MOSCANSKA gLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO III. NOVEMBER 1962 ŠT. 11 Samo še leto dni nas loči od važne obletnice zgodovinskega knZ’ fco so pred 20 leti na vevškem zboru in kasneie na 11-zasedanju AVNOJ v Jajcu po-lZeni Prvi ustavni temelji Ijud-mr rePublike Slovenije in Fede-"v.™ ljudske republike Jugo- VSnl]C' PraV V 16771 ^aSU pa Pon na'i'a Pozornost in zanimanje nip°Vno usmvrjena na proučeva-in predosnutka nove republiške vi^.Ve^ne ustave, ki konkretno nakeriy naS nadaljnji razvoj in an azuie bodočo smer nadaljnje-mjazvijanja tistih potreb in ele-ben--’ ki utrjujejo našo druž- ln politično ureditev. da PosPesenem tempu gospo-beioi-ega in družbenega razvoja lcinl?Tno zavidljive uspehe. De-in S/C° upravljanje se je utrdilo opravičilo vero v naša pred-Tri,!j}).(lnia> postalo je osnovni ele-dehf vsakdanjega življenja in anPVanja naših proizvajalcev v ^Podarstvu. Skrb za daljnji in Prosvete, socialnih služb l(,j.laravstva je prenešena na ko-vvnlVeP svete in druge organe, ki lova*JO družbene interese v de-voJtli'6. organizmov in ki po-re$ e}° sPt°šni družbeni inte-raf-u interesi posameznih pod-ko-J' Liudski odbor na območju skrb™6 Prevzema neposredno ekon^n °d9ovomost za družbeno čine jSki napredek območja ob-aku,, za. Pospeševanje določene UsuZn?sti na vseh področjih, ki go^jajo boljše materialne poza slehernega človeka. rnehi^nem razvoju družbenega Vek^lZrna naš socialistični člo-žaj °°čan prehaja v nov polo-jern J1 Postaja aktiven na svo-vec ,,x}pvnem mestu kot dela-izvršvA6^- inženir ali zdravnik, iraa s-n torei naloge za katere stvi S£?s°bnosti, upravlja s sred-družhn mu ji*1 daje v upravljanje Potre,?'^ kpmuni kjer živi pa je rabiin n]k ln koristnik ker upo-itd. \ trgovino, šolo, knjižnico naše nZeL so vsa prizadevanja ha jj t uzbene ureditve usmerjena ainAxfža se življenje ljudi olep-v ,&a- izboljša in obogati. he jZ ta in v predosnutkih zvez na noZZpn^nke ustave navede cizna pt^ajo biti zelo pre 6inske ddeiana tudi v našem ob šinite,, ,atutu. Garancija za iz 1q v teženj naj bi bi kokih razpravah, v kon Median* Zripombah in koristnih Sličnih °L^anov, ki delajo na ln družhoZ0^r°^jik delavskega ^advsn™ nePa samoupravljanja, strijcZ P«. « kolektivih indu-^hc inJZffitetva, obrti in trgo- t(i- Ljudski Jii°lstvu’ zdravstvu 1 odbor in ostale druž- Dclovno predsedstvo na letni občinski konferenci ZKS, sekretar občinskega komiteja tov. Boris Butina podaja poročilo Komunisti naše občine na letni konferenci Nad 100 delegatov je zastopalo osnovne organizacije ZK na letni občinski konferenci ZKS. Konferenca je v duhu poročila, ki ga je podal sekretar občinskega komiteja tov. Boris Butina, in v obširni razpravi osredotočila svoje delo na nadaljnjo idejno in organizacijsko krepitev partijskih organizacij, na gospodarske in splošne družbene probleme. Ocena dela komunistov je bila kritična s posebnim poudarkom na delo in stališča komunistov V občinskih upravnih institucijah, v ljudskem odboru, organih družbenega in delavskega upravljanja, naših javnih službah, množičnih organizacijah in drugje. Napake so bile ocenjene kot posledica napačnih pojmov v miselnosti in praksi v zvezi z delitvijo dohodka, razvijanju ekonomskih enot, samoupravljanja, politike združevanja gospodarskih organizacij, razvoja komune, krajevnih in stanovanjskih skupnosti. Te načelne ugotovitve so plod dela komisij pri občinskem komiteju in poročil osnovnih organizacij ZK. Konferenca ni zmanjševala uspehov na vseh teh področjih, vendar (Nadaljevanje na 2. strani) beno-politične organizacije pričakujejo, da bo sodelovanje občanov v razpravah o osnutku aktivno, ker bo statut samo v tem primeru vseboval vsa tista naša prizadevanja, ki zagotavljajo hitrejši razvoj ekonomsko družbe-no-političnih odnosov in utrditev komunalnega sistema tako kot ga predvideva predosnutek zvezne in republiške ustave. Vlado Črne OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOSTE-POLJE čestita o& dnevu repuBlifte vsem of>čanom in delovnim organizacijam OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI SIND. SVET, OBČINSKI ODBOR ZB, OBČINSKI KOMITE LMS IN VSE OSTALE DRUŽBENE IN POLITIČNE ORGANIZACIJE Reorganizacija šolske Učiteljski kolektivi in šolski odbori že dlje časa razpravljajo o predlogu občinskega sveta za šolstvo glede reorganizacije osnovnošolske mreže. Ta predlog ima namen dvigniti kvaliteto pouka ter smotrnejše urediti trošenje finančnih in materialnih sredstev. V čem je pomen reorganizacije? Nepopolne osnovne šole, to so tiste, ki nimajo vseh osem razredov, so se že sedaj navezovale na popolne osemletne osnovne šole, kamor so pošiljale učence v višje razrede. Sodelovanje je bilo več ali manj tesno, bilo pa je odvisno od učiteljskih kolektivov samih. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je takšno sodelovanje nujno potrebno za izboljšanje vzgojnih in učnih uspehov. Z reorganizacijo bi le pravno utemeljili to, kar v praksi že izvajamo. Šolske okoliše bi razširili tako, da bi zajemali popolno osemletno šolo kot centralno šolo, na katero bi bile vezane nepopolne šole, ki pošiljajo otroke v višje razrede centralne šole. Učiteljski zbori vseh teh šol bi tvorili enoten kolektiv, ki bi Komunisti naše občine na letni konferenci (Nadaljevanje s 1. strani) je kritična ocena teh pojavov služila za konkretne zaključke. Poročilo je kritično ocenilo delo ljud- skega odbora v preteklosti, kar se je odražalo pri razvoju komune. Iz obsežne razprave objavljamo nekaj tehtnih ugotovitev. mreže na skupnih konferencah reševal vzgojne in učne probleme celotnega okoliša. Na sestankih razrednih aktivov, kjer bi se zbirali razredniki posameznih razredov, bi usklajevali učne programe, kriterije ocenjevanja, zahtevnost znanja in druge učne probleme. Na ta način bi uvedli enoten pedagoški režim in učenci bi z vseh teh šol prišli v peti razred centralne šole s približno enakim znanjem. Tako bi omilili prehod na centralno šolo, kar je za večino otrok težko. Centralna šola bi nudila mentorsko pomoč nepopolnim šolam in skrbela za personalno politiko. Prav tako bi vodila finančno, materialno, personalno in administrativno poslovanje. Tako bi bili upravitelji razbremenjeni in bi se lahko še bolj posvetili pedagoškemu delu, česar do sedaj niso mogli v toliki meri. Sole bi še naprej samostojno razpolagale s sredstvi, namenjenimi za materialno poslovanje, osebne dohodke pa bi delili po enotnem pravilniku. Šolski odbori bi ostali v istem sestavu, le pri centralni šoli bi se povečali z zastopniki pri' kij učeni h šol. V naši občini so štiri popoln® osemletne šole, ki bi dobile status centralne šole. Na centralno šolo Vide Pregarčeve bi bila začasno vezana šola v Jaršah, dokler se ta sama ne bi razvila v popolno osemletko. Na šolo Ketteja in Murna bi bila vezana šola v Hrušici, na šolo Polje pa osnovne šol® Zalog, Zadobrova, Dolsko, Senožeti in Križevska vas. Na centralno šolo Sostro pa bi bile vezan® šole v Besnici, Jančah, Javoru, Prežganju in Lipoglavu. Oddalj®' ne šole, kot so Križevska vas, Prežganjem Janče, Javor, Besnica in Lipoglav, bi še naprej imel® višje razrede, ker so preveč oddaljene od centralne šole in še n* urejen prevoz otrok, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole. O reorganizaciji bodo razpravljali še šolski odbori in zbori volivcev, uspehi reorganizacije pa so odvisni predvsem od učiteljskll1 zborov. Namen je le ta, da se izboljša učno in vzgojno delo tor razbremeni upravitelje administrativnega in finančnega poslovanja, da se bodo lahko vedno bolj posvečali pedagoškemu mentorstvu, kar- je predvsem njihov® naloga. SLAVKO GRČAR »Razvijati moramo take organizacijske oblike, ki bodo spodbudile vse naše potencialne sile v ZK in jih usmerjale tja, kjer je problematika najpestrejša in najtežja...« Več sodelovanje) FRANC NEMEC »Vloga komunistov bi morala priti bolj do izraza pri mišljenju In razpoloženju delavcev in le-ti bi se morali aktivneje angažirati pri reševanju problemov gospodarske organizacije. Komunisti se morajo boriti za uresničevanje gospodarskih in družbenih reputa-tivov.. ALBIN PIRC »... Napake so tudi v delavskem samoupravljanju. V marsikaterem podjetju nimamo ekonomskih enot ali pa je njihovo delo slabo. Ponekod poznajo samo vlogo centralnega delavskega sveta, ki tudi prevladuje. Ekonomskim enotam so danes dane premajhne pristojnosti...« LUDVIK UREKAR »Izobraževanje kadrov ni pereče samo v vevški papirnici. Skrbeti je treba za strokovno izpopolnjevanje kadrov, ki so že v proizvodnji, istočasno pa skrbeti za prirodni prirastek preko šol...« MARIJA MILORADOVIC »Vprašanje integracije v zdravstveni službi v Mostah se ni premaknilo z mrtve točke. Se vedno imamo dva zdravstvena doma. Združitev zdravstvene službe v občini Moste-Polje bi pomenila v organizacijskem in strokovnem pogledu krepak korak naprej.« JOŽE CVETKOVIČ »... Struktura organov SZDL v občini in na terenu ni taka, kot bi morala biti. V mnogih primerih se ne more posvetiti nalogam, ki sc pojavljajo na terenu. Delo ne bi smelo biti sezonsko ampak kontinuirano. Dostikrat je nekaterim aktivistom naloženo preveč nalog, katerim niso kos.« AVGUŠTIN LAH »... Ko govorimo o izvozu, sc srečujemo s problemom strokovnega kadra. Ce tega vprašanja ne bomo reševali vzporedno, tudi ne moremo govoriti o načrtni politiki izvoza in študiju mednarodnega tržišča. • • • 2® nekaj let se izgovarjamo na konjunkturo na zunanjem tržišču in na druge faktorje, premalo pa razpravljamo o tem, kaj smo naredili za to, da bi odpravili zaviralne elemente v lastnem podjetju in komuni...« Po oceni konference je hitrejši razvoj komune ovirala preozka idejna orientacija nekaterih komunistov v političnih organizacijah, ljudskem odboru, njegovih svetih in upravnem aparatu. Prav-tako so bili tudi opaženi pojavi samovolje, negiranja organov samoupravljanja in slabo gospodar- jenje v nekaterih gospodarskih organizacijah. Konfereneca je imenovala posebno komisijo, ki bo na podlagi celotnega gradiva sestavila ustrezna načela in sklepo; ti bodo služili osnovnim organizacijam in novemu 27 članskemu komiteju za bodoče delo. Posvetovanje o povezavi dela zavoda za socialno delo Ljubljana Moste - Polje s šolami na območju občino V četrtek 15. novembra je zavod za socialno delo Ljubljana-Moste-Polje skupaj s svetom za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Moste-Polje p>o-vabil predstavnike šol na posvetovanje in so bili tu sprejeti sklepi za nadaljnje boljše in uspešnejše sodelovanje na področju socialnih služb. Udeleženci so se najprej seznanili z organizacijo in vsejbino dela zavoda za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, ki je začel z delom v začetku letošnjega leta. Poleg številnih nalog, ki jih je prevzela ustanova s področja socialne službe, je ena najvažnejših del z vzgojno ogroženo in zanemarjeno mladino ter mladoletnimi delinkventi. Za to delo p>a je nujno potrebno sodelovanje vseh družbenih organizmov, ki se največ bavijo z mladino. Tu je poleg družine, v 'kateri otrok živi, najvažnejša šola. V drugem delu posvetovanja so se udeleženci seznanili z delom strokovnega teama zavoda, ki obravnava vse težje, primere. Obrazloženi so jim bili vsa vplivi, ki od spočetja dalje oblikujejo njegovo osebnost. V sklopu zavoda za socialno delo deluje tudi komisija za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ker prav v tem času končuje s kategorizacijo otrok z motnjami v duševnem razvoju, so se udeleženci Zaradi izredno zanimivega px> dajanja problematike s tega P***' ročja socialnih služb v komuni bil med prvimi sprejet sklep, bo zavod še v tem šolskem 1®^ organiziral p>oodbna predavanja ^ vse prosvetne delavce px> šolaj'' Prav tako je bil sprejet sklep, bodo v bodoče sodelovali pri 9tr0] kovni obdelavi posameznih uč®J\ cev tudi njihovi razredniki, 10 bodo dobili na ta način vsa P0^ trebna navodila za uspošno vod® nje mladoletnikov. Vsi šolski bori na šolah naj bi pjoživili dri lastnih komisij za socialna zdravstvena vprašanja. Tako svetovanje konkretno