŠovi. Potegoval se je kot .šolski ogleda na vse mogoče načine za to šolo. Nekateri posilinemci so se dali od. njega pregovoriti, da so delali za tisto enorazrcdno poneumnevalnico, ki tu stala 22.000 K in to bi plačeval kmet, Bresnik pa bi bil šolski vodja na šoli v prvem plačilnem razredu, Bresnik namreč potrebuje denar in dosti denarja, Kaj je f Šulverein ' pridobil ž njim, bo se sam prepričal. Bogu hvaDa, da tega človeka nismo dobilir v našo lepo, ' slovensko Grušovo. Po večletnem, neumornem delu se je takratnemu Ö. gospodu kaplanu 'Jožefu Krajncu posrečilo zavleči in odgoditi stavbo tiste Šole za pet let ali morda za večne čase. Ko pa je Bresnik videl, da tu ne bo nič s službo v prvem plačilnem razredu in bi se z ljudmi moral prepirati, pa. je šel v Ceršak iskat sreče na nemško šolo, slovenski tako ne zna,' in pravijo, da nemški tudi ne.
Lepo je avanziral znani" nadučitelj Bresnik. Nekdaj je bil nadučitelj fha trirazrednici v Žitalah, potem nadučitelj v Smarjeü ob Pesnici, za par let že nadučitelj na petrazrednici v Jarenini; pa tudi tukaj ni mogel obstati (zakaj ne? Popišite nam to, dragi Ja-reninčani!), in sedaj je šolski vodja, ne, ne, rector Magnificus na enorazredni šoli, kjer ima 7 učencev, v Ceršaku! Dobri nadučitelji ostanejo navadno vedno na enem mestu, Bresnik pa se je sploh selil. Zakaj neki, gospod rector Magniiicus? So ,vam povsod postala tla vroča?
O slaviziranju naših železnic ( milo toži znana „Deutschniationale Korrespondenz“, ker je dobil na Jesenicah, torej na izključno slovenski zemlji, koncesijo za kolodvorsko restavracijo Slovenec, Kje pa je zapisano, da moramo imeti na Slovenskem Nemce za restavratorje ?!
Proti obstrukciji. V eirkularju, ki se Širi med liberalnim učiteljstvom v svrho, da se organizira z Nemci in nemškutarji skupaj bdpoi* proti slovenski obstrukciji, je seveda tudi mnogo neresnic. !Na primer da Planina ne bode dobila vodovoda. (Toda vsi Planinci že pijejo vodo iz novega vodovoda! Železnica Ptuj—Rogatec se ne bi zidala, tudi če bi ne bilo obstrukcije, to ve vsak otrok. Podpore po uimah se dobijo kot prej, ker je namreč tudi prej samo država dajala podpore. Ko je bila suša, je Štajerski deželni odbor odločno zahteval, da se naj pri razdeljevanju deželne podpore ozira na Zgornji in Srednji Stajer. Tako se je tudi zgodilo! da je od 40.000 K prišlo na Spodnji Stajer lie 5000 K, < in nobeno glavarstvo ni vedelo, kako bi razdelilb svotice, ki so prišle na posamezne okraje, Ce drugi niso, gotovo liberalni učitelji ne bodo mogli slovenski obstrukciji do živega. So premalo brihtni, prpmalo podkovani! Nobena obstrukcija ni bila tako utemeljena kakor naša slovenska, zato jo bo težko spraviti s cirkularji s sveta!
Žal! Učiteljstvo v svojemr pozornost vzbujajočem eirkularju, v katerem se tako prostaško govori o naši slovenski mladini, pravi tudi, da se je kmetijska Šola v Sl Juriju ob juž. žel. ž a 1 že otvorila. Zakaj žal? To nam je v ustih Slovenca popolnoma neraz-. umljivo. (Edino pri tej Šoli se torej jezijo, da je obstrukcija ni zabranila. To je pač zelo kuriozna jeza!’
Mladeniči — svinje. Cirkular, ki kroži med u-čiteljsfvom in na katerem se imenujejo naši slovenski mladeniči z neprimernim prostaštvom f svinje,' Id po-svinjijo šole, vzbuja med poštenim učiteljstvom, v kolikor ne trobi v liberalni rog, vendar tudi, ogorčenje. To nam dokazuje dejstvo, da dobivamo ravno iz teh krogov cirkulare z opazkami velike nezadovoljnosti. Proti taki žalitvi se mora naše ljudstvo odločno za’ varovati. Slovenski mladeniči, združite se, da protestirate proti najpodlejšemu zasramovanju, ki se je ke-daj zgodilo na slovenski zemlji. Noč in dan naj vam zveni po ušesih, da vas liberalci v svojih tajnih cir-kularjih imenujejo svinje.
„Straža.“ 'Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža“ na Dunaju, 'Prihodnja slovenska služba božja se vrši v nedeljo dne 13. t. m, ob 3. uri popoldne v cerkvi sv. Antona (Dunaj, iXV., Pouthon-gasse 16). Uljudno vabimo na Martinov večer, ki ga priredi „Straža“ s prijaznim sodelovanjem slovenskega katoliškega akademičnega društva „Danica“ in hrvaškega katoliškegar akademičnega i društva ^Hrvatska“ v nedeljo dne 13. t. m. v dvorani „Zur schö-nenen Schäferin“" (VI., fGumpendorferstrasse 104). Vspored: 1. M. Bajuk: Na vasi (tamb. zbor). 2, J. Aljaž: Ne tožim (mešan zbor). *3. Katkič: Z Bogom more (tamb. zbor). 4. "Dr. B. Ipavec: Slovenska dežela (mešan zbor). 5. a) G. Piliš: Elegija Trubadura (tamb. zbor), b) P. Mascagni: Intermezzo iz „Cavalieri a rusficana“ (tamb. zbor), 6. —: Vprašaš,ö’mu da sem Slovenka (mešan, zbor). 7. Martinova gos. 8. ..Pri gospodi.“ Šal uigra' v dveh dejanjih — A. Čadež. Blagajna se odpre ob %6. uri. (Začetek ob %7. uri. Vstopnina za nečlane 40 vin., člani prosti (legitimacije). Prostovoljni darovi fv pokritje precejšnih stroškov se hvaležno sprejemajo. Zaostalo Članarino se lahko poravna pri blagajni. — V nedeljo dne 20. t. m, bo v cerkvi sv. Antona (XV., Pouthopgasse 16) ob 10. uri dopoldne sveta maša za žive in za mrtve ude društva „Straže.“, Prosimo,, da se sv. maše ude-
leži vsttfc, komur je le količkaj mogoče. Knjige družbe sv, Mohorja so prišle in jih udje dobijo pri društvenemu podpredsedniku gospodu Kvasu, ki tudi že sprejema naročnino za prihodnje leto. Pristopajte k tej prekoristni družbi jn- agitirajte, da tudi drugi pristopijo. - - Odbor.	;
Opirajoč se na par. 19 üskoynega zakona prosiva, da priobčite k notici „Dr, Stikerju v Brežicah bi svetovali . , priobčeni dne 4. 11. t. 1, M. 126 v. r■ vašem cenjenem listu, sledeči popravek: Ni res, da bi pošiljala „Nar. Dnevniku“ neresnična poročila o klerikalnih organizacijah, res pa je, da nisva poslala neresničnih in sploh nikakšnih poročil „Nar. Dnevniku“ o klerikalnih organizacijah, Z odličnim spoštovanjem i v dr. Ljudevit Stiker, , bdvetnik v Brežicah, Andrej Levak, veleposestnik v Brežicah,
Kontrolnih zborov neaktivnega vojaštva, vojno mornarice in deželne brambe ( v letošnjem letu glasom odločbe ministrstva za deželno hrambo in vojnega ministrstva ne bo,	v
„Slavisches Tagblatt.“ Na Dunaju je začel izhajati z dnem 7, novembrom list pod gornjim našlo? vom. Pravi, da je „unparteiisches Organ zur Wahrung und Förderung slavischer Interessen.“ Kot urednik se podpisuje gospod M. J eri nič, ki je obenem tudi poročevalec za Zvezo južnih Slovanov v državni zbornici. Iz do sedaj nam došlih številk je še težko spoznati, katera pota bo nov list hodil,.
