PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 236 (11.652)	Trst, sobota, 8. oktobra 1
	TRST m. Montecchi6 PP 559 Tol. (040) 794672 (4 linije) Tlx 480770
"Ti	O
►	•yj	>3
~n	X'
►	n
.5-.	c*
r-j	z
7\ o	t_
o	i>
"Ti m	CD X.	Ul
72	X	Ul
	c_ -t*
	!—•»
	?+: >
	Z	X"	_
	!~t
	O
	3>
Andrej Marinc govoril na seji CK ZKS
Velika prizadevanja Slovenije v okviru programa stabilizacije
Slovenija s sivojjm izvozom uresničuje kar četrtino vsega jugoslovanskega - Ustaviti nadaljnje padanje življenjskega standarda preibivalstva - Danes konec razprave
Ljubljana — v Ljubljani se je
včeraj popoldne začela 8. seja CK ZK Slovenije, ki se bo nadaljevala danes ves dan. Namenjena je oceni dosedanjih dosežkov pri uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije in prihodnjim nalogam organi zacij in članov zveze komunistov pri njenem uresničevanju. To je tematski okvir tega dvodnevnega plenuma; člani zveze komunistov pričakujejo,
Na univerzo:
KAM,
KAKO,
ZAKAJ?
NA 4. STRANI
da bo ta seja nekakšna prelomnica uravnanih interakcij in to na številnih področjih družbenega in ekonomskega življenja, posebno pri vprašanjih, na katera je članstvo v mi nulih prizadevanjih za izhod iz gospodarske krize še iskalo odgovore. Od tega plenuma predvsem pričakuje, da bo podprl še bolj ofenzivno naravnanost za spreminjanje razmer.
Uvodno besedo je imel predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc. Spomnil je, da so pred Jugoslovani v prihodnjih letih še velika odrekanja in napori, saj bo treba še vrsto let oddvajati več kot 11 odstotkov družbenega proizvoda (prihodnje leto še več) za odplačevanje zunanjih dol gov. Slovenija je pri izpolnjevanju te naloge izkazala doslej svojo polno odgovornost, zdaj na primer s svojim izvozom uresničuje kar četrtino vsega jugoslovanskega. Pokazalo se je tudi, da so v Sloveniji bili v letos njem letu doseženi (četudi v težjih gospodarskih pogojih) boljši proizvod ni rezultati, vendar, da so bili doseženi na škodo osebnega standarda. Prvi cilj nadaljnjih gospodarskih na
porov mora biti po besedah Marinca ustavitev nadaljnjega padanja življenjskega standarda prebivalstva.
Gospodarska kriza nima samo temnih plati — je poudaril Marinc — je tudi priložnost -za dokončni obračun z ostanki starih odnosov, z birokratizmom in vsemi drugimi pojavi, ki zavirajo samoupravno in ustvarjalno pobudo ljudi. Utesnjevanje te pobude z raznih strani je v bistvu osnovni razlog za sedanje zaostritve. Te je mogoče odpravit; samo z doslednim razvijanjem in vzpodbujanjem samoupravnega odločanja. Med delavci se namreč utrjuje prepričanje, da je njihova prihodnost odvisna le od dela njiih samih. Predsednik slovenskih komunistov se je zavzel tu di za doslednost pri kadrovanju od govornih ljudi, pr; čemer bi morali na prvih mestih upoštevati sposobnost in moralno neoporečnost. Četudi je bila temu v Sloveniji vedno namenjena velika pozornost, pa bo treba poslej še bolj dosledno opravljati kadrovske premike in tudi pri kadrih zagotoviti organsko rast.
J. I*.
_________________________	s>
O
■..■h
Po sklepu NATO o evre
DELEGACIJA	§
BI LAHKO ZAPL^.ir^ ŽENEVSKA POGAJANJA
DEN HAAG — Sovjetska zveza hi lahko vsak čas zapustila ženevska pogajanja o evroiz.strelkih. Tako s« včeraj namignili ameriški funkcionarji, ki so zel« blizu načelniku delegacije ZDA na ženevskih pogajanjih Nitzeju. Po koncu govora, ki ga je imel Nitze na skupščini NATO, ki se je sestala včeraj v Den Haagu, so a-meriški funkcionarji dejali, da hi lahko sovjetski delegati zapustili ženevska pogajanja še pred izte-
Ameriški pogajalec Nitze
kom sedanjega zasedanja, ki se je začelo 6. septembra. Pogajanja naj bi se nato nadaljevala čez šest mesecev, potem ko Imdo v Evropi že začeli nameščati evroizstrelke in bi se ta pogajanja torej začela na drugačni osnovi.
Ta umik sovjetskih pogajalcev bi bil lahko naravna posledica včerajšnjega glasovanja na skupščini NATO, ki je z veliko večino glasov odobrila resolucijo, s katero vabi vojaški pakt, naj začne v decembru, kot je bilo predvideno, z nameščanjem evroizstrelkov.
Najpomembnejši poseg na včerajšnjem zasedanju je imel ameriški pogajalec Nitze, ki je dejal, da bi odložitev namestitve cvroiz-strelkov ne prinesla nobene koristi razvoju ženevskih pogajanj ter je dodal, da je cilj SZ «uvcljaviti hegemonijo z grožnjo«. Nitze je nato ponovil, da je za ZDA optimalna rešitev ničelna opcija, medtem ko hoj e SZ ohraniti v Evropi veliko število raket SS 20 in oporeka Zahodu pravico, da tudi sam namesti svoje rakete. Kar zadeva ženevska pogajanja je Nitze dejal, da mora biti optimist, kajti sicer bi bila njegova prisotnost na pogajanjih povsem odveč.
Programska izjava župana Richettija
Dvoumno o manjšini
Predstavnik KD se ni hotel preveč zameriti LpT
Zaccagniniponovno predlaga dialog s komunistično partijo
«Trst mora razmisliti o svoji kulturni in nacionalni identiteti, upoštevajoč. da so zgodovinska in politična dogajanja premostila prepričanje, da etnična meja odgovarja meji med državama. Zato je mogoče in tudi bo treba v kontekstu tega italijanske ga mesta, ki gleda z zaupanjem v Prihodnost, sproščeno ” in pogumno Priznati vlogo in prisotnost slovenske Manjšine. Tudi v naši skupnosti bo-too težili k uresničitvi načrta inte gracije in solidarnosti, v sklopu ka t®rega se postavlja kot važno in nuj no vprašanje izglasovanja državnega zakona za zaščito slovenske manjši n°. ki bi spoštoval in koordiniral na Podlagi stvarne enakopravnosti pravice vseh komponent tržaškega prebivalstva. V tem duhu se obvezujemo, aa bomo uresničevali pristojnosti, ki Jih imamo kot občina na tem pod (kot npr. poimenovanje krajev v izvirnem jeziku in ulic po slovenskih kulturnikih).
Tako je tržaški župan Richetti v svoji programski izjavi, ki jo je pre-?fal na sinočnji seji tržaškega ob črnskega sveta obravnaval načelno stališče nove šeststrankarske koalicija v odnosu do naše narodnostne skupnosti. če predstavlja ta župano-va izjava korak naprej v primerjavi s prejšnjimi odbori (tržaško občino ie Od leta 1978 do septembra letos upravljala LpT, najprej sama, nato v sodelovanju z laika-socialisti), Pa moramo z druge strani podčrtati, ua je v svoji vsebini še vedno žejo dvoumna in nepopolna. Richetti je Judi tokrat, podobno kot v ponede 'Jek na Trgu Unita v pozdravu pred sodniku Pertiniju, zelo pazil, da se h* bi glede «italijanstva» Trsta ir. Prisotnosti in vloge naše skupnost. zameril melonarjem, ki bi marali
PreJ alj slej po načrtih Krščanske demokracije vstopiti v koalicijo tako na občini kot na pokrajini.
Županovo) poročilo, ki je dolgo 86 tipkanih strani, zaobjema vsa te-didjna vprašanja, s katerimi se bo g*ala manjšinska koalicija (KD,
pl, PRI, PLI in SSk) pri upravljanju tega izvoljenega telesa, (st)
1 T	v • v
V I rzicu nov občinski odbor
Danes ponoči so v Tržiču izvolili levičarski občinski odbor, na čelu katerega je župan socialist Saccavini, podpirajo pa ga KPI, PSI, PSDI in PRI. Republikanci bodo le od zunaj podpirali odbor. Poleg župana so v odboru še štirje člani KPI, dva socialista in dva socia'demokrata.
RIM — V Krščanski demokraciji prihaja do novosti, ki bi znala popestriti notranje življenje te stranke in, splošneje gledano, politično razpravo v državi: na zasedanju demokrščanske levice, ki se je začelo včeraj v Chiancianu, je bivši strankin tajnik Zaccagnini, v nasprotju z De Mitovo politično linijo z dokajšnjim prepričanjem govoril o dialogu s komunistično stranko. Danes bi moral na zasedanju govoriti De Mita in odgovoriti na ta stališča, ki postavljajo na glavo vse njegove sedanje politične izbire: baje je tajnik besen, ker so, kot kaže, Zaceagninijevi privrženci, ki so bili njegovi pristaši na strankinem kongresu, začeli voditi notranjo ofenzivo proti tajniku .
Zaccagnini, o katerem je kazalo, da se je umaknil iz političnega življenja, ni De Mite ne hvalil ne kritiziral, vendar je hotel pri številnih vprašanjih «popraviti» tajnikova stališča. Še zlasti velja to za bistveno točko: Zac cagnini je mnenja, da se je treba vrniti k Morovi politi ki ter torej odpreti diskusijo o komunistih in s komunisti Sedanjo petstrankarsko večino je treba podpirati, je dejal, vendar to ne bo rodilo nobenih uspehov, če nismt pozorni tudi na komuniste. Bodočnost države je, po Zac-
cagninijevem mnenju, odvisna od vseh ustavnih sil in Krščanski demokraciji je prirojeno čim širše povezovanje z demokratičnimi silami.
«Ne morem si kaj, da ne bi mislil, da je bilo obdobje narodne solidarnosti kljub vsemu pozitiven poskus,* je dejal Zaccagnini in nato tako ocenil Craxijevo vlado: «Ko-alicija, ki je sedaj na vladi, je nedvomno najprimernejša, da reši državo težke gospodarske krize in zato zasluži našo podporo. Vendar pa ne moremo ostati pri tem, da le zadostimo najnujnejšim potrebam.* Skratka, kriza bi se lahko zaostrila, cilji političnega boja pa bi se lahko spremenili v bitko za oblast.
Po Zaccagninijevem mnenju je linija alternative, ki jo predlaga De Mita, preuranjena, ker podcenjuje komunistično vprašanje, «ki je zaradi zgodovine in teže KPI, zaradi ljudskega predstavništva in vpliva na sedanjost in bodočnost države, osrednje vprašanje italijanske politike.* Skratka, to je pravo nasprotje arogantnega stališča, ki ga je imel De Mita do komunistov še zlasti pred volitvami. De Mitova alternativa je, po Zaccagninijevem mnenju, samo cilj, dokler ne postane zopet aktualna «tretja faza*, ki jo je predlagal Aldo Moro. R. G.
Craxi bo danes odgovoril Andropovu
RIM — Ministrski predsednik Bettino Craxi bo da nes izročil sovjetskemu veleposlaniku v Rimu Lunkovu odgovor na pismo, ki mu ga je pred kratkim poslal sovjetski voditelj Andropov. Vsebina Craxijevega odgovora še ni znana. Andropov je v pismu, ki ga je naslovil vsem zahodnoevropskim državam, ki nameravajo namestiti evroizstrelke, obrazložil sovjetske predloge za ženevska pogajanja in predvsem zahteval, naj zahodnoevropske vlade ponovno vzamejo v pretres zgled iz leta 1979, da bodo namestile evroizstrelke.
Craxi se je o tem pismu posvetoval z voditelji štirih zahodnoevropskih držav.
Tudi naši smučarji združujejo moči
Potem ko so moči najprej združili v košarki, le tos pa še pri odbojki, so se za novo pot odločili tudi prj smučarskih društvih. Pred dnevi so se namreč predstavniki skoraj vseh zamejskih smučarskih društev domenili, da bodo sestavili skupino igralcev, ki bo kot prvi korak imela skupne treninge, posamezniki pa bodo na raznih tekmovanjih še vedno zastopali svoja matična društva. Seveda bi moral biti nadaljnji korak sestava združene ekipe, vendar je to vprašanje trenutno še neuresničljivo.
NA 10. STRANI
V	Bocnu začetek volilne kampanje
BOČEN — Na Tridentinskem. Južnem Tirol skem se je včeraj uradno začela volilna kampanja za deželne volitve, ki bodo 20. novembra. Včeraj so stranke predložile volilne znake in prišlo je do prvega zanimivega zapleta, ker sta dva predstavnika tridentinsko tirolske ljudske stranke, Enrico Pruner in Sergio Fontanari predložila isti znak. Kot znano, je prišlo v tej stranki pred kratkim do hudega notranjega spora in sedaj bo moralo verjetno sodišče odločati, kdo ima pravico do stran kinega znaka na volitvah.
V	volilno kampanjo je prvi posegel republikam ski voditelj Spadolini, ki je včeraj v Bocnu pouda ril, da v zadnjem letu ni bilo nobenega napredka pri izvajanju zadnjih določil južnotirolskega paketa, s čimer bi formalno končali spor med Avstrijo in Italijo. Spadolini, ki potiska vodo na svoj mlin, kajti do lanske jeseni je bil on predsednik vlade, je še dodal, da se je v tem letu stanje poslabšalo, poudaril pa je tudi, da mora priti do rešitve zad njih še odprtih vprašanj po sporazumu De Gasperi -Gruber ob spoštovanju pravic Italijanov, ki živijo v bocenski pokrajini, v okviru harmoničnega in korektnega sožitja z nemško manjšino.
Vrata arzenala danes odprta javnosti
Vrata Tržaškega arzenala Sv. Marka bodo danes od 8.30 do 13. ure odprta širši javnosti. Tovarniški svet, ki ga sestavljajo zastopniki kovinarskih organizacij v sklopu enotne sindi-k;Sne zveze CGIL - CISL - UIL, hoče s to svojevrstno in hvalevredno pobu do preveriti občutljivost prebivalstva pa tudi njegovih predstavnikov na naj različnejših ravneh do žgočega problema, ki ga je naenkrat odprl načrt IRI
Fincantieri o preustroju državnega ladjedeLstva in sorodnih panog. Problem je, kot znano, v tem, da se tudi proizvodna zmogljivost in zaposleno-stna raven v tem obratu dokaj okme-ta, medtem ko bi ju bilo treba s pametno industrijsko politiko, kakršne zaenkrat ni, okrepiti. Tovarniški svet se pri tem obrača prvenstveno do m'adih, tako tudi do šolske mladine. Koliko ljudi se bo vabilu odzvalo, ne vemo, vsekakor se mu bodo dijaki in dijakinje vseh slovenskih višjih srednjih šol v naši pokrajini.
NA 4. STRANI
Valid Džumblat pri Berlinguerju
RIM — Po pogovorih s predsednikom vlade Craxijem in vatikanskimi dostojanstveniki se je vodja libanon skih druzov in socialistične progresivne stranke Valid Džumblat včeraj sestal s tajnikom KPI Berlin-guerjem.
Ob koncu srečanja je partija objavila komunike, v katerem navaja, da «je Džumblat podal široke in izčrpne informacije o položaju v Libanonu po premirju in v vidiku pogajanj, ki imajo za cilj nov pakt (ustavo) za nacionalno spravo med vsemi libanonskimi silami.® Džumblat in Berlinguer sta tudi izrazila zahtevo, da je treba zagotoviti Palestincem pravico do samoodločbe.
Iz komunikeja pa ni razvidno vpra šanje opazovalcev, ki bi morali jam čiti za premirje. Partija je do sedaj dosledno zagovarjala stališče, da bj to marali biti opazovalci OZN, Sirija in Džumblatovi druži pa sedaj nasprotujejo Združenim narodom in se zavzemajo za «nevtralne» opazovalce.
Posvet načelnikov skupin KD, PSI, PSD!, PRI in PLI
Vladna večina skuša strniti vrste pred senatno proračunsko razpravo
Nejevolja načelnikov senatnih skupin večinskih strank
RIM — Spričo splošnega negodovanja in kritik, ki jih je sprožilo «klestenje» 40.000 milijard lir v finančnem zakonu za leto 1984 ne le v vrstah parlamentarne opozicije, ampak celo v samih vladnih strankah, in nezadovoljstva ter odpora sindikalnih organizacij in splošneje javnega mnenja, skuša večinska koalicija strniti vrste pred (po vseh pričakovanjih) zelo ostro parlamentarno proračunsko pot pravočasni odobritvi proračunskih dokumentov tako, da bo sama predložila vrsto «poenostavit venih® amandmajev k besedilu finančnega zakona, ki ga je sama odobrila šele pred nekaj dnevi.
Ta nekoliko čudna praksa, ki se je uveljavila v zadnjih letih in priča o zadregi, v katero zapadejo vlade, ko sprejemajo ukrepe v časovni stiski in so jih nato prisi ljene same popravljati, spravlja seveda v težave tudi stranke, ki jih podpirajo. Zato so včeraj sklicali posvet
večine, pri katerem so sodelovali ministri Goria (zaklad), Visentini (finance) in ppdtajnik Vizzini (proračun) ter načelniki senatnih skupin petih vladnih strank, da proučijo možnosti pospeševanja parlamentarnega postopka za odobritev proračunskih zakonov pred koncem leta.
S posveta so poslali Craxiju pismo, ki sicer predvsem potrjuje podporo vladi in njenim smernicam gospodarske politike, a odraža hkrati določeno nejevoljo. Načelniki senatorjev KD, PSI, PSDI, PRI in PLI namreč zahtevajo prisotnost ministrov v komisijah, predhodno obvestilo in dogovor o vladnih amandmajih ter kolegialno odločitev o spreminjevalnih predlogih opozicije, sami pa obljubljajo polnoštevilno prisotnost senatorjev večine pri razpravi. Delo vlade pri poenostavitvi proračunskih dokumen tov bo nadzoroval nekak «glavni štab» načelnikov skupin večine, ki bo držal tudi stike z opozicijo.
Siad Barre v Italiji
RIM — Somalski predsednik Siad Barre je včeraj prispel na uradni in prijateljski obisk v I-talijo. V pogovorih s Craxijem in s predstavniki vlade so obravnavali predvsem dvostranske odnose in izmenjali mnenja o sedanjih kriznih žariščih v svetu s posebnim poudarkom na afriški rog.
Kljub običajnemu komunikeju pa je iz Barrejevih izjav razvidno, da je somalska delegacija prispela v Italijo predvsem, da bi izprosila večjo vojaško pomoč Italije in Zahoda, da bi bila kos «etiopski nevarnosti®. Povsem razumljivo, Somalija ne rabi v »nenapovedani vojni® z Etiopijo samo topov temveč tudi trdnejše gospodarstvo in vsestransko pomoč za tisoče beguncev, ki so morali zapustiti sporni Ogaden.
Oklicana 8-urna stavka v RAI
RIM — Uslužbenci državnega radiotelevizijskega podjetja RAI bodo pred nedeljo, 16. t.m. prekinili delo za 8 ur, po odločitvi tovarniških svetov po sameznih sedežev. Stavko je oklical strokovni sindikat CGIL - CISL - UIL po prekinitvi pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe, ki je zapadla preteklega maja.
□ RIM — Strokovni sindikat CGIL -CISL - UIL je oklical za 17. in 18. t.m. stavko pomorščakov, iz protesta proti brezbrižnosti vlade do reforme njihovega skrbstva in do načrta za preureditev italijanskega pomorstva.
Dejanovic sprejel Sergia Ramireza
BEOGRAD — Predsednik zvezne konference SZDL Jovan Dejanovic je včeraj sprejel člana kolektivnega vodstva Nikaragve Sergia Ramireza in njegove sodelavce. Obvestil ga je o vlogi, razvoju in nalogah SZDL kot tudi o aktualnih problemih jugoslovanskega notranjega razvoja in o mednarodni dejavnosti SZDL.
Dejanovič je poudaril podporo boju nikaraš-kega ljudstva za ohranitev suverenosti in svoboden in neodvisen notranji razvoj. Obe strani sta menili, da je potrebno in koristno pospešiti stike, gost iz Nikaragve pa je govoril tudi o no tranjem razvoju svoje domovine ter o mestu in vlogi sandinistične fronte narodne osvoboditve kot tudi na novoustanovljene domoljubne revolucionarne fronte.
Zgorelo skladišče zdravilnih zelišč
TOLMIN — V četrtek ob 3.45 ponoči je izbruhnil požar V skladišču Droge Portorož v Tolminu. V njem je bilo uskladiščenih najmanj 100 ton lipovega lubja in 20 ton raznih zdravilnih zelišč, kot so mctlika, divja salata, lipovo cvetje, arnika in druga. Lipovo lubje in zelišča so zgorela v celoti, s čimer je nastala škoda v znesku okrog milijarde starih dinarjev. Na gospodarskem poslopju kmetov kooperantov iz tolminske občine, v katerem je bilo skladišče, pa je za dve milijardi dinarjev škode. Pri gašenju požara je sodelovalo 74 gasilcev iz Tolmina, Kobarida in z Mosta na Soči.
Vzroke požara še ugotavljajo. V upravi za notranje zadeve v Novi Gorici so izjavili, da je skoraj izključena možnost samovžiga ali okvare električne napeljave.
V Idriji odpirajo nov zdravstveni dom
IDRIJA — Delavci notranjskega zdravstvenega doma Vrhinika TOZD Zdravstvo Idrija bodo v okviru praznika občine Idrija danes, 8. oktobra ob 10. uri slavnostno odprli nov zdravstveni dom v Idriji, ki bo imel okrog tri tisoč kvadratnih metrov koristne površine, celotna investicija novega zdravstvenega doma pa znaša 120 milijonov dinarjev. Gradili so ga 5 let s sredstvi republiške in regionalne zdravstvene skupnosti, delno pa tudi s sredstvi tretjega in četrtega občinskega samoprispevka. Nov zdravstveni dom v Idriji bodo ob otvoritvi poimenovali po slovenski partizanski bolnišnici Pavla. V kulturnem programu ob otvoritvi bodo sodelovali godba na pihala idrijskih rudarjev in dijaki šolskega centra.
SILVO KOVAČ
Na srečanju pri podtajniku Žitu
Včeraj načelen dogovor o sanaciji «Zanussija»
RIM — Včerajšnji sestanek pri namestniku ministra za industrijo Žitu, na katerem so sodelovali predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe «Zanus-si» Cuttica, zastopniki sindikatov in predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Comelli, je nekoliko umiril vzdušje zaskrbljenosti in protesta, ki se je v zadnjih tednih zaostrovalo v zvezi z rešitvami, ki jih je pordenonsko podjetje predlagalo za izhod iz krize. Dogovorili so se namreč, da ne bodo še začeli izvajati zapore raznih obratov z vzporednimi odpustitvami več kot 5.600 zaposlenih, in da bodo sanacijski načrt podjetja uresničevali sporazumno.
Cuttica je priznal, da načrt družbe ne predstavlja «diktata» in je pono vil njegove smernice: opustitev vseh dejavnosti razen izdelave gospodinjskih strojev in servisnih naprav za skupnosti, «zamrznitev» dolga z znižanjem ban čnih obresti in rekapitalizacija družbe. Dežela Furlanija Julijska krajina je pripravljena pristopiti k sanaciji s 50 milijardami kapitala, 25 milijardami posojila in 125 milijardami jamstva.
