Kamniški UBČAN St. 5 42. leto Kamnik, 13. marca 2003 Spestrim programom prireditev bomo počastili občinski praznik 1^4NI IN NORČAVI PUST PREGAMAL ZIM V počastitev 29. marca, rojstnega dne našega velikega rojaka, pesnika in generala Rudolfa Maistra, ki smo ga izbrali za naš občinski praznik, se bo v času od 16. marca pa do 5. aprila v naši občini zvrstilo več prireditev. Prireditve ob prazniku občine Kamnik 2003 Nedelja, 16. marec ob 8. uri Glavni trg, Kamnik ob 12. uri Velika planina Srečanje starosvetnih smučarjev Sreda, 19. marec ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Okrogla miza: Regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije in strategija razvoja Republike Slovenije ob vključevanju v EU Sodelujejo predstavniki Urada za Evropske zadeve, Ljubljanske razvoje agencije in 01K0S-a Petek, 21. marec ob 17.30 Prireditveni prostor za Kavarno Veronika Pozdrav pomladi ' Prvo slovensko pevsko društvo Lira zgosti ob 19. uri Dotn kulture, Kamnik Koncert Orkestra Slovenske policije Ponedeljek, 24. marec Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Razstava o generalu Maistru in njegovem času Sreda, 26. marec ob 11. uri Galerija MiheMaleša, Kamnik Predstavitev replik Maleševih del na keramičnih krožnikih Petek. 28. marec ob 15.30 Glavni trg, Kamnik Promenadni nastop Mestne godbe Kamnik ob 16. uri Trg talcev, Kamnik Slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra Sodeluje Častna enota Slovenske vojske ob 17. uri Dom kulture, Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ob 18. uri Doni kulture, Kamnik Andrej Rozman-Roza: Kabaret simplozij Sobota. 29. marec ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Andrej Rozman-Roza: Kabaret simplozij Petek, 4. april ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Umetniški večer Silva Terška s prijatelji: Meto Malus, astrologinjo in pevko, Dejo Mušič, pevko, Jurijem Součkom, gledališkim igralcem, Denisom Novatlom, virtuozom na 'harmoniki, Inčem Gorencem, pianistom in komponistom. Posebna gosta: Daniel Artiček in Gordan Ambroiič Malenšek Sobota, 5. april ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Območna revija pihalnih orkestrov občine Kamnik in gostov Sodelujejo: Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik, Godba Stranje, Godalni orkester Glasbene šole Kamnik in Mestna godba Kamnik Spoštovani Kamničani! Pridružite se nam na SLOVESNOSTIH in PRIREDITVAH OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU. tudentski ervis ia s i: ■ k www.studenrskl-servls.com Glavni trg 23,1240 Kamnik tel: 01/8317 059 gsm.-03i/6ć 33 22 02 Na brezplačni številki 08O 12 04, od 9. do 15. Ure, Svetujemo dijakom in študentom O dohodnini za delo preko našega študentskega servisa Ljubljana i Domžale j Kamnik i Litija { Zagorje | Sevnica www.studentski-servis.com Sena plastne proizvodnjo. f NOVI SPOMLADANSKI I MODELI V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, .(HIP), tel.: 839-46-89 od 9h-18h, sobota od 9M2h Najprej bodo zadnje dni letošnje kar uspešne smučarske sezone obeležili starosvetni smučarji iz vseh koncev Slovenije, ki se bodo v nedeljo, 16. marca, na Veliki planini pomerili za pokal Šinkel. » Med pomembnejše prireditve vsekakor sodi okrogla miza o regionalnem razvojnem programu ljubljanske urbane regije in strategije razvoja Slovenije ob vključevanju v Evropsko unijo, ki bo potekala v sredo, 19. marca, ob 18. uri v Galeriji Veronika. Sodelovali bodo predstavniki Urada za evropske zadeve, Ljubljanske razvojne agencije in OIKOS-a. Medkulturnimi prireditvami je treba omeniti nastop I.ire z gosti na prostoru za kavarno Veronika v petek, 21. marca, ob 17.30, koncert Orkestra slovenske policije istega dne ob 19. uri v Domu kulture, razstavo o generalu Maistru in njegovem času, ki jo bodo v ponedeljek, 24. marca, odprli v Šolskem centru Rudolfa Maistra. (nadaljevanje na 3. strani) Vesel in norčavi Pust, ki preganja zimo in zle duhove ter se veseli pomladi in novega življenja, se tudi letos ni mogel izogniti našim krajem. Kamorkoli je prišel, so mu pripravili dobrodošel sprejem. Posebej veselo pa je bilo na pustni torek {to kamniških ulicah, ko so številne pustne maske - klovni, princeske, kraljičrie, pikapolonice, miške, mucke, Pike Nogavičke, čarovnice in čarovniki, enote Nato, telebajski... uživale v že tradicionalnem pustnem sprevodu. Kamniški godbeniki, ki so si seveda za ta dan nadeli maske, in kamniške mažoretke so popeljali množico pustnih šem z Glavnega trga do športne dvorane, kjer so se poveselili ob pustnem rajanju in norčavostih ki se jih lahko privoščijo le ta dan v letu. Če obisk pustnih šem in njihovo obdarovanje res prinaša srečo in dobro letino, bomo imeli v letošnjem letu obojega v izobilju. Fotoreportaža na 8. strani. VERA MEJAČ Rešitev v javnem podjetju z udeležbo regije? Ko je v začetku leta na Veliki planini zapadlo več kot meter snega, se je nekaterim že odvalil kamen od srca, češ, da snio rešili letošnjo sezono in celo, da je s tem konec težav tudi v družbi Velika planina - zaklad narave. Res je, da je bil obisk smučišč v prvih dveh letošnjih mesecih po besedah Vinka Ribnikarja, v.d. direktorja družbe Velika planina -zaklad narave, precej boljši kot lani, ko so žičničarji zabeležili le štiri smučarske dni, predlanskim pa celo nobenega. Dovolj pove podatek, da se je januarja in februarja letos z nihalko in sedežnico pripeljalo okrog 7500 potnikov, lani v enakem času pa le 4800. Vse bolj pa stopa v ospredje spoznanje, da gospodarjenje z javnimi prevoznimi sredstvi, kar nihalka in sedežnica gotovo sta, ne more biti odvisno od debeline snežne odeje. Če bodo delavci družbe letos z največjimi napori uspeli ustvariti največ okrog SO milijonov SIT prihodkov, (obveznosti, ki jih v tem letu morajo pokriti, pa je še enkrat toliko), potem se nad takim položajem velja zamisliti. Letos minevajo štiri desetletja, odkar se je iz doline Kamniške Bistrice na Šimnovec povzpela prva gondola. V zadnjih letih so se nad velikoplaninskimi žičnicami že večkrat zgrinjali temni oblaki, vendar se je od časa do časa nebo zjasnilo. V zadnjem času pa smo spet priča različnim razmišljanjem o nadaljnji usodi velikoplaninske »infrastrukture«, tako v občinski upravi kot v občinskem svetu, saj je občina edini lastnik žičniškega sistema. Zato smo za pogovor in za mnenje o teh vprašanjih zaprosili enega izmed najbolj pristojnih na tem področju Fancajerasa, predsednika nadzornega sveta družbe Velika planina - zaklad narave. Pogovor objavljamo na 4. strani. FRANC SVETELJ EU IN NATO Pred nami sta referenduma o vključitvi v Evropsko unijo in v Nato. Slovenijo te dni obiskujejo pomembni predstavniki Evropske unije in Nata, ki nas seznanjajo s prednostmi našega članstva, o katerem se bomo odločali v nedeljo, 23. marca: Širitev EUin Nata je del pomembnega zgodovinskega procesa uveljavljanja sistema odprte družbe, kije zajel večino srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav in Sloveniji je uspela uvrstitev med nove kandidatke za sprejem v članstvo. Slovenije^ ocenjujejo kot dobrodošlo članico EU in Nata, pa tudi javno mnenje kaže na podporo na referendumu, saj državljani naše majhne države ocenjujejo kot koristno in že kar nujno članstvo v obeh organizacijah. Vendar pa bomo končno odločitev o prihodnosti Slovenije sprejeli državljanke in državljani 23- marca. Po tem datumu, ki bo z velikimi črkami zapisan v zgodovino, bo naša država zagotovo drugačna. SAŠA MEJAČ POSVETOVALNI KROŽEK ZA ZASEBNIKE TEMA: PRAKTIČNO REŠEVANJE VPRAŠANJ S PODROČJA KNJIGOVODSTVA, NOVI PREDPISI... IZVAJALEC: Knjigovodske storitve in svetovanje Jerman Andreja, s. p., Tomšičeva ul. 11, Kamnik Udeležbo najavite po tel.: 01/839 73 49 ali faksu: 01/839 73 48 OB MNOGIH ZAKONSKIH SPREMEMBAH KORISTNO IN ZE KAR NUJNO ZA VSE ZASEBNIKE! ..... Marec je mnogo bolj kol drugi meseci v letu posvečen ženskam. Imamo 8. marec, mednarodni dan žena, in 25. marec, materinski dan. Osmi marec, ki ima zanimivo zgodovinsko ozadje in ga praznujejo povsod po svetu, smo pri nas nekoč bolj slovesno in doživeto praznovali. V šolah so nas učili o pomenu tega dne, ko naj bi se spomnili vseh tistih žensk, ki so s svojim delom.v preteklosti opozorile nase in na opravljeno pomembno delo, vendar pa zanj niso dobile nikakršnega priznanja. Za enakoparaven položaj žensk v družbi se je ženskam ta dan izkazovala neka posebna pozornost Čeprav samo za en dan. V zadnjih letih je pri nas večji poudarek namenjen materinskemu dnevu, ko se vsak od nas lahko s hvaležnostjo obrne k svoji materi in seji zahvali za vso skrb, dobroto in ljubezen. Kako pojmujemo oba marčevska praznika je odvisno od vsakega posameznika, pomembno je le, da pozornost ni namenjena le en dan v letu, ampak sleherni dan. Vsak dan praznujte z ženskami, ženami, materami, razveseljujtejih z drobnimi pozornostmi, kot so šopek prvega pomladnega cvetja, nasmeh prijazna beseda, sprehodi v naravi... Pokažite jim, da jih imate radi, da so resnično dobre, enakopravne in nefmgrešljive za vse, kar človek počne pod soncem! SAŠA MEJAČ odgovorna urednica Kamniški občan bo ponovno med vami pred občinskim praznikom v četrtek, 27. marca. Članke oddajte najpozneje do srede, 19. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 24. marca, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662 450, fax: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasamejac@volja.net Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. , t" ^SNSTi-..: ^%s&trK\ JU,J HUBAT RCT!H$j HIP OOMM/E/RCIBi žnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengel Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-eommerce.si Do konca marca moramo oddati davčno napoved za leto 2002 Natančno izpolnimo davčno napoved Dohodninska napoved, ki jo moramo do 31. marca oddati davčni izpostavi v kraju našega bivanja, nam večjih preglavic ne povzroča, saj jo izpolnjujemo že dvanajsto leto zapored. Toda med letom marsikaj pozabimo in kar nekaj telefonskih klicev nas je spodbudilo, da vam tudi letos prinesemo nekaj koristnih napotkov. Pri izpolnjevanju obrazca Napoved za odmero dohodnine za leto 2002 je nekaj drobnih novosti. Prva je dodana zvezdica pri oznaki 10 v tabeli A) I. Osebni prejemki. Druga sprememba je v tabeli B) II., kjer je izbrisana ena oznaka. Predno se lotimo izpolnjevanja obrazca, ne bo odveč opozorilo, da se izpolnjevanja lotimo skrbno, natančno in odgovorno, saj za davkarijo velja tisto, kar je zapisano in oddano. Morebitno napačno navedeni podatki nas lahko drago kaznujejo, pri podatkih pa tudi ne moremo špekulirati, kajti izplačevalci naših prejemkov so vse podatke o obdavčljivih dohodkih poslali tudi davkariji. Podatke vpisujemo v prazna polja obrazca, ki so letos obarvana v zeleni barvi. Tabele pod onako A) so namenjene vpisovanju dohodkov in prejemkov, tabele pod oznako B) pa olajšavam. Nova je zvezdica pri oznaki 10 v tabeli A) I. Osebni prejemki - ta novost se nanaša na ljudi, ki so bili na podlagi sklenjenega delovnega razmerja poslani v tujino in jim je bil davek obračunan in odtegnjen od plače v tujini. Manjšo spremembo je doživela tudi tabela B) II. Učencem in študentom, ki imajo prejemke preko študentskih in mladinskih organizacij tako ni potrebno več obkroževati besede DA. Če bodo izpolnili oznako 2 v tabeli A) II., se jim bo osnova za dohodnino avtomatično znižala za 40 odstotkov. Ko smo že pri olajšavah, smo se verjetno v dvanajstih letih že naučili, kako jih uveljavljamo. Zakaj bi plačevali več kot od nas zahteva in pričakuje država! Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 2002, ugotovljeni na podlagi podatkab povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji v minulem letu (ta znaša 2,825.232 SIT) so znani, in sicer splošna olajšava v višini 11 odstotkov povprečne lanske plače znaša 310.776 SIT, olajšava učencem in študentom za prejemke preko študentskih in mladinskih organizacij 1,130.093 SIT, olajšava starejšim od 65 let v višini 226.019 SIT. Olajšave za otroke in za vzdrževanega družinskega člana znaša 282.523 SIT za enega otroka, 706.308 SIT za dva otroka, 1,271.354 SIT za tri otroke, 1,977.662 SIT za štiri otroke, 2,825.232 SIT za pet otrok. Olajšava za otroka z motnjo v duševnem ali telesnem razvoju znaša 1,412.616 SIT. Ob uveljavljanju olajšav za otroke morda ne bo odveč napotek, da naj olajšavo za otroke uveljavi tisti zakonec, ki je imel v preteklem letu višje dohodke. Za družinski proračun je najmanj ugodno, če zakonca pri dveh otrokih vpišeta vsak po enega. Ne pozabimo uveljaviti olajšave za stroške na podlagi računov, ki se glasijo na naše ime in jih moramo shraniti. Z njimi si lahko znižamo osnovo za dohodnino največ za 3 odstotke. Kako si sami izračunamo dohodnino Samo nekaj natančnosti in pogled v dohodninsko lestvico, pa si lahko že zdaj sami izračunamo,, koliko dohodnine nam bodo odmerili davkarji. Davčno osnovo ugotovimo tako, da seštejemo vse obdavčljive dohodke, od katerih potem odštejemo normirane stroške in prispevke za socialno varnost. Tako dobimo zmanjšano dohodninsko osnovo in na vrsti so olajšave. Najprej od te zmanjšane osnove odštejemo 3% olajšavo na podlagi računov (zmanjšano osnovo pomnožimo z 0,03), 11 % splošno olajšavo v višini 310.776 SIT in druge olajšave, ki smo jih upravičeni uveljavljati npr. za vzdrževane otroke. Dobimo dohodninsko osnovo, od katere si s pomočjo spodnje lestvice odmerimo dohodnino in ugotovimo, kako draga je bila v lanskem letu država. če znaša osnova SIT nad do znaša davek SIT SIT 1.403.322 17% 1.403.322 2.806.642 238.563 + 35% nad 1.403.322 2.806.642 4.209.966 729.725 + 37% nad 2.806.642 4.209.966 5.613.285 1.248.956 + 40% nad 4.209.966 5.613.285 8.419.927 1.810.286 + 45% nad 5.613.285 8.419.927 3.073.274 + 50% nad 8.419.927 Preostane nam le, da od odmerjene dohodnine odštejemo med letom že plačano dohodino in ugotovimo, koliko jo bomo morali doplačati ali koliko nam jo bodo davkarji vrnili. Tako bomo vsaj pravočasno vedeli, kaj nas čaka in nas davkarji ne bodo presenetili tik pred dopustom ali nakupom šolskih potrebščin. SAŠA MEJAČ S posveta predsednikov svetov KS o turizmu in podjetništvu. Oživiti kmečki turizem »Pred desetletji začete prve korake na področju kmečkega turizma na Kamniškem je treba ponovno oživiti!« Tak je bil eden izmed zaključkov nedavnega posveta devetih predsednikov svetov KS, ki SO. se konec februarja odzvali vabilu kamniške Agencije za razvoj turizma in podjetništva na posvet ojmgledih na razvoj na tem področju v naši občini. Kot je dejal Miran Jereb, direktor agencije, je sedaj na področju turizma in podjetništva zelo pomembna povezava s sosednjimi občinami in širše. Na nedavno anketo agencije je sicer od preko 1200 poslanih an- odgovori nanj pa naj bi pokazali predloge in mnenja zlasti glede turističnega razvoja na posameznih območjih podeželja. Agencija želi zbrati pobude, na katerih področjih pričakujejo ukrepanje občine, da bi pospešili razvoj podjetništva, zlasti turističnega, kakšne so glede tega prednosti in pomanjkljivosti posameznih območij v krajevnih skupnostih, katere dejavnosti oziroma nosilce bi bilo treba spodbuditi k razvoju, oziroma preobrazbi. Agencija želi tudi nekaj konkretnih imen kmetij, ki bi se sčasoma lahko vključile v turistično ponudbo v obliki kmečkega turizma oziroma v dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Navzoči predsedniki svetov KS so menili, da smo tudi zaradi pomanjkanja ležišč v mestu na repu mest s stacionarnim turizmom. Zato mora Kamnik čimprej priti do potrebnega hotela. Opozorili so tudi na pomanjkanje razvojnih programov posameznih KS oziroma območij. KS same nimajo sredstev za te namene, saj priprava enega razvoj- nega programa terja kar tri milijone SIT. Brez teh programov pa KS ne morejo sodelovati na različnih natečajih za domača ali evropska sredstva za razvoj. Krajevne skupnosti je treba razvijati v celoti, ne samo posameznih delov. Kako naj zdravilni gaj, recimo, razvija sanatorij, če pa streljaj stran odlagajo odpadke. Kot je poudaril Miran Jereb, je pomembno tudi upoštevati evropsko prakso dodeljevanja sredstev, ki zahteva najprej vlaganje lastnih sredstev v določen projekt, šele nato pa se del teh sredstev povrne vlagatelju. Lahko bi rekli, da je posvet pokazal, da krajevne skupnosti od Agencije pričakujejo tudi zelo konkretno strokovno pomoč pri oblikovanju njihovih programov. F. S. ZNEBIMO SE KOSOVNIH ODPADKOV NA PRAVI NAČIN Miran Jereb, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva, želi čimveč predlogov za nove turistične kmetije. ket odgovorilo le 52 tako ali drugače zainteresiranih, vendar so ti odgovori pokazali na določene potrebne usmeritve turističnega razvoja. Predvsem bo treba več storiti za odpiranje novih delovnih mest v podjetništvu in še posebej za razvoj kmečkega turizma, kmetij odprtih vrat, turističnih dopolnilnih dejavnosti in podobno. V tem trenutku namreč na območju naše občine nimamo niti ene turistične kmetije. Pri nastajanju takih kmetij bodo morale sodelovati tudi krajevne skupno sti. Zato so predsedniki svetov KS na posvetu prejeli vprašalnik, Marec in april veljata za meseca, ko posebno pozornost namenjamo varovanju okolja, predvsem čiščenju tistega, kar smo sami ali drugi onesnažili, odložili, razmetali. Dokazano je, da ljudje v zadnjih letih nakupijo vse več potrebnih nepotrebnih stvari, ki imajo kratko življenjsko dobo in slej ko prej nekje ostanejo. Ekološko ozaveščeni se jih znebijo na civiliziran in zakonit način tja, kamor sodijo, manj ozaveščeni pa neuporabne predmete odlagajo kjer pač pride. Običajno imajo takšni ljudje vse, razen svojega dvorišča, za eno samo veliko smetišče. Za odvažanje in odstranitev večjih kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove teže, volumna, ali oblike ni mogoče odvažati kot gospodinjske odpadke (to so gospodinjski aparati, televizorji, računalniki, pohištvo, stara kolesa, smuči in podobno) skrbi podjetje Publicus, ki te kosovne odpadke zbira in odvaža v posebnih akcijah dvakrat letno - spomladi in jeseni. Tudi v letošnjem le- Kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mcjač, unlv. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidlc. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno Številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10,200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-3H, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasamejac8volja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo-TCR, d.d, tisk Set d.d., Ljubljana dne 13.3. 2003 tu je tako in z 11. aprilom začenjajo s spomladanskim odvozom kosovnih odpadkov v Motniku in Špitaliču, nadaljujejo 14. aprila v Šmartnem in v Srednji vasi in vse tako do 21. maja v KS Kamnik Center in 23. maja v KS Duplica. Natančen razpored odvoza po krajevnih skupnostih bo objavljen v prihodnji številki Kamniškega občana. Tej številki pa je priložena ZGIBANKA Z NASLOVOM KOSOVNI ODPADKI, ki prinaša koristne informacije glede zbiranja in ločenega odlaganja kosovnih odpadkov, da jih bomo lahko pravilno pripravili do dneva, določenega za odvoz. Ob tem naj opozorimo, da naj občani pri odlaganju že ločijo kovinske in nekovinske kosovne odpadke in jih pripravijo na zbirna mesta ločeno. Pri odvozu jih je namreč iz skupne »šare« težko ločevati. Občani pa imajo tudi možnost, da sami pripeljejo kosovni material v Center za ravnanje z odpadki v Suhadolah in jih oddajo brezplačno vkolikor so to količine, primerne za gospodinjstva. Občane Kamnika smo v tem letu že večkrat izčrpno seznanjali z načinom in smotrnostjo ločenega zbiranja odpadkov in v ta namen so v podjetju Publicus pripravili že več tematskih zgibank, ki smo jih priložili našemu časopisu. Glede na zanimanje občanov je prav, da ponovno zapišemo lokacije 11 ekoloških otokov v naši občini, ki so urejeni v skladu z novimi standardi: ob parkirnem prostoru za Malograjskim dvorom, Zupančičeva ulica pri trgovini Vele, na Zikovi ulici, na Livarski ulici, ulica Matije Blej-ca - pri pošti Bakovnik, Klav-čičeva ulica - na velikem parkirnem prostoru ob vrtcu, Groharjeva - za kitajsko restavracijo, Ljubljanska ulica -pri OŠ Marije Vere, pri Športnem parku Virtus Duplica -pri gostilni Goručan, všmar-ci pri domu krajevne skupnosti in na Vrhpolju ob rokometnem igrišču. Po vsej kamniški občini pa je še trideset zbirnih mest, urejenih po starih standardih, kjer so zabojniki za papir in zabojniki za steklo. Ti so nam večinoma poznani, saj nas že osem let opozarjajo na delno ločevanje odpadkov. Ob tem ne bo odveč opozorilo, da odlagajmo plastenke v zabojnike brez pokrovčkov (pokrovček lahko oddamo posebej v isti zabojnik), kajti zaprte zavzemajo večji volumen in jih je težko stisniti. V prihodnji številki Kamniškega občana pa ne spreglejte razporeda spomladanskega odvoza kosovnih odpadkov. SAŠA MEJAČ Na seji sveta KS Duplica Nekateri krajani ne soglašajo, da bi zelenice zamenjal asfalt... Kot smo zadnjič že poročali in objavili zaključke sveta KS Duplica v zvezi z različnimi pogledi na predvideno urejanje novih parkirišč na Groharjevi in Blejčevi ulici, smo obljubili tudi povzetek razprave na omenjeni seji, ki sta se je udeležila tudi pobudnika za to obravnavo - krajana Groharjeve Marko Costa in Vladimir Trop. Marko Costa je med drugim dejal, da ima občutek, da so nekateri občani B-klasa: »Nas, kot lastnike stanovanj, doslej ni nihče nič vprašal, čeprav so na občini že vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje« in dodal, da ne ve, zakaj še ni odmerjeno funkcionalno zemljišče okrog blokov. Krajevni skupnosti je očital, da se je akcije za parkirišča lotila brez vednosti krajanov. Poudaril je, aa je nesmiselno za 40 parkirnih mest žrtvovati zelenico, ki jih na Duplici tako primanjkuje. »Če se bo to zgodilo, bom zahteval oceno onesnaženosti in zmanjšanja vrednosti stanovanja, pa če grem do evropskega sodišča«. Po njegovem naj bi imel vsak lastnik stanovanja pred blokom parkiran le en avto, ostale pa naj parkira kjerkoli drugod. Po njegovem mnenju bi občina morala dopolniti zazidalni načrt in Graditelju preprečiti, da bi na sedanjem makadamskem parkirišču zidal še en objekt, ki bo zahteval dodatna parkirna mesta. To zemljišče bi morali urediti za parkirišče. Vladimir Trop je poudaril, da je informiranje v krajevni skupnosti slabo in da ima vtis, da je v krajevni skupnosti že vse dogovorjeno, saj stanovalcev ni nihče nič vprašal. Vpisovanje etažne lastnine in določanje etažne lastnine okrog blokov pa je imenoval kravje kupčije med Graditeljem in občino. Za parkirišča je treba najti dolgoročnejšo rešitev, saj dva tampona med bloki ne bosta rešila problema. To zemljišče so kupci plačali v ceni stanovanj, ali naj zdaj plačujejo še dostop do svoje hiše? Očitek, da je v krajevni skupnosti že vse dogovorjeno, je odločno zavrnil Franc Orešnik, predsednik sveta KS, ki je dejal, da je svet dal občini samo pobudo, da preizkusi možnosti za ureditev perečega problema parkirišč na Duplici. Krajevna skupnost mora usklajevati interese vseh krajanov. Podobnega mnenja je bil tudi Brane Golubovič, občinski svetnik, ki je dejal, aa je najmanjši problem predlagati, naj . se v predlogu občinskega proračuna črta 10 milijonov SIT, namenjenih za ureditev parkirišča na Groharjevi in se ta denar nameni drugarn. Člani sveta KS so se zavzeli za trajnejšo rešitev v obliki garažne hiše. Zato naj občina pripravi celovit pregled problemov in dolgoročnejšo rešitev parkirišč na Duplici. Svet KS je sklenil, naj se preverijo stališča o teh vprašanjih med krajani Groharjeve in nato naj se pripravi ustrezna rešitev, (sklepe sveta KS Duplica smo objavili v prejšnji številki!) F. S. Osrednja čistilna akcija v soboto, 22. marca Očistimo naše okolje Z začetkom pomladi, ko izginjajoča snežna odeja razkrije mnogo odpadkov, stekla, odpadne embalaže, odslužene bele tehnike, foteljev do avtomobilov, se pričenjajo aktivnosti pod skupnim projektom Pomladansko urejanje in čiščenje okolja, katerega nosilca sta Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor. Z namenom