Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. št. 45. — Leto XX. — Kranj, dne ?. novembra 19%. Uredništvo in uprava je v Kraniu, Strossmajerjev trg št. i. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Na deioS Občinske volitve so V Gorenjski kotlini po večini končane. Izpadle so tako, kakor je bilo pričakovati. JNS je končala v našem srezu svojo slavno dobo — tudi v občini Stražišče, kjer je sicer z neznatno večino zaenkrat zmagala s pomočjo štrajka, ki je bil po programu ljudske fronte v volilne namene insce-niran, ter s pomočjo komunizma, ki se je z JNS tako lepo združil, vendar bo tudi ta zadnja zabloda veliko prej končana, kakor pa si nekateri mislijo. Ker je JNS v Kranju odstranjena iz pozorišča in ker je dovolj preskrbljeno /.a bodočnost, da od te ..slavne" dobe V Kranju ne bo ostalo ničesar drugega, kakor oni znani spomenik za Narodnim (lomom, mislimo, da je čas, da prepustimo kranjske JNS generale lepo v njih zatišju dotlej, dokler se bodo mirno zadržali, če tudi je to težko, v očigled go-rostasnostim, ki jib pri pregledovanju njih gospodarstva v JNS dobi skoro dnevno odkrivamo. A vendar, ker čas teče, ker se zamujene prilike dajo le težko popraviti, se bomo z deli, ki so jih v preteklosti ti velemožje zakrivili, bavili samo tedaj, če bomo izzvani, ali če bodo to zahtevale posebne prilike. V ostalem pa bomo našo glavno pozornost posvetili konstruktivnemu delu za javno dobro, ki je v našem mestu tako potrebno in ki je v zadnjih treh letih skoro popolnoma zaostalo. Kakor smo že ponovno poudarjali, zastopamo stališče, da je potrebno sedaj, ko stojimo na razvalinah JNS gospodarstva. vse sile posvetiti gospodarskemu napredku, da se zamujeno čimpreje nadomesti. K temu delu kličemo in pozivamo danes prav vse one. ki so dobre volje in ki jim je blagor mesta, v katerem živijo v resnici na srcu. Ponovno vabimo vse konstruktivne elemente na delo. ki ga je toliko, da ga bomo le s težavo zmogli. Seveda pričakujemo, da se bodo oni, ki so v JNS dobi povzročili toliko gorja in toliko škode, sami umaknili v zasluženo zatišje do tedaj, da bo čas prinesel pozabljenje za vse hudo, kar so ga zakrivili. Združenje kranjske občine z občino Primskovo je že postalo gotovo dejstvo in je le vprašanje nekaj dni, kedaj bo združitev tudi uradno proglašena, /družitev bo sprva prinesla nekaj bremen, ker se ne more pričakovati, da bi v prvih letih donos priključenih krajev znašal toliko, kolikor bodo znašale potrebe. Vkljub temu pa ie bila ta priključitev skrajna nujnost, ki smo jo v našem listu Že večkrut utemeljevali. Na periferiji tega novega Kranja ležeči kraji, kakor Rttpa, Čirčiče bodo tudi prihodnje še nekaj časa ohranili svoj vuški značaj, medtem, ko pričakujemo, da postanejo Primskovo, Klanec in Huje v najkrajšem času del mesta samega, posebno ko se bo izvršila sedaj ne več odloži j i v a zvezo Kranja s Hujami po novem mostu čez Kokro iz sredine mesta. Dokler je obstojala kranjska občinska uprava iz samih članov JNS se ni hotela nikoli baviti s tem perečim vprašanjem, četudi je za velik del starega " Kranja življenjskega pomena. Zakaj se je občina proti novemu mostu tako pasivno zadržala je vsakemu, ki količkaj pozna naie razmere, dovolj jasno in mi zaenkrat v smislu uvodoma izrečenega načela nočemo o tem razpravljati. Pri« čuku jemo pa z vso sigurnostjo, da bo sedanja občinska uprava zavzela v tem vprašanju aktivno vlogo, ker je predvsem dolžnost občine, da skrbi za potrebno komunikacijo v občini sami. Kako velik napredek je nastopil v zadevi nujnosti zgraditve kokriškega mostu, dokazuje sklep, ki ga je pred kratkim napravil okrajni odbor J. R. Z. na svojem posvetovanju o potrebah okraja za banovinski proračun. Enoglasno so se namreč izrekli, da so pripravljeni z vso vnemo podpirati obč. akcijo za zgraditev mostu čez Kokro v Kranju ter za priključitev zveznih cest na novi most. S tem je postala zadeva mostu čez Kokro v Kranju ne zgolj občinska zadeva, ampak zadeva celega okraja. Ker se z gotovostjo pričakuje tudi podpora od strani cestnega odbora, kakor tudi od banske uprave, ni dvoma, da je prišla zadeva sedaj v pravi tir in se bo tudi izvršila. Ena najnujnejših potreb, ki se ne da več odlagati je gradba novega ljudskošolskega poslopja. V tem smo si v Kranju menda vsi edini! Razpuščeni občinski odbor sicer ni zadevo smatral za posebno nujno, kakor se je pokazalo sedaj, ko je nova uprava zahtevala izvršitev šolskih načrtov, ki so se oddali za velikansko vsoto, a jih je prejela šele po mnogih urgencah! Po teh silno dragih načrtih bi stalo samo gradbeno delo nad osem milijonov dinarjev. Ker stane zemljišče okroglo 500.000 dinarjev in bi stala oprema za tako drago šolo nad en milijon dinarjev, bi občino veljala nova ljudska šola celih deset milijonov dinarjev. Kakor je iz tega računa razvideti — je JNS režim poleg velikopoteznega načrta za kopališče oskrbel nič manj velikopotezen načrt za šolo! Ako bi hotela sedanja uprava tako šolsko stavbo graditi, morala bi dobiti vsaj osem milijonov dinarjev posojila, kar bi veljalo občino za obresti, amortizacijo in vzdrževanje šolskega poslopja letno nad en milijon dinarjev. Ker znaša sedanji celotni proračun kranjske občine letno nekaj nad poldrag milijon dinarjev, si lahko vsak sam napravi prognozo za proračune prihodnjih let, ako se upošteva, da znašajo dosedanji šolski izdatki komaj nekaj nad stotisoč dinarjev letno. Primanjkljaj prihodnjih let bi znašal v tem slučaju letnih en milijon dinarjev in je kranjskim meščanom na prosto dano, da premišljujejo na kak način bi se dali dohodki kranjske občine za letnih en milijon dinarjev zvišati, ne da bi se vsak posamezen meščan znatno obremenil. Za človeka, ki ne pozna razmer v Kranju je v resnici nerazumljivo, kako je mogla prejšnja občinska uprava dati naročilo za napravo tako obsežnih načrtov za ljudsko šolo, po katerih naj bi se zgradila stavba tako luksurijozno in drago, kakor jo ni menda v celi državi. Poznavalcu razmer pa je jasno, zakaj se je to zgodilo! Vidimo isti pojav, kakor pri kopališču nesrečnega spomina. Proračun za šolo deset milijonov dinarjev, za kopališče tri milijone dinarjev, pri čemer pa nihče :l vpraša, kje se bo dobil denar in pri čemer