93. Številka,
V Trstu, v soboto 21. novembra 1891.
Tečaj XVI.if
„EDINOST"
>*haja dvakrat na teden, vsako »redo in loboto ob 1. uri popoludn«.
„Edinost" stane:
ta vse leto g\. ; isven A«t. jI. ta polu lata „ 3.—; , *	„
na četrt leta „ 1.50; , , 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-riajalnicah tobaka v Tr«tn po fc nov..
* Oorioi in V Ajdovščini po « nov. m a naroćbe brez priložene naročnine ■• apravniitvo ne ovira.
EDINOST
Oglasi in ovoaaila m rađane po 8
vršilca v petitu ; za naslove z debe Črkami ne plačuje prostor, kolikor hi
obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne »»hvale, osmrtnice itd.
•f r»i'uii(* pO pogodbi.
V«i nopisi bo pošiljajo uredniAtvu Piaiza CaHerraa it. 1 V«ako pismo mora biti frankovano ker ne frank ovana ne ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacija in inHeratu prejemu upravništve Plam Caserma St. 2. Odurto reklamnije n proste pOHiniite.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »d I »nit I« moji
Kaj sedaj?
Znani rek pravi, da je tista žena najbolja, o kateri se najmanje govori. Ako bi hoteli rek ta uporabiti tudi za Hohen-wartov klub, morali bi misliti, da njega konduita ni najbolja, kajti uprav sedaj se toliko govori in piše o njem, kakor o nijedni drugi skupini. A mi nočemo tako daleč seči, ampak pripoznamo radi, da jo je vselej vestno vršil in je ae danes vestno vrši tisto nalogo, kojo so mu odmerili 6ni, kateri žele, da obstoji ta klub. Onim torej, ki so se svojim vsemožnim uplivom dosegli, da obstoji ta klub, in osobito možu. ki še dan danes toli spretno suče krmilo temu klubu, ni ničesar očitati: ostali so zvesti sami sebi, ostali so dosledni.
Drugo pa je uprašanje, odgovarja-li ta parlamentarna skupina težnjam n&roda slovenskega, odnosno : ima-ii ta skupina v sebi pogoje in potrebna svojstva, da nam pomore do tega, po čemer težimo in kar moramo doseči, ako hočemo, da se kot narod ohranimo? Na to uprašanje pa mo ramo odgovoriti * odločnim — n e 1
Ne mislite pa, da nas pri tej sodbi vodi zgolj trmoglavost in da obsojamo Hobenwartov klub samo radi tega — ker je Hohenwartov. Ne, mi ne tiramo osobne politike, nam niso bile nikdar — in nam tudi nikdar no bodo — osobno simpatijo in anaipatije politišk aksijom: ako bi tako delali, ne bi zaslužili Častnega imena organa n&roda slovenskega.
Ko je nastopil grof Taaffe svojo vlado in so se naši poslanci zopet zatekli pod okrilje grofa Hohenwarta, žal-besedo ni bilo čuti od nikoder: zadovoljni smo bili z ukrepom naših zastopnikov, ker smo se nadejali ed tega ukrepa, če že ne obilico sadu, vsaj toliko, kolikor potrebujemo v osiguranje narodnega našega življenja. Slavospevi doneli so iz naših ust Taaffeju, Hohenwartu, poslancem, državnozborski
PODLISTEK. Izlet na Krn.
Iz popotne torbice Josipa Podhumskoga.
(Dalje.)
Ko se dogovorimo, kako in kedaj odrinemo drugo jutro proti vrhu, odkaže nam mlekar prostor v seniku za ležišče. Veselili smo se, kako dobro bomo Bpali na senu, ker tako mehke postelje prej nismo še imeli in zraven tega Še prijetni duh, ki so ga razširjale v senu pokošene, suhe gorske cvetlice. A jedva se vležemo, oglasi se največja krava in otrese z glavo, da zvonec močno zadoni in zabuka s prav nizkim glasom. Za njo se oglasi druga iu tako je šlo nepretrgano naprej. Lehko si misli vsakdo, da takošne nepričakovano podoknice trudnemu človeku niso posebno prijetne, toliko manj pa nam, ko ni mogel nihče zatianiti trudnega očesa. Menda je goveda mislila, da nas s tem razveseli, a vsakdo izmed nas si je želel, da bi bil le daleč od takega petja, kojemu so se slednjič še pastirji pridružili. Postavili so se namrečjpred vrata naše spalnioe, zavriskali vsi na enkrat in zakrožili tako neusmiljeno ono „Ljubica povej, povej*, da so nam s
večini — ker nas je navdajal up do boljše bodočnosti. Ali danes ne upamo nič več — od teb činiteljev namreč, Kako že pravi Preširen P
Sreč je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi.
DA, 12 letna doba Taaffejevega vladanja nas je poučila, da smo bili silni optimisti.
Vsaj nam ne treba druzega, nego da denemo na rešeto argumente 6nih, ki na vsak način hote zagovarjati stvar, ki se absolutno zagovarjati ne da.
Doteknimo se najpoprej najabsurdnej-šega. Nedavno je namreč neka „konservativna" dobra dušica približno nastopno argumentovala: kaj čemo mi proti Nem« cem, ko jih ščiti toliko in toliko pruskih vojakov! Človeku se naravnost neve-rojetno zdi, da more kaj taoega napisati slovenko pero. Pa vsaj mož niti tako mislil ni, kakor je napisal, d napisal je, da sploh kaj reče v obrambo dosedanje taktike državnozborske delegacije. Stvar mora pač na slabih nogah stati, v koje obrambo se navajajo argumenti, koji bi bili — ako jih pripoznamo pravoveljav-nimi — za narodnost našo smrtonosni. Je* H dotični gospod dobro premislil, ko je napisal: naše Nemce ščitijo toliko in toliko pruskih vojakov t Ni-li pomislil, da v tem argumentu tiči sankcija uprav onega, čemur se mi najostreje upiramo in kar najstrožje obsojajo vsi nenemški avstrijski n&rodi, to je: uprav nesramno utikanje Prusjakov v notranje zadeve države naše. Avstrijski nenemški narodi morali ti torej najpopred potrkati na vrata pruskih vo j ako v, da si izprosijo dovoljenja, da Btnejo zahtevati to ali ono narodnih svojih pravio! Gosp6da, to je absurdno!
Drugi izmej glavnih argumentov v obrambo dosedanje taktike, je le-ta, da mora vsaka manja frakoija iskati zaslombe v kaki večji parlamentarni skupini. V obče bi morda veljala to trditev, & v posebnem
tem petjem pregnali še ono malo spanca, kar so nam ga pustile krave. To vam je bila prava serenada: krave v hlevu z vso oktavo od nizkega g pa do visokega o, zraven tega pa še različni glasovi zvonoev, kojim se je še glas kake razdražene ovce in koze pridružil; zunaj pa pastirji se svojimi, zemljo pretresujočimi glasovi. A pri vsej tej godbi zaspi nam jeden naših izletnikov in ne zmeneč se za nas, začne prav glasno smrčati. Drgnil je tako, kakor Žagar, kadar s svojiiu pilom žago brusi. To pa je bilo že prehudo ! Jezno ga zgrabim za nogo, a o joj ! brcne me pod rebra v svojem trdem spanju, da sem kar vho zvezde videl. Ves potrt zapustim svoje ležišče in grem kuhat že ob 10 uri zvečer zajutrk. Zgotovil nisem še bil kave, ko prilezejo prav zaspano vsi drugi za menoj. Dotičnik je tako grozno smrčal in kričal v sanjah, da so ga morali izbuditi.