Tobak bo dražji, V naši državi, kakor tudi na Ogrskem, se prihodnje leto podraži tobak, smodke in cigarete. V naši državni polovici stopijo višje cene v veljavo Še-le s 1. julijem 1911, na Ogrskem pa že začetkom novega leta. Oba finančna ministra sta izračunala, da bo že prvo leto prejela državna blagajna po 10 milijonov kron več dohodkov. JCene se zvišajo pri vseh tobačnih vrstah. Cena zavoju navadnega tobaka ,se ne bo zvišala, a zmanjšala, se bo teža vsebine za 5 gramov. Priproste smodke in cigarete se podražijo po 1 v, finejše pa za 2 v. Ob enem s podra-ženjem pa se bo zboljšala tudi kakovost tobačnih izdelkov, Tobak za nuhanje se pa sploh nič ne podraži.
Darila za muzej. Zgodovinski in ( narodopisni oddelek. Darovali so zadnji čas:
M,	Strnad pri Sv. Benediktu v Slov. goricah
4	stare knjige in pesmarico v rokopisu, Ji, A. Glonar in M. V, Brezovnik večjo zbirko knjig*
P.	Markovič, akademični slikar v Rožeku na Koroškem, naprsni relikvijar ( iz prve polovice 18,: stoletja z žepičem, Jak, Božič, stud. iur. 1 srebrnjak Leopolda L, Mih, Kurenf, geod,, 4 bakrene rimske novce, najdene v Sevnici, prof. Bezenšek 2 srbska novca, dr, J. Vošnjak v Slov, Bistrici 200 let staro ključavnico, 1 medaljo in 10 starih novcev, Al. Kramberger, gimnaz., star oblič z letnico 1549in l755, Fr. Strnad staro knjigo, g. Plepelec, župnik pri Sv. Emi, star novec, hrbtenico predpot, živali, Kuzmičev evangelij, g. J. Vreže, c. kr. učit. profesor v Mariboru, staro podobico jareninske. Matere božje, Fr, Pollak, farmaceut v Ptuju, 3 neolitska dleta, in 1 sekiro iz okolice Sv. Tomaža, brončeno zaponko in več drugih drobnih predmetov iz gomil pod Ptujsko goro,
5	lončarskih posod z raznimi nakraski, 2 tobačni pipi, izrezljano škatljo domačega dela za kresilo, meden ženski pas, Josip Pajtler, Sv. Lovrenc fiad Mariborom (po gospodu Stafu) (žensko jopico^ kapo in 2 peči, Alojzij Rakovec, 24 avstr, denarjev, zob predpotopne živali, F. Pograjc 2 stara kenarja, Stef. Pivec 2 rimska denarja, V, Janžekovič, župnik v Svečini, okamenine morske školjke, V. Mikuš, župnik v St. Juriju ob juž. žel., starinski meč, Fr. Horvat, slikar v Mariboru, starinsko bodalo, Fel. Stegnar 3 srebrne rimske novce, IJ. Pesek, posestnik v St. Janžu na Dr. polju, 2 majoliki, J, Cede, župnik v Studenicah,1 srednjeveški novec, f g. J, Vesenjak 9 dalmatinskih pisank, J. TiaŠnar, oand. iur., 12 starih novcev, Jos. Lončarič, kaplan v Št. Juriju ob Tab,,
6	starih knjig, staro prerokovanje f (v rokopisu), „hišni žegen" (tiskan) in 7 podobic, prof. Kaspret v Gradcu i več knjig zgodovinske vsebine, :;Fr. Podobnik, nadučitelj v p. v Mariboru Murkov Slovar, nekdaj last Stanka Vraza, Al. Onišak v Veržeju starinsko lončeno posodo, M. Kapun v Veržeju posodbo ih pripravo za prejo, Fr. Ver v Vičavi odlomke prezgo-dovinske 'posodbe. Vsem rodoljubom se muzej prav, toplo priporoča, da mu pridobivajo zgodovinskih ih narodopisnih predmetov.
Narodno-obrambno delo.
Nasilstva šulferanjska kličejo Slovence na odločen odpor.
Odkar sp udeležujejo glavnih zborovanj nemškega Šulierajna. ministri in jim pošiljajo svoje simpatije s pozdravi, si upa vodstvo in člani posameznih podružnic že preveč drzno nastopati. Za to društvo sploh ne obstojajo več zakoni naše države. Drznosti nemškutarskih privandranoev na slovenski zemlji so moramo odločno zoperstavljati. Žal, da smo primorani zabeležiti dejstvo, da ne storijo slovenski rodoljubi v raznih krajih svojih dolžnosti. Naše ljudstvo, v prvi vrsti delavstvo, je premehko in nerazumno; trebi* ga je poučiti o slabih posledicah, ponemčevalnpga Šol* stva. Z žalostjo opazujemo, da stoji učiteljstvo docela mirno ob strani razvoja nemškega Šulferajna, ih nitL enkrat ni povzdignilo svojega glasu proti nespametnemu šolstvu; učiteljstvo je že po stanovskih težnjah
poklicano, cio povsod zavira napredek šulferajnstva. K temu odporu jih veže; kakor vse druge, Še narodna dolžnost.
Kaj se tako bojite teh nemškutarskih mamelukov? Pazite skrbno, da bodo ljudje prav zadovoljni z vašo Šolo, potem tudi ne bodo polnili Šulferajnskih Šol s svojimi otroci. Žalostne razmere so zavladale na Sp. Štajerskem v tem oziru. Treba je pač premišljevati i!h iskati boljših načrtov, da spodrinemo te naj-hujše škodljivce slovenskega naroda iz domače zemlje. Ce bodemo poznali natanko razmere, Šele tedaj bodemij ^požrtvovalnostjo in vstrajnostjo vodili uspešni boj proti šulierajiiu. Nekoliko pojavov v zadnjem
času Šulferajnstva je treba pribiti.