nihče ne vpraša, kaj bo z ostalimi nujnimi javnimi deli, kakor most čez Kokro, pokopališče, razširjenje tekstilne šole in še veliko drugega. In vendar so isti ljudje imeli že nekaj skušenj, ko so iskali samo 700.000 dinarjev posojila, katerega pa v treh letih kljub svojim zvezam niso nikjer dobili. — Morda jih je zapeljal vzgled po Prevoli, pri kateri se je skoraj milijon dinarjev na tako t.ilno lahek način dobil, pri čemer pa menda nihče ni pomislil na težke posledice, ki se kažejo v tem. da je občina brez vsake protivrednosti letno obremenjena za cca 60.000 dinarjev. Mišljenja smo. da se da tudi v Kranju zgraditi prav lepo, moderno ljudskošol-skt) poslopje z opremo vred za vsoto največ do pet milijonov dinarjev, za kar je mogoče, da se dobijo sredstva, od katerih je že okroglo tri milijone na razpolago, dva milijona pa bi se moralo pridobiti potom kreditne operacije. Kranjsko meščanstvo bo poskrbelo, da se-bo šola za ta denar /gradila, v takem obsegu, da bo vsem modernim in res- ničnim zahtevam odgovarjala. Kranjsko meščanstvo pa bo tudi skrbelo in je že vse potrebno ukrenjeno, da se šolsko vprašanje vkljub izvršenim načrtom ne bo mogla več zavlačevati, ampak da se bodo gradbena dela kljub raznim taktičnim potezam v kratkem razpisala ter z gradbenim delom v najkrajšem času tudi začelo. Že leta in leta se govori o regulačnem načrtu, za katerega je tudi kranjska občina izdala prav lepe vsote. Vkljub temu pa še danes nimamo v Kranju nobenega regulačnega načrta. — Pri vsaki novi zgradbi se pokažejo tešave, ki se kaj različno rešujejo. Česar mnogi v Kranju še vedno ne vedo in kar smatramo za potrebno, da javno pribijemo, je pač dejstvo, da Kranj do danes nima nobenega regulačnega načrta v smislu veljavnih zakonskih predpisov in da načrt, ki ga označuje kranjska občina, kot svoj regulačni načrt, in ki je nastal ta ko, da so se po kranjskem polju potea-nile z ravnilom linije, ki so se navadno rezale tako, da je nastalo polno za zidavo neporabljivih trikotov. ni obvezen ne za občino in ne za posameznika. Začasna občinska uprava je morala nemudoma ta velik nedostatek odpraviti, kar je storila s tem, da je odredila izvršitev vseh onih občinskih sklepov, ki so se napravili v zadevi regulacije ter izročila izvršitev regulačnega načrta znanemu strokovnjaku univerzitetnemu profesorju Vurniku iz Ljubljane, ki bo tudi predložil v najkrajšem času javnosti svoj regulačen načrt kranjskega mesta in okolice. Regulacijski načrt je sedaj postala toliko bolj nujna zadeva radi priključitve Huj in Klanca in s tem povečane nevarnosti, da dobimo v neposredni bližini mestnega centra, taka naselja, kakor jih vidimo v vsej kranjski okolici. S tem regulacijskim načrtom bo obenem rešeno tudi vprašanje, kje se naj postavi novo kopališče, pokopališče, parki, športni prostori kakor tudi druga javna poslopja, katerih imamo v Kranju tako malo doslej, a jih bo bodočnost zahtevala. Vsa taka važna aktualna vprašanja so zadnja tri leta počivala, sedaj pa se mora na izvršitev vseh delati s polno paro in se že dela. Zato je s sigurnostjo računati, da se bodo že prvi konkretni uspehi pokazali v najkrajšem času. Ob 50-letnici Katoliške in slovenske vrste so se zadnje dni v Kranju prav razveseljivo in odločno razgibale. Vse svoje misli in čustva so usmerili na svojega duhovnega vodnika — kranjskega župnika in dekana g. Matijo Škerbca. Vedno je med njimi, vedno se razgovarja s tem ali onim, ga uči ali daje nasvetov pa vabi k delu. To pot pa so bili aktivni njegovi prijatelji, ki so mu pripravili v veliko iznenadenje prisrčno akademijo na predvečer njegovega 50-ega leta. Radi imajo vsi brez razlike po naših društvih in odsekih kranjskega dekana. Vsi občudujejo njegovo delo v cerkvi in njegovo voljo za pozitivno delovanje v javnem življenju. Neizčrpno je delaven v cerkvi in v javnosti kot čebela, kar mu priznavajo tudi nasprotniki. Kulturni delavci okrog Ljudskega doma so izrabili 50. rojstno leto svojega g. dekana, da mu izrazijo priznanje za njegovo delo v svetišču in v kranjskem mestu. Izrabili so te trenutke, ker So mu hoteli pokazati, kako radi ga imajo in kako ga cenijo (ne samo ob jubileju). Pred tako žilavim, energičnim in premočrtnim likom mora vsak potegniti klobuk z glave. Trenutno mu kdo tudi kaj zameri, ker ga ne razume. Vsi pač niso praktični, da bi izrabili primerne trenutke za večja dela. A u-stvarjajoči duh mora preko malenkostnih in osebnih ovir in ko je delo izpeljano, capljamo vsi za g. dekanom in mu prav dajemo. Pred Abrahamom so mu priredili zelo prisrčen večer. Pred razsvetljenim župniščem so udarili v noč močni in lepo uglajeni zvoki naše tržiške godbe. \ lepem številu so prihiteli meščani sosednjega Tržiča z občinskimi odborniki in novim, izvoljenim županom g. Majeršičem na čelu, da se ob tej svečani priliki ponovno zahvalijo svojemu bivšemu pastirju za socialne spomenike, ki jih je slavijenec postavil in dal Tržiču. Tržiška ljubezen do duhovnika mora biti vsakemu drugemu vzor in lep zgled. Po podoknici so se v okusni in za to priliko olepšani dvorani Ljudskega doma vrstile točka za točko po programu, ki ga je pripravilo Prosvetno društvo. Primerne in lepo odpete pesmi, godbeni komadi in govori o slavljencu — duhovniku in slavljencu — javnem in socialnem delavcu, vse to je hitro šlo mimo nas. Ljubkost so še dali vsemu programu otroci, ki so se v svoji za ta jubilej prirejeni deklamaciji spominjali dekana g. Škerbca in njegovih del. Simboličnega daru, keliha iz njegovih rok, bo zato slavljenec vedno vesel, Ves večer je izzvenel v družabnem domačem razpoloženju. Tudi v Kranju so se razmere mnogo spremenile. Tudi v Kranju imajo duhovniki danes mnogo prijateljev. Ta zveza, vidna ob tej svečanosti, pa mora trajati tudi dalje. Če bomo držali tako skupaj, bomo močni in naša stvar bo šla v zlato klasje. Podobnih sestankov z našimi duhovniki, delavci, inteligenti in obrtniki pa kmeti in trgovci nam morate še dati, da zaživi m o v pravo družino, kjer ima vsak stan svojo enakopravno besedo in kjer se zabrišejo vse razlike med stanovi. G. dekanu pa daj Bog še dolgo dela med nami! Gospod Pavle odhaja Nekaj posebnega pomeni zu kranjsko jav. nost vest, da gospod vikar dr. Simončič