zadolžil šolske odbore oz. komisije in ,e predvsem za problematiko, ki 1 na px>samezni šoli najbolj živ8' . Sprejet je bil tudi predlog, ? f zavod za socialno delo skupni w svetom za šolstvo pri ObLO ^ pri spomladanskem vpisu otrok prve razrede osnovnih šol W.0 psihološko testira. Prav tako bo® na oni od prihodnjih sej sveta o šolstvo obravnavali piedlog . ustanovitvi pjosebne šole na 0 močju občine. . Posvetovanje, ki ga je organ' ^ ral zavod za socialno delo Ljn Ijana Moste-Polje skupaj z obj' sidrn svetom za šolstvo, je prvo te vrsto v naši občini. Hsp® nost in ptotreba p>o taki obliki } delovanja je bila pjotrjena prvim sklepiom, da se bodo oblike sodelovanja razširile na prosvetne delavce. Mira Virant-JakliC Vsem našim bralcem in sodelavcem čestitamo ob dnevu republike Olrednillv* MoŠČani &pwšuiema Ut odqmwtiama Kulturni delavci o mestu in vlogi kult. dejavnosti v naši komuni O kulturni dejavnosti v naši občini je bilo s strani občanov izrečeno že precej kritike. Pravzaprav se sprašujemo, nad čem je bila kritika izrečena, saj kulturne dejavnosti v pravem pomenu besede ni. Živo je razvita le na nekaterih šolah in v nekaterih Svobodah. Uspehi pa so rezultat kampanjskih akcij, ki prihajajo bolj slučajno med ostale akcije ob raznih praznikih in proslavah. Načrtne kulturne dejavnosti pa v občini Moste-Polje ni! Ne moremo seveda reči, da naši občani niso brez posluha za kulturno življenje. Posamezniki so se še pred nekaj leti trudili in dosegli nekaj lepih uspehov, vendar tudi zanje ne moremo reči, da so bili rezultat tehtne in premišljene kulturne politike. Tudi obstoječi forumi v občini so poskušali rešiti to vprašanje. Svobode, ljudska mladina, sindikalni svet in drugi so poskušali najti rešitev, pa so stalno naleteli na ovire, kot npr. pomanjkanje finančnih sredstev. Prostorov, kadra in še polno drugih okoliščin. Nobeden od občinskih forumov ni uspel najti pravilnega izhoda. Nekaj torej ni v redu! Nekateri vidijo rešitev v enotni kulturni organizaciji, ki bi vključevala vse kulturne delavce v občini, amaterje in poklicne, ustvarjalce in vzgojitelje. Ta organizacija bi sprejela program in skrbela za realizacijo. Z drugimi besedami, bila bi nekaka občinska kulturna tribuna, ki bi predstavljala s svojimi komisijami (gledališka, glasbena, plesna, knjižna in druge) nekak forum ali telo s svojimi organi in pristojnostmi. Drugi vidijo rešitev v poživitvi žc obstoječih kulturnih inštitucij in dejavnosti z zagotovitvijo materialne podlage. Vseh razglabljanj in misli niti našteti ne bi mogli. Večina občanov je enotna v tem, da je treba kulturno življe-nie v občini Moste-Polje poživiti, čimprej priti do jasnih ugotovi-•■ev in zaključkov in tudi kulturi zagotoviti njeno mesto in vlogo v komuni. V zvezi z nedavnim problemom smo naprosili nekatere kulturne delavce v občini Moste-Polje, da povedo svoje misli in s tem Pripomorejo k rešitvi tega vprašanja. Avgust Vižintin, upravnik delavske univerze Važen je program in njegova Siki naj zraste na osnovi dogovora med vsemi, ki so za to področje najbolj odgovorni, program, ki bi maksimalno upošteval potrebe in interese naših občanov. Seveda tudi taka organizacija ne bo mogla delati »-čudežev-«. Kulturni sadovi rastejo počasi in ob pomoči vseh. Kulturnega življenja ni mogoče priklicati preko noči. Mnogokrat tudi sredstva ne pomagajo, če ni potrebwinteresov in pripravljeneosti določenega kroga ljudi za načrtno in dolgotrajno delo, ki ne daje vedno otipljivih in takojšnjih rezultatov. Marjan Rožanc, književnik k 80 vprašujemo, kakšna je uiturna dejavnost v občani, je vt!? xvažn°. Itako gledamo na to Prašanje in kaj v danem trenut-^htevamo od kulturnega živ-J nJa. Zdi se mi važno, da gle-šitv^ na ktdtumo področje dovolj roko in enovito. Tako moramo inc? poslužujejo kultur-drugih Uaj v centru in tudi v šele znrJnestnjk občinah, potem ohravnframo nujnost po širokem thov y Vanju kulturnih proble-vodenj«m kulturne poli- tike je povezana odgovornost, ki je nikakor ne more nositi le nekaj ljudi. Doslej smo navedene probleme zanemarjali; jutri tega ne bo več mogoče. Zaradi vsega tega, kar pa predstavlja le nekaj najbolj splošnih ocen, menim, da potrebujemo družbeno organizacijo, ki bi vodila smiselno kulturno politiko, povezovala delo institucij in društev ter pomagala povsod, kjer bi se razvijale kulturne težnje in želje. Menili smo, da je to lahko svet Svobod, če mu tako široko delo zaupamo. Ime tudi nd važno. Potreba po poživitvi in reakti-vizaciji kulturne dejavnosti je ne-obhodna. Tako v občini Moste-Polje kot v vseh ostalih večjih slovenskih industrijskih središčih se namreč s povečanjem življenjskega standarda vse občutneje kaže tendenca zelo enostranskega razvoja našega človeka — razvoja v smeri posesti in obvladovanja izključno materialnih dobrin. Deloma je to posledica vsesplošne družbene zavzetnostd za prvenstveni dvig proizvodnje in materialne osnove naše družbe, iz katere raste vsaka višja oblika človeške zavesti in skupnosti, deloma pa vzroki za to tičijo tudi v subjektivnem razpoloženju naših ljudi, ki so se prvič znašli v situaciji, da te materialne dobrine — avto, hladilnik, motorno kolo itd. — lahko tudi imajo. Toda pb vsem tem je neizpodbitno, da taka enostranska zagledanost in usmerjenost naših ljudi nikakor ni v skladu s socialističnim, pojmovanjem o skladnem razvoju osebnosti, da kulturna dejavnost torej postaja vse bolj eksistencialna potreba naših prizadevanj za socializem. Zal si je danes težko zamisliti kulturno dejavnost, ki bi ustrezala resničnim človekovim potrebam in opravljala želeno funkcijo, zakaj te potrebe so skoraj minimal- ne. Osnovni namen današnje kulturne dejavnosti je skorajda v tem, da te zakrnele ali neprebujene kulturne potrebe v človku najprej razvije in da potem človeka iz topega potrošnika napravi sprejemljivega tudi za ostalo človeško bogastvo — knjigo, gledališče itd. Za ta namen pa vsekakor ni ustrezna reprezentančna ali praznična kultura, kakršno zdaj naj-češče prakticiramo ob državnih ali delavskih praznikih in ki nikdar bistveneje ne poseže v človeka. Potrebna nam je tako rekoč delovna kultura. To je tista kulturna dejavnost, ki bo človeka odkrivala in angažirala v njegovih vsakodnevnih stvarnih problemih v podjetju ali osebnem življenju, s katero se bo zaradi osebne prizadetosti povezal in katera ga bo slednjič iz njegove ujetnosti v predmetni svet dvignila,k širšemu delovnemu razpoloženju — kulturna dejavnost, ki bo človeka spreminjala, tako da bo lahko z njeno pomočjo tudi sam spreminjal svet. Institucionalne oblike za to in tako kulturno dejavnost niso odločujočega pomena, zakaj to kulturo je možno razviti tudi v okviru obstoječih Svobod. Danes smo objavili dvoje mnenj ob problemu, ki je v uvodu nakazan. Uredništvo meni, da naj o tako pomembnih vprašanjih izreče svoje misli čim večje število ljudi. Zato bo tudi v prihodnji številki objavilo mnenja nekaterih kulturnih delavcev iz naše občine Potrebna nam je tako rekoč delovna kultura, kulturna dejavnost, ki bo človeka spremlnjala< tako da bo lahko a njeno pomočjo tudi sam spreminjal svet £ftMfanska tapCacna Ob pričetku gradnje ljubljanske toplarne, ki naj bi stala v industrijsko najmočnejši ljubljanski občini, v Mostah, je prav, da javnost seznanimo s tem objektom. Kaj je pravzaprav toplarna? To je energetski objekt, ki proizvaja toplotno in električno energijo. Tako kombinirana naprava dela z boljšim izkoristkom kot eden ali drugi ločeni proizvajalec. Znan jc proces, ki se vrši v termoelektrarni: toplotna energija se v turbini spremeni v mehanično energijo in ta v generatorju v električno. V toplarni sc dogaja i-'o, le da paro, ki po opravljenem delu pride iz turbine in ki je bila v termoelektrarni neizkoriščena, tukaj pošiljamo po posebnem toplotnem omrežju porabnikom toplotne energije. OSNOVNI PODATKI O LJUBLJANSKI TOPLARNI: zmogljivost turbogeneratorjev 72 MW, zmogljivost kotla 180 t/h pare, predvidena letna proizvodnja toplotne energije 450 milijard kcal, predvidena letna proizvodnja električne energije 367 milijonov kwh (1 kwh = 860 kcal), investicijski stroški za zgraditev okoli 10 milijard dinarjev. Kakšne prednosti prinaša toplarna? jev, predvsem pa dejstvo, da bo nova lokacija bliže centru konzu-ma industrijske pare; na spremembe pa je vplivala tudi omejenost prostora na prvotni lokaciji, kjer bi morali porušiti precej hiš. ni v letu 1965. Sedaj je v delu glavni projekt. Pomožna dela na zemljišču se bodo pričela še letos in bodo spomladi prihodnjega leta že v polnem teku. Toplovodne omrežje je že zgrajeno v dolžini 3,5 km. Že v lanski ogrevni sezoni je bilo preskrbovandh s toplotno energijo precej porabnikov: RTV Ljubljana, blok pri hotelu Lev, šola Toneta Čufarja itd. V letošnjem letu pa je bilo priklju- 1. Prednosti za prebivalstvo. Bistveno se izboljšajo higienske razmere na oskrbovalnem področju, ker odpade onečiščenje prostorov okoli zgradb z lastnimi kotlovnimi napravami zaradi dovažanja premoga in odvažanja pepela. Prav tako odpade kvarjenje ozračja z neočiščenimi dimnimi plini in sajami iz individualnih naprav. Razbremeni se tudi mestni promet, ker odpada dovoz goriv in odvoz pepela. 2. Prednosti za potrošnike toplotne energije. (Sem štejemo tako tiste porabnike, ki potrebujejo samo ogrevanje kot tudi porabnike industrijske pare za razne tehnološke procese.) Zanesljivost dobave je večja kakor pri lastni napravi. Za enako stvo. S proizvodnjo električne energije v toplarni bo povečana proizvodnja električne energije, ki ni odvisna od morebitne suše oziroma nizkega stanja voda pri hidroelektrarnah. Mestu Ljubljani, ki je sedaj oskrbovano z električno energijo samo iz razdelilne transformatorske postaje v Klečah, bo zagotovljena nemotena preskrba z električno energijo. Eden od obeh generatorjev v toplarni bo lahko delal kot fazni kompenzator. To pomeni, da bo lahko proizvajal jalovi tok, ki bo kompenziral velike padce napetosti v omrežju in bo tako porabnik dobival tudi ob konicah normalno napetost. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je bila napetost namesto 220 V 160 V in še manj. Montiranje cevovodov Za prej omenjene investicije v znesku 10 milijard dinarjev je dala večji del posojila jugoslovanska investicijska banka, s katero je pogodba že sklenjena. Ostala potrebna sredstva predstavljajo lastno udeležbo, ki jo dajejo elektrogospodarska podjetja, združena v elektrogospodarski skupnosti IZDELOVANJE GRADBENEGA električna ENERGIJA ^-premog • V •- . V>- INDUSTRIJA Ljubljanica OGREVANJE STANOVANJ MAKETA LJUBLJANSKE TOPLARNE IN OSTALIH OBJEKTOV TOPLE GREDE - para ■ vroča voda zanesljivost pri individualni proizvodnji energije bi moral porabnik postaviti rezervne naprave. Odpadejo težave za nabavljanje, dovažanje in vskladiščenje goriva in odvoz pepela, vzdrževanje naprave kakor tudi delo kurjača; cena toplotne energije s centralnega mesta je mnogo nižja. 