Mesec je krasno svetil, ko smo se pripravljali na odlazek proti vrhu in obseval pečine tako čudno, da so se nam dozdevale kakor bele pošasti z nenasitnim žrelom, v katero pade, komur se izpod-takne. Da, res strašno je človeku hoditi po takih krajih, kjer ima še po dnevu svoje drago živenjo v največji nevarnosti; koliko huje je pa po noči, ko ga bledi
našem slučaji govore fakta, da nam za-slomba take večje Bkupine — Hohenwar-tovega kluba — čisto nič koristila ni, kajti ugled slovenske državnozborske de-legaoije je v očeh vlade v poslednjih letih le padal, mesto da bi bil rasel. Da ni ta ugled zlezel doli skoro do ničle, ne mogli bi si misliti, da kdaj dobimo iz ust naučnega ministra — ki je jeden najodlič-nejših članov sedanjega kabineta — odgovor, kakoršnega smo dobili stoprav pred par dnevi. O. minister grešil je na račun dosedanje taktike naših poslancev, češ: tem jo že lahko zabrusim. Vrednost zaslombe v Hohenwartovem klubu za našo delegacijo ilustruje kaj drastično izjava ne« kega slovenskega konservativnega lista, kojo izjavo smo čitali no dolgo temu : d a je lemalo nade, da bi se za nas kmalo obrnilo na bolje.
Zagovorniki dosedanje taktike privlekli so na bojičše tudi najtežji svoj top, ko-jega grom nam je oznanjal, da je obstoj Hohenwartovega kluba „e i n e Sta a t s-nothwondigkoit!" Državna potreba, torej! To bi pač nekaj bilo ! Notoriška je namreč istina, da smo Slovenci lojalni podaniki vladarja svojega in da vsi naši napori imajo le ta namen, da okrepimo državo našo s tem, da jo postavimo na naravno in trdno podlago jednakosti in ravnopravnosti, ne pa da bi jo hoteli slabiti. Ali dovoljeno nam bodi na tem dvomiti, da bi bil Hohenwartov klub zares državna potreba. Proti tej trditvi govore zopet fakta. Najpopred smatramo kot jako žaljivo za državo našo in bi morali skoro zdvojiti nad njeno bodočnostjo, ako se trdi, da nje obstoj odvisi od obstoja jedne same, razmerno maloštevilne parlamentarne skupine. V drugič pa govori proti tej trditvi brezuspešnost naporov te skupine v nje celoti, kakor tudi brezuspešnost naporov sestavljajočih jo posamičnih skupin. 0 tej brezuspešnosti pričajo nam negativni rezultati naporov nemških konserva-
svit meseca lehko zvabi v prepad! In zraven tega se črne pošasti z belo haljo, ki so nas obkoljevale, globoka žrela, ki ho zevala pred nami in za nami pri vsakem koraku, votli glas ponočnih ptic in zverjadi, koji se je tako čudno razlegal daleč na okrog in odmeval od prepada do prepada in se vlekel daleč po žrelu do strme, golo stene in zraven tega šo s strah prejšnjega dneva — kaj čuda toraj, da nismo bili več tako veseli, ko prejšnji dan, ampak da je bilo vsakemu izmed nas nekako tesno pri arou, ko smo stopali mirno kakor ovoe jeden za drugim. Tukaj je pokazala gospica pravo junaško srce, kajti iz njenih UAt nisi slišal niti jedne besede, iz koje bi so dalo sklepati, da se količkaj boji, ampak kot prava junakinja lezla je z nami pogumno naprej. Vsakih 20 korakov prišli smo do ležišča različnih živali, katere so živali z nekim čudnim šumom zapuščalo in se glasno kričaje po-skrivale po pečinah.
Tako smo gazili počasi naprej ; pred vsako Btopinjo, kojo smo nameravali storiti, preiskali smo z dolgimi palicami tla, a vzlic vsej opreznosti, telebil je marsikdo izmed nas na tla, a k sreči dogodilo se ni nikomur nič slabega. In dasi smo tako previdno in počasi naprej lazili, zapazili
tivcev in nas Slovencev. Javkajo oni in javkamo tudi mi. Da je IIohenwartov klub zares državna potreba, slušali bi njega glaB vse drugače, nego ga slušajo v resnici: storili bi vse mogoče, da si ohranijo to „državno potrebo*. Ako je torpj res, da je Hohenwart nam Hlovancev pravičen mož; ako mu je res do tega, da mi Slovenci vender enkrat pridemo do svojih pravic in ako je slednjič res, da je grof lIobenwart kot načelnik skupine, ki je „državna potreba*, toli odvažna oseb«: potem pa nam je nerešljiva uganjka, zakaj da z nami Slovenci, ki smo vender sestavljajoči del te skupine, postopajo toli prezirljivo in naravnost raz&aljivoP! Na jedni strani nas priznavajo s tem, da nas silijo pokladati žrtve na oltar „državne potrebe* in po takem si smemo pripisovati velike zasluge za državo —, na drugi strani pa nas kot narodni organizem nočejo niti po-števeti. Kako je to F Erkl&ret mir, Graf Oerindur, diesen Zwieepalt der Natur.!
Tu jo le trojno mogoče: ali ni res, da je Hohenwartov klub res državna potreba, ali grof Hohenwart nima resne volje pripomoči nam do naših narodnih pravic in da zahteva od naših poslancev le usluge, a ne misli na svoje lastne dolžnosti do nas, ali so pa naši poslanci sami krivi, da se njihov glas ne pošteva tako, kakor bi se moral, z ozirotn na to da so tudi oni steber, na katerem sloni „državna potreba*.
(Konec prih.)
Govor
poslanoa K a r o 1 a Kluna v 64. seji državnega zbora dnč 0. novembra 1891. (Konec).
Stavil bi torej do visoke učne uprave nujno prošnjo, da odpravi kakor hitro mogoče te nedostatke in priredi za novoustanovljeno spodnjo gimnazijo Ljubljansko
smo kakih eto korakov pod vrhom, da se bode kmalu danilo. „Solnčni vzhod moramo videti" bila je želja nas vseh iu vse težave pozabivši, začnemo podvizati proti vrhu. Jeden druzega je hotel prekositi, jeden pred drugim je hotel biti na vrhu; videti smo hoteli krasni prizor — solnčni vzhod.
Iz začetka nismo imeli nikakega razgleda ; pod nami bila je temna noč, le oni kraj, Kjer smo stali, je osvetljeval nekoliko bledi mesec. A tudi on se nam skrije za hribe in bili emo v temi. To pa ni trajalo dolgo, kar na hip padejo na nas zlati žarki — Triglav dobi zlato krono — za njim drugi hribi. To vam je bilo kaj krasnega ! Pero je preslabo, da bi opisalo to naravino krasoto, preslabo je, da bi moglo opisati one čute, ki so se rodile v tem trenotku v naših srcih. S solzami v očeh občudovali smo to divoto in dozdevalo so nam je, da nismo več na zemlji 8olz&, temveč v kraju, kamor ne pridejo zemske tuge in težave in kjer vlada le sreča in veselje. Kot iz kamena izsekani stali smo tukaj, med tem pa je vstajalo Bolnce vedno višjo in višje na nebu in preganjalo temno noč, koja je še zakrivala v svoj temni plašč nižje hribe. Čakati smo uiorali še precej dolgo, predno se je povsod zdanilo.
oove prostore, ki bddo zadoščali vsem zahtevam higijene in znanosti ter bi prav krepko prosi), da te ne odlaša dalje zgradba norega gimnazijalnega poslopja. Će nam je visoka učna uprava blagovolila predložiti naknadne kredite, in sicer za zgradbo ljudske in meščanske šole v Trstu u 25.000 gld., za zgradbo učiteljske pripravnice v Galiciji z 38.000 gld., visoka vlada pač ne bode našla izgovorov, da ne bi zahtevala jednacega naknadnega kredita za zgradbo gimnazijskega poslopja, ki naj bi se postavilo v Ljubljani.