* * .
*
V	S6vnici Ob Pavi, docela slovenskem okraju, uspeva Šullerajnska Šola, kar bi se zdelo človeku nemogoče, Lansko leto je bilo v tej Šoli 165 otrok, letos jih imajo okoli 135. šolarji so večinoma otroci železničarjev od vseh bližnjih kolodvorov, nadalje otroci tovarniških delavcev, zlasti Italijanov, Iz kmečkega ljudstva jih je le malo; le „oferji“ in pa Štajeroijan ski nezadovoljni mali kmetje jih pošiljajo v to šolo. Žalostno dejstvo je, da pride največ otrok onstran Save, Pozivamo kranjske odločilne kroge, da skušajo to preprečili.
* *
*
V	PoJzeli se je zglasilo, dasi je bil pritisk od strani domačega ljudstva velikanski, do 50 šolarjev Pobrali so jih iz Polzele, Gomilške, Št. Pavla, Braslovč in sosednjih železniških postaj. Hvala Bogu, domačih kmečkih otrok v šoli ni. Šola se je otvorila pro tipostavno; županstvo ni bilo niti povabljeno h koiav-daciji, katera se najbrž niti vršila ni. Županstvo naj stori svojo dolžnost in pokaže, da se morajo držati tudi 'šuilerajnovci predpisov in postav.
*	* *
V	Velenju so otvorili drugi razred v Südmar-kini hiši v trgu; za to otvoritev ni bilo niti dovoljenja. Je ii županstvu znan odlok dež. Šolskega sveta, s katerim bi se dovolila otvoritev drugega razreda? Kakor po drugod, pogrešamo tudi tukaj odločnega odpora.
* *
*
V	Ceršaku in Selnici ob' Muri se bije na skrajni slovensko-nemški meji odločen boj. Čudno se razpletajo zagonetke v narodnem oziru na Spodnjem štajerskem. Sredi Savinjske doline ni bilo mogoče, dasi je bil odpor od slovenske strani velik, in se je vse storilo, kar je mogoče, 'šulferajnu preprečiti uspeh, dobil je za Šolo 50 otrok. V Ceršaku in Selnici, kjer nimajo niti lastne Šole, in morajo otroci hoditi po 1% ure daleč v Št, lij v šolo, so z najhujšim pritiskom dobili le sedem otrok. Domači župan Haue in vrli
kmetje se - uspešno branijo nakanam Šulferajnstva.
* *
* „
Razmere iz navedenih krajev nas učijo, da šullerajnstvo prodira, kjer je dovolj delavstva, ki ni več v rednem stiku s kmečkim ljudstvom. Kmečko ljudstvo po veliki večini nasprotuje Šullerajnskim Šolam. Začeti bodemo morali organizirati povsod delavstvo, ker potom organizacije bode mogoče, si pridobiti delavstvo tudi v narodnem oziru. Na drugi strani pa z žalostjo opazujemo,, da pošiljajo v te šole svoje otroke tudi nezadovoljni kmetje, Če jih šolsko vodstvo preveč kaznuje radi nerednega obiska. Na več krajih pošiljajo stariši otroke v Šulferajnsko Šolo le radi tega, ker vedo, da jih Šulferajnska Šola radi Šolskih zamud ne tira v kazni. Poznamo več takih slučajev, v katerih pridejo otroci v te Šole po enkrat ali dvakrat na teden, ali Še manj, radi slabega obiska jih ŠuUerafnski učitelj nikdar ne javi Šolski oblasti. V tem oziru bi morala vodstva naših Šol paziti in takoj naznaniti kršenje šolskih postav. Ce ne bodemo gledali na prste tem privanclrancem, bodo imeli kmalu v šolskih zadevah na Spodnjem Štajerskem odločilno beSedo. Zatorej vsi na branik!
Ljudsko štetje! Zaupnike S. K. Z. in člane vseh krščansko-sooijalnih organizacij opozarjamo Že sedaj na velevažno ljudsko štetje, ki se bode vršilo v vsaki občini od 1, do 3, januarja 1611, Vsak zavedni Slovenec mora smaerati za svojo dolžnost, da skrbi za pravilno štetje po postavljenih uradnih organih, za nas ni merodajen občevalni jezik; naša materinščina je slovenščina m tudi edini naš občevalni jezik!. Zato naj vsak naznani v to rubriko: s love n-s k i. Poučujte nevedne ljudi! Pravočasno dobe zaupniki tudi; navodila. Branimo si pri Štetju svoje pravice; vlada se skticuje pri svojih ukrepih vedno na številke ljudskega Šteija. Zato stori vsak svojo dolžnost!
Učimo se od nasprotnikov. (Od 25, oktobra do novembra se je ustanovilo v (Avstriji 11 novih po-družnio šu'Jerajna,, Mnogo važnih slovenskih krajev pa Še do danes nima podružnice „.Slovenske Straže.“ — Mariborski šulferajnski tarok-klub [je zbral tekom enega leta za šulierajn 15 K' 56 v. — Nemci v Beljaku na Koroškem so priredili na korist šulierajna veliko, tombolo, ki je vrgla nad 1200 K dobička.
Za ponemčenje slovanskih otrok ob jezikovnih mejah je dovolil Šulferajn v času od 26, oktobra do
2.	novembra t. 1. 24,008 K 52 v. Od tega kapitala sta dobila dva učitelja „častno podporo“-,, nekaj ‘šola v Hrastniku, neka učiteljica ročnih del, šola v St. Le-
nartu, na Polzeli, v Šoštanju in Radvanju. (Šola v Ceršaku se vzdržuje iz Roseggerjevega fonda,
NemŠld narodni praznik. Včeraj, danes, jutri in 'deloma Še prihodnje dni bodo! obhajali Nemci že dolgo naznanjeni nemški naredni praznik. NemŠko-nacionalni listi pozivljejo vse svoje pristaše, naj na kolikor mogoče slovesen način ( proslavijo I obletnico rojstva pesnika Schillerja. Vse slavnosti se bodo priredile na korist Siidmarki in šulierajna. Nemški dijaki pa bodo hodili od hiše do hiše ter pobirali za omenjeni vsenemški društvi. Nemško časopisje deluje na to, da bi dan 10, novembra ostal proglašen kot stalen nemškonarodni praznik. Dolžnost nas Slovencev je, da se posvetimo z vsemi močmi našemu na-rodno-obrambnemu delu, ki se osredotočuje v „Slov. Straži“ in njenih podružnicah.