odhuja. Saj je do led S j on držal tisto nepretrgano tra-oijo, katera je za faro in za dušno pastirsko delo tako zelo potrebna. Menjavali so se kaplani, priluijuli, po 2 do 5 leta delovali, gospod Pavle jih je uvajal v kranjske ruzinere, zopet so odhajali in novinci so pri ^starem" gospodu dobivali oporo in orientacijo, da niso aa slepo zastavili svojega dušnopiistirskega 'plugu. Goipod Pavle je prišel v Kranj 1. I02V in je pod vodstvom pokojnega dekana gospodu Koblnrja z vso živahno in lilavo delavnostjo posvetil svoje zmožnosti duhovni preroditvi lepe krunjske župnije. Skozi 6 let je z mladostnim ognjem prerajul in dvigul du":e in srea. V šoli in v spovedniei, v cerkvi in v društvih, povsod je z radostjo in plemenitim svojim značajem pridobival srca mladine in jih užigul za resnični' in trajne ideale. DobrO še pomnijo krunjski furuni, kako pozno je je včasih, zlasti pred prazniki, gospod Pavle odhajal iz spo-.ednice. In prav v teh letih, ko ni bilo dveh kaplanov, je čas zahteva! veliko spretnosti in vztrajnosti: ni bil samo dušni pastir v cerkv, tudi v dvorani v mnogih društvih in tudi na novo nastajajoče tovarne so vnetega gospoda opazarjale na nove potrebe: treba je bilo misliti na bodočnost delavskega stanu. Res, gospod Pavle, jo torej od početkov budno stal ob strani delav. eev in jim s svojim modrim vodstvom vedno pomagal. /uhujul je k sejam ip sestankom, dajal trdne smernice pri borbi za delavske pravice: podpiral je delavstvo ne samo moralno, ampak tudi gmotno. Veliko potov je bilo treba, mnogo časa je žrtvoval ko je prihajal k zborovanjem in še več tedaj, ko je hodil intervenirat in prosit za delavstvo k podjetnikom. Nič čudnega, če je gospod s svojo nesebično ljubeznijo za delavske koristi, dobil med delavstvom čustrn nuslov: ..naš voditelj", Kre- UHAN 2 »GORENJEC« menito je zvenela njegova beseda, ko je tudi na prižnici neustrašeno dvigal svoj glas za obnovo socidbit-gu reda v duhu božjih uače!, kakor jih oznanja delavcem in podjetnikom Kristusova Cerkev v svojih socialnih okrožnicah. — Po šestih letih svojega vnetega dela je g. Simončič za nekaj časa zapustil Kianj. Radi študija se je mudil nekaj časa v Ljubljani nato pa kot kurat v begunjski kaznilnici. Po kratki dobi treh let se je kot doktor bogoslovja vrnil v Kranj, kjer je vršil odslej dolžnosti kranjskega vikarja. Svoje sposobnosti je gospod Pavle pokazal tudi s tem, ko je kar dvakrat vodil kranjsko faro kot župni upravitelj in sicer i. 1928 po smrti g. Koblarju in drugič 1, 1933-34, ko je imel sedanji dekan g. Škerbec v belgrajskih celicah svoje nezaželjene počitnice. Zares, velikih zaslug, k; jih ima za našo župnijo g. dr. Simončič, se farani zavedamo posebno sedaj, ko se poslavljamo od ljubeznivega gospoda. Mladina na gimnaziji, katero je tri leta poučeval, dekleta, katera je vodil v Mar. družbi in dekliškem krožku, fantje pri nekdanjem „Orlu", delavci v Prosvetnem društvu in zlasti oni, ki jih je gospod Pavle obiskoval na bolniški postelji in oni ki jih je dvigal v spovednici — vsi ti Vam hvaležno kličejo v slovo: Z Bogom! Želimo in prosimo, naj Vas Gospod tudi v novi službi stolnega vikarja obilno blagoslavlja, da bo po Vaši pastirski vnemi rast milostnega življenja v dušah Vaših bodočih ovčic rodila trajne sadove! Bog z Vami, gospod Pavle! Tedenske novice KRANJ Proslava Jadranskega dne, ki se je vršila v soboto 31. oktobra 1936, je uspela proti vsemu pričakovanju dobro. Krajevni odbor Jadranske Straže v Kranju si s tem dovoljuje izraziti hvaležnost vsem, ki so kakorkoli podprli njegovo prizadevanje in omogočili to pomembno prireditev. — Zlasti se čuti dolžnega izreči zahvalo pevskim zborom ..Prosvetnega društva", „Slo-ge" in „Sokola" ter Glasbenega društva, ki so s svojim nastopom na akademiji manifestirali za stvar, ki je v živem interesu celokupnega jugoslovanskega ljudstva in bodočnosti jugoslovanske države. Dal Bog, da bi njihova pesem odjeknila v srcih vseh, ki so jo poslušali ter jih združila v borbi za isto stvar. — Čuvajmo naše morje! Predsednik dr. J. Bežek. I druženje vojnih invalidov v Kranju ponovno obvešča vse svoje člane in članice, da je v škofji Loki razpisana kantina, za katero se je treba takoj javiti pri tukajšnji organizaciji zaradi točnih podatkov. Isto tako opozarjamo vse člane in članice, pa tudi nezavedne invalide, da se javijo s svojimi knjižicami zaradi izstavitve novih legitimacij, kakor že poroča naš časopis ..Vojni invalid". Stvar je nujna, zato pazite, da ne bo prepozno. Kraj. odbor Udruženja vojnih invalidov Kranj. Tekoči teden se je otvoril v Kranju v Pre. šernovi ulici novi Buffet pri Stan kotu. Lastnik je Stanko Kapušin. Nov Buffet je prav udobno preurejen. Iz kranjskega živilskega trga. V ponedeljek, dne 26. oktobra t. 1. so organi meroizkusnega Prva največja urarska in zlatarska trg. ivina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tn strokovno popravijo pod garancijo. —- Največja izbira poročnih prstanov kakor tudi krasna darila za ženine in neveste. Ivan tevičnik, KRANJ urar JESENICE urada s pomočjo mestne policije v Kranju napravili revizijo kakovosti vag. uteži in mer, oziroma posod. Zaplenili so večje število vag, uteži in mer in to povečini kmečkim prodajalcem, tako da so kmetje prišli ob svoje vage in mere, poleg tega pa bodo menda še kaznovani od okrajnega načelstva v Kranju z občutno kaznijo. Prizadeti nimamo proti temu, da bi bil red pri prodaji živil, oziroma poljskih pridelkov, nobenih pripomb. Toda način organov meroiz-kusnega urada, ki so prišli brez vsake predhodne opozoritve, se nam zdi šikaun, ki je ne moremo razumeti. Tosebno zato, ker 99 odstotkov kmetskih prodajalcev ne ve, da morajo biti vage in mere cementiraue od meroizkusne-ga urada vsaki dve leti, čeprav jih kmet rabi za svoje potrebe, znano pa je to le koncesijo-niranim prodajalcem. Ako obstoji res zakon ali naredba, da mora tudi kmet za svoje potrebe imeti cementirane vage. uteži in mere. naj kmeta v tem preje pouče, bodisi od meroizkusnega urada ali od okrajnega načelstva. Prav nič ne kaže razburjati že itak nezadovoljnega kmeta s takimi postopki, posebno sedaj, ko imamo vendar kmetsko vlado. Prizadeti kmet okoličan Posredovalnico za službe je otvorila skupina poselskc zveze v Kranju. Nahaja se v lokalu Jugoslovanske strokovne zveze v Delavskem domu. Posluje vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Odlična operna pevka Zvonimira Zupevčeva sodeluje v pondeljek zvečer pri koncertu Glasb, šole v telovadnici gimnazije. Vincencijeva konferenca v Kranju bo v dneh od 9. do 15. novembra pobrala prostovoljne prispevke za božično obdaritev sirot in pomoči potrebnih. Upamo, da bodo meščani z razumevanjem in obilno materijelno pomočjo podprli to akcijo. Ljudski oder bo otvoril letošnjo gledališko sezono v soboto dne 7. t. m. ob pol deveti uri zvečer z Žigonovo dramo Kadar se utrga oblak". Ker je drama mladega pisatelja močno in učinkovito delo ter je zasedba z priznanimi igralci porok, da bo igra dobro uspela, se bo naše občinstvo gotovo v lepem številu udeležilo premijere. Igra se bo ponovila v nedeljo. 