A še jedne hude posledice moram omeniti, katero je prouzročilo razpuščenje Kranjske gimnazije in ta se tiče bolj duševnega, nego telesnega blagostanja naših otrok, o katerem sem baš govoril. Omenil sem že, da se z ustanovljenjem nove gimnazije v Ljubljani pač razbremeni tamošnja višja gimnazija, da se pa množi število učencev, odkar se je razpustila Kranjska gimnazija, tako, da obe Ljubljanski gimnaziji ne zadoščata več temu številu. Kaj je posledica tega vednega naraščanja P Da se učenci, katerih je preveliko število, izredno strogo klasifikujejo, da ne pri vsprejemu zahteva prav mnogo od njih ter da se na ta način odstrani od Študiranja mnogo, morebiti nadarjenih uiladeničev, ki bi pozneje morda bili postali dike za deželo in za snanost, kajti znano je, da se pri mnogih mladih ljudeh razvija duh pozneje, nego prt drugih. To je nedostatek, kateremu bi se odpomoglo s tem, da se spodnja gimnazija v Kranji reaktivira zopet, za katero se nahaja te popolnoma pripravno gimnazijsko poslopje in za katero bi ne trebalo državni blagajnici trošiti toliko, kakor za zgradbo nove spodnje gimnazije v Ljubljani.
Še drugi učni zavod mi je omenjati, ki je največje važnosti za slovansko pre-bivalstvo, t. j. spodnja gimnazija v Pazinu. Že v prejšnjih sesijah opozarjali smo na to, da bi gotovo bilo 'pravo in primerno, će se osnuje za hrvatsko in slovensko prebivalstvo Istre srednja šola.
Gospoda moja! Nedavno čuli smo iz ust gosp. ministerskega predsednika, ko je odgovarjal na interpelaoijo poslanca Spin-čiča, da nemški jezik v Istri ni v deželi običajen jezik, in vender je tam za nemško prebivalstvo, najbolj samo za uradniške rodbine v Pulji, uemška gimnazija. Italijansko prebivalstvu ima svojo gimnazijo v Kopru, akopram stvarjo 1» manjšino prebivalstva Istre. Ali torej ni prav in opra-čeno, da se za 180.000 Hrvatov in Slovencev ustanovi posebna srednja šola, in sicer nižja gimnazija, in sicer v Pazinu (Popolnoma pravo ! na desni), kjer je bila že prej cela gimnazija, ki se je premestila v Pulj.
Bilo vam je krasno poletno jutro. Nikjer nisi videl najmanjšega oblaka, le nizko pod nami v dolini podili so se kakor bele pošasti, ki so pa počasi vstajali in se razgubljali. Zrak je bil čist, da smo brez dalnogleda daleč, daleč okoli videli. Kako krasne bile so reke, ki so se vile v srebrnem pasu proti morju, kako krasni bili so srebrni snežniki, ki so se kakor bi bili bo zlatom in dijamantom obkovani tako krasno lesketali v solnčuih žarkih! Nemogoče mi je popisati podrobnosti, predaleč bi zašel. Zapeli smo vsi: s81ovanska dežela Najlepša — itd." in to je v resnici. V takih trenotkih pozabi človek na ouu gorje, ki tare našo deželo, našo domovino, pozabi na vse one krivice, ki se jej vrše od strani nasprotnikov, ne vidi jokajoče majke Slave, ki sklenjenimi rokami prosi zvestobe in pomoči svojih sinov, ne vidi svojih bratov in sester, ki pod težkim jarmom zdihujejo in zastonj kličejo pomoči, ne vidi bratskega boja, ki ga bijejo sinovi jedne majke — tu pozabi na vso to, tu vidi le njeni kraH, njeno divoto in ljubezen, kojo je imel do te lepe dežele, do tako krasne domovine, povekša mu se.
(Konec prih.)
Priporočali bi torej to zadevo na novo Vasi blagohotnosti, visoko učno upravo pa bi prosil, da ustanovi spodnjo gimnazijo v Paainu s hrvatskim učnim jeaikom in da reaktivira spodnjo gimnazijo v Kranji, da ne bi bilo videti, kakor da se slovanskemu prebivalstvu meri z drugo mero, nego pa nemškemu. (Tuko je ! na desni.) Nemška naselbina v Kočevji, ki broji vender le samo 15.000 duš, ima svojo gimnazijo (Čujte ! na desni), katere jim mi ne zavidamo in jo jim puščamo prav radi, ako-pram je baš domačinci ne obiskujejo posebno dobro. Ali prosim, privoščite vender 180.000 slovanskim prebivalcem Istre svoj zavod, in dajte nazaj Kranjsko gimnazijo 100.000 prebivalcem naše lepe Gorenjske, katera ima štiri mesta, več važnih trgov in prav mnogo vasi ter prebivalstvo, ki gledeMnteligence presega marsikatero drugo. Zatorej prosim še jedenkrat visoko vlado, da reaktivira Kranjsko spodnjo gimnazijo, dobička ne bode imela samo kranjska dežela, nego gotovo tudi visoka državna uprava. Saj imamo v vseh strokah javnega službovanja pomanjkanje moči, ki se bode čutilo še bolj, ako se bodo odpravljali zavodi, ali pa se omejavali, kakor se godi pri nas. Sklepam s tem in prosim Njega ekscelenco, naj nam prilično pove, katero stališče zavzema visoka učna uprava nasproti uprašanjem, o katerih sem govoril. (Priznanje in ploskanje z rokami na desni. — Govorniku se čestita z raznih stranij.)
Govor
poslanca Karola Kluna v državnem
zboru dne 13. novembra 1891.
Visoka zbornica ! Znana je krilata beseda bivšega ministra in pozneje namestnika v Trstu, barona Pretisa : „Bode že bolje*. In res se je zboljšalo, toda še le, ko je desnica dobila večino v tej zbornici in je z vsemi močmi napravila ravnotežje v budgetu. Želeli bi pa, da bi se ne bile zboljšale le naše finance, temveč tudi druge upravne zadeve, zlasti treba je zboljšanja v učni upravi.
V	treh ozirih Želeli bi zboljšanja, namreč v verskem, gospodarskem in narodnem oziru. V verskem oziru zahtevamo versko šolo. Kako si mislimo cerkveno sonadzorstvo brez škode za državno nadzorstvo in omiko, se je že opetovano govorilo v tej zbornici in tudi v poslednji seji.
Če nasprotniki katoliške cerkve stvari nalašč zavijajo in nam podtikajo intencije, katerih nimamo in tudi imeti ne moremo, kaj moremo za to. Zahtevati, pa moramo, da se to uprašanje v tej zbornici presoja po naših pravih namerah, ne pa po tistih, katere nam podtikajo.