Ogorčenje leve opozicije glede incidentov v Comisu
RIM — Kot pričakovano ni notranji minister Scalfa-ro zadovoljil leve opozicije v svojem odgovoru na številna vprašanja poslancev glede incidentov pred letalskim oporiščem v Comisu na Siciliji, kjer bi morali pred kancem leta namestiti ameriške manevrirne rakete. Še več, poslanska zbornica ni od žalostno znanih Scelbovih časov slišala še takšnih pojasnil glede pristojnosti in dolžnosti varnostnih sil.	c
Notranji minister je namreč vsestransko branil verzijo varnostnih sil o incidentih, ki so «morale z večjo od ločnostjo poseči, da bi vzpostavile red®, ker so demonstranti zasedli dostope do oporišča in s tem dokazali svoje «nemiroljubne namene®. Minister se je tudi spustil v teoretiziranje, kaj je dovoljeno v demokratični družbi in kje so meje osebne svobode. Trdil je, da so z zasedbo cestišča in dostopov demonstranti kratili svobodo zaposlenih v oporišču in preprečevali državi, da svobodno u-
resničuje svoje sklepe. Priznati pa je moral, da so varnostne sile uporabile vodne topove, solzilec in pendreke. Obžaloval je tudi, da so bili v incidente vpleteni razni poslanci. V svojem zagovoru varnostnih sil pa je šel notranji minister tako daleč, da je manifestacije pacifistov ocenil kot del širokega načrta skrajne organizacije «Au-tonomia operaia®. Malo je manjkalo, da ni vseh pacifistov ožigosal kot navadne teroriste.
Povsem razumljivo so tako izvajanje najodločneje obsodili poslanci PDUP, KPI, neodvisne levice in radikalcev. V glavnem je leva opozicija očitala ministru, da laže, da je verzija v incidente vpletenih parlamentarcev popolnoma drugačna in da je policija po nepotrebnem in grobo hotela dokazati svojo moč. Za neodvisno levico pa je predvsem nedopustna ministrova izjava o «Autonomii», s katero hoče bržkone kriminalizirati pacifistično gibanje in dokazati, da je le del široko osnovane zarote.
Gospodarsko pismo iz Slovenije
VLADA V NAVZKRIŽNEM OGNJU
Jugoslovanska vlada je pred neprijetno nalogo. Pripraviti mera gospodarski načrt za prihodnje leto. Navodila za pripravo tega načrta so sicer jasna: upoštevati je treba ugo tovitve, do katerih se je dokopala Kraigherjeva ekonomska komisija, ko je pripravljala dolgoročni pro gram gospodarske stabilizacije. Vendar pa so se letos gospodarska protislovja mnogo bolj zaostrila, kot pa je bilo pričakovati, hkrati pa so mnogo bolj jasni tudi posamezni interesi, saj npr. ena republika odločno zahteva tisto, kar druga izpodbija z različnimi argumenti. Ob tem pa je vsem jasno, da je izhod iz zdajšnjih gospodarskih napetosti možen, če bomo povečali proizvodnjo in izvoz na tuje trge. Toda pogledi m to, kako doseči takšen napredek, so silno različni. Enostavneje rečeno — pri na čelnih deklaracijah ni nikakršnih zadreg, kakor hitro pa se je treba dotakniti podrobnosti, so pogledi razno vrstni. Pri oblikovanju gospodarskega načrta za prihodnje leto skuša zato zvezna vlada najti nekakšno srednjo pot, ki bi bila sprejemljiva za vse, pa je pri tem dokaj neuspešna. Doslej je namreč ponudila že nekaj zasnov gospodarskega na črta, toda vse so naletele na dokaj hude kritike.
Glavni očitek, ki te dni leti na snovalce gospodarskega načrta, je v tem, da predlagajo premalo ofenzivno zasnovo. Ni sicer še natančno jasno, kakšno gospodarsko rast predvidevajo ti snovalci. Zadovoljujejo se namreč z označbo, da naj prihodnje leto jugoslovansko gospodarstvo naredi približno toliko kot letos, iz česar pa ni razvidno, ali toliko več, kar bi pomenilo 2-odstotno gospodarsko rast, ali pa prav toliko, kar bi pomenilo ničelno gospodarsko rast. Toda tudi 2-odslotna gospodarska rast se zdi kritikom premalo ofenziven načrt. Najbrž imajo prav. Ob tolikšni gospodarski rasti namreč
skorajda ni mogoče doseči glavnega gospodarskega cilja za prihodnje le to, okoli katerega ni nikakršnih spornosti. Leta 1984 bo namreč treba izvoziti na trge s trdnimi valutami za 17 do 20 odstotkov več kot letos. Če izvoz ne bo tolikšen, potem ne bo mogoče pokriti najnujnejših deviznih izdatkov, med katerimi bodo odplačila tujih dolgov predstavljala gotovo več kot 6 milijard dolarjev. Če torej leta 1984 jugoslovansko gospodarstvo ne bo naredilo bistveno več kot letos, potem ne bo moglo doseči izvoznega načrta. Pač — lahko ga doseže, vendar samo s popolno izpraznitvijo tistih blagovnih skladov, ki jih mora imeti za najnujnejšo preskrbo jugoslovanskega trga. Ali bolj nazorno povedano: še bolj izrazito bo moralo osiromašiti domači trg, ki je že zdaj slabo založen, poleg tega pa marsikaj prodati na tujem tudi pod ceno. To pa pomeni, da bi morali prodajo dobršnega dela izdel kov na domačem trgu racionalizirati.
Ne glede na to, koliko je kdo za ofenzivno gospodarsko politiko in koliko se drugi navdušujejo za defenzivno možnost, se zastavlja vprašanje, kaj je sploh upravičeno napraviti oziroma, katere so tiste možnosti, ki bi omogočile čim močnejši gospodarski zalet.
O tem, kako se mora jugoslovan sko gospodarstvo opreti na lastne sile, je bilo izrečenih že veliko besed in slišati veliko pozivov. Prav pri lanskem snovanju letošnjega gospodarskega načrta je postalo takšno prepričanje najpomembnejša zahteva
%
postavljena pred gospodarstvo. Toda prav letos je morala država poskrbeti za precejšen kup tujih posojil, s katerimi je skušala pomagati gospodarstvu, hkrati pa z njimi odplačati tista zapadla posojila, ki jih ne more odplačati, ker gospodarstvo premalo izvozi. Ta pomoč je bila zaradi dolgega dogovarjanja oziroma pogajanj, pa zaradi togih, birokrat skih določenih pogojev za najetje posojila, ki jih morajo podjetja izpolnjevati, doslej sicer kaj slaba — zlasti pri blagovnih posojilih. Mogoče pa lahko sprostitev teh posojil že prrihodnje leto oživi gospodarstvo in pomaga k večjemu izvozu, toda kljub temu bo morala Jugoslavija tudi prihodnje leto poiskati novo tujo finančno injekcijo. Ne preseneča zato, že zdaj slišimo z raznih strani — ti glasovi postajajo že kar nekakšne zahteve — da bi morali leta 1984 spet najeti nekaj milijard dolarjev tujih posojil. Del bi jih porabili za vračanje zap>adlih posojil, s precejšnjim delom teh posojil pa bi morali pomagati gospodarstvu k povečani proizvodnji in k večjemu izvozu. Toda slišati je tudi nasprotne glasove: ne vemo, če bomo pri tujih finančnih ustanovah sploh lahko dobili nova posojila, zato je treba pasove še bolj zategniti in zavihati rokave, žal pa je tako, da danes zavihan rokav in prazna bencinska ročka ne gresta skupaj, zato je treba najti druge poti.
Druga pot pa je jasna. Ustvariti je treba takšne gospodarske okoliščine, ki bodo same najbolj spodbujale gospodarstvo k prodornosti. V gospo-
darskih poslovnih krogih tako že dalj časa opozarjajo, da se proizvodnja ne da povečati z omejitvami. Skoraj vsi ukrepi, ki jih je v zadnjem leiu dni sprejela gospodarska politika, pa so restriktivni in ne ustvarjajo takšnih gospodarskih okoliščin, ki bi silile k produktivnosti in k večji proizvodnji. Takšni ukrepi hkrati dokazujejo, kako malo upoštevajo nasvete, ki jih dajejo v gospodarstvu. Pač, v zadnjem času čedalje več politikov govori, da restriktivna politika ni dobra, ker je najbrž že napoved, da bo prišlo pri restrikcijah do nekoliko popuščanja. Ali drug prrimer: vsi vidnejši jugoslovanski direktorji trdijo, da lahko jugoslovansko gospodarstvo najbolj uspešno o-zdravijo normalne ekonomske zakonitosti. Zahteva po uvedbi ekonomskih zakonitosti se kot rdeča nit vleče tudi skozi dolgr/ročni program go-sppodarske stabilizacije, ki ga je naredila Kraigherjeva ekonomska komisija. Toda še nikoli ni bilo v veljavi tako malo ekonomskih zakoni tosti. Kot da zvezna vlada ne ve, katere ekonomske zakonitosti naj uveljavi in kako. Priznati pa je treba, da zvezni vladi ni prrav lahko. Ve na prrimer, da je treba izvoz spodbuditi in da je najpomembnejši sprodbujevalec prav z izvozom zaslu žena deviza. Vendar pa en del gospodarstva zahteva cesijo deviz (zbiranje vsega deviznega prriliva na e-nem mbstu, na prrimer pri Narodni banki) in nato distribucija deviz na deviznem trgu, drugi del gospodarstva pa zahteva, da naj z devizami razpolagajo tisti, ki jih zaslužijo,
kajti prrav takšna podjetja bodo znala najučinkoviteje razporediti devize pro reprodukcijskih verigah ali v o-stalo jugoslovansko gospodarstvo. En del gospodarstva se tako zavzema za cesijo deviz, drugi pa cesijo odločno zavrača. Nič čudnega, če potem zvezni vladi očitajo, da je pri snovanju gospodarskega načrta komptromi-sarska.
Podobno je tudi prri vseh ostalih najpx,membnejših gospodarskih vprra-šanjih. Na nedavnem zasedanju zvezne skupščine so na primer precej na široko govorilo o cenah in censki prolitiki. Vsi po vrsti so ugotavljali, kako letošnja politika cen ni uspešna, kajti, če se bo draginja nadaljevala z enako močjo kot doslej, potem bo letos Jugoslavija zabeležila izjemno visoko inflacijo: okoli 80 odstotno. Predlogi, kaj storiti, pašo si nasproti. Eni trdijo, da je treba postaviti takšne tržne mehanizme, ki bodo onemogočili netržno ravnanje, zaradi katerega predvsem prihaja do nenaazo, ovane draginje-Drugi pra trdijo, da bi morali biti za vse tiste izdelke, ki so v prodaji rta jugoslovanskem trgu, pristojni organi federacije. Zamisel se torej razširja od povsem centralističnega določanja cen, znanega v vzhodnih socialističnih državah, do povsem tržnega, kakršnega poznajo v industrijsko razvitih zahodnih državah.
Zaradi vsega tega vlada kar naprej tiči v nekakšnem navzkrižnem ognju, ko ji očitajo, da se poslužuje taktike zavlačevanja, ko ji očitajo, da je kompromisarska, da vidi izhode samo v restrikcijah, da se noče lotiti najnujnejših nalog, časa za odgovor na vse te kritike in pomisleke ima zvezna vlada malo. že čeZ nekaj dni mora zvezni skupščini odgovoriti, kakšen gospodarski načrt predlaga za prihodnje leto in kakšno gospodarsko politiko namerava voditi.
JOŽE PETROVČIČ
Samouprava druzov v Sufu ne ruši enotnosti Libanona
BEJRUT — V Šufu, Aleju in Iklim Harubu druži čakajo le na pooblastilo svojega voditelja Džumblata, ki se mudi v Evropi, da umestijo svoje «lokalne svete», neke vrste razširjene odbore strokovnjakov in veljakov, ki bodo skrbeli za vse dejavnosti upravnega značaja. Tat o »samoupravo* druzov je Džemajelova vlada obsodila kot poskus razcepitve Libanona, pozablja pa, da je desničarska stranka falange na svojem ozemlju razširila administrativno upravo celo na pobiranje davkov in novačenje vojakov, ne da bi bejrutska vlada obsodila tako početje.
Od sto članov «lokalnih svetov* ni med njimi niti enega kristjana. Bojijo se morebitnega maščevanja fa-langistov, v primeru, da bi se ponovno vrnili v kraje, ki so sedaj pod nadzorstvom druzov. Resnici na ljubo Pa so zadnji spopadi v libanonski državljanski vojni hudo načeli stoletno sožitje med kristjani in muslimani. Triinštirideset krščanskih vasi v Šufu je popolnoma praznih. Prebivalstvo se je zateklo na območja, ki so Pod vojaško okupacijo Izraela ali pa v falangistično trdnjavo Deir el Kamar. Le v dvanajstih vasicah Šufa maroniti in druži nadaljujejo skupno življenje.
Sodeč po izjavah Valida Džumblata in njegovih sodelavcev hočejo druži z «lokalnimd sveti* le zagotoviti prebivalstvu nemoteno življenje in ne mislijo na odcepitev kot to trdi Džemajel. Druži se dobro zave-
dajo, da je Libanon že sam po sebi dovolj majhen, morebitni «druški kanton* pa bi gotovo propadel, ker druži sami ne morejo živeti, saj bi postali lahek plen pohlepnih sosedov.
Kljub vsemu temu pa Džemajel v Bejrutu skuša prikazati pobudo druzov kot poskus odcepitve in kopiči orožje v upanju, da mu bo s pozicij sile uspelo streti odpor druzov. Libanonska redna vojska pa je vedno manj motivirana, da bi šla v boj za interese Džemajela, musimanske desnice in libanonske buržoazije. Rešitev ne bodo torej našli na bojnem polju temveč samo v pogajanjih.
Ta pa se nočejo premakniti z mrtve točke predvsem zaradi tujega vmešavanja. Tako Sirija kot Izrael po vsem sodeč nočeta pomiritev in spravo v Libanonu, ter temu primemo ukrepata. Tel Aviv je že napovedal, da bo sprejel vse potrebne korake vključno z vojaškimi, če bi Libanon razveljavil izraelsko-libanonski sporazum. Libanonci pa morajo sedaj voditi račune tudi z interesi VVashingtona in ppsredno z interesi Moskve. Blokovska konfrontacija je res prekinila spopade, saj je obstajala nevarnost neposrednega spopada med ZDA in Sirijo, sedaj pa onemogoča, da bi Libanonci sami, brez tujega vmešavanja poiskali pot do nacionalne sprave. Na tihem se vsi bojijo, da bi Libanon končal podobno kot Ciper.
Kako gleda Zahod
na države
STRASSBURG — Katere so osnov ne značilnosti in katere glavne hibe zahodne demokracije? Ali ima taka državna ureditev možnost, da se uveljavi v takoimenovanem tretjem sve tu? O teh vprašanjih je tekla v prejšnjih dneh beseda v Strassburgu, na prvem srečanju o demokraciji zahodnega tipa.
Konferenca sama po sebi ne bi zaslužila velike pozornosti, saj glede a-nalize slabosti zahodnih demokracij, problemov, s katerimi se soočajo, predvsem pa glede nakazovanja možnih rešitev ni povedala veliko novega. Večje pozornosti je vredna le iz dveh razlogov: prvič zaradi jasnega razhajanja Evrope in ZDA glede po moči deželam v razvoju; drugič pa zaradi dejstva, da je na konferenci že spet prišlo do izraza, kako Zahod (v tem pa tudi vzhodni blok ni izjema) skorajda brutalno vsiljuje manj razvitim svoje kulturno - politične modele, ne oziraje se na to, ali jim ti modeli ustrezajo, ali so v skla
v razvoju
du s kulturnimi in duhovnimi vrednotami neke države, z njeno tradicijo in miselnostjo. «Kar je dobro za nas — je v bistvu dejal vodja ameriške delegacije — mora biti dobro tudi za tretji svet.*
V tem duhu ZDA tolmačijo tudi pomoč nerazvitim državam in državam v razvoju: pomoč zaslužijo le tiste, ki so »demokratične*, predvsem pa tiste, ki se gibljejo v zahodni in-fluenčni sferi. Zato so v ZDA ustanovili tudi poseben sklad, da bi »podpirali eno od osnovnih stremljenj držav v razvoju: napredovati na poti demokracije.*
Evropski pristop je bil bolj načelen. «Osnovno pravico preživljanja — so poudarili — lahko zagotovi vsak režim. Le ko bo ta cilj dosežen, bodo narodi tretjega sveta lahko začeli napredovati po poti demokracije.* Tudi v tem primeru pa ni bilo dvomov, da so demokraciji na tihem dodali že pridevnika »parlamentarna, zahodnega tipa*. In smo spet tam . . .
GENERALI
KONSOLIDIRANA BILANCA 1982
^gruppo^v
V Benetkah se je sestal glavni svet družbe Assicurazioni Generali, ki mu je predsedoval predsednik družbe vitez dela odv. Enrico Randone, ter proučil obračun grupe za poslovno leto 1982. Družbeno premoženje je sledeče:
$
AKTIV A (v milijardah lir)	1982	1981
Nepremičnine in kmetijska podjetja	2.905	2.023
Vrednostni papirji s stalnim dohodkom	5.731	4.762
Delnice in soudeležbe	642	576
Posojila	589	479
Depoziti za ponovno zavarovanje	345	248
Bančni depoziti	539	522
Razni dolžniki in druge aktivne postavke	1.546	1.289
	12.297	9.899
PASIVA (v milijardah lir)		
v	v	• Cisto premoženje	1.377	680
Tehnični rezervni skladi	9.388	7.960
Depoziti za ponovno zavarovanje	292	250
Druge pasivne [»ostavke	1.125	908
Poslovni dobiček	115	101
	12.297	9.899
•	Konsolidiranih je bilo 36 zavarovalnih družb, ki delujejo	•
na štiridesetih tržiščih, 5 družb Europ Assistance, 13
finančnih, 15 nepremičninskih in 4 kmetijskih, pri katerih je glavna zavarovalna družba neposredno ali posredno soudeležena za več kot 50%.
•	Menjave najvažnejših denarnih enot za konvertibilnost bilanc družb v tujini so bile sledeče:
Bilanca 1982 Bilanca 1981
Ameriški dolar	1.370,—		1.200,-
Holandski florint	524,37		486,60
Belgijski frank	29,56		31,28
Francoski frank	204,25		209,67
Nemška marka	576,—		532,06
Avstrijski šiling	82,06		75,69
Funt šterling	2.212,75		2.288,50
Bruto premije znašajo	4.648 milijard	(+ 17%) tako	
porazdeljene:			
Življenjsko zav.% Škoda%			Skupno%
Italija	10,1	19,4	29,5
Ostale države čl. EGS	13,2	27,9	41,1
Evropske države nečil.	EGS	4,4	19,7	24,1
Izvenevropske države	1,0	4,3	5,3
	28,7	71,3	100,0
Čisti znesek tehničnih	rezervnih skladov znaša 9.388		
milijard lir (+ 17,9%).
Skupne investicije znašajo 10.751 milijard lir (+ 24,9%) in so tako porazdeljene:
Življensko zav.%		Škoda%Skupno%	
Italija	22,6	9,2	31,8
Osta’e države čl. EGS	30,5	16,2	46,7
Evropske države nečl. EGS	9,9	8,8	18,7
Izvenevropske države	0,7	2,1	2,8
	63,7	36,3	100,0
Dohodki pri investicijah znašajo 970 milijard (+ 23,5%) in sicer 64,5% odpade na vrednostne papirje s stalnim dohodkom, 16,3% na nepremičnine, 3,5% na delnice in soudeležbe, 8,4% na bančne depozite in 7,3% na ostale oblike naložb.
Čisto premoženje šteje 1.377 milijard, od katerih je 88,7% last Grupe Generali in 11,3% pa tuja last.
Dobiček poslovne dobe znaša 115 milijard lir (+ 13,8%).
Kapitalizacija delnic Generali v borzi se je povišala od 3.490 milijard dne 15.9. 1982 na 4.360 milijard dne 15. 9.1983.
Od leta 1831 tradicija v profesionalnosti
Pravilo v poročanju sovjetskega tiska
Nekaj danes nekaj jutri
MOSKVA — »Nefcaj danes, nekaj jutru je pravilo, ki se ga drži sovjetski tisk te dni, ko prihajajo iz sveta tudi mnoge neprijetne novice. V Moskvi tako sploh niso objavili, kaj je rekel Ronald Reagan v sredo za zdajšnje sovjetsko - ameriške odnose, čeprav komentatorji že dva dni napadajo njegov zadnji predlog za zmanjšanje strateškega orožja. Prav tako so tudi v celoti zamolčali «neprijet-nost», ki je prišla istega dne iz Stockholma, da je Lech Walesa dobil letošnjo Nobelovo nagrado za mir.
«Provokacije in hinavščina» so besede, ki so še najbližje razpoloženju, ki te dni preveva tukajšnje reakcije na večino svetovnih dogodkov. »Že dolgo ni bilo tako peklensko», je dejal eden izmed opazovalcev, ki je razlagal zaplet z ameriškimi predlogi za zmanjšanje jedrske oborožitve med supersilama. Sovjetski krogi so nam reč takoj zavrnili zadnji Reaganov predlog o strateškem orožju, pri čemer so tudi »preslišali* vse pripombe, čes da so sovjetsko - ameriški odnosi zdaj takšni ukot morajo biti - realni». Največ pozornosti je pri tem pritegnilo dejstvo, da tokrat sploh niso objavili podrobnosti iz predloga in da tudi po dveh dneh niso pojasnili, v čem so nesprejemljivi.
Tukajšnji neodvisni opazovalci zato zelo skeptično gledajo na nekatere izjave, saj je očitno, da je skrajna nezaupljivost zajela tako Kremelj kot Belo hišo. tProblem ni Walesa, problem je orožje», je slišati pri tem celo med tukajšnjimi zahodnimi diplomati, ki zato prav ničesar ne napovedujejo, ko beseda zaide na prihodnost v sovjetsko - ameriških odnosih. Jasno je, da v Moskvi niso navdušeni nad izbiro švedske akademije za znanost, ki je letošnjo nagrado za mir podelila nekdanjemu vodji poljske Solidarnosti, zato sovjetski tisk tudi tako molči o sami nagradi, čeprav sicer že nekaj dni ne zamudi priložnosti za opozorila, da se «za-hodno vmešavanje v Poljsko nadaljuje*.
Sovjetski tisk tudi ničesar ne piše o skorajšnjem obisku Jurija Andropo-va v Bolgariji, čeprav že nekaj časa vsi govorijo samo o tem. Zanimanje za pot sovjetskega partijskega in dr žavnega voditelja je veliko, saj je to njegova prva pot v tujino po izvolitvi na najvišje državniško mesto. V bol garsko prestolnico naj bi odpotoval v drugi polovici meseca, kmalu zatem ko se bodo v Sofiji sestali zunanji ministri držav varšavske zveze. Sestanek zunanjih ministrov je že bil napovedan, toda kot vsakokrat v takih primerih ga je takoj zasenčilo tisto, kar še ni bilo najavljeno.
Kot se je zvedelo, so v Moskvi dol go in pazljivo izbirali prvi obisk An-dropova v tujino in ugotovili, da je v tem trenutku najbolj primerna ena od vzhodnoevropskih socialističnih dežel. Na Bolgarijo je padla izbira zaradi tega. ker je tista iz tega kroga, s katero ima Sovjetska zveza že ves čas najbolj stabilne odnose. Niso pa redki, ki pri tem preprosto pravijo,
da v Kremlju pri načrtovanju poti zaradi zaostrenega mednarodnega položaja in politične defenzive tudi niso imeli prav veliko izbire.
Ob sklepu Pertinijevega obiska
COMELLIJEVA ZAHVALA DRŽAVNEMU POGLAVARJU
Podružnica SDGZ v Nabrežini
v
Se en važen korak na poti večje koordinacije gospodarskih naporov
«Obisk predsednika republike Sandra Pertinija v Furlaniji Julijski krajini ob 20-letnici ustanovitve naše avtonomne dežele je pomenil zelo važen dogodek v sedanji zgodovinski stvarnosti naše deželne skupnosti. V teh letih so nam bila državna telesa na konkretni in operativni ravni zelo blizu, obisk državnega poglavarja pa je še bolj utrdil to pozornost in to zanimanje zg naše probleme.* Tako se začenja poslanica, ki jo je pred sednik deželne vlade včeraj naslovil na predsednika republike in tudi na celotno deželno skupnost ob sklepu štiridnevnega Pertinijevega obiska.