prispevati k bolj čistemu okolju, ki bo privlačno za občane in za obiskovalce naše občine, se Občina Kamnik tudi letos vključuje v projekt. K sodelovanju in organiziranju posameznih akcij je povabila tudi vse krajevne skupnosti, šole, društva in stranke v občini Kamnik. Letošnje leto je razglašeno za mednarodno leto celinskih voda in prav na mednarodni dan voda -22. marec ga bo obeležila osrednja občinska čistilna akcija. V soboto, 22. marca, se udeleženci zberejo ob 9. uri na avtobusni postaji v Kamniku. Dobili bodo vreče in rokavice ter se lotili čiščenja struge in bregov Kamniške Bistrice. Dobro delo naravi bodo opravili tja do poldneva, nato pa se bodo zbrali na Glavnem trgu in ob zasluženi malici nadaljevali prijetno druženje. Na oddelku za okolje in prostor občine Kamnik pravijo, da bo v primeru slabega vremena čistilna akcija teden dni pozneje, torej v soboto, 29. marca. Seveda pa vsi poskrbimo za lepše in bolj urejeno okolje tudi s čiščenjem okolice svojih hiš, blokov, naselij, v svojem delovnem okolju, mlajši pa še posebej v okolici šol in igrišč. Urednica Kaj vse vidimo v naravi... tudi na divjem odlagališču na Pe- rovem. Kakšen bi moral biti po mnenju občinskih svetnikov letošnji občinski proračun - na stroškovni strani? Številnih predlogov in želja ne bo lahko uskladiti z razpoložljivimi sredstvi... V prejšnji številki smo v poročilu 2. seje občinskega sveta, ki je bila 19. februarja, povzeli predloge delovnih teles in svetniških skupin v zvezi s predlogom proračuna občine Kamnik za leto 2003 v prvi obravnavi. Zapisali smo tudi, da je med svetniki in svetnicami za obravnavo tega dokumenta vladalo veliko zanimanje, verjetno tudi zaradi tega, ker so se mnogi novo izvoljeni svetniki in svetnice prvič srečali z njim. Proračun je pač akt občine, s katerim to lahko znatno vpliva na razvoj na posameznih področjih, še posebno to velja za področje komunalnega urejanja. Zato bomo na kratko povzeli najpomembnejše pripombe vseh svetnikov, ki so se oglasili v razpravi o osnutku občinskega proračuna in sicer po vrstnem redu razprav. Treba je povedati, da se je večina predlogov nanašala na porabo proračunskega denarja, manj pa je bilo predlogov, kako priti do večjih prihodkov. Po mnenju Gordana Ambro-žiča je treba zaradi razvoja turizma, ne glede na visoka sredstva, podpreti asfaltiranje ceste med Palovško cesto in gostiščem Stari grad. Novi najemnik pa naj uredi kvalitetno, ne le zasilno vodovodno omrežje. Zvone Cvek je poudaril, naj občinski svet do naslednje seje pridobi podatke o poslovanju občinske uprave v novembru in decembru lanskega leta, saj se več kot desetina dohodkov prenaša v letošnje leto. Ker so sestavni del proračuna tudi prihodki koncesij, morajo ti biti razvidni tudi v zaključnem računu in v predlogu proračuna za 2004. Pri investicijah je treba upoštevati, ali je dokumentacija že pridobljena, saj se sicer njihovo uresničevanje zavleče v naslednje leto. Postavke že začetih investicij se ne bi smele zniževati, saj bi jih bilo treba čimprej dokončati. Kot je dejal Vilko Dobovšek, bi morala občina velikoplaninske naprave (Zaklad narave) prodati ali najti ustreznega upravljalca. Za asfaltiranje ulic v Šmarci naj se sredstva povečajo na 7 milijonov SIT, za dokončanje javne razsvetljave v Šmarci pa naj se nameni 6 milijonov SIT. Za plinifikacijo kulturnega doma v Šmarci (v njem je tudi vrtec, stanovanja in prostori za gasilce) je treba predvideti 840.000 SIT. Povečati je treba sredstva za ureditev semaforja in hodnika za pešce na Duplici, da bi obe pridobitvi za varno pot v šolo dokončali še letos. Za pravno pomoč v zvezi z vodenjem postopkov na področju varstva okolja na Duplici naj se svetu KS nameni 1 milijon SIT. Po njegovem mnenju bi bilo zelo nesmotrno nameniti 15 milijonov SIT za odstranitev kock na Šutni in ponovno asfaltiranje. Brane Golubovič je predlagal, naj bi za izhajanje Kamniškega občana namenili 5,5 milijona SIT, saj nekatere sosednje občine (Mengeš, Trzin, Domžale) za mesečno izhajanje občinskih glasil namenjajo znatno več sredstev, kot pa jih dobi Kamniški občan za višjo naklado in štirinajstdnevno izhajanje. Za lažje načrtovanje in določanje prednostnih nalog bi morala imeti občina vsaj osemletno strategijo razvoja za vsa področja. Za sanacijo posledic elementarnih nesreč je treba predvideni znesek povišati za 10 milijonov SIT in vsa sredstva nameniti za nedokončane in še nezačete sanacije posledic poplav. Dodati je treba novo postavko biodiver-zita - raznolikost živalskega in rastlinskega sveta. Na območju sanirane in pogozdene deponije odpadkov na Duplici bo namreč nastal naravoslovni park, ki ga bo do obiskovali šolarji. Biologi pa potrebujejo pomoč za raziskovanje rastlinskega in živalskega sveta na tem območju. Za podružnično OŠ v Motniku naj se letos nameni 15 milijonov SIT, prihodnje leto pa 13 milijonov SIT. Za krasitev mesta je treba nameniti za 3,5 milijona več sredstev in pri tem upoštevati območje celotne občine, ne samo Kamnika. Za semafor pri Hipu na Duplici je treba nameniti vsa potrebna sredstva za postavitev, ne pa samo za pridobitev dokumentacije. Občinska uprava naj pridobi ustrezne pravne strokovnjake za vodenje postopkov v zadevi Piro-liza na Duplici, glede Velike planine pa naj strokovnjaki predlagajo neko strategijo in rešitev iz sedanjih zagat. Olaf Grbec je mnenja, da občina Kamnik v primerjavi z drugimi občinami namenja premajhen delež proračunskega denarja za športno dejavnost. Leta 2000 je bilo za šport namenjenih 28,5 milijona SIT (1,3% proračunskih sredstev), lani pa 32 mio (1,10%), letos je predvidenih 38 mio SIT (kar je le 1,07% proračuna), medtem ko v Domžalah namenijo 1,63%, v Kranju 4,15%, na Jesenicah 4,5%, v Kočevju 2% itd. Zato je predlagal, da se postavka za športne programe letos povišala na 46 milijonov SIT. Marjeta Humar je glede na podatke, ki jih je posredoval svetnik Golubovič, predlagala, naj se sredstva za Kamniškega občana povišajo na 5 milijonov SIT, za obnovo sakralnih objektov pa na 4 milijone SIT. Predlagala je tudi, naj se za oživitev Preskarjeve bajte na Veliki planini v poletnih mesecih zagotovi 500.000 SIT. Pomo či študentom naj znašajo skupaj vsaj 1 milijon SIT. O odprtju Šutne pa je potreben temeljit razmislek in dogovor s prebivalci. Kovinarska cesta je še vedno delno brez pločnikov, zato jo je potrebo letos dokončati. Tudi dela pri prenovi Maistrove hiše je potrebno v sodelovanju z lastnikom hiše nadaljevati in čimprej končati. Preučiti je treba možnosti za ureditev odlagališča odpadkov znotraj »Podjetne regije«. Za financiranje kulturnih programov je treba nameniti vsaj 4 milijone SIT. Temeljito je treba prenoviti Galerijo Veronika kot pomemben kulturni prostor za manjše prireditve. Poskrbeti je treba, da se bodo na kanalizacijo na Žalah priključite vse stanovanjske hiše. Gregor Koncilja je poudaril, da je treba za šolo Mekinje narediti vsaj dokumentacijo in potrebne študije ne pa nameniti prva sredstva za to šele leta 2006. Ne soglaša, da je za sanacijo nove šole v Šmartnem namenjenih 20 milijonov SIT, kar je toliko kolikor dobi stara šola Toma Brejca v štirih letih. Daniel Kovačič je opozoril na težave in nepravilnosti na območju B-8 Zgornje Perovo. Predlagal je, da se zagotovijo sredstva za nakup 1345 m2 zemljišča in za dokončanje ureditve 200 m ceste, ki predstavlja nevarnost predvsem za šolske otroke. Kljub plačilu prebivalci še vedno nimajo urejenih komunalnih naprav, velik problem je tudi plaz itd. Predvideti je treba sredstva za sanacijo celotnega območja, krivdo za sedanje stanje pa naj se ugotavlja naknadno. Pri bistrdju Coprnica na obvoznici je treba na prehodu za pešce postaviti semafor. Janez Leskovec je med drugim dejal, da bi morala občina več sredstev pridobiti od države. Po celotnem območju občine je treba urediti pokrita avtobusna postajališča in dokončati kanalizacijo na Vrhpolju. Za vrtino (jašek) v malograjskem hribu in za malo grajski stolp pa bi morali pridobiti investitorja. Kot je dejal Matjaž Pogačar, podpira predloge Olafa Grbca za večja sredstva, namenjena športni dejavnosti, in predlogom, da se Kamniškemu občanu nameni vsaj 5 milijonov SIT. Anton Rajsar je občinski upravi predložil kar zajeten seznam predlogov in pripomb. Po njegovem je treba letos zgraditi pločnik v Šmartnem ob glavni cesti od križišča Šmartno-Pšajnovica proti vrtcu oz šoli. Dokončati je treba cesto Borštnar—Stebljevek, asfaltirati del ceste v Gradišču do spomenika. Za asfaltiranje ceste Olševek—Tučna je treba predvideti 1 milijon SIT. Po 500.000 SIT naj se nameni za ureditev cerkva v Kostanju in v Zgornjem Tuhinju. Prav toliko naj bi občina prispevala Medgeneracijskemu društvu Jesenski cvet, podprla pa naj bi tudi prireditve dramskih skupin iz Tuhinjske doline v letnem gledališču nad Kostanjem, za smerokaze v Tuhinjski dolini naj bi predvideli 1 milijon SIT; za tuhinjsko konjerejsko društvo pa 300.000 SIT. Po njegovem mnenju je treba Palovško cesto v Novem trgu že enkrat dokončati. Tudi za oživitev Velike planine vsako leto namenjamo preveč sredstev. Kot je med drugim dejal Janez Repanšek, je treba kamniški organizaciji Rdečega križa zagotoviti denar za priklop vode in elektrike. Za raznašanje Kamniškega občana, ki ga sedaj financira KS 10 SIT za izvod, naj poskrbi izdajatelj, Muzejska pot naj se tlakuje s kockami s Šutne. Namesto vrtine v malograjskem hribu je predlagal panoramsko dvigalo v Par-movi ulici. Nujna je rekonstrukcija ceste Ravne-Kamnik, saj ni prevozna niti za intervencijska vozila. V bližini šol je treba postaviti stebre za transparente s področja prometne varnosti. Požarna taksa naj se doda predvidenim 42 milijonom SIT za razvoj gasilstva. Po mnenju Tatjane Rot Djalil so družbene dejavnosti v predlogu proračuna podcenjene. Podprla je tudi predlog Marjete Humar v zvezi z oživitvijo Preskarjevega stanu na Veliki planini. Minimalnih sredstev, namenjenih bralni znački, ne bi smeli ukiniti. Nadzorni odbor občine, ki so mu sredstva iz nepojasnjenih razlogov zmanjšana, naj naredi celovit pregled porabljenih sredstev za različne študije v zadnjih štirih letih. Vrtcu Tinkara naj se nameni 1,5 milijona SIT za dokončanje igrišč. Še dvema zaselkoma v KS Špitalič pa je treba zagotoviti oskrbo z zdravo pitno vodo. Kot je predlagal Marjan Sem-primožnik, naj se sredstva za sanacijo posledic elementarnih nesreč povečajo za 10 milijonov SIT, za vrtec v Motniku pa nameni 15 milijonov SIT za groba zidarska dela. Za dokončanje ceste Jastrob-Ije-Loka je treba predvideti 1,5 milijona SIT, za dokončanje javne razsvetljave v Motniku pa 800.000 SIT. Franci Spruk je poudaril, da je treba za Veliko planino pridobiti sovlagatelja. Za gradnjo kegljišča je treba predvidena sredstva povišati na 30 milijonov SIT, ostala sredstva pa bodo poskušali prido biti z lastnim delom in s pomočjo sponzorjev. Primoža Steleta je zanimalo, zakaj je za kulturne dejavnosti letos predvideno za četrtino manj sredstev kot lani in zakaj ni predvidenih sredstev za gradnjo kanalizacije v Tunjicah. Predlagal je tudi, naj bi za nagrade najboljšim učencem namenili 700.000 SIT, za enkratne denarne pomoči pa 2 milijona SIT. Po mnenju Dušana Štrajhar-ja bi bilo treba kulturni dom in objekt kavarne Veronike tržiti, da bi pridobili sredstva za lastno vzdrževanje. Predlagal je, da bi v proračunu za asfaltiranje cest in za javno razsvetljavo v Šmarci predvideli 3 milijone SIT. Valentin Zabavnik je predlagal, naj se za dokončanje ceste Bi stričica-Praprotno-Zakal ter za Vi spašujete, župan odgovarja G. Z. iz Stahovice sprašuje, kako je z načrtovano rekonstrukcijo ceste od »Plečnikovega mostu« v Stranjah proti Stahovici. Družba za državne ceste d. o. o. je s projektno nalogo št. 402-3/ IU/SKzdnel5. 7. 1997, ojirede-lila obseg potrebnih del za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo regionalne ceste R 1 - 225 na odseku 1083, Kamnik-Stahovica, od km 1930 do km 4.270 v dolžini 2340 m. Naročnik projektne dokumentacije je bila Občina Kamnik, ki je celotni odsek ceste razdelala na 3 pododseke in sicer: - km 2.080do km 2.730 v dolžini 650 m skozi Spodnje Stranje, - km 2.730 do km 3-330 v dolži-' ni 600 m skozi Zgornje Stranje, - km 3-330 do km 4.270 v dolžini 940 m skozi Godič. Pododsek. od km 2.730 km do km 3-330 skozi Zgornje Stranje je bil projektno obdelan v elaboratu, ki ga je izdelalo podjetje PBL d. o. o. pod številko 1054 v septembru 1998. Sama rekon-strukcijska dela pa so bila izvedena v letu 2000. Za izdelavo projektne dokumentacije pododse-ka skozi Spodnje Stranje in Godič je Občina Kamnik sklenila pogodbo št. 1103- Elaborat št. 1103/1, vsebuje l>rojektne rešitve za izvedbo rekonstrukcije ceste na pododseku km 2.080km do km 2.730skozi Spodnje Stranje in ga je »občina« pridobila v mesecu avgustu 2000. Elaborat št. 1103/2 pa obravnava rekonstrukcijo ceste na jmdodseku km 3-330do km 4.270 skozi Godič in ga je »občina« pridobila v mesecu septembru 2001. Iz projektno-tehnične dokumentacije je razvidno, da elementi ceste in tehnične karakteristike voziščne konstrukcije ne ustrezajo obstoječemu obsegu prometa. Glede na strukturo prometa z velikim deležem tranzitnega prometa, so potrebni predvsem širši vertikalni cestni elementi, ureditev površin za pešce in ureditev avtobusnih postajališč. Odsek se prične na robu mostu preko Kamniške Bistrice v km 3-440, na katerega se z načrtovano rekonstrukcijo ne Jjosega in konča s jmključ-kom na regionalno cesto RT- 923 Stahovica - Kamniška Bistrica. Projektne osnove za načrtovano rekonstrukcijo ceste temeljijo na naslednjih ciljih: zagotoviti varnost vsem udeležencem v prometu, zagotoviti tekoče odvijanje prometa, izvesti ukrepe za varovanje okolja. Na osnovi »Pravilnika o projektiranju javnih cest« so določeni naslednji tehnični elementi ceste: širina prometnega pasu * 2*3- 00 m širina robnega f>asu - 2*030 m bankina - 1 mširina pločnika -1.60 m širina berme ob pločniku - 0.50 m Razširitve v cestnih krivinah upoštevajo cestne elemente za srečevanje dveh kamionov. Pri oblikovanju horizontalnih elementov ceste, projektno-tehnič-na dokumentacija izhaja iz prostorskih danosti. Namreč, cesta po-teka v območju, kije omejeno s j/odpornimi in opornimi zidovi (njihova stabilnost je skoraj v celoti vprašljiva) in posameznimi večjimi poslovno stanovanjskimi objekti, ki ne omogočajo odstopanj od obstoječe trase. Ob rekonstrukciji ceste so načrtovana tudi obsežnejša dela pri izgradnji novih komunalnih vodov. Grem novogradnjo sistema odvajanja fekalnih odjmdnih voda vzporedno z odcepnimipriključki sekundarnih kanalov in hišnih priključkov zaradi prejjrečevanja onesnaženja podtalnice in dolvod-nih vodnih virov, površinskih vodotokov in zagotovitve boljših pogojev življenja krajanov. Prav ta- ko je načrtovana novogradnja glavnega vzporednega vodovoda Kamnik •Iverje in voda napetostnega elektrb omrežja za obnovo oziroma nov sistem javne razsvetljave. Vsi navedeni komunalni vodi v vgradnji nove voziščne konstrukcije. Glede na zahtevnost projekta se je v financiranje načrtovanih del vključilo tudi Minstrstvo za promet RS, ki v svojem razvojnem načrtu do leta 2005 po posameznih letih financira posamezne etajK'. Prav tako bo tudi »občina« namenila proračunska sredstva predvsem za pbstopno gradnjo komunalnih vodov, glede na to, daje le-te na osnovi zakona o javnih cestah dolžna graditi iz svojih sredstev. Občinska uprava je vložila veliko najx>ra, časa in\)rej)riče.va-nja »države« o nujnosti izvedbe ukrepov, ki so načrtovani v projektih. Naj omenim, da je ocenjena vrednost investicije j>reko 400 mio SIT. Kako in kdaj bomo skupaj pričeli z delom, pa je seveda pogojeno predvsem z dogovori z lastniki zemljišč, ki bodo tako ali drugače »prizadeti« zaradi načrtovanih cestnih ukrepov. Prepričan sem, da bomo v letu, kijej>red nami, uspešno rešili premoženjsko-pravna lastniška vprašanja in tudi pričeli s samimi deli. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan rekonstrukcijo regionalne ceste v Zgornjih Stranjah s komunalno infrastrukturo in z javno razsvetljavo ob stranjski šoli nameni 9 milijonov SIT. Za odpravo ozkega cestnega grla na klancu v Zagori-ci je predlagal 3 milijone SIT. Tudi Zabavnik je opozoril na nujnost ureditve ceste na Ravne v naselju Košiše. Po njegovem mnenju naj bi na Starem gradu rekonstruirali samo odsek ceste od parkirišča do zgradbe gostišča, ostala predvidena sredstva pa naj bi namenili za dokončanje 500 m ceste proti Zdravilnemu gaju v Tunjicah. Po njegovem mnenju bosta Mali grad in Šutna bolje zaživela s peš potjo kot s kakršnokoli drugo obliko prometa oziroma prevoza. Ne zdi se mu pametno, da naše osnovne šole organizirajo šolo v naravi izven naše občine, na primer v Cerknem. FRANC SVETELJ Pojasnilo V prejšnji številki je v rubriki Vi sjnašujete, župan odgovarja pri prenosu besedila v Delu TČR prišlo do nenamerne naj>ake. Pri znesku lanskoletne proračunske postavke za Budnarjevo muzejsko hišo se je med stotine »vrinila« dodatna številka nič, tako, da ni bil povsem razumljiv znesek, ki se pravilno glasi 1,900.000,00 tolarjev. Za napako se opravičujemo. Delo TČR d. d S pestrim programom prireditev bomo počastili občinski praznik (nadaljevanje s 1. strani) Zanimiva bo tudi razstava replik Maleševih del na keramičnih krožnikih, izdelanih v kamniškem Svitu, odprli pa jo bodo y sredo, 26. marca, ob 11. uri v Galeriji Miha Maleša. Osrednje prireditve se bodo zvrstile na dan pred občinskim praznikom, v petek, 28. marca. Začele se bodo s promenad-nim koncertom kamniške Mestne godbe na Glavnem trgu ob 15.30 in nadaljevale ob 16. uri s slovesnostjo pred Maistrovim spomenikom na Trgu talcev. S kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali dijaki gimnazije R. Maistra, in s položitvijo cvetja k spomeniku generala Maistra bodo spomin na velikega rojaka počastili predstavniki občine Kamnik, borčevske organizacije, veteranov vojne za Slovenijo in Društva general Maister. Pričakujejo, da bo ob tej priložnosti spregovoril tudi Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. So delovala bo tudi častna enota Slo venske vojske. Ob 17. uri se bodo občinski svetniki zbrali na slavnostni seji v Domu kulture, na kateri bodo podeljena tudi priznanja občine Kamnik za leto 2003 Na sejo so vabljeni vsi udeležen- ci slovesnosti, ki se bodo lahko ob 18.uri udeležili brezplačne predstave Kabaret simplozij Andreja Rozmana Roze. To predstavo bodo ponovili naslednji dan, v soboto, 29. marca, ob 19. uri. Vsi, ki si želijo ogledati zanimiv in aktualen Kabaret, lahko dvignejo brezplačne vstopnice pri blagajni Doma. Obiska vreden bo tudi umetniški večer Kamničana, znanega radijca Silva Terška s prijatelji Meto Malus, Dejo Mušič, Jurijem Součkom, Denisom Novattom in Inčem Gorencem v petek, 4. aprila, ob 19. uri v Domu kulture, še posebej zato ker bosta sodelovala tudi Kamničana Daniel Art-ček, ki nas je te dni spet presenetil z novo knjigo Vsak dan nede- lja, uau! in Gordan Ambrožič, ki je nedavno izdal peto knjigo, pesmi Vida Ambrožiča Glas vpijočega v puščavi. Program ob letošnjem občinskem prazniku bodo zaključili godbeniki z območno revijo pihalnih orkestrov v soboto, 5. aprila, ob 19. uri v kamniškem Domu kulture, na kateri bodo poleg kamniške Mestne godbe sodelovali še Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Kamnik, Godba Stranje in Godalni orkester Glasbene šole Stranje. Občinski svet in župan vabita občane, da se prireditev ob občinskem prazniku udeležijo v čimvečjem številu in tako počastijo rojstni dan našega velikega ro jaka Rudolfa Maistra.- Popravek V poročilu z 2. seje občinskega sveta je prišlo do neljube napake pri zapisu o podelitvi letošnjih občinskih priznanj. Pomotoma je izpadla navedba, da je najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana Občine Kamnik, občinski svet sklenil podeliti tudi Viktorju Repanšku za njegov pomemben prispevek k razvoju slovenskega kmetijstva. Pri Župnijski Kuri t as Kamnik pa se pravilni naziv priznanja glasi posebno priznanje občine Kamnik. Imenovanima in bralcem se zaradi te napake, ki je nastala nehote zaradi naglice pri pripravi gradiva takoj po sedemurni seji, iskreno opravičujem! FRANC SVETELJ Ena (debela) zima Veliki planini ne bo prinesla pomladi Rešitev v javnem podjetju z udeležbo regije? Nadaljevanje s 1. strani Za odgovor na marsikatero vprašanje je dobro poznati tudi vsaj bežen pogled na zgodovino rekreacijsko turističnega razvoja Velike planine. Zato tudi naš sogovornik kot dolgoletni soustvarjalec velikoplaninskega turizma ni mogel mimo bistvenih mejnikov v razvoju RTC Velika planina in pozneje družbe Velika planina - zaklad narave. Franc Jeras, predsednik nadzornega sveta družbe Velika planina - zaklad narave: Sanacija dostavnega žičniške-ga prometa pomeni tudi varovanje zdrave pitne vode za veliko večino naših občanov... »Letos poteka že 40 let, odkarje začela obratovati nihalna žičnica in so bile zgrajene tudi vlečnice ter urejena smučišča in hkrati tudi pašniki. Zgrajeno je bilo tudi naselje 125 počitniških hišic s povprečno 8 ležišči. Vtem času je bilo na Veliko planino prepeljanih preko 2,7 milijona potnikov. Lahko rečem, da je ma-lokatero planinsko turistično območje v Sloveniji s pomočjo žičnic obiskalo toliko ljudi. Sredi osemdesetih let je bila urejena cestna povezava preko Kranjskega raka, Marjaninih njiv do Mačkinega kota in naprej do planine Dol. Ta povezava v makadamski izvedbi je bila namenjena predvsem gospodarskemu odpiranju Velike planine, ne pa potniškemu prometu na planino. Zgrajena so bila gostišča Šimnovec, Zeleni rob in pet domov na Mali planini Na ta načinje bilo oživljeno tudi bajtar-stvo. Ko smo seštevali število ležišč na Veliki planini, smo prišli do številke 2000. Spet lahko rečem, da tolikšnega števila ležišč nima nobeno slovensko planinsko počitniško območje. S tem so bili dani pogoji za razvoj množičnega bivalnega in izletniškega turizma na Veliki planini, «je zgodovinski oris zaokrožil Franc Jeras. Kako bi na kratko opredelili glavne značilnosti dosedanjega razvoja velikoplaninskega rekreacijsko turističnega območja? Vsekakor je treba poudariti, da kljub temu, da Velika planina beži na Kamniškem, seježe od samega začetka začela in dolga leta razvijala kot regijsko rekreacijsko zaledje Ljubljane in širše regije. V vsem dosedanjem razvoju pa prevozništvo z žičnicami ni ustvarilo toliko denarja, da bi pokrilo vse stroške ali celo ustvarilo dobiček, da bi lahko razvijali in širili dejavnosti. Zato smo dve tretjini sredstev prejemali iz Ljubljane oziroma ljubljanske regije, tretjino pa je zbralo kamniško gospodarstvo. Moram poudariti, da smo vedno gledali celostno na razvoj celotnega območja Velike planine, ne glede na to, kakšne so bile takrat organizacijske oblike. Župane oziroma predsednike pašnih skupnosti smo imeli vedno ob sebi, da smo se usklajeno dogovarjali o celoti velikoplaninskega območja. Posebej moram poudariti leto 1990, ko se je zgodilo dvoje: Občina Kamnik je postala 100% lastnik velikoplaninskega podjetja. Takrat, i koje občina to prevzela, so bili vsi drugi sofinancerji na nek način postavljeni ob stran. Ni bilo več razlogov, da bi na primer Ljubljana, Domžale ali katerakoli druga občina sofinancirala podjetje, katerega stoodstotni lastnik je nekdo drug. Drugič je značilno, da je leta 1990 kamniška občinska skupščina sprejela sklep, s katerim je prepovedala vsakršno vlaganje v žič-niški sistem. Posledica tega je bila, da devet let ni bilo nobenega vlaganja ali pa so nekatera vlaganja povzročila celo škodo. Tako smo samo za skladiščenje dvosedež-nice v Litostroju, ki ni bila nikdar postavljena, plačali sedem milijonov SIT... Vendar so bile v zadnjih letih le opravljene nekatere pomembne naložbe. Na kakšen način ste jihfinancirali? Res je, občinski svet je leta 1999 v občinskem proračunu zagotovil 25 milijonov SIT. Ta sredstva so bila porabljena za zamenjavo nosilne vrvi na ni-halki, kar je stalo 40 milijonov SLT. Postavljena je bila dvose-dežnica Šimnovec - Gradišče, električni vod in vodovodne