Potem se bodo pojasnili nazori in Vi bodete morda temu uprašanju tem manj nasprotovali, ker časovne razmere silijo, da se to uprašanje vendar že reši. Socijalne nevarnosti za državo in družbo so vedno večje, čuvstvo za pravico in avtoriteto se manjša v tej meri, v kateri prevladuje verska ravnodušnost. Policijske naredbe, s katerimi se je hotelo zatreti to zlo, nič ne pomagajo. Jedino orožje, s katerim se moremo temu zlu uspešno ustavljati, je vera, in osnovatelj velike nemške države se je nekoč izrazil v javnem nagovoru : „Dajte več vere moji deželi I" Tak klic se bode prej ali slej razlegal tudi pri nas.
Daj Bog, da bi tukaj ne bilo treba, kakor že pri mnogih drugih priložnostih, zaklicati: „Prepozno je!tt (Dobro! Dobro! ua desnici).
Kdor pošteno misli s katoliško Avstrijo in njenim prebivalstvom, bode vedno stavil to vprašanje na dnevni red. Naj vam ugaja, ali pa ne, jedenkrat bo bode rešilo, če tudi morda proti volji vaši.
V	gospodarskem oziru zahteva našo kmetsko prebivalstvo šestletno šolsko dolžnost. Pri nas na Kranjskem in v nekaterih drugih deželah se je že zakonito določila šestletna šolska dolžnost.
Naposled pa mi zahtevamo še nekaj, kar Nemcem zahtevati ni treba, kar je pa naravno in samo po sebi umevno, da je namreč učni jezik v ljudskih šolah materini jezik otr6k. (Tako je! na desnici.) Če tudi je to čisto naravno in samo po sebi umevno, vendar smo si morali na Kranjskem še le po dolgotrajnih bojih to priboriti. V drugih deželah, v katerih bivajo Slovenci, pa ta boj še ni končan in se mora še le izbojevati.
Najhujše se v tem oziru ustavlja ne le slovanskemu prebivalstvu, temveč tudi visoki učni upravi precej iredentiatično nadahneni tržaški magistrat. Ondi se učnemu oblastvu ni posrečilo, prodreti z deželnim šolskim zakonom. Vlada se pa izogiblje vsakemu koraku, kateri bi utegnil razburiti tržaško gosp6do. (Čujte! Cujte ! na desnici.)
Znano je, da je v Trstu brez okolice nad 15.000 Slovencev, katerih otroci morajo hoditi v italijanske ali pa nemške šole, ker slovenske šole ni nobene v Trstu.
Ko je pred leti, če se ne motim, 219 takoimenovnnih nemških roditeljev v Ljubljani od mestnega sv&ta, ki je tedaj oskrboval šolstvo, zahtevalo nemško šolo, in je občinski svet se branil ustreči tej želji, prisilila ga je visoka učna uprava, da je osnoval nemško šolo.
Jaz visoki učni upravi ne odrekam te pravicc, jaz sem pri vaaki priložnosti popolnoma odkrito in brez strahii se izjavil, da visoka učna uprava po obstoječih zakonih ima to pravico. Zakaj pa visoka učna uprava ne pokaže tolike odločnosti v drugih podobnih slučajih P V Trstu je n. pr. pred nekaterimi leti prosilo ne 219, temveč 1400 slovenskih roditeljev (Čujte! Čujte! na desnici) mestno oblastvo, da osnuje ljudsko Šolo s slovenskim učnim jezikom.
Mestno oblastvo ni hotelo osnovati te šole in učni upravi se tudi ni zdelo potrebno, da bi prisilila uporno mestno oblastvo v Trstu, da osnuje tako iolo. (Čujte! Čujte!)
Otroci slovenskih roditeljev bi ie danes morali ostati brez pouka v materinščini, ko bi „Družba sv. Cirila in Metoda", kateri je namen, pospeševati slovensko šolstvo, ne bila osnovala slovenske zasebne šole. Ta šola ima sedaj štiri razrede in šteje 400 učencev (Čujte! Čujte! na de-snioi), ker je najboljši dokaz, da je šola bila potrebna.
Zaradi tega se nadejam, Ida bode jedenkrat visoka učna uprava tržaškemu mestnemu oblastvu pojasnila postavno stališče in prisilila ga, da osnuje iolo s slovenskim učnim jezikom. Morda imajo tržaški Slovenci samo pravico, da plačujejo državi in mestu ne baš majhne davke in priklade, svoje učne zavode pa vzdržujejo iz svojih zasebnih sredstev P Res so v tej zbornici tržaški zastopniki trdili, da ni res, kar mi trdimo, češ, da je v Trstu, če se ne motim, 14 slovenskih ljudskih šoL Gospodje so se poslužili zvijače, da so zaključeno mesto zamenjali z mestnim ozemljem, h kateremu pa spada poleg mesta še več vasij. V teh vasćh so res slovenske šole. Tega pa vendar ne bodete zahtevali, da slovenski prebivalci, ki stanujejo v mestu, pošiljajo otroke v šolo v vasi, ki so več nego jedno uro oddaljene.
Sicer je pa prav v podobnem slučaju 8e že izreklo najvišje sodišče o političnih pravicah, visoko državno sodišče namreč. Lvovski Rusini hoteli so imeti rusinsko šolo in so se obrnili do Ivovskega magistrata. Ta je z odlokom z dn6 21. sep-tembra 1876. in z dnć 12. aprila 1877. odrekel tako šolo. Njih dotični vzklic je zavrnil deželni šolski sv&t z odlokom z dnć B. julija 1877, potem ga pa še minister-stvo odklonilo z ukazom dn6 6. junija 1879. Rusini so se potem obrnili s tožbo na državno BodišČe, ki je odločilo, da se s tem, ker se je odbila ta prošnja, ruši ustavno zagotovljeno pravo do gojenja ru-isinske narodnosti.
Pri dotični, jako zanimivi shravnavi sklicaval se je zastopnik naučnega mini-sterstva na to, da je v Levovu vadnica z rusinskim učnim jezikom in da imajo Rusini zunaj Levova 1500 ljudskih šol.
Državno sodišče je pa vendar odločilo, da vadnica ni ljudska šola v pravem pomenu, ker jej je le stranski namen, poučevati mladino, da ta šola za Levov ne zadošča, ker ne more vsprejeti vseh otr6k, ki se oglase, in da šole zunaj Levova ne pridejo v poštev, ker bi na ta način Rusini v m'jstu morali ostati brez šolskega pouka, ali bi pa za drag denar si morali preskrbeti zasebni pouk ali pa pouk v šolah zunaj mesta.
Mari v Trstu ni ravno tako, v jed-nem oziru morda še slabše, ker ondi ni vadnice s slovenskim učnim jezikom, in ker ondi dejanjski slovenski otroci hodijo v zasebno šolo.