3. Prednosti za elektrogospodar- V uvodu je bilo omenjeno, da bo stala toplarna v Mostah. Prvotno je bilo predvidenih več lokacij na tem področju in je bila izbrana tista v trikotniku med železniškimi progami ob Domžalski cesti. Kasneje je prišlo do spremembe lokacije ob novem tovornem kolodvoru v Mostah. To spremembo je narekovalo več faktor- Slovenije, skladi OLO Ljubljana in nekaterih občin ter premogovniki in tudi nekateri porabniki Gradnjo omrežja pa financirajo porabniki sami; ti dajejo kot posojilo sredstva, ki so bila prvotno namenjena za gradnjo individualnih naprav. Po načrtu je predviden začetek obratovanja v ljubljanski toplar- čenih precej novih porabnikov in do konca leta jih bo še nekaj, med njimi tovarna TOS, hotel Lev, upravno poslopje podjetja Tehnika, poslovni objekt Centro-merkur, šola Ledina, poslopje »-Kozolec« itd. — skupaj že preko 20 porabnikov. Stara ljubljanska termoelektrarna je začasno prevzela preskrbo s toplotno energijo. Z majhnimi vloženimi inve* stieijami se je proizvodnja termoelektrarne prilagodila dokaj ekonomski proizvodnji toplotne energije (kot elektrarna se je ta objekt že preživel in dela kot proizvajalec električne energije le v naj“ večji krizi) ih tako predvsem v hovih zgradbah ustregla mnogim porabnikom, ki bi morali sicer po-iskaiti kako drugo rešitev za ogrevanje do leta 1965, ko bo dograjena ljubljanska toplarna. Tekmovanje v disciplini Na šoli Ketteja in Murna smo 5. novembra t. 1. začeli s tekmovanjem v sledečih disciplinah: 1. prihod v šolo, 2. učenci v razredu med poukom, 3. vedenje učencev med odmorom, 4. odhod učencev iz šolskega poslopja iri 5. vedenjč učencev na ulici, v kulturnih poslopjih in na igriščih, V teh disciplinah tekmujejo vsi razredi naše šole. Vsakodnevne uspehe označujemo s točkami za vsak razred posebej. Tekmovali bomo do konca šolskega leta. Ob zaključku tekmovanja bodo učenci tistega razreda, ki bodo dosegli najboljše ocene, nagrajeni z enodnevnim brezplačnim izletom. Primerno pa bodo nagrajena tudi druga mesta. Vsi se bomo potrudili, da bomo kar najbolje opravili svojo nalogo, saj ni tako velika in težka, da je ne bi mogli izvršiti. Janez Debevec, 5. a r. osn. š. Ketteja in Mump, Nekaj o sanitarni inšpekciji in higienskih problemih Nekaj mesecev potem, ko je bila leta 1956 decentralizirana mestna občina ljubljanska na sedanje občine, je bila decentralizirana tudi sanitarnoinšpekcljska služba. Istega leta je izšel tudi zakon o sanitarni inšpekciji, katerega predpisi so služili za osnovo pri organizaciji sanitamoinšpekcijske službe in napotilo za njeno organizirano dejavnost. Takratni občinski ljudski odbor Ljubljana Moste je bil na področju mestnih občin ljubljanskih prvi, ki je v septembru 1956 organiziral sanitarnoinšpekcijsko službo in imenoval sanitarnega inšpektorja. S tem se je sanitarnoinšpekcijska služba vključila v že Mačeti tempo hitrega gospodarskega in družbenega razvoja občine. Da bi sanitarnoinšpekcijska služba zadostila osnovnemu predpisu iz zakona o sanitarni inšpekciji, to je, da bi nadzorovala upoštevanje sanitarnih predpisov, in izvajanje sanitarnih ukrepov s strani državljanov, ustanov in organizacij, se je morala soočiti še vedno z zaostalo miselnostjo mnogih v pogledu higienskega in zdravstvenega napredka, ki bi moral iti korak pred ali vsaj vzporedno s hitrim Kospodarskim in družbenim napredkom. A prav higienska služba še danes obremenjuje sanitarnoinšpekcijsko službo, ki zaradi po-nianjkanja kadra — predvsem sanitarnih tehnikov — še danes ni v celoti razvila vseh svojih dejavnosti. odstotno uspela in so na vidiku tudi že dodatne novogradnje za promet z živili; za družbeno prehrano pa še ne. Ker je stiska v obstoječih objektih za promet z živili in objektih za družbeno prehrano že prerastla v oviro za razvoj teh prepotrebnih družbenogospodarskih dejavnosti in ker so mnogi objekti za ti dve življenjsko važni dejavnosti zaradi zastarelosti že v razpadu, je problem št. 1: gradnja novih objektov. Tukaj mislimo predvsem na pospešeno gradnjo nove pekarne, potrošniških centrov za področja Jarše, Zelena jama in Moste, za zgraditev večjega modernega obrata družbene prehrane z najmanj 4—5 tisoč obrokov v Mostah, na zgraditev kombiniranih špecerijsko-dedikatesnih trgovin v Sostrem, Dobrunjah in Zg. Kašlju in na graditev mesnice v Polju. Spet tretja izmena v nekaterih šolah? Z združitvijo občin Moste in ima sanitarnoinšpekcijska služba pod sanitarnim nadzorstvom 169 obratov živilske in prehrambene dejavnosti, 20 šol, 5 ustanov otroškega varstva, 3 in-uernate, 8 fizkultumih objektov, 0 javnih virov za preskrbo z vo-°. 12 objektov kolektivnih sta-ovanj, 2 javni kopališči, 6 prometnih objektov, 2 parka, 6 po- tajnih objektov, 10 brivnic in če-u {»kopališč, 1 kafilerijo, ■t .kulturne ustanove, 12 tovarn, Kmetijska posestva, 8 gradbenih Podjetij, 16 socialističnih obrtnih bratov in vso javno higieno. Da 1 Pa dojeli celotno živo dejav-bst sanitamoinšpekcijske službe, moramo k naštetim suhim števil-Khm dodati še človeka — proizva- jalca in upravljalca kot nosilca družbenega napredka z vso živo in mrtvo materijo, ki ga spodbuja ali ovira v njegovem stremljenju po zdravem in kulturnem življenju. Zato ima sanitamoinšpekcij-ska služba v bistvu dve nalogi: z nenapisanimi moralnimi normami vzgajati človeka v duhu zdravstvene prosvetljenosti in z uporabe napisanih zakonov preprečevati prekrške, prestopke in kazniva dejanja, ki gredo na škodo človekovega zdravja. Te naloge sanitarnoinšpekcijska služba izvršuje in ob vsestranskem napredku raznih služb in organizacij, ki so živ organizem našega napredka, so tudi vidni njeni uspehi. Z zgraditvijo nove šole na Kodeljevem je bila le za dobro leto odpravljena zdravju in pedagoškemu napredku škodljiva tretja izmena po naših šolah; le-ta z naseljevanjem novih stanovanjskih blokov že zopet grozi. Zaradi tega je več kot utemeljena gradnja nove šole v Jaršah. Zaradi pomanjkanja urejenih komunalnih naprav so zelo slabe higienske prilike v šoli v Sostrem; šola v Prežganju pa je v gradbenem in higienskem pogledu še slabša. V gradbenih, higiensKih in funkcio- nalnih pogledih je pomanjkljiva tudi VI. gimnazija. Na vseh teh šolah so nujno potrebne gradbene preureditve in morda dozidave, da bi lahko ustrezale sodobnim higienskim in pedagoškim zahtevam. V občini sta tudi dnevna internata, ki nudita učencem in dijakom hrano ter skromno zatočišče za tisti čas, ko staršev ni doma. Tudi tu se je pokazala nujna potreba po novogradnji, ki pa bo rešena z dograditvijo doma Angelce Ocepkove. Varstvo predšolskih otrok Zdrava prehrana-zavest in skrb nas vseh <,^1 rožni kom živil se ni več bati, a bi bilo njihovo zdravje neneh-©ereženo z nakupom slabih ali 0 ,varjenih živil. V kolektive, ki ™jajo promet z živili, je že Vol. r^a. ^v^t dolžnosti in odgo-m«n0s^' kolikor so še redki pri-m,,1'.1 slabih in še redkejši pri-PloH okvarjenih živil, so le-ti brezvestnosti posameznikov tui •PenutT10 neurejene splošne si-a. ClJe na tržišču. Vsak delavec ipt^a^benec v tovarni ali v podeli lahko dobi v svoji tovarni m.: Od jel ju dodatni obrok dobro hlad aV^ene hrane — toplo ali biemn<\ malico — in ni več pro-Ijiviv,’ ■ ^avci na zdravju škod-h in posebno težkih delovnih ščanje števila zaposlenih in hitre naseljevanje, se je samtamoin-špekcijska služba trudila zamašiti nastale vrzeli v preskrbi z živili in hrano z zahtevo po adaptacijah, obnavljanju in tehnični opremi razpoložljivih in obstoječih objektov. Ta akcija je že skoro sto- Varstvo predšolskih otrok ima svetlejšo perspektivo, saj bo predšolsko deco iz Jarš že ta mesec sprejel novi otroški vrtec; dom Angelce Ocepkove pa je tudi že pod streho. Vendar tudi v tej družbeni dejavnosti že nastaja problem utesnjenih prostorov vrtca na Kodeljevem. Razveseljivo je dejstvo, da ima predšolska in šolska deca industrijskih Most lepo urejen rekreacijski dom na Gmajni in da imajo skromni, pa delavni taborniki svojo urejeno postojanko na lepi planoti pod Jančami. Želeti bi bilo le, tako v interesu duševnega razvedrila kot v interesu telesne krepitve mladine, da bi ti dve postojanki postali živa stvarnost. Pri tem mislimo na uporabo teh dveh postojank ne le v poletnih mesecih, ko se mnogo otrok lahko posluži počitniških domov in taborjenj izven kraja stanovanja, ampak predvsem uporabo teh dveh postojank tudi v ostalih letnih časih, ko je edini življenjski prostor otrok v velikih primerih nezdravo in utesnjeno stanovanje ali nevarno stopnišče ali v nekaterih primerih nezdrava in še bolj nevarna ulica. (Nadaljevanje na 8. strani) 'bes t j h ne„ "■ ne bi dobili tudi brezplač-so o,ZaStitno^a »breka hrane. Pač i2 ^p.^toanjkljivosti, ki izvirajo v0nfi.J da je le dobro brortiu1!* eiovek lahko tudi vedno v ?., ktivnejši delavec, že prodrla cev i°St Vebke večine proizvajal-xpo(i',n °dgovornih činjteljev gobo! _^skega upravljanja. Tudi ________________za f>r0skr, ,ali celodnevno hrano je n ah Jeno v vseh tistih tovar- V Vseh dovolj pri javi jencev. Polaur, .b*1 imajo učenci na raz-je p,.( .rnabco in v vseh Internatih hrano k, Ijeno za celodnevno pre-abonentc Ve^ia gostišča nudijo in v,,u0m celodnevno prehrano dober „° rrLanJše gostišče nudi že 1 Pngrizek "O rm ..... gradnjo |bo v . bovih objektov za pre-• živili in družbeno prehra-Pa ni žij naseljenosti, saj ima- stanovani Šla v korak 010 v fSL1” baseijenosu, ialn in DC n' ie pet novih proda-Pd&tečen'11 sam nov bife ter manj t>a bi . 2grajeno novo tržnico. “j dohitevali naglo nara- Vnta vprašanj se nam vsiljuje ob pogledu na neurejeno okolico stanovanjskih blokov Kaj je alkoholizem in kdo je alkoholik? Alkoholik je po definidjd svetovne zdravstvene organizacije družbeno-medicinski problem, ki nastaja kot rezultat uporabe alkoholnih pijač do stopnje, da osebe, ki pijejo, škodujejo s tem svojemu zdravju, svojemu miru in miru okolice, v kateri žive. Prihajamo v obdobje, ko cestni promet povzroča nemalo skrbi udeležencem, predvsem pa tistim organom in organizacijam, ki so poklicni, da skrbijo za normalni, čimhitrejši in čimvamejši cestni promet. Vzporedno s tem se pojavlja tudi drugo zlo, ki nezadržno spremlja naraščajoči cestni promet pri nas — alkohol. Ne pretiravamo in ne motimo se, če rečemo, da je alkohol tudi družbeno zlo; to posebno velja še v prometu. Tneba je pribiti, da alkohol in volan nista združljiva, prof dr. Janez Milčinski, predstojnik inštituta za sodno medicino v Ljubljani, nekje pravi: Od sile mnogo je šoferjev, ki trdijo, da tako hudo le ni, če znaš obdržati pravo mero in da osebno njim kozarec vina med vožnjo ne škoduje; pijanega šoferja pa da je treba trdo prijeti in mu preprečiti vožnjo! Naj povemo, da smo prav pri »neznatno vinjenih« voznikih in pri takih, ki se jim alkohol na zunaj ni nič poznal, videli najhujše in najbolj nepotrebne nesreče z največ mrtvimi! Ali je vredno zaradi šilcf? žganja, dveh decijev vina ali steklenice piva tvegati, da nas v kritičnih okoliščinah pustita na cedilu naš nagli refleks in sigurna roka, 'ki odločata o izidu dogodka? Kot že rečeno, je stališče do »vinjenega« oziroma »pijanega« šoferja nasploh odklonilno, četudi nas često preseneča, kako popustljivo in lahkomiselno se potniki zaupajo takemu nevarnemu vozniku ali pa ga celo sami bodre k vožnji. Vendar mora biti težišče boja proti alkoholizmu v prometu drugje, na mnogo širšem področju: ne toliko zoper vinjenega, marveč predvsem za treznega voznika! Zgrešeno je mnenje voznikov, da neke količine alkohola krepijo fizične sposobnosti in da marsikateri voznik pije samo zato, laže premaguje naporno vožnjo. 