«Predsednik Pertini, kateremu gre vse naše priznanje za pozornost, ki nam jo je namenil,* nadaljuje predsednik deželnega odbora, «se je lah ko na srečanjih z odgovornimi političnimi in upravnimi dejavniki ter tudi s samim prebivalstvom osebno seznanil z raznolikostmi in s specifikami, ki označujejo našo zemljo.*
«Njegov obisk predstavlja za nas upravitelje in tudi za prebivalstvo,* zaključuje Comelli, «priložnost in obenem obvezo za nadaljnjo družbeno in gospodarsko rast v potrditev načel svobode, miru in demokracije, ki jih tako živo pooseblja predsednik republike in ki so tudi sestavni del tradicij in pristnih navad naših ljudi.*
• Občinski odbor, ki se je sestal včeraj, je sprejel več sklepov upravnega značaja. Med drugim je odobril tudi redni letni prispevek Kraški gorski skupnosti.
LpT predlaga enotni odbor za rešitev krize
Vodstvo Liste za Trst predlaga u-stanovitev enotnega odbora za obrambo in za preporod tržaškega gospo darstva. Tako je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga objavili po četrtkovi seji vodilnih organov melonar-skega gibanja, na kateri so obravna vali hudo ekonomsko krizo, ki jo preživlja naše mesto tudi spričo načrtovanih ukrepov na področju ladjedelništva ter pomorske in železarske industrije. V ta odbor, ki računajo, da se bo sestal še pred 20. oktobrom, bodo listarji povabili predstavnike vseh političnih in družbenih sil, ki delujejo v Trstu.
Večer za obnovo Repentabra
V repenski telovadnici bo drevi ob
20.30	kulturni večer, ki je posvečen obnovi cerkve na Repentabru. Nasto pili bodo Podiljevski cerkveni pevski zbor iz Ljubljane, mladinski pevski zbor «Vesela pomlad» z Opčin in do mači otročki zbor Zvonček. Na prire ditvi bodo zbirali prostovoljne pri spevke za obnovitev repentabrskega svetišča.
Na osrednjem trgu v Nabrežini, v neposredni bližini partizanskega spomenika, deluje nova podružnica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na kratki toda prisrčni slovesnosti je v četrtek zvečer devinsko - nabrežinski župan Albin Škrk pozdravil in pohvalil združenje za to važno pobudo in izrekel čestitke in želje občinske uprave za obilo uspehov.
Devinsko - nabrežinski župan je u-gotovil, da je sedaj v občini 105 trgovin in od teh 60 v rokah Slovencev, gostiln, barov, hotelov in restavracij je 68 in od tega 25 v slovenskih rokah. Treba je še prišteti obrt-
niške in druge dejavnosti. Očitno je, da bo imela nova podružnica dovolj dela, saj bodo k njej gravitirala tudi nekatera slovenska podjetja iz sosednjih občin, župan je tudi govoril o pripravah za odobritev novega gospodarskega načrta občine, ki se bo nanašal predvsem na trgovsko-dejavnost in je pozval združenje, da prispeva predloge in pripombe. Zagotovil je polno podporo občinske uprave novemu sedežu, saj gre za pobudo, ki je v interesu neposredno prizadetih in tudi v splošnem interesu občine.
Predsednik deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina pa je
podčrtal napore, da se združenje decentralizira, bolje približa potrebam in željam svojega članstva. V novem uradu bodo članom nudili vse tradicionalne usluge, vodili knjige, davčne in drugo prijave, skrbeli za sindikalne zadeve in podobno. Novi sedež pa pomeni tudi večjo koordinacijo gospodarskih naporov v devinsko - nabrežinski občini, kar je še zlasti važno v sedanjem razdobju splošne krize in v naporih za uveljavitev slovenskega gospodarstva.
Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič pa nam je povedal, da bo urad za sedaj odprt vsak četrtek, sčasoma pa pričakujejo, da bo lahko v njem stalno zaposlen uradnik. Na ta urad namreč gravitira okrog 200 članov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz občine Devin - Nabrežina, sosednje zgoniške občine, iz Križa in tudi iz Tržiča. Vsak obrtnik, trgovec ali drugi gospodarstvenik je zaradi zapletenih predpisov «prisiljen» mesečno dvakrat - trikrat obiskati urade svojega združenja in prav gotovo mu je olajšano, če lahko te o-pravke uredi v domači vasi ali vsaj zelo blizu in mu ni treba po nepotrebnem narediti daljšo pot v Trst. Seveda pa so načrti drznejši in obsežnejši, saj predvidevajo, da bodo lahko postavili neposredno zvezo z e-lektronskim centrom v Trstu in v takem primeru bo podružnica lahko o-pravljala skoro vse posle in docela zadostila potrebam svojih članov.
Zakonski osnutek PSI za razvoj kmetijstva
Deželna svetovalska skupina PSI je predstavila zakonski osnutek o krneč kem zadružništvu, da bi pospešila njihovo sodelovanje pri kmetijskem progra miranju na vsedržavni in deželni ravni.
Pri predstavitvi zakona so socialisti poudarili, da je na področju zadružništva treba ukrepati tako, da se po eni strani spoštujejo načela EGS, po drugi strani pa omogoči razvoj zasebnih pobud in to tudi na deželni ravni. Nevarno bi bilo namreč, da bi prišlo do neke centralizacije, ki bi razvrednotila vlogo dežel.
Zakonski osnutek predvideva podpore združenjem kmetovalcev, ki naj vsaj delno krijejo stroške za upravljanje podjetij in stroške, ki so potrebni pri načrtovanju. Poleg tega govori zakon tudi o jamstvih za posojila.
Osnovni namen novega socialističnega zakonskega osnutka, ki dopolnjuje pravilnik sveta EGS, je omogočiti razvoj kmetijstva kljub težavam, ki jih povzročajo pomanjkanje kapitalov, zapletenost tržišča itd. Poleg tega želi zakon izrecno pripomoči k razvoju goratih predelov in tistih, ki so na tak ali drugačen način v podrejenem položaju.
Arzenal Sv. Marko odprt javnosti Predlogi KPI za razrešitev krize
V poročilu predsednika KZE Segal ti ja
Capljanje zdravstvene reforme
Kakor smo že včeraj najavili, bodo vrata Tržaškega arzenala sv. Marka danes od pol devetih zjutraj pa do enih popoldne na stežaj odprta: prag ladjedelnice in popravljalnice lahko prestopi sleherni občan, da se na kraju samem podrobno seznani z delovnimi razmerami in značilnostmi del, ki gredo od gradnje posebnih vrst plovil in plavajočih ploščadi za iška nje naftnih vrelcev pod morskim dnom ali polaganje podmorskih cevi in kablov do preurejanja in popolne ga spreminjanja ladij. Tovarniški svet hoče s to pobudo neposredno o pozoriti javnost, da je arzenal v po gledu tehniških zmogljivosti in člo veških sposobnosti lahko v zgled to vrstnim obratom tudi v mednarodnem merilu in da ga zato ne gre niti naj manj okrniti, kakor v resnici name rava zavod IRI. Pobuda je namen je na v določenem smislu predvsem mladini, seveda tudi šolski, ki tako malo pozna delovni ter industrijski svet in ne po lastni krivdi.
«Odprta vrata* imajo še drugi cilj:
preveriti, kolikšna je stvarna občut ljivost prebivalstva za problem, ki v širšem oziru prizadeva še druge velike tovarne v naši pokrajini. To se bo videlo po številu obiskovalcev. Vprašanje je tudi, koliko bo med nji mi tistih, ki z visoko donečimi paro lami na vse vetrove razglašajo svojo solidarnost delavstvu, a so pravza prav soodgovorni za gospodarsko propadanje teh krajev.
Nazadnje pomeni današnja pobuda svojevrsten odgovor zavodu IRI: to je vendar Zavod za industrijsko ob novo (Istituto per la Ricostruzione Industriale), deluje pa ravno v obratni smeri.
Medtem ko si bodo ljudje ogledovali arzenal in medtem ko bo delav stvo zbrano na skupščini (od 11. ure naprej), bodo o tem in sorodnih pro blemih razpravljali v konferenčni dvorani avtomobilskega kluba ACI, Ul. Cumano 2 blizu razstavišča pri Montebellu. Ob devetih se bo namreč pričelo v priredbi KPI deželno zase dan je «Državne soudeležbe in pomor
sko gospodarstvo: predlogi za Tržaško in Goriško*. Osrednje poročilo bo podal deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti, nato bosta krajše spregovorila tržaški pokrajinski tajnik par tije Ugo Poli in njegov kolega z Goriškega Renzo Redivo, približno ob 12. uri pa bo sklepno posegel poslanec Gianfranco Borghini Zloglasni načrti Fincantieri, Fin mare in Finsider so hud udarec gonilni vlogi, ki bi jo aparat državnih soudeležb moral odigravati v korist industrijskih in pomorskih dejavnosti od Tržiča do Sv. Roka pri Miljah, saj gospodarstvo v tem predelu slo ni na ladjedelstvu in strojegradnji ter z njima povezanih panogah. Zato je tudi prav, da zasedanje poveže ob mejni pokrajini v enotno strategijo boja, ki je edina lahko zares učinkovita in ki jo tudi sicer podpira enotna sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL. Nekoliko manj jo podpirajo določene politične sile, ki se udinjajo kampa-nilističnim interesom ali raznim dru gim pritiskom, (dg)
Na predsinočnji seji skupščine kra jevne zdravstvene enote so v skladu z dogovorom načelnikov svetovalskih skupin, odložili razpravo o odstopu upravnega odbora na prihodnji teden. Pred številnimi upravnimi sklepi, ki jih je skupščina v teku večera sprejela in o katerih bomo še pisali, je predsednik Segatti podal poročilo o najbolj perečih vprašanjih, s kateri mi se je upravni odbor v zadnjih mesecih spopadel.
V ospredju je kajpak odprtje kati narske bolnice, za kar je še veliko ovir. Med temi je v prvi vrsti pomanjkanje osebja. Pet ali šest mesecev bo potrebno, da pristojne komisije pregledajo 3480 prošenj, ki jih je KZE sprejela za kritje 213 mest zdravstvenega pomočnika (nekvalificiranega bolničarja). K temu je treba prišteti še okrog 600 prošenj za 100 mest, porazdeljenih med kuharji, šoferji, profesionalnimi bolničarji in drugim tehničnim osebjem. Najbolj dramatično je dejstvo, da je zaenkrat zelo malo razpoložljivih profesionalnih bolničarjev. Že v obstoječih struk turah jih namreč manjka okrog 200, to število pa se bo na koncu leta več
kot podvojilo, saj je do sedaj že napovedalo upokojitev isto število bolničarjev. Vprašanje osebja je povezano tudi s službo za čiščenje, ki jo je KZE prisiljena dati v zakup. To pa spet pomeni nekajmesečno zamudo, da se zadeva upravno uredi.
Povezana z odprtjem katinarske bolnice sta nadalje tudi preustroj glavne bolnice in bolnice Santorio ter zaprtje kirurškega sanatorija, bolnice pri Magdaleni in zavoda Gregorutti.
Segatti je govoril tudi o zaprtju raznih bolnišniških oddelkov, do katerega je prišlo v zadnjih mesecih in ki je precej razburilo javnost. Poudaril je, da je bilo to neizbežno zaradi pomanjkanja osebja in da je bil poseg sicer že v načrtih KZE. Gledo kardiokirurgije se bo problem rešil ob odprtju nove bolnišnice. Svoje poročilo, o katerem bo stekla razprava prihodnji četrtek, ko se bo ponovno sestala skupščina, je Segatti zaključil z dramatično sliko o finančni stiski, ki bo še bolj okrnila operativne možnosti tega najpomembnejšega upravno - političnega telesa, kateremu je poverjena skrb za naše zdravje, (nf)
Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ?
Eden najpomembnejših življenjskih korakov
Maturantje višjih srednjih šol se v tem času odločajo o enem izmed pomembnejših korakov svojega življenja, izbirajo si svojo življenjsko pot. Odločitev nikakor ni enostavna. Študij ali zaposlitev? In še: naj mladi prisluhnejo samo svojim željam, lastnim stremljenjem, naj jim bo vodilo le realnost z grozljivimi podatki o brezposelnosti? Veliko je dvomov, omahovanj; misli niso še popolnoma jasne, strah pred bodočnostjo pa je otipljivejši. Kdor je kdajkoli študiral na univerzi, ve, kako so mu na začetku pomagali nasveti starejših študentov, univerzitetnih profesorjev, ljudi, ki so se profesionalno ukvarjali s stroko, ki se ji je maturant mislil posvetiti. Taki nasveti sicer niso sveta resnica, študentu pa lahko kljub temu pomagajo, saj so v bistvu le pričevanja «nekdanjih» višješolcev o svojih izbirah, predvsem pa o lepših in grših posledicah takih izbir, o njihovih pozitivnih in negativnih straneh. Zato smo se odločili, da bomo zbrali nekaj takih mnenj, pričevanj, nasvetov, v upanju da bomo s tem letošnjim maturantom vsaj delno pomagali. O vsaki fakulteti se bomo pogovorili s študentom, ki jo še obiskuje, z nekom, ki jo je končal in se že zaposlil, in s profesorjem, ki poučuje na tej fakulteti. Poleg tega pa bomo serijo člankov posvetili tudi informacijam o možnostih poklicnega izobraževanja. Gre nam predvsem zato, da bi prikazali univerzitetni študij in razne poklicne tečaje v perspektivi bodoče zaposlitve, seveda ne da bi pri tem pozabljali na vse tisto, kar lahko nudi sam študij. Kljub temu naši članki ne bodo vsebovali veliko statističnih podatkov, čeprav jih bomo v največji možni meri tudi navajali, saj gre — kot smo že povedali — bolj za različna mnenja kot pa za strokovno razpravo.
Ob koncu teh uvodnih besed pa še oseben nasvet vsem maturantom: posvetujte se z najrazličnejšimi osebami, poslušajte čimveč mnenj, berite statistike, odločajte se trezno in ne zapirajte si oči pred realnostjo, skušajte čim-prej spoznati pot, za katero ste se opredelili, a izberite in odločite se vendarle sami. Kajti sami boste nosili breme in veselje svoje izbire.
MAJA LAPORNIK
1. Inženirska fakulteta
Prva fakulteta, o kateri se bomo pogovorili v seriji naših člankov o univerzi, je inženirska fakulteta. Preden o njej natančneje spregovorimo, naj samo povemo nekaj osnovnih podatkov: študij na tej fakulteti traja u-radno pet let. Prvi dve leti sta skupni za vse smeri, v naslednjih letih pa lahko študentje izbirajo med različnimi smermi (tehnična kemija, gradbeništvo, elektronika, elektrotehnika, mehanika, rudarstvo, pomorstvo, od katerih sta zadnji dve izmed redkih fakultet v Italiji). Statistični podatki povedo, da se v zadnjih letih vpisuje na to fakulteto vedno večje število študentov. (Slovenci smo «rekord» dosegli leta '80, ko se je na to fakulteto vpisalo kar osem študentov). Pogovor o študiju na in ženirski fakulteti smo začeli s študentko Katjo Kalc, ki se je odločila za gradbeništvo. Vprašali smo jo, naj na kratko pove nekaj o svojem študiju.
Katja Kalc: «Naj takoj v začetku povem, da je študij na fakulteti zelo težak. Uradno traja pet let, v bistvu pa ni nikogar, ki bi študij dokončal v tem roku, ponavadi se vse zavleče vsaj še za eno leto. Po mojem mnenju je bienij najtežji, čeprav je študij vseh pet let zelo zahteven. Treba si je urediti «formo mentis*, ki je potrebna pri študiju, in hoditi v korak z izpiti. Moj nasvet? Treba je resno in veliko študirati od samega začetka. Na fakulteto naj se vpiše le tisti, ki je v to trdno prepričan, kajti samo tako bo lahko premagal začetno zbeganost.*
O možnostih zaposlitve in seveda tudi o študiju na inženirski fakulteti smo se pogovorili z inženirjem Marjanom Jevnikarjem, ki je zaposlen pri tovarni IRET.
«Treba je najprej povedati, da se večina študentov zanima za elektroniko, manj za mehaniko ali za gradbeništvo. V zadnjih letih so vsi Slovenci, ki so dokončali
ta študij, našli zaposlitev, tudi zato, ker se več slovenskih tovarn ukvarja z elektroniko. Obstoj teh tovarn je dejstvo, ki daje upati, da je na tem področju še dela. Seveda je vsako predvidevanje na daljši rok tvegano. Elektronika ima veliko bodočnost, širi se na vsa področja in povpraševanje po strokovnjakih ne bo upadlo. Seveda je treba tudi povedati, da je splošna kriza zajela tudi to vedo, kar je občutiti tudi v Italiji. Mnogo tovarn elektronskih komponent je prenehalo z delovanjem. Predvsem je v krizi civilna elektronika*.
Kaj bi svetovali dijakom, ki se mislijo vpisati na to fakulteto?
«Tržaška fakulteta slovi po svoji resnobi, vendar je, po mojem mnenju, pomanjkljiva na praktičnem področju. Dijakom bi svetoval, naj si preskrbijo možnosti za prakticiranje.*
Ste vi zadovoljni s svojo izbiro?
«Sem, čeprav se človek, ki ni v to trdno prepričan, med napornim študijem večkrat vpraša, če se vse sku pa j izplača!*
Za mnenje o izbiri inženirstva kot bodočega študija in poklica smo zaprosili tudi profesorja Franka Pisa-nija, ki poučuje tehnično fiziko na tržaški fakulteti.
«Študentom, ki se mislijo vpisati na fakulteto, bi dejal: premislite trikrat, preden se za to odločite. Če ste se pa za to že odločili, vedite, da je študij zelo zahteven. Mislim, da je poleg medicine inženirska fakulteta najzahtevnejša fakulteta. Nudi pa precej možnosti za zaposlitev, predvsem na področju elektronike. Trenutno je še nekaj možnosti v industriji, mnogo je tudi takih, ki se odločijo za prosti poklic, ne gre pa prezreti tudi terciarnega sektorja in javnih uprav. Tisti, ki se vpiše na to fakulteto, naj se krepko loti študija in naj ne misli, da bo počival.*
Bodoči inženirji: veliko študija in napora, a verjetno tudi več možnosti za bodočo zaposlitev!
Seminar Assoporti: dobra priložnost tudi za Trst
Pisma uredništvu
ž*	:$
Bazovica: z velikimi koraki hitimo proti razpustu zbora
V dneh 19. in 20. oktobra bo združenje italijanskih pristanišč (Asso-Porti) priredilo na sedežu vsedržavne zveze trgovinskih zbornic Union-cameie v Rimu poseben seminar ob desetletnici obstoja. Temeljne teme zasedanja: razmah celotnega luškega sistema kot nenadomestljivega dejavnika v prizadevanjih za razvoj trgovinske izmenjave med tehnološko razvitimi deželami ter deželami v razvoju; reorganizacija pristanišč m luškega dela, da se poveča proizvaja nost; preosnova v upravljanju pristanišč, na podlagi najsodobnejših «menežerskih» prijemov v nasprotju z dosedanjo tradicijo o pojmovanju luških uprav kot javnih u-stanov.
Kot vidimo, gre za dokaj zahtevno problematiko, katere reševanje je spričo zdajšnje vsesplošne krize Prav tako zahtevno. Tega se zaveda tudi prireditelj: prvi dan seminarja no tako posvečen predstavitvi rezultatov analiz o pristaniški stvarnosti, n bodo izšli iz poglobljenega dela dveh študijskih skupin, od katerih je ena bila zadolžena za proučitev režije luških ustanov, druga pa za preveritev organizacije dela in podobnega; naslednjega dne bo o izsledkih študij razprava, v katero bo Predvidoma posegel tudi minister za trgovinsko mornarico G. Carta.
Razumljivo je, da bo na seminarju,
. Sa bo uvedel in končal predsednik Assoporti Gianfranco Merli, so-
S prevesom poletja v jesen in z začetkom šolskega leta prireditelji Razstave «Prazgodovina Caput A-driae», ki je od 30. julija na ogled v prostorih gradu Sv. Just, opozarjajo na spremenjen urnik, ki je v veljavi od včeraj. Ob delavnikih — razen ponedeljka — so razstavni prostori odprti od 10. do 13. ure in od ‘3. do Ig , ob nedeljah in praznikih Pa neprekinjeno od 10. do 18. ure. "b petkih ob 17. uri in ob nedeljah °“. /f ari so na programu vodeni obiski razstave, ki bo predvidoma odprta do 6. novembra.
Razstava je v dobrih dveh mese-cih požela ugoden odmev med občinstvom in kritiko, saj je plod obsež-nepa in dolgotrajnega znanstvenega dela, ki ga je opravil poseben med narodni odbor, v katerem so bili za stopniki Italije, Avstrije in Jugosla-Vl?e: Na prostorsko in vsebinsko prepaden način ponazarja 460 tisoč let zgodovine severnega Jadrana, ki gre od starejše kamene do mlajše že-d°be, največji delež pa zavze-ajo arheološke najdbe z Mosta na i0ci, ki predstavljajo tudi enega vr uncev razstave, že po tem je moč
delovalo tudi odposlanstvo tržaške pristaniške ustanove EAPT. Sestavljali ga bodo predsednik ustanove Michele Zanetti, glavni ravnatelj Ar-rigo Borella in dr. Luigi Rovelli pa še kak funkcionar, ki ga mora Za netti šele imenovati. Tu gre izrecno pripomniti, da je Roveilli član ene od dveh študijskih skupin, Zanetti pa usklajevalec njunega dela. To pomeni, da bosta skupno s preostalim delom tržaške delegacije primemo nastopila v korist tukajšnje luke, kar še zlasti pričakujejo delavci, sindikalisti in vsi, katerim je razmah pristanišča kot enega med gonilci krajevnega gospodarstva res pri srcu. Čeprav bo v Rimu šlo za študijsko zasedanje, bi to morala biti priložnost, da predstavniki naše luke spregovore konkretno in v i-menu celovite skupnosti, ne da bi se omejili na navajanje finančnih težav in nujo po izdatnejših državnih prispevkih, (dg)
Koncert ob 20-letnici tržaških krvodajalcev
V okviru proslav 20 letnice ustanovitve bo tržaško združenje krvodajal cev priredilo drevi ob 18. uri v Avditoriju koncert italijanskega tam buraškega ansambla z Reke. Reški tamburaši so opravili že vrsto turnej in gostovanj po Evropi: poleg folklornih skladb izvajajo tudi odlom ke iz oper in druga zahtevna dela.
sklepati, kako pomemben delež je k razstavi prispevala slovenska arheologija in v prvi vrsti Goriški mu zej iz Nove Gorice, če je razstava ponudila novo priložnost za medna rodno uveljavitev slovenske arheologije pa toliko bolj utemeljeno ne moremo mimo nekaterih — upamo, nenamernih — «spodrsljajev», ki jih pozorno obiskovalčevo oko zazna na razstavi sami in ob nekaterih spremnih prireditvah.
V prvi vrsti naj ponovimo že zapisano ugotovitev, da so prireditelji v sicer objektivno hudi tekmi s časom in vsem, kar organizacija ta ko obsežne razstave prinaša, v reklamno - predstavitvenem delu povsem «pozabili» poudariti njen med narodni značaj. Ta je sicer razviden iz lepega, vsebinsko in oblikovno bogatega kataloga in reklamnega lista, ki razstavo predstavlja v štirih jezikih:	italijanskem, nemškem, slo
venskem in srbohrvaškem. Razve seljivo dejstvo, katero pa žal krni površnost, ki je slovensko besedilo spravila pod srbohrvaško geslo in na rodno zastavico, povrhu pa so strešice v besedi ^slovenščina^ postavlje-
«Z velikimi korakj hitimo proti razpustu pevskega zbora». Tako je pod predsednik kulturnega društva Lipa, Darko Metlika skušal podčrtati problem mešanega pevskega zbora prisotnemu občinstvu na celovečernem koncertu 17. junija letos.