Pričakujem, da naučna uprava zastran Trsta ne bode čakala, da bi proti njej razsojevalo državno sodišče. Veljave učne uprave gotovo ne povzdiguje to, če se večkrat proti njej razsodi, in sicer v slu« čajih, v katerih bi morala že iz prejšnjih razsodb vedeti, kaj ji je storiti.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranja dežsls
V	seji poslanske zbornice dne 17. t. m. stavili so poslanci rasnih strank nič manje nego sedem interpelaoij do ministra-predsednika grofa Taaffe-a in sicer o jed* nem in istem predmetu. Zadeva pa je bila ■ares usodepolne važnosti. Dne 14. t. m. nastal je namreč na dunajski borzi silen strah in trepet, ker so >e razširjale jako vznemirljive vesti o neki avdijenoi načelnika poljskega kluba pri cesarju. Govorilo se je, da je vladar rekel omenjenemu parlamentarcu, da nevarnost vojske narašča in da osobito beda, vladajoča p o R u s i j i, vekša to nevarnost. Vse te vesti so silno razburile dunajsko borzo, kurs vrednostnih papirjev padsl je rapidno in znaša škoda, kojo so izgubili igralci, več milijonov. Ti dogodki dali so povod omenjenim sedmerim interpelacijam. Ker je dunajski list „ Wiener Tagblatt" prvi prinesel lažnjive vesti o pogovoru cesarja s Javorskim, vprašajo vsi interpelantje, kaj misli vlada storiti, da se najdejo širitelji teh vesti in kako mislijo postopati proti rečenemu listu P Zanimivo je to, da se v obče misli, da je „Wiener Tagblatt" v nekaki zvesi z vlado in pa tudi to, kar je poslaneo dr. Lueger trdil, da je namreč tudi več poslancev, ki igrajo na borzi. Nastal bi lahko sum, da je vmes tudi kdo izmej poslancev, ki je — da se obogati — toli drzno igral s kreditom države. Grof Taaffe odgovoril je na te interpelaoije še v iati seji. Zmisel njegovega odgovora je bila ta, da tudi vlada obsoja drzno to početje, da se vrše potrebne preiskave pri dunajski borzni komori in državnem pravdništvu in da vlada ni v nikaki zvezi z „Wiener Tagblattom*.
V	isti seji nadaljevala se je debata o proračunu ministerstva za deželno brambo. Posl. Teliszewski povdarja, da tudi mej vojaki treba poŠtevati narodna in verska čutstva. Posl. Garnhaft se pritožuje, da žandarji mnogokrati ovajajo uprav malenkostne stvari. Poslanec H o f-mann-Wellenhof govori o dobavi vojnih potrebščin pdtem malih obrtnikov ter se je potezal za to, da se nemški jezik ohrani kot Bkupni jezik armade. — Posl. Podlaszeski povdarja važnost narodne vzgoje, koja bi pripomogla, da bi Rusini mogli prispeti do časti podčastnikov, koja mesta so do sedaj le v rokah Židov. Posl. S t ii r g k h hvali delovanje žandarjev, graja pa, da se uporabljajo tudi za nadzorovanje društev in zborovanj. Minister za deželno brambo grof. W e I s o r s-
h e i m b je odgovarjal, da vojaa uprava rada pošteva po poslancih izzražene želje. Kar ee tiče poštovanja malih obrtnikov za dobavo vojnih potrebščin, je stvar v principu sklenjena, uprašanje je le. kako bi se dala najpraktičneje izvršiti. G. minister priznava, da je v tem pogledu opa-ževati zdaten napredek, kajti obrtniki se trudijo, da oddajajo dobro delo in nastajajo v ta namen tudi zadruge. Gledč izraženih želja, da bi se vojaki pošiljali na odpust, kadar imajo na domu silno delo. in da bi so velike vaje priredile ob času, kadar je na polju najmanje dela, odgovarja minister, da vojna uprava povodom žetve v posebnih nujnih slučajih jemlje ozir, k da ni moči ustanoviti pravila za pošiljanje na odpust ob takih prilikah. Glede vnj je pa tudi težko pravo pogoditi, kajti celo v jedni sami deželi so pridelki na raznih krajih različni in se pobirajo tu prej, tam kasneje. Govornik je potem pojašnjeval razmere jednoletnih prostovoljcev. Predpisani izpit morejo položiti tudi v materinem jeziku. G. minister povdarja zopet potrebo nemščine, a priznava, da bi bilo tudi za Nemce potrebno priučiti si drugih jezikov. V vojaških zavodih ni nikomnr prepovedano občevati v materinem jeziku; kar se tiče vojaških godeb obstoji poseben ukaz, da ne smejo sodelovati o takih prilikah, ko se je bati demonstracij. — Generalni govornik proti, dr. V a š a t y, se pritožuje, da češki častniki ne smejo mej sabo češki govoriti. Ako imamo svoje sorodnike mej vojaki, smemo tudi o vojski govoriti. To se še ne pravi huj-skati. Zahteve za vojne potrebščine postajajo vedno večje, kakor da je vojna pred durmi. V Italiji, Londonu, na Francoskem govore državniki pomirljivo, le pri nas rožljamo vedno se sablo, dasi nimamo v to nikakega uzroka in niti ne vemo, koga naj bi napadli in kdo nas hoče napasti. Govornik noče zanašati narodnega uprašanja v armado, nikakor pa ne more soglašati s trditvo, da le v nemščini najdemo izveličanje. Kakor so Slovenci odklonili take namere od strani gosp. naučnoga ministra, tako jih odklanja tudi govornikova stranka.
S tem je bi) rešen proračun minister-stva za deželno brambo.
V noji dne 18. novembra odobrila je zbornica dogovor K a r o 1 Lud o vik o ve železnice z upravo drŽave glede podržavljanja te železnice. Prodlogo so vapre-jeli skoro nespremenjeno.
Potem se je nadaljevala proračunska razprava in sicer o poglavju 10. iu 11. finančnega m ini s ter stva. Posl. Kozlovski potezal se je za zmanjšanje stroškov uprave in iztirjevanja davkov. Gledč na obećano preosnovo davkov želi govornik, da se previdno postopa v ta namen, da se primerneje obdačijo prehudo obremenjeni hišni in zemljiščni posestniki ter mali obrtniki. Povodom predloženja bodočega proračuna pričakuje govornik predlogo o splošno davčni reformi. Posl. Stalit/ opozarja na preteči propad mesta tržaškega vsled odprave proste luke. Trst je bil jedino pomorsko mesto, posredujoče v trgovini z jutrovo deželo. Trgovina ta pa trpi po rastoči konkurenci. Govornik noče obširno razpravljati tržaških razmer, vsaj je to že storil v proračunskem odseku, povdarja pa, da je g. minister za trgovino obljubil, potezati se za interese Trsta. Zato pa pričakuje nestrpno, kako da so izjavi g. minister ob tem upra-šanju.
DOPISI.
Iz Slavine. Dne 12. t. m. vršila seje v nas prelepa, za mlado kakor staro vele-važna slavnost blagoslovljenja novega šolskega poslopja, katero sta postavila premilostlji-va dobrotnika, vrla rodoljuba, gospoda K a-1 i h t e r in G o r u p. Blaga misel, postaviti trajen spomenik svojim domorodcem povodom 401etnega vladanja našega
preivitlega cesarja, vbzbudila je v plemenitih srcih visokorodnih dobrotnikov sklep, sezidati v rojstvenem kraju novo šolsko poslopje.
Ta nova zgradba, ki se je pred malo dnevi dovršila, odlikuje se v vsakem oziru, kar svedoči, da je njen izgotovitelj, gosp. G r ž i n a, svoji težavni nalogi popolnoma zadostil in radi tega zasluži popolno priznanje in splošno pohvalo.
Pred slavnostnim dnem postavili so hvaležni občani dva velika mlaja pred novim poslopjem in mnogo manjših, stoječih v dveh vrstah od šole do cerkve. Trije slavoloki z lepimi napisi dičili so praznično odlčeno vas. Raz novo poslopje vihrale so ponosno trobojnice, kojim sta odkimo« vala z venci in zastavami okrašena vrha večjih dveh mlajev.