10, 12, 15 in več ur vožnje razumljivo zahteva od voznika skrajnih naporov. Ce se prepletajo ti napori še s težkimi vremenskimi pogoji, to povzroča, da iščejo vozniki dodatnih sil — sprva tudi v majhnih in' na prvi pogled nedolžnih količinah alkohola; a prav zato nastaja kasneje potreba po večjem obroku alkohola. .Mnogokrat se potniki ali ljudje, katerim vozniki delajo kake usluge, oddolžijo s tem, da naročijo pijjačo. Silijo voznika, da prekomerno pije, pri tem pa ne pomislijo na morebitne posledice. Malo je potnikov, ki bi na primer uslugo, vozniku plačali z denarjem kolikor se to že dogaja v gostilni, naj bi mu naročili kosilo, malico ali kaj podobnega. Ne! To je pre-drago! Cena za popiti alkohol pa ni važna! Seveda vplivajo na voznika tudi druge okoliščine in ga tirajo k pitju, npr. nerazpoložen j e, bolezen, posebni dogodki v družini, različna praznovanja, srečanje s prijatelji, znanci itd. Podjetja premalo skrbijo za to, da njihovi vozniki ne bi bili pre- puščeni slabim pogojem na cesti, kot npr. prekomerni delovni čas, vožnja na dolgih relacijah brez spremljevalcev, neurejena prenočišča, neredna prehrana, nezadosten počitek, premajhna skrb, da bi bilo vozilo v dobrem stanju itd. Mnogo primerov, ko vozniki med vožnjo celo zaspijo. Ce pa je utrujenost povezana še s vplivom alkohola, je možnost prometne nesreče seveda neprimerno večja. Prometne nesreče, povzročene v vinjenem stanju, imajo vedno hude posledice. Ne smemo pa pozabiti, da so na cesti nevarni tudi vinjeni kolesarji. Kolo je pri nas še vedno osnovno prometno sredstvo. Vprašajmo pa se, ali so ti kolesarji vedno trezni. Pred bifeji, gostilnami ipd. vidimo množico koles in lahko sklepamo, da bodo oz. so obisko- (Nadaljevanje s 5. strani) Na področju komunalne higiene so se prilike v občini močno zboljšale. Kdor se spomni npr. Most pred 6 leti, ko so še vse odplake tekle več ali manj po obcestnih jarkih, ko je bil občan ob vsakem mokrem vremenu še blaten do gležnjev, ko je bil še vsak malo bolj skrit ko javno smetišče in celo stranišče, ko so še tik ob tovarnah rastle koprive,in je bila njih okolica in okolica stanovanj še leglo golazni in mrčesa itd., bo to potrdil. Tudi preskrba s pitno vodo je danes urejena vse do Zaloga. Vendar so še pomanjkljivosti, ki prizadenejo tako gospodarske organizacije kot občana posameznika in družbene organizacije. Gre predvsem za preskrbo z dobro in zdravo pitno vodo krajev in naselij izven gosto naseljenega področja občine. Tu so najbolj prizadete industrijske Vevče ter kraji Dobrunje, Sostro, Zadvor, Kašelj in Dolsko. K tem bi bilo prišteti še naselja v hribih, ki že imajo manjše lokalne vodovode, a ti razpadajo in pa naselja, za kateri bi se lokalni vodovodi lahko zgradili. Drugo pereče vprašanje je urejanje in vzdrževanje vaških pokopališč. Gre namreč za pokopališča vasi in naselij, katerih mrtvašnice in ograje razpadajo, pota in grobovi pa so urejeni le na dan mrtvih. Predpisi o ureditvi in vzdrževanju pokopališč sicer obstajajo, vendar so za sani-tarnoinšpekcijsko službo mrtva črka na papirju, če nikogar ne prizadenejo. Zato bi bila intervencija družbenih organizacij tu še prav posebno potrebna. Tretja pomanjkljivost na področju komunalne higiene, ki prizadene vsakega občana, je ureditev in vzdrževanje neposredne okolice bivališč. V celoti gre tukaj za okolico hiš privatnih lastnikov, kar je pereč problem predvsem na področju Most. Ce se sprehodimo po Mostah, bomo videli, da so okolice stanovanjskih blokov v glavnem urejene z dvorišči in zelenicami ali pa vsaj ne ostajajo neurejene daljšo dobo po vselitvi,* okolice mnogih hiš v privatni lastnini pa so že leta polne razpadajočih lop in drvarnic, napolnjenih tudi z neuporabno ropotijo in valei že popili neko količino alkohola. Čestokrat sami Vidimo kole- Otrok zelo občutljivo sprejema dogodke v druščini in okolici, vse se mu zareže ostro v duševnost. Ce vladajo v družini urejene razmere, če je v njej popolno razumevanje, medsebojno spoštovanje, v stanovanju red, čistoča povsod, tudi v govorjenju, red v prehrani itd., nudi tako ozračje mlademu članu družine vse možnosti, da si vse te lastnosti — temelje zdrave družine in zdrave družbe sploh — prisvoji za stalno. Otrok je zaupljivo bitje — krhko, še nezmožno boriti se z življenjem in zato čuti da tu in tam vidimo razpadajoče ali polomljene ograje ter celo garaže iz starih desk, pločevine ali strešne lepenke — najnovejše gradnje. Vrsta vrtičkov je tudi, ki bi bili lahko v korist posameznikov in v okras mesta, pa na njih raste plevel. V teh primerih ne moremo govoriti o drugem kot o velikem pomanjkanju čuta dolž- * Uredništvo se s to ugotovitvijo ne starinja popolnoma in je o tem že pisalo v eni izmed prejšnjih številk. Pri urejanju splošnega kurativnega zdravstva in zobozdravstva za področje Most je bil storjen zavidanja vreden korak naprej z dograditvijo novega zdravstvenega doma, z ureditvijo splošne ambulante v Jaršah in v Bizoviku ter z ureditvijo zobne ambulante v šoli Vide Pregarčeve in v Hrušici. Danes so natrpane čakalnice le še preteklost. Tudi za področje Polja je novi zdravstveni dom že pod streho, vendar se dograditev doma le prepočasi ali pa sploh ne pomika h koncu! Za to je nujno, da zastavijo svoj politični vpliv vse družbene organizacije in dajo svoj materialni prispevek vse gospodarske organizacije, občinski ljudski odbor pa naj posveti dograditvi tega zdravstvenega doma vsa svojo skrb. Tamkajšnja zdravstvena služba se namreč muči kar na štirih krajih in to v prostorih, ki ne odgovarjajo niti za navadno krčmo, npr. splošna am- sarje, ki vozijo oik-cak in taki kolesarji prav gotovo ne pazijo na ostali promet na cestah! Omenimo naj tudi mopediste, pešce in voznike vprežnih vozil. Tudi ti predstavljajo problem zase. potrebo po varnosti, obrambi, 1 ju-bezni, da lahko preživi mladostna leta brez velikih pretresov, in lahko postane močan, uravnovešen mladenič ali dekle. Prav nasprotno pa je, če ie otrok obsojen od najnežnejše dobe živeti v nemirnem ozračju, v večnem strahu, nespoštovanju, grobem ravnanju in je morda celo priča pretepom. Ce vidi okoli sebe slabe vzglede, bo tudi sam prevzel take navade, osvojil te vtise in jih obdržal za vse življenje. Nekaj o sanitarni inšpekciji in higienskih problemih Komunalna higiena pred leti in danes Dograditev zdravstvenega doma v Polju - timprej! Želeli smo nekoliko širše prikazati delo sanltarnoinšpekcijs*j službe ter probleme, s katerimi se služba srečuje in zanje meni*11' ’ da zanimajo širši krog občanov. Stiki med sanitarnoinšpekcijsko službo in občani so bili do pred tom dokaj živahni in so ji dali mnogo spodbude za aktivno dehj Zadnje leto so se ti stiki sicer skrčili, a imamo lahko tudi to raz izboljšanja sanitarnohigienskih prilik. Želimo pa še nadaljnt1’* tesnega sodelovanja z vsemi družbenimi in gospodarskimi orgaii'^*_ el jami ter s tistimi občani, ki so nesebično zainteresirani, da h* 0 pravili še obstoječe in morda celo ponavljajočo še ponianjklji',,f’ in nepravilnosti — v korist zdravega napredka vseh občanov. S. V. nosta in odgovornosti posamezni" kov za skladen napredek na področju komunalne higiene. Prah in dim, ki sta bila še pred nekaj leti strah Moščanov, izginjata v pne-’ teklosti. Cim bo v decembru stekla elektrifikacija proge do Zaloga in bo spomladi odstranjena asfaltna baza GP Slovenija ceste, bo škodljivega in nadležnega dima še za dobro mero manj. Količina prahu po vestah v Mostah pa 3e kar kronično odvisna od količina denarja, ki je na razpolago v občinski blagajni za polivanje makadamskih cest s protiprašno lužino-Vsekakor bi bilo za vse naj bob prav, da bi ulice z makadamskimi cestišči pospešeno asfaltirali' bulanta v Vevčah! Sanitarnoin-špekcijska služba ve, da je za dograditev zdravstvenega doma P°' trebnih še več milijonov dinarjev, ki so družbi potrebni za njon napredek več ali manj še na vsakem koraku, vendar pa se tudi z3' veda tako politične kot gospodarske vrednosti zdravega človek3' Gre namreč za skrajno neprimerne in mnogo premajhne prostor®' za staro, pomanjkljivo in nerabno opremo, za pomanjkljiv In stremen tari j in naprave, za staro pob' sko stranišče, ki služi pacientom in osebju splošne ambulante Vevčah! Prilike v zobni ambulant v Vevčah so le za trohico boljš®’ Slabi pogoji za delo so očitni 1 zdravstveno osebje v tej ustanov ne moro nuditi bolniku niti ^tr ralno niti kurativno zadovoljiv usluge. Z dograditvijo zdravstvenega doma pa Ibd rešili tudi vprašanje lekarne in mesnice, ki stujeta v težkih prilikah v P1’1' vatni hiši. Kaj je otrok zakrivil, da ne more v korak s srečnejšimi tovariši? C...— IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL —......................- MII—— » — Hlinil — I—mu —milili——mmil — — umni—■tiiiini^i nimm —uunii —niiuu——mulil——>l Letne konference V Zadvoru Na Jančah letna konferenca krajevne ?rganizacije SZDL v naši občini Je bila 4. 11. 1962 na Jančah. S Konferenco je bila združena tudi ra*Prava o osnutku nove ustave. Na konferenci je bil sprejet klep o združitvi krajevnih orga-j kaclj Besnica in Prežganje, na , ančah pa ostane podiužnica, za Katero so izvolili 10-članski odbor. 'f razpravi so obravnavali pe-gospodarske probleme, pred-sem stanje cest, ki postajajo med asenskim deževjem skoraj nepre-°zne. Najprej pa bi bilo treba cediti cesto Janče—Gabrje—Bes-ca. Costo je treba posuti z gra-07°m jn urecjijj kanaie. Tako pridobile na pomenu tudi s svojim planinskim do-0rri, ki je žal še vse premalo 1-ihu' Janče s svojim domom bi st k° postale ena najlepših turi-hrv L1 Postojank v neposredni tr I n‘ Ljubljane. Poskrbeti bo 'JPa za boljšo propagando in ure-t... , ce^te, ki čestokrat odvrača u'ste 'n ti rajši obiščejo kraje z Njenimi komunikacijami. Gaberju so napravili novo e. tje za vaški vodovod, tako da ga bi se zbirala sredstva za nadaljnje urejanje cest in odpirala nova delovna mesta. Za čimprejšnjo utrditev krajevne skupnosti bo treba vsestranskega dela in pomoči tako s strani državljanov samih kakor občinskega ljudskega odbora. Prav gotovo pa bosta krajevna skupnost in skupni krajevni odbor s koordiniranim delom vnesla v to območje več živahnosti, ki je zadnja leta upadala in mnogo pripomogla k političnemu in gospodarskemu razvoju. Dne 7. novembra Je bila konferenca krajevne organizacije SZDL Zadvor — ene izmed najboljših organizacij v naši občini; to je bilo. razvidno tudi iz poročil. Posebno velik uspeh je imela izobraževalna sekcija; ta je poskrbela — preko delavske univerze Moste — za celo vrsto predavanj, ki so bila zelo dobro obiskana. Državljani so sc predvsem zanimali za razna potopisna, zdravstvena in vzgojna 'predavanja in bodo s takimi nadaljevali tudi v letošnji sezoni. V razpravi so obravnavali predvsem vprašanja šole, v kateri je treba urediti sanitarije in obnoviti opremo, staro že preko 50 let. Ureditev šole je pereča že celo , vast .] °dslej tudi dov°lj vode. v poletnih mesecih V Besnici ucii na konferenci v Besnici 10. U' l962 združeni z ustavno raz-s so sprejeli sklep o združitvi nrvig Janče in Prežganje ter usta-^ Podružnico. j(y,,_a.zPravljali so predvsem o kra-1 skupnosti, ki je sicer for-n° ustanovljena, ni pa še regi-pr ®na oziroma nima sprejetih Wn1 :. *zvoUenoe so bile že razne Kg t lsVe> med njimi tudi komisija j^unzern, a še niso začele z de-■ Pomembno, a težavno vlogo jihlela prav komisija za turi- Siel'1 * ~ *B°1 razmišljali. Ti kraji Planinski dom na Jančah je slabo obiskan. Vzrok, slabe ceste Na Javoru za lahko za to območje - rcJi83 Polena, vendar do sedaj niso q ^ ki v,j . ^ogo svojevrstne lepote, pa ti a? inhko izkoristili za domači uejžih potreb, velikega Jabljg crJ3rnih sredstev, ki jih po-• 3 n,v!u 0^ol'k za pijačo na ra-'M. ,3ne> obleke stanovanja iejo r)r.Cc 0 otroške dodatke zapi-^eremnogokrat ti nesrečneži. ^lo ne vidijo in ne doži- °troci v takih družinah! vrtenj1 Prepiri, prostaške besede, » Onr’Unifevar>je že tako skrom-3vO. Vrh toen so rlovainin T rgz,,^ • **“ tega se dogajajo ll3aj0 ‘ 3 uomoralna dejanja, ki Koden vpliv pri zahajanju otrok v slabe družbe. Kjer je oče ali še celo mati pijanec, beži otrok ali v kriminal ali pa v preobčutljivost, sanjarenje in mu to ostane za vse življenje. V njem se razvija občutek manjvrednosti, strahu pred družbo, pa tudi zvitost, da bi se na kakšenkoli način izognil alkoholikovim nasilstvom. .Obratno pa se fant mnogokrat identificira z očetom in začne tudi sam piti, sprva skrivaj, nato očitno. Polagoma postane tudi sam pijanec in tako se uresniči pregovor »pijanec rodi pijanca« — ne zaradi dednosti ampak zaradi slabih zgledov, slabih navad, občutka manj-vrednosti večnega strahu in zapostavljanja. Ker ima znižane moralne kriterije, ker je neodporen proti življenjskim težavam, zato le prerad beži v alkoholno evfo-nijo. Reši ga pred tem lahko le močna mati ali dobra družba, šola, okolica. Ves tak težak razvoj, tragična pot otroka, mladeniča, moža v alkoholizem nam dokazujejo neštete številke, statistike, opisi vrsto let in prebivalci upajo, da bodo prihodnje leto zagotovljena sredstva za nujna dela in opremo, da bi tako zagotovili uspešnejši pouk in omogočili učencem zdrav Vsestranski razvoji Krajevna skupnost, v sklopu katere je kovaška delavnica, se bori s finančnimi težavami; orodje in opremo za delavnico so nabavili skoraj brez pomoči občine in ima delavnica še sedaj dolg, ki ga mora sama odplačevati. Konference sta se udeležila predsednik -ObO SZDL tov. Jože Cvetkovič in tajnik ObLO Vili Strašek; oba sta tudi sodelovala v razpravi. Prvi pionirski hišni svet v Mostah že predlansko leto se je vselilo v