8. t. m. ob 4. uri popoldne', Občinstvo si lahko nabavi vstopnice v predprodaji v knjigami ..Ilirija", v nedeljo dopoldne pa pri g. R. Mnrkcljnu v škofiji. Dela na preložitvi Gašteiskega klanca se bodo začela te dni. Gradbeno podjetje Slavec vrši že sedaj vse predpriprave, tako, da se bo z delom pričelo že prihodnji teden. Čudno razburjanje. V zadnji številki smo poročali o čudnem najjnu izražanja rodoljub-lja nekaterih kranjskih prenapetež.ev. ki so □pljuvali letak Prosvetnega društva. Letak je bil namreč nabit na oglasni deski emigrantskega društvu Sloga in je naznanjal predavanje o naši Goriški. Naša notica je dotične gospode, ki so vsem prav dobro znani, tako razburila, da so se morali v svoji jezi znesti nad kom. Tako je prišla prav — oglasna deska, katero so sneli z zidu in odnesli. Čudna je ta zadeva, vendar značilna za Kranj. Gospode pa opozarjamo v njihovem interesu, da desko vrnejo na njeno mesto, ker jih bomo v nasprotnem slučaju imenoma oddali prizadetemu društvu, ki si 'bo gotovo znalo priboriti svoje pravice. ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča vse interesente za nabavo snnskih koz. da je rok za prjavo samo še do 14. novembra. Na kasnejše prijave se društvu ne bo moglo ozirati. Vsa pojasnila in prijave daje tajnik društva — Kranj-lluje 15. Ne zumuditee prilike. Odbor Gorenjskega rejca v Kranju. TRZIC ..Pri belem konjičku" je naslov igre, ki bo prva v tej sezoni na našem odru. Uprizorjena bo šele 15. novembra t. 1. in kdor pozna lokalne razmere, bo upravičeno upošteval to zakasnitev oderskega dela. Veseloigra ..Pri belem konjičku" je doživela povsod čudovit uspeh. Kot opereta je v ljubljanski operi doživela rekordno število uprizoritev. Kot veseloigro jo je neštetokrat uprizoril Ljudski oder v Ljubljani in je zlasti poznani gosp. Novak v vlogi Bučka žel popolen uspeh. V Tržiču pa ga bo - kušal prikazati g. Oman. Tudi ostale vloge so v dobri zasedbi. Veseloigro odlikuje neprisiljen, naraven humor, ki vso igro človeka ženo v smeh in dobro voljo. Postavljena je v naše slovensko okolje. S to igro pričenjamo sezono, v kateri se bodo nedeljo za nedeljo vrstile dobre in privlačne igro ter tudi razvajeno občinstvo zadovoljevale. Sredi sezone bo prišla na oder tudi ena opereta. Zaključili pa bomo sezono z lepo in mogočno proslavo 40 letnega prosvetnega delovanja v fržiču. Gorenjci nosilo TIVAR-jeve obleke, Ker so dobre in poceni T I V A R OBLEKE Škerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) V naši državi izvira mnogo gorja in neprilik ravno odtod, ker mnogi nočejo umeti, da so tukaj različne narodne duše, različno pravno, socialno, kulturno in versko pojmovanje; kratko, da so v tem »edinstvenem narodu'* različne narodnosti. Drugo zlo je pa ta omejenost pri mnogih, ki drugega presojajo le iz svojega stališča, le iz svojih kulturnih in socialnih razmer, nočejo se pa oživeti v duševnost bratskega naroda. Če tako v prijateljskih razmerah, kakor smo mi, živiš s srbijanci. potem ti postane jasno koi beii dan, da nismo en narod. Če bi tudi isti jezik govorili, pa nismo en narod, jezik sam po modernem pojmovanju še ne ustvarja naroda. Radi jezika samega bi bili Slovenci s Srbi lahko en narod, saj med nami gotovo ne vladajo večje jezikovne razlike, kakor obstojajo med severnimi in južnimi Nemci. Ni samo jezik to, kar ustvarja poseben srbski narod in od njega različen poseben slovenski narod. Narod, ustvarja predvsem narodna zavest! Kakor se človek samega sebe in svoje eksistence zaveda, tako se tudi narod zaveda svojega narodnostnega bivanja. Če te zavesti ni, pa tudi naroda ni. Če pa v narodu obstoji zavest o lastni narodni eksistenci, potem je največja nesmiselnost tajiti to, kur obstoji. Kakor bi bila glupost tajiti obstoj Jugoslavije, ker bi to nasprotovalo zgodovinskemu dejstvu, tako je tudi to omejeno mišljenje, če kdo tnji obstoj slovenskega naroda. Ta zavest o lastnem narodnem obstoju pa mora biti utemeljena v različnih dejstvih, kakor so: različen jezik, različna kulluni. različna vera itd. V naših debatah na dvorišču jetnišnice v llel-gradu in kusneje v Sremski Mitrovici mi je postalo jasno, da smo Slovenci poseben narod, različen od Hrvatov in Srbov, da so tudi Hrvatje od Srbov ruzličen narod, čeprav imajo isti jezik. Vsaj <)0°/o Slovencev nosi v sebi jasno zavest, da smo Slovenci lasten narod. Kakor smo imeli v Avstri- ji nemčurje. ki niso hoteli priznati ne slovenstva, ne slovenske kulture in še manj politične samobitnosti, tako žal ta rod tudi v Jugoslaviji ni izumrl. Prej so bili nemčurji. uli v Istri lahoni. sedaj pa igrajo podobno vlogo takozvani ...jugoslo-veni", ki tajijo obstoj posebnega slovenskega naroda, in govore o nekem ..jugoslovanskem narodu", ki ga nikjer ni . . . 