Vse je bilo za slavnost lepo prirejeno in slehernega iskrena želja je bila : Bog daj lepo vreme ! Toda vreme bilo je slavnostnega dne neugodno, deževno, vsled čeBar se premila g. dobrotnika alavnosti nista udeležila.
Iz Postojine pa sta dospela gospod c. kr. okrajni plavar in gg. c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Ob polu 11. uri je prijetno zvonenje in streljanje iz bližnjegs holmca naznanjalo pričetek alavnosti. Učenci in učenke, držeči v rokah zelene vejice, korakali bo pred Častito duhovščino v cerkev, kjer se je zapela pesem: „Pridi sveti Duh" I Po druzih obrednih molitvah se je na zvunej in znotraj novo poslopje blagoslovljalo. V največji, z zelenjem in zastavami okrašeni šolski sobi je po dogotovljenom blagoslov-Ijenju v navzočnosti šolske mladine in mnogoštevilnega občinstva iz slavinake fare častiti, priljubljeni gosp, duhovni svetnik Sajevic v prelepem govoru zahvalil najprej Vsemogočnega, ki je milostno zabranil vsako nesrečo pri sgrajenju novega poslopja in potem je iskreno zahvalo izrekel preblagima dobrotnikoma, koja ata s obilnimi stroški sezidala krasno poslopje. G. govornik je konečno izrazil vročo željo, naj bi dobrotljivi Bog vsej mladini in vaem v novem poslopju prebivajojim svoj blagoslov podelil. Na to je g. Thuma, e. kr. okr. šolski nadzornik, v izvrstnem govoru opozarjal zbrano šolsko mladež na nepre precenljiv'dar, kojega staji podelila velikodušna dobrotnika ; nadalje opominjal je mladino in tudi učitelja, zvesto in točno izpolnjevati svoje dolžnosti. Slednjič pozove še mladino, da zaklice iskrenima rodoljuboma trikratni „Živijo !" Gosp. Povh, ud okrajnega šol. sveta, se vidno ganen zahvaljuje v imenu vseh faranov milima dobrotnikoma. Slednjič povdarja ie g. nad-učitelj važnoBt šole in opominja navzoče občane prav in pravično ceniti vrednost šole, kajti, kdor šoli prave cene ne priznava, tudi prav hvaležen biti ne more. Potem zapoje mladež lepo pesmico „An-gelj varuh" in „Cesarsko*. Obe pesmi je mladina v splošno zadovoljnost prav iskreno zapela.
Iz šolske sobe šla je potem šolska mladež, častita duhovščina, visoki gosti in mnogo občinstva v cerkev, kjer se je za premila dobrotnika darovala sveta maša. Po svetem opravilu, ki ae je končalo z dvanajsto uro, razšlo se jo občinstvo in otroci; odlična udeleženca alavnosti: gosp. glavarja in gosp. nadzornika, dalje goBp. ekspozita iz vasi Trnje in Št. Peter, domačega gosp. kapelana, vrlega šolsk. prijatelja gosp. Deklevo, učiteljstvo, gosp. Gržino in c. kr. Šol. svet je |pa gostoljubni gosp. nadžupnik povabil na obed. Prva napitnica veljala je našemu presvitlemu cesarju, čegar mnogoletno vladanje je dalo plemenitima dobrotnikoma povod, sezidati ravnokar blagoslovl jeno poslopje. Trikratni „živio" na Njega Veličanstvo zaori krepko po prostorni sobi. V drugo napil je blagorodni g. okrajni glavar vrlima, premi-lima, nenavzoeima dobrotnikoma. V priznanje njunih prevelikih zaslug za šol-Btvo jima zbrana gospoda zakliče trikrat in z naudušenjem : „Slava!"
Druge napitnice veljale so blagorodnomu g. okraj, glavarja in velepoštovane-mu goep. šolskemu nadzorniku, ki se nista ustrašila slabega vremena in svojo navzočnostjo mogočno povzdignila sijajnost alavnosti. Predobremu goap. nadžupniku, predsedniku kraj. šolskega sveta, je zbrana družba izrekala najtoplejšo zahvalo na njegovem velikem trudu in mnogem zanimanju pri zgrajenju novega poslopja .Z mnogovrstnimi šaljivimi kratkočasnicami nas je pa zabaval oče Povh, čegar duhovitost je vzbujala veliko pozornost.
Se le na večer razšla se je vesela družba. V hvaležnem spornim slehernega v »lavinski fari ostaneti pa slavni imeni: K a 1 i i t e r m Gor« p, koji se lesketati fiki svetli zvezdi med slovenskimi rodoljubi.
Različne vesti.
Imendan Njen. Veličanstva, presvetle naše cesarice, bil je predvčeranjem in se je praznoval po vsej državi naši. V cerkvi sv. Antona bila je tem povodom slovesna služba božja se zahvalno pesnijo.
Odbor političnega druitva „Edinos't
ima v jutri dne 21. t. m. ob 10. uri pred-poludne v prostorih „Del. podp. društva" svojo aejo. Na dnevnem redu je jako važna zadeva in so gg. odborniki naprošeni, da se jo polnoštevilno udeleže.
Umrl je bivši župan tržaški dr. Ri-hard Bazzoni. Predvčerašjem popoludne je bil pogreb, kojega ee je udeležila velika množica ljudi. V kapeliei na pokopališči sv. Ane govoril je — dr. Mojzes L u z-z a 11 o. To snaći naše razmere.
Pokojni ni bil naš prijatelj, a treba, da tudi mi uklonemo tilnik svoj pred veli-častjo smrti, želeći mir in pokoj duši pokojnika.
Še jedna betoda g. Burgetallerju. G.
Burgstaller trdil je v svojem popravku na govor goap. Kluna, da Trst ni okužen iredentiatiškim v z d u h o m. No, želeli bi bili, da se g. poslanec nekoliko jasneje israzi. Ako je menil, da vee Trst ni okužen iredentiatiškim vzduhom, potem seveda ima absolutno prav ; ako je pa hotel reči, da v Trstu sploh ni tacih veleisdaj-skih aspiracij, potem pa je — mi mu ne moremo pomagati — krivica na njegovi strani.
Petarde na policiji, petarde pred spomenikom na kolodvorskem trgu, petarde v „Delahkem podpornem društvu", petarde v redakcijskih prostorih „Adrije", petarde v škofijški palači itd. pričajo nam jasno, da gospod Burgstaller ni — dobro poučen. So-li gosp. poslancu rovanja g. Imbrianija in družbe povodom interparlamentarnega kongresa v Rimu čisto nepoznane P In menili res g. Burgstaller, da g. Imbriani nima v Trstu svojih vernih učencev P! I naše meneuje je, da je večina Triačanov lojalna, & kar jej moremo očitati, je to, da je n e o d p u-s 11 j i v o a p a t i č n a. In da je apatična, krivi so v prvi vrsti takozvani „konservativni^ kolovodje, ki ae niso nikdar brigali za to, da bi svoje ljudi politično vzgojili ter da bi organizovali vse patrio-tiške elemente. Seveda: v to bi trebalo naporov, boja in — to pa smrdi gospodi — dotike se Slovenoi. Da so konservativni veljaki lojalni nasproti slovenskemu elementu, mogel bi pač g. Burgstaller po vsej pravici vaklikati, da Trst ni okužen iredentiškim vzduhom — tuko pa ne!