Cehi in ljudsko štetje na Dunaju. Cehi na Dunaju se pridno pripravljajo na ljudsko štetje. Osnovali so si poseben centralni odbor, ) kateri je poslal vsem češkim občinam pozive, da naj sestavijo zapisnike vseh na Dunaju živečih Cehov, Te pole se morajo do 15, novembra poslati centralnemu odboru na Dunaj, da se zamore razviti potrebna agitacija, da se vsi dunajski Cehi pri ljudskem Štetju vpišejo kot Cehi,
Zgornjeavsti*. dež. zbor je v seji dne 8. nov. dovolil za Roseggerjev fond 2000 K. Enako svoto je za Roseggerjev fond darovala nemška dijaška zveza „Joannea.“
Pošten slovenski lončar se išče za neki trg na Spodnjem Štajerskem, Imel bi ugodno stališče, ker daleč f na okrog ni nobenega f slovenskega lončarja. Pojasnila daje /„Slovenska Straža“ v Ljubljani, ali pa upravništvo „Straže“ v Mariboru, — V neki obmejni ( župniji želijo C pridnega slovenskega krojača. Imel bi trajen dober zaslužek. Pojasnila pri „Slov. Straži.“'
Siidmarka 'deli pomoč spodnještajerskim in koroškim posilinemcem. Prvi teden v novembru je vodstvo Südmarke poslalo svojim ljubljencem r na Spod. Štajerskem 1000 kron, onim na Koroškem pa 400 K,
Lepo posestvo z vsemi pripadninami, ležeče v lepem kraju blizu Klopinjskega jezera na Spodnjem Koroškem, se proda za ceno 24.000 K. ker je velike važnosti, da ostane ta posest v slovenskih rokah, toplo priporočamo to priliko vsem narodnim interesentom. Natančneji naslov se iz prijaznosti izve osebno v uredništvu „Straže“ v Mariboru, f pismeno pa pod naslovom: Upravništvo lista,„Mir“ v Celovcu na Koroškem.
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Vabimo k ustanovnemu občnemu zboru podružnice „Slov. Straže“ za Maribor in okolico, kateri se vrši v sredo, dne 16, t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Kat. delavskega društva (Flößergasse 4). Vspored: 1. Pozdrav. 2. Namen „Slov. Straže“ in njenih podružnic. 3, Sprejem udov, 4. Volitev odbora, 5. Načrt delovanja, Po občnem zboru se vrši zabavni večer na čast udeležencem zadružnega tečaja, Somišljeniki! Udeležite se polnoštevilno tega zborovanja! Kdor je zadržan, naj pošlje udnino (2 K na leto)!
Surovost. Dne 23. vinotoka t. 1. so se v vinogradu gospe Klančnik' v Ogljenšaku sprli trgači, Jože! in Fric Novak sta tamošnjega viničarja Alojzija Gradišnika začela v viničariji pretepati in sta ga nazadnje vrgla še po stopnicah. Gradišnik je zadobil take poškodbe na desni roki in nogi, da od tega časa ne more delati.
Med mariborskimi Nemci ni opaziti tiste svete navdušenosti za „nemški narodni praznik“, kakor sl jo je želel pastor Mahnert in „Marburgerca“. Tudi nobene zastave ni opaziti v čast Schillerju, Nazadnje bosta morala biti Mahnert in Jahn sama s svojimi zvestimi deležna proslule nemško-nacionalne navdušenosti.
Maribor. Baletke, slen, kupleti, vse to se bo videlo v nedeljo dne 13. t. m. ob %4, uri popoldne v slovenskem gledališču pri predstavi „Krasna Lida.“ Bilo bi torej res Škoda Zamuditi to popoldansko predstavo, posebno ker je ta velika burleska uspela zelo dobro ne samo lani na našem odru, ampak tudi po vseh večjih gledališčih.
Nove zvonove je dobila f mariborska lutrovska cerkev. Plačani so z denarjem, ki ga je Mahnert nabral na Švicarskem in Nemškem.
Umrl je dne 9. novembra mariborski mizarski mojster Mihael Grilce,
Ptujske novice.
Ptuj. Že opetovano smo opozarjali v našem listu, da so Šnopsarije največja, zla našega ljudstva v Ptuju. Imenovati bi se smele takorekoč mesnice za našo mladino. Šnops je največkrat kriv, da podivja mladina tam, kjer je žganjepitje udomačeno. V zadnji seji ptujskega občinskega sveta je bila na dnevnem redu zopet prošnja za neko novo Šnopsarijo. Kam plo-vemo ?
Preveč denarja ima ptujska mestna občina. Šulferajnski Šoli v Hrastniku je dovolil v zadnji seji mestni svet 30 K podpore.
Živinski sejmi v Ptuju se preuredijo. Sejmi ob sredah ostanejo kakor doždaj, vsak torek se bo pet . vršil Velik živinski sejem.
Nesreča.' V ptujski mestni plinarni je prišel dna
9.	t. m. mizarski pomočnik Janez Rössman tako nesrečno blizu žage. da mu je na desni roki odrezalo štiri prste.
Ptuj. Načelnik ptujskega kolodvora g. Reichi je trn v peti znanim ptujskim mogotcem, katere vodi pek Ornik. Tako dolgo se je rovarilo zoper Reichla, da bo sedaj prestavljen iz Ptuja. Reichi je užival kot takten in nepristransk uradnik splošne simpatije vsega ljudstva, i ki se ne prišteva ' k ' žalostni ptujski kliki.
Trboveljske novice.
Volitve v bratovsko skladbico. Dne 6, _t. m. so bile volitve volilnih mož za bratovsko skladnico. Od. strani socialdemokratov 1 je bil hud pritisk 1 na našo stranko. Zaradi tega se naši niso polnoštevilno udeležili volitve, vendar si je naša stranka priborila 5 volilnih mož. 'Ako bi naši delavci bili količkaj bolj korajžni, gotovo bi naša stranka imela, večino, pa smo tudi s tem rezultatom popolnoma zadovoljni.
Inžener Werner. (Znani inžener Werner v vs-hodnem okraju IV., ki je bil velik nasprotnik slovenskih paznikov in delavcev, je zgubil komando preob-ratnega vodstva,. Moral se je ponižati, akOravno je mislil, da bo za vedno ostal na svojem mestu.
Škapina Jugoslovanske strokovne zveze. Dne 20, t. m. ima tukajšnja skupina Jugoslovanske strokovne zveze dopoldan ob 9. uri v Društvenem domu svoj mesečni sestanek. Vabijo se tudi drugi nečlani, da se seznanijo z našo organizacijo.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Muropoljski konjerejci slovijo po svo-jik čilih konjih daleč na okrog. Vojaški erar je stalni kupec muropoljskih konjev. Pred kratkim se je vršilo v Ljutomeru in Veržeju nakupovanje konj za vojaško konjenico. Kmečki posestniki so pripeljali 61 konj pred komisijo, ki je nakupila skupno 23 najboljših konj za vojaški erar. Komisija se je o vseh konjih zelo pohvalno izrazila. Kmetje so za prodane konje dobili nad .12.000 K.
Drugi kraji.
Studenci pri Mariboru. Jutri v soboto dne 12.. novembra priredijo tukajšnja in mariborska vsenem-Ška in lutrovska društva Schillerjevo slavnost, pri kateri bo govoril pastor Mahnert.