99n/o Hrvatov noče nič slišati o kakem kulturnem ..jugoslovanstvu", ravno tako pa Srbu ne pride niti r.a misel, da nehal biti Srb in da bi postal „Jugosloven". Razen par tisoč slovenskih narodnih bastar-dov ni nikjer drugih jugosiovenov. Kje je torej jugoslovenski narod? Brez ljudi, brez narodne zavesti ni naroda! Da se pa prav razumemo, moram pripomniti, da se beseda „narod*' rabi lahko v dveh različnih pomenih. Če pravimo „narod", imamo navadno pred očmi kulturni pojem naroda. Kulturno smo Slovenci poseben narod, ker imamo to zavest o svoji narodni eksistenci, ker imamo svojo lastno kulturo, svojo lasino individualnost. Drugače je. če govorimo o narodu s političnega stališču. Politično pa Slovenci ne tvorimo svoje lastne politične osebnosti, to je svoje lastne slovenske države. Če govorimo torej o narodu s političnega stališča, potem lahko trdimo, da smo jugosloveni, oziroma da obstoji en jugoslovenski narod, to je ena ju-goslovensku država, kar je zgodovinsko dejstvo. Kulturno smo Slovenci poseben narod, različen od Hrvatov in Srbov, politično smo pa s Hrvati in Srbi skupno en narod, to je ena država. Če torej govorimo o ..narodnem edinstvu" s političnega stališča, potem smo pač vsi za narodno edinstvo, to je za eno narodno državo. Drugo vprašanje pa je. kuko si jaz to ..narodno edinstvo" predstavljam. Moje telo je tudi eno in edino, toda to ne obstoji samo i/ enega uda. ampak edinost je organska, je členov i ta, obstoji iz več udov. ki skupno ustvarjajo enotnost telesa. Podobno je tudi pri državi, posebno pa pri naši jugoslovenski državi, ki obstoja iz tako različnih udov, ki so po kulturi, veri in zgodovini tako različni. Jugoslovansko edinost ali edinstveno državo si mi predstavljamo organsko, ne pa mehanično ali pa ne- kako kemično, kjer bi se vse različne vere, kulture in narodne osebnosti v neki politični retorti zmešale v novo kulturno in politično snov. ki bi tvorila jugoslovenski narod. \ naših razgovorih s srbijanskimi inteligen-ti, kmeti in delavci smo jasno videli, kako velikanske razlike v mišljenju in pojmovanju vladajo med nami in njimi. To sta dva različna svetova. Kolikokrat oni pri najboljši volji niso mogli umeti naših verskih zadev, naših socialnih naprav, našega pravnega pojmovanja. To se je posebno jasno videlo pri onih inteligentih, ki so študirali le doma v predvojni Srbiji, li se niso mogli vživeti v naše pravno in kulturno pojmovanje, še manj pa v naše moralne pojme. Govorili smo pač neko jugoslovanščino, razumeli smo besede, ne pa duha. Čisto lahko pa je bilo debatirata z onimi inteligenti. ki so študirali po evropskih univerzah. Tako nas je n. pr. dr. Jova-novič. ki je študiral v Parizu, takoj razumel, govoril je takorekoč naš jezik, z advokatom iz Črne gore, pa smo se težko sporazumeli, ker je vladalo v njem pač pristno srbsko — črnogorsko mišljenje. Če je bilo težko politične, socialne in kulturne razmere pojasniti srbijanskemu inteligentu, koliko težje pa je to preprostemu srbijanskemu človeku. Bistvo vseh težav v naši državi je pač v tem. da živimo v njej trije narodi, vsak s svojo lastno kulturo in s svojim pojmovanjem o državi, kulturi, politiki, da pa mnogi merodajni faktorji nočejo priznati in upoštevati tega dejstva. Tako je nastalo brez potrebe slovensko vprašanje, hrvaško vprašanje, vojvodinsko vprašanje in nastaja lako vedno več različnih vprašanj... Hrvatje. Srbi in Slovenci se ne morejo koristno vladuti vsi po enem kopitu, vsi po eni šabloni. Kakor ni vsak čevelj za vsako nogo dober, tako tudi ne vsak zakon ali vsaka odredba v naši državi za vse enako dobra in sprejemljiva. Naj navedem le en primer. Zaščita kmeta je bila v Srbiji potrebna in koristnu. pri nas Slovencih pa je napravila ogromno škodo. Tu imate živ zgled, da se ne more niti gospodarsko enako vladali po istem kopitu nas SI ovenee in Srbe. »GORENJEC« STRAN 3 Halo! V ponedeljek na dan sejma vsi v manufakturno trgovino Logar - Kalan nasi. Srečko Ultimar - Kras} kjer smo pričeli z odprodajo vsega zimskega blaga po tovarniških cenah. — Prepričajte se! — STRAŽIŠCE Visok obisk. Naša vas je bila zopet počašče-na z. obiskom visoke osebnosti prejšnjega kranjskega glavarja gosp. Ogrina. V začetku Klotaste odeje D. 89. Volnene odeje D. 115 Flanel rjuhe D. 20. Perje — puh V največji izbiri pri IVAN SAVNIK - KRANJ tedna je namreč g. Ogrin prišel na obisk našemu županu Križnarju. Gotovo mu je prinesel zopet veselih novic. Nekateri celo menijo, da ga je obvestil o odloku krajevne kontrole v Ljubljani, po katerem bi moral plačati g. Križnar cca 80.000.— Din za neodobrene računske zaključke iz prejšnjih let. Novi občinski odbor je 4. t. m. prevzel posle ter se je obenem izvršila zaprisega istega. Zaprisego je vodil g. Križnar. Ne vemo pa, kako dolgo bo novi občinski odbor vezala prisega!? Jutro poroča, da se je udeležil seje bano-vinskega odbora JNS tudi naš g. Križnar. Ni se je pa udeležil samo kot poslušen mož, temveč je tudi podal svoje politično poročilo. Nekateri celo trdijo, da se je pri tej seji obravnavala tudi materijelna stran volitev; tako je baje neki poročal o stroških, ki jih je imel za nakup — glasov. Sadjarski tečaj se bo vršil pri nas dne 11. novembra t. I. Teoretičen pouk se bo vršil od 10 do 12 ure v Šmartinskcp1 domu. praktični tečaj pa istega dne od 2. do 5. ure popoldne na vrtu č. g. /upnika Šarca. Tečaj bo vodil ukrajni kmetijski referent. Vsi so vljudno vabljeni. »MARTIN PRI KRANJU Dobrodelnemu odseku Katoliške akcije je daroval Franc Porenta iz. Sr. Bitnja. bivajoč v Ameriki. K) dolarjev. Iskrena hvala! TRSTENIK Veliki zvon sv. Martina je počil že pred poletjem. Dolgo se nismo odločili, da ga spravimo v red. A sedaj smo ga pa le morali dati v reparaturo z upanjem, da bo do sv. Martinu gotov. Zato smo cerkveno žegnanje preložili od 8. na 15. november. Prijatelje sv. Martina iz. okolice naprošamo, da nas obiščejo še le dne 15. novembra v nedeljo po sv. Martinu. ŠKOFJA LOKA Zadnje volitve v občini Ztninec so dale polno zadoščenje nosilcu liste JRZ. g. Bernik Francu, dolgoletnemu županu pred JNS režimom. Seveda so ga takrat spoznali za ..protidržavni element" in ga razrešili, čeprav je bil v vsej občini priljubljen zaradi svoje pravičnosti in ljubezni do občanov in niso imeli povoda za razrešitev. Tudi v letu 1933. pri ..svobodnih" volitvah ni bil spoznan vrednim, ker ni znul kriviti hrbta Pri takratnih volitvah so se vzgojili vohuni, še danes jih imamo, in tudi izida niso brez častne čete razglasili. V nedeljo pa ni bilo treba nobene straže, ker ljudstvo samo ljubi red in je tudi jasno pokazalo, kdo naj vodi občino in komu zaupa. Zanimivo je. da si nasprotniki, ki so pri volitvah leta 1933. tako sijajno" zmagali, niso sedaj niti liste zmogli. Čast vsem volilcem! Podružnica Sadjarsko-vrtnarskega