Kulturno društvo Lipa, ki deluje v Bazovici od leta 1899 je bilo v preteklosti že večkrat v težavah, vendar jih je znalo vsakokrat premostiti tako, da je pevsko kulturno tradicijo preneslo do naše generacije, ki je prevzela vodstvo kulturnega delovanja leta 1973 po kratki dobi neaktivnosti. Takrat se je zbrala kopica mladih neizkušenih, ki je z mladostno zagnanostjo začela najprej delovati v okviru dramske skupine in si nato prevzela kot ambicioznejši cilj obnovitev vaškega pevskega zbora. Delo se je od vsega začetka pokazalo zelo naporno in nehvaležno, saj ni bilo zadostnega odziva ne od strani bivših pevcev ne od vasi, ki je kot Metlika ugotavlja «osem dolgih let preslišala brezupne klice na pomoč in negibno sledila aginiji zbora*. To seveda ne pomeni, da bi v vseh teh letih ne bilo priliva mladih moči ampak, da ni bilo priliva tiste generacije, ki bi lahko zboru dala izkušenost, zanes-
ne na č in i. Manj pikolovske, a toliko bolj upravičene so naše opazke na račun čudne zmešnjave, ki prihaja na razstavi do izraza pri neka terih krajevnih ledinskih imenih. V ilustracijo: ime Jama na Doleh je zapisano kot Jamana Dolech, če se ustavimo pri enem samem prime ru. če je Most na Soči povsod pr a vilno zapisan v slovenščini, italijan ski naziv pa v oklepaju, ne moremo istega ugotoviti za ostala ledinska imena, kjer pri spremnih napisih ni so sodelovali slovenski arheologi. Ker
POTOVALNI URAD
vabi od 23. do 26. oktobra na izredno potovanje z letalom na
KRETO
Cena 289.000 lir
Ne zamudite enkratne priložnosti Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora»
Ul. Cicerone 4, tel. 60-261
ljivost in rečemo lahko tudi priznanje za začeto delo. Če temu prištejemo še angažiranost vaške mladine na športnem področju, lahko razumemo glasovno stisko, ki je še zlasti v moških vrstah velika. Obt začetku nove sezone si po osmih letih osmič postavljamo vprašanje: bomo naslednjo sezono še peli? Ugotovitev, da smo-na komemoraciji na bazovski gmajni septembra letos peli v štirinajstih in dejstvo, da nam je pevovodja u-pravičeno dal ultimatum «ali pevci ali nehamo*, prav gotovo ne dajeta dobrih upov.
«Mi pevci se čutimo zelo prizadeti, posebno tisti, ki smo že dolgih osem let upali v drugačen razvoj zbora. Sedaj, ko bj morali uživati sadove dolgoletnega dela, moramo položiti roke in kloniti pred dejstvom, da brez pevcev ne moremo nadaljevati. S tremi tenorji in tremi basi si ne moremo več zamisliti nadaljnjega dela.»
V tej brezupni situaciji pevci in odbor še slednjič pozivamo vse nekdanje pevke in pevce, ki so pristopili k drugim zborom in k športnim organizacijam, pa ne samo njih, ampak tudi, in predvsem, tiste, ki še niste vključeni v aktivno delovanje
pa gre za skozi tisočletja narodnost no mešano območje, kjer so ledinska imena pač v edini izvirni obliki, si ne moremo kaj, da nas ne bi zmoti la njihova večkrat prav nenavadna poitalijanitev. V omenjenem katalo gu, ki ga je moč kupiti pri ogledu razstave, pa so vsa imena sploh v italijanščini, vključno z Mostom na Soči (Santa Lucia) in Ljubljano (Lu biana).
Na to pomanjkljivost sicer obiska vredne in pomembne razstave smo želeli opozoriti tudi zato, ker si jo v tem času ogleduje vrsta učencev tržaških šol, med katerimi bodo go tovo tudi slovenski. Ime marsikate rega kraja, ki ga bodo na razstavi prebrali, pa jim bo ostalo tuje, čeprav so ga nemara že obiskali ali pa se celo nahaja v neposredni bližini njihovega doma.
VLASTA BERNARD
• Vodstvo konzorcialnega podjetja za prevoze ACT sporoča, da bo jutri od 10. do 14. ure dovoljen prevoz manjših živali z avtobusi. Pobuda spada v okvir dneva za obrambo domačih živali.
vaških organizacij, da pridete v ponedeljek 17. oktobra, ob 20.30 v Ba-zovski dom na pevsko vajo, kjer bomo preverili možnost nadaljenjega dela.
Bazovci! Naj ne bo res, da Bazovica do konca negibno sledi agoniji zbora!
Pevci mešanega zbora Lipa
ZAKAJ SO SKORAJ PREZRLI SLOVESNOST NA PIANCAVALLU?
Spoštovani Primorski dnevnik!
V četrtek sem se udeležil na Pian-cavallu slovesnosti ob odkritju spomenika padlim partizanom, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Pertinj. Na prireditvi, kot ste vi že obširno pisali, je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki je s slovensko borbeno pesmijo pozdravil partizana Pertinija. Slednji se je tudi zadržal v prijetnem pogovoru z dirigentom Kjudrom in s pevci.
Isti večer sem z zanimanjem pričakoval večerna poročila na tretji televizijski mreži, ki je, moram priznati, do takrat zelo pozorno sledila Perti-nijevemu obisku v naši deželi. Slavnost na Piancaval u so «likvidirali» v par stavkih, zelo malo pozornosti pa so dogodku posvetili tudi v večernih poročilih na Radiu Trst A. Zakaj to?
L. F.
V Devinu kongres ustanove Pro senectute
Na devinskem gradu se danes prične dvodnevni kongres državne federacije «Pro senectute*, ki skuša na zasebni in prostovoljni ravni pomagati ostarelim. Na srečanju bodo udeleženci razpravljali tudi o pobudi tržaške Pro senectute, da bi v našem mestu u-ved'i radijske sprejemnike in oddajnike, preko katerih bi ostareli lahko nemudoma poklicali na pomoč.
• V hotelu Adriatieo Palače v Grlja-nu se je začelo včeraj drugo evropsko zasedanje o kožnih boleznih. Zasedanje prireja dermatološki oddelek tržaške univerze.
DSI v novo sezono
Društvo slovenskih izobražencev bo v ponedejek, 10. oktobra, začelo svojo novo sezono. Prvi večer bo posvečen okrogli mizi o knjigi Alojza Gerziniča «Boj za slov. šolstvo na Primorskem* in prinaša vrsto dokumentov o Začetkih slovenske šole po drugi svetovni vojni. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3.
Vabilo k ogledu razstave «Prazgodovina Caput Adriae»
Spodrsljaji, ki krnijo bogato celoto
ODVETNIK JAN GODNIČ PRVI ZAMEJSKI SODNIK
Slovenski odvetnik Jan Godnič je n v četrtek imenovan za honorar-^t!Ka sodnika prj tržaškem okrajnem _°disču. Dogodek je za nas nadvse omemben, saj je odv. Godnič sp'oh S'0venec, ki je postal v Italiji
> ,menovanje je bilo sprejeto z ““[J1 ministra za pravosodje predlog višjega sodnega sveta £Pada v sklop imenovanj odv °v za honorarne sodnike, še is °^v- Godnič prisegel v mtčelmka okrajnega sodišča in vzel uradne dolžnosti na civi ofioelku. Njegove funkcije so p ™ma izenačene, enake funkc Pomičnih pretorjev.
*dv. Godnič se je začel ubad; Mvetmskim poklicem pred 17
takoj po končanem študiju na pravni fakulteti, najprej kot odvetniški pripravnik, nato kot prokurator in odvetnik. Prvemu slovenskemu sodniku v Italiji želimo na novem de-lovem mestu obilo uspeha.
Breg po radiu Trst A
Danes ob 18. uri bo radio Trst A predvajal prvega od treh radijskih prizorov iz življenja naših ljudi v Bregu, ki jim je priljubljena na rečna avtorica Marija (Meri) Pela ros dela skupen naslov «V Bregu nekoč in danes». V tem barvitem kalejdoskopu domačijskih iskric, ki bodo nedvomno podžgale k smehu zlasti starejše poslušalce — saj se bo pripovedovala pisana resnica o nekem življenju, ki ga danes, žal, ni več — se bomo srečevali z ljudmi in s kraji, z navadami in običaji enega najlepših predelov našega ozemlja.
Člani Slovenskega stalnega gledali šča v Trstu, ki jih vodi režiser Adri jan Rustja, se bodo torej danes zvečer zbrali ob prvi oddaji «Na plačen in na tem starožitnem mestu naše zgodovine pokramljali o tem in o-nem, da bo smeha dovolj in dobre volje tudi.
• Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku povelj nika vojaških sil tržaškega območja generala Corroaleja.
Protesti zaradi podražitve kosila v občinskih vrtcih
Ob začetku letošnjega šolskega leta je pri starših otrok, ki obiskujejo občinske vrtce, vzdignila precej prahu in negodovanja odločitev tržaške občine, da se mesečni prispevek za šolsko kosilo poveča od prejšnjih 25.000 lir na 40.000 lir.
O tem so poročali krajevna časopisi in radio, toda doslej še ni bilo storjenega nič. konkretnega. V začetku oktobra so se na nekaterih občinskih vrtcih vršile seje medrazrednih svetov, na katerih se je govorilo tudi In predvsem o probemu mesečnega zneska za šolsko refekcijo.
Prvi sestanek medrazrednega sveta je bil tudi v občinskem vrtcu v Ul. Conti, kjer deluje 5 sekcij, in sicer 4 italijanske in ena slovenska s 17 otroki. Vsi člani medrazrednega sveta, (učiteljice, starši in ravnateljica) so si bili enotni, da je treba poslati na občino pismeni protest z zahtevo, da se obvezni prispe vek plača samo za dneve, ko vrtec efektivno deluje. Občina namreč zahteva cefoten mesečni znesek (40 tisoč lir) tudi ko je otroški vrtec zaprt. To se je konkretno dogajalo že v septembru, ko je vrtec deloval le do 12. ure, ker je začela delovati šolska kuhinja šele 20. septembra. Starši so morali kljub temu za 10 dni refekcije plačati celoten mesečni znesek.
Nadalje je bilo na seji sklenjeno, da bodo predstavniki raznih občin-
skih vrtcev v Trstu zahtevali sestanek z odbornikom na tržaški občini.
M. P.
Požar v stanovanju
Kratek stik v televizorju je bil po vsej verjetnosti vzrok požara v stanovanju priletnih zakoncev Giovan-nija in Mercedes Ferfile v Ul. Man-tegna L Požar se je razplamtel sinoči ob 20. uri in je zajel leseni pod stavek za televizor, bližnjo omaro, načel pa je tudi lesen pod predno so ga tržaški gasilci pogasili. 75-letnega Giovannija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi znakov zadušitve sprejeli na oddelku za hi tro pomoč, 70-letni Mercedes pa so v bolnišnici nudili prvo pomoč. V stanovanju je za 3 milijone lir škode.
9 V okviru prazniku komunističnih delavcev industrijske cone, ki se od vija v Ljudskem domu v Naselju sv. Nazarija (Ul. Peco 7), bo danes ob 17. uri na sporedu manifestacija za mir s sprevodom po ulicah naselja. Po sprevodu bo v Ljudskem domu javna razprava na temo «Zakaj mir?*. Govorila bo članica pokrajin skega vodstva K Pl Perla Luša.
• Nad 120 znanstvenikov iz vsega sveta se bo od 10. do 14. oktobra udeležilo v Miramarskem centru za teoretsko fiziko zasedanja o perspek tivah jedrske fizike na vmesne energije.
.	Po dolgi bolezni nas je za-
pustila naša draga mama, ba-* biča in prababica
Pavla Šuligoj vd. Gulič
Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 15.30 iz hiše žalosti v Kobdilju na pokopališče v Štanjel.
Žalujoči: hčere Lia, Srečka, Zala, Julka in sin Jožko z družinami, ter vnuki in ostalo sorodstvo.
Kobdilj, Pennsylvania, 8. okt. 1983
8. 10. 1982	8. 10. 1983
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
v
Stefana Bratoža
se ga z ljubeznijo in žalostjo spominjata
žena in hčerka
Trst, 8. oktobra 1983
Ob 40. obletnici smrti
Rine Bortolotti - Merku
se je spominjajo
mož in sinova Trst, 8. oktobra 1983
razpisuje
ABONMA
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
ZA SEZONO
1983 - 84
Pred skorajšnjo otvoritveno predstavo opozarjamo vse cenjene obiskovalce, ki si še niso priskrbeli abonmaja, da to še zmeraj lahko storijo pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure.
Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Program Video CD 83
Še jutri, 9. oktobra — od 10. do 22. ure — bodo prikazani programi video umetnosti, video glasbe in eksperimentalne televizijske oddaje.
Srednja dvorana
Od 10. do 15. oktobra ob 9. in 13. uri, 15. in 17.30: Teden otroškega filma.
Okrogla dvorana
V	torek, 11. t.m., ob 20.30: R. Que-neau »Vaje v slogu*.
Velika dvorana
V	torek, 11. t.m., ob 19.30: Trio Lorenz, ob 25-letnici umetniškega delovanja.
TEATRO STABILE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 8. oktobra, ob 20. uri: P. Tur-tini «Jožef in Marija* (komedija) in «Lov na podgane* (drama). Gostovanje PDG v Avditoriju v Portorožu.
Mladinski oder
V	torek, 11. t.m., ob 9. in 11. uri: J. Grabowski »Volk in kozlički*. Predstava v Cerknem.
Kino
Ariston 17.30 »Android*. Režija Aaron Lipstadt.
Eden 17.00 »Al bar dello šport*. Fenice 17.00 «Flashdance». M. Nouri.
Nazionale Dvorana št. 1	15.30 «Creep
show». Za vsakogar.
Dvorana št. 2 15.30 »Bubble gum*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 »Tornado*. Film za vsakogar.
Grattacielo 16.30 «Tuono blu*.
Mignon 16.30 »Dolce e selvaggio*.
Aurora 16.00 »Geppo il folle*. A. Celen-tano.
Capitol 17.00 »Vindicator - La guerra del Rrro*.
Radio 15.30 «Emy la minorenne del-1'Hostess Club*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Rambo*. Silvester Stallon \
Moderno 17.00 «Pappa e ciccia*. Paolo Villaggio, Lino Banfi, Milly Carlucci.
Lumiere 16.00 »La montagna sacra*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
4
Danes se z Markom Jelnikarjem poroči
TANJA BOLČINA
Svoji bivši igralki čestita
odbojkarski odsek ŠZ Bor
Danes stopita v zakonsko življenje
-TATJANA VOLČIČ in
PAOLO VECCHIATO Veliko sreče v skupnem življenju jima želijo
nona, tete, strici in bratranci.
4
Danes stopata v skupno življenje
TANJA VOLČIČ in
PAOLO VECCHIATO Srečno pot jima kličejo
bejevci 75 - 76
Danes se poročita
TANJA BOLČINA in
MARKO JEVNIKAR Obilo sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti jima želijo Daša, Dana in Stojan
ŽUPNIJA ROJAN
vabi na
koncert
SLOVENSKEGA OKTETA
jutri, 9. oktobra, ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi.
Sodeluje organist HUBERT BERGANT.
Kulturno društvo SLAVEC iz Ricmanj in Loga
vabi danes, 8. oktobra, ob 20.30 na ogled gledališke predstave
PIKNIK S TVOJO ŽENO
v izvedbi kulturnega društva «Bazovica» z Reke.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 8. oktobra
SIMEON
Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.34 —• Dolžina dneva 11.23 — Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 18.52.
Jutri, NEDELJA, 9. oktobra ABRAHAM
Vreme včeraj: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1022,2 mb ustaljen, veter 13 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, t mpe-ratura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessio Cleva, Carlo Ianuzzi, Manuel Milossa, Francesco Do-nato, Tiziano Pirra, Irene Balestrucci, Jurij Verč, Jennifer Cavina.
UMRLI SO:	61-letna Ada Vielmetti
por. Mreule, 63-letni Luigi Campana, 88-letna Elisabetta Nicolausig, 65-letni Ugo Mei, sedem mesecev star Giulio Monticolo, 74 letni Rodolfo Valenti, 71-letna Alba Ricich vd. Marassi. 80-letna Teresa Cufari por. Nocera, 74-letna E-milia Bossi, 84-letna Pierina Santalesa vd. Patronaggio, 80-letni Carlo Turk, 90-letna Italia Rinaldi vd. Tassinari, 79-letna Speranza Maria Marin vd. De Sa rio, 89-letna Graziella Giannuzzi vd. Bruno, 75-letna Elisabetta Mathias.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine. Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5. Trg Sv. Jakoba 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) Primorsko, sekcija VZPI-ANPI Dolina - Mačkoljc - Prebeneg ter KS in ZB NOV Zazid vabijo na odkritje spominskega obeležja padlim Mačkoljanom in padlim borcem NOV iz Zazida, ki bo v Zazidu jutri, 9. oktobra, ob 14. uri.
Ob prazniku patrona sv. Sergija "bo
danes, 8. oktobra, ob 18.30 pred cerkvijo v naselju Sv. Sergija koncert va ške godbe na pihala pod vodstvom dirigenta Danila škergata.
SKD Barkovlje vabi ljubitelje lepega petja in družbe, da pristopijo k pevskemu zboru. Pevske vaje so vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih — Ul. Cerreto 12.
KD I. Grbec iz škednja priredi danes, 8. oktobra, ob 20.30 predavanje z diapozitivi Maria Magajne na temo »Potovanje po Braziliji*.
SKD Slavec - Ricmanje in Foto Trst 80 - Trst priredita fotografski natečaj na temo »Značilnosti vasi Ricmanj in Loga*. Natečaja s^ lahko udeleži vsakdo. ki ima veselje do fotografiranja. Vpisovanje na sedežu SKD Slavec (Ricmanje 64) dne 22. oktobra od 10. do 15. ure ter dne 23. oktobra od 9, do 15. ure, kjer dobite vse ustrezne informacije.
Izleti
SPDT prireja jutri, 9. oktobra, izlet na Slavnik z osebnimi avtomobili. Zbirališče planincev ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici.
f Čestitke______________
Danes praznuje rojstni dan BOŽEN-KA KURET por. DOBRILA. Vse najboljše ji želijo stric Milan z družino, tete Silvana, Marija in Bernarda ter vsi, ki jo imajo radi.
Danes se poročita TANJA BOLČINA in MARKO JEVNIKAR. Da bi bila srečna in zadovoljna jima želi mama.
Razna obvestila
Danes, 8. oktobra, ob 20.30 bodo v re-penski telovadnici v okviru večerov za obnovo cerkve na Repentabru nastopili: Podi Ijevski cerkveni pevski zbor iz Ljubljane, mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin in domači otroški pevski zbor Zvonček. Prostovoljni prispevki so za obnovo Repentabra.
Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora — otroci iz vrtca — vsak torek od 16. do 16.30 v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72.
Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72.
Župnija Rojan vabi na koncert »Slovenskega okteta*, ki bo jutri. 9. oktobra. ob 16. uri v rojanski župnijski cerkvi. Sodeluje organist Hubert Bergant.
V	spomin na svoje pokojne družine Žvab (Repen 31) daruje Marija Žvab vd. Sosič 30.000 lir za, repentabrsko cerkev.
Za repentabrsko cerkev darujejo: N.N. iz Trsta 100.000 lir, N.N. iz Trsta 100.000 ter E. M. iz Trsta 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Vincenza Ko-sovelja darujeta Angel in Viktorija Pipan 20.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 13. obl tnici smrti dr. Miroslava Legiše darujejo vsi njegovi 60.000 lir za repentabrsko cerkev.
Miran Kuret daruje 30.000 lir za KD Slavec.
Ob prvi obletnici smrti Dušana Kodriča daruje družina Šuber (Mačkoljc 7) 20.000 lir za Zvezo žena Mačkolje.
Ob prvi obletnici smrti Štefana Bratoža daruje žena Elda 50.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja mi grob Silvestra Škabarja darujeta Pepka in Radi Sosič
30.000	lir za KD Kraški dom.
V	počastitev spomina Franca Sosiča in Stanka Simoniča darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 40.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Ninija Košuto daruje družina Milič 15.000 lir za KD Vesna.
Ob 16. obletnici smrti dragega Franja Lukse se ga z ljubeznijo spominjajo žena Tončka, hčeri Mileva in Maja z družinama in darujejo 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Ivanko Zuccoli vd. Rupel daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Petdesetletniki s Proseka in Kontove la darujejo: 25.000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku, 25.000 za vzdrževanje spomenika na Kontovelu, 25.009 za Kulturni dom Prosek-Kontovel, 25.000 za Godbeno društvo - Prosek, 25.000 za pevski zbor V. Mirk. 25.000 za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, 25.000 za ŠD Kontovel in 25.000 lir za dramsko skupino Jaka Štoka.
V	spomin na Vinka Kosovelja daruje Grozdana 10.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem.
Iva in Marija Birsa darujeta 100.000 lir za Planinski dom Mangart.
V	spomin na Vanko Rupel daruje Mara Daneu (Krančeva) 10.000 lir za amaterski oder Jaka Štoka.
V	spomin na Ninija Košuto darujejo Nadja in Drago Košuta ter Marija Ten-ce 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Košuto darujeta Ančko in Lučana 15.000 lir za ŠD Vesna. V isti namen daruje Danica Vergi-nella 5.000 lir za KD Vesna in 5.COO Ur za kriški spomenik.
Banovski 60-letniki, zbrani na praznovanju darujejo: Rino in Milka Gatto, Josip Malalan, Oskar Milkovič, Marija Ravber, Laura Renar in Stanislav Re-nar 60.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	spomin na Slavka Pirjevca darujeta Ema in Boris 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Nosilci krste Ivanke čuk-Zuccoli vd. Rupel darujejo v njen spomin 25.000 lir za Kulturni dom Pros k-Kontovel.
V	spomin na Slavka Pirjevca, na Antona Pauletiča in na Ivanko Čuk-Zuccoli vd. Rupel darujeta Marija in Jušto Šcgina 15.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ivanko Čuk-Zuccoli vd. Rupel darujejo: Marija Kalc 10.000 lir, Lidija in Miloš Kalc 10.000,' Anica in Romano Emili 20.000 ter Alida in Vojko Pahor 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Silvestra Škabarja darujeta Marjo in Miranda Milič
20.000	lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku darujeta: Adrijano Regent 10.000 lir in Drago Cibic (Drija)
10.000	lir.
Nosilci krste pok. Ivanke Zuccoli vd. Rupel darujejo 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
MEHANIČNA DELAVNICA		
«ROZZOL» Sergio Fortunati		
Pregledi in popravila vozil Elektronsko uravnovešenje koles Pregled motorjev		
TRST		
Ul. M. D'Angeli 13 Tel. 734233		
Pooblaščena prodaja	RENAULT	
mali	telefon (040) 79 46 72
PRODAM pletilni stroj Defendi Brother v odličnem stanju. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na 040/824951.
SLUŽBA V RIMU: kuharica/kuhar vešča italijanske in slovenske kuhinje, pomočnik/pomočnica v recepciji hotela z vozniškim dovoljenjem, dekle/ fant vešča strojepisja, morebitnih jezikov, predvsem dobro obvladanje slovenščine. Ponudbe poslati ali telefonirati na Hotel Bled Via S. Croce in Gerusalemme 40 - 00182 Roma. Tel. 06/777102.
NOVA KOLEKCIJA iz rež in voskov «01d Pharmacy» je popolna kolekcija za nego suhe in mastne kože, predvsem je kolekcija na naravni bazi. že v prodaji na Opčinah pri »Ko meti-ki 90».
IŠČEM SLUŽBO kot inštalater ali ka-mionist z vozniškim dovoljenjem D. Tel. 793295.
KUPIM bele rabljene kotalke št. 35 (libero). Telefonirati med 19. in 20. uro na št. 220525.
ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica tudi več ur dnevno. Telefonirati na št. 811396 od 12. ure dalje.