Hoče. V nedeljo dne 6. t. m. je prišel v krčmo Glaserja v Reki znani nemirnež A, Kovačič iz Razvanja. Kmalu po njegovem prihodu je začel Kovačič delati nemir i in čez tam navzoče goste zabavljati. Skočil je na mizo in na korajžo klical z besedami,, „Aulbiks.“ Ker ga je hotel eden od navzočih gostov pomiriti, je Kovačič zgrabil za kupico in jo vrgel 20 letni Mariji Šantl, viničarski hčerki iz Pivole, v levo oko in težko ranil. Šantl se je podala v Maribor v bolnišnico in od tam v Gradec na kliniko.
Hoče. Uboj. Kam pripelje ponočno vasovanje in kakšni nasledki dostikrat nastanejo, nam zopet kaže naslednji slučaj, V pondeljek dne 7. t, m. ponoči sta se. podala dva fanta, in sicer Anton Cojhter in pa Malajner, oba iz Razvanja, v bližnjo vas Pivolo vasovat, Tam sta trčila vkup z Graschitschem, posestniškim sinom iz Pivole, V .pretepu je Graschitsch prvega z nožem težko ranil na levi roki. drugega (Malajnerjaj pa trikrat z nožem tako sunil, da še je poslednji na tla zgrudil in tam obležal. Drugo jutro so našli ljudje Malajnerja mrtvega na polju ležati. Cojhter je pa odšel v mariborsko bolnišnico.
Sv. Ema. V nedeljo dne 20. t. m. se vrši pri nas političen shod. Govorita poslanca Pišek in Vrečko. Shod se vrši v sobi bralnega društva po rani sv. maši.
Cirkovce. Naša novoustanovljena pošta še ni začela poslovati. Dvakrat se je že reklo, kedaj naj kaj prinesemo, če kaj imamo, kedaj naj kaj sprejmemo, če nam kdo kaj piše ali dopoŠlje, a ni bilo nič. Mogoče bo sedaj po preteku večtedenskega čakanja izjema pri znanem pregovoru: v tretje gre rado, in poštni pot bo prvič zatrompetal dne 16. t, m., če bo dobil prej — trompeto. (Bomo vsaj vedeli, kedaj bo pošta tu, saj bi se vsi radi rešili tistega sitnega pričakovanja, kedaj se mož s .torbo prikaže na cesti. Ce bi se oglasila trompeta vedno opoldne, ( bi bilo ljubo našim gospodinjam. Znale bi, kedaj mora biti kuhano meso in repa, o kateri se je navdušen in varčen vegetarijanec na dravskem reporodnem polju izrazil tako: „Kdo bi neki zapravljal denar za meso, ko je vendar tako poceni sladka in kisla repa,“ Ta modrijan se niti ne zmeni za draginjo. Naša poštna uradnica bi se najbrž že tudi rada lotila dela, ko si je v dobrih 14 dneh lahko ogledala vse stanovanjske vzorce, o katerih bi se dalo napisati zanimivo poglavje za domače vaške kroge.
Cirkovce. Novega poštnega pečata Še nismo videli, Ko bi kazal le „Cirkovce“ brez drugih pritiklin, bi menda zadostovalo, in uradom bi ne bilo treba ta--ko mrcvariti f našega krajevnega imena ’ v nemščini. Najbrž hočejo r dobiti( patent! za pristno germanske ime, ker vsak urad drugače piše, Ta metoda slikovitega nemškega pravopisaje potrebna f za popolnoma
Revmatizem, trganje v glavi, zobobol? Ste ši s prepihom, prehlajenjem nakopali bolezen? Poskusite vendar bolečine zmanjšujoči, ni, okrepčujoči Feller-jev Fluid z znamko „Elsafluid“; Ta je v resnici dober! Ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušajo 5 ko Izdelovatelj samo lekarnar Feller V Stubioi št. 264 (Hrvaško).
zdravil-K fran-172
slovensko občino, kakor trn v peti. Nemška kultura se le pokaže, ker se slovensko ime slovenske občine - zamaže. Upamo, da ljudsko štetje ne zamaže nove eirkovške občine z nobenim izdajalcem.
Leskovec pri Ptuju. V četrtek, dne 17, novembra t, L. se bo v cerkvenih goricah prodajalo na dražbi novo cerkveno vino. Kapljica je dobra. Prodalo se ga bo 15, polovnjakov. Kupci, pridite! Tudi starega vina se najde Še precej v naših goricah. Po drugod povprašujejo po njem, pri nas pa ne. In vendar bi se ga Še dalo dobiti. — Cerkveni ključarji,
Rogatec. Dne 11. nov. Brzojav nam poroča: Danes popoldne ob 2. uri je umrl gospod Jože! Simony, ravnatelj in oskrbnik posestev kneza Alfreda Windischgraetza, dolgoletni načelnik okrajnega zastopa, mož poštenjak, vsem pravičen, povsod spoštovan in priljubljen.
Novacerkev. V novocerkovskem občinskem uradu ni opaziti krščanskega znamenja. Ne vem, ali smo že res tako daleč prišli, da se za križ ne bomo več zmenili, ali kaj neki? Dobro bi bilo opomniti občinski urad na par, S3 drž, zak.
St. Jurij ob juž, žel. Šentjursko kmetijsko in konzumno društvo pred sodiščem. Razprava proti načelstvu radi kride in proti poslovodju radi tatvine se je preložila, ker se mora šele dognati, da je zadruga res pasivna;, po položaju sodeč tega strokovnjaki ne bodo mogli dognati. Pri razpravi se je zvedelo, da je staro, slabo, uležano blago, f ki je povzročilo 1 krido, nabavil prejšnji liberalni odbor; tudi druge nevednosti so bile pod prejšnjim odborom. Tukaj naj „Narodni List“ piše o pogubnem, liberalnem' gospodarstvu, podatkov je dovolj v aktu. Značilno je, da je dr, Kukovec odložil zastopstvo poslovodje; tu pač nima u-pati lovorik.
Makole. V nedeljo dne 20, novembra ponovimo igri, ki sta zadnjo nedeljo dne 6. t. m. 'vzbudili toliko zanimanja in smeha, [Vsak, (kdor se hoče dobro zabavati, 'naj pride f v nedeljo dne 6. novembra, v Makole,
Sv. Jurij v Slov. gor. 'Slučaji nagte, oziroma nesrečne smrti. !V kratkem času se je dogodilo več slučajev nagle, oziroma nesrečne smrti. Mrtvo so našli Marijo Breznik, nagle smrti je umrl Jernej Kurnik, istotako Jože! Čuček, nepoboljšljiv štajerčijanec pred Bogom in ljudmi. Samo sveto poslednje olje se mu je moglo podeliti. Dne 3. novembra pa se je ožgala smrtnonevarna štiriletna deklica, hčerka Jakoba [Vogrina, kmeta na Malni. Vso v plamenih so jo skušali rešiti, a zamanj. V groznih mukah je moral ta otrok umreti. Dan pozneje so našli obešenega trinajstletnega dečka Jožela Omana, Kaj je nesrečnega o-jtroka gnalo v to strašno smrt, se ne more dognati. !Sicer se pa smrt zadnji čas povsod precej oglaša. O koleri pa Še dosedaj hvala Bogu ničesar ne vemo.