cevi do Gradišča. Vrednost te naložbe je bila 130 milijonov SIT. Za te namene je bilo najeto posojilo, vendar so obveznosti za 40 milijonov SLT presegle razpoložljiva sredstva, zato je bilo poslovanje podjetja blokirano. Še vedno za nazaj plačujemo obveznosti do zavarovalnice v višini 24 milijonov SLT. Zaradi pomanjkanja sredstev namreč podjetje ni plačevalo zavarovalnih premij, škodnih primerov pa tudi ni nihče prijavljal. K temu je treba dodati, da seje gostinstvo znašlo v popolnem razsulu, da so zoper najemnike tekle tožbe in podobno. Podjetje je postalo investicijsko nesposobno, vsota vseh najetih posojil pa je bila nekaj manj kot 1,5 milijona nemških mark. Kakšne pa so v tem trenutku obveznosti družbe iz naslova posojil? Trenutno je odjjrtega 57 milijonov SLT državnega kredita, 60 milijonov SLT kredita pri NLB, 24 milijonov SIT pa je še obveznosti izleta 1995. Po mojem mnenju je mogoče te obveznosti pokriti z letnim zneskom okrog 25 milijonov SLT. Seveda mora te obveznosti poravnati lastnik, ker podjetje tega ni sposobno. Letošnjo zimsko sezono podjetje prvič ni pognalo vseh treh vlečnic v Tihi dolini. Kakšni so vzroki, da te žičnice kljub ugodnim snežnim razmeram stojijo? Zaradi takega stanja, o kate- rem sem govoril, je razumljivo, da podjetje ni bilo v stanju sanirati žičniških naprav v Tihi dolini. Vse tamkajšnje vlečnice so tako dotrajane, da nimajo več uporabnega dovoljenja. Po mojem mnenju bi bil v Tihi dolini potreben vložek najmanj okrog deset milijonov evrov, seveda ne samo v sanacijo žičnic. Zato je edina j>ametna odločitev, da Tiha dolina počaka boljše čase, ko bo končano tudi lastninjenje. Dokler ne vemo, čigavo je kaj, bodo pač morala vlaganja na to območje počakati. Eden izmed perečih problemov, ki ga bo potrebno rešiti, je tudi preskrba z zdravo pitno vodo, tudi za živino. Tudi kmetje bodo morali spoznati, da nobena voda na Veliki Ivanini ni neoporečna. Če bo že Tiha dolina stala, ali so kakšne možnosti za povečanje smučarskih zmogljivosti nad Šimnovcem? Na tej strani predvidevamo ureditev smučišča Šimnovec -Zeleni rob s tem, da bi ponovno pognali vlečnico na Purman. Tu bi bili potrebni minimalni vložki, zlasti v sanacijo terena. To smučišče pa naj bi bilo namenjeno samo deskanju. Slišali smo že podatke, da bo letošnja zimska sezona prinesla znatno boljše rezultate kot prejšnje zime. Pa vendar to ne bo dovolj, da bi družba sama izplavala iz sedanjega težkega gospodarskega položaja. Nekateri (med njimi je tudi poslanec in nekdanji župan Maks Lavrinc) vidijo edini izhod v stečaju podjetja. Kakšne ukrepe pa predlagate v upravi oziroma v nadzornem svetu družbe? Nemogoče je graditi nadaljnji razvoj na dobrih rezultatih letošnje zimske sezone. Če bi bile vse sezone take, potem se danes ne bi pogovarjali o izgubi. Tako pa smo za pripravo vsake zimske sezone porabili naj- manj okrog 20 milijonov SIT. Potem pa zaradi zelenih zim iz vsega skupaj ni bilo nilč. Čeprav verjamem, da se da še marsikaj izboljšati, za sedanje stanje ni krivo podjetje, še najmanj pa delavci, ki so se letos res izkazali, tudi pri urejanju smučišč, ki smo jih spet uredili v lastni režiji. Dokaz za to so bila urejena smučišča, ki so že pred božičem, ko je padlo samo 15 cm snega, nudila dobro smuko. To so nam priznali tudi najbolj kritični. Moram povedati, daje zelo neodgovorno govoriti o stečaju celotnega področja. Mene je ta izjava presenetila. Če zapremo nihalko, prekinemo ekološko in drugače najbolj sprejemljivo pot in dostavni promet na planino. Tu gre za 2000 ležišč, za tri pašne skupnosti, za 12j>očit-niških objektov itd. Od poslanca, ki je bil tudi kamniški župan, bi pričakoval, da nam bo pomagal odpirati vrata v ljubljansko regijo, da nam bo povedal, kako dobili denar od vikendašev. Ta problem je odprt že leta, saj vemo, kakšna je bila usoda Čebuljeve-ga davka v Cerkljah za krvav-ške vikende, kije na ustavnem sodišču pogorel. Vsota 40 milijonov SLT za ljubljansko regijo res ne more biti velika, za Kamnik pa je to preveliko breme. Tu je treba aktivno začeti iskati poti, samo en dopis občine je premalo. Poudariti je treba, da gre pri tem samo za sanacijo in sofinanciranje dostavnega prometa na Veliko planino, za ostalo se bodo investitorji že našli. Dobro je znano, da cene vozovnic ne pokrivajo vseh vzdrževalnih stroškov. Če bi uvedli cestnino za uporabo ceste na Veliko planino, bi se ta denar moral vračati za urejanje poti na planini. To območje je naravno zajetje dragocene pitne vode in občina je dolžna ta naravni vir zavaro- vati. Dosedanji pogovori s potencialnimi strateškimi partnerji so pokazali, da so vsi po vrsti poudarjali, da je treba najprej dokončati lastinjenje in da mora nekdo (če ne država, pa občine), pokriti stroške infrastrukture. Sele potem so se pripravljeni pogovarjati o so-vlaganjih. Lahko povem, da smo na seji nadzornega sveta 13. februarja z zvezi z rešitvijo sedanjega položaja sprejeli nekaj zelo konkretnih sklepov. Čeprav so podani razlogi za prenehanje poslovanja s stečajem, da bi preprečili še večje izgube, seje nadzorni svet odločil županu predlagati, da zagotovi nepovratna sredstva v višini 50 milijonov SIT za vzdrževanje likvidnosti podjetja. Tako bi zagotovili vračanje posojil, najetih za sanacijo žičnic in za redno vzdrževanje naprav ter za manjša vlaganja, kot so menjava vlečnih vrvi na gondoli, zajetje meteorne vode in zasneževanje smučišča Jurček, kjer bi potem lahko potekala šola v naravi, za sanacijo terena in vlečnice na Purmanu ter za sofinanciranje ureditve pašnika »Na stenah« ob sedežniai. Občina Kamnik naj bi začela postopek statusnega preoblikovanja družbe v javno podjetje za prevoz potnikov in blaga z nihalno žičnico in dvosedež-nico kot glavno dejavnostjo in organiziranje smučanja kot stransko dejavnostjo. V to preoblikovanje naj bi vključili tudi del ljubljanske regije. Ta predlog je nadzorni svet utemeljil s tem, da bi tako podjetje z lastno dejavnostjo ustvarilo okrog 50 milijonov SIT letnega prihodka, prav toliko pa naj bi mu zagotovil lastnik. Letos bo podjetje redno vzdrževalo žičnice na smučišču Gradišče - Šimnovec. Poleg že omenjenih manjših investicijskih posegov bi tako zagotovili tudi redno vračanje posojil. Pri servisiranju že najetih posojil se bodo zavzeli za reprogramiranje posojila 62 mio SLT in za moratorij na vračilo posojila 57 mio SLT, hkrati pa se bodo dogovorili tudi za ureditev (odpis?) dolga do zavarovalnice Triglav v višini 24 mio SLT. Občini so tudi predlagali, naj uvede plačilo cestnine za vstop v velikoplanski prostor na Kranjskem raku in cestnino prepusti pašnim skupnostim za vzdrževanje ceste. Seveda se na koncu postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če občinski svet ne bo sprejel predloga, da bi za sanacijo razmer v družbi Velika planina - zaklad narave zagotovili potrebna sredstva. Predsednik nadzornega sveta Franc Jeras na to pravi: »Prav, če je politika takšna, da naj se na planini vse zapre, potem pa se pa ulezimo pod smreko in čakajmo...« Naj na koncu še povemo, da poleg Franca Jerasa kot predsednika v nadzornem svetu družbe sodelujejo še: Rudi Capuder, Dušan Jese-nik, Bogomir Jamšek in Bojan Pollak. Naj ob zaključku zapisa pogovora s Francem Jerasom dodamo, da bo treba v občinskem svetu vse odločitve v zvezi z Veliko planino na podlagi strokovne presoje dobro pretehtati in ob štiridesetletnici delovanja žičniškega sistema imeti pred očmi tudi dolgoročne posledice takih ali drugačnih odločitev. Navsezadnje je bila občina Kamnik v pripravah za oblikovanje razvojnega programa tako imenovane Podjetne regije, ki zajema osem občin severnega predela ljubljanske urbane regije, lani izbrana za nosilca turističnega dela tega razvojnega programa. Če je turizem res naša prihodnost, kot radi poudarjamo, potem je sedaj čas, da naloge na tem področju zelo konkretno opredelimo v razvojnem programu, tudi v smislu sofinanciranja določenih skupnih projektov. Da ne bo ostalo samo pri lepih besedah, zapisanih v debele knjige z zlatimi naslovi... FRANC SVETELJ Krajinska zasnova Volčji Potok - 2. del Krajinska zasnova Volčji Potok je medobčinski projekt občin Domžale, Kamnik in Lukovica, ki bo del strategije prostorskega razvoja vseh treh občin. Razprostira se od Homškega hriba prek Volčjega Potoka do gradu Brdo pri Lukovici. Gre za območje, kjer se križajo različni razvojni in varstveni interesi, zato želimo izdelati enoten koncept razvoja, ki bo upošteval tudi varstvena izhodišča. V ta koncept bodo vključeni tudi rekreacijski in turistični potenciali tega območja, za katerega občine želijo, da bi dobilo večji pomen ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za prebivalce širše ljubljanske regije. Območje se v zahodnem delu priključuje na Kamniško Bistrico, kjer poteka tudi medobčinski projekt vzpostavitve rekreacijske osi. Na ta način bo vzpostavljena povezava odprtega prostora z urbano osjo ob Kamniški Bistrici. Projekt sta finančno podprla Regionalni okoljski center za vzhodno in srednjo Evropo in Evropska komisija, ker ustreza načelom dvigovanja javne ozaveščenosti in informiranosti, izdeluje se po načelih evropske zakonodaje, hkrati pa vključuje različne ravni sodelovanja, tako medbočinskega kot tudi med občino in državo. Projekt je namreč finančno podprt tudi s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo kot pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje. Mednarodni trendi težijo k interaktivnemu planiranju, kar pomeni, da se javnost vključi že pred izdelavo osnutka dokumenta. Zavedati se je potrebno, da ljudje, ki na nekem območju živijo to območje najbolje poznajo in so zato dragocen vir informacij. Javnost s svojimi mnenji in idejami aktivno sodeluje v obliki delovnih skupin, katere vodijo usposobljeni moderator-ji. Tako dobljeni predlogi predstavljajo koristen vir informacij. Izkušnje kažejo, da je prostorski dokument pripravljen ob sodelovanju javnosti, ne le bolj kakovosten, temveč tudi bolj uspešen po izvedbi. Za vse tiste, ki niso sodelovali na prvi delavnici, naj povemo, da gre za nekoliko drugačen pristop sodelovanja javnosti pri pripravi prostorskih dokumentov, ki ga pri nas še nismo povsem navajeni. Na prvi delavnici, ki je potekala 4.12. 2002 v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici, so udeleženci določili vizijo območja krajinske zasnove Volčji Potok ter opredelili prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti, ki so kot usmeritve služile pripravljavcu prostorskega dokumenta. Na drugi delavnici bo predstavljeno trenutno stanje v prostoru. Primerjali ga bomo z vizijo, ki je bila opredeljena na prvi delavnici. Ob tem se v prostoru kažejo določeni konflikti, za ka- tere bodo udeleženci poskušali podati rešitve v skladu s svojimi željami ter poznavanjem lokalnega prostora. Na delavnice bodo poleg občanov vabljeni tudi strokovnjaki ministrstev RS in ostali strokovnjaki. r Vse občane in predstavnike nevladnih organizacij, javnih institucij, gospodarskih subjektov ter drugo zainteresirano javnost vabimo na drugo delavnico vključevanja javnosti za krajinsko zasnovo Volčji potok, ki bo v TOREK, 25. MARCA 2003 OB 16. URI V ČEBELARSKEM DOMU NA BRDU PRI LUKOVICI. Vabljeni ste vsi, ki ste se prve delavnice že udeležili, pa tudi tisti, kise je niste in bi radi sodelovali na drugi delavnici. Sodelovanje na delavnici je brezplačno, število udeležencev ni omejeno, vse dodatne informacije o delavnici lahko dobite na številki 01 721 36 86, Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. S seboj prinesite tudi pisalo in kos papirja. Izrezano prijavnico pošljite na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69,1230 Domžale, najkasneje do petka, 21. marca. Svojo udeležbo lahko potrdite tudi na zgoraj navedenem telefonu, kontaktni osebi sta Tadeja Križnar Jamnikar in Veronika Oblak. Veselimo se srečanja in skupnega dela z vami. Občina Domžale Občina Kamnik Občina Lukovica PRIJAVNICA Udeležil/a se bom delavnice Izdelave Krajinske zasnove Volčji potok, ki bo 25. marca 2003, s pričetkom ob 16. uri v prostorih Čebelarskega doma Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Ime in priimek:. Organizacija: _ Naslov: Datum: Podpis: Ohranimo našo dediščino Pod tem naslovom boste naši bralci odslej prebirali zanimivosti s področja kulturne in naravne dediščine, kije na območju kamniške občine izredno bogata in raznolika in prav je, da jo bolje spoznamo, da jo bomo znali ohraniti za jutri. Varstvo narave in kulturne dediščine naj bo poslanstvo nas vseh! To je tudi vodilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave z območnima enotama v Kranju, ki pokrivata tudi območje občine Kamnik. Poudariti velja, da gre za dve ločeni službi, vsaka ima svoje dejavnosti in pristojnosti. Mnogi imajo najbrž še v spominu Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, ki je do leta 1999 opravljal delo tako na področju varstva narave kot na področju varstva kulturne dediščine, danes pa to področje »pokrivata« dve ločeni službi. Strokovnjaki obeh zavodov nas bodo v okviru njihovega poslanstva v prihodnjih številkah Kamniškega občana seznanjali z značilnostmi kulturne dediščine, kot so kmečki domovi, mestno jedro, sakralna stavbna dediščina, zgodovinska obeležja, oblikovana narava ter z naravnimi vrednotami, po katerih je naša občina v samem vrhu slovenskih občin - omenimo jih le nekaj: Tunjiško gričevje, Bodičnik v Stahovici (Grohat), reka Kamniška Bistrica, pa o sanaciji dreves, pomenu visokodebelnih sadovnjakov in še marsikaj zanimivega in koristnega boste prebrali v kotičku pod skupnim naslovom Ohranimo našo dediščino. Vaše pobude in odzivi bodo vsekakor dobrodošli. SAŠAMEJAČ Odgovorna urednica Varstvo narave po novem Varstvo narave ni več le obrobna aktivnost posameznih zanesenjakov. V svetu in v Sloveniji postaja nujna potreba, ki ljudem zagotavlja večjo kvaliteto življenja danes, v prihodnosti pa njegov obstoj v celotnem okviru raznolikosti narave. Na območju občine Kamnik je področje varstva narave delovalo v okviru Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Osnova delovanja je bil Zakon o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981, delo pa je bilo usmerjeno predvsem v varovanje naravne dediščine, se pravi v dele narave, ki po svoji izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti ali ekološkem vidiku izstopajo iz ostale narave. Zakon o ohranjanju narave, sprejet leta 1999, je razširil dejavnost varstva narave na celotno naravo, tudi na ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov (habitatov), čemur pravimo ohranjanje biotske raznovrstnosti. Namen ohranjanja biotske raznovrstnosti je zagotoviti razvoj družbe ob hkratnem ohranjanju raznolikosti živih bitij (trajnostni razvoj). Ohranjanje naravne dediščine, ki se po novem imenuje naravne vrednote, kljub temu ostaja, kot sestavni del širokega področja varstva narave. Narava na območju občine Kamnik je v primerjavi z ostalo Gorenjsko in tudi s celotno Slovenijo izjemno bogata. Že po številu naravnih vrednot je v samem vrhu gorenjskih občin. Kriterijem za določitev naravnih vrednot ustreza kar 168 območij naravnih vrednot. Poleg tega je gorsko zaledje občine, v katerem je večino naravnih vrednot, pomembno tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Taka posamezna ekološko pomembna območja ohranjene narave, medsebojno povezana z rečnimi ali gozdnimi koridorji, delujejo kot mreža, v kateri se lahko ohranja raznolikost živih bitij. Ohranjanje mreže ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot je osnovna naloga Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, ki za področje varstva narave nadaljujejo delo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Območna enota se nahaja v Kranju, na Tomšičevi ulici 9, dosegljiva na tel. številki 04/20 19460 oziroma po elektronski pošti zrsvn.oekr®-zrsvn.si. METOD ROGELJ, vodja Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj Varstvo kulturne dediščine »Pojem kulturne dediščine pomeni območja in komplekse, grajene ali drugače oblikovane objekte, predmete aliskupine predmetov oziroma ohranjena dela, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti v posameznih obdobjih v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.« Nekoliko učeno povedan uvodni stavek je povzet po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Ur. 1. RS št. 7/99). Z njim smo želeli predstaviti področje dela, ki je zaupano naši službi. Naše delo zajema evidentiranje kulturne dediščine, izdelavo smernic za prenavljanje dediščine, skrb za njeno varstvo v prostorskih aktih in svetovanje lastnikom, ki se odločajo za posege na objektih, ki predstavljajo dediščino. Minilo je 41 let, odkar je bil za varstvo kulturne dediščine na področju Gorenjske ustanovljen Zavod za spomeniško varstvo Kranj. V letih svojega obstoja je večkrat doživel organizacijske spremembe in spremembe imen. Zadnja sprememba sega v leto 1999, ko se je varstvo naravne in kulturne dediščine ločilo na dve službi. Varstvo kulturne dediščine sedaj deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije s sedmimi območnimi enotami, od katerih Območna enota Kranj pokriva tudi območje kamniške občine. Sedež ZVKDS Območne enote Kranj je v Kranju, Tomšičeva ulica 7. Za sedaj smo dosegljivi na sedežu Območne enote, po telefonu 04/280 73 11, faxu 04/ 280 73 29 in e-pošti: zvkd.kranj@siol.net. VLADIMIR KNIFIC, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,OE Kranj Obdarovanje ob dnevu žena in materinskem dnevu Preteklo soboto, 8. marca, smo praznovali mednarodni dan žena, bliža pa se materinski dan, ki ga že dobro desetletje praznujemo 25. marca. Da so ob tej priložnosti, pa naj bo na začeku ali na koncu meseca marca, obdarovane s strani svojih najljubših, je že samo po sebi umevno. Manjša pozornost v obliki rože, kosila ali bonboniere. Darila, ki razveselijo. Nas pa je tokrat zanimalo, v kolikšni meri ženske razveselijo same sebe ali svoje prijateljice. Se po-crkljajo', si vzamejo čas zase? Odgovore smo tudi tokrat poiskali na kamniših ulicah. Marica: Včasih, ko sem bila še v službi, smo; praznovali 8. marec, sedaj pa si s sosedo podariva kakšno malenkost, povabiva se na kavo in poklepetava. Zdi se mi pametno, da bi si ženske vzele več časa zase in tudi same sebi kdaj kaj podarile, ne da skrbijo le za svoje najbližje. Nada Brišnik: Praznujem predvsem dan žena, ponavadi no večinoma zadolžena sama, saj ima mož zelo veliko dela v svojem poslu. Ženske bi zagotovo morale bolj skrbeti zase, zagotovo pa je za to kriv naš način življenja in želja, da bi materialne dobrine dobili čim hitreje. Radija in Nedžada: Oba praznika sta po najinem mnenju zelo potrebna. Ponavadi gremo z družino na kosilo, letos pa smo praznovali doma, saj imamo majhne otroke. Danes je ženska preveč zaposle- druga malenkost lahko zelo razveselijo... Katja in Simona: Ne praznujeva ea dan žena ne materinski dan, ker se nama to zdi nezsmiselno. Zakaj mora biti točno določen dan v letu? Ko čutiva potrebo ali nama paše, si kaj privoščiva, na primer obisk savne ali kozmetičarke. Kadarkoli v letu. Upava, da to počnejo tudi druge ženske. Helena Smolnikar: Moža sem letos presenetila s koncertom za Valentinovo, on pa mene za osmi marec. Otroci mi ponavadi prinesejo kakšno rožo ali risbico za materinski dan, kar me vedno razveseli. Pomembno se mi zdi, kako se ženske same počutijo, svoje poslanstvo lahko praznujejo kadarkoli, čeprav je pomembno, da imamo svoj dan, ob katerem se lahko opozori na dosežke in probleme vseh žensk. Pogovarjala se je BOJANA KLEMEN na in tudi dela več kot moški, zato misliva, da še nismo enakopravni. Moški se premalo ukvarjajo z otroci, z gospodinjstvom... Marija: Osmi marec praznujem že 50. Otroci in prijatelji me obdarijo z rožicami, jaz pa jih povabim na dobro kosilo, s ' prijatelji obujamo tudi spomine. Čutim, da se osmi marec zopet proslavlja in se mi zdi prav, saj je navsezadnje to le mednarodni dan vseh žensk. me obdarijo mož in otroci z malenkostjo, s prijateljicami pa gremo ven. Dandanes se mi zdi vloga obeh partnerjev že enakovredna, saj je za obe strani zelo naporno, ravno zaradi našega tempa življenja. Predvsem pa je veliko odvisno od partnerja. Pri nas sem za druži- VEDNO LJUBEČA MAMA Je mama le ena, podoba sveta, veselje za srečo, ljubezen srca. Je pridna kot sonce, jo žarek zbudi, rojeva otroke, nov rod se rodi. Predana družini, spet jok preživi, je vedno na preži, ko nočprebedi. Nas vedno tolaži, nas zjutraj zbudi, stoji nam ob strani, vse postori. Koristno presoja, od kod ji moči, na vse se odziva, da vsem ugodi. Gojila ljubezen za srečo otrok, v sebe verjela, da srečna bo pot. Na poti življenja kalila se je, je skromno živela, kruh bil je za vse. Dobroto razdala, radosti srca, ostala je sama v hiški doma. Otroci po svoje za delom so šli, ustvarili družine, a čas pa beži. Spet skupaj se zbrali pri mami doma, med njimi že vnuki, njih še ne pozna. Gostila otroke, srce zadrhti, ponosna na svoje, spet blizu soji. Nerada je sama, se vrnil je sin, vrnila se sreča, napolnila dom. Kako bi pozabil na toplo srce, na tvojo ljubezen, na pridne roke. Le malo je treba, da srečna spet bo, besedna zamera pozabljena bo. Je lepa kot zarja in dobra kot kruh, krasijo dobrota, ji luč v očeh. Lepote ne skriva, iz nje kar žari, je vredna pogleda, je lepih oči. Lahko si ponosna na rojstvo otrok, se srčno trudila, da trden tvoj rod. Ti prava si mama, si sonce srca, ostani nam taka, potoček želja. Hvala za rojstvo, za prvi korak, za lepo otroštvo, za sončno pomlad. Beseda oprosti poredko zveni, vzgajat otroke vse mame skrbi. FRANC RA VNIKAR Urša: Sama ne praznujem, vendar vsako leto razveselim mamo. Ponavadi ji kupim kar rožico. Vloga žensk v družbi se mi zdi vedno boljša, saj lahko danes veliko več dosežemo... Francka: Za dan žena in materinski dan obdarim samo sebe in si vzamem prost dan, pa čeprav sem že v pokoju. Ponavadi grem k sosedi, kjer dolgo klepetava ob kavi. Otroci me vsako leto razveselijo z rožo, tudi sama podarim hčerki kakšen spominček in se skupaj poveseli-va. Irena in Mitja: Osmi marec ne praznujemo, ker meniva, da je to socialistični praznik, bolj nama je pri srcu materinski dan. Ženo razveselim ^ z drobno pozornostjo in jo povabim na večerjo. Važno je, da si vzamemo čas, saj so dandanes ženske preveč zaposlene in imajo premalo časa zase... Roža, pomoč v gospodinjstvu ali TIHA ŽELJA Dan na dan v srcu nosim, tvojih rok dotika prosim. Zagledam se v vodo, kjer si mi le z roko upanja in sreče znala dati. V srcu pa mi ždi le tiha želja, da mogel spet bi ti podati nagajivost mojega otroštva. Da mogel bi tako zasjmti, kot sem le pri tebi mati. Do koder seže mi spomin, ljubezni si me učila dati, d veš mati, bolje bi bilo, ko bi jo pustila spati. Zdaj, ko med cipresami stojim, besede tvoje si želim. Nihče tako kot ti me nikoli ljubil ni. A prepozno sem spoznal to, mati. BOJAN Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale za otroke MAREC 2003 koledar prireditev sohnta. 22. marec ob 10.00 - IZVEN KD Jožef Virk, Dob J.W. Grimm: RDEČA KAPICA predstava za otroke gledališče petek. 14. marec oh 20.00 - IZVEN Primorski poletni festival Marjan Tomšič: BUŽEC ON, BUŠCA JAZ monokomedija s Sašo Pavček torek. 25, marec ob 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN sreda, 26. marec ob 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN četrtek. 27. marec ob 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN petek. 28. marec ob 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN SLG Celje Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR politična komedija glasba sreda. 