V TRSTU - Ul. S. Pasquale (Park Revoltella) prodajamo zadnja razpoložljiva stanovanja v zelo elegantni zgradbi z razgledom. Olajšave pri plačilih. Predaja v 1. 1984. ELLEBI IM-MOBILIARE - Tržič, Ul. Galilei 93/C, tel. 0481/73139.
NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Tel. 226240.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje v Gorici nudi zaposlitev sposobnemu in dinamičnemu moškemu. Pogoji: opravljene vojaške obveznosti, starost ne preko 35 let, večletna praksa na trgo vinskem področju, znanje slovenščine in italijanščine, pripravljenost opravljati krajša ali daljša poslovna potovanja po Italiji. Ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici.
IŠČEM v najem ali za morebitni kasnejši odkup veliko stanovanje v centru ali v predmestju Trsta. Telefonirati po 20. uri na 945161.
ABSOLVENTKA na univerzi z raznovrstno delovno izkušnjo in z veseljem do dela, išče zaposlitev v kakem uradu, tvrdki ali organizaciji. Pismen z ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst — pod šifro »Zaposlitev*.
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25. v dobrem stanju. 80 kv. m. Telefonirati na št. 220601 od 13. do 14. ure.
MENJALNICA
vseh tujih valut
7. 10. 1983
Ameriški dolar............... 1.560.—
Kanadski dolar............... 1.265.—
švicarski frank ......	747.—
Danska krona .......	166.—
Norveška krona............... 213.—
Švedska krona................ 200.—
Holandski florint.............. 540,—
Francoski frank.............. 196.—
Belgijski frank.................. 27.—
Funt šterling................. 2.330.—
Irski šterling................ 1.860.—
Nemška marka................... 606,50
Avstrijski šiling................ 86.—
Portugalski eskudo .....	11.—
španska pezeta................... 10,—
Japonski jen . . ............ 5.—
Avstralski dolar.............. 1.300.—
Grška drahma................. 14.—
Debeli dinar.................... 12,50
Mali dinar...................... 12,25
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A
TRST - ULICA F FlLZI 1Q - CE? 61-406
dl PINCIN LUCIANO
EftTRO
fiGflO
Ul. della Madonnina 43
Tel. 768787 — TRST
B TALNE IN STENSKE PLOŠČICE
H KOPALNICE IN KUHINJE
H SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE
H SANITARIJE — ARMATURE — GRELCI — UMIVALNIKI
ZDRUŽENJE TRŽAŠKIH TRGOVCEV
SKUPNO S PODJETJEM
ELECTRONIC
CIUCH
ZASTOPNIK ELEKTRONSKIH REGISTER - BLAGAJN
GOLD - UNIVVELL
organizira v ponedeljek, 10. oktobra 1983, v dvorani krožka za turizem in trgovino v Ul. San Nicolo 7, predstavitev homologiranih fiskalnih beležnic z DM. štev. 343657 z dne 7.9. 1983.
Vabljeni so člani in nečlani:
zjutraj	od 9.30 do 12. ure
popoldne	od 15. do 17. ure
inštitut «GENAS»
OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH
Pouk v italijanščini
INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure «Mladinski center*, Ul. Sturzo, 2, TRST — Tel. (040) 821982
GROZDJE ZA VINO

(•JSUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 V ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21

&
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
Ureja Kinaaieije
I FIGLI DELLA VIOLENZA
«Les Olvidados«, 1950. Režija in za-misel: Luis Bunuel. Igrajo: Alfonso Mejia, Estela Inda, Miguel Inclan. R«'< 2, v soboto, 8. oktobra, ob 14.30.
29. julija 1983 je umrl Luis Bunuel. Takrat so se o tem razpisali prav vsi časopisi. Noben uvodnik ni štedil s presežniki in obrednim izrekanjem glorije temu španskemu «geniju», sopotniku avantgard, podreialistu - anarhi stu in ne vem še kaj.
Odkritje nezavednega in razkrinkavanje ekonomsko - družbene strukture sta za B. neločljivi prvini in fazi enega samega in istega procesa, človekovega odrešenja. Po srečni pod-reabstični sezoni (v sodelov. s Salvador Dalijem: Andaluzijski pes 1928 in *lata doba ’30) in po skoraj 20-let-nem prisilnem «zatišju» se je zopet Pojavil ta osrednji motiv v njegovem raziskovanju.
«Les 01vidados», to so «pozabljenci», otroci, ki po Prevertovih besedah «lju-bijo a niso prav ljubljeni, še nedorasli morilci, ki so umorjeni*. Životarijo in se preživljajo v «bidonvilih» na robu velemest. Predstavljajo svet zase, zaprto vesolje, od koder lahko zlezejo le skozi slepo ulico smrti. Sanje, želje, slučajnost in nočna stran življenja, vsaka stvar naj zavzame prostor, ki ji je dodeljen. Mladi Pedro ne more nič proti usodi. . .
CHISUM - 1970
Režija: Andrew W. McLaglen. Igrale: John Wayne, Forrest Tuckcr, Chri-stopher George. Rai 2, v torek, 11. oktobra, ob 20.30.
Ciničen in podkupljen mešetar naklepa proti Johnu S. Chisumu, poznanemu veleposestniku, kateremu priskočita rsa pomoč tudi — kdo jih ne po-
zna? — Pat Garret in Billy the Kid. Chisum. Naslov, ki ga ne bomo zlepa našli v kaki zgodovini filma, spada v zadnje Waynejevo obdobje rutinskih in utrujenih interpretacij, v ne ustvarjalno ozračje «Green Berefs* in od marsikoga bičanega patriotskega moraliziranja tega velikega «wester-nerja».
L/ANGELO DEL MALE
«La bete humainen, 1938
Režija in scenarij: Jean Renoir. I-grajo: Jean Gabin, Simone Simon, Fernand Lcdoux. TV Koper, v petek, 14. oktobra, ob 20.30.
Film v izvirniku ohranja naslov Zolajevega romana, po katerem je nastal. Trikotnik nesrečnih čustev in strasti preverja in primerja težo značilnih prvin naturalizma: iz danega okolja se razvija dana oseba z danim obnašanjem. Železničar Lantier ima dedno bolezen, zaradi katere ima nenadne napade blaznosti, postane ljubimec postajenačelnikove žene in slednja ga sili, da bi ubil moža «zaradi vedno istih razlogov* . . .
Usodno vplivajo na razvoj dogajanj milje, materialna raven življenja, podedovane lastnosti, kljub temu Renoir (sin slavnega očeta Augusta) se ne omeji le na navaden prepis tematskega jedra naturalističnega romana, pač pa zariše karakterje in zaokroži zgodbo s svojsko tančico čara in krvi, tako doseže učinek neke sorte lirično obarvanega realizma. JUTRO - 1967
Režija: Puriša Djordjevič. Igrajo: Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Mija Aleksič. TV Ljubljana, 11. TV mreža, (TV Zagreb), v petek, 14. oktobra, ob 22.05 (ob 21.05). Med najlepšimi jugoslov. filmi 60 let.
1 Beležke
•K	v*
Prizor iz filma Metropoli
l vW	'	4 r	.
	
mladi ital. film? ne hvala
Takšen bi lahko bil naš odgovor 1 tosnjemu beneškemu prikazu ne pr vec uspešnih prizadevanj novejše g neracije italijanskih filmarjev. Bien, e ze več let (med Lizzanijevo in ti i novo Rondijevo upravo) vpelju, c drugih dejavnostih politiko o vre notenja mladega ital. filma, vendar Je podoba, ki jo tako dobimo, dok: nezadovoljiva. Morda zaradi nesrečr r<)ke selektorjev, ali pa zaradi dejai SKega kritičnega stanja. Tako je prc verna letoma precej razočarala p: irulja Giordana PiscieUija in D< onteja. Tako se ni kaj bolje izkaz: niti letošnji val 30, 40 letnikov, ki s v javnem predstavili Rai in Ga: ont. Tudi naslovi, ki so bili prepi ceru v tekmovalne sporede niso pri Pni ali. Rosatijev Trenutek pustoto' seme Je neuspela kičasta zmes mc e.kzoticnim thrillerjem in zgodbico luozofskimi pretenzijami. Dvojica C: snu - Marciano je predstavila dobi Pripravljeno konfekcijo, prijetno ra Medruco stereotipnih situacij in življi ja italijanskega življa v New Yorki alec «d kje bo dosegel velik kome laien uspeh (Grazzini), toda še zd: ec se ne mora primerjati s Scorse jevo «Little Italy» in niti z Mazzuco im prikazom N. Y. Summertime, I amer s skromnimi sredstvi doseže i cinkovit filmski jezik.
Venezia Giorno je imela na spored P°ieg tujih del Giannettijev, po ocei nekaterih preveč nerazčiščen Vezai "a nežno prijateljstvo in Francov Mi topoli, brezizhodno raziskovanje žh Jenjskih in umetniških modelov, me resničnim in fikcijo.
Najbolj pa je razočarala vetrin
mladih avtorjev Venezia De Sica. Kar smo povedali za Rosatija velja tudi za Mairo (Favoriti in zmagujoči) in za Scavolinija (Luknja na vetrobranu). Filmsko gledališče se ni preveč obneslo Laviji (Princ iz Hamburga), Salvatoresov Sen poletne noči, rock-gledališko - filmska priredba po Sha kespearju je bil še kar spektakularen, toda smo zelo daleč od dosežkov Carmeda Bene.
In tudi ostali dokaj povprečni naslovi (npr. Činov Jezdec, Smrt in Hudič in Loffredov Črne oči, plavolase oči, mačje oči) nazorno izpričujejo preveliko zavezanost teh «humanistov s ka mero* literaturi in filozofiranju in premalo filmskega znanja, absolutno po manjkanje smisla za ritem, monta žo, jezik. Ne kaže zaupati preveč nji hovemu angažmaju in globljim meta fizičnim instancam: dilemam kot nerešen (nerešljiv?) konflikt avtor — filmska industrija, Spektakel in spo ročilo itd.
Eno gre skupaj z drugim. Film je čudovito sredstvo za širjenje idej, za vsestranska sporočanja, a ima svoje zakonitosti. Če teh ne spoštujemo, pro izvajalci in porabniki, ne dosežemo «efekta film*, ne pridemo do specifič nosti filmskega in zapademo v več skrajnosti. V cenen spektakel in ko mercialnost, v ideologiziranje in ma nipulaeijo. Enostavno, v dolgočasje, v ne filmsko prevajanje literarnih gledaliških in drugih vsebin.
Pri tem obračunavanju lahko reši mo poleg omenjenega Summertime še Caligarijevo Strupeno (Toksično) ljubezen: gre za skoraj pasolinijevsko direktno in neposredno analizo pod sveta mamilarjev in za resno doživeto sliko njihovega iskanja in nestatič-nosti, življenjskosti, umirljivosti.
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RABIO
Prvi kanal
10.00	«Tu, leteči oddelek* - Nadalj. Igrajo G. Sbragia in Orazio Orlando. Režija Anton Giulio Majano
11.15	Oddaja z Memom Remigijem
11.50	Se spomniš?
12.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
12.05	Moj prijatelj konj - 2. del Oddajo pripravil Jerudi
12.30	Človek in glasba - Oddajo pripravil Jehudi Menuhin
13.30	DNEVNIK
14.00	Prizma - tedenska oddaja dnevnika 1
14.30	Športna sobota
16.30	Iz parlamenta
17.00	DNEVNIK 1 - Kratke vesti
17.05	Zabavna oddaja z D. Abatan-tuonom
18.05	Izžrebanje loterije
18.20	Programi za prihodnje dni
18.40	«11 commissionario* - Povest povzeta iz «11 cane sull'Etana* M. Pomilia
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	DNEVNIK
20.30	Fantastico 4
Glasbeni program povezan z novoletno loterijo Italia
22.00	TV dnevnik
22.10	Dogodki iz leta 1943
23.00	Košarka
23.40	DNEVNIK 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Programi prihodnjega tedna
Ljubljana '
8.00	Poročila
8.05	Ciciban, dober dan: Zlatorog
8.20	Tri predice
8.35	Čarodejev sin
mladinska nadaljevanka
9.15	Pisani svet: Ogledalo
9.45	Zemljepisne posebnosti: Zaklad poljudnoznanstvena serija
10.40	Jamarji - izobraževalna oddaja
10.50	Spekter
11.10	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda dok. serija
1130 Poročila
16.40	Kronika video
16.55	Poročila
17.00	PJ v košarki: Zadar - Bosna
18.25	Planet opic - TV nadaljevanka
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Italijanski posel - film
21.40	Zrcalo tedna
22.00	Svving, svving, svving zabavnoglasbena oddaja
22.55	Kronika vide0
23.10	Poročila
CANALE 5
10.30	Lou Grant TV film
11.30	«Giomo per giorno* - TV film
12.00	Arcibaldo - TV film
12.30	TV film
13.00	«11 pranzo e servito* - nagradno tekmovanje
13.30	«Una famiglia americana*
TV film
14.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
16.00	«Ai confini dell’uomo» dokumentarna oddaja
17.00	Record
19.00	Arcibaldo TV film
19.30	T J. Hooker - TV film
20.25	Premiatissima zabavnoglasbena oddaja
22.25	Dallas - TV film
23.25	«Fango sulle stelle* - film
RETEOUATTRO
10.00	Očka dragi očka - TV film
10.30	Sončnice - Film
12.15	«Quella časa nella prateria*
TV film
13.15	«Padroncina Flo» - novela
14.00	Agua viva - novela
14.50	Športna rubrika
15.15	Nogomet
16.30	Napovedi lestvice Totip
16.45	ABC - Šport
17.20	Dr. Slump in Arale - TV film
17.50	C.H.I.P.S. - TV film
18.50	Dancin’ Days - novela
20.30	«Mačka» - film
22.15	Julio Iglesias v Riu glasbena oddaja
23.30	Nogomet
Ob koncu nočni film
ITALIA 1
10.00	«Febbre d’amorc» - ponovitev
10.45	«Quarto grado* - film
12.10	Iloganovi heroji - TV film
12.40	Življenje čarovnice - TV film
13.00	Nogomet: mundial
14.00	Čara čara novela
14.45	«Febbre d’amore» - nadalj.
15.30	V hiši Lavvrence - TV film
16.30	Bim, bum, bam - risanke
18.00	Devi in & Devlin - TV film
19.00	Diseo Boy '83 - glasbena oddaja
10.45	Sobota
12.30	DNEVNIK 2 - Start
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 2 - Lepote Italije
14.00	Šola in vzgoja
14.30	DNEVNIK 2 - Flash
14.35	«1 figli della violenza* - film
16.00	Silos - TV film
16.30	Risanke
17.00	«11 primo Mickey Rooney»
TV film
17.30	DNEVNIK 2 - Flash
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Koncert pevke Glorie Gaynor
18.30	DNEVNIK 2 Šport
18.40	Inšpektor Derrick TV film
19.45	DNEVNIK 2
20.30	«Segreto diplomatico* - nadalj.
21.30	«Complice segreto*,film - 1. del
22.15	DNEVNIK 2
22.20	«Complice segreto*, film - 2. del
23.05	Viaggio nel «Cappello sulle ven-titre* zabavno glasbeno odd.
23.40	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.55	«Quegli animali degli italiani*
17.25	«Poljub» - Film z Greta Garbo
18.25	Programi, ki smo jih že videli in ki jih bomo videli
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Oddaja o kinematografiji
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	Živali dokumentarni film
21.55	DNEVNIK 3
22.30	«Cavalli selvaggi* - nadalj.
23.35	Jazz club
Koper
16.55	TV D - Novice
17.00	Košarka: Zadar - Bosna
18 30 Mednarodni festival gorskih filmov
19.30	TV D - Vse danes
19.45	Sobota doma - nasveti za vsak žep
20.30	Lucy in njeni - serijski film
21.00	Goldonijev eollage - komedija
22.10	TV D - Nocoj
22.20	Jugoslovanski pevci:
Alma Ekemčič
22.50	Vročica sobotne noči:
«In če ne prideš...* - film
Zagreb
16.15	Sedem dni TV
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	Košarka: Zadar - Bosna
18.30	Prisrčno vaši - dok. oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Premiera: Kaj si delal v vojni očka - film
22.10	Nočni žep
23.40	Poročila
20.00	Risanke
20.30	«Fantozzi» - film
22.30	«Drive In» varietejski program
00.10 «11 piatto piange* - film
TELEPADOVA
10.30	Codice 3 TV film
11.15	Toma TV film
12.00	Agent Pepper - TV film
13.00	šport: catch
14.00	Risanke
16.00	Bonanza - TV film
17.00	Monjiro - TV film 18 00 Risanke
19.30	Glasba in...
20.30	«Riavanti marsh!* - film
22.00	Šport: catch
23.00	Rombo TV
24.00	Posvečeno zvezdnici - film
TRIVENETA
9.30	The Trials of 0’Brian - TV film
10.30	Simon Templar - TV film 11 30 The Jeffersons - TV film
12.00	Horoskop
12.10	Dražba
15.00	Vse o motorjih
16.00	Cowboy v Afriki - TV film
17.00	Dražba
20.00	«La baia di Ritter* • film
20.30	Film
22.00	Dražba
TELEFRIULI
12.45	TV dnevnik
13.00	«Che combinazione*
13.30	Šport
14.15	Šolska oddaja
14.30	Nogomet
16.30	«Superclassifica show» glasbena oddaja
17.15	Risanke
18.(M) Zelena dežela
18.55	Funny Face - TV film
19.25	Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	«E’ tempo d’artigianato»
20.30	«Riprcndiamoci Forte Alamo!* film
22.15	Longbridge - TV film
23.15	Nagradno tekmovanje 23 30 Abat-jour
23.35	«Un’ombra sulla strada* film
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.35 Imena naših vasi; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncerti Simfoničnega orkestra RAI iz Turina; 11.45 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 «Glas od Rezije* - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 0-troški kotiček: «Zakajček in Vseved*;
14.30	Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba: Koroški akademski oktet; umetniški vodja Ciril Krpač; 18.00 Marija Petaros: «V Bregu nekoč in danes* - radijski prizor; 18.30 Glasbene podobe: Country-Club.
RADIO OPČINE
Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike (vodi Alenka Princival); do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah; do
18.00	Glasba; 18.00 Direkten prenos jadranove tekme iz Pesara (Jadran-Delfino).
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6,45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13.00 Kruh in sol
V sobotnem popoldanskem bloku vam bomo poleg dnevno-informativnih oddaj pripravili zamejsko reportažo, kjer bomo objavili govore s predstavniki Slovencev in njihove poglede na aktualni položaj v Benečiji. Pester popoldan iz koprskega in novogoriškega študija pod skupnim naslovom «Kruh in sol* bo prepletala dobra glasba. Oddajo ureja Zoran Debenjak.
radia Koper - Predstavitev popoldanskega programa - Glasba, zanimivosti, pogovori, reportaže; 13.30 Zamejska reportaža; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pomembnejši dogodki: festivali, tekmovanja...; 18.00 Zaključek programa.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop;
9.15	Poje in igra skupina «Casadei»; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; -11.40 Pesem tedna;
12.00	Glasba po željah; 14.32 Radijska priredba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poroči la; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend - radijski variete; 10.15 Glasbeno govorni program; 10.55 Glasba;
11.10	Glasbena srečanja z Mino; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Kleopatra -radijska nadaljevanka; 13.20 Master
glasba dan za dnem; 14.33 Deček iz Pariza - radijska nadaljevanka; 14.35 Glasba; 14.45 Srečanja Radia 1; 15.03 Mikrofoni in lutke; 16.20 Radijska priredba; 17.03 Jaz iščem, ti in oni zbirajo; 17.30 Radio kamping 1983;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Radijska priredba; 19.15 Start - športne vesti;
19.30	Radijska priredba; 20.00 Glasbena srečanja; 20.40 Glasbeni premor; 21.03 Radijski variete; 21.30 Nočna kriminalka; 22.00 Nocoj na festivalu v Sanremu '50; 22.28 Radijska drama; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00
12.00,	14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov;
8.05	Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Pojte z nami; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci;
11.35	Srečanja republik in pokrajin;
12.10	Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz deli: glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.25 Zabavna glasba: 19.35 Mia di mostovi; 19.55 Domovina je ena;,
20.00	Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Avtomobilski salon na Espomegu je pomemben za goriško razstavišče
TRIJE SODNI POZIVI ZARADI INDUSTRIJSKIH ODPADKOV
Iz Lombardije so jih vozili v gramoznico v Romjanu
Salon bo odprt do prihodnje nedelje
Prava paša za oči so športni avtomobili, razstavljeni v teh dneh na Espomegu v Gorici, kjer so včeraj odprli Motor Expo Racing ’83, razstavo avtomobilov in motorjev, ki se tu prireja že tretje leto zapored. Zahvala za to razstavo, ki bo pritegnila ljubitelje avtomobilov, še predvsem mlajšo publiko, gre Robertu Merviču, ki je že pred tremi leti dal pobudo zanjo in ki ga zelo zanimajo avtomobili izven serijske proizvodnje.
V dveh paviljonih razstave so prikazani avtomobili italijanskih in drugih evropskih avtomobilskih hiš, kdor si želi nabaviti nov avto, bo tu lahko napravil primerjave. V tretjem, velikem paviljonu Espomega, pa vidimo razstavljena športna in tekmovalna vozila. Med temi je tudi eno znemenitih posebnih vozil ferrari, ki je lam tekmovalo na svetovnem prvenstvu «formule 1», Seveda so tu razstavljeni tudi nekateri stari avtomobili iz začetka našega stoletja.
Na včerajšnji otvoritvi so spregovorili predsednik trgovinske zbornice Lu-pderi, župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta in deželni odbornik
i;«onr
Brancati. Lupieri je dejal, da čutijo trgovci za avto opremo padec 40 odstotkov poslovanja, ker ni jugoslovanskih kupcev. Scarano in Cumpeta sta pohvalila pobudo te razstave, ki postavlja Gorico v ospredje. Bran-
cati pa je orisal nove pobude deželne vlade na turističnem področju in dejal tudi, da so infrastrukture zgrajene ter da bodo morali zasebniki imeti več lastnih pobud tudi na področju turizma.
Zadeva z nedovoljenim odlagališčem industrijskih odpadkov pri Romjanu bo imela svoj epilog na sodišču. Trži-ški pretor je namreč te dni poslal sodni poziv lastniku opuščene gramoz niče. Silviu Lanfranchiniju iz Tržiča, lastniku avtoprevozniškega podjetja, ki je opravilo prevoz nevarnih odpad kov, in proti Camillu Rudoniju, po djetniku, lastniku strojame, ki je in drustrijske odpadke proizvedla. Osumljeni so kaznivega dejanja, ker so prevažali in odlagali strupene in za naravno okolje škodljive industrijske odpadke brez ustreznega dovoljenja.
Zadeva je prišla na dan, kakor se bralci prav gotovo spominjajo, sredi aprila letos in je že takrat dvignila precej prahu prav zaradi nevarnosti za zdravje občanov in možnosti okuž be podtalnice. Že laboratorijska ana liza, ki so jo opravili po nalogu go-riške krajevne zdavstvene enote, je pokazala, da so v odpadkih prisotne nevarne spojine in elementi od živega srebra do kroma in svinca. Sodnik je zatem odredil posebno analizo, ki je bila že medtem tudi opravljena in tudi zaključki predloženi. Ker je celotna zadeva še zmeraj v preiskovalni fazi, ugotovitve in zaključki profesorja Giorgia Giudicija, izvedenca, ki je analizo opravil po nalogu sodi
šča, niso znani. Prav na podlagi sodnih pozivov bi lahko sklepali, da predstavljajo industrijski odpadki resno nevarnost za zdravje prebivalstva. Izvedelo se je tudi, da se je občina Ronke, odlagališče je namreč na njenem ozemlju, prijavila kot zasebna stranka.
Konzul Mirošič v Novi Gorici
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič se je včeraj v Novi Gorici srečal s predsednikom občinske skupščine Debeljakom in z njegovimi sodelavci. Pogovor je tekel o sodelovanju Nove Gorice z Gorico ter o nedavnem obisku italijanskega predsednika Pertinija v Furlaniji-Julijski krajini.