Kozje. Dopisnik „Grazer Tagblatta“ iz Kozjega se huduje, da je izginil nemški napis na našem poštnem uradu. (Kaj si neki e. kr. dopisnik misli o našem slovenskem trgu? Aid bi se naj morda na ljubo sodniku Doksatu nemškutarilo v Kozjem? Koliko je Še popolnoma slovenskih krajev,r ki imajo samo nemške napise in tiskovine. Kozjanski trg in okolica niti 1 % Nemcev* I ne spravi skupaj, (četudi je zadnji čas, odkar je Doksat pri nas, mnogo krika po nemških listih.
Gornjigrad. Liberalci ne pridejo iz svojih a-fer, Ni še pozabljena romantična žaga, že daje sodniji in menda tudi drugim oblastem zopet obilo posla krvava govoranca v radmirski extra-sobi, kjer so se. stepli sami bratci. Da bi se to potlačilo, deklamuje nam prerok iz nazarske okolice o Censtohovi, njegovi,tukajšnji bratci pa prekupicavajo kozolce proti gospodu svetniku, ki hoče imeti red med sodnimi u-službenci. ’Glejte, da se uresniči nad vami, ki ste sami ustrelili največ kozlov v svojem delokrogu, pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! Velja zlasti onemu, ki si lazeč po hribih, brusi svoj jezik!
Gradec. Ob državni cesti pri Gradcu so v četrtek dne 3. t. m. našli nekega malega šolskega dečka, ki je imel vso krvavo in pobito glavo. Deček je pripovedoval, da. so ga drugi, f njemu odrastli dečki napadli in pretepali. Tako je vzgojena mladina med tistim toliko hvalisanim kulturnim nemškim narodom, ki povsod hoče biti od drugih narodov kar za par sto let spredaj s svojo kulturo. (Nemci so sami za tako kulturo odgovorni, saj so med njimi večinoma povsod že upeljane protestantovske in prostozidarske šole. V zadnjem času lahko to vsak sam zasleduje, da med nobenim narodom mladina i ni tako podivjana, kakor edino-le med nemškim narodom.
Gradec. (Samomor na pokopališču.) Na centralnem pokopališču so v sredo, dne 9, t. m, dopoldne našli na nekem grobu ustreljenega mladega moža, ki si je pognal kroglo v glavo. Poleg njega je ležal samokres, iz glave pa je močno krvavel. Ker je bil Še živ, so ga spravili k pofcopaliŠčnemu Čuvaju, kjer so mu za silo obvezali rano. Poklicali so tudi nagloma rešilni voz ter ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer pa je proti večeru že umrl,
Gradec. Ni ga skoro dneva in noči, da bi se tukaj kar javno in brez vsega povoda ljudje na ulicah ne napadali, pretepali! in morili. Med Turki ne vladajo že več take razmere, kakor edino še le v Evropi, v prusovskem Gradcu. V petek dne 4. t. m. je bil zopet napaden v Betlehemski ulici od graških divjakov neki Jože! Friedel.' Eden t divjak je Frieđe'na zgrabil in držal, drugi pa ga je pretepal po glavi, da
je bil ves razmesarjen. Napadalca sta po izvršenem atentatu pobegnila. Take anarhistične razmere so torej v prusovskem .Gradcu na dnevnem redu.
Koroško.
Celovec. Kakor smo že poročali,, so preteklo nedeljo slovesno otvorili' ob navzočnosti' trgovinskega ministra Weisskirehnerja novo poslopje trgovske in obrtne zbornice v Kolodvorski ulici. Minister si je o-gledal tudi poslopje glavne pošte in uvidel potrebo nove stavbe. Izjavil pa je, da sedaj zato nima denarja. Občina pa naj izbere za jto primerno selišče. — Te dni je zadnjič vozila konjska železnica. Po celem mestu pridno polagajo tračnice za električno, ki bi že imela po zimi voziti do trga sv, Duha in do novega gledališča. Ob kanalu Lend delijo na beljaški cesti posebno pot za pešce, da bo imela električna železnica dovolj prostora.
Celovec. 'Profesor na državni gimnaziji v Celovcu gospod dr, Evgen Giannoni je imenovan, kakor že poročano, za ravnatelja realne gimnazije v Beljaku. Prolesor Giannoni je pri dijakih in stariših splošno priljubljen in izvrsten pedagog, Prolesor Kotrba, ki se je ponesrečil na Osojnici, je v toliko okreval, da se je peljal na Dunaj, kjer se bo zdravil dalje.
Celovec. Mnogo se govori o imenovanju novega krškega Škola dr. Kaltnerja, ki je že star 66 let. Eno pa moramo odločno zavrniti, namreč da se blati od-stopivšega škofa dr. Kahna, ki je bil skozi in skozi blag značaj in pravičen mož. Gonji nemških listov se je pridružil' seveda tudi „‘(Slovenski Narod,“’ i Ekscelenca dr. Kahn je že dalj časa bolehal na umu. To priliko so porabili brezvestni ljudje v to, da so izrabili to stanje škofovo v to, da je ({a/podpisal menico za firmo Kayser-Palese. Slovenci mu moramo biti v marsikaterem oziru hvaležni.;
Škocijan v Podjuni. (Vabilo.) Zjadnjo pobinkoŠt-no nedeljo dne 25. listopada t, I, priredi Škocijansko bralno društvo svoj letošnji občni zbor in javen shod. Nazadnje bo najbrž še igra „Tri sestre.“ Z ozirom na to, da bodo sloviti govorniki obravnavali zelo pereča časovna vprašanja in da že dalje časa ni bilo tukaj nobenega shoda, pričakujemo od domačinov in od sosedov najobPnejše udeležbe. Posebej Še vabimo vsa okoliška izobraževalna društva. 'Začetek' prireditve je nastavljen na točno 3, uro popoldan v zgornjih prostorih Majarjeve gostilne.
Crna. Preteklo nedeljo dne ß. t. m. smo ustanovili slovensko krščansko-socialno delavsko društvo. Govoril je navdušeno, poslanec Gostinčar. (Popoldne se. je ustanovila v Možici podružnica našega društva. Tudi tukaj je govoril Gostinčar. Društvu je pristopilo precej članov. Novemu društvu in njega podružnici želimo veliko vspeha,
Guštanj. jTukaj so ustanovili dne 23, oktobra naši koroški liberalci s pomočjo njih Štajerskega pristaša tolstovrškega slatinarja gospoda Oseta podružnico svoje, Šolske organizacije, Dočim (vidimo dr. Miillerja le malo kedaj in dr, Hudelista nikdar na shodih nastopati za pravice celokupnega koroškega slovenskega, ljudstva, jih slišimo sedaj z ognjevitimi besedami trositi liberalizem na naša koroška tla. Da tamkaj, f kjer je kaj liberalnega, ' tudi vodja šentru-pertske Šole gospod Pesek ne sme manjkati, je tako evidentno, kÄor dejstvo, da naša koroška tla niso godna, za gnili liberalizem.