društva je priredila v telovadnici nove šole zelo lepo in poučno razstavo svež.ga in vkuhanega sadja, sadnih sadik in najmodernejši način zu pako-vanje. — Posebno poučen je bil oddelek vrst sadja, ki najbolje uspeva pod našim gorenjskim podnebji n. Opazilo pa se je. da se javnost vse premalo zanima za take in slične prireditve. Gosp. urednik, oprostite, ker do sedaj nisem pošiljal novic od nas, saj ste bili zaradi občinskih volitev kar v zadregi s prostorom. Vna- pveureja oder. ki bo občinstvu pri bodočih predstavah nudil vse, kar je lepo in v skladu z duhom časa. — Naši igialci se z največjo vnemo in marljivostjo pripravljajo za prvo igro. Kulturnim prireditvam naklonjeno občinstvo bo prav gotovo znalo ceniti ta trud in vnemo in bo igralce nagradilo s številnim obiskom njihovih predstav. Danes meni, jutri tebi... Mrtvaški zvon je zapel Marijani Mubi, vulgo Čimžarjevi materi iz Šenčurja, ki je v visoki starosti 83 let za-tisnila svoje trudne oči. Bila je skrbna mati svoji družini in splošno priljubljena, kar je pokazal pogreb, katerega se je udeležilo številno občinstvo. Bodi ji žemljica lahka, žalujočim pa naše sožalje. Naši izseljenci v severo-vzhodni Franciji IGRAČE otroški vozički, dia-tonične in klavirske harmonike, — instrumenti, strune IVAN SAVNIK KRANJ prej pa boste že dobivali in sicer prav mnogo novic, prav za prav pa le spominov na ,.zlato svobodo". Imeli bomo v Škofji Loki in Stari Loki občinske volitve 6. decembra. Veste, pri nas bo župana prinesel sveti Miklavž, vso JNS bo pa ..parkelj" pobasal. Za takrat pa sami pridite po novice. Fantje in dekleta sc .iv pridno pripravljajo na svoj praznik 8. decembra. Dopoldne se jim v Društvenem domu slovesno izroči njihov prapor v zopetno rabo, s katerim odkorakajo v cerkev k zahvalni sveti maši. Zvečer pa priredijo v dvorani slavnostno akademijo. Mladina prav je tako: Z Bogom začni svoje delo, da bo dober tek imelo. ŠENČUR Na praznik Vseh svetili je romalo mnogo ljudi na pokopališče k lepo okrašenim grobovom svojih dragih. Starejši so ob premišljevanju na neizbežno usodo — smrt človekovo, molili in prižigali lučke na grobeh. Šenčurški moški zbor je ubrano zapel dve žalostinki. Lep je bil božji vrt na veliki dan. posvečen njim, ki globoko pod rušo snivajo nevzdramno spanje. V Voklem je gorelo. V nedeljo ob pol 9. uri zvečer je osvetlil nebo krvavordeč odsev požara. V Voklem je gorel Vesov skedenj. Mrka in deževna noč je v veliki meri pripomogla, da se ogenj ni razširil na druge hiše in poslopja, ki stoje tam prav strnjeno. Reševalci so rešili, kar se je pač v naglici dalo rešiti. Zgorela pa je Vsa krma za zimo. Škoda znaša okrog petnajst tisoč dinarjev. Izgleda, da je požar zanetila zločinska roka. Delo za napredek je važna nalogu vsakega društva. Med društva, ki korakajo s časom in se trudijo kar najbolj ustreči svojemu že nekoliko razvajenemu občinstvu, spada Prosvetno društvo v Šenčurju. Sedaj nastaja nova kuli-serija. Mojster g. Jernej Voinbeigur umetniško Mož udan pijači, odstopi za nekaj časa pur-šu svoje zakonske pravice Nujvečkrat si to pravico dogovorno z ženo sama vzameta brez vednosti moža. Koliko zakonov se je že razdrlo, ker je /ena ušla s. puršem od moža stran. Zdaj je po mnogih rudnikih prepovedano družinam imeti purše na hrani. Prepoved je zelo umestna in vsa čast tistim rudniškim ravnateljem, ki gledajo na moralno zdravje delavcev. Povdarjam pa tudi, da niso vse družine in vsi purši taki. Krivice ne smemo delati nikomur. Težko je purše dvigniti iz slabega okolja, da ne propadejo moralno in ne utopijo svojih sil v čezmernem popivanju. Za nekatere poskrbi francoska oblast sama. da se poboljšajo. Sem in tja po kranjski navadi pride do prete- Češki in angleški stoti za moške obleke, kam-garni, športno blago, lodni. hubertusi, dubli. marengo in palmcrsto-ni za zimske suknje v največji izberi IVAN SAVNIK - KRANJ na rešitev prošnje, nazadnje imaš pa zopet stroške za potovanje neveste v Francijo. Teh sitnosti se premnogi bojijo, če ne bi jih že več zlezlo v zakonski jarem. Škoda, da ni kje bolj blizu fara sv. Lenarta, ki o njej zlasti purši radi prepevajo: preljubi svet' Lenart, kako si ti svet, 'maš majčkeno faro, pa dosti deklet ... Izkazalo se je, da prihajajo semkaj jako dobra dekleta, ki so tudi izvrstne zakonske žene. Purša prej nisi zlepa videl v cerkvi. Zdaj kot mož bolj pridno zahaja, in na njem je videti, da je v skrbnih rokah in da je zadovoljen. Nekemu je dekle celo postavilo pogoj, da ga vzame le, če bo hodil v cerkev. Obljubil je in obljubo tudi drži, seveda v veliko ^pohujšanje'* njegovih samskih tovarišev. Kadar zaidem v purševsko druščino, jim nikoli ne pozabim predlagati, naj se čimprej pozen i jo. „Aha, bi radi kaj zaslužili", me dražijo. „Kar nevesto si poiščite, saj jih doma dovolj poznate, in poročim vaju zastonj", mu obljubim. Eden mi je nekoč celo ponagajal: ..Gospod, vi le nas silite, naj se poženimo. Zgled nam dajte. Kadar se boste vi, se bom pa jaz tudi." Mislil je, da me je ugnal v kozji rog, pa sem se mu izmuznil: „Kaj ne veste, kako stoji v sv. pismu zapisano? Kristus je rekel: ..Njihove besede poslušajte, po njih delih se pa ne ravnajte." (Dalje prihodnjič.) pa. celo noži se zabliskajo. V takih zadevah pa francoske oblasti ne poznajo usmiljenja, /aporu sledi huda denarna kazen, ki se. odtrgajo kar pri podjetju od grešniko-ega zaslužku. Ko je kazen odplačana se fant tolaži, da je njegov greh pozabljen, ko se žez 14 dni pojavijo orožniki na stanovanju, . zahtevajo papirje, za slovo pa izročijo nulog: v enem tednu ali pa kar v treh dneh izgini čez francosko mejo, kamor hočeš. Nekoliko grenko je na tak način priti nazaj v domovino, kar pa je sreča \elikokrat za marsikoga. Drugi način, kako purše praviti do bolj pametnega življenja je: poročiti jih. Dobra in pametna žena je v tem slučaju zares velik car božji in blagoslov. Sem že večkrat slišal lako in podobno sodbo: ..Morali bi ga videti, ko je bil še puri, Surovina in zapravljivec prve klase. Pa ga danes poglejte. V nedeljo gre z družino na izprehod in je kot bi ga vzel iz škatljiec. zraven pa krotak kakor jagnje. Da, ko bi bilo dovolj dobrih nevest zanje. Z domačinka mi ni nič. So preveč razvajene in tudi kako naj se razgovarja in v katerem jeziku naj učita moliti otroke? Nevesto dobiti iz domovine, iz svoje domače vasi pa zopet precej stane. Najprej vložiti prošnjo na francosko oblast, nato čakaj 6 mesecev ali eno leto OSTANKI: Flanele m D 4.