Danes v župnijski dvorani v DOBERDOBU ob 19.30
KONCERT
cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Althofena na Koroškem.
Vabita SKD «Hrast» in župnija sv. Martina.
Pri Markičih pod Ligom
Spominska plošča kurirju Danilu Jančiču
Inteco - zmeraj bolj oddaljena možnost obnovitve proizvodnje
Delavci še zmeraj čakajo na izplačilo zaostalih dohodkov
Pri Markičih pri Ligu bodo jutri dopoldne odkrili spominsko ploščo Danilu Jančiču, 17-letnemu kurirju, doma iz Snežatnega v Brdih, ki je padel 22. februarja 1944. Pobudo za postavitev obeležja so dali nekdanji Jančičevi tovariši, kurirji. Slovesnost ob odkritju spominske plošče bo ob 11. uri, združena pa bo s priložnost nim kulturnim sporedom, ki ga bodo oblikovali recitatorji in pevci. Na slovesnosti bodo peli tudi člani pevskega zbora Briški grič.
Občni zbor PD Štandrež
V Štandrežu so prejšnjo soboto imeli svoj redni letni občni zbor člani prosvetnega društva Štandrež. Vršil se je v Domu Anton Gregorčič, prisostvovala sta tudi predsednik ZSKP Emil Valentinčič in predsednik ZCPZ Mirko Špacapan. Vodil ga je predsednik dr. Damjan Paulin. Ta je v svojem poročilu omenil, kako bi se delo društva izboljšalo, dejal je tudi da je premalo sodelovanja med društvi v Štandrežu in tudi med dru-
štvi, ki so člani Zveze slovenske katoliške prosvete.
V	tajniškem poročilu je Silvana Žnidarčič podala bogat obračun enoletnega delovanja. V društvu delujejo razne sekcije. Mladinski in mešani zbor sta sodelovala na raznih nastopih doma ih v drugih krajih ter tudi na reviji Mala cecilijanka, Ceci-lijanka in Primorska poje. V društveno glasbeno šolo hodi 30 učencev. Dramska skupina je naštudirala Mo-lierovo komedijo Namišljeni bolnik in nastopila z njo devetkrat, ter Nuši-čevo Na stara leta, s katero so nastopili na prazniku špargljev. Na tem prazniku je nastopilo več kulturnih skupin, med temi tudi domače. Imeli so še vrsto drugih prireditev, koncerte, predavanja, družabne priredi tve.
V	novi odbor so izvolili Marka Brajnika, Marjana Breščaka, Lucijana Kerpana, Mariko Leban, Pavla Ma rušiča, Jordana Mučiča, Maria Pa via, Lucijana Pavia, Damjana Paulina, Igorja Paulina, Viktorja Selvo, Božidarja Tabaja in Silvano Žnidarčič. V nadzornem odboru so Emil Cingerli, Majda in Ivanka Zavadlav.
Če ne bo prišlo vnovič do odgodi tve, bodo čez mesec dni, točneje 15. novembra, pristojni organi potrdili sklenjeni sporazum glede likvidacije in razprodaje nepremičnin in opreme podjetja Inteco. Po tem roku naj bi tudi dalavcem izplačali zaostale o-sebne dohodke (za december in maj) ter znesek, ki jim pritiče na račun odpravnine.
Od odločitve o likvidaciji podjetja je minilo že nekaj mesecev, vendar se zdi možnost o obnovitvi proizvod nje, tako da bi celotno maso (hale in opremo) kupilo eno samo podjetje, zmeraj bolj oddaljena. Med nekdanjimi delavci, ki bi morali za dobo šestih mesecev dobivati posebno denarno nadomestilo, je opaziti zmeraj več malodušja. Komajda še verjamejo, da jim bodo izplačali zaostale osebne dohodke, kaj šele, da se bo proizvodnja obnovila v dogladnem času. Čutijo se zapuščene, kar je navsezadnje mogoče sklepati tudi po razmeroma skrom ni udeležbi na rednih tedenskih skupščinah. Prisotnost je običajno komaj
50-odstotna. In vendar si sindikat ko vinarjev (FLM) prizadeva, da bi na šli najbolj ustrezno rešitev, seveda ob upoštevanju dejanskega stanja, ki ni enostavno.
Tako se je delegacija sindikata sredi prejšnjega meseca sestala z deželnim odbornikom Francescuttom ter mu predočila položaj, v kratkem se bodo sindikati sestali z goriško Zvezo industrijcev, sestanek bi moral biti že prejšnji torek, a so ga zaradi obiska predsednika Pertinija odložili.
Iskanje rešitve otežkoča tudi splošna stagnacija na področju kontejnerskih prevozov, ki je odraz svetovne gospodarske krize. Tržaški Lloyd, ki je bil v zadnjih mesecih, ko so v tovarni še proizvajali edini in največji kupec je v sJabih vodah, družba ICCU s težavo prevzema izdelane in uskladiščene kontejnerje. V takem položaju je težko v kratkem roku doseči otipljive rezultate in so tudi sindikati skorajda brez moči, ugotavljajo v tajništvu FLM, kjer pa kljub temu ne nameravajo prenehati s stalno mobili-''
zacijo. Še naprej se bodo sestajali vsak torek na skupščinah in če bo treba, manifestirali po goriških ulicah, oziroma pred sedeži raznih u-stanov.
V zadnjem času pa si prizadevajo, da bi proizvodnjo v podjetju obnovili, čeprav postopoma, s pritegnitvijo dveh, treh drugih proizvajalcev kontejnerjev v Italiji. Prve stike so že vzpostavili. Mogoče se bo iz tega porodilo kaj konkretnega. Vsekakor, poudarjajo pri sinkidatu kovinarjev, rešitev ni mogoče izpeljati od danes do jutri.
• Tako kakor že vrsto let doslej, bodo goriški planinci tudi letos pripravili družabnost, praznik kostanja. Seveda je tudi tokrat glede izbire kraja padla odločitev za Števerjan, za Šte-karjevo domačijo. Tu se bodo člani goriškega društva zbrali v nedeljo, 16. t.m., v popoldanskem času. Če bo vreme nenaklonjeno bodo tradicionalno družabnost odgodili za teden dni.
V goriškcm avditoriju
Devet žensk razstavlja umetniške fotografije
V razstavni galeriji goriškega avdi torija bodo danes ob 19. uri odprli razstavo fotografij z naslovom «Don-ne in immagine*. Gre za pobudo goriškega fotografskega krožka CIFI v sodelovanju z galerijo II diaframma-Canon iz Milana. Na razstavi bo 87 slik devetih znanih italijanskih fotografk Letizie Battagia, Elisabette Ca-tamo, Patrizie Della Porta, Silvie I^elli Masotti, Paole Masoero, Verite Mcnselles, Riccarde Pagnozzazo, Ma rialbe Russo, Giuliane Traverso. Gre :a fotografije s časnikarsko, doku-
rJarne, arhitektonsko tematiko.
Blagoslov domačih
v •	1 •
živali
’ icbjdo goriške sekcije združenja za zaščito živali bo jutri ob 12. uri na trgu pred kapucinsko cerkvi jo, blagoslov domačih živali.
Izjemoma bodo jutri dovolili tudi brezplačen prevoz domačih živali na mestnih avtobusih. Seveda bodo za štirinožne potnike tudi jutri veljala določila, da morajo biti psi opremljeni z nagobčnikom in vrvico, mačke spravljene v košaricah itd.
Razstava gob v Novi Gorici
Gobarska družina v Novi Gorici ima deset let. Vsako leto so, poleg
drugih dejavnosti, pripravili tudi raz stavo gob v Novi Gorici. Ta bo tudi danes in jutri, odprta od 8. do 19. ure, pred Park hotelom v Novi Gorici. Kdor si bo zaželel gobjih specialitet bo lahko zavil v restavracijo hotela in jih tam naročil. Kuharji obljubljajo, da jih bo kar precej na raz polago.
• Prvo pomoč so v goriški splošni bolnišnici, včeraj okrog 11. ure, nudili 19-letni Fiorelli Pizzolini iz Gorice. Dekle se je lažje ranila v prometni nesreči, ki se je zgodila na trgu pred sodiščem.
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983-84
V GORICI
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure.
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes srečanje uslužbencev bolnišnic Gorice in Šempetra
Približno 150 uslužbencev bolnišnic Gorice in Šempetra bo sodelovalo danes poptoldne na drugem prijateljskem in športnem srečanju, ki bo v Gorici. Tekme se bodo odvijale na raznih igriščih. Na teniških igriščih na Roj-cah bodo od 13. ure dalje tekme v tenisu, v klubski sobi teniškega kluba na Rojcah bo od 14. ure dalje šahovsko srečanje. V telovadnici v Štan drežu bo ob 14. uri srečanje v ženski odbojki, ob 15. uri v moški odbojki, ob 16. uri v ženski košarki, ob 17.15 pa v moški košarki. Na nogometnem igrišču v Podgori bo ob 14. uri nogometna tekma ženskih ekip, ob 15.30 pa moških ekip. V gostilni Rosso v Ločniku bodo ob 14.30 tekme v balinanju. V prostorih krožka pokrajinskih uslužbencev na Korzu pa bodo Ob 15, uri tekme v namiznem tenisu.
Zaključek tako velikega in številčnega srečanja pa bo ob 19.30 v socialnem središču v Ulici Baiamonti. Tam sj bodo zastopniki obeh bolnišnic, ki sicer sodelujeta tudi na drugačen način, izmenjali darila in povedali nekaj o tem sodelovanju. Zatem pa se bodo vsi skupaj zadržali na prijateljskem družabnem večeru. Podobno srečanje je bilo lani v Novi Gorici. Na tekme je vabljena širša publika. Srečanje so omogočile občina, pokrajina in trgovinska zbornica.
Posojila občinam na Goriškem
Goriška prefektura obvešča, da je osrednja blagajna pjosojil za krajevne
uprave dala nekaj posojil občinam na Goriškem kot sledi: občina Gorica
99.750.000	lir za gradbeno dejavnost; Koprivno 58 milijonov za ceste in 200 milijonov za higienske naprave; Gra dišče ob Soči 75 milijonov za šolske gradnje; Morar 149 milijonov za športne naprave; Romans 150 milijonov za higienske naprave; Šlovrenc 58 milijonov za cestna dela, 20 milijonov za pokopališče, 10 milijonov za p» pravilo šole.
Prispevki
Goriškemu Zelenemu križu so z različnimi nameni darovali: družina Eddi Fedele 20.000 lir, Ida in Edda Visintin 20.000, družine Zechner, Or-talli, Schoenbek 120.000, družine Ma rio Badin 50.000, družine Giovanni, Noemi in Carlo Di Filippx> 30.000, družinski uani prof. Guida Fevetta 100 tisoč lir, Elda in Mauro Bressan 29 tisoč, Paolo in Renata Garelli 20.000, Rosina Pizzul 20.000, Dina in nečaka Flavio in Mauro 30.000, družini Iordan in Canziani 20.000, Bruna Ziani 25.000, letniki 1921 iz Ločnika 50.000, družina Alberto Batli 10.000, Celso, Ales-sandro, Edi, Daniele in Franco 25 tisoč, društvo Marciatori di Mossa
100.000,	Maria Zucconi 15.000, vd. Er-minia Zucconija 15.000, družina Egle Šuligoj 10.000, Maria Tonkli 50.000, družina Abrami 30.000, sestra Fran-cesca Gerina 10.000, družini Bressa-ni in Marin 50.000, 01imp» Bigatton
50.000,	žena in hčerka p»k. Alberta Brillija 20.000 lir.
Zborovski koncert drevi v Fari
Štirje zbori bodo nastopili drevi ob 20.30 v župni cerkvi v Fari na pobudo kulturnega in glasbenega društva.
Poleg domačega zbora «Nova et Veteran, bodo nastopili še zbor «Peral-ba» iz kraja Campolongo di Cadore, zbor «Val Rosandra» iz Trsta in ženski zbor KUD «Sloga» iz črnega vrha.
Na sporedu bodo skladbe starejših avtorjev in ljudske pesmi.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «E la nave va». F. Feilini.
ViTTORIA 17.30—22.00 «La ragazza del manifeste*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO - 17.00-22.00 «Flashdance».
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Psyco 2». EXCELSIOR 18.00—22.00 «Paolo Roberto Cotechino*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 «Nap»čeno ogledalo*
22.00 «šest Švedinj* — nočni kino SVOBODA Ni predstave DESKLE 19.30 «štirje letni časi*
DEŽURNA LEKARNA V GORICI San Giusto, Korzo Italia 255, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
V vlogi Eve v istoimenskem filmu Francija Slaka
Miranda Caharija osvojila občinstvo in kritiko
Vsak človek si mora marsikdaj na deti masko in proti svoji volji zaigrali’ poklicni igralci pa morajo v življenju prevzeti nešteto vlog, v vsako izmed teh pa vložiti tudi delček svoje osebnosti. Za igralko Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, Miran do Caharija, je bil film «Eva», režiserja Francija Slaka, pomembna preizkušnja, ki jo je Miranda opravila z odliko. Slakova Eva je lepa intelektualka, ki po moževi smrti osamljena išče v svetu novih, radikalnih rešitev, pa četudi za ceno svoje svobode. Miranda Eve nima rada: «Ni 1P1. všeč, ne odgovarja mojemu zna-caJu: sama sem bolj temperamentna, bolj vesela, tudi njenih odločitev v filmu ne odobravam.* Vendar je Evo Miranda razumela, vživela se je y vlogo in vsebino filma tako, da je nje zrasla živa, spontana, resnična in prepričljiva Eva, ki je osvojila občinstvo. Na julijskem festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pu-I' je Slakovo delo razburkalo vode in izzvalo najrazličnejše reakcije občinstva, kritike ter novinarjev in tiska.
Mirandina Eva pa si je mimo tega Priborila tudi naklonjenost, simpatijo m aplavze. Kljub temu, da uradnih nagrad, proti vsakemu pričakovanju ni prejela, je tržaška igralka Miranda Caharija odšla kot edina moralna
zmagovalka festivala z neuradno nagrado za izvedbo vloge «Ružo Pazin ke* in s priznanjem revije «Politika svet», predvsem pa ob navdušenju novinarjev in filmskih kritikov.
«Tudi v Nišu je bilo podobno kot v Puli,* je povedala Miranda, ko smo jo vprašali po vtisih z letošnjih filmskih srečanj «Niš 83». «Najprej je zgledalo, da ne smem kandidirati za najvišjo nagrado, za «Carico Teodoro*, ker sem iz zamejstva, torej tuja igralka. Nato sestanki, posredovanje in protesti novinarjev in publike... Končno uradno dovoljenje. Nekaj ur pred podelitvijo nagrad pa sem, podobno kot v Puli, zvedela, da je ži rija drugače odločila...*
Kljub ponovnemu razočaranju je bila Miranda glavna junakinja niških srečanj in že prej puljskega festiva-
la: številni jugoslovanski časopisi in revije so na dolgo in široko pisali o njeni vlogi, talentu in življenju, stalno je pozirala pred fotoreporterji in nudila avtograme in naslove. Srbo-hrvatski, makedonski in drugi časopisi, pišejo o njej kot o filmski zvezdi, obenem pa inteligentni, lepi, sposobni in skromni ženski, ki je znala nenavadno hrabro sprejeti razočaranje.
«Spomin na oba festivala bo zame enkraten, nepozaben,* je povedala
Miranda med smehom in ganjenost jo,» predvsem zaradi odkritega pri znanja in simpatije soigralcev, kritikov in novinarjev. Najlepša nagrada je bila zame nedvomno «Zlata kla pa», to je priznanje revije «Novosti 8», ki mi jo je poklonila žirija 46 igralcev iz cele Jugoslavije. In kaj je najlepše, za igralca, če mu delovni kolega prizna uspeh... Tudi podpora novinarjev, kritikov ter njihovo zani manje in topli človeški odnosi v Nišu so bili nepozabni.*
Miranda je povedala, da je morala v Nišu ostati ves čas festivala in da še sedaj prejema na dom, v Nabrežino, izrezke in časopise z inter vjuji in članki o svojem uspehu. Tudi našega obiska je bila zadovoljna, sprejela nas je z nasmehom in nekoliko prizadeto povedala, da je slovenski tisk, v nasprotju z ostalimi jugo slovanskimi časopisi, posvetil njeni vlogi v filmu Eva in	festivalskim
uspehom zelo malo pozornosti.
«Saj ne gre zame,* je povedala, «to je pomembno za slovesko umet nost in kinematografijo sploh, obenem je to važno, ker sem tržaška Slovenka; isto bi mislila, če bi bil na mojem mestu kak drug kolega iz Trsta.*
Na tržaško gledališče je Miranda Caharija izredno navezana, jasno je poudarila, da je z njim povezano njeno celo življenje. Dodala pa je še nekaj o sebi: «Igrati sem hotela že kot deklica in imela sem srečo... Morda mi je to srečo prinesla že moja babica, ki je ob rojstvu hotela, da bi mi bilo ime Miranda, po znani igralki...* Ob tej izjavi se je seveda Mi randa nasmejala, nežno in prijetno,
kot je njej v navadi. Povedala nam je še, da je igralec čisto navaden človek, da sama sovraži poze in ljubi naravnost in iskrenost. Iskrena pa je Miranda tudi kot mati in kot ženska in tedaj, ko se v številnih inter vjujih in v vsakdanjem življenju za vzema za emancipacijo ženske tudi v okviru filmskega sveta.
In o filmu? «Film mi je od nekdaj pri srcu, rada sem igrala že prvo vlogo v Babičevem filmu Po isti poti se ne vračaj, izkušnja Eve pa je bila zame res oživetje,* je povedala. «Bom še igrala? Če bo priložnost izredno rada, trenutna slava pa ne pomeni še nič gotovega. Naenkrat te dvigne in kmalu zatem te pozabi.*
SUZI PERTOT
Polemike o nobelovcu Goldingu
Tudi Nobelova nagrada za literaturo je letos vzbudila marsikatero polemiko. V bistvu nepričakovano jo je prejel angleški pisatelj William Golding. To je že osmi angleški pisatelj, ki je prejel najvišje priznanje za literarno delo.
Polemika je nastala, ker je bila med favoriti za Nobelovo nagrado osemdesetletna francoska pisateljica Mar-guerite Yourcenar, ki je edina ženska članica francoske Akademije. Prav v Franciji so najbolj «hudi», ker njihova pisateljica nagrade ni prejela, verjetno pa ne gre le za navaden «pa-triotizem*.
Dvomov je več. Celo literarni kritik znanega londonskega «Timesa» Philip Howard je zapisal v očitno polemični noti, «da je na svoj način čudno, da ni prejel Nobelove nagrade pisatelj Graham Green*.
Znani italijanski pisatelj Goffredo Parise pa je celo dejal, da je to »sramota*, k temu je dodal: «če so že podelili nagrado angleškemu avtorju, bi jo moral dobiti Graham Green, vendar je danes Nobelova nagrada politična roulette.* V italijanskem kulturnem življenju Parise nikakor ni osamljen. Polemika torej, ki pa pri podelitvi Nobelove nagrade ni red kost, nasprotno, postala je skoraj o-
bičaj-. Jasno je namreč, da zadnji besedi kdo bo nagrado dobil, botruje vrsta okoliščin, pritiskov itd.
Kljub polemikam pa bo Golding več časa v ospredju kulturniških diskusij. William Golding se je rodil v St. Co-lumbusu Minor v Komovaliji leta 1911. Študiral je na Oxfordu in med vojno služil vojaški rok v angleški mama rici. Poveljeval je vojnim ladjam, bil je prisoten, ko so potopili nemško o-klopno ladjo Bismarck, udeležil se je tudi izkrcanja v Normandiji.
Tudi po vojni je bil vezan na morje in z jahto veliko prepotoval. Po vojni je poučeval angleščino, filozofijo in grščino.
Golding dolguje sloves svojemu prvencu, to je romanu «Gospodar muh*, ki je izšel leta 1954. Roman je postal pravi «best-seller» in takoj je našel mesto med klasiki angleške literature. Po tej knjigi so posneli tudi film. Gddingova poznejšia dela, kot na primer «Potomci», «Spirala» (1964), «Prosli padec* (1959), «Piramida» (1967) in druga niso ponovila prvega uspeha, ne med občinstvom ne med kritiko. Pisateljevo ime ostaja tako vezano na prvenec, ki mu je poleg o-stalega prinesel tudi navzdevek «an-ti-Rousseauja*.
Lidija Kozlovič v vlogi M. Callas
Danes bodo po drugem radijskem kanalu RAI predvajali, s pričetkom ob 15. uri, prvo epizodo nadaljevanke o življenju Marie Callas. V glavni vlogi nastopa Lidija Kozlovič. Delo je rižeral Ugo Amodeo, napisal pa ga je tržačan Giannd Gori.
Nadaljevanka z naslovom «In mia mano alfin tu sei* je nekakršna imaginarna avtobiografija velike operne pevke, ki je v svojem dokaj burnem življenju odtisnila neizbrisno znamenje v svetu opere.
fino Gergoiet	Vandranje
u- mladega Doberdobca Po Indiji, Šri Lanki in Nepalu
Preusmeril sem najin pogovor in na moje veliko acudenje smo prisostvovali praznovanju prve oblet-lce smrti njegovega najstarejšega sina. Res prazno-anje! V ta namen so povabili skupino duhovnikov, 1 )e celo noč prebirala veliko črno knjigo. Sproti ° Prepevali, kadili in pili čaj — res posebno vzdušje.
1 Naslednje jutro vsa se namenila na vzhodno oba-
0	Takrat je bilo na tem delu otoka obdobje mon-
_aJK>v, ZatQ nj	turistov, v primerjavi z Una-
j no je bilo mraz in vlažno. Plaže v Kalikuddah a Passekuddah so sicer krasne, vendar vreme nam
1	bilo najbolj naklonjeno. Zato sva se kaj kmalu rnila v Colombo. želel sem si še malo morja in zato em prenesel svoj let za nekaj dni in se vrnil v
unawatuno.
Z nama je prišel tudi Chinthana, Singalec, ki c a ga spoznala v Colombu. V njegovi in v družbi 6 e družine smo v «Greenlandu» preživeli res kras-® Večere. Prevajal je vsa naša vprašanja, tako, da 0 se sporazumeli tudi s hčerami, ki so govorile Sleško precej slabo. Spoznali smo njihov položaj ' evolucijo«, ki v njihovem življenju pomeni odnos s tujcem.
Iz sosednje vasi smo dobili povabilo na «vražji ples«. Rohana, najmlajši sin v družini se je ponudil, da nas bo pospremil na veliki praznik, ki ga je premožna družina pridelila v zahvalo bogovom, ker je ozdravela njihova hudo bolna hči. Ta ples izvaja »profesionalna« skupina plesalcev in godbenikov, ki za to dobijo visoko denarno nagrado. Vse figure, ki so nam jih prikazovali, so zelo slikovite in zanimive. Na plesišču se, je izmenjalo nič koliko plesalcev, vsak s svojim ritmom glasbe in posebno masko. Ples je trajal celo noč, seveda z odmori, ko so vsem prisotnim vaščanom ponujali čaj, nas tujce pa so povabili v majhno sobo, kjer je bilo hrane v izobilju in nam tako še enkrat pokazali njihovo naklonjenost. V zameno smo na veliko fotografirali (kar Singalce, kot sicer tudi Indijce zelo veseli) in se jim nekako oddolžili. Zapustili so nam neizbrisni spomin, doživetje v tej majhni vasici nekje sredi gozda na jugu Šri Lanke je eden izmed dokazov, da še nekje pristno živijo, brez predsodkov, brez sramu in tudi brez občutka manjvrednosti, samo zaradi tega, ker smo mi imeli več denarja kot oni. Vsakokrat ko si ogledam diapozitive, ki sem jih tam napravil, me zajame nekakšen občutek tesnobe in mogoče malce nostalgije. Kljub temu, da sem obiskal že toliko dežel, da sem srečal veliko ljudi, se le redko pripetijo tako spontani in res sproščeni pa veseli trenutki, kot so bili tisti tople noči v Šri Lanki.