Primorsko.
Trst. Ravnateljstvo društva državnih uradnikov v Trstu razpisuje nekoliko nagrad iz jubilejne ustanove za sirote in otroke državnih uradnikov, ki so razdele dne 2, grudna t, I. Prošnje naj se vložijo do 25. . m. na gori omenjeni direkciji, ulica Stadion 6, I, nad.
Narodno gospodarstvo.
Jesensko gnojenje travnikom z apnom. Apno je neobhodno potrebna hranilna sinovi za vse rastline, zlasti pa za krnske rastline, Te bodo le tedaj delale krepko in rastno živino, če je v njih dovolj apna. Izkušnja uči, da ni boljše krmske rastline, kakor je detelja. in to je v precejšnji meri pripisovati njeni veliki vsebini apna,
Dočim imata žito in slama le do 14 % apna, ga ima; travniško seno 1% in domača detelja 2%, nemška detelja (lucerna) celo 214%.
Vzlic temu dejstvu pri nas skoraj nihče ne misli na gnojenje z apnom.
Večina naših kmetovalcev deloma nič ne ve o važnosti apna, deloma pa misli, > da imajo naša tila tako dovolj apna v sebi, saj je skoraj ves naš svet nastal na apnenih tleh.
Res mi kmetujemo na apnenih tleh, ne pomislimo pa, da smo v teku stoletij iz vrhnje obdelane rodne plasti zemlje vzeli velikanske množine apna in da se je mnogp tega apna tudi izgubilo v spodnje plasti zemlje, kamor ne segajo korenine.
Ozirati se je pa Še na nekaj drugega. Vse rastline morejo uživati le v vodi razstopljeno hrano, in če je morda v obdelani zemlji tudi še vedno veliko apna, pa je lahko v taki obliki, ki je slabo raztopna in zato kot rastlinska hranilna snov ne pride v poštev.
Kaj nam pomaga z uvažanjem tuje plemenske živine zboljševati domačo goved, če ji pa doma ne dajemo zadosti apnene krme, vsled česar nazaduje in ni ve<j tista, kakor je bia vpeljana. Ne trdimo torej, da tuja dobra plemenska živina ni za nas, f ampak priznajmo, da jo mi kvarimo s slabo krmo.
Mi torej silno in nujno priporočamo porabo apna za gnojilo, opozarjamo pa, da bo dejanski vspeh le tedaj dober, če se apno kot gnojilo pravilno rabi in pa vedno v zvezi z zadostno množino f vseh drugih potrebnih gnojil. Glede gnojenja z apnom se more vsakdo natanko poučiti iz znane knjižice „Apno v kmetijstvu“, ki se dobiva pri kranjski kmetijski družbi po 30 v.
To, kar je človeku najlažje in najbližje, navadno najmanj ceni in uvažuje, zato že naprej vemo, da bo malo kmetovalcev, ki se bodo precej začeli dejansko zanimati za gnojenje z apnom.
Apno kakor gnojilo je le tedaj kaj vredno, če se nahaja v zemlji raztopno, bodisi da pride vanjo kot živo apno ali pa kot prav fino zmleta apnenčeva moka, Blato s cest, ki se posipljejo zl apnenčevim gramozom, je zategadelj izvrstno apneno gnojilo, ker je v tem blatu veliko apnenca prav fino zmletega (strtega).
Sedaj je ravno čas ‘misliti na gnojenje naših travnikov, da si zagotovimo za bodoče leto obilnega pridelka. ‘Pognojiti moramo travnike z raznimi gnojili, pozabiti pa ne smemo tudi na apno.
Hmelj. Zadnji teden je bila hmeljska, trgovina v Žatcu mirnejša in se ni prodalo tolike množine hmelja, kot prejšnje tedne, ker ‘ prodajalci: vstrajajo pri visokih cenah. Prima-vrste se plačujejo od 140— 154 K, Za srednji hmelj se malo povprašuje. Tudi iz Norimberka se poroča o mirnejšem razvoju hmeljske trgovine. Cene hmelju pa se trdno drže na vseh tržiščih.
Sejanje jabolčnih in hruškovih pešk. Mnogi naši kmetje za drag denar kupujejo potrebna sadna drevesca. Navadno se dogodi, da ali se. dobi slabo blago, ali pa so sadne vrste take, ki ne ugajajo do-ličnemu podnebju. Najboljše torej je, da si kmet sam vzgoji sadna drevesca in si nacepi vrste, ki mu prijajo. Vprašanje pa je, kedaj je boljše sejati sadne peške, jeseni ali spomladi. Jabolčne in hruškove peške se lahko sejejo jeseni ali pa spomladi. Jesenska setev bi bila pač boljša,, ker se spomladi pospeši kaljenje, dobra pa ni zato, ker pozimi kaj rade miši vse peške pojedo, Te peške imajo debelo luščino in zato potrebujejo veliko vlage za kaljenje. Na umeten način se kaljenje pešk za spomladansko setev pospeši, če se peške denejo nekaj dni pred setvijo v moker pesek in se hranijo v gorki kleti. Mešanico peska m pešek je treba, v kleti seveda s primernim zalivanjem vedno vlažno ohraniti. Sicer pa te peške ob spomladanski setvi brez vsakih predpriprav tudi samo od sebe skalijo in ozelene, če so sploh kaljive, in če so vspehi slabi, je bržkone vzrok slabo seme. Peške naj se gosto sejejo, da jih dovolj skali, če jih pa preveč skali, se pa vzrasle rastline preprosto razredčijo. TSorej, kjer ni mišje zalege v zemlji, tam se naj sejejo peške jeseni, V nasprotnem slučaju pa se na umetni način skalijo in se sejejo v spomladi.
Kolera.
Rusko notranje ministrstvo je izdalo poročilo o žrtvah kolere v Rusiji od 1. do 31. oktobra t. L, ki je skoraj neverjetno, a; naravnost strašno. Skupno je obolelo v tem času 218,680 oseb, od teh jih je umrlo 99,609. skoraj 100.000 ha mesec. Žrtev kolere med Tatari in Kirgizi se ni moglo natančno dognati, ker ta dva naroda zakrivata žrtve kolere.
Najhujše se zadnje dni Širi kolera na Turškem med vojaštvom. Listi poročajo, da zboli vsak dan na stotine vojakov, V vojašnici v Tuzli je okrog 400 slučajev kolere. Vojaki iz strahu dezertirajo iz vojašnic. Kolera se je zanesla tudi na dežejo. V vilajetu Bassorah je prve dni v novembru zbolelo 112, umrlo pa 76 oseb. ,V Bagdadu je umrlo od 1. do 6. novembra 140 oseb, obolelo pa 156, Kolera se širi tudi v turški Afriki.