A tempo 1 Ni se še poleglo razburjo-nje, prouzročeno po izjavah gospod na-učnega ministra, ukrenili so koroški Slovenci potrebno, da sami gospodom na Dunaji povedo, kake da so razmere v Korotanu in da izrazijo želje tamošnjih naših rojakov. Dne 17. t. m. došla je namreč na Dunaj deputacija Sesterih koroških rodoljubov, da se predstavi gospodom ministrom Falkenhaynu, Schonbornu.Gnutschu in Taaffou. V ljubljanskih listih čitamo, da
je g. pravosodni minister z glavo majal čuvši, da se celo v kazenskih zadevah priče zaslišujejo — pripomoć j o tolmačev. Želeli bi, da g. minister rla zna-nje vzame, da se tudi po Istri v kazenskih zadevah po veliki večini naši ljudje n e zaslišujejo v materinščini. Od gosp. Gautscha zahtevala je deputacija decido-vane izjave, hoče-li v ljudske šole uvesti slovenščina kot učni jezik. G. minister ho je sicer nekako zvijal na tem kategoriškem uprašanji, slednjič pa je vender obljubil — kaj naj bi bil sicer storil P! —, da hoče rešiti dotične rekurze v zmislu zakona. — Ministerskega predsednika prosila je deputacija, da tudi on v svojem območji nastavlja slovenščine zmožne uradnike. Odgovor jej je bil: „Dajte mi jih!" Da, da, to je tisti znani circulu* vitiosus: ako zalito vamo slovensko uradovanje, odgovarjajo nam : Nimamo uradnikov ! — če pa potem zahtevamo takih šol, ki bi nam vz-gojevalo slovenščine zmožne uradnike, pa nas zavračajo: „Ne, učite se nemški, to je potrebno, ako hočete postati kulturen ndrod t" To je torej tisti kolobar, v kojem se vedno vrtimo, ne da bi se ni za ped naprej pomaknili. Kedaj nam vender za-vledajo načela zdravega razuma in — človekoljubja.
Sloveneki napisi bodejo naše poulič-njake v oči. Nedavno so namazali tablo „Tržaškega Sokola", predainoči pa bo hoteli sneti napis tiakarne Dolenc. Ker se jim je samo na jedni strani posrečilo, iztrgati žeblje, obvisela je tabla ob zidu. Čudno je, da ni nijeden redarjev zlikovcev za« pazil, kajti po naši sodbi morali so se preoej časa truditi, da bi izvršili svoj namen. — Slično pobalinstvo dovršil je nekdo nedavno temu s tem, da je vrgel ¥ sobo, kjer imajo „Sokolovi" tamburaii svoje vaje, velik kos oglja. Slavno c. k policijsko vodstvo prosimo, da bi blagizvo-lilo potrebno ukreniti v obrambo naših narodnih društev kakor tudi privatnega imetja. Z najdebelejim svojim prstom naj potiplje one, kojih narodni fanatizem sega take daleč, da ae ne zavedajo glavnega pravila, veljavnega za pošteno človeško družbo : da se ni smeti dotikati p t u j e lasti. Vsaj živimo menda v pravni državi f Žalostni odnoiajl. Dne 17. t. m. vršila se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti nekemu P. Angeli radi raz Žaljenja Nje g. Voličanstva. K obravnavi bil je kot priča pozvan tudi nek tukajšnji postrefiček. Ker so obtoženemu. strastnemu rudečkarju, dokazali, česar je bil obdolžon, obsodilo ga je deželno sodišče na 6 mesecev zapora. Do tu bi bila stvar popolnoma v redu, da ni zadel ard maščevanja gori omenjenega ubo-zt'ga postreščeka: kerje storil svojo dolžnost kot zvest podanik svojega oesarj a, pognali so ga iz službe in tako je siromak na oesti se svojo nedolžno draži n o. In način, kakor se je to zgodilo, priča nam, kako terorizuje tukajšnje časopisje vse naše javno menenje. Obravnava je bila, kakor smo že rekli, 17. t. m. Takoj drugi dan prinesel je „L'Indi-pendente" vest, da je dotični postrešček Že odpuščen iz službe. To pa ni bilo res, kajti odpustili so ga še le dno 19. t. m. „L' Indipendente* je torej le namignil podjetniku, kaj da mu je storiti. In podjetnik je res dovršil čin maščevanja, narekovan mu po tukajšnjih srditežih. Tako so torej naše razmere: žalostne, da je kaj!
„Naše Sloge" poslednjo številko je zopet zaplenilo državno pravdniŠtvo. To je torej tretja konfiskacija, ki je zaporedoma zadela rečeni list.
„Tržaška Posojilnica in Hranilnica"
prične prihodnjo sredo, dno 25. novembra 1891. svoje delovanje; prošnje za posojila pa se že sedaj sprejemajo vsako popoludne od 3. do 4. ure v pisarni, Via mo-lin picoolo, štev. 1. nadstropje I. (kjer je „Delalsko podporno društvo"). Nadejamo se, da pripomorejo slovenski rodoljubi vsak v svojem krogu in po svojih močeh, da se
delovanje „Tržaške Posojilnice in Hranilnice" v kratkem razširi mej naše ljudstvo
Plesni venček. Plesni odsek „Delal, podp. društva" uljudno vabi na plesni v e n 6 e k kateri bode dne 28. novembra 1891. v dvorani gosp. Mally-ja (ulica Tor-rente h. št. 16.) Ustopnina 50 kr. za gospode. — Začetek ob 8V» uri zvečer. Opomba. Pri temu venčku se bode prvikrat plesal novi ples „S 1 o v a n".
Č. gg. naročnike in čitatelje v Trstu,
kateri v družinah rabijo mleko in je morda kupujejo pri narodnih naših nasprotnikih, opozarjamo na oglas prodaje mleka gosp. Gržine iz Sv. Petra, ki je naše gore list.
Iz Ajdovščine se nam piše: V nedeljo smo bili pri veselici v Ajdovščini. Uspeh „Veselice" je bil, kakor navadno vsake veselice, prirejene v Ajdoščini v blag namen, povoljen. Občinstva je bilo obilo. Res, gospode ni bilo, ali iz navade, ali je bila zadržana, toda Čast komur čast: odzvala se. je povabilu s priposlanimi prispevki! Gosp. Bonne iz Trsta pozdravil je veseličarje celo telegrafiški. Vse je bilo izredno navdušeno, menda osobito radi tega, ker smo zapazili v sodelavcih same ljudi iz naše srede. Petje — mešan zbor: šturski pevci, ajdovske in šturske pevkinje — vodil je g. I. Budihna v občno pohvalo. Nekatere točke, kakor „Nazaj v planinski raj !", morala so se ponavljati. Igra je pa vse presegla. Igra „Pravda" je jako poučna. Od velike koristi bi bilo, ako bi se na deželi udomačila. — Čul se je v nedeljo glas, da nam prirede „pred pustom" zepet jedno „Veselico". Igralci, pevci in pevkinje in vsi, ki ste k tej „Veselici" pripomogli: Živi li! Živili! Tako naprej !
Dunajska borsa
20. novembra.