novi blok v Prvomajski ulici enainštirideset družin s 55 otroki. Otrok je skoro za eno otroško varstveno ustanovo. V tem bloku je investitor predvidel 2 prostora za interesno delovanje cicibanov in pionirjev. Težko je verjeti, da sta bili obe sobi do letos prazni, uporabljal ju je le hišni svet. Blok stoji tik ob prometni ulici in ker ni dvorišča in urejene okolice, je bila cesta otroško igrišče. Ko so se otroci naveličali ceste, so se preselili v kletne hodnike in iskali tako vsebino, ki za otroške igre ni najbolj primerna. Najbolj zavzeti stanovalci in člani hišnega sveta so to jesen resno začeli razpravljati o ureditvi teh prostorov. Hišni svet je postavil odbor, ki je takoj sklical sestanek staršev. Povedal jim je, kako si zamišlja življenje otrok v taki obliki otroškega varstva, starši pa so povedali kateri dnevni čas naj to varstvo posluje. Dne 15. oktobra so se otroci vselili v svoje prostore in izvolili pionirski hišni svet. Prej so počistili obe sobi, pospravili kurjavo in določili, naj se v manjši sobi igrajo predšolski otroci, več-(Nadaljevanje na 10. strani) UIIIMMIIIMIIIMIIIIIIMIIIIimillHUMIIIIMMIIIMHIIIUIIHIMIMIIIimilllllllllHiniliniNIIIIIIIIIIIUI zdravnikov-psihiatrov, dokumenti dispanzerjev in bolnišnic, tajništev za notranje zadeve, sodišč, naša kriminalna služba, sveti za socialno varstvo... Kako zajeziti tako propadanje? Za sedaj naj veljajo te besede: Bolje gasiti požar, ko zagledamo prvo iskro, kot pa že plamen. Prav v teh letih moramo koncentrirati vse sile proti pijančevanju, da ne bi pognale svojih korenin preveč na široko in globoko. Mladi rod ima v naši socialistični stvarnosti pred seboj jasen smoter. Ne trpi zaradi brezposelnosti, ni predmet izkoriščanja. Zato nima človek nobenega razloga zamegliti si svojih možgan z alko- holom. Z vsemi silami se mora boriti proti alkoholizmu, ki mu uničuje svetle perspektive, uniči značaj in vodi na pot brezdelneža, škodljivca skupnosti, sovražnika napredka! Vsak posameznik naj se zaveda, da je boj proti alkoholizmu tudi boj za zdrav rod, za osebno zdravje, za srečo družin, da je treznost eden krepkih temeljev za srečo in blaginjo naroda. Saturnus Ljubljana-Moste, Ob železnici 16 Kovinsko predelovalna industrija - embalaža - avtooprema ARHU© Tovarna kemičnih izdelkov LJUBLJANA - PODGRAD SAP - TURIST Ljubljana, Središka4 MINERAL LJUBLJANA MOSTE, Industrijska c. .....*....................... Združene pekarne Moste, Zaloška 35 ^L<2o(l-oi.fatna Ljubljana-Moste, Zaloška c. 54 Dimnikarsko podjetje Ljubljana Pokopališka 11 PROJEKTOR Ljubljana, Šmartinska 64 MIZARSTVO Ljubljana Moste, Vide Pregarčeve 8a tel. 31-605 rizotivUt, Ljubljana Moste, Ob železnici Kemična fovarna Moste JLjLibUfana., (Db &e.lotreb po nadaljnjih in- vesticijah imamo dobre argumente. Kolikor bomo realizirali predvidene investicije, bomo lahko v enem letu izvoz p>ovečali za celo vrednost investicij, bruto promet pa zop>et povečali za 30%. Za nadaljnji napredek podjetja v letu 1964 in dalje, ob upoštevanju sedanjih gospodarskih predpisov in možnosti najetja kredita za potrebe investicij v letu 1963 imamo garancijo iz lastnih skladov. Zal pni lično visoke zvezne In republiške investicije v zadnjih letih v industriji gradbenega materiala niso dosegle pričakovanega uspeha. Ker sp>ada v to gospodarsko vejo tudi naše p>odjetje, j« pripomniti, da podjetja, ki se ba-vijo s pridobivanjem in predelavo marmora, v zveznem pogledu niso dobila skoro nobenih sredstev za povečanje kapacitet. Že samo dejstvo, da se za tono cementa v vrečah doseže izvozna cena 10 dolarjev, izvozna cena za tono marmora — grobo obdelane skale — P® 30 dolarjev brez upoštevanja absurdnih razlik v proizvodnih stroških, pove, da smo marsikatero donosnejšo gospodarsko vejo »pozabili« investirati. Pričakujemo, da bodo imeli pri' stojni forumi toliko razumevanja, da bodo vsaj enkrat investirali v industrijo marmora za celotno skupnost nepomembnih sto mili; jonov dinarjev. S tem bi dosegi' toliko, da bi se naše podjetje uvrstilo v pomembne izvoznike |n dokazali, da je izvoz neizčrpnih zalog marmora v naši državi dokaj ekonomično blago. Pripomnit' je, da prodaja naših marmorov na tujem tržišču ne predstavlja nobenega bistvenega problema. tlHIIItlllHIHIIIMIMIIIIIUIHIMIMIIIIMIIMHimillllMIHIIHIimilllllHIIIIIIUtlllillHMIil"" Prvi pionirski hišni svet v Mostah (Nadaljevanje s 7. strani) jo sobo pa bodo imeli pionirji z« svoje dejavnosti. Več kot mesec dni že prih^ jajo otroci v svoje sobe. Tu s igrajo razne družabne igre, s®' hirajo, obiskujejo radioamaterski krožek in zavzeto pripravil®' jo program za praznovanje i _ novembra. V načrtu imajo Pra ' Ijične ure, razgovore o promet pa tudi risanke bi še radi S1 dali. Pestro organizirane ure ,Prlt?% nejo skoro vse cicibane in . ;r nirje. še preden tovarišica, k1 V prevzela delo z njimi, sobe o pre, čakalo pred vrati, saj m *. di tu preživeli vsako prosto t co. Za zdaj prihajajo lahko v. dan od 10. do 12. in od 17. do f ure. Tako je v Prvomaiski — H' pa je drugje? — Stanovanj g gradnja poteka v naši obcm tako naglico, da ji komaj s0 mo. Po odloku OLO Ljubija119 p. investitorji dolžini v vsakem ^ vem bloku predvideti prostor zbiranje in delovanje otro sedaj smo izvajanje tega om,. zasledili le v treh novih m. *e, V dveh taka oblika varstva ».g. v tretjem pa je hišni svet s nil, naj se vseli v te Pr0S družina. Hišni sveti so marsikie spozjjj0 li, da so prostori za otroke n 0 potrebni, vendar občasno otr ^ varstvo težko organiziralo. 0 so sobe, predvidene za 0°' jjje bivanje otrok, neopremHen 1 dobiti sredstva za 0PreJT1?nVesti' ni sveti predlagajo naj 1 nnni tor že v osnovnem P^toko' predvideva tudi opremo, ta ^ Je v sodobnih gradbenih n9 vSa-določena oprema kuhinje tii :o stanovanje. Taka reS imogočtla organizirati ve e(j-1 - Jo je v občasnega varstva in io upoštevati. M- Program dela pionirskega odreda osnovne šole V.Pregarčeve l«tos, ko praznujemo 20. oblet-ustanovitve PO, si je pionir-10 odred Vide Pregarčeve zadal ove, svojevrstne naloge. V tem JUbilejnem letu so se pionirji se-^anili ne le z delom prvih pio-ifjev, temveč tudi z življenjem /j delom mladega tržaškega de-!reta> ki je žrtvovalo svojo mla- dost za lepšo bodočnost naših naj- ^ižih: obenem s praznovanjem • obletnice obstoja svoje organi-80 aa&i pionirji počastili spomin Vide Pregarčeve, ki Jo Italijani ustrelili pred 20 leti. lada junakinja, po kateri ima svoje ime, je s svojim po-‘itvovalnim delom spodbudila ina*1^6’ da so še bolj prizadevni da še bolj načrtno ustvarjajo. Zadali so si kaj obširen pro-ki so ga razdelili na tri r^dročja: kulturno, prodzvodno- anično in športno. V ta posa-P>odročja so vključili raz-uSe, krožke, ki jih vodi 34 članov poljskega zbora. Mladi kultur-lutii s°deiujejo v dramatskem, n^ovnem, literarnem in likov-ski? ^^^ku, pri folklori in v pev-Dra ,x^°rih. Dramatski krožek pri-j^lja igrico S. Mihalkova Vesele n-}0’, ki jo nameravajo zaigrati koncu šolskega leta. Tudi za bili° i!no Praznovanje niso poza-iErj' Pridno študirajo in vadijo Novoletne sanje. Vsi priča-je ^.rnt>’ da bodo mali igralci obo-•utk1-6 usPtšno realizirali. Tudi l^arji so pridno na delu, saj l^os uprizorili igrice Pri M »ovih, Meh za smeh in Dedek 1^j 2 Prihaja Letos so dobili ne-liai novih lutk, zato se priprav-J se z večjim poletom. vključeni v literarnem sii0 ,u> štiri leta urejajo gla-glLji °e Prva brazda. Za svoje sPevv sarni zbirajo gradivo: pri-ljajevJ0- P05171', črtice, opise doživ-ter _in najvažnejših dogodkov šoie Poročila o delu in življenju benfiPlodnejša stebra 't^uPodrodju pa sta v katerem na kultur-vsekakor so združeni trije pevski zbori in folklora. Na sleherni interni pa tudi na marsikateri zunanji proslavi se ta dva krožka lepo uveljavljata. Pevski zbor učencev višjih razredov uspešno nastopa že vsa leta svojega obstoja. Upamo, da bodo marljivi pevci nadaljevali s tradicijo — želimo jim čimveč notranjega zadovoljstva in čimveč la-vorik. Na proizvodno-tehničnem področju deluje šolska zadruga, modelarska sekcija, radioamaterji in fotoamaterji. Vse sekcije delajo načrtno in sistematično in nameravajo ob koncu šolskega leta — kot vsako leto pripraviti razstavo svojih izdelkov. Ze pred nekaj leti so naši pionirji ustanovili šprtni klub, v katerem delujejo sekcije za rokomet, košarko, nogomet, atletiko in športne igre. Ker smo prav sedaj v zadnjem obdobju jugoslovanskih pionirskih iger, mladi športniki mnogo tekmujejo in dosegajo prav lepe uspehe. Tudi šahisti, ki jih je že lepo število, navdušeno igrajo in se pripravljajo na občinsko šahovsko tekmovanje. Naši pionirji imajo svojo planinsko skupino, ki bo letos delovala kot samostojna skupina mladinskega odseka akademskega planinskega društva. V programu imajo več enodnevnih izletov v planine, predavanja o naših Alpah, med počitnicami pa vsaj en pohod prek Julijskih in Savinjskih Alp. Ker so začetniki, verjetno še dolgo ne bodo zmogli celotne planinske transverzale, vendar bodo kljub svoji mladosti vzljubili naše planine in postali dobri planinci. Pionirji odreda Vide Pregarčeve so svoje delo lepo zastavili. V vseh krožkih so pridni. Požrtvovalno zbirajo knjige za šolsko podporno knjižnico, dobro pa so se odrezali tudi pri papirni akciji: nabrali so okrog 4000 kg papirja, ki so ga poslali v tovarno Pri delu... Količevo in tako prispevali kamenček v mozaik našega gospodarstva. V svojem programu pa so šli še dalje. Sklenili so, da se bodo povezali z nekaterimi drugimi pionirskimi odredi. K praznovanju enega svojih praznikov bodo povabili tudi te pionirje in s z njimi skupno poveselili. Prav tako nameravajo organizirati izlet v neznano — v kraj, znan iz NOB in že med letom povabiti medse nekdanje borce in mladinske aktiviste. Organizirali so medsebojno pomoč pri učenju, vključili pa so se tudi v različne jezikovne tečaje, ki jih pridno obiskujejo. Pri svojem programu pa niso pozabili najvažnejšega — učenja. Vsi se dobro zavedajo, da morajo uspešno končati svoje obvezno šolanje. Prav zato so uvedli tekmovanje med posameznimi razredi. Lep in bogat je njihov program. Vsi želimo, da bi ga v vsem uresničili in tako pokazali, da so vredni zaupanja nas vseh. M. J. Atletski dvoboj Moste-Polje: Bežigrad 131,5:110,5 Jani Kovač: pionir iz Polja: državni rekorder v teku na 60 metrov Za zaključek letošnje atletske sezone se je namenila komisija za SSD pri ObZTK Ljubljana Moste-Poljc izvesti dvoboj z atleti Bežigrada. Organizacijo dvoboja je prevzel AK Olimpija, katerega člani so zastopali občino Bežigrad. Dvoboj je bil na stadionu ob Titovi cesti in na splošno presenečenje so premočno zmagali pionirji naše občine. Sicer pa ne samo to. V prvi disciplini dvoboja je Jani Kovač, član ŠSD Borec iz Polja, postavil v teku na 60 m nov državni rekord za pionirje in sicer izvrstnih 7,2 sek. Tako je ta 15-letni plavolasec brez vsakega posebnega treninga dosegel tisto, za kar mnogi trenirajo leta in leta. Ponosni smo lahko na to, saj to ni samo priznanje zanj, ampak za vse naše pridne atlctc-pionirje in njihove učitelje. Poleg njega so se odlikovali še Kresnik (z odličnim Časom in občinskim rekordom na 400 m), Bo-horč ter Križman pri fantih, pri dekletih pa nas je tokrat izredno presenetila Olga Košak z zmagama v skoku v daljino in višino, Mojca Rebernik pa je postavila . nov občinski rekord v teku na 60 m z 8,8 sek. Tehnični rezultati: PIONIRJI: Tek na 60 m: 1. Kovač (MP) 7,2: 2. Gorjanc (B) 7,5; 3. Križman (MP) 7,9; tek na 400 m: 1. Kresnik (MP) 1,01,0: 2. Stembal (MP) 1,02,0; 3. Humar (B) 1,04,0; 4. Bo-horč (MP) 1,05,0; skok v višino: 1. Kovač (MP) 150 cm; 2. Gorjanc (B) 145: 3. Zorman u(MP) 140: 4. Kresnik (MP) 140: skok v daljino — 1. Kovač (MP) 155 cm; 2. Gorjanc (B) 553: 3. Bohorč (MP) 495; 4. Križman (MP) 495: met krogle — 1. Čadež (B) 10.90 m: 2. Humer (MP) 9,85: 3. Podrenik (MP) 9,84 m; štafeta 4 60 m: 1. Moste-Polje 31,1 sek.: 2. Bežigrad 33,1 sek. Točke: Moste-Polje 75, Beži- grad 46. (Nadaljevanje na 12. strani) V zadnji številki smo brali o lepih dosežkih moščanske