19, marec ob 20.00 - abonma MODRI in IZVEN koncert LJUBLJANSKI KLAVIRSKI TRIO Sijavuš Gadžijev - klavir, Vasilij Meljnikov - violina, Igor Mitrovič - violončelo Na sporedu: J. Brahms, D. Šostakovič galerija Domžale 6. - 21. marec s slikami in videom se predstavlja akademski slikar BOŠTJAN LAPAJNE_ Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do" 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Urekulture, ki jo lahko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Govorniški tečaj za občinarje...? SDS-Kamnik še vedno druga najmočnejša stranka V preteklem letu je v stranki SDS-Kamnik prišlo do odločilnih premikov. Po odhodu nekaterih, tudi vodilnih članov, se je stranka poenotila in vrste so se okrepile z nekaterimi novimi člani. Nova je tudi zasedba Izvršilnega odbora stranke, kjer je veliko pozitivne energije in demokratičnega dialoga. Ponosni smo na mladinski forum, ki je garancija za nadaljevanje delovanja stranke in zakladnica novih svežih idej, ki jim IO vedno z veseljem prisluhne. Od prenovitve stranke do danes je bilo 21 sej Izvršilnega odbora, volilna konferenca in letna konferenca. Na zadnjih volitvah so člani občinskega odbora SDS kandidirali v vseh volilnih enotah in imeli tudi svojega kandidata za župana. Volilni rezultati niso bili zadovoljivi, čeprav SDS Kamnik ostaja še vedno druga najmočnejša stranka v Občini Kamnik. Po temeljiti kritični analizi volilnih rezultatov je stranka postala str-nejša, enotnejša, bolj demokratična in na poti novega vzpona do mesta, kjer je stranka že bila ali še dlje. Stranka ima v občinskem svetu štiri svetnike, v vseh občinskih odborih pa po enega člana. Pravo delo svetnikov in stranke se je začelo z drugo sejo občinskega sveta 19. 2. 2003 v prvi obravnavi. Iz gradiva proračuna smo dobili vtis, da se sredstva vseh nas, davkoplačevalcev, z lahkoto delijo malo tu, malo tam, samo da ne bo prevelikih zamer, ne na levi in ne na desni. Premalo se gleda na efekt vloženega denarja, zato se vedno znova pojavljajo postavke, kot so Velika planina, Mali grad, Stari grad in druge jame brez dna. Svetniki občinskega odbora SDS so na 2. seji sveta podali vrsto pripomb, koliko jih bodo pripravljala proračuna upošte- vali, pa bomo videli v naslednji razgrnitvi. V času volitev je bil objavljen Program SDS občinskega odbora Kamnik, tako v Kamniškem občanu, kot tudi na spletni strani - kam-nik.info. Navedeni program predstavlja za člane IO in svetnike obvezo, ki jih vodi pri uveljavljanju socialnih in demokratičnih stališč v družbi. Današnji dan smo priča nadvladi najbolj surove oblike kapitalizma, zato je »mali človek« močno ogrožen, brez zaščite, prepuščen na milost in nemilost »mogočnih«, to je tistih, ki so bili pravi čas na pravem mestu in uspešno lastninili družbeni kapital. Stranka SDS je vedno bila in bo tudi ostala odprta do vseh občanov, ki jim moralne vrednote nekaj pomenijo, zato se je IO SDS Kamnik odločil, da bo od sredine marca za vse občane odprta pisarna na Maistrovi 9 od 13. do 15. ure, kjer boste lahko svoje težave prenesli strankinim svetnikom, ti pa v obliki vprašanj ali pobud na občinski svet. Pred Slovenci bo 23. marca 2003 ponovno odločilni dan, ko bomo državljani izrazili svojo voljo na referendumu o vstopu v Evropsko unijo in NATO. Socialni demokrati smo se od prvega dne osamosvojitve videli v združeni Evropi, kot enakopravni člani, seveda z vsem dobrim in slabim. Vsekakor pa država, kot je Slovenija ni niti toliko bogata niti toliko velika in pomembna, da bi se lahko izognila trendu globalizacije, ki je zajel vse države sveta. Spoštovani občani, ne dovolite si, da vas v tako odločilnem trenutku ni zraven, zato se udeležite referenduma in glasujte ZA EU in NATO. Za IO SDS Kamnik RUDI VERŠNIK TRIJE DOLGI ARGUMENTI PROTI ODPRTJU ŠUTNE TKTedavno tega so se po na-1V ših naseljih pojavili zabojniki za tako imenovane biološke odpadke z namenom, da ostankov hrane, zelenjave, sadja in podobnega ne bi metali v zabojnike s plastiko in drugo kramo, za odlaganje katerih je treba na ljubljanskem Barju odšteti kar lepe de-narce. Pač pa bi iz teh ostankov pridobili koristno gnojilo. Vendar, če pogledamo v nekatere »bio zabojnike«, lahko v njih najdemo vse kaj drugega kot ostanke živil. Če v take zabojnike mečejo vsakovrstno kramo res samo tisti, ki so nepismeni, predlagam, da namesto sedanjih napisov pristojni za odpadek na zabojnike nalepijo slike z odgriznjeno kranjsko klobaso, gnilo jabolko ali kaj podobnega. Morda bo to le kaj pomagalo... Jfamniški veljak in gasilec J\ seje na nedavni občinski seji pritoževal, da so bile v letošnji zimski akciji poleg ulic preveč posoljene tudi kamniške hiše. Kar seveda občino precej stane, pa tudi lastniki hiš bodo mo- Zakaj smo tudi v NSi za vključitev v NATO? Nato je obrambna zveza držav. V več kot petdesetletni zgodovini te severnoatlantske zveze je že sam princip kolektivne obrambe uspešno odvračal vse morebitne agresorje. Če bi posamezne države samo hotele zgraditi tak učinkovit obrambni standard, kot ga zagotavlja Nato, bi morale bistveno več prispe-i vati za obrambo in bi se morale odpovedati marsikateremu socialnemu programu. Če bi ostala Slovenija ne-vključena v Nato, bi sama ostala preveč ranljiva, kar bi lahko ogrozilo njeno suverenost. Do skupne vojaške akcije zveze Nato lahko pride le, če se z njo strinjajo vse države članice. Na primer, sedaj podobnega soglasja za morebitni preventivni napad na Irak med članicami Nata ni. Zato morebitno vojno ne bb bojevala zveza Nato, kot je tudi ni leta 1990 pri posredovanju v Kuvajtu. Vse več pokojnin je nižjih od socialne podpore V februarju je prejelo pokojnine, nižje od socialne podpore, več kot 60.000 upokojencev. Med njimi je skoraj 40.000 upokojencev, ki so najmanj 15 let plačevali prispevke za socialno zavarovanje, ostali pa so kmetje in uživalci državnih pokojnin. Izjemne pokojnine Zaostajanje pokojnin za plačami manj občutijo upokojenci, ki so jim bile pokojnine odmerjene po posebnih predpisih ali so se lahko upokojili še mladi in zdaj vodijo lastna podjetja ali služijo na dnige načine. Med njimi je še okoli 40.000 upravičencev do borčevskih pokojnin ali dodatkov, 4.378 oficirjev in pod-.oficirjev nekdanje JLA, okoli 4.000 nekdanjih sodelavcev organov za notranje zadeve, okoli 660 upravičencev do pokojnin zaradi revolucionarnih, kulturnih, znanstvenih ali športnih zaslug. Pokojnine po izjemnih predpisih so še vedno v povprečju za dobrih 40% višje od drugih pokojnin. Množica pripadnikov aparata nasilja iz prejšnjega režima z izjemnimi pokojninami se v času, ko se pokojnine slabšajo, boji, da ne bi kdo tudi pri nas vprašal, kdaj bomo uresničili zahtevo in resolucijo 1096 Sveta Evrope, po kateri je takšne pokojnine treba znižati na raven pokojnin rali odšteti precej cekinov za barvanje fasad. Da je imel mož kar prav, pa kaže drsališče na Glavnem trgu pred Janezovo kavarnico, kjer komunalci niso nič solili in so tako Kamniča-nom zagotovili brezplačno drsanje sredi mesta. Pa naj še kdo reče, da naši občinarji (pardon, koncesionarji) ne skrbijo tudi za razvoj zimskih športov... Občinski možje so se sredi zime v proračunski debati spomnili celo zapuščenih garderob na kamniškem kopališču, ki letos praznujejo tri desetletja čakanja na obnovo ali na podrtje. Na ta jubilej, ki sloni na rojstnem dnevu teles-nokultume skupnosti leta 1973, je občinarje na seji spomnil župan Tonli, ki bojda želi, da bi mu odobrili vsaj toliko denarja, da bi poleti slovesno razglasili kopališke kabine za kulturnozgodovinsko znamenitost Kamnika, če so nam že okupatorji jx>drli kabine v slovečem Kurhausu... Jfot smo zvedeli iz dobro xV obveščenih virov, so občinski uradniki z velikim vese- po splošnih predpisih. Zato iščejo grešnega kozla. Našli so ga v skupini nekaj nad 200 kulturnikov in nekdanjih vrhunskih športnikov, ki zaradi svojih zaslug za Slovenijo prejemajo do datke k svojim majhnim pokojninam. Zdaj organizirajo kampanjo za ukinitev teh pokojnin. To je izgleda »spuščanje megle«, katerega namen je najbrž čim dlje obdržati izjemne pokojnine in dodatke za NOB ter revolucionarne in politične zasluge. Tudi zato, da bi se te neenakosti odpravile, v NSi predlagamo, da 23. marca vsi glasujemo za vstop v Evropsko zvezo. Upokojenci, zberimo se! Ce želite sodelovati v boju za pravične pokojnine (saj je pokojnina vaša pravna pravica, ki vam je ne more nihče odvzeti!) se podpišite na dopisnico in jo pošljite iniciativnemu odboru za pravico upokojencev, ki prejema svojo pošto na naslednji naslov: tajništvo NSi, Cankarjeva 11, Ljubljana. Razlike med pokojninami invalidov Razlika med pravicami iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in privilegije za nekdanje borce NOB je najbolj očitna pri dodatkih na podlagi invalidnosti. Zavarovanec, ki je oslepel zaradi poškodbe pri delu, ko je reševal tovarno ali druge ljudi, ima po splošnih predpisih poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku 52.514 tolarjev mesečno in do invalidnine v mesečnem znesku 18.005 tolarjev. Borec NOB ali civilist, ki je oslepel zaradi vojnih dogodkov ali vojaškega materiala, pa na mesec dobi 196.485 tolarjev invalidnine, 196.485 tolarjev dodatka za pomoč in postrežbo, 49-121 tolarjev dodatka, in še 84.449 tolarjev dodatka za posebno invalidnost, kar skupno znaša 526.540 tolarjev mesečno. To je čisti neobdavčeni prejemek. Poleg tega ima na stroške države dodatno zdravstveno zavarovanje, plačilo prispevkov za postrežnico, če jo zaposli, do zdravilišča na vsaki dve leti in do osebnega avta na vsakih šest let. Civilist ali vojak, ki je oslepel zaradi dejanj partizanske strani, od države ne dobi ničesar razen socialne podpore, če zanj ne morejo skrbeti člani njegove družine. Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik Ijem pozdravili pobudo nekdanjega šmarskega župana in občinskega moža Toneta, naj se zanje čimprej organizira seminar o retoriki ali govorništvu, saj se po njegovem mnenju ne znajo obnašati pri javnih nastopih. Menda nekateri preveč govorijo in premalo povedo. Bil pa je tudi samokritičen in je priznal, da so med takimi tudi nekateri občinski svetniki. Ne sprejemajo pa njegove pobude za seminar v zimskem času, pač pa bi raje poleti odšli vsi skupaj na morje in se tam poleg rekreacije tudi izobraževali... nivšim našim občanom, se JlJ daj živečim v Glavarjevi občini, gre že nekaj časa zelo na živce, ker morajo na svojih jeklenih konjičkih prevažati grbe s kamniško Veroniko. Raje bi na svojih mercedesihjor-dih in volvotih videli komend-skega konja. Vse kaže, da se jim bo del želje po spremembi kmalu uresničil, vendar se ne bodo vozili okrog s svojim grbom, pač pa le z grbom EU. Nova zakonodaja bo namreč z jeklenih konjičkov črtala občinske grbe. Zato na njih tudi Veronike ne bo več... KRIŠTOFOVPEPEII. NAS PA ČEVELJ 22! ^^L^^ JL>i I Kaj se še lahko pripeti Duplicanom? Razgled na Duplico, s katerekoli strani neba, že samoumevno »krasi« visok steber dima in to kljub neprestanim obljubam o izboljševanju stanja s strani »ekološkega« podjetja Piroliza ter na drugi strani kljub vsemogočim opozorilom in protestom okoliških prebivalcev. To, da »svež« dupliški zrak vdihuje-jo tudi številni otroci iz bližnje šole in vrtcev, pa itak ne gane več nikogar. A to ni več zanimiva novica. Druga novica, ki je nedavno »razveselila« prebivalce Duplice ali vsaj njenega dela - prebivalce Groharjeve in ulice Matije Blejca, pa je uničenje še preostalih zelenic v že tako beton-skoasfaltni soseski. Ker naj bi na zasilnem parkirišču med vrtcem in železniško progo zrasel nekakšen učni center podjetja Graditelj, bodo za rešitev problema parkiranja izkoristili zelenice med bloki v omenjenih ulicah in ob osnovni šoli Marije Vere. Mimogrede, kakšen naj bi bil ta učni center, ne ve nihče: morebiti se bodo tam učili vožnje s težkimi gradbenimi stroji, kar bi bilo več kot »primerno« za bližnji vrtec (oprostite, če ne vemo, za kaj gre, si lahko predstavljamo po svoje). Otroci iz šole in vrtcev bodo lahko odhajali na sprehod med avtomobili, se igrali med avtomobili in če se bo slučajno pripetila kakšna nesreča, bodo verjetno krive vzgojiteljice in učiteljice, ker ne znajo delati z otroki. Če' se nekaj otrok lovi po zelenicah ali sanka pozimi, si bodo pač poiskali nov prostor, ali pa naj rajši gledajo televizijo. Komu mar za nekaj podrtih dreves. Občina obljublja gradnjo garažne hiše v dolgoročni prednosti, a bati se je, da dolgoročnost pomeni večnost. Se v nas ne splača več vlagati? Kje ste, ekologi, vodstvi šole in vrtca, odgovorni občinski uradniki in župan, zganite se vsaj zaradi otrok, če vam je za vse ostale vseeno. ' ROK KRALJ (Groharjeva 12, Kamnik) Odprtje Šutne in obnova dotrajanih mestnih hiš Kot prebivalec Šutne in kot lastnik obnovljene hiše z veliko prizadetostjo spremljam lahkotnost, s katero namerava občinska politika ulico odpreti za tranzitni ()romel, ki bi za dobršen čas spet zaj)ečatil usodo tej srednjeveški lepotici. Ponovno ji bo dodeljena vloga prometne kloake, ki jo je uničevala že desetletja. Dobri nameni občinskih svetnikov, da bi jo ekonomsko dvignili bodo tlakovali pot uničenju in zaustavili proces ponovne poselitve starih mestnih hiš. Mar res ni pričevalcev, ki bi vedeli povedati, kaj so prestajali stanovalci ulice pred zaprtjem? Tudi če molčijo, so zgovorne številke. V petdesetih letih se od 34-tih hiš (samo zaprti del) ni temeljito obnovila niti ena hiša s stanovalci, ves »cvetoči« posel »dobrih starih časov« pa je obnovil dve. Stoletne stavbe so umirale pod tresljaji prometa in okras starinskih fasad seje drobil, zalit zdaj z brozgo snega, zdaj s slapom dežja izpod koles mimo-vozečih. V večini hiš so med razlikami ostajali ostareli in demoralizirani purger ji, po njihovem odhodu pa so se hiše praznile in prehajale v uporabo ekonomsko šibkejših najemnikov. Ti so bili zaradi socialnega statusa primorani živeti v tem degradiranem prostoru. Z zaprtjem ulice, menjavo generacij in lastnikov so se v zadnjih petih letih obnovile tri hiše s stanovalci, ena se obnavlja, dve pa sta dobili nove lastnike, ki v njih tudi živijo. Morda še vedno premalo za zanesljivo sklepanje o spremembah, a zadosti, da bi občinska oblast skušala ta proces evidentirati in pospeševati. Subvencionirana posojila za obnovo hiš v. starem mestnem jedru so vzpodbudna poteza, a žal investitorja še vedno puščajo samega v (premagovanju obnovitvenih težav, hišo pa v preveliki meri njegovemu znanju in okusu. Brezplačna strokovna pomoč pri obnovi, načrti fasad s pripadajočim stavbnim pohištvom, barvna lestvica ali skoraj bogokletna misel o občinskem denarju za fasado bi lahko bili učinkoviti ukrepi, ki bi mestni ulici hitreje vračali stanovalce in mestu privlačnejši izgled. Trazitnipromet pod okni tega ne bo storil. Vlagateljem bo le jasno [pokazal, da občinska oblast nima vizije razvoja in obnove starega mestnega jedra in da ji ni verjeti kadar gre za dolgoročne [prostorske načrte in prometne režime. Nepredvidljivost pa bo drago obnavljanje srednjeveških hiš naredila za še bolj tvegano početje. Sam se z družino nikoli ne bi lotil te investicije, če bi samo slutil, da kupujem hišo na tranzitni mestni ulici. Sprašujem se ali občinska oblast v starem mestu sploh vidi vrednoto, ki jo je vredno ohranjati? Deklarativno seveda ne bo težav, a pri zmešnjavi njenih politik in neusklajenih ukrepov je težko prepoznati načelno držo gospodarja, ki ve kaj hoče. Subvencioniranje posojil za obnovo je sporočilo vlagateljem, da so zaželeni. Zaprtje ulice za promet in vložek v preureditev tlakov sta bila prepričljiv investicijski dokaz, da občinska [politika razume [problematiko stanovalcev in da s poselitvijo ulice misli resno. Tudi dosledno delo mestnih redarjev, ki so brez izjeme preganjali prometne kršitelje je kazalo na opredeljenost za izgon pločevine. Čeprav bi si kot prebivalec ulice želel nekaj popusta, sem kazni za parkirne grehe plačeval z odobravanjem njihovega dela. Malo manj mije bila razumljiva visoka najemnina za pločnik ob [postavitvi odrov za obnovo fasade in tudi visok komunalni prispevek zaradi preureditve podstrešja v bivalne prostore ni ravno dišal po vzpodbujanju obnove in poselitve. Četrt milijonski znesek za umik glavnega električnega kabla s fasade pa formalno gotovo ni greh občinske politike, je pa znak nezanimanja za urejanje mestnih podrobnosti. Nad-ometne inštalacije pač niso v čast ne njihovim upravljalcem ne mestu. Vrhunec neusklajenih ukrepov in nedoslednosti prostorske politike pa prav gotovo predstavlja napovedano odprtje ulice in njena preplastitev za motorni promet. Spoštovani občinski možje, hiše na Šutni so gradbeno zelo dotrajane. Večina je zadnje temeljite gradbene posege doživela ob predelavi v klasicistično maniro v prvi polovici devetnajstega stole tja. Če v naslednjih dvajsetih letih ne doživijo temeljitih obnov, bo mogoče obuditi razpravo iz šestdesetih, da se neugledne hiše na Šutni podrejo. Da za obnovo potrebujemo investitorja se verjetno strinjamo. Kakšen je profil vašega vlagatelja, ki bo obnovil Šutno, spoštovani svetniki? Glede na vašo politiko je to mazohističen ljubitelj starin, ki bo po nakupu razpadajoče hiše za kakšnih 25 milijonov najel 10 milijonov subvencioniranega kredita, dodal svojih 40 milijonov prihrankov, plačal 1,5 milijona komunalnega prispevka, 50 tisoč najemnine za vsak mesec obnovitvenega odra, prestavljal glavne vode s fasade in se po vsem tem z vato v ušesih potresaval ob tranzitnem prometu. Naloženo mu bo še redno vzdrževanje blatne fasade in redno čiščenje pločnika. V kolikor se bo lotil dejavnosti v lokalu ga boste oglobili za dodatni reklamni pano in mu zaračunali najemnino za predpražnik na pločniku. Gospodje, človeku ostane samo še cinizem, vzemite ga z uvidevnostjo, zakaj živim na Šutni. Odprtje Šutne in poslovna uspešnost lokalov Za zavrnitev tistih, ki z odpiranjem Šutne iščejo rešitev za propadanje lokalov na Šutni za uvod kratek zgodovinski povzetek pomembnih vzrokov (ne)us-pešnegaposlovanja kamniških lokalov. Industrializacija kamniškega bazena je v drugi polovici dvajsetega stoletja ustvarjala številna delovna mesta in prebivalstvo je skokovito naraščalo. Ker sistem ni imel posluha za storitveno infrastrukturo je bila konjunktura maloštevilnih lokalov v mestu zagotovljena. V sedemdesetih in kasneje seje število lokalov [povečalo, a še vedno ni moglo ustreči pcpvpraševanjupovečane kupne moči [prebivalstva. V lokalih so večinoma po socialistično gosp(p-Nadaljevanje na 7. strani Iz Nove Slovenije \ \ \ KAJ PRINAŠA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (II.) Diferenciacija pouka Pojem diferenciacije v šoli najlaže obrazložimo z razdelitvijo učencev v skupine z namenom, da bi lažje izvajali čimbolj individualiziran pouk. Učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove: • zmožnosti, • sposobnosti, • interese in • znanja. Diferenciacija se povezuje s pedagoškim načelom prilagajanje pouka razvojni stopnji učencev oziroma upoštevanje učenčevih individualnih posebnosti. Human in demokratičen položaj človeka v družbi je pomemben utemeljitelj učne diferenciacije in individualizacije, ki ga dopolnjuje zahtevnejši stil vzgojno-izobraževalnega dela. Prizadevanja v sodobni šoli težijo k pogostnejšemu doživljanju učne uspešnosti učencev in zaupanju vase, k spoštovanju učenčeve identitete in k bolj ustvarjalnemu in samostojnejšemu učenju. Kako naj učenec doživlja svoje učne uspehe in na njih zgrajeno samozavest, če sta učna zahtevnost in stil vzgojno-izobraževalnega dela neprilagojena njegovim zmožnostim? Diferenciacija pouka ni novost, ampak se je že do sedaj izvajala kot ena od metod učinkovitega poučevanja. Že sedaj uporabljamo notranjo diferenciacijo pri različnih predmetih od razredne stopnje dalje. Najdemo jo v kombinaci- Nadaljevanje s 6. strani darila državna^ in kasneje družbena podjeta. Čeprav je bil Kamnik konec osemdesetih (takrat sem se preselil v to mesto) trgov-sko popolnoma zaostal, se je konjunktura trgovskih lokalov v mestu zaradi njihove redkosti ohranila skoraj do devetdesetih let. Odpiranje zasebnih trgovin na obrobju in izgradnja trgovskih in gostinskih lokalov na obvoznici in Duplici je prvo zarezalo v promet uspavanih poslovodij v mestu. Ko je v začetku devetdesetih izdihnil še Utok in so se prenehali gospodinjski nakupi zaposlenih ob koncu šihta, je Šutna opustela. Preselitev knjižnice, izgradnja pošte na Bakov-niku in bančne filiale na Duplici so še dodatno zmanjšali frekvenco obiskov v mestu. Zaprtje ulice, kije sovpadalo z omenjenimi dogodki, je številne nesrečne najemnike lokalov pripeljalo do napačnega zaključka, da je upadu njihove prodaje kriva izključno zapora motornega prometa. Potem so se zgradili še lokali nasproti SKG in v »svetilniku«, na koncu pa se je zgodil še Merca-tor. Slednji je z izdelanim tržnim konceptom trgovskim lokalom v mestu, pa tudi širše, zadal še zadnji udarec. Alije tudi poslednji bomo videli, ko se nekoč v Zilovo mojstrovino pod Malim gradom vseli še Špar. Po moji grobi oceni seje površina trgovskih lokalov v kamniškem bazenu v zadnjih desetih letih ob stagnirajočem prebivalstvu z upadajočo kupno močjo najmanj potrojila. Ker je večina lokalov zrasla izven mestnega jedra, je sedaj razmerje 1:3 za mestno obrobje. Natančnipo-datki bi bili zelo zanimivi in vredni analize. Da je prekomerno število lokalov mnogo bolj prepričljiv razlog za usihanje mesta kot odsotnost motornega prometa, so dokaz šteVilni zaprti in nezasedeni lokali po celem mestu in okolici (tudi na Maistrovi, Glavnem trgu, Perovem, Duplici...). Vse to kamniška občinska oblast spregleda in za utišanje tirad trgovcev s Šutne ulici nameni 25 milijonov zapreplasti-lev in ureditev tranzitnega prometa. O sveta preproščina/ Tako poceni se pa velikih strateških napak v obliki stihijskepro- ji skupinske in posamične učne oblike, posebnih nalogah za učence in različnih poteh za premošča-nje učnih težav ali za delo z nadarjenimi učenci. VRSTE DIFERENCIACIJE V devetletni OŠ ima diferenciacija zakonsko osnovo in bo organizirana postopno od notranje k delni zunanji: Prva triacla 1., 2. in 3- razred - Notranja diferenciacija Notranja diferenciacija, ki pomeni različno delo učitelja z učenci znotraj oddelka, poteka od 1. do 3. razreda. Za učenca, ki je bolj sposoben, pripravlja učitelj dodatne naloge, z manj sposobnim več ponavlja, utrjuje snov in išče učencu bolj razumljive poti, da bi napredoval skupaj z ostalimi. Fleksibilna ali prilagodljiva diferenciacija je kombinacija notranje in zunanje diferenciacije. V drugem triletju in še v 7. razredu OŠ se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk. Učenci so večinoma skupaj v istem oddelku. Le pri največ četrtini ur pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku se razidejo in se učijo v različnih skupinah. Nato se spet vrnejo v svoj razred. Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevno- storske politike ne pčpravlja. Na mestu je županova skepsa, da odprtje ne bo bistveno pripomoglo k boljšemu poslovanju lokalov. Še več, jaz si upam trditi, da zagotovo ne. No, kakšen »ta hiter« več bo že stekel po grlu, zlasti, če bodo lokali pokazali prožnost in po sistemu »drive in« servisirali jutranjo kolono, ki bo preklinjala preiočnost križišča ob Ideji. Občinskim gospodarstvenikom in vzpodbujevalcem razvoja starega mestnega jedra bom za primer, kako v zaprtih srednjeveških mestnih jedrih »kom-plicirajo« v evropskih deželah, prišepnil nekaj različnih pristopov k poslovni revitalizaciji, kot so mi jih pripovedovali znanci in lastniki lokalov v urejenih mestnih jedrih manjših mestec v severni Nemčiji, Angliji, Holan-diji in Bretaniji. Reševanje negativne naselitvene in poslovne spirale v starih mestnih jedrih, pa tudi v večjih urbanih sredinah, je namreč strokovno dobro obdelano področje in ne uni-kum Kamnika. Prvi primer temelji na podrobnem popisu vseh lokalov in pridobivanju soglasja lastnikov na zaprtem območju za sodelovanje v projektu obnove in celovite ponudbe. Mesto je za izvedbo projekta najelo tržno agencijo, kije lokalom določila program. Obnovo lokalov sofinancirali lastniki, vodila pa skupina mestnih arhitektov. Hkrati je mesto poskrbelo za ugodne kredite, organiziralo razpis za najem lokalov in financiralo promocijo prenovljene ulice ali trga. Drugi je primer, ko je mesto odkupilo celotno dotrajano četrtjo obnovilo, določilo namembnost lokalov in zgradb in jo na koncu prodalo. Delo so tudi tu opravile razne agencije in moj sogovornik se je pridušal, daje bilo to drago za mesto in za kupce lokalov. Tretji primer je oživitev starega angleškega mesteca, kjer so z izredno restriktivnimi prostorskimi in spomeniškimi predpisi postale novogradnje dvakrat dražje od najdražjih obnov. Vzelo kratkem času jim je uspelo popolnoma poseliti in obnoviti že precej opustelo mestece in ga poslovno razgibati. sti, nivojski pa praviloma na treh ravneh. Delna zunanja diferenciacija v 8. in 9. razredu pa pomeni, da pouk matematike, slovenskega in angleškega jezika vse šolsko ieto poteka v ločenih skupinah. V njih sedijo vrstniki s podobnim znanjem in sposobnostim. Pouk vseh drugih predmetov poteka v matičnem oddelku, kjer so skupaj stalni sošolci. Tretja triada 7., 8. in 9. razred - Delna zunanja diferenciacija: nivojski pouk Zunanja diferenciacija je tista, ki učence že zgodaj loči tudi na zunaj in jih usmeri v različne šole ali med seboj ločene skupine (primer je nekdanja nižja gimnazija). Takšnemu razlikovanju učencev naša pedagoška stroka odločno nasprotuje in zato ni vključena v devetlet-ko. IZBIRA IN MENJAVA UČNE SKUPINE V 7. RAZREDU DE-VETLETKE Učence, ki bodo »preskočili« 6. razred in bodo v jeseni obiskovali 7. razred devetletke, bodo šole do zaključka pouka v 5. razredu, obvestile o tem, pri katerih predmetih se bo izvajal pouk v učnih skupinah v prihodnjem šolskem letu ter jih seznanile z načinom vključevanja v učne skupine. Kot je bilo že zgoraj omenjeno se flek- Vsem projektom je skupno, da skušajo preseči«sindrom razbitih oken«, ki depresivno deluje na vrednost vseh nepremičnin v okolici in sproži negativno spiralo. Zato mestna oblast aktivno posega v lastniška in ekonomska razmerja v zvezi z nepremičninami, bivanjem in poslovanjem. Odprtje Šutne in prometna ureditev Kamnika Edini argument, ki vzdrži kritično presojo je, da bi bi z odprtjem Šutne omilili jutranje prometne zamaške na Cankarjevi in Maistrovi pred vključitvijo na obvoznico. Propustnost bi se povečala za toliko kot to dopušča križišče pri Ideji. Vsekakor je pričakovali kolono vsaj do [polovice Šutne. Na popoldanske zamaške odprtje ne bi imelo vpliva in problem prometa po bližnjici čez Trg svobode bo ostal. Ob jutranjem tranzitnem prometu se bo sibilna diferenciacija izvaja najmanj pri enem in največ pri treh predmetih. Skupno število ur predmeta, ki se izvajajo v učnih skupinah, ne sme preseči četrtine letnega števila ur tega predmeta. Učenec se za učno skupino odloči po posvetovanju s starši in učitelji. Učno skupino lahko učenec zamenja kadarkoli med šolskim letom po posvetu s starši in učitelji. NTVOJSKI POUK V 8. IN 9. RAZREDU Do zaključka 7. razreda devetletke pa bodo šole obvestile učence in njihove starše o nivojskem pouku, ki se bo izvajal v 8. in 9- razredu in sicer bodo predstavile: - standarde posameznih ravni zahtevnosti, - načine ocenjevanja, - možnosti učenca, da se pri različnih predmetih odloči za različne ravni zahtevnosti in - možnosti prehajanja med ravnmi zahtevnosti. Za ocenjevanje znanja pri predmetih matematika, slovenski in angleški jezik v 8. in 9. razredu, učitelj med šolskim letom uporablja 10-stopenjsko lestvico (od 1 do 10 točk), na koncu leta pa pretvori točke v ocene, in sicer na ocenjevalni lestvici od 1 do 5. Ocenjevanje znjmja na točkovni lestvici poteka takole: - če učenec doseže standarde znanja na 1. ravni, dobi največ 6 točk, - če učenec doseže standarde znanja na 2. ravni, dobi največ 8 točk, - če učenec doseže standarde zna- zlasti v Samčevem prehodu bistveno poslabšala prometna varnost otrok na poti v šolo. Občinske svetnike pozivam, da še enkrat razmislijo o koristih in ciljih, kijih zasledujejo z odprtjem Šutne. Če na staro mestno jedro pogledajo kot na vrednoto ohranjanja tradicije imenitnega cehovskega ambien-ta, naj ga ne posiljujejo z motornim tranzitom, ki ta prostor degradira in uničuje, ampak razmislijo o tistih ukrepih, ki bodo bivanje v njem delali bolj prijazno, obraz mesta pa lepši. Na vas je odgovornost, da ohranite mestni prostor, saj so »purgerji« svojo politično in ekonomsko moč že davno izgubili. S svojo meščansko tradicijo in korporacijo, ki so jo v zamero okoličanov svoj čas ljubosumno zamejili med Graben in Šutno pa so nam ustvarili kulturen ambient, ki si zasluži preživetje. STOJ AN HERGOUTH Šutna 24, Kamnik nja na 3. ravni, dobi največ 10 točk. Točkovna lestvica ni zaprta ne navzdol in ne navzgor. To pomeni, da učenec lahko dobi več oz. manj točk izven ravni zahtevnosti, kar je podlaga za posvet o prehodu na višjo oziroma nižjo raven zahtevnosti. Učenec v 8. in 9. razredu prehaja med ravnmi zahtevnosti ob zaključku ocenjevalnih obdobij po posvetu z učitelji, starši in šolsko svetovalno službo. Pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, učitelj ob koncu leta oblikuje oceno v točkah. Pri tem oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in upošteva točke, ki jih je učenec prejel med šolskim letom. Učitelj oceno v točkah nato pre- tvori v zaključno številčno oceno na naslednji način: Točke Ocena 1 1 2,3,4 2 5,6, 3 7,8 4 9,10 5 Kljub nasprotnikom in zagovornikom diferenciacije upamo, da bo občasno ločevanje učencev po njihovem znanju in nagnjenjih (učenci se bodo ločevali tudi pri izbirnih predmetih) pomagalo spreminjati koncept osnovne šole, da bo bolj po meri posameznega učenca in ne več po enakem kopitu za vse. Se nadaljuje Joj, kako je bila letošnja zima radodarna s snegom, bi lahko pomislili, ko smo se dolgo izogibali zaledenelim kupom umazanega snega na Šu t ni vse do konca prejšnjega tedna. Celo pustni sprevod s številnimi maška-rami, spremljevalci in gledalci seje moral »boriti« z ledeno oviro, ki je botrovala marsikateremu zdrsu in slabi volji. Pust je spraševal po odgovornih za čiščenje Šutne, ki v zadnjem času res ne more biti v ponos sicer lepemu Kamniku. VERA MEJAČ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 KAMNIK tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 018319831 E-mail: oi.kamnik@iskd.si 12. marec - 6. a ori12003 Galerija Veronika, Kamnik Razstava UMETNIKI ZA KARITAS Prodajna razstava del slikarjev, ki so sodelovali na osmi likovni koloniji na Sinjem vrhu v avgustu 2002. Galerija Veronika, Kamnik, je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstop prost! Petek. 14. marec, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik DŽEZINFEKCIJA Zlatko Kaučič, bobni, Emanuele Cisi, saksofon, Nicola Mure-su, akustični bas Vstopnina: 1.000 SIT, 800 SIT (dijaki, študentje) Petek. 21. marec, ob 17.30 Prireditveni prostor za Kavarno Veronika POZDRAV POMLADI Prvo Slovensko pevsko društvo Lira z gosti. so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 e-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Ponedeljek. 24. marec, ob 19. uri, v dvorani MKK: Predstavitev knjige Vide Žabot Križ ga prsih in klepet z avtorico. Sreda. 9. aoril. ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: TURČIJA. Predavala bosta Bojan Težak in Iztok Pavlic. Sreda. 23. aoril. ob 19.30. v dvorani MKK: Potopisno predavanje: PRAGA in ČEŠKA ZDRAVILIŠČA. Predavala bo Mojca Grzinčič DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www.domkulture.org: e-mail: info@domkulture.org četrtek. 13. marec, ob 17. uri Gledališče Labirint METULJČEK IN METULJČICA lutkovna predstava za otroke abonma Otroški in izven vstopnina 700/300 SIT sobota. 15. marec, ob 20. uri Gledališka skupina Samorog HALŠTAT za abonma Mladinski in izven komedija-PREMIERA!!! vstopnina 1200/900 SIT nedelia. 16. marec, ob 19. uri Cankarjev dom Ljubljana SPET SKUPAJ velika uspešnica, naslednica OB LETU OSOREJ za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500/1500 SIT petek. 21. marec, ob 20. uri Koncert Orkestra slovenske policije za izven sobota. 22. marec, ob 10. uri Lucija Cirovič in Gledališče iz desnega žepka ČUDOVITE PRIGODE BARONA MUNCHHAUSNA predstava za otroke vstopnina 700/300 SIT nedelia. 23. marec, ob 16. uri PROSLAVA MATERINSKEGA DNE za izven - vstopnine ni! sobota. 28. marec, gto 19. uri PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Andrej Rozman - Roza SIMPLOZIJ Kabaret za staro in mlado Vstopnine ni! Predstavo podarja Občina Kamnik Druga triada 4., 5. in 6. razred - Fleksibilna diferenciacija: temeljni in nivojski pouk NORČAVI PUST PREGANJAL ZIMO Vesel in norčavi Pust, ki preganja zimo in zle duhove ter se veseli pomladi in novega življenja, se tudi letos ni mogel izogniti našim krajem. Kamorkoli je prišel, so mu pripravili dobrodošel sprejem. Posebej veselo pa je bilo na pustni torek po kamniških ulicah, ko so številne pustne maske - klovni, princeske, kraljične, pikapolonice, miške, mucke, Pike Nogavičke, čarovnice in čarovniki, enote Nata, telebajski... uživale v že tradicionalnem pustnem sprevodu. Kamniški godbeniki, ki so si seveda za ta dan nadeli maske, in kamniške mažoretke so popeljali množico pustnih šem z Glavnega trga do športne dvorane, kjer so se poveselili ob pustnem rajanju in norčavostih, ki se jih lahko privoščijo le ta dan v letu. Če obisk pustnih šem in njihovo obdarovanje res prinaša srečo in dobro letino, bomo imeli v letošnjem letu oboje v izobilju. VERA MEJAČ Učence 2. h in 2.c. razreda osnovne šole ZUIM Kamnik, ki so si nadeli popolno pustno opravo, so na dopoldansko potepanje po mestu na pustni torek popeljale Mojca, Lidija, Alenka in Sabina. Tudi maškare so aktualne - Nato sekcija. Prikupno princesko smo opazili v banki, kjer je izpolnjevala obrazce za dvig cekinov. Kar celo družinico tigrov smo opazili na Šutni. Pustni sprevod po Kamniku so tudi letos popeljali kamniški godbeniki - tokrat z »novimi« člani in članicami. Daje pustni torek resnično namenjen maskam in norčavostim so potrjevale številne maske, ki so preganjale zimo. Male maškarce iz vrtca Tinkara so obiskale Mercator center Kamnik. PUST V SREDNJI VASI JU-HU-HU, maškare so tu, je že leto napisano na vabilih Kulturnega društva Srednja vas, avtorice Zdenke Klančnik. Člani tega društva jih sami raznosijo po hišah krajevne skupnosti. Posebno so pozorni, da ne pozabijo na domove, kjer so doma mlajši otroci. In tako je bilo tudi letos, ko so zopet organizirali sprevod manjših maškaric ob spremstvu njihovih staršev. Zaradi njihove varnosti letos sprevod ni potekal po glavni cesti, ampak okrog kulturnega doma, sledilo pa je rajanje v dvorani, kjer so vse maš-karice in njihove spremljevalce čakali pustni krofi in druge dobrote. Seveda pa je bilo tudi nekaj nujnega za starejše maškare. Bilo je zelo veselo in živahno, še posebno, ko se je pričelo tekmovanje za nagrade, ki smo jih pripravili s pomočjo sponzorja Francija Kališnika iz Potoka. Bilo je veliko plesa, petja in veselja, pri čemer nam že vsa tri leta brezplačno pomagal glasbenik Danilo Poljanšek. Vidno zadovoljne in malo utrujene majhne maškarice so njihove mame po nekaj urah rajanja odpeljale domov. Starejše maškare pa so s pustovanjem nadaljevale še malo v noč, kajti dobrote, ki so jih pridne gospodinje pripravile za ta dan, je bilo treba pojesti in seveda s kakšno dobro kapljico zaliti, navsezadnje je naslednji dan vendarle dan posta, ko se moramo vsem dobrotam odreči. ' Otroci se že veselijo naslednjega pusta, ko se bodo zopet zbrali in se za en dan spremenili v mravljico, rožico, klovna, pirncesko... JOŽI Spomladanski sprehodi in romanja Prijetna sprehajalna in romarska pot, ki zahteva dobro uro zmerne hoje do svetega Primoža na nadmorski višini 842 metrov, bo te dni še posebej zaživela. Obisk maše ob 10. uri ali zgolj prijeten sprehod sta tudi priložnost za družinska in prijateljska srečanja, zato so romanja, imenovana kar »primoške«, vselej dobro obiskana. Zvonovi na sv. Primožu bodo vabili ob nedeljah, 23. in 30. marca, 6. aprila in 4. maja, pa tudi v četrtek, 1. maja. Pohodniki v slabem vremenu dobijo zavetje v romarski sobi mežnarije ob ognju iz odprtega ognjišča v črni kuhinji. Dobi se tudi čaj. Zanimiv, tudi tradicionalni pohod, ob praznikih žensk, petnajsti po vrsti, bo to nedeljo, lo. marca, z naslovom »Po nagelj na Limbarsko goro«. Kulturni program se bo na čudoviti razgledni vzpetini nad Moravčami pričel ob 10. uri. Maše v tamkajšnji cerkvi sv. Valentina bodo vse nedelje v maju ob 16. uri, nabin-koštno nedeljo, 8. junija, ob 10. in 16. uri, 9- junija in v nedeljo, 22. junija, ob 16. uri ter v nedeljo, 7. septembra, ob 10. uri. VERA MEJAČ Kamniški OBČAN KULTURA 13. marca 2003 Iz Budnarjeve muzejske hiše IVINO PRAZNOVANJE S SOSEDI IN VAŠČANI PALOVČ Budnarjeva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah že peto leto razveseljuje ljubitelje kulturne dediščine s številnimi zanimivimi razstavami, prikazi običajev in izdelovanjem raznih narodopisnih predmetov. Srečanja vselej polepšajo ljudski umetniki z recitacijami, glasbo in pesmijo. V to znamenito hišo številni redni obiskovalci radi zahajajo, mnogi pridejo tudi peš iz Kamnika. Na pragu jih ljubeznivo, s prisrčnim nasmehom, objema in iskreno srečo in ponos na Ivo, ki jo ima za drugo mamo, saj jo prav tako toplo sprejema na njenem domu kot jo je sprejemala mama. Zbrane pod boh-kovim kotom in okrog tople krušne peči je slavljenka Iva ganjena nagovorila. Odprtih rok, kot bi hotela vse ljubeče objeti, in solznih oči jim je iskreno priznala, kako jo je osrečilo vsako njihovo trkanje na vrata Budnarjeve hiše, ker so nehote potrkali tudi na vrata njenega srca. Prinesli so do- Slavljenka Iva je zbranim ljubeče podajala svoje misli o domu, o vrednotah ohranjanja stavbne dediščine na vasi in o obnovi odnosov med ljudmi. pozdravlja upraviteljiefi te hiše Iva Šubelj Kramar, ki poleg vse druge organizacije poskrbi še za pristno domačo postrežbo. Z njenega obraza lahko vsak razbere veselje in predanost, ko seznanja obiskovalce z našo bogato etnografsko preteklostjo. Njeno življenje je že več kot štiri leta usmerjeno v delo in prizadevanja za zanimiva dogajanja na Budnarjevini. Skratka, živi s to hišo-, pa tudi z okoliškimi ljudmi. V to smo se prepričali, ko je v nedeljo, 23. februarja, v Bud-narjevi hiši Iva Šubelj praznovala 50. rojstni dan. Ze dolgo je načrtovala, da bo v to hišo ob slavju abrahama povabila vse sosede in vaščane. Ko jih je s tem namenom osebno obiskala po hišah, ji je najbližja in najstarejša soseda 84-let-na Angela Brleč, ki ji je za praznik sama narisala rože, dejala: »Vidiš, tako je prav, tudi če je kaj narobe, se ob takih prilikah pogliha«. Ivinemu prijaznemu vabilu so se radi odzvali vsi sosedje in vaščani, pa tudi Budnarjeva Mici, ki se je pred.89 leti rodila v tej hiši. Ivi je zaželela vsaj toliko let, kot jih je sama doživela, izrazila je mača darila, a Ivi je bilo največje darilo polna hiša prijaznih, delavnih sosedov in vaš-čanov. Ob domačih dobrotah so družno prepevali, se šalili, zaplesali ob glasbi Angelce in Jožeta Jagodica ter sosedove Anice Brleč, ki je pri 19-ih letih spretna na svoji harmoniki. Med prijateljskim pomenkovanjem je Iva spomnila tudi na vrednote ohranjanja stavbne dediščine na vasi in obnovi odnosov med ljudmi. Po dobrih štirih leta dela v tem kraju, kjer se je na vsakem koraku srečevala s prijaznimi ljudmi, se je v njej oblikovalo dokončno mnenje, da je potrebno nadaljevati z delom. Njene lepe besede o pomenu »doma« se dotaknejo slehernega srca, saj pravi, da je dom prebivališče, ki daje toplo in varno zavetje družini in je celo življenje središče našega bivanja. Dom mora biti kraj udobja, kjer se dobro počutimo. »In če ti je drugi dom Budnarjeva muzejska hiša, ga moraš sprejeti in delovati tako, kot so si dom uredili njeni predniki. Skromna, prijazna in topla je hiša, ko te sprejme, te nehote objame in te popelje v desetletja nazaj«, je med drugim na glas razmišljala Iva in nadaljevala s pogovori o načrtih na vasi. Zbrani so pozorno sledili vsaki njeni spodbudni besedi in obljubili, da bo prav kmalu zagorela ogljarska kopa in ker je po- VBudnarjevi hiši so se ob upraviteljici Ivi zbrali vsi sosedje in vaščani. Skupaj so kovali smele načrte in se poVeselili ob harmoniki domačinke Anice Brleč. 89-letna Budnarjeva Mici je v svojem rojstnem domu živahno zaplesala s sosedom s Palovč Tomažem Repenškom. Jaka, Miki, Danijel, Matej, Mateja, Ema, Haris, Anja in Sara v spremstvu Nejke, Svetlane, Andreje in Sandija skupaj z gostiteljico Ivo Šubelj pred Budnarjeva muzejsko hišo na pustni torek. mlad pred durmi, bodo vsak čas zasadili novo drevje in zelišča, speljali pešpot, obudili praznik češenj in še marsikaj. Ideja o vzorčni obnovi vasi v celoti rojeva prve sadove in Iva Šubelj je trdno prepričana, da bo ta pomlad obilno rodila in da bo zato tudi žetev temu primerna. Sodelovanje z učenci ZUIM Kamnik Učenci 5.a in 5b OŠ ZUIM Kamnik so ob pomoči Nejke izdelali papirnate lutke in slike maškar, s katerimi je bila v pustnem času okrašena Budnarjeva muzejska hiša. V zahvalo za trud jih je upraviteljica Iva Šubelj na pustni torek povabila v Budnarjevo hišo in jih pogostila s slastnimi krofi in čajem, še prej pa jim je predstavila znamenito hišo s črno kuhinjo. Otroci so bili prepričljivo našemljeni v klov- na, čarovnico, vesolj ko, zdravnico, profesorja, ženina. Bili so radoživi in prisrčni kot je prisrčna Budnarjeva hiša in njena upraviteljica. Razstava Anke Volgemut in Alenke Podobnik V nedeljo, 9. marca, je bila ob dnevu žena -v Budnarci krajša slovesnost ■ ob odprtju razstave sester Anke Volgemut in Alenke Podobnik iz Kamnika. Silva Kosec iz Radomelj je zaigrala na kitaro in prepevala ljudske pesmi. Anka razstavlja uporabno in dekorativno keramiko, Alenka pa kipe v žgani glini, hi bronu. Razstava bo na ogled ob nedeljah do vključno 30. marca od 14. ure do mraka. Anka Volgemut je pred šestimi leti začela obiskovati tečaje lončarstva pri mentorici Dubravki Urban. Prav kmalu je svoja dela predstavila tudi na skupni razstavi na temo »velika forma«, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, v Galeriji Ptuj na Ptuju in v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Pri mentorju Urbanu Magušarju se je usposabljala v obdelavi gline na lončarskem vretenu. Vendar pa ji veliko ljubezen predstavlja predvsem keramika v raziskovanju oblik, tako glazur kot oksidov. Veliko bližja ji je uporabna keramika, čeprav ji predstavlja izziv tudi dekorativna keramika. Zanima jo tudi kiparstvo, saj trenutno obiskuje tečaj kiparstva pri Evi Lenassi. Alenka Podobnik je naklonjena slikarstvu in kiparstvu. Njeni začetki so bili zelo plašni, a njena želja in dolgoletno delo sta ji prinesla veliko samozavest. Pri tem so ji pomagali mentorji: prof. Du- Sestri Alenka Podobnik in Anka Volgemut v Budnarjevi hiši šan Tršar, kjer se je izpopolnjevala v kiparstvu, pri Zma-gu Modicu in Tonetu Račkem si je pridobila znanje risanja in slikarstva. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v Kamniku, na Pokljuki, v Kopru, Izoli, Velenju, Mengšu. Imela je tudi samostojno razstavo v Medvodah in v Cerknici. V tem letu je uspešno razstavila svoje delo - kip pisateljice Virginie Woolf v Londonu, ki je bil sprejet v zasebno zbirko v Angliji. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ Otroci so bili ponosni, da so njihovi izdelki v pustnem času krasili že tako lepo in znamenito notranjost starodavne hiše. Z zanimanjem so prisluhnili Ivini razlagi o zgodovini te hiše. Ob tisti uri, ko sem najbolj sam... Spominu kamniškega rojaka, pesnika, prevajalca, kritika in urednika Frana Albrehta je bil posvečen tudi lite-rarno-glasbeni recital v Galeriji Veronika v soboto, 22. februarja. Recital žive besede in glasbene govorice je pomenil dodaten prispevek k pričevanjem o življenju in delu Frana Albrehta, zbranim v okviru spominske razstave ob 40. obletnici njegove smrti z naslovom Od daleč sem te sanjalkije bila v prostorih Galerije Veronika na ogled do 2. marca. Albrehtovo poezijo sta ob čudoviti glasbi Lada Jakše recitirala Zvone Hribar in Tone Ftičar. VERA MEJAČ Nevlje imajo možnosti za večji turistični utrip Postaviti mamuta v naravni velikosti V petek, 14. marca, bo preteklo 65 let, ko so med regulacijo Nevljice delavci našli skoraj popolnoma ohranjeno mamutovo okostje. Zdaj stoji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Uredništvo se je odločilo za pričujoč ponatis originalnega poročila o dogodku, ki je bilo objavljeno dva dni po odkritju v takratnem slovenskem časniku Jutro. Članek smo dobili pri rezbarju Alešu Slugi na Žalah. Je zapuščina njegovega dedka Jožeta Sluge, nekdanjega ravnatelja kamniške gimnazije. Kronist je v Jutru podrobno opisal potek najdbe in navaja, kateri pomembni Kamničani so bili zaslužni za strokovno izkopavanje. Eden pomembnih je bil dr. Niko Sadnikar, ki mu je danes preko 87 let. V zvezi s tem dogodkom nam je povedal, da je dal ob 50-letni-ci najdbe pobudo za postavitev table na kraju najdbe. Zdaj predlaga, da naj bi v Nevljah čimprej postavili plastičnega mamuta v naravni velikosti. Originalne kosti naj bi odlili v plastiko in odlitek postavili v Nevljah. To bi bila enkratna turistična zanimivost, ki bi kraju prinašala tudi pomemben dohodek. FRANČEK ŠTEFANEC i Mamut je bil najden v Nevljah pred 65 leti med kopanjem temeljev za most, ki ga vidimo na posnetku. Turistično društvo Kamnik je dalo na kraju najdbe v Nevljah pred 15 leti postaviti to tablo. Idejo je dal Kamničan dr. Niko Sadnikar. Narejena pa je po predlogi ljubljanskega prirodoslovnega muzeja. MESEC KULTURE V MEKINJAH Mekinje se poleg naravnih danosti lahko pohvalijo z izredno visokim nivojem kulture in zelo bogato kulturno dejavnostjo. To se vsako leto še posebej odraža v mesecu februarju, ko Slovenci obeležujemo svoj kulturni praznik. Športno kulturno društvo Mekinje ob tej priložnosti vsako leto pripravi odmevno prireditev, kateri obvezno sledi tudi razstava. Doslej smo predstavljali izključno krajane Mekinj, letos pa smo pogledali tudi izza meja našega prelepega kraja in v naš hram kulture povabili tudi goste iz bližnje okolice. 