Kdtranove sladčice
katare izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon ft«. 384.	7—8
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da nem začel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proiivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini y gkatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi ▼ vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
V trgovini z manifaktarno robo
Frana Hltty
ulica Barriera vecchia it. 13.
nahaja se velika zaloga SUKNA, ŠTOF, ROBCEV od VOLNE,
ŽIDE. PERILA, F RU STANJ A in vsakovrstnih stvari, potrebnih za krojača.	4—8
Enotni dri. dolg v bankovcih	--gld	90 20
„ v srebru —		89 75
Zlata renta— — — — - —		107.50
5°/n avstrijska renta — — —	"**' K	101.80
Delnice narodne banke — —	' „	996.-
Kreditne delnice — — — —	" — *	270-25
London 10 lir sterlin — —	~~ — n	118,-
Francoski napoleondori -	-- n	9 37
C. kr cekini — — — — —		5.63
Nemške marke — — — — —	" *	53.-
Podpisani si vsoja naznaniti si. občinstvu, da prodaja v mlekarni 2krat na dan
sveže mleko po 12 ne, liter
ali 16 nc. stari bokal.
Via Gampanile št. 5. mej pravoslavno
cerkvijo in trgom rdečega mostu (Ponterosso)
V omenjeni mlekarni se prodaja tudi
sveže maslo (puter), mlečji cvet itd.
Vse to lastni pridelek gospoda Pr. Gržine iz posetva v Št. Petru na Notranjskem.
Z odličnim spoštovanjem :
Za lastnika, g. Fr. Geržino: Fran Kravos,
vodja.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
-55 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno avoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 20—25
mrtvački liesovi, voščane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montaiielli.
Lantnik pol. dru&tvo „Edinost".
Tinktura za želodec,
katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih Olupkov prireja G. PICCOLI, lekar „pri angelju" v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojČkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekt. velja gl. 136, z 56 stekl., 5 kg. teže. velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo ne v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 26 - 20
drogerija
na veliko i malo
G. B. ANGELI
TRST
Piozza della Legna br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim shladiščem boja na ulje vlastito priprave. Okvire englezke, francezke, njemačke itd. itd.
Osim toga velik izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene avieže, kano i:
Sumpora iz Romanje
za sumporati trsje, pomješanoga sa modrom galicom vrlo fino nameljenoga, uporabiva proti mildevu (peronospori).

Teliki polom!
i Novi-Jork in London ninta prizanesla tudf : evpropskemu ozemlju, in je bila tudi velika tovarna za srebrnino primorana rardati celo svojo i zalogo proti mali odškodnini za delo samo. Pooblaščen sem, da Izvršim ta nalog
Jaz podarim
vsakemu, bodis bogatemu :ili ubogemu, naslednje stvari za samoiodškodnino v znesku 6 for. 60 kr. in sicer :
6 komadov najfinejših nemiznih nožev s pravim
angleškim rezalom. 6 komadov ainer, patent, srebrnih vilic « komadov amer patent srebrnih žlic za juh». 12 komadov amer. patent, srebrnih žličič. 1 komad amer. patent, srebrn, zajemalec *a za juho
1 komad amer. patent, srebrn znjemaleo sa
mleko
6 komadov nn^ležkili Viktoria-tas. S komada prekrasnih namiznih svečnikov. 1 komad cedilo za čaj. 1 komad najfinejši potreševalec sladkorja, i 42 komadov skupaj.
Vseh teh navedenih 42 predmotnv stalo je j popred nad 40 gld in se dobe sedaj za minimalno ceno gld. K.fiO. Amerikansko patentirano srebro je skozi iu skozi bela kovina, koja obdrii srebrno barvo 25 let, za kar se jamči NajboljSi
< dokaz, da ta inserat » (
i	ni sleparija
' je to, da se javno zavežem, vsakemu, komur b " blago ne ugajalo, bre» vgovora povrniti svoto, i in nikdo nebi smel opnntiti te ugodne prilike, , omisliti si to prekrasno n a m i z j e.
Pošilja se samo po poštnem povzetju ali i predplačilu.
Posobno priporočati je temu pripadajoči nrrnimr TT«frii, •	»	žlstilni prašek. Škatljica s poukom o porabi vred
STEARN LINIE" iz Antverpena Btane 15 nov.
direktnov	j P. Perlberg's Agentur
jder verein. amerik. Patent-Silberwaaren-| Fabrik Wien, II. Rembrandstrasse 33.
korinesijonovana črta, od c. kr. avstrijske ;
vlade. Na vprašanja odgovarja toćno : kon-'	Odlomek iz zahvalnih pisem :
Vozni listi in tovorni listi
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod
„RED
Nev Jork & Philadelfljo
cesijonovani zastop 48—42
„Ked Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergaese 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionabureau fiir die k. k. Staatsbahnen
in Innabruck.
Vsprejemši naročenih 42 komadov, izražam Vam svoje posebno zadovoljstvo so došliml mi : predmeti in Vas prosim, da mi še nastopno do-pošjete
Rifenberk p. Gorici, 23. jun. 1891.
6-3
Wolfgang grof Attems c. k. nadlt.
Ker som z garnituro	zadovljea, naročam zopet nastopno.
St. Ullrich 1. okt. 1891.	Anton Santifaller
Tirol.	kipar.
MIIUMlMf
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercato veccluo št. 4. Lloydova palača. __pečati iz kavčuka in iz kovin, -m*
Blazinice za pečate se stalnim črnilom SilograHja. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in heljjograii-80—24	čen papir za reproduciranje slik v poluavitu.
se u m
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
goldenen Reiohsapfel.
VniJKa+ilna lriv\cr1n/»o nekda-i imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo ta po-IY1 lU&l/lUlC JVI U^IJIL/Cj slednji naslov po vsej pravici kajti jo v resnici mnogo bolezni, pri kojili so to krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo jo družin, koje ne bi imele zaloge izbornoga tega domačega sredstva.
Jedna škatljica z 15 krogljicaiui stane 21 kr., jeden zavitek žestili gkatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stano: 1 zavitek krogljio 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se no pošilja).
ProHimo, da se izredno zahteva
„i. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vBake škatljioe isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo.
Bcllzam za ozebline j. Pserboferja I posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto «5 kr.
^iVllonclra pcanoa (Pralko kapljice) proti pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi £ilVlJUlIMVtl	„tekleničica 22 kr
Angležki čudežni balzam, proti kašiju, stekla 50 kr.
Fijakerski prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokiniliska pomada j. Pserhoferja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld.
nlo^A,. prof. Stendela, domače sredstvo za rane, otekline itd., UlllVtl AclIJll pidMLl posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol JJ&JSTO^i^S&TSS* pro"
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se So drugo tu- in inozemske furmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljala po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej dopoelati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopcšiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor pO pOVZetjn.	3-12
8=
JAKOB KLEMENC
trgovec
Via S. Antoni o.
9-10
Odprava proste luke zlajšala je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele začenjajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov m6d, mamfak-ture, perila itd.
Odzivljajoč se tej potrebi, vsojam se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstu, Via St. Antonio št. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnini kašmirjom, rolnicam iz čiste volne, preprostim podstavom, belim in barvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baže volničastiml ogrinjačami, velikimi in malimi, lanenimi, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami Jiiger. tricoti za gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil.
Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi našu narodne trobojnice v vseh velikostih.
Naročila omenjenih predmetov izvršujem z vso nataučnotjo in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseh stroškov popolen uzorec z dotičnimi cenami.
KWIZDE
izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj.
Se uporablja žo 30 let z najboljšim vspehom po hlovih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih osob in vojaštva v okrepčanjti pred hudimi napori in zopetno okrepčanje po naporih; ako se noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanjn konj (Training.)
1 steklenica gld. 1.40.
Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogorske. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Fran/, Joh. Kwizd;i,
o. Kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg boi "\Vien
Izdajatelj in odgovorni urednik Mak8 Cotič.
Tiskurna Dolenc v Trstu.