Vendar je tudi ta teden v Unavvatuni šel mimo kot blisk, čas me je preganjal in moral sem oditi v Indijo, ki je pravzaprav bil moj glavni cilj tega potovanja. Z mešanimi občutki, po eni strani mi je
bilo nekako žal, da sem odhajal, po drugi pa me je želja po novem gnala dalje, sem se vkrcal na majhno letalo, ki me je v komaj enournem letu pripeljalo v Tiruchirapalli, majhno mesto v zvezni državi Tamil Nadu.
Nedvomno najboljšo sliko Indije predstavljajo naslednji podatki, če jih primerjamo z istimi podatki iz Japonske (v oklepaju), ki v marsičem sodi v sam vrh sodobnega svetovnega razvoja: rojenih na 1000 prebivalcev 34,3 (16,3); umrlih na 1000 prebivalcev 14,9 (6,3); letna rast prebivalstva v odstotkih 1,8 (1); otroška umrljivost na 1000 otrok 113 (9,3); povprečna življenjska doba 50,4 (74); odstotek prebivalstva pod 15. letom 42,2 (23). Naslednji podatki so preračunani na 1000 prebivalcev; postelje v bolnicah 0,Š (10,48); zdravniki 0,28 (1,17); televizijski sprejemniki 1,1 (241); radijski sprejemniki 30,6 (150); telefoni 3,6 (425); osebni avtomobili 1,1 (172); tovornjaki in težki avtomobili 1,5 (100,8); motoma kolesa 2,1 (52); število zaposlenih (v milijonih) 202 (53,4); odstotek zaposlenega prebivalstva 42,9 (46,4); odstotek zaposlenih v industriji 10 (31); odstotek zaposlenih v trgovini in terciarnih dejavnostih 5,8 (24); odstotek zaposlenih v kmetijstvu in ribištvu 72 (12); odstotek zaposlenih v administraciji 9,1 (1).
Indijska zgodovina sega tja v začetke prejšnjega tisočletja in je po svoje igrala vidno vlogo na azijskem kontinentu. Stoletja in stoletja so si razni osvajalci prizadevali, sa bi zagospodarili nad to deželo. Najprej so prišli Arijci, nato Turki in drugi muslimanski narodi, kot zadnji pa še Evropejci z Veliko Britanijo na čelu.
Na avtomobilskem rallyju Sanremo
1. jugoslovanska košarkarska liga
Veliko zmagoslavje Lancie
V današnjem 1. kolu
SANREMO — Na 25. avtomobilskem rallyju Sanrema je bilo zmagoslavje Lancie popolno, saj je zasedla vsi tri prva mesta. Prvo vozilo najnevarnejšega nasprotnika, Audija, je pristalo šele na sedmem mestu.
Avtomobili lancia so odločno prevzeli pobudo že od prve etape naprej in so brez težav odbili vse napade Audija, ki se ni izkazal niti na makadamu, kjer je bil favorit. Za Audija se ta rally ni končal najbolj spodbudno:	Mikkola (Finska) in
Blamquist (Švedska) sta se morala umakniti, Moutonova (Francija) je bila samo sedma, Damiche (Francija) pa je pristal še dve mesti niže.
Za 32-letnega Finca Alena je bila to že enajsta zmaga na rallyjih za svetovni naslov. V Sanremu pa se je že uveljavil leta 1978 z lancio stra-tos.
Tudi zadnja etapa, na kateri je startalo 43 vozil od skupno 97, kolikor jih je bilo vpisanih na rallyju, je bila precej naporna, tako da je bila selekcija na koncu še ostrejša, vendar razen nekaj poškodovanih avtomobilov, žrtev med piloti ni bilo. Med drugimi so se morali predčasno umakniti Vudafieri (lancia), Vata-nen (opel), Coppier (citroen viša) in Stig Blomquist (audi quattro).
Včerajšnja zmaga je Lancii prinesla tudi svetovni naslov med avtomobilskimi hišami, kjer je nedosegljivo na prvem mestu, čeprav do konca sezone manjka še ena preizkušnja. Lancia je ta naslov osvojila že v letih 1972, 1974, 1975 in 1976 z vozili HF in stratos.
KONČNA LESTVICA
1.	Alen - Kivimaki (Fin.) lancia rally v 8.50T7”; 2. Rohrl - Geistdor-
fer (ZRN) lancia rally po 2’09”; 3. Bettega - Perissinot (It.) lancia rally po 5’10”; 4. Toivomen - Gal lagher (Fin. VB) opel manta 400 po 9’32”; 5. Biasiom - Siviero- (It.) lancia rally po 10’25”; 6. Cerrato -Cerri (It.) opel manta 400 po 17’45”; 7. Moutan Pons (Fr. - It.) audi quattro po 24’03”; 8. «Lucky - Rudy» (It.) opel manta 400 po 27,; 9. Dar-niche - Mahe (Fr.) audi quattro po 38’18”; 10. Noberasco Ciani (It.) alfa romeo GTV pot 1.8’22".
LESTVICA PILOTOV ZA SP 1. Hannu Mikkola (Fin.) 105 točk; alter Rohrl (ZRN) 102; 3. Marrku Alen (Fin.) 100; 4. Stig Blomquist (Šve.) 69; 5. Michele Mouton (Fr.) 53 točk.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ L Lancia 118 točk; 2. Audi 104; 3. Opel 82; 4. Nissan 52; 5. Renault 27.
Olimpija
že v današnjem prvem kolu 1. ju goslovanske košarkarske lige, bo na sporedu nekaj zanimivih srečanj. Tako se bosta pomerila Zadar in Bosna iz Sarajeva (tekmo bo: ob 17. uri prenašala tudi jugoslovanska televizija), kj sta poleg zagrebške Ci-bone in beograjske Crvene zvezde glavna kandidata za osvojitev dr žavnega naslova.
Olimpija, katero je letos nepričakovano zapustil Vujačič, ostala pa je še brez Polanca,'ki je odšel v Turčijo, se bo doma srečala s Šibenko, lanskim «prvim» zmagovalcem državnega naslova. Kot vemo, je končna zmaga zatem šla sarajevski Bo-
- Šibenka
sni po peripetijah, ki so precej omajale ugled jugoslovanske košarke.
Oslabljena Olimpija bo tudi letos skušala doseči sredino lestvice, čeprav se je nameravala boriti za u-vrstitev nekje pod vrhom. Tudi Šibenka je letos precej oslabljena, saj bo brez svojega najboljšega igralca, Dražena Petroviča, ki služi vojaški rok.
DANAŠNJI SPORED Olimpija - šibenka Partiban IMT Beograd Barac - Gibona Zagreb Jugoplastika - Rabotnički Zadar - Bosna Sarajevo Crvena zvezda - Budučnost Titograd
V Beogradu zaključena športna konferenca
BEOGRAD — Šesta evropska športna konferenca, ki je te dni potekala v Beogradu, se je včeraj zaključila z odobritvijo dokumenta, ki ni sprejel predlogov predstavnikov Zahodne Nemčije o podpori neki novi mednarodni organizaciji (Mednarodno združenje vsedržavnih športnih zvez). Dokument je potrdil «tesno sodelovanje* z mednarodnim olimpijskim odborom in mednarodnimi športnimi zvezami. Prihodnja konferenca bo oktobra 1985 v Angliji in sicer na temo «špart in mladina*.
Šahovski turnir ZSŠDI
Pertot pred Filipovičem
Na tretjem mestu tudi tokrat Dušan Jelinčič
Danes Nino La Rocca - Manning GalIoway
SAINT VINCENT — Po uspešnem nastopu v ZDA, se bo danes Nino La Rocca spet pomeril doma, v Saint Vincentu, in sicer z Američanom Marinin gom Gallowayem.
Za La Rocco je to nova preizkušnja na njegovi poti proti svetovnemu naslovu v velter kategoriji. Drevišnji La Roccov nasprotnik ima za sabo 25 srečanj, od katerih je uspešno končal 17 (dve celo s KO), en remi in sedem porazov. Verjetno pa La Rocci, ki v zadnjih 52 dvobojih ni okusil poraza, ne bi smel delati prevelikih težav, kar je tudi razumljivo: v tem trenutku si La Rocca ne more privoščiti spodrsljaja, če se hoče v kratkem pomeriti za svetovni naslov in zato so organizatorji gotovo poskrbeli, da se ne bi kaj neprijetnega zgodilo. Srečanje v Saint Vincentu bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija, in sicer s pričetkom ob 14.30.
Jutri v Tržaškem zalivu 15. jesenska regata
Jutri zjutraj bo v Tržaškem zalivu 15. jesenska regata, ki jo organizira SVBG in ki privabi iz leta v leto vse večje število jadralcev iz Italije, Jugoslavije, Nemčije, Avstrije in še iz katere druge evropske države. Lemi se je regate udeležilo 407 kajutnih jadrnic vseh velikosti in razredov. Seveda se tako pomembne domače regate udeležijo tržaški jadralci, med katerimi so tudi nekateri člani JK Čupa in TPK Sirena, ki so se lani uspešno odrezali, in ki se bodo tudi letos potegovali za prva mesta. (Sonja Rupel)
Sinoči se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu zaključil prvi sezonski šahovski brzotumir ZSŠDI, ki ga je priredila šahovska komisija naše krovne športne organizacije, po uspeli izkušnji štirih vezanih brzotumirjev, ki so bili mesečno v začetku tega leta.
Brzoturnirja se je udeležilo dvanajst šahistov, z veseljem pa smo o-pazili nekaj novih mladih obrazov, od katerih je kakšen izrazito talentiran. Prvo mesto je osvojil zamejski prvak Egon Pertot, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Na drugo mesto se je uvrstil mojster Božidar Fi lipovič, ki je izgubil tekmo le z zmagovalcem in D. Jelinčičem. Tretje mesto si po točkah delita Dušan Jelinčič in Pino Rudež, vendar pa je v delitvi točk Jelinčič boljši, saj je premagal Filipoviča in samega Ru-deža. Peto mesto si delita Uroš Koren in Fiiibert Benedetič. Prvi je po nekajletni odsotnosti spet sedel za šahovsko mizo, in to uspešno, Be-
nedetič pa se kot vedno izkazuje kot odličen in fantaziozen šahist.
Spodnji del lestvice zavzemajo samo mladi šahisti, ki dejansko prvič nastopajo na brzotumirjiu. Pri tem moramo omeniti odličnega 11-letnega Toma Hmeljaka.
Popolna lestvica je sledeča: 1. E-gon Pertot 11 točk; 2. Božidar Filipovič 9; 3.-4. D. Jelinčič in P. Rudež 7,5; 5.-6. F. Benedetič in U. Koren 7; 7.-8. Z. Jelinčič in D. Ukmar 5,5; 9. V. AHanasi 3; 10. T. Hmeljak 2; 11. M. Petaros 1 in 12. S. Hrovatin 0 točk.
Po domembi šahistov samih bodo brzoturnirji ZSŠDI mesečni, odigrali pa jih bodo vsak prvi petek v mesecu v Gregorčičevi dvorani v Trstu v večernih urah tja do poletja. Organizacija je bila tokrat brezhibna, za to pa že od sedaj naprej vabimo ša-histe, da se udeležijo naslednjega brzoturnirja.
Košarkarska C-l liga: pred današnjim prvim gostovanjem v novi sezoni
Jadranovci v Pesaru odločno na celotni izkupiček
Jadranovce čaka danes prvo gostovanje v novi sezoni in na srečo, vsaj po vesteh, ki prihajajo iz Pesara, tu di eno najlažjih. Jadranovci bi morali torej že danes popraviti spodrsljaj iz prvega kola doma proti bolonjskemu moštvu CEAM.
O današnjem Jadranovem nasprotniku smo že pisali. Peterka Delfin iz Pesara je letos napredovala iz C-2 lige in naj bi bila po splošnem mnenju ena najslabših v tej konkurenci. Tudi njen predsednik je med drugim povedal, da je njihov cilj obstanek v ligi, saj se ne morejo enakovredno boriti z ostalimi, ker ne razpolagajo z visokimi igralci. Poleg tega je poprečna starost zelo nizka. Torej se tudi z izkušenostjo ne morejo pohvaliti. Pri tem povejmo, da je v prvem kolu Delfin zgubil s 37 toč-
kami razlike v Castelfrancu.
Jadranovci bodo danes gotovo dali vse od sebe, da zberejo prvi letošnji točki. Volje, želje in tudi sposobnosti, da pri tem uspejo, jim gotovo ne manjka.
Drugi tržaški zastopnik v tem prvenstvu, Servolana, • ki je v prvem kolu nepričakovano zmagala v Tre-visu, se bo tokrat pomerila doma, že prihodnji teden pa bo na sporedu derbi med Jadranom in Servolano.
Spored današnjega 2. kola je naslednji :
Ca veja Forli - Basket Ravenna; Delfino Pesaro - Jadran: Servolana -Fiamma Bočen; Udine Nord - Castel-franco; Budrio Be.Ca. - Stefanel Tre-viso; CEAM Bologna - San Bonifa-cio; Maltinti Pistoia - Fulgor Forli; Monkey’s Milan - Faraboli Fidenza.
Po željah in namerah iz prejšnjih let
Tudi smučarji združili moči
v
Ze letos bodo sestavili skupino 20 tekmovalcev, ki bo imela skupne treninge - Najmlajšim najveeja pozornost
TROFEJA MESTA TRST
Tesen poraz Sokolovih mladincev
Sokol - Scoglietto 63:67 (27:36)
SOKOL: Andrej Pangos, Pertot 8, Ušaj 18, Bogateč, Klanjšček, Gruden 8, Buzan 6, Devetak 4, Žbogar, Sedmak 7, Pahor 12, Caharija.
Sokolovi mladinci niso izkoristili priložnosti, da bi osvojili prvi par točk. Tekmo so naši začeli dokaj zbrano, vendar je nasprotnik v prvem polčasu zadeval koš kot za stavo. V drugem delu igre so sokolovci prikazali učinkovito obrambo in za nekaj minut zaustavili nasprotnikov napad. Sami pa so imeli vse preveč smole v napadu. Ušaj je igral res dobro in tudi ostali so pokazali zadovoljivo mero požrtvovalnosti in zrelosti, kar daje dobro upati za dobo-če nastope. (Andrej P.)
• POLJSKI OLIMPIJSKI ODBOR je
naslovil mednarodnemu olimpijskemu odboru, mednarodnim federacijam in ostalim vsedržavnim odborom poziv, naj podprejo vsakršno mirovno pobudo in sodelovanje med narodi.
Čeprav se je poletje komaj končalo, so v smučarskih društvih že pričeli z delom. Že nekaj let se je ob pomembnejših tekmovanjih govorilo-, da bi bili uspehi slovenskih smučarjev še toliko večji, če bi se združili. Jasno se je to pokazalo ob lanskem tržaškem prvenstvu, na katerem so nastopila tri slovenska društva.
Prvi korak k združevanju pa je že storjen. Predstavniki skoraj vseh društev, ki se ukvarjajo’ s smučanjem, so se zbrali in pogovorili o možnostih, da bi ustvarili skupno smučarsko ekipo. Sklenili so, da bodo sestavili skupino tekmovalcev iz vseh društev, ki bodo trenirali skupaj. Na raznih tekmovanjih za točke FIS pa bi smučarji nastopili za svoje matično društvo.
Za to rešitev so se odločili, ker bi
ustanovitev novega društva kot je na primer Jadran, prinesla s seboj preveč težav, predvsem organizacijskega značaja.
Skupino bo sestavljalo nekaj več kot dvajset smučarjev, ki bodo pričeli s treningi, komaj bo ta skupina formirana. Naj večja pozornost bo seveda namenjena najmlajšim, katerih bo tudi največ, manj pa bo starejših (do 18. leta).
Tekmovalci bodo najprej trenirali dvakrat tedensko in sicer enkrat v telovadnici in enkrat na odprtem. Že prihodnji mesec pa bodo treninge imeli na plastični progi v Nabrežini. S prvim snegom, se bodo seveda v nedeljah podali na smučišča.
Pri delu te skupine ne manjka težav. Trenerji, ki naj bi tekmovalcem sledili vso sezono, bodo verjetno iz
matične domovine. Vsak trener naj bi skrbel za skupino sedmih ali o-smih tekmovalcev, ker prevoz pogojuje tudi številčnost ekipe.
S to združeno ekipo bd seveda dosegli večjo kvaliteto naših smučarjev, saj bi jim nudili podobne razmere za trening, kot so jih do sedaj nudila le italijanska društva, ki ima-jo’ na razpolago mnogo več sredstev kot naša. S to ekipo bi se lahko (seveda ne prvo leto) enakovredno borili z ostalimi društvi, ki so bila do sedaj prav zaradi različnih pogojev močnejša.
V bodoče pa bi se glede na uspehe odločili, ali nadaljevati po tej poti, ali spremeniti način delovanja tudi tako, da bi vsi nastopali pod e-ndm samim skupnim imenom. (C. D.)
V PRIJATELJSKI TEKMI
Visok poraz najmlajših Krasovih nogometašev
Kras — Digitron Buje 3:9 (2:3)
KRAS; R. Purič, Grmek, Umek, M. Škabar, Škrk, L. Škabar, A. Škabar, Mozetič, Grgič, šuc in Kutin (Križman).
STRELCI ZA KRAS: A. in L. Škabar, šuc.
V prijateljski tekmi so gostje iz Buj v četrtek zasluženo' premagali Kras, vendar si domače moštvo ta-koi visokega poraza ni zaslužilo. Napadalci pa so zamudili celo vrsto u-godnih priložnosti, tako- da hi bila razlika v zadetkih lahko precej manjša. V obrambi je manjkal Žagar, zato je tudi obramba precej šepala. Mladi nogometaši iz Buj so prikazali dopadljivo in učinkovito igro. Povratno srečanje bo spomladi v Bujah. (R. B.)
•	V PRVEM KOLU pokala prvakov v vaterpolu je Stefanel Recco doživel težak poraz proti Jugu iz Dubrovnika. I-talijanski prvak je klonil z 11:8 (1:2, 2:5, 2:2, 3:2).
•	NA PODLAGI ANKETE, ki jo je
«Canale 5» izvedel v redakcijah raznih italijanskih časopisov, naj bi letošnji italijanski nogometni naslov o-svojil Juventus pred Romo in Fioren-tino. Od skupno 18 anketiranih časopisov je deset uvrstilo Juventus na L mesto, osem pa jih je meni’o, da bo naslov ostal v Rimu. Glede nazadovanja, se je večina anketirancev usmerila na Catanio ter Piso.
DOMAČI ŠPORT
Danes
SOBOTA, 8. OKTOBRA
KOŠARKA
C-l LIGA
18.00	v Pesaru: US Delfino - Jadran
NAMIZNI TENIS
1. ITALIJANSKA LIGA
18.00	v Bocnu: Recoaro - Kras
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.30	v Fari: Pro Farra - Sovodnje
CICIBANI
14.30	v Gorici, igrišče S. Andrea: Juventina - Cremonese; 17.30 v Ul. Alpini: S. Andrea B - Breg; 14.30 na Proseku: Primorje - Opicina
MLAJŠI CICIBANI
15.30	v Dolini: Breg - Fortitudo A
Jutri
NEDELJA, 9. OKTOBRA
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Pro Fiumi-cello
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Čampi Elis* Prisco; 15.00 v Bazovici: Zarja - Ra' dio Sound; 15.00 na Opčinah: Op. Su-percaffe - Primorje.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Poggiu: Poggio - Gaja; 15.0® v Doberdobu: Mladost - Begliano!
15.00	v Krminu: Brazzanese - Juventina; 15.00 v Dorini: Breg - S. Andrea.
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Fossalonu: Fossalon - Sovod; nje; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Luif?1 FY; 10.00 v Dolini: Breg - MontebelN
NAJ MLAJŠI
11.30	v Dolini: Breg - CampanelleJ
12.30	pri Campanellah: Don Bosco Primorec; 10.30 v Repnu: Kras - Vesna
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Zaule; 9.00 na Proseku: Primorje - Portuale
V 1. amaterski ligi težka naloga za Vesnine nogometaše
Nevarni Pro Fiumicello na gostovanju v Križu
Lani so Furlani zmagali z 2:0 - V 2. amaterski ligi ima največ možnosti za zmago Zarja - V 3. amaterski ligi računa na točki tudi Breg
1.	AMATERSKA LIGA
VESNA - PRO FIUMICELLO
Križani imajo s tem nasprotnikom slabe izkušnje. Po porazu 2:0, ki so ga lani doživeli v Križu, so nekateri navijači skušali napasti sodnika Bar-letto iz Gorice, ki je po njihovem mnenju bil glavni krivec poraza domače ekipe. Sicer pa treba priznati, da je lansko sezono ekipa Pro Fiumicello igrala res s polno paro in si je le za' las zapravila napredovanje. Tudi letos se je Pro Fiumicello že izkazal, saj je na drugem mestu začasne lestvice. Zato bi bila točka za Vesno že pozitiven izkupiček.
2.	AMATERSKA LIGA
KRAS - ČAMPI ELISI
Po visokem porazu, ki ga je Kras doživel proti Zaulam, je tokrat zmaga obvezna. Vendar jutrišnji gost je precej razburjen po odločitvi disciplinske komisije (kot poročamo na drugem mestu). Naloga Krasa bo zato težja, vsekakor ne brezupna, čeprav bo moral trener Mikuš nekoliko spremeniti postavo v obrambi zaradi odsotnosti branilca Gnesde, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen in sedaj je kaznovan s prepovedjo i-granja za eno kolo.
ZARJA - RADIO SOUND
Po treh zaporednih remijih zarjani računajo tokrat na celotni izkupiček, saj so v vseh dosedanjih nastopih igrali precej dobro in zelo požrtvovalno. Jutrišnji nasprotnik je vseka-
kor enajsterica, ki ima kot glavno orožje izkušenost, ta pa tudi Zarji ne manjka. Zato se na bazoviškem pravokotniku obeta lepa nogometna predstava. Trener domačinov Vojko Križmančič ne bi smel imeti problemov s postavo moštva. Gotovo bo odsoten le Ivo Grgič, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen.
OP. SUPERCAFFE - PRIMORJE
Kljub .temu da je proseška enajsterica na repu lestvice s pičlo točko v žepu, voditelji in nogometaši Primorja niso zaskrbljeni, prepričani so namreč, da prej ali slej bo ekipa nadoknadila zamujeno. Jutri vsekakor čaka Primorje težka ovira, saj razpolaga Op. Supercaffe z dobrim in u-činkovitim napadom, ki lahko preseneti proseško obrambo. V tem primeru bi se znašlo Primorje res v težavah, saj je do sedaj proseška e-najsterica dosegla en sam gol in še ta je padel po zaslugi avtogola nogometaša Stocka Naldija.
3.	AMATERSKA LIGA
POGGIO - GAJA
Po zmagi nad Foglianom, Gaja letos prvič gostuje na Goriškem in sicer pri ekipi Poggio, ki je pred dvema tednoma doma premagala S. Mar-co, prejšnjo nedeljo pa je v gosteh izgubila proti Romani. Gajevci bodo morali seveda ubrati obrambni sistem igre in skušati odnesti točko, s katero bi na lestvici dohiteli Primorec, ki tokrat počiva.
BREG - S. ANDREA
Po remiju in porazu, sedaj navijači čakajo na prvo zmago. Breg jo tokrat lahko doseže, saj ekipa S. Andrea letos nima velikih ambicij. «Plavi» bodo morali igrati bolj zbrano in zanesljivo kot v zadnjih dveh nastopih. Na klopi jih bo seveda vodil trener Mondo, kot prejšnjo nedeljo, saj u-radno obvestilo o njegovi izključitvi, ki ga je poslala nogometna zveza ni bilo točno. Mondo je bil sicer v prvi
tekmi res izključen, vendar je dobil le opomin, ne ca izključitve', do 12. t.m., kot je bilo pomotoma objavljeno. (B. Rupel)
NA GORIŠKEM
BRAZZANESE - JUVENTINA
Štandrežci bodo v Bračanu skušali vsaj delno popraviti položaj na lestvici, saj so po 2 kolih brez točke. Srečanje na Krminskem za Vižinti-nove varovance ne bo lahko, saj so domačini na lastnem igrišču precej nevarni in to so pokazali v prvi tekmi, ko so premagali Fossalon kar s 6:1. Točka bi za Juventino pomenila že uspeh in istočasno bi Štandrežcem izbrisala ničlo na lestvici.