15. februar, dan po prazniku ljubezni, smo izbrali za predstavitev glasbene skupine in dveh razstavljalcev - rokodelcev. Rdeča nit kulturne- lz časnika lutro 16. marca leta 1938 Okostje orjaškega mamuta izkopano v Nevljici pri Kamniku Edinstvena najdba v Srednji Evropi ■ Naši raziskovalci na delu v zemlji kar se mu je zdelo da bo skala. Nazadnje se je odločil, da skalo odkoplje, pa mu je kramp spravil čelado, ki je nekoč krasila glavo kakšnega uglednega keltskega vojščaka, in še nekaj kosov sulice na dan. Brez dvoma je ta čudoviti košček naše zemlje na pragu Kamniških planin vreden, da ga uvrstimo mednaše zgodovinsko najpomembnejše kraje. Najdba mamuta bo Kamniku in Ne-vljam to mesto vsekakor še bolj utrdila. Pri regulaciji Nevljice Nedavno je banovina ustregla stari želji domačinov in pripomogla, da so začeli Nevljico pod Nevljami regulirati. Struga je delala pod cerkvijo izredno oster ovinek, pa je voda zlasti ob večjih nalivih zastajala, izpodžirala bregove in zalivala travnike in njive. Odločili so se, da vijugo odpravijo z ravno urezanim prekopom od zavoja do zavoja. V ta namen je bilo treba odkopati precejšnjo količino zemlje, in ko so zasekali v globino se je sestav zemeljske površine prikazal v štirih zaporednih plasten. Druga za drugo se vrstijo od zgoraj navzdol črna plast humusa, mrtvica, gramozna plast in pa ilovica, ki je na tem kraju izredno gosta, temna in globoka. Ko so včeraj delavci začeli kakšnih 150 metrov od cerkve kopati jamo za temelje novega betonskega mostu, je eden izmed njih popoldne naletel v ilovici, kakšen poltretji meter pod površino, na trd predmet, ki se mu je izprva zdel podoben polenu. A ko ga je izgrebel in je s krampom še enkrat udaril po njem, se mu je stvar razletela in v rokah sta mu ostala dva velika kosa, ki sta bila na notranji strani - kljub temni, zogleneli barvi - močno podobna kosti. Poslali so kose inšpektorju Sadnikarju, lastniku sloveče muzejske zbirke in odličnemu poznavalcu starin, ki je ugotovil, da gre najbrž za stegnico ogromne pradavne živali. Brž se je odpravil na kraj najdbe in ker so delavci medtem odkrili še nekaj drugih podobnih kosov, je spoznal, da gre za okostje mamuta, predpotop-nega giganta, za katerim doslej v srednji Evropi še ni bilo sledu. Blizu 30.000 let v grobu Odkopavanja se je zdaj lotila dvojica mladih kamniških inteligen-tov, aka. slikar Stane Cuderman in cand. med. Niko Sadnikar, ki jima je pomagal še slušatelj prava, mladi Cerer. Za stvar se je pozanimal tudi sreski načelnik Maraž, ki je takoj senzacijo sporočil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Razume se, da se je glas o znameniti najdbi jadrno raznesel po vsej okolici in radovedni Kamničani so danes neprestano romali proti Nevljam, da si od blizu ogledajo kosti svojega davnega soseda. Kosti so se kopačem v resnici druga za drugo kar luščile iz zemlje. V ilovici je bilo okostje kakor zabetonirano, a gosta, nepro-dušna plast ga je obenem do neke mere konservirala. Prav gotovo skelet ne bi bil tako dobro ohranjen, če bi bil mamut obtičal v kakšni lažji, redkejši plasti. Saj nam pripoveduje verjetnostni račun, da je moralo ogrodje ležati v zemlji kakšnih 10.000 do 30.000 let, zakaj za tolikšno dobo pred nami so utegnili mamuti hoditi okrog današnjega Kamnika. Lega posameznih kosov, ki so jih še včeraj in danes dopoldne našli, daje slutiti že precej točne obrise celotnega okostja. Škoda je samo, da je delavec, ki je menil, da ima staro hrastovo poleno v rokah, razbil eno stegnico in je s krampom polomil tudi nekaj reber. Stegnica tehta 13 kg in je dolga nad en meter, na konceh je popolnoma zoglenela. Pa tudi ostale kosti, ki so jih še odkopali, mmmmmsmmmmmmmm Okostje takozvanega elephas primigenius Kamnik, 15. marca. Kamnik in njega prelepa okolica, ki sta že od nekdaj privlačila na tisoče turistov od blizu in daleč, sta včeraj obogatela za atrakcijo, za katero ju bo po pravici zavidala Evropa. V kanalu Nevljice, ki jo pravkar regulirajo ob znanem ovinku pod neveljsko cerkvijo, so delavci včeraj popoldne s krampi in lopatami naleteli na okostje ene največjih, najbolj slovečih predpotopnih zverin, na ogromnega mamuta. Stara najdišča O dolini Nevljice pripoveduje ljudski glas, da je bila v davnini obširno jezero, katerega valovi so na robu Kamnika butali na obrežje, ki so ga tvorili današnji Stari grad, Mali grad in Žale, v Nevijah pa je segalo do kraja, kjer stoji danes župna cerkev sv. Jurija. Cela vrsta zgodovinskih spominov in dokumentov je do današnjih dni pričala o tem jezeru, a vsa zadeva se je malovernim vendarle zdela samo bajka. Še Valvazor je v svoji znameniti »Časti vojvodine kranjske« Nevlje zapisal kot »St. Georg am See«, a v skali pod cerkvijo so bili še v novejšem času pritrjeni kovinski obroči, na katerih so pradavni prebivalci kotline privezovali svoje čolne. V spomin na veliki čas, ko je jezero prevrtalo hrib na kraju današnje Šutne, se še dandanes v Nevljah vsak dan ob treh popoldne oglaša farni zvon v zahvalo bogu, ki je dal, da se je voda odtekla, in kmetu naklonil lep kos plodnega polja. A ko že govorimo o teh davnih znamenitih časih naj pristavimo, da sta bila Kamnik in njegova okolica po vsej priliki tudi v novejši dobi vsekakor pomembno torišče zgodovine. Tako je npr. posestnik Kregar iz Nevelj pred kakšnimi štirimi leti našel na njivi blizu cerkve bronasto čelado iz halstattske dobe. Kadarkoli je oral, vsakokrat je na enem kraju zadel s plugom na nekajt rdega Oh, spet ta dohodnina 31. marec se približuje in z njim tudi rok za oddajo dohodninske napovedi. Katere so poglavitne informacije, ki jih mora vedeti dijak oziroma študent, kisi del svoje žepnine pridno služi z delom preko e-Študentskega Servisa? Znanje letni neobdavčeni limit za delo preko študentskih servisov za leto 2002, ki znaša 1,600.965 SIT. Vsi člani e-Študentskega Servisa so že prejeli obvestila s podatki o njihovih zaslužkih za preteklo leto. Dohodninske napovedi ne oddajo in dohodnine ne plačajo dijaki in študentje, ki v letu 2002 z delom preko študentskih servisov niso presegli zneska 1,440.868 SIT. Dohodninsko napoved oddajo vendar dohodnine ne plačajo dijaki in študentje, ki so v lanskem letu z delom preko študentskih servisov prejeli od 1,440.869 SIT do 1,600.965 SIT. Dohodninsko napoved oddajo in dohodnino plačajo' dijaki in študentje, ki so v letu 2002 z delom preko študentskih servisov prejeli več kot 1,600.965 SIT. Oddaja davčne napovedi je za dijake in študente eno od manj prijetnih opravil. Zato tudi letos na e-Študentskem Servisu vsem našim članom svetujemo na brezplačni telefonski številki 080 12 04. Naši svetovalci vsak dan od 9. do 15. ve dijakom in študentom svetujejo o: • višini letnega limita, • roku oddaje davčne napovedi, • normiranih stroških, • pravilni izpolnitvi dohodninskih obrazcev, • vseh nejasnostih pri oddaji dohodninske napovedi. Vse podrobne informacije so na voljo tudi na našem spletnem naslovu www.studentski.servis.com. e-Študentski Servis Kamnik Ljubljana, Domžale, Kamnik, Litija, Zagorje, Sevnica ga programa je bil glasbeni krožek OS Stranje pod mentorstvom prof. Karle Urh, ki je predstavil celo paleto najrazličnejših melodij - od slovenskih ljudskih do južnoameriških in disco ritmov. Učenci igrajo predvsem na inštrumente Orffovega instrumentarija (ksilofon, metalofon, zvončki, tamburin, triangel, klaves, bongo bobni, blok flavte.) S programom ljudskih pesmi pa so se udeležili državne revije v Rogaški Slatini. Strokovna komisija je skupino uvrstila v sam slovenski vrh in ji podelila zlato priznanje. O resnični kakovosti mladih glasbenikov smo se prepričali tudi v Mekinjah! Prvi razstavljalec, g. Klemen Matjaž iz Stahovice je na ogled postavil zajetno zbirko svojih nenavadnih eksponatov: iz drevesnih korenin je z ročno obdelavo ustvaril najrazličnejše živalske in človeške like in mnoge domiselne in nenavadne figure. Skoraj že 70-letnik, navdušen obiskovalec muzejev in zbiralec starin, ki je v svojem življenju doživel že marsikaj, je s pomočjo Športno kulturnega društva Mekinje izdal priložnostno zloženko. V njej je -tako kot v kratkem klepetu s povezovalko prireditve, o svojem delu povedal naslednje: Veliko časa preživim z naravo, saj mi ravno ona nudi surovino za vrsto umetnosti s katero se ukvarjam. Obdelava je popolnoma ročna in zato tudi zamudna, kar me ne moti, saj delam z ljubeznijo. Velika ljubezen do umetnosti, še boli pa do kulture, je lastnost tudi drugega gosta, ki sem ga moderatorka Irena Kališnik po igralsko povabila na oder. Andrej Balantič, glavni igralec veseloigre Kam iz zadreg, se mi je kot moj odrski očka, že dodobra vajen nastopov pred publiko, živahno in v čisto svojem slogu pridružil pri klepetu. Razigrano sva poklepetala o njegovem življenju, delu, ročno izdelanih urah, ki jih je ob tej priložnosti postavil na ogled, za obiskovalce pa je bil najbolj zanimiv klepet o začetkih njegove ljubiteljske igralske kariere ter razkritje nekaterih igralskih skrivnosti, s katerimi je dodobra navdušil in nasmejal vse obiskovalce. Za piko na i je tudi ta večer odigral nekaj nadvse zabavnih monologov. Bil je večer prijetnega druženja s pridihom kulture, zelo okusno pripravljena razstava pa je tudi še naslednji dan privabila kar nekaj navdušencev. Mekinje so znane tudi po zelo dejavni gledališki skupini, ki v goste pripelje mnoge kolege iz raznih krajev naše domovine: 22. februarja so gostovali gledališčniki iz Šentvida, 8. 3. z igro Afera pouhn kufr gostuje skupina iz Am-brusa, do konca sezone pa bomo zagotovo še ponudili zabavo našemu' občinstvu. Domači gledališčniki smo tudi letos že štirikrat gostovali, med drugim tudi v Tunjicah in Grobljah, 21. marca pa smeha željne vabimo v kulturni dom Šmartno, kjer bomo že enaindvajsetič uprizorili veseloigro Kam iz zadreg! IRENA KALIŠNIK S3J - *»■*» Neveljski velikan na paši so nekatere povsem črne, zoglenele in deloma okamenele. Davi so kopači spravili na dan še nekaj reber, nekaj vretenc in drugo stegnenico, medtem ko je okostje dveh nog, lobanja z okli in pretežni del hrbtenice še v zemlji. Kopači pripovedujejo, da so pri odkopa-vanju posameznih kosov čutili v jami oster duh po trohnobi. Kakor sami razlagajo, je moral to biti vonj po razpadlem mamutovem mesu, ki ga je neprodušna ilovica vsrkala vase in ga ohranila vse do ure, ko so krampi prišli odpirat mamutov grob. Danes popoldne je prispel iz Ljubljane zastopnik Narodnega muzeja, ki je poskrbel, da se bo odkopavanje nadaljevalo pod strokovnim vodstvom. Glavna zanimivost bodočega kamniškega muzeja Najdba mamutovega okostja ob Nevljici pomeni vsekakor senzacionalno odkritje za našo znanost. Kamničane in vobče Slovence bo zanimala predvsem pomembna pridobitev pro domo: S tem okostjem je namreč podan nepobiten dokaz, da je bila dolina Nevljice v pradavnini v resnici jezero. Mamut, ki ga zdaj odkopujejo, je po vsej priliki predaleč zabredel v vodo in obtičal v blatu. Ves znanstveni svet pa bo razgibala ugotovitev, da so mamuti živeli tudi v srednji Evropi- V večji množini so našli doslej njih okostja samo v Sibiriji, kjer so tundre mnogim teh velikanov bile v poslednje domovanje. V Evropi pa je bil odkrit doslej en sam primer: pri Lyonu v južni Franciji so našli proti koncu prejšnjega stoletja skelet, v katerem so razbrali enega izmed sorodnikov neveljskega giganta, ki so ga krstili za elephas meridianilis. Poleg njega sta znana še elephas anti-zuus in elephas primigenius. Zadnji najstarejši, se razlikuje od prvih dveh zlasti po izredno zakrivljenih oklih, dolge pa so te zverine po 8, a široke po 4 metre. Kateri izmed treh vrst pripada neveljski, se ne da govoriti, dokler ne najdejo lobanje in okel. Kamničanom, ki jih je narava tudi sicer založila z najboljšim in najlepšim, bo lahko v resnici marsikdo zaviden, da jim je usoda v neznani preteklosti naklonila še obisk tega neznanskega orjaka. Prav zato pa so se Kamničani tudi prvi mah odločili, da njegovega okostja, ki ga bo mogoče po vsej priliki v celoti rekonstruirati ne dajo iz rok, temveč hočejo, da ostane temelj bodočega kamniškega muzeja, da bo k njim še v poznih časih, ko so pred nami, privabljal trume radovednežev od blizu in daleč. Ustvarjalnice za otroke in odrasle v Matični knjižnici Kamnik z Rosano Kleindienst Premk UMETNIŠKO USTVARJANJE OSVOBAJA, SPODBUJA IN SPROŠČA Človek je ustvarjalno bitje in ima naravno potrebo po ustvarjalnem izražanju. Ko ljudem približamo umetnost, ustvarjanje iri umetniške izdelke, jim ponudimo hrano za dušo in duha. Tako dobijo priložnost, da se bolje spoznajo, se kreativno izrazijo in ozavestijo bogastvo, ki ga nosijo v sebi. Rosana Kleindienst Premk že sedmo leto v naši knjižnici vodi umetniške ustvarjalnice za otroke v Vili Či-ra-Čara in odrasle. Udeleženci njenih ustvarjalnic slikajo na steklo, svilo, keramiko, oblikujejo glino, nepredeno volno in vosek, šivajo, ulivajo, izdelujejo mozaik... V Vili Čira-Ča-ra nastajajo lepi izdelki, na katere so otroci lahko zelo ponosni. Rosana je po poklicu sicer profesorica pedagogike. Preko študija waldorfske predšolske pedagogike je spoznala, kako pomembno je umetniško ustvarjanje za zdrav človekov razvoj. Zato se je vpisala na zasebno šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani, smer keramika in kiparstvo. Da bi spodbudili otroke in odrasle za lastno ustvarjanje, smo pripravili pogovor z Rosano. Saj bi morda ustvarjali in kiparili iz gline ter risali. Vendar je večina ljudi v zadregi, ker mislijo, da niso dovolj dobri. Kaj-ti meniš o tem? Umetnost je skrita v naravi vsakega posameznika in pripada njegovemu življenju. Treba jo je le vedno znova spodbujati in ji dati možnost. To ni le za tiste, ki imajo talent za slikanje, za bodoče poklicne umetnike, to je nujen sestavni del v razvoju vsakega otroka (malega in velikega). Vse premalo se namreč zavedamo učinka, ki ga ima ustvarjanje na človeka, prevečkrat ga merimo le po ustvarjenih izdelkih. Kaj je glavni namen tvojega delovanja? Namen moje dejavnosti je pridobitev žive izkušnje v ustvarjalnem procesu, da odrasli obudijo vero v lastno ustvarjalno moč in razvijejo lastne ' kreativne darove. Hočem doprinesti k razvoju kulture preživljanja prostega časa in razvijanju ustvarjalnosti, kulture čutenja (možnosti spoznavanja in občutenja različnih materialov, predvsem naravnih) in razvijati občutek za lepo. Vodim ustvarjalnice za vse starostne skupine, zato je moja dejavnost prilagojena za predšolske, osnovnošolske otroke, za srednješolsko mladino in odrasle, kamor se lahko vključijo tudi Študentje in upokojenci. Želim prispevati k širitvi kulture ustvarjanja ne le v mestih, ampak tudi po vaseh, kjer imajo na voljo manj ustvarjalnih spodbud. Priložnost vidim v sodelovanju s potujočo knjižnico, ki bi tako poleg knjig v vasi pripeljala tudi možnost ročnega in umetniškega ustvarjanja. Želim tudi sodelovati pri ohranjanju oziroma ponovnem živem vzpostavljanju stika z naravo in kulturno dediščino običajev in praznovanj. Se ti zdi, da otroci lahko zadovoljijo svoje potrebe po ustvarjalnem izražanju v šoli? Vtis je, da umetniško izražanje nima dovolj prostora v kurikulumu. Šolski sistem je še precej mačehovski do umetniških dejavnosti in daje malo možnosti za poglobljeno občutenje, za razvijanje čutov, za osredotočanje na občutenje lepote, harmonije. Tega ne moremo dosegati le v okviru umetniških predmetov, ampak tudi znotraj ostalih predmetov. Ali ima otrok možnost občutiti lepoto števil, besed, rešitev določenih problemov? Ali lahko raziskuje in išče prava razmerja med različnimi kvalitetami ali mora le sprejeti določena ponujena dejstva? Če bi to upoštevali, ne bi potrebovali dodatnih ur za umetniške predmete. Bistvo vidim v tem, da se vsak predmet prepoji z umetnostjo. Kaj pa pomen umetnosti za človeka in njegovo ustvarjalnost - je to nuja, je to zdravo, je to razkošje? Umetnost ni le material (barva, glina...), ni le tehnika (kako nekaj narišemo, naslikamo, oblikujemo...). Vrednost umetnosti in umetniškega delovanja ni le v končnem izdelku, ampak v samem procesu nastajanja, ko je ustvarjalec aktiven, ko išče prava razmerja med barvami, med oblikami, med različnimi nasprotji. To pomaga tudi pri drugih življenjskih izbirah, ko se moramo odločati med različnimi kvalitetami. Od tod pelje pot k vzgoji za vrednote. To pa je tudi eden od temeljev za celosten razvoj osebnosti. Človek je lahko srečen in zdrav, če so zadovoljene njegove materialne in duhovne potrebe. Kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti? V Matični knjižnici Kamnik nudimo pester celoletni program umetniško ročnih dejav- nosti za otroke od 6 do 14 let v okviru Vile Čira Čara, kjer imajo otroci obilo priložnosti za ustvarjanje z rokami, srcem in domišljijo. Otroci se lahko potopijo v svet barv, se čudijo nad novimi kombinacijami, uživajo v gnetenju mehke gline, ki jim polzi med prsti, imajo čast slikati na plemenito svilo, občutijo toplino neprede-ne volne in njene neskončne možnosti oblikovanja, naučijo se lahko različnih ročnih spretnosti (tudi kako sami naredimo filc) in ustvarijo raznolike uporabne in dekorativne predmete. Ob samem ustvarjanju si otroci »mimogrede« razvijajo tudi vztrajnost, potrpežljivost, pogum, si krepijo voljo in to v prijetnem vzdušju, kar jim pomaga v vsakdanjem življenju. Pridružite se nam lahko vsako sredo med 17. do 19. uro v Veronikini sobi v knjižnici. Poleg tega pa imamo mesečne umetniške ustvarjalnice tudi za dijake, študente in odrasle do 100. leta in še čez, če tako nanese (no, doslej najstarejša zagnana ustvarjalka je bila 87-letna dama, ki jo je premamila glina). Trenutno se posvečamo oblikovanju gline, v aprilu pa se posvetimo poslikali svile, pirhom in oblikovanju zajčkov iz filca in nespre-dene volne. V času pred veliko nočjo (petek, 18. april, od 17. do 18.30) bom uprizorila kratko lutkovno predstavo Velikonočni zajček za otroke od 3. do 7. leta potem pa skupaj starši in otroci ustvarimo še vsak svojega velikonočnega zajčka in piščančka, ki gre seveda z mladimi gledalci domov. BREDA PODBREŽNIK V pomlad $ Študentskim * klubom Kamnik www.studentski-klub.com Zima se počasi poslavlja, dogajanje v Študentskem klubu Kamnik pa bo še naprej pestro, zatorej nam ob prvih pomladnih sončnih žarkih ne bo dolgčas. Od zime in snega se bodo najprej poslovili smučarji. 11. marca jo mahnemo čez mejo v Mokrine, 18. marca pa na že vsem dobro znano Roglo in v terme Zreče, kjer te po smučariji čaka še dobrodošla sprostitev in namakanje v termah. Ljubitelji hrane in kuhanja pozor: 11. marca seje začel kuharski tečaj, nuja za tiste, ki vedno naročajo pizzo, kadar mame ni doma. V skupno desetih urah tečaja bodo na jedilniku juhice, testenine, zelenjavne in mesne jedi, za sladkosnede pa bomo spekli še kakšno sladico. Glavno besedo pri izboru jedilnika imajo tečajniki. Čeprav tečaj že poteka, se še vedno lahko prijaviš. Če bo zanimanje dovolj veliko, bomo tečaj ponovili. Cena tečaja znaša 7.000 SIT za klubovce in 9.000 SIT za ostale sladokusce. Nič manj pomembna veščina od kuhanja je javno nastopanje. Ne glede na tvoje osebne in poklicne interese, sposobnosti komunikacije vedno pridejo prav. Namen tečaja retorike je izpiliti sposobnost javnega nastopanja in si utrditi samozavest. Prva stopnja tečaja retorike je že bila izpeljana, v marcu pa bo na vrsti nadaljevalni tečaj, ki se bo začel 27. marca. Cena za klubovce znaša 25.000 SIT. Nadaljuje se tudi cikel koncertov Študent&Muzika, kjer bodo na svoj račun prišli še ljubitelji resne glasbe. Prizorišče koncertov bo še naprej Salon gradu Zaprice. 28. marca ob 20. uri se nam bo predstavil Pihalni kvintet EOL, 5. aprila pa mlada mezzosopranistka Barbara Koželj. V nedeljo, 23. marca, bomo šli v Planico, pogledat zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Če te zanima, kako se bo zaključila sezona za Moravškega orla in ostale naše fante, se nam pridruži. Če si član ŠKK, boš za nedeljski izlet odštel 4000 SIT, sicer pa 5500 SIT. V ceno je poleg prevoza in vstopnice všteta tudi hrana in pijača in seveda standardna popotnica - borovničke. Za dolge večere so kot nalašč potopisna predavanja. Pakistan in Kitajska 12. marca in Kambodža in Vietnam 26. marca, obakrat ob 19.30. Vabljeni v kamniško knjižnico! Nadaljuje se tudi badmintonska liga. 21. marec bo spet veliki dan za ljubitelje badmintona. Na standardnem prizorišču v centru Taubi v Trzinu bo potekal tretji turnir, ki bo štel za pokal lige ŠKK in ŠKD. Kot ponavadi je prijavnina 500 SIT za člane in 2000 SIT za nečlane, prijaviš pa se lahko v prostorih ŠKK in ŠKD. Smučarji, kuharji, žurerji, popotniki in vsi ostali uživači, pokličite (01) 839 73 42 in se nam pridružite. MARKO URH pr-kamnik@studentski-klub.com Patagonija 2003 V torek, 12. februarja seje iz Južne Amerike vrnil Klemen Mali. Tja seje odpravil 6. decembra lani, da bi v skupini Cerro Torre in Fitz Roy preplezal nekaj kvalitetnih smeri. Vendar razmere tega niso dopustile, tako daje s so-plezalcem iz ZDA Chrisom Turianom lahko opravil samo dva poskusa in sicer Fitz Roy, kjer je v smeri Tehuelche, visoki 1300 m in ocenjeni s 5.11, AO, splezal 800 m in pa v smeri Supercanaleta, visoki 1700 m in ocenjeni s VI, v istem hribu, splezal 1000 m. Pri tem je bilo v obeh smereh zelo napeto. Pa naj sam pove, kako je bilo: Končno spet v objemu in zavetju svojih otrok in žene... Kako se že pišejo alpinistične knjige,... sem skoraj umrl.... in potem smo bili tam in smo skoraj umrli....komaj sem prilezel do klina, skoraj bi umrl.... Pod hribe smo prišli 14. decembra 2002. Po dveh tednih zelo slabega vremena smo končno dočakali sončno luknjo. 28. decembra preneseva vso opremo na Passo del Cuad-rado. Odločitev je padla: Tehuelche v enem dnevu, meni se zdi ideja nora, ampak možna, OK v enem dnevu. Na Silvestrovo odideva na Passo del Cuadrado, kjer pre-spiva v šotoru. Dan je zelo vroč, tako, da nama topi led in sneg v spodnjem delu smeri. Prvi dan v letu vstaneva ob drugi uri Klemen med počitkom v smeri Tehuelche v Fitz Royu zjuraj in si pripraviva pijačo. Nato se spustiva v divjo in prekrasno dolino, na ledenik Pol-lone. Ob sedmi uri zjuraj sva pri vstopu. Prekladanje opreme in mencanje v toplih čevljih nama preseka končna in edina odločitev, da morava vstopiti. Dan je krasen... Ker sem imel toplejše plezalnike, začnem vzpon. Po prvem raztezaju ugotoviva, da imava še zmeraj pretežek nahrbtnik. Če hočeva plezati hitro, ga morava zmanjšati na minimalno. Z žalostnimi očmi opazujem kruto dejstvo, kako pustiva tople obleke in koščke čokolade na »štantu«. Plezava samo v plezalnikih. Samo, da se »mašine« ogrejejo, si rečeva in se dobesedno zapodiva v neskončne poti. Plezava skoraj ves čas simultano. Včasih si mislim, da temu plezanju ne bo konca, raztezaji dolgi po dvesto metrov, zgornje šeste stopnje in še malo čez. Hitra menjava na »štantu«, samo da si izmenjava nahrbtnik in opremo. Časa ni bilo niti za menjavo filma, tako da je Chrisu celo fotoaparat padel v globino, nekaj kletvic in nemo opazovanje padanja fotoaparata nama da trenutek »počitka«. Po štirih urah preplezava Motiv iz Patagonije - Planine Pollone dvajset raztezajev, ob enih popoldne sva na Grand hotelu. Kar vriskava od veselja, roke in noge mi kar žarijo. Na Grand hotelu si poiščeva senco, kajti sonce je neznosno. Še enkrat zmanjšava opremo skoraj na nulo. Ro uri počitka sva zopet v skali. V najtežjem raztezaju smeri. Široka pot, dolga petdeset metrov. Chris začne plezati. Nekje na polovici raztezaja ga ustavi težavnost, poti ne more splezati niti tehnično. Camalot st. 5 je premajhen. Po dolgem »run out-u« naredi polet dolg skoraj pol raztezaja. Spet kletvice in dejstvo, da se nama je ustavilo. Po nekaj minutnem gledanju in počitku reče Chris, da ne more. Rabila bi frienda št. 6, pa bi bila v petih minutah čez raztezaj. Gledam v modro nebo, sonce še zmeraj žge. Ne, ne si rečem, tukaj pa že ni mesto, kjer človek obrne. Chris se spusti dol. »Poskusi ti, Klemen, ker si drobnejši, mogoče se pa zbašeš v pot«. Sem že na pol raztezaja. Zbasal sem se že, ampak nisem mogel narediti niti giba. Nemo gledam petko, kako je zataknjena na konicah... kako že gre: še predno sem rekel keks, sem bil že dvajset metrov pod njim... Nič ne bo z mano, spustim se. Chris se odloči še za en poiskus. Po uri in pol plezanja je na štantu, uničen in spraskan do krvi. Ni minila niti minuta, sem že pri njemu. Šele na štantu se zaveva, da sonca že zdavnaj ni več. Kar naenkrat pritisne mraz, midva pa v majčkah. Zamenjava opremo in brez besed začnem plezati. V en raztezaj združim dva. Predno pridem na štant, začutim krče v nogah. Malo na »frej« malo na tehniko se končno prebijeni do klinov. Kot pretepena cucka se gledava, vrh je še daleč, celih dvanajst raztezajev šeste in sedme stopnje, midva pa v majčkah. Offvvith naju je izmoz-gal do konca. Samomor bi bilo nadaljevati, brez hrane, vode, obleke... super light btit fucking super dangerous... vpnem se v vrvi in še zadnjič vzrem v zlat granit, ki visi nad nama. S solzami v očeh se začnem spuščati. Star izgovor, saj stena počaka... mi je v spodbudo, da se srečno vrneva pod steno. Klasično plezanje nazaj po zataknjeno vrv opraviva vsaj petkrat. Pozno ponoči sva pri nahrbtnikih. Hiter spust na Glaciar del Pollone in hoja nazaj proti šotoru na Passo del Cuadrado... Zelo počasi, korak za korakom se utrujena zlekneva v spalne vreče in preživiva preostanek noči v šotoru. Ponoči se je vreme na srečo ali nesrečo spet zelo poslabšajo. Orkanski veter je zopet brusil velikanske stene Fitz Roya, midva pa srkava čaj v varnem zavetju... Po enem tednu zopet kujeva načrte. Chris mora odpotovati devetega iz baze. Na misel nama pride Supercanaleta. Plan je izdelan. Kot vojaka se vrneva nazaj na fronto. V enem zamahu iz baze čez steno in nazaj v bazo. Vse lepo in prav... Družbo pod steno nama delata dva Argentinca. V štirih urah smo pod steno iz Piedra del Fraile. Pod steno srečamo še dva Francoza. Ostali se odločijo za malo spanja in počitka predno vstopijo v steno. Ponudijo nama topel čaj, potem pa vstopiva v steno. Plezava zopet hitro, kar malo prehitro, tako da drug drugega opozarjava, bolj počasi, bolj po