gimnazije, sedaj pa so nam povedali, da so prav takšne uspehe dosegli tudi na srednješolskem prvenstvu v atletiki. Ne sicer kopico prvih mest, ampak odlične rezultate in solidno uvrstitev — med prvimi. Vse to so dosegli dijaki iz Most, kjer sicer naokoli ni nobenega atletskega kluba. Prav to pa velja, in to lahko berete še na tej strani, tudi za športnike po osemletkah. Tako ne kaze iskati vzroka tem uspehom drugod kot v dejstvu, da imamo pri nas mnogo mladine z veseljem in talentom za atletiko in da imamo dobre predavatelje telesne vzgoje, ki znajo to odkrivati in spodbijati. Sicer dosežejo gimnazijci in gimnazijke iz Most vedno eno od prvih treh mest med srednješolskimi ekipami Ljubljane v rokometu; tudi niso slabši v košarki in nogometu; toda nas najbolj veselijo uspehi v atletiki in bi nas veselili tudi v odbojki in namiznem tenisu pa v smučanju in še kje. Zakaj? Prav v teh disciplinah so se izkazali tisti, ki niso vključeni v nobeno športno društvo; tu pa lahko tudi oni pridejo do svojega športa. Kajti je tako: rokomet, košarka in nogomet — vse šolske reprezentance so sestavljene iz tistih, ki igrajo pri Slovanu ali Partizanu Moste. Tako torej ti igralci igrajo in trenirajo dvojno. Šport v gimnaziji tisti, ki imajo veselje, pa ne pridejo v klube in ne trenirajo. In kaj je rezultat? Prvi postanejo slabši tekmovalci — nikjer namreč ne opravljajo povsem zadovoljivo svojih nalog, ker jih pač ne morejo, drugi pa izgubljajo veselje do športa, ker zanje pri žogi ni prostora. Tako je škoda dvojna. Te misli niso iz trte zvite, ampak je taka praksa pri klubih, ki imajo v svojih vrstah srednješolce. Zato torej naj bo SSD v šoli predvsem za tiste, ki niso v kvalitetnih klubih, v programu pa naj ima predvsem tiste športne discipline, v katerih mladina na našem področju ne more delovati, ker pač takih klubov ni. V Mostah bi to bile predvsem atletika, odbojka in namizni tenis. Tako SSD Sloga na gimnaziji Moste tudi dela. Naš primer naj bo samo spodbuda pri njihovem delu, da bi še bolj delali v tej smeri. Kajti SSD ni samo društvo tekmovalcev, reprezentantov šole, ampak tudi tistih, ki iščejo v športu razvedrilo. In če se ne bodo znali (ker ne bi bilo pogojev) razvedriti v športu sedaj, se ne bodo znali tudi na delovnem mestu, če pa bodo imeli možnosti za športno rekreacijo že sedaj, si jih bodo našli pozneje tudi sami. Pionirska rokometna občinska liga Pred dnevi so pionirji zaključili jesenski del tekmovanja v svoji ligi. Po pričakovanjih je jesenski prvak, pri dekletih ekipa ŠŠD Borec iz Polja, medtem ko so — čeprav z istim številom točk — zasluženo druge pionirke s šole Vide Pregarčcve iz Zelene jame. Pri pionirjih so prav tako zasluženo prvi — čeprav z istim številom točk — pionirji SSD Zvezda s šole Kctte-Murn na Kodeljevem: ti so tudi največ napredovali med celotnim tekmovanjem. Drugi pri PIONIRJI: SSD Zvezda 5 4 0 1 70:32 8 Tone Tomšič 5 4 0 1 62:37 8 Poljane 5 3 0 2 61:45 6 SSD Borec 5 2 0 3 28:46 4 Vida Pregare 5 2 0 3 37:56 4 Sostro 5 0 0 5 27:72 0 LESTVICA STRELCEV: 1. Prepeluh (TT) 25 golov 2. Meden (Poljane) 24 3. Tominc (KM) 20 4. Vodrenik (VP) 16 dečkih so gostje iz občine center — šola Tone Tomšič, medtem ko so sicer kot zadnji vendarle največji napredek od ostalih mali igralci in Sostrega. Tekmovanje, ki je bilo letos prvič in bo imelo drugi del spomladi, sta lepo organizirala SK Slovan in Ob ZTK. Prineslo pa je tudi to, kar smo od njega pričakovali: zvišanje kvalitete rokometa na šolah in izredno zanimanje za ta šport. Lestvici po jesenskem delu sta naslednji: PIONIRKE: SSD Boreč 5 5 0 0 27:6 V. Pregare 5 3 1 i 26:10 Tone Tomšič 5 3 1 i 26:10 Sostro 5 2 0 3 17:22 ŠŠD Zvezda 5 1 0 1 5:20 Poljane 5 0 0 5 6:25 LESTVICA STRELK: 1. Krostelj (TT) 15 2. Meljo (Borec) 12 3. Hacler (VP) 10 Takih prizorov je bilo mnogo na tekmah pionirske rokometne lige BILANCA Zaključni račun samostojnega gostišča »Gostilna Slovenske gorice«, Ljubljana, Zaloška cesta 31 na dan 31. decembra 1961 Aktiva Naziv postavke v 000 I. OSNOVNA SREDSTVA 1. Sedanja vrednost osnovnih sredstev 4.647 2. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV Pasiva Naziv postavke v 000 I. VIRI STALNIH SREDSTEV 1. Poslovni sklad 3.394 2. Sklad skupne porabe 22 3. Rezervni sklad in drugi skladi 139 II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV Atletski dvoboj Moste Polje: Bežigrad 131,5:110,0 (Nadaljevanje z 11. stran!) PIONIRKE: Tek na 60 m: 1. Mlakar (B) 8,4 sok.: 2. Pintarič (B) 8,6; 3. Rebernik (MP) 8,8; tek na 400 m: 1. Čeme (B); 2. Remih (MP). 3. Žužek (B); skok v daljino: 1. Košak (MP) 401 cm; 2. Mlakar (B) 401: 3. Baša 393: met krogle: 1. Hren (B) 8,60; 2. Batič (MP) 8,08; 3. Černe (B) 7,64 m; štafeta 4 60 m: 1. Bežigrad 34,3; 2. Moste-Poijc 36,8. Točke: Moste-Polje 56,5, Bežigrad 64,5; skupno Moste-Polje : Bežigrad 131,5: 110,5! 3. Banka in blagajna 2.404 4. Kupci in druge terjatve 2.503 5. Zaloge 3.282 6. Druga aktiva Skupaj . . . 12.836 4. Krediti pri banki — 5. Dobavitelji in druge obveznosti 6.988 6. Druga pasiva 2.293 Skupaj . . . 12.836 Vodja računovodstva: Upravnik: Santa Hugo 1. r. Drago Pravica 1. r. Predsednik upravnega odbora: Jože Košir 1. r. ............................. Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Moste-Polje. — List Izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S, Trobiš — Tiska CZP »Kočevski tisk« Kočevje V Polju prvič atletska prireditev Učenci osn. šole Ketteja in Murni — najboljši atleti občine Moste- ^ Polje Zadnjo nedeljo v oktobru je bil° v Polju II. kolo občinskega prvenstva v atletiki za pionirje in P'0' nirke. To pot je bilo organizato SSD Borec iz Polja. Čeprav ni' majo pravih športnih naprav * 1 so bili doseženi nekateri nere^r rezultati (vsi teki), je že sama pbj reditev v Polju velik uspeh. Ml®® gledalci, ki jih ni bilo malo, bili navdušeni nad tekmovalnin“ dosežki tekmovalcev, posebno & novega državnega rekorderja J® nija Kovača. Drugo kolo je da nasploh zelo dobre rezultate in J bilo očitno, da so se nanj res v načrtno pripravljali, kar za L ne moremo -reči. Medtem ko je deška ekipa šole Ketteja in Murna — p*?. Zvezda — že iz I. kola daleč bon ša od ostalih, so tokrat presen tile še pionirke te šole, ki so krat zmagale s takim naskoke1” da so prevzele vodstvo v občini jesenskem delu. Na drugem mc ^ sta v obeh konkurencah ekip; ' Polja, ki pa sta žal sestavljeni iz nekaj odličnih tekmoval ’ medtem ko ostalih raje ni ‘ štart.. Soli Vide Pregarčeve in ^ stro sta razred zase, kar P® ^ slabo spričevalo za prvo in j no za drugo. Takšen kot je vni red po rezultatih, tak je bjdi številu nastopajočih. Tako j« stopilo za SSD Zvezda skupno za osn. š. Sostro 38 (lij topilo za SSD /.vezua sk.up“~ ^ 37, 31) tekmovalcev in tekmova1 ? a SSD Borec 57 (30, 27), SSP sn. š. Vide Pregarčeve 47 .(,, 2o). Forej: večji izbor — večja Kvatf' Tchnični rezultati: Pionirji — tek na 60 m - , Kovač (Polje) 7,0 sek.; 2. Križn^ (Kette-Murn) 7,5; 3. Derganc 7,9; Kros 600 m — 1. Stembal ^ 2,04, 0; 2. Nežmah (K-M) 2 3 4 5 6 *>08’ 0 ^ 3. Pupis (P) 2,05,0; skok v j — 1. Kresnik (P) 147 cm; 2. | man (K-M) 142; 3. Vreš | skok v daljino — 1. Bohorč ( j 440 cm; 2. Leban (P) 435; 3. j dole (K-M) 430; met krogle "j ^ | Podrenik (Vida Pregare) Humor (K-M) 10,55; 3. Znid** ^ (VP) 9,70; štafeta 4X6°m "1*. | Polje, 2. Kette-Murn, 3. Vid® garc. ^ 1- Pionirke — tek na 60 m Andolšek (P) 8,6; 2. Smrekar* ^ stro) 8,7; 3. Djuraškovi. (K' ^ ;. Novak (P) 8,9; Kross 400 m Konda (K-M); 2. Rebernik (K' j. 3. Remih (P) — skok v Meljo (P) 129 2. Košak (K'IVl),|in0 3. Cigler (VP) 118 skok v dab - 1. Baša (P) 3,70; 2. Ivan^ M) 3,50; 3. Tomc (K-M) 3,45; n % krogle — 1. Batič (K-M) 8’Vivl) Jovan (K-M) 7,15; 3. Pavič e 7,10; štafeta 4X60 m — 1- 2. Kette-Murn, 3. Sostro- Po jesenskem delu vodi P0^,-* kah SSD Zvezda (K-M) J* z Jč) točke pred SSD Borcem (*' v,e -j točkami, SSD Vide Progar^ 7()i5 163 točkami In SSD Sostro točkami, OBČANOM V PREMISLEK ZA RAZPRAVO NA zborih volivcev, ki bodo v dneh od 10. do 25.12 1962 Glede na to, da smo pred neposredno pripravo družbenega načrta in proračuna, so pristojni sveti ObIX> razpravljali o perečih problemih, ki bi jih bilo treba reševati v daljnji ali bližnji perspektivi. S tem v zvezi so pripravili nekatere predloge o nadaljnjem razvoju naše občine, njenih predelov oziroma posameznih služb. Te predloge dajemo v razpravo z željo, da bi se volivci o njih na zborih pogovorili, jih dopolnili, ocenili in dali svoja mne- nja o njih. Po predlogu urbanističnega načrta je ves nižinski predel severno od železniške proge Ljubljana—Maribor rezerviran za razširitev obstoječe in za gradnjo nove industrije. Na tem ozemlju so že danes sledeča industrijska podjetja: Kemična tovarna, Saturnus, Izolirka, Tovarna kleja. Mineral, Indos, Emona, hladilnica, več manjših obratov in javna skladišča. Perspektivno sc predvideva na področjih Gospodarstvo TOPLARNA naj bi stala južno od loko-postaje ob Poljski poti v Mostah. Investicijska vsota je predvidena v višini 12,210.000.000 dinarjev; od tega bo vloženo v gradnjo omrežja 854,000.000 din. V letu 1963 je predvidena investicija v višini 2,561.000.000 din za pričetek gradnje glavnega objekta toplarne, ki bo moral biti po načrtu dograjen in začeti z obratovanjem v 1965—'66. leta. S toplarno bodo zagarantirani termoenergetski viri za nadaljno gradnjo industrije na tem področju. Letni bruto produkt toplarne bo znašal preko 2,000.000.000 din in bo zaposlenih v njej preko 250 delavcev. V načrtu je opustitev dosedanje proizvodnje KEMIČNE TOVARNE Moste, ki postaja spričo visokih cen surovin, zastarelega tehnološkega postopka in z zgraditvijo kombinata v Kidričevem s svojimi majhnimi količinami nekonkurenčna. Kolektiv je že prej začel študirati možnosti preusmeritve proizvodnje ter osvojil načrt za izdelovanje umetnih vlaken poliamidne svile. Proizvodnja je visoko rentabilna in smo bili do sedaj glede tega blaga vezani izključno rtd uvoz. Predračunska vrednost investicije znaša 3650 milijonov dinarjev in je predviden letni produkt okoli 4,700.000.000 dinarjev. Z gradnjo obrata nameravamo pričeti v letu 1963. Novogradnja je predvidena na področju sedanjega aerodroma, ki se bo j— kakor vse kaže — prihodnje leto preselil na novo moderno letališče v Bmikih. V dosedanje prostore kemične tovarne bi preselili Teol—Oljarne. Na Smartinski cesti bomo nadaljevali gradnjo ži-I vilskega kombinata Žito. Do konca leta 1963 bo predvidoma zgrajena industrijska pekarna za vzhodno Ljubljano s kapaciteto 20.000 kg dnevne peke, s čimer bo rešen problem preskrbe potrošnikov s kvalitetnim kruhom in pecivom. Predvidena je nadaljnja rekonstrukcija TOVARNE KLEJA v obratih kožnih klejev. S tem se bo povečala proizvodnja, pred- vsem pa kvaliteta. V papirnici Vevče—Medvode (v obratu celuloze) je v teku rekonstrukcija, s čimer se bo zagotovila surovinska baza kvalitetne celuloze za proizvodnjo papirja v Vevčah. V SATURNUSU modernizirajo in širijo kapaciteto obrata konzerv v Zalogu, v teku je tudi rekonstrukcija tiskarne itd. Poleg teh večjih del predvidevajo tudi ostale industrijske organizacije manjša ali večja investicijska vlaganja v manjše rekonstrukcije, modernizacije strojne opreme in podobno. Iz vsega tega se odraža politika investiranja v letu 1963, ki teži za tem, da moderniziramo in razširimo sedanjo proizvodnjo ter zgradimo nov kemični kombinat v Mostah v skladu s splošnim razvojem industrije v Ljubljani. Zboljšanje preskrbe občanov nujno narekuje nadaljnjo moder- čfefc Trgovina nizacijo TRGOVSKE MREŽE. Razvijala se bo v dveh smereh in to z razširitvijo in modernizacijo obstoječih poslovalnic, kjer so za to dani pogoji, in z gradnjo novih lokalov. Nujno bo potrebno zgraditi potrošniški center v Kavčičevi — Pokopališki ulici, ki bo obsegal preko 900 m2 poslovne površine. Enak center bi bilo potrebno zgraditi v Novih Jaršah. Prav tako nujna je dograditev potrošniškega centra v Mostah; tu je stavba do tretje faze že dograjena. Razširiti in povečati bi bilo treba tudi poslovalnice