Sovodnje počivajo.
•	TREVOR FRANCIS, nogometaš Sampdorie, ki se je poškodoval med nedeljsko prvenstveno tekmo proti Fio-rentini, ne bo mogel igrati v nedeljo proti Laziu in niti v sredo z angleško reprezentanco v kvalifikacijski tekmi za EP proti Madžarski.
•	CARLOS ALBERTO PARREIRA,
trener brazilske državne nogometne reprezentance, je po tekmi med Atle-ticom in Cruzeirom ostro reagiral na obtožbe navijačev teh klubov, češ da zapostavlja njihove igralce in je celo udaril nekega petnajstletnega fanta. Prišlo je do prepira, tako da je morala poseči policija, ki je Par-reiro spremljala z igrišča.
Podvig kolesarja Rada Milkoviča
Mladi slovenski kolesar Rado Milkovič iz Trebč, ki tekmuje za ekipo CAR Aquila iz Trsta, je na nedeljski krožni dirki okrog tovarne Velikih Motorjev v dolinski občini v konkurenci 30 kolesarjev spet zasedel prvo mesto. Milkovič je pobegnil sedem krogov pred ciljem 91 km dolge proge in je drugouvrščenemu zadal kar 7’25” zaostanka. Če bo jutri osvojil še dirko na kronometer, bo osvojil naslov društvenega pokrajinskega prvaka.
NA POVABILO ŠZ BOR
Mlade odbojkarice Branika v Trstu
Na povabilo odbojkarskega odseka ŠZ Bor bodo danes prispele na dvodnevno gostovanje v Trst mlade odbojkarice slovenskega prvoligaškega kluba Paloma Branik iz Maribora. Dekleta bodo že drevi ob 18. na «1. maju» odigrala prijateljsko tekmo z združeno ekipo deklic Bora, jutri zjutraj pa bo na vrsti še troboj, katerega se bo, poleg omenjenih ekip, udeležila še prva ženska Borova ekipa, ki bo nastopila v C-l ligi.
Gostovanje Mariborčank sodi v okvir sodelovanja med Borom in Branikom. Lani so mlade odbojkarice Bora bile na res nepozabnem petdnevnem gostovanju v Mariboru, kjer so odigrale več tekem in opravile vrsto treningov. Zato so odbojkarski delavci pri Boru sklenili povrniti obisk mariborskemu klubu in hkrati še okrepiti medsebojne stike.
• PREDSEDNIK BOLGARSKEGA O-LIMPIJSKEGA odbora je sporočil kandidaturo Sofije za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1992.
Čampi Elisiju je zveza odvzela točko
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je na podlagi obstoječih pravil (člen 9. poglavje a) spremenila za zeleno mizo rezultat nedeljske nogometne tekme 2. AL Čampi Elisi - Stock. Srečanje se je namreč končalo pri neodločenem izidu 1:1, vendar ker enajsterica Čampi Elisi ni spoštovala novih predpisov glede zamenjav in sicer ni vključila v seznam,ki se ga izroči sodniku, dva nogometaša, ki so v teku srečanja stopili na igrišče, je disciplinska komisija dodelila zmago ekipi Stock z 2:0.
S tem izidom se je lestvica 2. AL (skupina F) nekoliko spremenila, Stock s tremi točkami je sedaj na desetem mestu, medtem ko je Čampi Elisi z dvema točkama nazadoval na 11. mesto začasne lestvice. (B. R.)
V PRVENSTVU C LIGE
Kras (kot novinec) na gostovanju v-Trevisu
Tudi moška namiznoteniška ekipa Krasa bo drevi začela svoje prvenstvene napore. Krašovci bodo kot novinci v C ligi odigrali prvo tekmo na tujem, in sicer gostujejo ob 18. uri v Trevisu pri moštu Duomofolgore. Ta ekipa ima nekatere boljše igralce, ki pa nastopajo v B ligi, tako da bo v tretjeligaškem prvenstvu verjetno zaigrala druga postava. Možnosti Krašovcev so nekoliko manjše, ker tokrat ne bo zaradi službenih obveznosti igral Edi Bole, tako da bodo za zeleno mizo stopili Igor Colja, Robert Milič in Boris Štoka. Posebno Štoka ■n Colja sta v dobri formi, vendar Pa je ta prvi nastop res prava neznanka in je težko dati kakršno koli napoved. (B. S.)
• SE FRANCIJA ODREKA preizkušnjam za svetovni smučarski pokal? Nevarnost obstaja, saj franco ska televizija zaradi finančnih težav ne namerava prenašati tekmovanj v Val dTseru, Morzinu in Megevu, organizatorji pa bi brez televizijskih Prenosov zgubili sponsorja in z njimi seveda denar. Novo srečanje bodo zainteresirani imeli spet prihodnji teden.
V 1. kolu italijanskega namiznoteniškega prvenstva
v
Ze drevi zelo zahteven nastop krasovk v Bocnu
Za Recoaro igrata tudi Busnardova in Bevilacqua - Sonja Milič: «Prepričane smo v zmago»
Krasova namiznoteniška ekipa bo v krstnem nastopu A lige igrala drevi ob 18. uri v Bocnu, kjer se bo pomerila s tamkajšnjim Recoarom. Južno-tirolska ekipa se je po enoletni odsotnosti letos ponovno vrnila v družbo prvoligašev in je torej novinec v ligi. Doslej so bila gostovanja v Bocnu le malo napornejši izleti in zmaga naših deklet ni bila nikoli v dvomu.
Tokrat pa verjetno ne bo tako. S tem nočemo reči, da je dobro poznana in «okrogla» veteranka Edith Santi-faller kvalitetno toliko napredovala, da bi postala pravi strah in trepet. V resnici se je Recoaro bistveno o-krepil z dvema odličnima igralkama. Vest, da je mlada obrambna igralka Busnardo iz Vareseja prestopila v južnotirolske vrste, je že dolgo krožila v namiznoteniških krogih in na to so že odkrito računale vse ostale ekipe. Prav v zadnjih dneh pa si je Recoaro zagotovil tudi usluge Milan-čanke Paole Bevilacqua, ki je po odstopu moštva FIAT Bari očitno dobila najboljšo ponudbo prav iz Bočna. Be-vilacqua pa je našim tekmovalkam dobro znana in je ena najboljših ita-
Bo o zmagovalcu odločal dvoboj med Bevilacquo in Cergolovo?
lijanskih igralk v zadnjem desetletju. Tako je Recoaro kar čez noč postal vsaj na papirju ena najmočnejših prvoligaških ekip, ki ne skriva zelo visokih ambicij.
«V Bočen potujemo s trdnim prepričanjem, da zmagamo*, nam je po
zadnjem treningu dejala trenerka Sonja Miličeva. «Vse tri igralke, in sicer Marina Cergol, Sonja Doljak in Damjana Sedmak so trenutno v zelo dobri formi. Za to tekmo pa smo se še posebej pripravili z ozirom na tehnične značilnosti naših tekmic.
Najprej sem dekleta dobro psihološko pripravila, da se ne bi bala Bevila-cque in torej s te strani ne bo nobenega presenečenja. Veliko smo vadile tudi posebne sheme z ozirom na napadalno igro Bevilacque in še posebej Busnardove, ki je s svojo izrazito obrambno igro že večkrat spravila marsikatero močnejšo igralko ob živce. Tokrat bom tudi sama spremljala igralke in bomo naredile vse, da zmagamo.*
Misliš, da bo lahko «faktor domače igrišče* vplival na razplet dogodkov?
«Ne, mislim, da to ne bo vplivalo ne na eno, ne na drugo ekipo. Lahko celo rečem, da moje igralke igrajo na gostovanjih včasih še učinkoviteje, ker so bolj sproščene. Na papirju recimo, da imata obe ekipi po 50 odstotkov možnosti, vse bo torej odvisno od trenutne forme. Cergolo-va je sposobna, da osvoji vse tri točke, Doljakova in Sedmakova pa bi-morali vsaj proti Santifallerjevi zanesljivo zmagati, pa tudi Busnardova je dosegljiva. Vsak spodrsljaj bi lahko bil seveda usoden.* (B. S.)
V prvi italijanski rokometni ligi
Cividin tudi letos glavni favorit
obvestita
Čeprav se je 1. italijanska roko roetna liga pričela že pred tednom dni, zaradi pokalnih obveznosti polo-ni odigrala prvega kola. Med temi je tudi tržaški Cividin, ki je v prvem kolu pokala prvakov izločil švicarski prvak.
Tržaška ekipa, ki bo drevi ob 18.30 etos bo prvenstvo ob sobotah) do-nia igrala s Systemom iz Riminija, Je tudi letos glavni favorit za osvoji-ev državnega naslova., Potem ko je '•veza «poitalijančila» vratarja Pušpana. je vodstvo Cividina najelo za tu ie^a igralca Fabjančiča, ki je lani nami barve tržaškega drugoligaša neste, ki je bil zaradi finančnih te-jt|v prisiljen odreči se napredovanju v A ligo.
Zveza je letošnje prvoligaše razde-i a v dve skupini, severno in južno, stoja vsaka osem ekip. Od 17. de s™™ j	tobruarja, ko bo na
poredu svetovno prvenstvo katego->je C, bodo prvenstvo prekinili, na-<> Pa bodo na vrsti «play-off».
V skupini s Cividinom so še, poleg . Zmerna, Forst iz Brixena, Loaeker n Bočna, Domus iz Rubiere, Cassano
Magnango, Rovereto in Parimor iz Bologne. Glavni protagonisti prven stva bodo tudi letos jugoslovanski igralci, ki jih je ta čas v Italiji kar precej.
Tržaški igralci so se tudi letos vestno pripravili na prvenstvene boje, čeprav jim prvenstvo že vrsto let ne nudi nobene posebne motivacije. Prav zato je vprašljivo, ali bodo tudi letos zbrali dovolj moči, saj kaže, da je konkurenca bolj ali manj vedno ista, se pravi dokaj šibka. Nekoliko si je opomogel le Rovereto, ki je bil pred
leti najnevarnejši Cividinov nasprotnik, a je nato zašel v tehnično in finančno krizo. No, sedaj je blagajna zopet polna, ekipa pa močnejša, saj se je vrnil odlični Jugoslovan Ralič.
Drevišnji nasprotnik Cividina ni kdove kako nevaren. Ekipo sestavljajo dokaj temperamentni igralci, ki pa so tehnično nedorasli Tržačanom. Edini cilj Systema je tako obstanek v ligi.
Tržaško društvo je sporočilo, da znaša cena vstopnic za domače tekme 4000 lir.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 8. in jutri, 9. oktobra, v Lipici tečaj za nogometne inštruktorje v organizaciji ZTKO Sežana in sicer: v petek od 17. do 20. ure, v soboto od 8. do 12. in od 13. do 20. ure ter v nedeljo od 8. do 12. ure. Za vse informacije se lahko zainteresirani trenerji obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, tel. 767304.
Športna šola Trst
potrjuje urnike vadbe za otroški vrtec, ki bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. ure. Nespremenjen je tudi urnik vadbe za starše in otroke stare od 2 do 4 let. Vadili bodo ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. ure. Vadba bo na stadionu 1. maj, Vrdclska cesta 7, tel. 51377.
ŠZ Bor - minibasket
sporoča urnike treningov za igralce letnika 1972 in mlajše: ponedeljek (licej), sreda in petek (1. maj) od 15. do 16.30. Igralci se lahko vpišejo neposredno na trenigu ali v tajništvu društva.
ŠZ Bor - odbojkarski odsek
sporoča dokončni urnik minivoIlcya za igralce in igralke letnika 1972 in
mlajše: ponedeljek od 17. do 18.15; sreda od 16. do 17.30. Vpis neposredno na treningih.
ŠZ Sloga - planinski odsek
vabi jutri, 9. t.m., svoje planince na množični pohod na Slavnik. Zbirališče ob 8. uri v Bazovici pred spomenikom padlim v NOB.
SK Devin
sporoča, da je začasno ukinjena pred-smučarska telovadba na občinskem športnem igrišču v Nabrežini.
Jadralni klub Čupa
vabi člane in prijatelje na društveni večer, ki bo v soboto, 15. t.m., ob 20. uri v hotelu Sistiana v Sesljanu.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 10. t.m., ob 20.15 na sedežu združenja, v Ul. sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije.
Športna šola - Sv. Ivan
telovadba za osnovnošolske otroke je ob torkih in petkih in sicer: od 15. do 16. ure za prvi in drugi razred, za višje razrede pa od 16. do 17. ure.
BOGATA IZBIRA POLETNIH OBLAČIL ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE
Vse po znižanih cenah!
TRŽIČ Ul. Duca D'Aosta 91/93 Tel: (0481) 44557
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st . viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
8. oktobra 198.'$
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L ^ZTT	fcjvrf ^lan i,aliianske
in tiska y	l Trst	If II JR *veze časopisnih
založnikov FIEG
Vsem ljudem zagotoviti pravico do verske svobode
LJUBLJANA — «Prepričan sem, da v Jugoslaviji ljudje lahko svobodno izražajo svoje verske poglede, kar tudi pomeni, da gre za odprto družbo.* To nam je v pogovoru poudaril Gianfranco Rossi, generalni sekretar mednarodnega združenja za zaščito verskih svoboščin, ki je ob tem tudi dodal: «Jugoslavija je tudi edina socialistična dežela, v kateri lahko prodajamo našo revijo, ki izhaja v Zagrebu v latinici in cirilici.*
To seveda še ne pomeni, da so zagotovljene tudi druge oblike verskih svoboščin?
«To ne, je pa to ena od oblik takšnih svoboščin. V Jugoslaviji lahko ljudje tudi drugače izražajo svoja verska prepričanja, tudi sicer v Jugoslaviji niso vernikov «zaprli» le v cerkve, saj so možne tudi drugačne verske manifestacije. Ali ne gre za odprto družbo, če se na verski manifestaciji zbere tudi po 100.000 ljudi?*
— Ali to pomeni, da vsa organi zacija nima nobenih pripomb na od no s do vernikov?
«Občasno pride do nekaterih problemov, vendar jih rešujemo skupaj z ustreznimi jugoslovanskimi inštitucijami. Ko pa se že pogovarjamo, lahko tudi omenim, da bi želeli pogostejše obravnavanje teh vprašanj tudi v jugoslovanskem tisku ali na TV . .
— Verska svoboščina je precej raznovrstno načelo, saj je povezana z zgodovino, filozofijo in pravno u-reditvijo. Kako vidite takšne svoboščine v današnjem svetu?
«Borimo se in branimo verske svoboščine vseh ljudi, sodelujemo pa tudi z Združenimi narodi. Teh svoboščin pa ponekod žal še ne priznava-
jo, čeprav so v Združenih narodih pred kratkim sprejeli resolucijo o odpravi vsakršne oblike verske skupnosti. Pravkar delamo analizo kršenja teh pravic, da bi lahko pred lagali tudi ustrezne ukrepe.*
O Jugoslaviji sva že govorila. Kako pa ocenjujete stanje v drugih evropskih deželah?
«V nekaterih vzhodnoevropskih deželah je še nekaj tovrstnih težav, vendar je tudi tam situacija iz dneva v dan boljša. Lahko bi rekel, da pravzaprav ni dežele, kjer bi to bilo idealno urejeno. Vzemimo za primer Italijo, za katero bi težko trdi li, da ovira versko življenje, v kateri pa kljub temu ni urejeno vprašanje verskih manjšin . . .»
— To je seveda splošen «pogled». So pa gotovo dežele, v katerih so ta načela popolnoma pozabili?
«Lahko bi rekel, da je edina izjema Albanija, kjer takšne svobode zares ni in to v nobenem pogledu. Da bi ljudem preprečili izražanje verskih prepričanj, so uporabili povsem fašistične metode.*
— V primerih, ko branite v nekaterih deželah takšne svoboščine, seveda niso redke pripombe, da gre v bistvu za vmešavanje v notranje zadeve?
«Takšne pripombe lahko čisto enostavno zavremo. Vse države so v Združenih narodih glasovale za takš na pravila in se jih morajo seveda tudi držati, ali pa bi se jih mora le. Gre namreč za pravice vseh ljudi, ne oziraje se na vero in prepričanje in torej tudi ne morejo govoriti o vmešavanju v notranje zadeve. Zakoni vsake države bi zato morali biti usklajeni s takšnimi pra vili.*
ROBKRT MEC1L0ŠEK
Tudi včeraj v Pozzuoliju panika pred novimi potresi
NEAPELJ — Na tisoče oseb s področja Fiagree in drugih neapeljskih četrti se je prejšnjo noč zgrnilo na prosto in preživelo del noči kar pod zvezdami. Širile so se namreč govorice, sicer brez vsakršne osnove, da bo kmalu močan potresni sunek. In tako se je okrog 3. ure ponoči alarm razširil z bliskovito naglico in ljudje so zapuščali svoja stanovanja. Samo okrog 7. ure zjutraj se je ljudstvo zavedelo, da je bdi preplah neosnovan in ljudje so se vrnili v hiše.
Psihoza potresa in strah pred njim zadobiva torej nepredvidljive razsežnosti. Nekateri prebivalci iz Ba gnolija so dejali, da je bilo na prostem toliko ljudi, kot da bi šlo za kako nogometno tekmo. Vse kaže, da so te alarmantne vesti širili nekateri neodgovorni posamezniki, ki so zatrjevali, da so seizmologi. Jasno je, da se je panika kmalu polastila vseh. Ta bojazen se
je stopnjevala nato še v pogovorih med prijatelji in znanci in v manj kot eni uri je bil ves Neapelj «ob-veščen*, da bo skoraj prišlo do katastrofalnega sunka.
Medtem je imel minister Scotti v Neaplju sestanek z upravitelji in tehniki, da bi pregledali dejansko stanje položaja, ki je nastal po zadnjih sunkih v Pozzuoliju. Na tiskovni konferenci je novinarjem dejal, da so po torkovem potresu do podrobnosti analizirali situacijo in prišli do zaključka, da je treba na potresnem področju sistematično pregledati, kakšno je stanje v stanovanjih. Za družine, za katere bi se izkazalo, da so njihova stanovanja neprimerna za bivanje in nevarna, bj poskrbeli na najboljši način. To delo se je začelo že včeraj in tehniki so pričeli z obhodi od Solfatare do pristanišča, kjer prebiva okrog 30 tisoč ljudi, katerih večina je že zapustila svoja stanovanja.
Veliko stanovanj brez kopalnice
RIM — V teh dneh smo že večkrat pisali o stanovanjski krizi, ki drži v kleščah Italijane in o tem, da se bo ta kriza do konca stoletja še stopnjevala, kajti predvidevanja kažejo, da bo nekaj milijonov italijanskih državljanov brez strehe nad glavo. Ob vsem tem bo zanimivo tudi pogledati, v kakšnem stanju so stanovanja, s čim razpolagajo in s čim ne.
Po podatkih, ki izhajajo iz zadnjega ljudskega štetja, je v vseh italijanskih hišah in stanovanjih električni tok (99,5 odstotka), pitna voda (98,7 odstotka) in stranišča (98,5 od stoika), a kar 14 stanovanj na sto je brez kopalnice in samo okrog 56,6 odstotka jih razpolaga s centralno kurjavo. Skratka, streha nad glavo še ni vse, ko morajo nekateri živeti v neustreznih pogojih.
Sicer pa se je stanje od leta 1971 znatno izboljšalo, čeprav ostajajo velike razlike med posameznimi dežela mi. S kopalnicami in kurjavo gre na bolje in letos skoraj ni hiše ali stanovanja, ki ne bi imelo stranišča.
Po močnih potresnih sunkih zadnjih dni so bile družine, ki so še živele v središču Pozzuolija prisiljene, da zapustijo svoja stanovanja. Dober del prebivalstva pa se je izselil že v začetku septembra, ko je pojav bradisizma postal bolj izrazit.	(Telefoto AP)
Ljubezenske zgode britanskega ministra
Rekorden dobitek v kazinoju
C. Parkinson tvega politično kariero zaradi razmerja s prikupno tajnico
LONDON — V vsej Veliki Britaniji se ne govori o ničemer drugem, kot o ljubezenski avanturi ministra za industrijo in trgovino Cecila Parkinsona. Včerajšnja sredstva javnega obveščanja so dala dogodku velik poudarek, čeprav se še nikjer ni pojavila beseda uškan dah. In Cecil Parkinson, za katerega so vsi smatrali, da bo nasledil Thatcherjevi na čelu konservativne stranke, bi znal tudi ostopiti s položaja ministra.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Britanski minister je v sredo priznal ulove affairv s svojo tajnico, kar je vse vladne kroge spravilo v nejevoljo. Minister se je moral javno izpomedati, kajti angleško škandalistično časopisje ga je imelo že več časa v zobeh. In tako je povedal, da je že več let imel ljubezensko razmerje s svojo tajnico Saro Keays in da je otrok, ki se bo rodil januarja, njegov. Seveda je užaloščen nad bolečino, ki jo je povzročil zakoniti soprogi in družini, s katero je
pripravljen dalje živeti, ob tem pa tudi finančno podpirati otroka in tajnico. Vse to pa je seveda še dodatno razburilo moralne Angleže in Parkinsonova nadaljnja politična kariera je pod vprašajem.
Cecil Parkinson je star 52 let in je zelo šarmanten in eleganten moški, znan po tem, da ga Margaret That cher zelo ceni. Leta 1981 je postal predsednik konserva tivne stranke in bil med tistimi, ki so imeli glavne zasluge za letošnjo volilno zmago. Sedaj je, kot rečeno, njegova politična kariera kompromitirana, na kar kaže tudi dejstvo, da ga je Thatcherjeva, ki je že dalj časa vedela za njegovo izvenzakonsko življenje, odstavila s položaja predsednika stranke. Kaj Parkinsona še vse čaka, ni mogoče reči. Dejstvo pa je, da minister ne more odgnati izpred svojega stanovanja na desetine fotografov in novinarjev, ki samo čakajo, da bi o njegovem gibanju poročali na prvih straneh časopisov.
ST. VINCENT (AOSTA) — Neznani srečnež je 24. septembra v valdo-stanskem kazinoju zmagal 701 milijon lir. Vest o rekordni vsoti se je razširila šele včeraj, ime dobitnika pa ostaja skrivnost, vsekakor pa gre za italijanskega državljana. Samo teden prej je ista oseba priigrala 200 milijonov lir.
Banditi osvobodili Anito Puntorieri
REGGIO CALABRIA — Pri kalabrijski vasici Gambarie je bila v četrtek zvečer osvobojena Anita Puntorieri, 22-letna hčerka ginekologa Micheleja Puntorierija, ki je bila ugrabljena 26. avgusta. Dekle, ki jo bodo preisko-vaci zaslišali danes, je v kratkem razgovoru z novinarji izjavila, da so jo banditi v ujetništvu imeli stalno priklenjeno na verigo. Za osvoboditev Anite je družina Puntorieri plačala skoraj pol milijarde lir odkupnine.
Prepovedana mladini razstava v Benetkah
BENETKE — čez teden dni bodo v palači Fortunu o Benetkah odprli razstavo fotografij Roberta Mapplethorpa, enega največjih živečih fotografov. Razstavljenih bo nad sto del znanega umetnika z njegovimi najznačilnejšimi tematikami: cvetje, konji, portreti Lise Lyon, portreti avantgardnih umetnikov in erotika. «Erotični posnetki, pravijo prireditelji (uprava palače Fortuny, občinsko odbomištvo za kulturo in skupina «idea bookst) so izredno lepi in brez vsakršne morboznosti. Kljub temu pa so organizatorji prepovedali obisk mladini pod 18. letom.
Jack London:	^^|©Ifl.lk8in©C (14.)	riše: Radiša Miloševič