časi. Nekje na polovici do bloka se naveževa, kajti koluar je skoraj kopen. Namesto ledu imava slapove, ki tečejo po koluarju. Plezava simultano in na vsake dvesto metrov se zamenjava. Noč je zelo mrzla in močan ve-,ter, ki je prihajal v sunkih, ni nič obetavnega. Ko priplezava do, bloka, se gora zavije v oblak in veter postane močnejši. Kaplje naju končno prepričajo, da morava čimprej sestopiti. Tisoč metrov spustov, vrv pada zelo lepo in vse gre po planu, dokler nama monotonosti spustov ne preseka močan pok. Spogledava se in se stisneva skupaj. Gora se je kar zatresla, cel tovornjak kamnov se je vsulo po koluarju. Res, kot na fronti in to v najožjem delu ko-luarja. Majhni kamni mi padajo po čeladi, veliki kamni kot žoga pa se odbijajo od stene do stene. Na srečo naju ne zadane nobeden od »tavelikih«, Chrisa za-danejo v roke in v lice majhni kamni. Ni bilo konca in ni bilo konca, za kamni pa še šoder, pa sneg in led. Noro, kaj takega pa še ne. Kakšna sreča! Zadnjih deset raztezajev se niti ne spominjam kako sva jih opravila. Chris mi v enem momentu zasadi derezo v stegno, pa kaj, samo da se čimprej odaljivaod stene... Pod steno se dobesedno sese-deva in ppazujeva kako se nama gora smeji... Solze mi prilezejo na lica, uost' mam vsega! Z vzdevkom »untoucheables«, ki si ga nadaneva, se kar nenaveza-na povzpneva nazaj, preko ledenika, na Passo del Cuadrado. Šele na sedlu začutim nespečnost in utrujenost. Pobereva vso opremo in se z nesramno težkimi nahrbtniki spustiva nazaj na Piedra del Fraile. Zapustiva hribe ... in že na prašni poti v Calafate me začnejo srbeti prsti. Pa če bi bilo tako in tako, pa če ne bi bilo tistega pa če bi tam naredil tako in tako, pa če ne bi bilo vetra, papa-papa... Zgodbe pišejo tisti, ki so preživeli. Bog pomagaj tistim, ki niso. KLEMEN MALI ( 12 13. marca 2003 SPORT Kamniški OBČAN Kamniška lokostrelska biatlonca z bronasto kolajno s svetovnega prvenstva TckclČi OSlTliČ k SV PrilTlOŽU Krumpestarju in Maradinu bron v štafeti Vse sanje, trud, vlaganja, garanja so nekoč poplačana. Tako je tudi v športu. Za loko-strelca Mateja Krumpestarja in Ivana Maradina se je veliko poplačalo na svetovnem prvenstvu v lokostrelskem biatlonu v nemškem Mittemvaldu. Kot člana slovenske štafete sta si nepričakovano priborila bronasto kolajno. Piko na i je v posamičnem nastopu s petim mestom dodal Matej Krumpe-star, kar je sploh največji njegov uspeh na velikih tekmah. Tunjičan (podpirata ga Eta in zdravilni gaj Tunjice) je bil junak naše štafete, saj je šele v zadnji predaji v ciljnem sprin- tu stisnil moči, da premaga zadnja biatlonca Nemčije in Italije. Ivan Maradin je tekel drugo predajo. Kot četrti naš lokostrelski biatlonec, najbolj šibek člen v verigi, ni zapravil veliko tistega, kar je priboril v prvi predaji svetovni prvak v šprintu Andrej Zupan (tretji). Potem, ko je Krumpestar dobil kot zadnji tekač šta-fetno predajo, je bila Slovenija na petem mestu, končal pa na veliko Matej Krumpestar v akciji presenečenje na tretjem. »To je bil prav gotovo najboljši tek v mojem življenju. Na prvenstvu sem bil v vrhunski tekaški formi, in še strelsko sem bil izvrstno razpoložen. Vseh osem puščic sem poslal v tarčo in se pred zadnjima dvema kilometroma le za 10 sekund odlepil pred oba biatlonca iz Nemčije in Italije, ki pa sta po tekaškem slovesu daleč pred mano. Mislil sem, Lokostrelca Krumpestar in Maradin sta zasluženo ponosna na bronasti kolajni s svetovnega prvenstva konec je, slej ko prej me bosta prehitela. Ko pa sta se le za malo približala v prvem klan-cd in me nista ujela niti v drugem, sem iztiskal še zadnje atome moči. Ob progi so na ves glas kričali moji reprezentančni kolegi, na šatadionu pa je za svojega navijalo blizu 2000 nemških navijačev. Slišal nisem niti lastnega dihanja. A nemški biatlonec me do ciljne črte ni ujel, bil je slab korak za mano,« je ponosno, kot se po velikem uspehu spodobi, pripovedoval Krumpestar. METOD MOČNIK Po. biatlonskem osmem mestu v Oslu še 20. mesto na SP v tekih Za Andrejo Mali sprint dva dni prekmalu Kamničanka Andreja Mali, najboljša slovenska tekačica v sprintu, niza uspeh za uspehom Ko berete te vrstice, je najboljša kamniška športnica Andreja Mali že tik pred prvim nastopom na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Khantv Mansivsku v Sibiriji. Na najpomembnejše tekme v sezoni je odšla z dobro popotnico. V februarju ji je na svetovnem pokalu na Holmenkollnu nad Oslom uspela še ena uvrstitev med najboljših deset, na o$-mo mesto. V smučini je bila tedaj v zelo dobri formi, od desetih strelov je zgrešila le en strel. »Zadovoljna sem. V ospredju razen Itali- Vaterpolo Kamničani dokazali, da zmaga na mednarodnem turnirju v Kopru ni bila naključje Po štirih krogih državnega prvenstva v malem vaterpolu so Kamničani sami na prvem mestu. Na drugem turnirju državnega prvenstva so premagali največjega konkurenta za 1. mesto AVK Trgilav živila kar z 10:4 ter Celjane s 5:0 in tako prevzeli vodstvo na lestvici D.P. Prvenstvo v malem vatefpolu se bo nadaljevalo v marcu. V bazenu Tivoli se je 12, 2. 2003 odigralo prvenstvo osnovnih šol ljubljanske regije. Prvenstva se je udeležilo 6 ekip, med njimi tudi OŠ Fra- na Albrehta iz Kamnika. Kamničani so prepričljivo premagali vse svoje nasprotnike, najprej v svoji skupini nato pa še v finalu in osvojili prvo mesto ter si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu v vaterpolu za OS. Za OŠ FA so igrali in dosegli na turnirju gole Švra-ka Ratko - 30, Komatar Luka -17, Kiirbus Matevž - 7, Koder-man Grega - 3, Žumer Tom -9, Svetec Jošt -1, nalogo vratarja je odlično opravil Matic Žagar. DARE HOMAR Janke Ponze ni novih imen,« je nov skok v svetovno elito opisala Andreja. Malce manj je bila tekaško razpoložena na naslednjih tekmah na Švedskem. Manj kot 8 ur po prihodu domov, pa je bila že na poti na svetovno prvenstvo v nordijskem smčanju v italijanski dolini Fiemme. Sedmo mesto na olimpijskih igrah v tej disciplini ji je dajalo visok rating med tekačicami, a želje so eno, krut in zahteven vrhunski šport pa drugo. Osvojila je 20. mesto. To je še vedno vrhunski rezultat, toda za ambiciozno športnico to ne pomeni veliko. »Že na Švedskem mi v teku ni šlo posebno dobro, a sem še vedno upala, da bom 1500 metrov med najboljšimi 16. Žal sem bila preveč utrujena, da bi mi uspelo. Tekma bi morala zame biti morda dva dni kasneje, ali morda v času tekem v Oslu. Zmanjkalo mi je le 91 stotink, toda tako je. V danih okoliščinah mi je uspelo pač toliko. Tekaškega sprinta se bom še lotila,« je opisovala svoj nastop na 44. svetovnem prvenstvu najboljša slovenska tekačica v šprintu. In pred svetovim prvenstvom v biatlonu? »V biatlonu je nemogoče karkoli napovedovati. Tekaško sem že mnogo bolj sveža od krize v Italiji in na Švedskem. Potrudila se bom,« nam je na treningu za svetovno prvenstvo na Rudnem polju na Pokljuki zaupala Andreja. V Val di Fiemme je s tremi uvrstitvami med deseterico, na sedmo, osmo in deseto mesto blestela še ena tekačica Petra Majdič, ki ima tudi korenine pod kamniškimi planinami, v strahovškem koncu. METOD MOČNIK Tekaška sezona se odpira. Za uvod tekov v klanec je že osmo leto zapored znova na vrsti tek k sv. Primožu. 8. tek bo v soboto 29. marca s startom kot vsako leto ob 10. uri na Vegradu. Pobudnika in organizatorja 4000 metrov dolgega teka Ivan in Lado Urh se že več kot mesec pripravljata na enega od večjih tekov v letu. Tek k sv. Primožu je hitro prerasel lokalne okvire. Ob stalno naraščajoči udeležbi, vedno bolj kakovostni udeležbi z vsemi najboljšimi gorskimi tekači, ki se prvič prav pod' Kamniškimi planinami v novi sezoni v popolni konkurenci pomerijo med seboj, izboljševanje rekordnih časov, lepe nagrade, pozornost do vsakega tekača od najmlajših do najbolj izkušenih, ki pa se na svetem Primožu ne izgovarjajo na emšo, vedno večja udeležba deklet, vse to je tek naredilo enega najbolj odmevnih v celotni sezoni v Sloveniji. Tokrat bodo tekači in tekačice, za katere je snidenje pod Alpami, prvo po pomladnih treningih, razdeljeni v dvanajst tekmovalnih kategorij, tudi štiri za mlade tekače. Razdeljenih bo najmanj 68 nagrad za uspehe. Da bodo tekači mimo vljudno vabljenih navijačev še bolj grizli — napovedujemo poseb- no navijaško presejecenje — je tu še nekaj številk iz preteklih let. Rekord po udeležbi je 171 parov nog, od katerih je 21 odstotkov ženskega spola. Lani je nastopila devet desetin vseh prvakov, reprezentantov v gorskih tekih. Rekorder je Jernej Kastelec, ki je lanis 15:54 izboljšal rekord Igorja Šalamuna za 10 sekund. Lani je zmagala Mateja Šušteršič, rekord pa še vedno drži Silva Vivod (19:07). Naj časi teka Osebni rekordi tekačev pod 17:50 minute 1. Jerne[ Kastelec (Ljubljana, 2002) 15:54 2. Jože Ceh (Lenart, 2002) 16:02 3. Igro Šalamun (Miklavž, MB, 97) 16:04 4. Stojan Melinc (Kobarid, 97) 16:06 5. Andrej Mesner (Mb, 97) 16:17 6. Boštjan Novak (Tacen, 97, 2002) 16:24 7. Matej Krebs (Gor. Grad, 2002) 16:34 8. Sebastjan Zarnik (Kamnik, 2002) 16:36 Boštjan Hrovat (Begunje, 2001) 16:38 Kastelic Peter (Domžale, 2002) ■ 16:52 Lado Urh (Kamnik, 99) 16:57 Mitja Kosovelj (N. Gorica, 2002) 17.00 Klemen Dolenc (Radovljica, 97) 17:07 Jaka Kodrič (Mb, 97 in 2001) 17:15 Tomaž Soklič (Tržič, 2002) 17:15 Franci Teraž (Mojstrana, 97) 17:17 Peter Lamovec (Ziri, 2002) 17:27 Anton Holdinar (Lenart, 2000) 17:32 Zvone Zore (Šmarnogorska, 2000) 17:32 17. Jernej Rebolj (Dolsko, 2001) 17:32 18. Metod Močnik (Bistričica, 97) 17:35 Marko Šubic (Žiri, 2000) . 17:38 Boris Špes (Maribor, 2001) 17:38 Bojan Kos (Moravče, 2000) 17:42 Peter Bertoncelj, (Šk. Loka, 2001) 17:44 23. Ivan Urh (Črna, 96-sneg) 17:47 24. Franc Pire (Kamnik, 2002) 17:48 25- Marjan Krempl (Slov. Bistrica, 2001) 17:49 9. 10. 11. 12. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 19 20 21 22 NOČNI SMUČARSKI SKOKI V ZG. TUHINJU Letošnjo zimo so snežinke kar veselo poplesavale po nebu. Hkrati z nizkimi temperaturami so poskrbele za obilo zimskih vragolij ter snežnih dogodivščin. Le te niso manjkale tudi v Zg. Tuhinju, kjer je ŠD Tuhinj dva petka zapored pripravilo nočne smučarske skoke. govalo 13 mladih skakalcev. Prvo mesto je zasedel Klemen Hribar iz Zg. Tuhinja, drugo Davor Zupančič iz Motnika ter tretje mesto Tomaž Hribar iz Zg. Tuhinja. V kategoriji od 16 do 30 let jd bilo največ prijavljenih, kar 33- Zmaga Dina Kle-menčiča z najdaljšim skokom ter rekordom skakalnice- nju snega. Člani Športnega društva Tuhinj so namreč po-prijeli za lopate in nanosili sneg na skakalnico. Odlično pripravljena je torej spuščala svoje varovance. Zlato je ostalo v Tuhinjski dolini, saj je prvo mesto zasedla ekipa KRA-DEX, za katero so tekmovali Robi Vrankar, Sebastijan Bajde 21. in 28. februarja se je na skakalnici nad gostilno Pod Kozjakom zbralo kar precejšnje število navdušencev te smučarske discipline. Iz zvočnikov v izteku je odmevala Gamsova melodija: »Primož odrin' na moč krepko, Primož to zmaga nova bo«, ki je bodrila tekmovalce. Vsakdo je navijal za svojega Primoža, dolgi skoki ter dobra pripravijenost skakalcev pa so poskrbeli za napetost prav do konca. Prireditev so popestrili tudi ognjemet ter bogate nagrade, ki so jih prispevali razni sponzorji. Prvi petek, 21. 2. 2003, so svoje moči preizkušali skakalci posamezniki. Prijavljenih 55 tekmovalcev je bilo razdeljenih v 4 kategorije. Seštevek prvega in drugega skoka je razkril zmagovalce. V kategoriji do 15 let se je za zmago pote- 20,5m, iz Lukovice, je bila ravno zato še slajša. Na drugem mestu je pristal Grega Piki iz Skakalnega kluba Vransko, tretje mesto pa je pripadlo Se-bastijanu Bajde, zastopniku Bi-stroja Zvonček. V kategoriji od 31 do 40 let je zmagal Janez Pirš iz Zg. Tuhinja, drugo mesto je pripadlo Robertu Vran-karju iz Lok in tretje Janezu Hribarju, ki je tekmoval za Vi-deoteko klub Metulj. V zadnji kategoriji nad 40 let sta tekmovala samo dva tekmovalca, Roman Poljanšek z daljšim skokom in Marjan Kožlakar na drugem mestu. Bronasta medalja je žal nepodeljena ostala v rokah ŠD Tuhinj. 28.2.2003 pa je bilo organizirano ekipno tekmovanje. Trinajst prijavljenih ekip je lahko tekmovalo kljub visokim temperaturam ter pomanjka- in Janez Pirš. Robi Klobčič, Rudi Osolnik ter Anže Poljanšek so tekmovali za Pizzerijo Murko in domov odnesli srebrno medaljo. Tretje mesto so osvojili Janez Hribar, Silvo Baloh in Andrej Poljanšek, ki pa so zastopali Videoteko klub Metulj. Najdaljši skok - 19 m sta dosegla dva tekmovalca, in sicer Žiga Bajde iz Laz v Tuhinju ter Anže Poljanšek iz Kamnika. Na tekmah nočnih smučarskih skokov se je pokazalo, da je navdušenje nad tem zimskim športom precejšnje. Člani ŠD Tuhinj so zato obljubili, da le tega ne bodo opustili, celo že razmišljajo o prenovi skakalnice. Morda pa se bo tista »Gamsova« po novem slišala takole: Tuhinjci odrin'te na moč krepko, Tuhinjci to zmaga nova bo. JASMINA HUSIČ l ~___ PLANINSICI ICOTICEIC IZPOPOLNJEVANJE VPZS Vodniki PZS se morajo za ohranitev licence vodenja vsaka tri letA udeležiti strokovnega izpopolnjevanja, posebej za snežne in posebej za kopne razmere. Kamniško PD je imelo 31. decembra 2002 registriranih kar 19 vodnikov, od katerih jih ima 12 tudi licenco za vodenje v snegu, oziroma pozimi. Petim od njih bi v letošnjem letu potekla licenca, zato so se Lojze Jerman, Jože Klene, Saša Lindič, Franc Obreza in Miro Uršič udeležili snežnega izpopolnjevanja na Lipanci 22. in 23. februarja letos in ga tudi uspešno opravili. Izpopolnjevanje je obsegalo predavanji iz nevarnosti in prve pomoči, nočni orientacijski pohod z gaženjem po celem snegu, vaje iz uporabe cepina in turo od Blejske koče na Lipanci na Mrežce s prečenjem preko zelo zahtevne škrbine na Lipanski vrh in po drugi strani nazaj. Predah na sedlu pod Lipanskim vrhom SKARJA RAZSTAVLJA V LJUBLJANI V torek, 4. marca je bila v pritličju stolpnice T3 na Trgu republike v Ljubljani odprta razstava umetniških fotografij iz Himalaje Toneta Škarje, znanega alpinista, člana kamniškega AO in PD, sicer pa doma iz Mengša, z naslovom »Obrazi Himalaje: gore -dežela - ljudje«. Razstavo, ki je posvečena 110-obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, predhodnika Planinske zveze Slovenije (PZS), 40-obletnici delovanja komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) pri PZS in 50-obletnici prvega vzpona na Mount Everest (Sagarmato), je odprl predsednik PZS, Franci Ekar. Poleg velikega števila prijateljev planin in lepe fotografije ter eminentnih planinskih delavcev, sta se prireditve udeležila tudi častni konzul kraljevine Nepal Aswin Snresta in veleposlanik, vodja delegacije Evropske skupnosti v Sloveniji, g. Envan Fouere, od vseh povabljenih sedanjih in nekdanjih slovenskih politikov in družbenih delavcev pa samo Andrej Marine. Razstavo, ki je resnično vredna obiska, si lahko ogledamo do 24. marca letos. d.o.o. LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL/FAKS: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/. E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA lir. mm ISP Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik jtel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si j - projektiranje, inženiring, zastopstva - plinske napeljave, ogrevanje, vodovod, prezračevanje, klimatizacija - požarni sistemi OP IDEJE-------BO IZVEDBE! RENAULT zamenjava vseh rabljenih avtomobilov po sistemu Eurotax + ' Sečnic popust 300.000 SIT Laguna Berllne popust 300.000 SIT AvtO Car d.O.O. Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01/723 72 79 Renault pomoč; tel: 080 1 000 Ob 110-letnici PD Kamnik V JUBILEJNEM LETU Predstavnike Planinskga društva Kamnik je župan Anton Smolnikar 5. februarja sprejel na pogovor o jubileju 110-letnici PD Kamnik. Predsednik društva Dušan Štefula ter člana Upravnega odbora PD Jože Klene in Stane Simšič so župana seznanili z načrtovanimi aktivnostmi. Župan je z veseljem sprejel dolžnost predsednika Častnega odbora in tudi nekatere konkretne zadolžitve občinskih organov. Osrednja proslava ob jubileju bo 21. junija v Kulturnem domu v Kamniku. Pri tej organizaciji bodo sodelovali kamniški kulturniki in drugi oblikovalci. Častni odbor sedmih članov bo vodil župan, organizacijski odbor bo vodil član upravnega odbora društva. Dela s pripravo in izdajo knjige -110 let PD Kamnik so v polnem teku. Izdelane so jubilejne značke, ki jih je možno kupiti, v zaključni fazi pa je izdelava Spominskih plaket. V času osrednje prireditve bo zanimiva razstava slik Ceneta Grilj-ca. V preclprostoru dvorane v Kulturnem domu bo mogoče videti predvsem slovenske gore. Verjetno pa bodo na ogled tudi nekatere makete planinskih koč iz Kamniško-Sa-vinjskih Alp, ki jih je izdelal Sašo Sarnavsky. Na Občnem zboru društva 21. marca bodo v dvorani nad Kavarno Kamnik podeljena društvena odličja in Spominske plakete sodelavcem in društvom, ki s planinci plodno sodelujejo. Naj povemo še, da bo v avgustu društvo organiziralo posebno gorsko turo na Triglav. Planinsko društvo vljudno vabi planince in druge ljubitelje gora, da se občnega zbora v petek, 21. marca udeležijo v čim večjem številu in da sodelujejo pri oblikovanju bodočih nalog, ki so zahtevne in za razvoj društva zelo pomembne. STANE SIMŠIČ Iskrica za varčno rabo energije Toplotna črpalka za sanitarno vodo prihrani 6001 kurilnega olja Toplotna črpalka je narobe obrnjen hladilnik. Za pogon potrebuje 500 vatov električne moči, iz okoliškega zraka pa pridobi še štirikrat toliko. Ogrevanje vode za kopalnico in kuhinjo vas v topli polovici leta stane samo 1500 tolarjev na mesec. Kotel, ki gori samo zaradi gretja vode porabi v istem mesecu 100 litrov olja. Toplotna črpalka omogoča, da peč za pol leta ugasnemo. V gostinstvu pa ima toplotna črpalka celo dvojni učinek: ohlaja in razvlaži vročo kuhinjo in daje mnogo tople vode. Cene: • Toplotna črpalka z bojlerjem za 200 litrov: 257.000 SIT • Toplotna črpalka za priključek na obstoječi bojler: 173.500 SIT Država vam enako kot za sončne kolektorje povrne 40% stroškov za nakup in montažo toplotne črpalke, razen tega pa za kotel centralnega ogrevanja ne potrebujete drugega hojlerja. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji. Kon Ti ki Šolar PODJETJE 2A VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si ENERGETSKI KOTIČEK SUBVENCIJE ZA OVE RAZPISANE OVEje okrajšava za obnovljive vire energije. To so viri, ki se v naravi nenehno obnavljajo. Med obnovljive vire energije štejemo predvsem energijo sonca v obliki direktnega sevanja (toplota), biomase (npr. les), vetra, energije vode in geotermalno energijo. Neobnovljivi viri pa so fosilna goriva (nafta, zemeljski plin), jedrska energija in energija kemičnih reakcij iz mineralnih virov. Predvsem uporaba fosilnih goriv nenehno povečuje delež CO,v atmosferi, kije glavni generator ogrevanja ozračja oz. t. i. učinka tople grede. Znanstveniki domnevajo, da so razne naravne nesreče, ki pestijo naš planet v zadnjem času, predvsem posledica spreminjanja ozračja. Energetsko izkoriščanje OVE pomeni manjšo rabo fosilnih goriv in s tem čistejše okolje. To pa je naš interes in interes države, ki zato vzpodbuja rabo OVE. Tudi zato, ker se je z drugimi osveščenimi državami sveta s Kijotskim sporazumom zavezala v prihodnjih letih zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Najnovejša JAVNA RAZPISA za finančne vzpodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2003je AURE (Agencija RS za učinkovito rabo energije) objavila 28. 02.2003. Najdete ju v Uradnem listu RS, pa tudi na njihovi spletni strani www.gov.si/ aure. V njih objavlja, da bo s finančnimi spodbudami v obliki nepovratnih sredstev spodbujala naslednje ukrepe: - vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode (t. i. sončni kolektor-ji) - vgradnjo toplotnih črpalk (za ogrevanje sanitarne vode in/ali centralno ogrevanje prostorov) - vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva, ki so izvedla enega ali več navedenih ukrepov. Nepovratna sredstva (subvencije) se bodo dodeljevala za že izvedene ukrepe, ki so v funkciji delovanja od 01. 09.2002 (datum računa za vgradnjo) naprej Izjemoma lahko za nepovratna sredstva zaprosijo tudi tista gospodinjstva, ki so oddala vlogo na javni razpis lani, v času od 06. 09. 2002 do vključno 15. 10.2002 (datum poštnega žiga) in jim je bila neobravnavana vloga zaradi porabljenih sredstev lani vrnjena. Lanske vloge bodo obravnavane po lanskih kriterijih. Višine subvencij so sledeče: * Vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode, do 40% cene sistema, vendar največ 25.000 SIT/m2 vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 150.000 SIT za celotni sistem. * Vgradnja toplotnih črpalk (TČ) za ogrevanje sanitarne vode, do 40% cene TČ s hranilnikom toplote, vendar največ 90.000 SIT. * Vgradnja toplotnih črpalk (TČ) za ogrevanje prostorov, do 40% cene TČ, vendar največ 500.000 SIT. * Vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na polena, do 40% cene kurilne naprave in hranilnika toplote, vendar največ300.000 SIT. * Vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesnepelete, do 40% cene kurilne naprave spodajalnikom, vendar največ 400.000 SIT. * Vgradnja kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesne sekance, do 40% cene kurilne naprave s podajalnikom, vendar največ 500.000 SIT. Kurilne naprave morajo imeti naslednje tehnične karakteristike: > nominalni izkoristek mora biti večji ali enak 86%, > vrednost emisij ogljikovega monoksida pri nominalni moči mora biti manjša od 1250 mg/m3, > vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3, > kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave. RAZPISNO DOKUMENTACIJO zainteresirani naročite s pisnim zahtevkom na naslov: Agencija RS za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12,1000 Ljubljana, na isti naslov po faksu na (01) 300 69 91, na spletni strani A URE s klikom na kliknite tu... Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (izolacije, ogrevanje ipd.) dobite občani v ENSVET pisarni, ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa, da se predhodno najavite in me pokličite na dom, tel. 8311-663- Dogovorimo se lahko tudi za sestanek ali obisk po dogovoru. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec TOPLOTNA ENERGIJA V VASEM DOMU Največji del porabljene energije v gospodinjstvih predstavlja toplotna energija. Tako je poraba energije za gospodinjske aparate bistveno manjša kot pogosto domnevamo, medtem ko se skupno kar 85% porabi za ogrevanje in pripravo tople vode. Za primerjavo naj vam posredujemo nekaj statističnih podatkov za Nemčijo, kjer so leta 1998 opravili raziskavo. Skupno so gospodinjstva porabila 2,45 mrd litrov kurilnega olja. K temu je potrebno prišteti še ustrezne količine zemeljskega plina in trdih goriv. Energija, ki se porabi v gospodinjstvih, predstavlja 26% celotne porabe energije v Nemčiji. Nadalje so ugotovili, da je od okoli 31 mio ogrevanih stanovanj v Nemčiji približno 75% starejših od 25 let, vendar se v teh stanovanjih porabi 95% ogrevalne toplote. Iz omenjenega sledi: predvsem v starejših zgradbah se - zaradi nezadostne toplotne izolacije in zastarele ogrevalne tehnike - zapravlja občuten delež energije. Z zakoni in uredbami je predpisano, da morajo novozgrajeni objekti izpolnjevati visoke zahteve glede toplotne izolacije. V uredbi o zaščiti toplote je za novogradnje omejena letna poraba toplote oz. koeficient prehoda toplote za zunanje dele. Nadalje uredba o ogrevalnih napravah npr. navaja, da pri pre- delavi ali razširitvi standardnih kotlov, ki obratujejo s konstantno povišano temperaturo kot-lovne vode, nazivna toplotna moč ne sme biti višja od potrebe zgradbe po toploti. Uredba o varčevanju z energijo (EnEV) združuje gradbene in tehnične zahteve naprave in jih temelji glede na potrebo po energiji. Pri tem se upošteva pretvorba primarne energije v toploto. Tu je pomembno dejstvo, da se pri zgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina več kot 80% primarne energije pretvori v ogrevalno toploto (vključno s transportnimi in pretvornimi izgubami/rafinira-nje), medtem ko znaša izkoristek primarne energije pri ogrevanjih z električno energijo zaradi nizkega izkoristka elektrarne le 34%. Predimenzioniranje starih ogrevalnih kotlov, ki so se vgrajevali v časih nizkih stroškov energije, vodi skupaj s konstantno visoko temperaturo kotlov-ne vode in za današnja merila nezadostno toplotno izolacijo ogrevalnega kotla, do nesorazmerno visokih izgub. Najvišja uredba o zaščiti zraka pred visokimi emisijami izpušnih snovi, zato predpisuje za vse ogrevalne kotle določene mejne vrednosti za izgube z dimnimi plini, ki bodo obvezujoče najkasneje z letom 2004. Če bi se posodobili vsi ogrevalni kotli, ki ne izpol- njujejo zahtev in se morajo ustrezno temu do leta 2004 zamenjati, bi bilo možno prihraniti znatno količino energije. To pomeni, da se ne bodo zmanjšali le stroški za gorivo, temveč v velikem obsegu tudi škodljive emisije v ozračje, kar pa seveda pomeni velik prispevek k razbremenitvi okolja. V okviru uredbe o varčevanju z energijo, ki je stopila v veljavo leta 2001, je postala obvezna zamenjava vseh kotlov, ki so bili instalirani pred letom 1978. Pri posodabljanju ogrevanja je pomembna ocena gospodarnosti stare oziroma nove naprave. »Gospodarno« ogrevati pomeni z minimalno količino vložene energije dobiti največjo možno mero ogrevalne toplote. Glavne izgube pri pretvarjanju dovedene energije (zemeljskega plina ali kurilnega olja) v ogrevalnem kotlu nastanejo: • s toploto, ki jo odvedejo dimni plini (izgube z dimnimi plini), • sevalnimi površinskimi izgubami ogrevalnega kotla med obratovanjem gorilnika in miro-valnimi izgubami. Meritev, ki jih dimnikarske službe izvajajo na kotlih, ne moremo uporabiti za oceno gospodarnosti. Meritve zajemajo le izgube z dimnimi plini, ostale izgube pa niso upoštevane. Za natančneje ugotovljeno koristno toploto, se morajo upoštevati nastopajoče izgube -in sicer v času celoletnega obdobja delovanja. V nasprotju s trenutno obravnavo pri ugotavljanju izkoristka kotla se tukaj upoštevajo tudi izgube zaradi pripravljenosti na obratovanje, torej mirovalne izgube, ki nastopijo med mirovanjem gorilnika. Izračuni izkoristka kotla jasno pokažejo, da so za letni izkoristek mirovalne izgube precej pomembne, saj je njihov delež precej visok. Za sodobne ogrevalne kotle, katerih temperatura kotlovne vode je prilagojena aktualni potrebi po toploti, pa ta obravnava ne velja več, ker pri spremenljivi temperaturi kodovne vode tudi izgube niso več konstantne. Omenjeno je prednost nizko-temperaturnih in kondenzacij-skih kotlov, ker so pri znižani temperaturi kotlovne vode posledično nižje tudi izgube. V prihodnjih člankih bomo obrazložili, na kaj je potrebno paziti pri zamenjavi kotla in zakaj dosežemo pri zemeljskem plinu boljše izkoristke in gospodarnejše delovanje. Tabele, izračune in diagrame posameznih izgub, katere opisuje gornji članek, si lahko ogledate na inter-netni strani www.isp.si. V sodelovanju s podjetjem Adriaplin d.o.o. Ljubljana je prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 45b, tel. 01/893 45 87, fax. 01/839 45 88, www.isp.si. OBLAK JOŽE u.d.i.s. 4548 »NA KVADRAT « iz Šutna 48. tel.: 839 70 81 SARDINE^šj) Mirela - Rovinj, več okusov ^i*109Ms.T (vsaj 2 kosa od okusa) ČOKOLADNA JAJČKA PRESENEČENJA (a la Kinder) ALPSKO MLEKO 3,2% m. m. (0) SIT original Kraš PETiT BEURRE 960 g I (4x240 g) s^49990s.t KLOBASA ZA KUHANJE I Šteinfelser oyy sit FAST NAPITEK 0,25 l pločevinka KAVA ZLATI MINAS PIVO LOV/EN BRAU ORIGINAL NIKŠIČKO EXTRA 0,5 l - pločevinke D V SIT Minisicr za zdravje opozarja: prekomerno pilje alkohola Škoduje zdravju Leto 2003 naj bo leto ponovnega kegljanja v Kamniku Po prelomnem septembru 2001, ko smo postavili temeljni kamen in pričeli z izgradnjo novega kegljišča v Kamniku, se je dogodilo veliko in malo stvari. Z izbranim izvajalcem ŽURBI team d.o.o. so dela v letu 2001 stekla hitro in vzpodbudno, vendar jih je decembra, po izdelavi temeljev, prekinila zima s snegom. Leto 2002 se je pričelo z zbiranjem sredstev za gradnjo, tako proračunskih kot sponzorskih in donatorskih. Zbiranje, ki se je nadaljevalo že iz leta 2001, je bilo dokaj uspešno in je nakazovalo na hitro in uspešno gradnjo. Vendar pa po končani zimi in ugodnih vremenskih razmerah, gradbena dela niso in niso stekla. Izvajalec Žurbi nikakor ni začel z deli in so dela napredovala zelo počasi (zidarji bi rekli, da so tu in tam pozidali kakšno »šaro«) tako, da smo v juniju s po- močjo sponzorskega gradbenega podjetja pozidali stene kegljišča. Čas je neusmiljeno tekel, izvajalec pa je z resnimi deli pričel šele konec oktobra 2002 in izvedel vsa gradbena dela, potrebna za izdelavo lesene strešne konstrukcije nad kegljiščem, ki je bila izdelana z vetrno zaporno folijo in poletvana, z izvajalcem tesarsko krovskih del Šte-betom, tik pred prihodom novega leta 2003- Tako smo v letu 2002 izgubili najmanj pol leta gradbene sezone in s tem zamujali z gradnjo, izgubljali na vrednosti zbranih sredstev in ugledu investitorja (Kegljaškega kluba Kamnik in občine Kamnik). Leto 2003 je v znamenju izkoristka lepih in uporabnih dni tako, da je že izvedena streha prekrita s strešniki, da so opravljena določena gradbena dela, ki omogočajo postavitev drugega dela strešne konstrukcije s pre-kritjem. j AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) SEMENSKA KORUZA PO PREDSEZONSKIH CENAH ŽE NA ZALOGI VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo UMETNA GNOJILA sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance AKCIJA!! - KORUZNA KRMILNA MOKA 29,50 SIT/kg UGODNA PRODAJA JABOLK ZA OZIMNICO - sprejemamo naročilaza jarkice in enodnevne piščance SEMENA V VREČKAH - akcija: ob nakupu 10 vrečk + 1 gratis Cene za krmila so tovarniške. GROUP KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK ZBIRA LES IELŠE. Zainteresirani dobavitelji pokličite po telefonu 830-38-24 oz. 830-38-25. m n KOPOUS Steletova 8 | Y iamnik | www.metropolis-sp.si J30 POfJZP, ULTRA 12 ....... g mg SI KOZMETIČNI SALON in SONČNI STUDIO do 20% POPUSTA za pakete SONČENJA do!24% POPUSTA za pakete shujševalnih anticelulitnih tretmajov \ NOVO EPILACIJ A ali trajno odstranjevanje dlak NOVO AROMATERAPIJA z eteričnimi olji novo AHA KISLINE Kozmetični salon s celovito ponudbo: nega obraza, masaža telesa.depilacija, epilacija, pedikura, manikura, umetni nohti LCN, geliranje, make-up,... 10% dodatnoga popusta na pakete za dijake, itudonta in upokojence 10% popust za svačano ličenje MATURANTK Delovni čas NON STOP od 8h do 21 h v soboto od 8hdo 12h Zbiranje sredstev je v polnem teku glede na to, da kot klub in neprofitna organizacija gradimo prepotreben objekt za svojo dejavnost, pričakujemo maksimalno podporo z donatorski-mi sredstvi vseh, ki jih za to podporo prosimo. Leto 2003 naj bo leto ponovnega kegljanja v Kamniku, s tem pa bo omogočeno doseganje še boljših rezultatov v tekmovalnem kegljanju ter ponovna obuditev rekreativnega množičnega kegljanja, ki je bilo v preteklosti tako značilno za Kamnik. Za gradbeni odbor: UROŠZUPANC Novosti v zakonu o žrtvah vojnega nasilja in v zakonu o plačilu odškodnine Do odškodnine upravičeni tudi otroci in dediči Po spremenjenem zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil objavljen decembra 2002, imajo status žrtev vojnega nasilja tudi pripadniki bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1941, ki so bili odpeljani v ujetništvo ali pa so pačili, umrli ali pa so bili pogrešani ali zaradi sodelovanja z NOB Slovenije ubiti kot talci. Pomembno je, da imajo status žrtev vojnega nasilja tudi njihovi otroci, ki lahko uveljavljajo pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu. Po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega nasilja, ki je bil dopolnjen konec lanskega leta v primeru, da je oseba s statusom po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, Zakonu o popravi krivic in Zakonu o posebnih pravicah žrtev vojni za Slovenijo umrla odškodnina pripada njenim dedičem. Zato je Slovenska odškodninska družba (SOD) pred kratkim pozvala vse dediče, da ji do 20. maja letos priporočeno po pošti pošljejo osebne podatke pokojnega upravičenca, fotokopijo listine, ki izkazuje sorodstveno vez z upravičencem, fotokopijo osebnega dokumenta dediča in naslov dediča, ki se mu pošlje odločba o višini odškodnine. SOD bo odločbe poslal dedičem v 30 dneh od prejema vloge. Letošnjega januarja sprejete zakonske spremembe dajejo pravice glede izplačila odškodnin otrokom po umrlem oziroma ubitem staršu v letih 1941-1945. Prav tako lahko uveljavljajo pravico do odškodnine tudi tisti otroci, katerih starši so umrli na poti iz taborišča oz. izgnanstva ali za posledicami tega nasilja aidi v času od 15. maja 1945 do 31. decembra. Vloge za odškodnino sprejema upravna enota Kamnik, kjer bodo zainteresirani dobili tudi vse informacije v zvezi z najnovejšimi pravicami po »vojnih zakonih«. Območno združenje borcev in udeležencev NOB naproša vse še živeče zapornike in sorodnike umrlih, ki so bili zaprti v Starem piskru v Celju in iz njega osvobojeni v noči od 14. in 15. decembra 1944, naj se do 15. aprila osebno ali po telefonu (813-82-06) oglasijo na Zvezi borcev Kamnik vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure. F. S. LOKAL V MENGŠU, 80m2 (nekdanja trgovina Vele), primeren za gostinski lokal, neopremljen, oddam v najem. Zagotovljena parkirišča. Tel.: 041/717-949 ZELENI KOTIČEK Titan - Cimos - Livarna Čeprav prizadeti krajani in predvsem Zeleni Kamnika intenzivno sodelujemo pri sanaciji obrata livarna, ki je še leta 2000 deloval pod okriljem tovarne Titan, pozneje pa je obrat livarna s prir*a-dajočimi obrati prevzel PS Cimos, smo dolžni krajane Kamnika seznaniti, da le ta na osnovi informacij, s katerimi razpolagamo, še vedno povzroča moteči hrup, ki se pojavlja na območju ZN B 8 Zg. Perovo ali natančneje v ul. Na bregu in Prisojna pot. V kolikor bi opravil meritve hrupa izvajalec javne službe, tako kot mu narekujejo zakonski predpisi, bi bil zagotovo prekoračen na območju II. stopnje varstva pred hrupom, predvsem med 22. in 6. uro, kjer ne bi smele mejne dnevne in nočne vrednosti presegati 52 oziroma 42 dBA. V območjih III. stopnje varstva pred hrupom naravnega in življenjskega okolja, ki se nahaja v neposredni bližini tovarne Titan, po zakonskih predpisih ne smejo dnevne in nočne vrednosti presegati 58 oziroma 48 dBa. Težava je tudi v tem, da so stopnje, navedene v Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. I. RS, št. 45/95) previsoke, ker so industrijski proizvajalci v neposredni bližini stanovanjskih stavb, mejne ravni za vir hrupa pa so na osnovi zakonskih predpisov znotraj povzročiteljev dovoljene 68 dBA podnevi in 68 dBA ponoči. Vzrok, da na nove ventilatorje, ki so vgrajeni na dvorišču proizvodne stavbe, ki meji na mešani gozd in Kamniško Bistrico, še vedno niso vgradili protihrupnih filtrov nam ni znan, znano pa je, da so stari ventilatorji, ki so bili vgrajeni na istem dvorišču, povzročali prekomerni hrup v omenjenem naselju. Ravno zaradi takih anomalij v zakonskih predpisih smo se z vodstvom PS Cimos, Titan livarna, livarna z obdelavo d. o. o. dogovorili, da bodo pri sanaciji emisij oziroma imisij hrupa upoštevali predpise, ki jih morajo upoštevati v EU. V kolikor dogovora ne bodo upoštevali in sanirali po zakonskih predpisih, ki veljajo na območju RS, bodo morali hrup zmanjšati, ko bo RS leta 2004 postala pravnomočna članica EU. Takrat bomo odgovorne upravičeno vprašali, kje bodo dobili finančna sredstva za ponovno sanacijo hrupa? Ne moremo verjeti, da še vedno ni hrup zmanjšan v tolikšni meri, da bi lahko prebivalci ul. Na bregu in Prisojne poti, ki so od obrata oddaljeni približno 600 m zračne linije, živeli človeka vredno življenje. Prav je, da bralce ponovno seznanimo, da so ravno stanovalci ul. Na bregu in Prisojne poti meseca maja leta 1998 v pisni obliki in na osnovi telefonskih klicev začeli opozarjati takratno vodstvo tovarne Titan na zelo moteč hrup. Zaradi nemoči so prosili Zelene Kamnika za pomoč. Ta hrup je bil v letih 1998 in 2000 tako močan, da ponoči ni bilo mogoče spati brez protihrupnih zamaš-kov v ušesih. Danes je hrup še vedno zelo moteč, razen ob nedeljah in praznikih, ko obrat livarna ne obratuje. Možno pa je tudi, da del tega hrupa povzročajo tudi ventilatorji ostalih obratov v tovarni Titan, kar v tem trenutku ni mogoče z gotovostjo trditi, dokler ne bodo na ventilatorje livarne in pripadajočih obratov, ki mejijo na Kamniško Bistrico, vgradili protihrupnih filtrov. Kljub le delno izvršeni sanaciji hrupa pa se krajani ul. Na bregu in Prisojne poti še vedno bojijo letnega obdobja, ko bo zaradi vročine potrebno odpreti okna v spalnici, moč hrupa, ki se pojavlja v naselju pa ne zagotavlja mirnega spanja in človeka vrednega življenja. Menimo, da je pravilno, da bralce seznanimo, da pri opravljenih internih meritvah hrupa nikakor ni mogoče dokazati delavcu tov. Titan, ki opravlja občasne meritve, da v času, ko livarna ne obratuje, nimajo v naselju nikakršnih težav s hrupom. Res pa je, kadar piha močan veter proti naselju, je iz kamniške obvoznice slišati brnenje motorjev težkih tovornih vozil, kar pomeni, da se sliši malo močnejši konični hrup, vendar je ta hrup prava redkost v celoletnem času. Za primerjavo naj povemo, da konični hrup slišijo prebivalci Mengša, ko se iz letališča dviga potniško letalo. V današnjem času, ko so prebivalci Slovenije dovolj osveščeni, ni dobro le te zavajati, saj hrup zazna človeško uho, ki preko možganov registrira moteči hrup. Pooblaščenec s strani Agencije RS za okolje in prostor, pa tudi delavec tovarne Titan, ki opravljata meritve hrupa, pri vsakih meritvah lahko zavestno zavedeta prizadete krajane, ki se ne spoznajo na merilni inštrument, zato bomo pri bodočih meritvah hrupa, ki jih bo naročil povzročitelj pred tehničnim prevzemom na novo vgrajenih ventilatorjev (če bo izpolnil dano obljubo, da bo prizadetim krajanom in Zelenim Kamnika omogočil sodelovanje), dobili strokovnjaka, ki bo pri meritvah vršil kontrolo. Z gotovostjo pa zatrjujemo, da bomo tudi v bodoče od vodstva livarne, odbora za varovanje okolja pri občini Kamnik, inšpekcijski služb in Ministrstva za okolje in prostor dosledno zahtevali, da bo povzročitelj hrupa saniral stanje in vsem prizadetim krajanom zagotovil človeka vredno življenje. Seveda pa so sanacijski ukrepi uspešno ustavili izpust prašnih delcev v zrak. Toda o tem v naslednjem prispevku. Zeleni Kamnika Daniel Kovačič Veseli smo, da ZELENI KOTIČEK dobiva svoje mesto in pred nami so že prvi izzivi: Žal neimenovani občan (Jože) nas obvešča o umazanem potoku Tuhinjščica, Marko Kosta in okoliški prebivalci nas opozarjajo na predvideno gradnjo parkirnih površin na Groharjevi ulici. Zavedamo se, da parkirnih mest povsod primanjkuje, vendar moramo najti primerno ravnotežje z zelenimi površinami. Ivo Gašperič nas obvešča o zanemarjeni okolici na južnem obrobju mesta. Zikova ulica, okolica trgovine Dan in Noč, Mercatorja kažejo žalostno sliko odvrženih odpadkov. Zdenka Bricelj s skupino okoliških prebivalcev nas prosi za pomoč. Ob tokratni regulaciji Kamniške Bistrice so med mostovoma pri podjetju Meso in Šolsko ulico »počistili« vse zelenje. Od izvajalcev del bomo zahtevali, da izpolnijo obljubo, dano ob izgradnji tretjega voznega pasu (za zavijanje desno), da bodo zasadili »protihrupno ograjo« med omenjenima mostovoma. O uspešnosti posredovanja bomo poročali. Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri skrbi za prijetnejše okolje. Oglasite se nam: Zeleni Kamnika, Cankarjeva 3,1241 Kamnik, p.p.9 e naslov: zeleni®-siot.net, tel: 839 1001 v. d. predsednika Zelenih Kamnika Miha Prosen NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751, 041/800-946. 28 Kamniški OBČAN 13. marca 2003 15 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel* * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. tarnia svoj dmr kupovat/ mjcehmv, TEHNIČNA TRGOVINA JI Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 AKCIJSKE CENE! • sesalec Bosch 1400 W arriva ^^F*80TJL sedaj samo 14.240 SIT • pralno-susilni stroj Indesit (pranje 5,5 kg, sušenje 4 kg) sedaj samo 100.215 SIT • BTV Gorenje 70 srebrn, slika v sliki 3*9QCCI sedaj samo 88.911 SIT • BTV Evelux mono 55 ^3&9©Cr sedaj samo 39.933 SIT - 15% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE GORENJE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 31. 3. 2003. - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE i+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * Ž. MAJICE BOMBAŽ * ž-BlUZE 2003) * 2. BOMBAŽNE SRA3CE i** * Sgg. NOGAVICE, PIŽAME,... | DELOVNI ČAS: pon.-pet. 9''-19", sobota: 8''-13h [ Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve... barve, lake, gašenoapno, pipeArmal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušiloe za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo lahko podarite tudi naše DARILNE BONE. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča. Odprto od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. i RENAULT moje y siisioj m/mm - EUROTAX - Zavezani varnosti Pri menjavi Vašega starega vozila katerekoli znamke za novi varni Renault Vam poleg vrednosti Vašega vozila prištejemo še do 300.000 SIT. POSEBNE SERIJE • TVVINGO AIR - klima brezplačno • THALIA AIR - klima brezplačno • SCENIC AIR - klima brezplačno RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja novih vozil: 01 / 56 27111 Prodaja rabljenih vozil: 01 / 58 27 111 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01/5627 444 E-mail: tomaz.sstnikar.avtosetedealer.renaultsi TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klav&čeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - orehova jedrca, 1 kg 799,00 - kava Slovenka, 100 g 79,00 - alpsko mleko, 3,2% m.m., 1 1 139,00 - kava Zlati Minas, 100 g 89,90 - piščanec zamrznjen, 1 kg 489,00 - olje Cekin sončnično, 1 1 PVC 279,90 - sir Jošt, 1 kg 999,90 - čebula, 5 kg 399,00 - prekajena rebra, 1 kg 999,00 - krompir, 10 kg 450,00 - prekajena šunka Strašek, 1 kg 1.199,00 - korene, 1 kg 169,00 - čajna salama Strašek, 1 kg 1.399,00 - jabolka na zaboj, za 1 kg 130,00 - narezek mesni Belmur, 200 g 199,90 - pomaranče, 1 kg 149,00 - Zdenka sir, 180 g 299,90 - toaletni papir, 8/1, 2-slojni 179,90 - jajčne testenine intes, 500 g 119,90 - Presad negazirana pijača, - polenta, 450 g 139,90 4 okusi, 1,5 1 129,90 - rozine, 400 g 139,00 - sušilec za perilo 1.499,90 - čokolešnik, 1 kg 899,00 - zemlja za rože, 501 599,00 Vse cene so v SIT. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. m Vi- ji Si v naših srcih, v zraku, ki ga dihamo, del nas si - za zmeraj. * V SPOMIN KRISTJANU STANICU Minila so štiri leta, odkar te ni z nami. Pogrešamo te. Mami, ati in Katarina Kamnik, marec 2003 1T* ZAHVALA V 70. letu življenja nas je zapustil naš dragi MAVRICIJ TOMŠIČ iz Duplice, Jakopičeva 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali svece in cvetje ter nam lajšali našo bolečino. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Februar 2003 Mali oglasi Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723 -81-57,041-322-571. Garažo, zidano, v Kamniku, ob Ljubljanski cesti, oddam. Tel.: 031-292-788. Poštenega najditelja ženskega kolesa Rog, obiedenc rdeče barve, aluminijaste strehe, brez prestav, prosim, da obvesti Policijsko postajo Kamnik. Najamem kmetijsko zemljišče - travnik v okolici Kamnika. Tel.: 040/330-900. Za vrtičkarje! Prodam uležan hlevski gnoj z dostavo. Tel.: 070/632-619. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Vse do zadnjega .si upal, da bolezen boš Ugnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. ZAHVALA JJL V 91. letu življenja nas je zapustil mwW'**3&^mmmt tlragi wćc- brat, ded. praded in stric MrJLm TOMAŽ KALIŠNIK st. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše. Iskrena hvala tudi vsem čebelarskim društvom, društvu upokojencev, pevcem iz Mekinj, trobentaču za zaigrano Tišino in g župnikoma za lepo opravljeno zadnje slovo. Žalujoči: vsi njegovi Mekinje, februar 2003 Čez groba noč beseda vedno sveta mi kale tje - mi kale krasni dom. moj stidni dom: veseli dom Očeta! (Jovan Vesel-Koseski). ZAHVALA V 67. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče in ata FRANC KOŽELJ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem iz Svilanita in znancem za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje in sveče. Sosedom hvala tudi za darove za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Tonetu Ber-čanu za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, pevcem iz Stranj, trobentaču za zaigrano Tišino, govorniku iz Svilanita za besede slovesa in vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Monika, hčerka Cvetka z možem Stanetom, sin Bojan z ženo Jano, vnuk Primož, vnukinje Barbara, Nina in Manca Stahovica, Godič, marec 2003 Nudimo vam kompletne pogrebne storitve i it POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tihega trpljenja. Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do livljenja. ZAHVALA V 83. letu življenja me je zapustila ljuba žena, teta in svakinja LOJZKA PETERNELJ rojena Skvarča Hvaležni smo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala sosedi Rozki Jazbinšek za pomoć in Jožetu Resniku za poslovilni govor. Zahvala tudi dr. Dolenčevi, sestri Jani in patronažni sestri Romani ter ostalemu osebju ZD Kamnik. Zahvala tudi gospodu župniku Janezu Gerčarju za opravljen pogrebni obred, pevcem Lire za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: mož Milan in drugo sorodstvo Duplica, marec 2003 Nova kolekcija oblačil in obutve pom lad/poletj e že v trgovinah vele VABLJENI NA TRADICIONALNO MODNO REVIJO V SREDO, 26. MARCA OB 1 9.3P UR V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH. Gostja večera bo nuša derenda. CHANTAL - ELEGANTNO IN MODNO - pravo usnje prijeten na K u p TASCA, Taifun, VANILIA, NAVIGARE, MONTEFIORE. /7 od 14.3. do 16.3.2003 v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele Banane Svinjsko meso Meso Kamnik, zrezano, pakirano ali postrežno 1 #0419 j- cena za k*g *mtm 199, cena za kg Kislo zelje lkg 139,- 1 o Q VFI F mit ffllitfl, prijeten naku ZIDARSKA DELA, FASADE, NOTRANJI OMETI. Gashi Šhefki, s.p., Stara c. 38, Cerklje, tel.: 041/973-759. ZARJA Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku KUVlo ć.o.o. Molkova pot 5, Kamnik je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608. 041-245-936 oziroma 041-633-779. 041-677-341. Pričeli smo s prodajo domačega vipavskega vina - Vinska klet Kavčič - v Kamniku na Žalah št. 6. Tel.: 01/831-70-63. (Vina Kavčič, Brje 84, Dobravlje) Kamniški OBČAN Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) 01/83 91 311 041/662 450 Ponedeljek: 8.-15. ure Torek: 8.-13. ure Sreda: 8.-12., 13.-17. ure PARTNERJI odbijač in velike, izrazite luči skrivajo tehnologijo, udobje in dovolj f%j~*M*ŠM>%4%*y prostora za specifične potrebe vaših aktivnosti. m C## Cp* PROFESIONALCI PROFESIONALCEM. PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2,123S Radomlje - tel.: 01 722 77 98 TO vvorld comp< svetovni proizvajalec se vam predstavlja s 30% tovarniškim popustom (izredna cena!!) in še GRATIS.'! kuhinjski pulti # vsi stranski deli so iz vodoodpornih materialov # računalniško projektiranje vašega stanovanja # bela tehnika) iARISTON ODLIČEN PRIHRANEK PRI NAKUPU KVALITETNE KUHINJE LIIZ KARANTANIA: DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 01/430-77-34 ercator POSEBNA NOVICA! V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: PiŠčančja bedra, cena za kg, Perutnina Ptuj 699. Sir Livada, 45% m.m., cena za kg, Mlekopromet Ljutomer 999, Njoki, 500 g, Mlinotcst, Ajdovščina 209.- Loka kava, mleta, 250 g, Mercator, Ljubljana 254.- mercator tehnika 98.900.- O Vgradna pečica Electrolux EOB 4630X Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. MERCATOR BZA\JT\Q\JZ Pri nakupu parfuma ARDENBEAUTY vam podarimo darilo. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!