-, 5.-, ».. okstorta m D 5.-, 6,-svilenega popelina za srajce, bluze itd. D 10,-Crepe de Cliina D 15.-inleta in kanafasa m D 10.-, sifona D samo pri IVAN SAVNIK - KRANJ Obrtništvo VOLITVE V ZBORNICO T. O. I. V zadnji številki je bilo na kratko razloženo, v kakem okvirju se vrše vse priprave in kdo je nosilec kandiratne liste za naš okraj pri volitvah v Zbornico T. O. T. Dnevno časopisje je te dni poročalo, da je naša lista z nosilcem g. čamernikom iz Cerkelj bila potrjena prva. Ker je, kot znano, sklenjen sporazum, ne pride druga lista v poštev. Vendar pa je zadnji dan bila vložena še ena lista za naš okraj. Iz naslova in podpisov je razvidno, da je to lista takih, ki sploh niso obrtniki, ki ne izvršujejo obrta in tudi že več let ne plačujejo obrtnega davka, nekdo je celo odjavil obrt. Voditelji odrezane 1'ičmanove skupine so ljudje, ki sploh ne izvršujejo obrta, po V.l) Olympija 1936. (Popotne slike.) 1IAMBURG-MAGDEBURG. Nedavno smo čitali v ..Slovencu" o tukozvn-nem jugoslovanskem prerezu. Protestira ta list proti neobjektivnemu poročanju nemških novinarjev o naši prekrasni Sloveniji, katero isti čisto prezro v svojih poročilih in je ne smatrajo kot integralen del Jugoslavije, temveč jo tako prikrito, oziroma odkrito prikazujejo kot pokrajino, ki čaka nemškega odrešenju. Zdi se mi. da bo namen nemških novinarjev odkrit izraz nemškega nacionalizma. Predno smo odpotovali iz Berlina proti Hamburgu sem imel priliko to spoznati pri zakonskih, kjer sem imel stanovanje. Dotičnu gospa mene in mojega sostanovalca vpraša: ,.A1 i ni Ljubljana Laibach in mesto bivše Avstrije?" ..Da!" je bil odgovor. ..Zakaj pa \i to vprašate: ali ste morda tudi vi doma iz krajev bivše Avstrije, da se zato zanimate?" jo vprašam jaz. Pomolčala je. a kmalu odvrnila prav hitlerjansko: ..Ne! — Zdi se mi pa. da bomo še enkrut skupaj!" Zabolelo me je, ko sem spoznal, da nam nemška prijaznost nevarnost prinaša... Sedanji nemški sistem temeljito v/gaja v svojem neukro-čenem nacionalizmu. Da bi se tega duha mi vsaj malo hoteli naučiti in imeti zanimanje za svoje res rodne brnte-izseljence med vsemi narodi sveta raztresene in za svoje rojake na Koroškem in Goriškem! Tako je Berlin, kakor že preje Mhncben s svojimi venci na plošči, ki govori o neodrešeni štajerski itd., rodil in potrdil novo spoznanje. Dolgo pot. ukrog 300 km, smo imeli Se pred Vtisi Gorenjca! seboj, da pridemo iz tega velemestu v drugo velemesto — Hamburg. Veseli smo bili. da smo na tej poti videli svetovnoznano ..Olimpijsko vas", ki je kot nekako mesto z vsemi potrebnimi uradi bila zgrajena med gozdnatimi nasadi. Tu so stanovali svetovni tekmovalci, seveda tudi naši jugoslovanski športniki. Po igrali pa so to vas spremenili v praktične g vrhe v krasno urejeno vojušnico. Kar tiče vojašnic je sploh zanimivo to, da jih Nemci kaj radi postavljajo v gozdove. Ni enu sama velika zgradba, temveč cel kompleks stavb je tam med lepimi nasadi in vrtiči. Tudi vojaško službo znajo ti ljudje napraviti prijetno in bolj — človeško. Sicer pa se zdi, da je vsa drŽava ena sama velika vojašnica, zakaj povsod je izredna disciplina in povsod veje militaristični duh, še iz cigaretnih zavitkov, kjer dobiš najrazličnejše slik«; v barvah z orožnih vaj nemške armade. Tudi dekleta so „militarizirane". saj se vidi tu in tam četa mladih Hitlerjank, ki ponosno korakajo in nosijo zastavo pred seboj, na hrbtih pa nahrbtnike. Toda vsepovsod se fino obnašajo. Dvomim, da bi se naše ..športnice" ali pa zrni-litari/.irana dekleta tako dostojno znali- ponašati. Zunaj Berlinu smo opazili tudi eno največjih svetovnih tovaren ..Siemens", n katerih pa več piše ..Slovenec" z. dne 30. okt. t. I. Prav nič se pa ne boste čudili, da so na obeh straneh naše ceste prerazsežna polja, kot nalašč pripravna za največja letališču. In teh le- tališč se vidi tuintum. — Da. tudi velikanske zgradbe za ..Zepellinove" zračne ladje smo videli. Ko smo se pa odmaknili od mesteca Ludvvigs-lustu, kjer smo zopet za kosilo okušali rumeni nemški krompir — seveda kaj boljšega je tudi bilo — in kjer bahajo z nekim starim gradom Mecklenburških knezov, ki pa po našem okusu ni bilo nič posebnega, smo opazili velikanske železne stolpe in zračno omrežje radijske postaje v Lauenburgu. Kako majhna je naša domžalska! Toda v primeri z velikostjo nemškega naroda in malega našega naroda je tudi ta naša postaja vendarle velika in to je gjavno: naša domača je! Cesta je vedno bolj padalu navzdol proti Severnemu morju. Vedno bolj so se pokazovali vplivi morske klime: puste ravnine s pustim grmičevjem. Tuko je naš voz brzel navzdol, da ga je bilo te/ko celo za važno postajo: „Livno" — ustaviti. No. pa se je le posrečilo, zakaj grmenje potnikov tam zadaj je bilo le močnejše — kot pa bučanjo stroja tam spredaj. Ko smo pa zagleduli tretjo nuj večjo luko sveta — Hamburg, je bil naš JušC vse dru-gačen kot v I.udvvigsliištu - mestecu divnih pustoi. (""isto razumljivo pa je to, da smo kot pošteni Kranjci s svojim avtobusom nekaj ulic ..za povrh* prevozili, predno smo dobili svoj hotel. Tu so nam postregli z mestnimi načrti in potem smo že bahati, kako se znamo hitro orientirati po tem velemestu, ki se nam je v primeri / Berlinom zdelo že kakor večje vrsto vas. Tako je po •— kranjsko. Mar ne? Za voditelja kake potovalne skupini" je pač najtežji-, tako se n>i zdi, vsem prav ugoditi glede sob v posameznih hotelih. Eden hoče biti spodaj, druga hoče imeti sobo malo višje in z razgledom na trg, tretji zopet hoče samo-tariti v sobici z razgledom na dvorišče itd. Vsak ima nekaj svojega. Da bi pa vodja mogel vsestransko vsem ugoditi — je nemogoče. Zato smo skušali potrpeti eden z drugim. Tako sva prišla s tovarišem tam doli od hotiške Save v hamburškem hotelu celo v šesto nadstropje. Prepeljala sva se z liftom v to višavo. Za kratek čas nama je strežnik skrbel. S hotelsko usirežljivostjo naju je hitel izpraševati odkod sva. Kar skušala sva se. kdo bo preje povedal: ..Iz Jugoslavije." Potem pa v tej tekmi moj tovariš naglo vpraša nemško radovednost in burševsko nadutost „A1 i pa imate vi pojem, kje je Jugoslavija?" Da bi ga videli burša, kako je brzo povzel odgovor z besedami: ,.Kaj mislite, da smo Nemci tepci?" — In da bi zdaj tudi naju videli kako sva želela čimpreje biti v sobi tam gori v šestem nadstropju!