Marcatorja, t. j. trgovine s špecerijskim blagom v Povšetovi ulici 71 in v zadružnem domu v Zadvoru, povečati lokal v paviljonu Polje, urediti trgovino z industrijskim blagom v Polju ter zgraditi lokal v Zg. Kašlju in Stepanji vasi. Novogradnje in razširitve nujno narekujejo povečanje števila prebivalstva in neprimerni lokali, ki so v večini primerov v državljanski lasti. Gostinstvo Modernizacijo GOSTINSTVA prav tako ovirajo predvsem poslovni prostori, ki so skoraj vsi v državljanski lasti in večinoma starih, dotrajanih kmečkih zgradbah. Za rešitev tega problema je vzporedno z gradnjo novih naselij nujno začeti tudi z gradnjo novih lokalov. Za pospeševanje domačega turizma bomo začeli graditi turistični objekt na Pečarju v stilu srednjevelikega gorskega hotela. Za družbeno prehrano bo treba čimprej zgraditi nov obrat s kapaciteto najmanj 5000 obrokov, s čimer bi bile krite dosedanje potrebe in bila zagarantirana rentabilnost poslovanja. Obrt Za razvoj OBRTI je bila ena glavnih ovir pomanjkanje poslov- nih prostorov in zastareli strojni park. S sprostitvijo raznih lokalov bo možno rešiti različne obrtne dejavnosti. Istočasno pa je treba pri novih gradnjah predvidevati tudi objekte za obrtno dejavnost. Iniciativa za ustanavljanje novih obrtnih podjetij bi morala prihajata od občanov preko stanovanjskih skupnosti. Z ustanavljanjem servisov, predvsem tistih usluž-nostnih dejavnosti, ki jih sedaj na terenu sploh ni, bi onemogočili razna šušmarjenja. Z novo pekarno bo treba reorganizirati celotno pekarsko mrežo: nekatere pekarne kaže likvidirati, druge p« preusmeriti v slaščičarske obrate in preurediti v modeme prodajalne kruha in mlevskih izdelkov. Kmetijstvo Za razvoj KMETIJSTVA na področju naše občine je v letu 1963 značilna dograditev družbenih obratov, ki so usmerjeni v proizvodnjo mleka, mesa, vrtnin in sadja za preskrbo mesta Ljubljane. Zemljišča družbenega sektorja se bodo povečala za 180 ha; z razširitvijo površin na obratu Zadobrova za 110 ha, z arondacijo površin v Dolskem 40 ha v korist obrata Dolsko ter z razširitvijo vrtnarskih površin kmetijske zadruge Polje v Stepanji vasi za 30 ha. S tem bo imel družbeni sektor na področju naše občine v letu 1963 880 ha obdelovalnih površin ali 17 % vseh obdelanih površin. Agrokombinat bo dogradil obrate Zadobrova, Dolsko in Zalog. Obrati, ki niso na področju naše občine, bodo vložili znatna investicijska sredstva za perutninarsko farmo s kapaciteto 100.000 kokoši, za razširitev farme bekonov v Ihanu z letno proizvodnjo 58.000 kosov, za dograditev pitališča za baby-beef s kapaciteto 4000 kosov, hlev za 600 krav molznic v Vodicah in za rekonstrukcijo tovarne močnih krmil v Mostah. Kmetij-(Nadaljevanjc na 14. strani) Občanom v premislek za razpravo na zborih volivcev, ki bodo v dneh od 10. do 25. XII. 1962 (Nadaljevanje s 13. strani) ska zadruga Polje bo razširila in povečala proizvodnjo na vrtnarskem obratu v Sostrem z dograditvijo rastlinjaka, skladišča za gomoljice in s povečanjem vrtnarskih površin. V sadjarstvu bo nadaljevala z novimi plantažnimi nasadi v Vinjah in Senožetih, katerih površina bo v letu 1963 znašala 90 ha. Poleg lastne proizvodnje bo kmetijska zadruga sklepala s privatnimi kmetovalci kooperacijske pogodbe za pitanje mlade živine in za njivske in travniške površine, predvsem za tiste, ki so namenjeni tržni proizvodnji. Z uvedbo agrominimuma na ravninskem področju občine bo dana možnost, da se bo privatni kmetovalec ob sodelovanju s kmetijsko zadrugo lahko še bolj vključil v tržno proizvodnjo mleka, mesa in vrtnin. V hribovitih predelih bomo z asanacijo sadnega drevja in s povečanjem površin z jagodami povečali pridelek sadja, za kar imamo zelo ugodne klimatske pogoje. Komisija za zadeve borcev in invalidov je posvetil posebno pozornost reševanju izredno težkega stanovanjskega problema 'borcev. Rešiti je še 66 kričečih stanovanjskih primerov naših borcev. Zato je sklenila komisija sprožiti novo akcijo za zbiranje sredstev. Šolstvo in varstvene ustanove 4. Varstvena-vzgojna ustanova Kodeljevo za 100 otrok: 90,000.00“ dinarjev. 5. Zadvor — nakup in oprema dvosobnega stanovanja: O.SOO.OO1-1 dinarjev. 6. Hrušica — nakup in °PreJ^ dvosobnega stanovanja: 6,500.00° dinarjev. 7. Dolsko — nakup in °PrC!jlj dvosobnega stanovanja: 6,500.00 dinarjev. 8. Vevče — razširitev obstoj6" čega vrtca: 700.000 dinarjev. Komunalna izgradnja V duhu priporočila IS LRS z dne 26. 9. 1962 o nalogah in ukrepih na področju urbanizma, stanovanjske graditve in komunalnega gospodarstva je svet za urbanizem sprejel sklep, da takoj pričnemo z izdelavo urbanističnih programov. Svet stoji na stališču, da je potrebno končati tisto, kar je nedokončanega, da se potem lahko z vsemi silami lotimo novih nalog. Zato je treba po mišljenju sveta najprej dokončati gradbeno-komunalno ureditev Kodeljevega, nato pa bi pričeli z gradnjo ožjega občinskega predela med progo Ljubljana—Zalog in Ljubljana— Karlovac in Ljubljanico do bodoče Kajuhove ulice. S tem v zvezi bo potrebno porušiti vse starejše hiše ter zgraditi nove visoke objekte. V Jaršah je predvidena intenzivna stanovanjska gradnja visokih objektov ob Smartinski cesti. Tudi v predelu Polje—Slape med Zaloško cesto in progo je predvidena gradnja višjih stanovanjskih objektov. S tem bi dosegli večjo gostoto prebivalstva, istočasno pa bi dobili tinančna sredstva za dokončno komunalno ureditev (komunalni prispevek). Za predel med Zaloško cesto in tovarno Vevče je potrebno izdelati zazidalni načrt za bločno gradnjo. Za celotno področje med Ljubljanico in železniško progo Zalog je za našo občino v delu regionalni načrt, ki bo prikazal namensko uporabo posameznih predelov (stanovanjske gradnje, obrti, servisi, rekreacije itd.). Za individualno gradnjo je predviden predel v Zalogu pod imenom Zeleni gaj. Predlogi sveta za komunalne zadeve so sledeči: 1. Rekonstrukcija cest, kjer so dela v zaključni fazi, t. j. na Ko- Svet za zdravstvo meni, da so s področju zdravstva potrebne sledeče ureditve:: 1. Dokončati je treba zdravstveni dom Polje, za kar je potrebno še 186,000.000 dinarjev. 2. Ambulanta Prežganje; za to je potrebno 1,250.000 dinarjev. 3. Dokončanje del ZD Moste tj. zobna ordinacija, laboratorij, rentgen, pralnica — 53,000.000 dinarjev. deljevem in Jaršah, ter najbolj obremenjenih cest izven naselij t. j. ceste Polje—Zadobrova in Zalog—Zadrobrova—Sneberje. 2. Kanalizacija Na peči, v Avse-covi, Stražarjevi, Slovanski in Jarški cesti. Izdelati je načit kanalizacije zazidalnega področja Slape—Polje z odvodom v Ljubljanico. 3. Vodovodno omrežje. Predvidena je gradnja konzumnega omrežja v naselju Slape—POljc ter v Jaršah. Nujno bo izvrsti tudi priključek naselja Bizovik na mestno vodovodno omrežje. Nadaljevati je treba z gradnjo napajalnega cevovoda iz Polja preko Vevč do Litijske ceste. V hribovitih predelih pa je predvsem izdelati načrte za zajemališče vodnih izvirov. Elektrika: Izgraditi je razvodno omrežje pri novih stanovanjskih objektih na Kodeljevem, v Jaršah in Slapah. Zgraditi transformatorsko postajo v višji šoli za telesno vzgojo, v Moškričevi ulici in na Zaloški cesti. V Zalogu je treba okrepiti razvodno omrežje. Javna razsvetljava: Za predele, ki so v gradnji, je izdelati načrte za javno razsvetljavo; to so Kodeljevo, Jarše in Slape. Na drugih pa je izpopolniti razsvetljavo na najpomembnejših mestih. Zunanja ureditev stanovanjskih blokov: Dokončati je že začeta dela po obstoječih načrtih; urediti predvsem okolico stanovanjskih blokov v Rožičevi, Ob Kajuhovi, Ulice Vide Pregarčeve, Rojčevi, Zaloški, Prvomajski, Povšetovi, ob vrstnih hišah na Kodeljevem in v Moškričevi ulici. Tudi okolico blokov v Zalogu in individualnih hiš v Slapah je treba končno urediti. 4. Gradnja novih prostorov lekarne Moste okoli 30,000.000 dinarjev. 5. Gradnja novih prostorov lekarne Polje okoli 30,000.000 dinarjev. 6. Šolska zobna ambulanta v Sostrem in Jaršah 6,000.000 dinarjev. Realizacija teh načrtov je seveda stvar daljšega obdobja in še to kar v na j več jem razumevanju in pomoči naših gospodarskih organizacij. Široki razmah stanovanjske gradnje posebno v Novih Jaršah nujno narekuje tudi gradnjo nove osemletke. V prihodnjem letu bo vseljivih v Jaršah preko 300 novih stanovanj, v nadaljnjih petih letih okoli 1000 stanovanj. S tem bo poraslo število prebivalstva v Jaršah na približno 10.000. V zvezi s stanovanjsko gradnjo se nam bo v prihodnjih letih nujno pojavil problem nove šole na področju Selo-Moste. Tudi v Zadobrovi bo potrebno zgraditi osnovno šolo ker sedaj ta gostuje v zadružnem domu. Poleg tega bo treba nekatere šole adaptirati ali na novo opremiti. Posebno pereča je ureditev šole v Sostrem, za kar bi bilo nujno potrebno 12,500.000 dinarjev brez sredstev za nadzidavo, kolikor bi naj to izvedli v krajšem ali daljšem roku. Za delno rešitev pomanjkanja učilnic bi bilo v šolah Jarše in Vide Pregarčeve izseliti stanovalce s čimer bi pridobili 4 učilnice. Za to so potrebna sredstva za dvoje stanovanj. Tudi naša gimnazija predstavlja s svojo zastarelo stavbo nujen primer ureditve. Za razna vzdrževalna dela ter ureditev prakti-kuma in fizikalne sobe bi bilo potrebno okoli 6,800.000 dinarjev; za gradnjo prizidka za delavnice itd. pa še 58,600.000 dinarjev. K temu je treba še pridati potrebe po telovadnicah v osnovni šoli Vide Pregarčeve, osnovni šoli Prežganje pa so potrebne razne adaptacije in ureditev stanovanja za upravitelja. Vsekakor bo treba v novem proračunskem letu zagotoviti skladu za šolstvo talca sredstva, da mu bo omogočen začetek od nekaterih del, kar spričo splošne štednje in restrikcij skl h ukre-pov v letošnjem letu ni bilo mogoče. Svet za varstvo družine ugotavlja, da imamo izredno visok odstotek zaposlenih žensk (v naših podjetjih od zaposlenih 45%\) in od vseh zakonskih skupnosti 51,6 odstotkov, ker sta zaposlena oba. Zato meni, da je tudi v bodoče treba posvetiti veliko pozornost nadaljnji gradnji varstvenih in vzgojnih ustanov. Predlog je sledeč: 1. Ustanova Angelce Ocepek za 170 otrok; vrednost investicije 200.000. 000 dinarjev, potrošeno 87 milijonov dinarjev. 2. Varstveno-vzgojna ustanova Jarše za 80 otrok: 37,000.000 dinarjev. 3. Varstveno-vzgojna ustanova Nove Jarše za 80—100 otrok: 56.000. 000 dinarjev. Področje družbenih služb Otroška igrišča 1. Za kinom Triglav — 300 otrok — 1,000.000 dinarjev za oprefl10' 2. V Kavčičevi ulici — 200 otrok ^ — 6,000.000 dinarjev. 3. V parku Kodeljevo — 300 otrok — 1,000.000 dinarjev. 4. Vevče ob vrtcu — 200 otrok — 1,000.000 dinarjev. Na kulturno-prosvetno delo Gradnja kino dvorane in klo^ skih prostorov s knjižnico. Adaptacija knjižnice in uredi*6., matične knjižnice 2,000.000 din*1 jev. Glasbena šola Moste — adap^, cija oken, vrat 2,500.000 dinari Telesna kultura Nadaljnja gradnja športh®^ parka Kodeljevo s kopališčem potrebna sredstva 160,000 000 narjeV' nolskO Povečanje telovadnice ^ 8,000.000 dinarjev. • > Telovadnice Zalog 34,000.000 narjev. Telovadišče Zalog 900.000 di jev. Skakalnica Zalog 400.000 dl jev- riev. Stadion Vevče 14,000.000 din»rj Svet za notranje zadeve in občo pravo t Glede na naraščajoči nujno urediti semafor na k: Smartinske in Pokopališč®, Prav tako nujno je na 7jož: urediti kolesarsko stezo-44 nesreč v 9 mesecih l®tO®Lt)I>6 leta! Postaviti je tudi P^nei" prometne znake na vseh v ših prometnih cestah. ^ Dograditi je tudi potrebnosti metne znake na vseh prometnih cestah. gf Dograditi je gasilski dod) VpjV' Kašlju in zbiralnike za v° sod tam, kjer obstajal0 a). (prostovoljna gasilska dru iš »tr*^ (Nadaljevanje n* 16 Občanom v premislek za razpravo na zborih volivcev, ki bodo v dneh od 10. do 25. XII. 1962 Poročilo o finančnem stanju proračuna in skladov ObLO Ljubljana - Moste - Polje Na XVII. skupni seji obeh zborov dne 9. 11. 