Na Srbskem je kolera prenehala. Od 20. oktobra naprej se ni pojavil noben nov slučaj kolere.
Razgled po svetu.
Vihar na morju,. (Pretekle dni Je divjal na ‘Jar dranskem morju velik vihar. Promet je bil vsled tega zelo oviran, !V nevarnosti so bile celo v tržaški luki vkrcane ladije. Parniki iz Dalmacije so imeli velike zamude. Poštni parnik paroplovne družbe Istra-Trst sploh ni mogel zapustiti puljske luke, V bližini Barkovelj je morje odtrgalo Štiri čolne i ter jih vrglo na cesto. (Miramarska cesta je' bila preplavljena. Divji morski valovi so bili do deset metrov visoki.
Velike ustanove za dobrodelne namene. V Wö-rishofenu na Bavarskem 1 je umrl pred kratkim neki Jožef Frietsch, rojen v Pragi, ki je določil v svoji o-poroki precejšnje zneske v dobrodelne namene. Tako je na primer določil 460.000 K za ustanove slepcem, onemoglim in umobolnim na Češkem. Dalje je Fried določil, da se njegovo posestvo v Obernkisu pri Moranu na 'Tirolskem preosnuje v azil. Oprema hiše v vrednosti 600.000 K se bo prodala ter se bo skupiček istotako porabil v dobrodelne namene. Ostanek' premoženja, fokoli en milijon kron,' je določil za revne sorodnike in razne druge humanitarne namene.
ImpumI
Za nakup S
modno blago za ženske obleke, svilnate in dinge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snk-no sa moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje itd. priporoča
modna in mannfakt. trgovina
M.EŠEPEC
j Maribor, Grajski trg, |
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
in cerkovnik
se sprejme. takoj pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom. Pride k novim orglam. Ponudbe na cerkveno predstojništvo.	174-3
u*nnn*un*M
j za vagone, voze (mostne), centimalne.škalove, j decimalne, za živino, j tablicove in vsake dra-\ ge vrste za gospodarske 1 in obrtniške namene iz-j delnje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moraysio.
80
Slovanska obrt.
HTJLSJTM €ZOS&OJ»llV*rA.m
priporolujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZA G REB i> KI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
6 belih
:: :: rjuh zelo debele in :: :: po 2 m 14 K, po 21/, m po 16 E, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 E, po 2 V, m 20 E, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju.
Za božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krop papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, slato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice za božič in novo leto
Sv največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in nmetne cvetljice. Kasete, albami za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.
j —evo izšle
i
t
v Tisk. sv. Cirila
v Maribora :
Prošnje za domo* vlnstvo.
Tedensko porodilo O nalezljivih boleznih.
£
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suha gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Sirnem občinstvu xsgotavljam točno in solidno postrežbo % vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na eele vozove, debel K 210, droben po K 1-40 100 kg na dom postavljen v Caljn, drugam, po dogovoru. 148
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in nn drobno
Franc Strupi s Celje ji
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanast; posede$ svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prowzetje>*eh steklarskih del pri cerkvah ia priv. stavbah flajsolidnejSa in fe&na postrežba. ♦♦♦♦♦<

1» 4
H. debelo!	PripOVOÖ* se ■- -»bno!
edina narodna trgovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
priča & Kramar v (^elju
na voglu Graške- in Krožne ceste.,


a nri
mwmwwi
k ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hraniinični račun št. 92.465. — Telefon št.18.
♦♦♦♦ »»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»«♦♦ ♦♦♦♦♦♦
:
t
Hranilne vloge se obrestujejo po 4ys% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5ys°/0 brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
r Oskrbuje svojim dlanom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
K
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamno- soško podjetje v CELJU.
Stavbena in umetna J, kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje sa nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakov). ::
■%
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leto udobno kegljišče. Vrtni paviljor-Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Ne puBtim potovati ker preveč Btane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se toraj pismeno ali osebno in za htevajte vzorčne počiljatve.
Narodna veletrgovska hiša R. Stermecki : C<

Spodnještajerska ljudska posojilnica t
raglstinvana zadruga z neomejene zaveza
Stolna ulica St. 6 (med glavnim trgom in stolno

Hranilne vloge
~ -r.^—j- od vsakega in »e^obrwttyqo •' navad ae po 4*/., proti 3 mesečni odpovedi po 41/*-Obresti se pripisujejo h kapitala 1. jsaaaijn hi 1. jaüja vsakega leta. Hranilne k^jižtoe «e spro-jsaujo kot gotov denar, ne da bi se sjib obre-stovnje kaj prekinile. Za nalaganje pe poiti se po*fy> hranilne pofctniee na raipdago (iek konto n0J%). Rental davek plača pos^Unšsa
posojil« so dajejo
le članom in new: na vkidilbe proti pnplianf varnosti po 45/*°/„ na vkajšibo sploh po b%, na vkniilbo in poroštvo po 5 '/*•/• In «a osebni kredit po 6*/,. Nedelje izposojajo na sestavo vrednostna papirjev. Dolgove pri dragih denarnih sa-vodih prevsaaM poscfiWea v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar no presegajo 7 kron. — Prošnjo m vkniilbo dola posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek*.
Uradne ors
sredo in četrtak od soboto od 8 do 12 — V uradnih urah plačaj*
pojasnil« st dajef»
prašijo sprejemajo vsak delavnik «A S—U.
Mhs in od l-h dofnüMk «
■*
■"»....... m iiimmmmmmmmrnmmmMltmmBm
ia izdajatelj: Konzorcij .Strafe*.
Odgovorni nrednik: Lav. Kemperle.
Tlak tiskan» «v* Cirila v Maribora,
Edina slovenska kisla voda
Tolsto vrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grln, pljučih, želodca in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehniju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravima temveč je tudi osvežnjoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostn 1896 in na higijenični razstavi na Dnnaju 1899.
Naroča ge pri oskrbništvn Tolstovrške slatino, pošta Gnštanj (Koroško), kjer se dobe tndi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsto-vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	149
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Kdor?
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kopiti, naj se potrudi in vsa] enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga Maribor
Tegetthoffova cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnišje. :: Cene najnišje.
£pOOCX Restavracija XXXXJ
Narodni dom
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
■UT gamo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovTStnega najnovejšega in najusodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna. ::
§Urar, očalar
in zlatar
SBureš
Maribor Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča *vujo bogato zalogo zlat-
frramnfnnA 8 slovenskimi ploščami, čistim in vJlalllUiUilC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo
Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in poaobe svetnikov v emaila. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
St. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom sa izdelovanje zlikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte In proračune na razpolago, ans
Štefan Strašek
l65 ^ Celju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev. Velika izbera za gospode : dame in otroke od najfinejše do najcenejše izvršitve.
Gamaše p galoše, raznovrstne domače čevlje, prave juhtne in druge športne čevlje.
gmrOMje-mm
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kotosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.

Cerkveni in sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse Štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : :
« Postrežba točna! ::	:: Cene nizke
»
r/
53