--- Slišali smo, da je Hamburg bajen in izredno lep ponoči, zato smo hoteli to ..bajnost" in lepoto, oziroma moralno nelepoto videti, kolikor jo pošten človek more prenesti. Oskrbeli smo si razgledni avto za ogled mestu ponoči. Zelo nazorno pa vodniki hočejo pokuzati silno nasprotje med velemestno bedo in razkošjem. Pehali smo se po prečudno ozkih ulicah starega Hamburgu, kateremu še svetlobe ne privoščijo. Kakor je podnevi sonce skopo s svojimi žarki, tako je ponoči mestna uprava po naše šted-Ijiva. Tako mučen vtis napravijo te ulice in te od davnine postavljene hiše, ki so še za živali preslaba bivališča, da se zdi kot dn bi že sam bil med zavrženimi, zakuj ti ljudje so med ponižanimi in razžaljenimi... 4 (Konec prihodnjič.) STRAIN 4 HALO!!! \ IJ'VlI-^í^^ «ti Manufakturnih in modnih trgovin je v Kranju veliko ali nova je samo ena z novim blagom za moške obleke, zimske suknje, damske plašče in kostume. Nadalje dobite še vse drugo manufakturno blago res po skrajno nizkih cenah- In ta trgovina je pa pri „B A JŽELN U" na Roženvenskem klancu v Kranju Naše perilo je priznano najboljše, ker sami izdelujemo moške srajce, spodnje hlače, platnene moške predpasnike in moške hlače. Lastna izdelava vseh klotastih odej! Pri nas dobite za malo denarja veliko blaga!!! »GORENJEC« iiiilillll^ členu 8. imu pa pravico do volitev samo tisti, ki izpolnjuje osebno vse pogoje za opravljanje dotičnega obrt«. Najbolj značilno je to, kako je ta skupina pobirala podpise. Ugotovljeno je, da so pri podpisovanju predlagateljev varali ljudi s tem, češ da pobirajo podpise za Čamernikovo listo. Gotovo so se zavedali, da bi se jim znalo zgoditi marsikje, du zlete na cesto, če bi govorili resnico. Delo in sadove teh ..obrtnikov" vsak obrtnik dobro pozna. Zato bo obrtništvo storilo svojo dolžnost in pognalo te ljudi tja. kamor so jih vse strokovne organizacije za njihovo razdiralno delo že zdavnaj zavrgle. Do 29. novembra je še čas. in naše članstvo se ne bo dalo begati z takimi ponarejenimi predstavniki, in bo dalo odločitev za listo tov. Čainernika. Nasprotna lista sicer še ni potrjena ter upamo, da bomo brez volitev v našem okraju poslali v zbornico svojega pravega zastopnika. Prav lep dokaz, da tudi obrtništvo želi sožitja in skupnosti, je ta, da so obe tržiški zadrugi in vse štiri kranjske enoglasno sklenile in odobrile to listo, ki je tudi že potrjena. Tržič ni dal nasprotni listi nobenega podpisa, kar je znak, da so le v okolici lovili nepoučene člane, da bi jim nasedli. Sedaj je jasno vsem, ker bo tudi vsak obrtnik vedel storiti svojo dolžnost, če bo treba tudi osebno to dokazati. Pokazalo je rokodelstvo že veliko zrelosti, posebno š'- sedaj, ko je za obstoj tako huda borba in bo tudi sedaj poinedlo z vsiljivci in neobrtniki. Jur' s pušo Zakaj je letos nastopila tako hitro zima? Dne 25. oktobra je v celi Sloveniji JNS zmrznila ;n sedaj razširja mraz okrog sebe! Sedaj bo treba ji dobro podknriti. pa bo spet prijetno! Lepi nauki! Čitul sem. da je uprava Sokola dala ta teden stroga navodila svojim članom, kako se jim je obnašati, če se spustijo na politično popriščo. Navodilo je dobro in bi veroval, da je prav. samo malo pozno je. malo pozno! Stranke razpadajo. Gospod Pucelj je sentimentalen, skoro se je razjokal v zadnjem ..Kmetijskem listu", da stranke razpadajo. Tolaži se pa. da kmet še ostane. Pri tem si misli: Kmet še ostane in upam. da ga bom zopet na kak nov način potegnil. Gospod Pucelj. zdaj ste pa že prestar, da bi vam kaj gratalo' Zvonovi so nedolžni! Nekdo je v Dravski dolini zvonovom grozil, pa saj ti nimajo volilne pravice, ampak samo zvonilno in to jim pa pastimo, saj vsem enako zvonijo, pa nič ne zbirajo! Neumešavanje v vojsko. Velike države so se organizirale, da se ne umešavajo v špansko vojsko. Meni se pa zdi, da le nekateri mešajo celo stvar in če me nos ne vara, se jim že nekaj smodi! Položaj na fronti. Vsi gredo naprej! General Franku gre naprej v Madrid, madridska vlada gre naprej v Barcelono. Te vojske pa res ne bo kunec, ko gresta obe fronti naprej! Slov. gospodar. m H LI OGLHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi naj-eeneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce! Otomane, spalne di-viins* itd. izvršuje solidno in po ni/ ki ceni Bernurd Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Mebliiana soba z dvema posteljama se odda solidnim osebam, Poizve se v upravi. Gospodična izobražena z gospodinjsko šolo. ljubiteljica otrok, želi mesto pri boljši družini. Naslov v upravi. Javna zahvala. — Vsem, ki so nam ob dnevu požara 11. X. t. I. priskočili na pomoč, pomagali reševati, kar se je rešiti dalo. gasilcem iz Luž in Šenčurja se najprisrčneje zahvaljujemo njihovemu požrtvovalnemu delu in gašenju. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem lesa. delavcem, tesarjem (mojstru Korošcu iz Češnjevka) in vsem, da sije stavba v tako hitrem času spravila pod streho. Vsem ..Bog plačaj" hvaležni Kurni-kovi. Srednjavas 2«. X. 19%. Dobro vpeljano gostilno oddam za daljšo dobo v najem. Pogoji ugodni. Informacije daje Rozman p. d. Bizjak na Zg. Beli p. Preddvor. Vajenca iz. dobre hiše. močnega, zdravega sprejme P. Majdič ..Merkur" trg. železnim-Kranj. — Lepo stanovanje se takoj odda v novi hiši, dve sobi s kuhinjo. Naslov v upravi. Kupi se otroški voziček, globok, dobro ohranjen. Naslov v upravi. Proda se mala hišica. Poizve se StlUŽevo št. 44. naznanilo! Cenjenemu občinstvu Kranja in o-kolice vljudno naznanjam, da sem otvoril v Kranju, Prešernova ulica, točilnico „Buffet pri Stankotu". Potrudil se bom, da postrežem svoje goste z najboljšo pristno kapljico in okusnim delikatnim prigrizkom. Za obilen obisk se toplo priporoča Stanko Kapušin rTp IT vabimo, da si ogledate našo veliko zalogo vseh v železnin- ■ ||y| V/fS str<)k<) spadajočih predmetov. Vse naše prizadevanje stre-***** ™ mi za terri!