1962 sta oba zbora obravnavala poročilo sveta za družbeni načrt in finance o stanju Lastni pologi, obresti in provizija banke Skupaj I. 10.000 1,138.512 109.735 Proračuna in skladov ObLO in ugotovila sleedče: Proračun občinskega ljudskega odbora Ljubljana Moste-Polje, ki je bil sprejet na skupni seji obeh zborov dne 16. aprila 1962 v višini 583,910.000, ne bo izpolnjen. Dosedanja realizacija znaša 73% v odnosu na načrt. Po najbolj optimističnih predvidevanjih bo do konca decembra dosežen načrt v višini 524,000.000 din ali 90%. Zato Je predlagal svet za družbeni plan in finance znižanje občinskega Proračuna za 10% ali za 60,000.000 dinarjev. Realizacija po posameznih virih dohodkov je sledeča: Vrsta dohodkov Načrt 1962 Doseženo do 30. 9. Rebalansiran načrt Skupni dohodki 885.564 62% 681.824 Posebni dohodki 316.020 91% 363.300 Ostali dohodki 5.000 106% 6.000 Prenesena sredstva 15.200 100% 15.201 Skupaj: 1,221.784 • 70% 1,066.325 n-}7 toga 50 vidi, da je ajvečji izpad pri proračunskem ‘^Pevku iz osebnega dohodka lavcev v gospodarstvu, zavodih vse Ustanovah. Ta nastaja pred-sem zaradi previsoko planira-v &a povečanja osebnih dohodkov gospodarstvu. (Po načrtu pred-skeCno 30^'no povečanje, dejan-Gl .doseženo 14%-no povečanje.) hna f na to> da predstavlja ta do- 783,000.000 ali 64% celotnih Real. 1961 ' Pr°«veta in kultura 2.558 Socialno varstvo 40.394 • Nravstvena zaščita 15.038 g' državna uprava 124.171 Komunalna dejavnost 77.153 • ^tacije 41.155 8' Anuitete 57.040 Proračunska rezerva 3.469 Skupaj: dohodkov občine, ga kljub povečani dinamiki v zadnjem tromesečju ne bo mogoče doseči v celoti. Da bi vskladili izdatke občinskega proračuna z rebalansiranimi (zmanjšanimi) proračunskimi dohodki, je ObLO na predlog sveta za finance sprejel sledečo razporeditev proračunskih izdatkov po posameznih službah: Načrt 1962 Indeks Znižan načrt na Znižano za V % 2.900 113,4 1,800 1,100 38 42.025 104,0 38,025 4,000 10 21.200 140,9 20,200 1,000 5 152.200 122,6 137,890 14,310 10 104.000 134,8 92,500 13,500 11 121.349 294,8 100,494 20,900 17 99.800 174,9 99,800 — — 40.436 1165,6 33,236 7,200 18 583,910 161,7 523,945 59,965 10 stav avedenega se vidi, da pre finsiL J_° močno obremenitev o jeti k r' Proračuna odplačila n Povozm80^ (anuitete), ki so ^fohov uP°slevamo še 12 n dorm din anuitet za zdravstve leto inp, sk°raj 100% v odnosu i ____ Kljub temu situacija i bi bila tako težka, če bi nam ne bilo treba po nalogu zvezne finančne inšpekcije predčasno vrniti 44,000.000 anuitet mestni hranilnici. Navajamo pregled najetih posojil po namenu in letne anuitete. 1 1. 2. 3. 4. 5. 6. Pregled posojil po m nakup stanovanj gradnja komunalnih i gradnja šol in kultur, gradnja trgovskih lok ‘kuSrsuinovjmj gradnja zdravstvenih domov ^jdeležba postaje ljudske Skupaj j. V 000 din Posojilo Anuitete 369.711 10.232 156.005 24.667 318.474 15.351 188.322 21.730 103.000 27.678 3.000 77 1,138.512 99.735 II. Pregled posojil po posojilodajalcih 1. stanovanjski sklad 621.720 17.427 2. Mestna hranilnica 344.991 68.627 3. Občinski invalidski sklad 134.265 9.560 4. Komunalna banka Ljubljana 37.536 4.121 Skupaj II. 1,138.512 99.735 Lastni pologi, obresti in provizija banke Skupaj II. 1,138.512 10.000 109.735 Da bi pokril nekatere dospele situacije, za katerih pokritje žarami manjše realizacije proračuna ni bilo na razpolago sredstev, ozi- roma za finansmanje del, ki so bila izvršena izven načrta, je bil svet za finance prisiljen raezdeliti občinsko rezervo, kot sledi: 1. Gradnja doma družbenih organizacij 12,200.000 2. Polog za stanovanja ZB 6,000.000 3. Gradnja stanovanjske skupnosti Kodeljevo 11,000.000 4. Gradnja stanovanjske skupnosti Zelena jama 2,800.000 5. Adaptacija stanovanjske skupnosti Zalog 35.000 6. Adaptacija kopalnic krajevne skupnosti Zadobrova 300.000 Skupaj: 33,219.000 Iz istih razlogov kot pri proračunu je bilo potrebno znižati tudi planirane dohodke šolskega sklada. Tu predstavlja izpad dohodkov celo 15% od načrta ali 68 mi- lijonov dinarjev. Zaradi preglednosti navajamo načrt, dosedanjo realizacijo in predvideno realizacijo do konca leta po posameznih virih dohodkov. Dohodki Prvotni načrt Znižani načrt % znižanja 60% dela pror. prisp. 121,368 91,800 24 33,3% dopol. pror. prisp. 56,000 61,000 + 8 26,3% pror. doh. obč. LO 225,939 199,555 11 44,000 15,000 76 Presežek leta 1961 — 2,532 — dohodki leta 1961 — 9,322 — Skupaj: 447,306 379,209 15 Tu predstavlja poseben problem finansiranja strokovnega šolstva, ki bremeni naš sklad na osnovi sklenjenih pogodb v višini 63 milijonov dinarjev. Ker predstavlja finansiranje strokovnega šolstva dejansko usposabljanje strokovnega kadra predvsem za naše gospodarske organizacije, je zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora priporočil gospodarskim organizacijam, da v ta namen prispevajo določena sredstva v višini 44,000.000 dinarjev. Do sedaj je realiziranih le 2,500.000 dinarjev. Pričakujemo, da bodo naše gospodarske organizacije z večjim razumevanjem obravnavale pereče probleme naše občine, posebno tam, kjer so same najbolj zainteresirane. Zaradi že navedenega znižanja dohodkov šolskega sklada v višini 15%, je bilo potrebno znižati tudi izdatke. Upravni odbor sklada je zato ob soglasju sveta za šolstvo in prosveto črtal iz programa vse investicije razen načrtov in man-ših adaptacij. Ker so bile v zadnjem času po- goste diskusije okrog zapostavljanja šol glede finansiranja v pri merjavi s šolami v drugih občinah kot tudi med šolami naše občine, sta svet za šolstvo in upravni odbor sklada formirala posebno komisijo, ki je pregledala vse šole in zavode na področju naše občine in ugotovila sledeče: 1. Skoraj vsi zavodi niso bili dovolj pripravljeni na novi način finansiranja. 2. Finančno poslovanje je v mnogih zavodih skrajno slabo (predvsem manjši zavodi). Finančnih načrtov večina zavodov sploh nima. 3. Večina zavodov ni upoštevala priporočila sveta za šolstvo in upravnega odbora sklada oziroma ljudskega odbora o tem, da se osebni dohodki povišajo za 25% in so jih p>ovišali celo za 37%. 4. Komisija meni, da plačni sistem po zavodih ni dobro urejen. Sam princip nagrajevanja prosvetnih delavcev v nekaterih novih zavodih je zgrešen, saj pred- stavi j a ponekod 80% osnovne plače dodatek na službena leta. Tudi odnos fiksnih dohodkov v odnosu do gibljivega dela dohodkov (95:5) kaže na neresnost pri uvajanju novega načina nagrajevanja. Treba je ugotoviti, da za tako stanje na šolah in drugih zavodih niso kriva samo šolska vodstva in kolektivi, temveč tudi referat za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru, ki ni nudil zavodom dovolj pomoči pri obravnavanju in obdelavi teh problemov. Za odpravo pomanjkljivosti je nujno treba najprej temeljito obdelati kategorizacijo šol ter zaostriti proračunsko disciplino. Občinski investicijski sklad Občinski investicijski sklad je v 1. Industriji 19,461.000 letošn jem letu razpolagal s 183 mi- 2. trgovini 63,000.000 lijoni 322 tisoč dinarji. Razdeljena 3. gostinstvu 11,500.000 so bita v višini 126,822.000 za in- 4. obrti 4,000.000 vesticije za osnovna sredstva in 5. OLO 12,750.000 56,500.000 za obratna sredstva. za ljubljansko prometno Razdeljena so bila takole: vozlišče Sklad za komunalno graditev Dohodki sklada se formirajo iz prispevka za gradnjo naprav. Letos je bil do 30. 9. 1962 realiziran samo v višini 117,000.000 dinarjev ali 39% letnega načrta (301,000.000 dinarjev). Izpad je nastal zaradi nerednega plačevanja posameznih pogodbenih zavezancev. Stanje dolžnikov na dan 30. 9. 1962 znaša 200,907.000 dinarjev. Za izterjavo dolžnikov se bomo morali v mnogih primerih poslužiti sodišča. Vse obveze sklada iz leta 1961 so bile poravnane — razen 20,450.000 dinarjev na račun zemljišč splošnega ljudskega premoženja. Zaradi tolikšnega izpada komunalni sklad v letošnjem letu ni pričel nobene nove komunalne investicije. Ker pa so pritisnili dr- Cestni Cestni sklad je proračunski sklad, namenjen predvsem rekonstrukciji občinskih cest. Dohodki sklada so bili do 30. 9. t. 1. realizirani 100%-no. Sklad je v letoš- žavljani s področij, kjer je bil komunalni prispevek vplačan, dela pa niso bila izvršena, se je upravni odbor sklada odločil najeti kredit v višini 150,000.000 dinarjev za dobo 2 let; odplačal bi ga z izterjavo dolžnikov. S tem bi lahko rešili glavne ureditve cestišč in okolice blokov na področju, kjer so bila sredstva vplačana. V zvezi s pogostim mnenjem, da bi se naj ta sredstva ali vsaj del teh koristil za razne druge, dostikrat celo nujnejše potrebe, pa se moramo zavedati, da so to namenski skladi, ki jih lahko koristimo samo tako, kot določa predpis in na tistem področju, kjer so bili zbrani. sklad njem letu razpolagal s 45,983.000 dinarjev in je bil v celoti potrošen za rekonstrukcijo občinskih cest. Sklad za varstvo otrok V ta sklad so bili odvedeni dohodki za odstopljeni Titov dom v Višini 39,435.000 dinarjev, poleg tega pa še presežek iz leta 1961 v Višini 2,410.000 dinarjev. Sredstva v višini 5,000.000 dinarjev so bila po sklepu uprav- nega odbora angažirana za dokončno ureditev dnevnega letovišča za otroke na Gmajni, ostanek pa za gradnjo doma Angele Ocepkove. Del sredstev bomo morali porabiti za izselitev strank — bivših uslužbencev Titovega doma. Stanovanjski sklad Stanovanjski sklad je kreditni-namenski sklad; namenjen je za finansiranje ali sofinansiranje stanovanjske gradnje. Dohodki sklada so bili do 30. 9. 1962 ustvarjeni v višini 59%. Izpad je nastal pri stanovanjskem prispevku, ki je bil realiziran samo 54%-no. Do konca leta predvidevamo izpad ok. 70 milijonov dinarjev. Maja meseca je bil razpisan IV. natečaj za gradnjo stanovanj ter 50 odstotno kreditiranje kupljenih stanovanj. V okviru tega natečaja je bilo odobrenih 130 posojil ma-lograditeljem v višini 106,000.000 dinarjev in 75 posojil kupcem stanovanj (podjetja) v višini 240 mi- lijonov dinarjev. Malograditeljem so bila posojila odobrena največ do višine 1 milijona dinarjev za dobo 5—25 let po 2 odstotne obrestni meri. Stanovanjski sklad gradi na področju občine 21 blokov s 459 stanovanjskimi enotami, in sicer: 1 blok v Malejevi ul. z 20 stanov. 2 bloka v Rožičevi ul. s 60 stanov. 2 bloka v Moškrič. ul. z 90 stanov. 3 stolpiče Ob Ljubi j. s 60 stanov. 11 blokov v Jaršah s 184 stanov. 1 samski dom v Ul. Vide Pregar-čeve s 105 stanov. Skupaj 459 stanov. Vsa stanovanja so že prodana, razen sob v samskem domu. Nerazumljivo je stališče naših gospodarskih organizacij, ki kljub znanim ogromnim potrebam po sam- skih sobah ne najdejo skromnih sredstev za njihov nakup in bomo morali zato pustiti k nakupu tudi podjetja izven našega področja. Rezervni sklad gospodarskih organizacij Namen sklada je v prvi vrsti pokrivanje morebitnih izgub gospodarskih organizacij. Sredstva sklada so bila realizirana v višini 39,164.000 dinarjev. Črpali smo jih za dvoje posojil in dvoje dotacij v višini 21,224.500 dinarjev. Delovni kolektiv gostinskega podjetja kte le nii I jama Ljubljana - Pokopališka ulica 15 čestita svojim cenjenim gostom k dnevu repub- : • like, 29. novembru ter želi mnogo uspehov v no- S vem, 1963. letu. Še nadalje se priporočamo za obisk ; <» v naših obratih: - gostilna »PRI KAJŽAIUU« (preje Da- j san), Pokopališka ul. 15 - restavracija »CIVILNO LETALIŠČE« — : Ljubljana - gostilna »VESELI PRIJATELJI« - Par- [ tizanska c. 1 | 4 GOSTILNA PRI »KAMNARJU« - BIZOVIK 4 GOSTILNA POD »GOLOVCEM« - LITIJSKA C. ST. 28 j 4 GOSTILNA »POD HRIBOM« - LJUBLJANA, LITIJSKA CESTA 1 « 4 GOSTILNA PRI »TINČKU« — HRASTJE 4 »GOSTILNA LOVŠE« - ŠMARTNO ST. 44 « 4 GOSTISCE »PRI STRIČKU« - LJUBLJANA -KODROV A UL. 8 * 4 BIFFE »OB ŽELEZNICI« — LJUBLJANA POHLINOVA 2 # 4 GOSTILNA »PRI GARAŽAH« - IJUBLJANA-MOSTE, j SREDISKA 12 # 4 GOSTILNA PRI »BABNIKU« - FUŽINE 12 4 GOSTILNA NA RAZPOTJU - POT NA FUŽINE 3 4 GOSTISCE »TRIGLAV« — I.JUBLJANA, ZALOŠKA Ti \ 0 4 GOSTILNA »SEDMICA« - LJUBLJANA, ZALOŠKA 1»3 j $ 4 GOSTISCE »NA PECI« - LJUBLJANA, NA PECI 39 0 4 »BIFFE KODEIJEVO« - IJUBLJANA, POVSETOVA 55 j 4 GOSTILNA »BIZELJSKO« - LJUBLJANA, SMARTINSKA 136 0 4 GOSTILNA »SLOVENSKE GORICE PTUJ« -LJUBLJANA, ZALOŠKA C. 31 0 4 GOSTINSKO PODJETJE »PRI POSTI« -LJUBU AN A-POUE S SVOJIMI GOSTIŠČI: 0 4 GOSTISCE ZADVOR 0 4 RESTAVRACIJA VEVČE 0 4 GOSTISCE PRI POSTI