NEDELJSKI DOGODKI Stefanovič tretji na krosu Humanite ČSR svetovni prvak v liockep na ledu Uspeh naših smučarjev v Davosu J Ob obletnici ustanovitve Sovjetske armade Včeraj je minilo 29 let od kar je bila ustanovljena v teku najhujših borb proti narodnim interventom Sovjetska armada — Bdeča armada. V tej kratki dol); je ta najslavnejša, prva trajna in nepremagljiva oborožena sija delovnega ljudstva šla zmagovito skozi dve vojni, uničila sile mednarodne intervencije v letih 1918—1921, ter v veliki Domovinski vojni razbila fašizem v Evropi in v Aziji, četrt dobe njenega obstoja je potekalo v krvavih, uničujočih in slavnih borbah, kakršnih ne pomni zgodovina človeštva. Zgodovina Bdeče armade, to je slavna epopeja neizmernega junaštva, iznajdljivosti in požrtvovalnosti, izvirajoče iz globoke zavesti, da je mogoče izgraditi nov družabni in državni red samo ob oboroženi zaščiti tega reda in graditve. Dan rojstva Bdeče armade, armado miru in demokracije, armade, prežete s svobodoljubnimi stremljenji sovjetskega ljudstva, to je svečan praznik vsakega svobodoljubnega človeka. Mnogo je bilo pisanega o vzrokih moči Sovjetske armade; o tem, da je to armada delavcev in kmetov, ki so zrušili oblast finančnega kapitala in veleposestniškega razreda; o tem, da je to armada, ki temelji na novem socialističnem družbenem redu in na državnem ustroju socialistične demokracije, najbolj razvijajoče se demokracije na svetu; o sovjetskem patriotizmu, ki združuje progresivna dejanja sovjetskih narodov v preteklosti s ponosom ljudi, ki so izgradili novo družbo, vir svoje sreče in moči, steber miru in demokracije v svetu. Vse to so tiste sigurne in realne konstante, ki nikoli ne odpovedo, pa četudi je trenutna slika drugačna, neugodnejša. Na teh solidnih konstantah je zgrajena samo Bdeča armada. Najbolj občutimo veličino in poslanstvo Sovjetske armade, pred armadami tako imenovanih zapadnili demokracij, v osvobojenih in zasedenih področjih. % Ko se danes spominjamo ustanovitve Sovjetske armade ne mislimo samo na njene velike podvige v vojni, temveč tudi na njen ogromen pomen za izgrajevanje in utrditev miru v svetu, za neoviran razvoj slovanskih narodov, zlasti narodov Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naj živi Sovjetska zveza in njena Sovjetska armada — nepremagljivo orožje miru in demokracije! Naj živi generalisim Stalin — veliki graditelj Sovjetske armade in učitelj progresivnega človeštva! Prvi del državnega smučarskega prvenstva na Bledu Smučišča okoli Blejskega jezera so bila prizorišče I. dela drž. prvenstva Prvi dan tekmovanja BlcsJ, 23. febr. V petek popoldne se je pričelo tekmovanje za prvenstvo FLR Jugoslavije v smučanju. Na sporedu je bil patrolni tek na 8 km s streljanjem. Od 20 prijavljenih patrol jih je nastopilo 15, ker so bili nekateri tekmovalci zadržani zaradi visokega snega, ki je padel zadnje dni. Ob tej priložnosti pa je treba omeniti veliko požrtvovalnost tekmovalcev- iz cone A Julijske krajine, članov Soškega smučarskega društva iz Gorice, ki so zaradi snežnih zametov presmučali 90 km dolgo progo iz Kobarida do Podbrda, od koder so z vlakom nadaljevali pot. PATROLNI TEK S STRELJANJEM Proga za patrolni tek je bila odlično izpeljana, kar je v največji meri zasluga članov FD Bleda in smučarjev Jugoslovanske armade, ki so pomagali trasirati progo in uredili strelišče. Proga je šla izpred Fizkultur-nega doma pod gradom ob jezeru čez Pristavo na Jezerca do žage Gorjane, skozi grinšce na strelišče ob skakalnici na Rečici in nato za vasjo na cilj pred Fizkulturni dom. Tehnično je bila zelo posrečeno izpeljana in je odgovarjala vsem tekmovalnim zahtevam. Posebnost proge je bila v tem, da je bila zaradi svojo raznoličnosti za tekmovalce zelo kratkočasna. Strelišče je bilo na 6. kilometru. Služba in tehnična ureditev na strelišču sta bili brezhibni. Vse kontrole in strelišče samo so bili v telefonski zvezi z domom, kjer je bilo nastopno mesto in cilj ter tehnična pisarna. Ob prihodu na cilj so bili vsi tekmovalci dobro razpoloženi, kljub temu, da je pred tekmo začelo snežiti in se je pri mazanju marsikdo vštel. Borba za prvo mesto se je pričakovala med patrolo FD Gregorčiča I. z Jesenic in pivo patrolo CDJA Partizana, ki so jo sestavljali najboljši tekmovalci in prvaki Jugoslovanske armade. Za presenečenje pa je poskrbela patrola iz Krope, ki si je z odličnim streljanjem in zelo dobrim tekom priborila prvo mesto. Patrolo so sestavljali sami mladi tekmovalci, demobilizirani partizanski borci. Rezultati patrolnega teka na 8 km so bili: 1. FD Kropa (Kordež Miloš, Ka-trašnik Jože, Bern Ferdo) v času 43:53 minut; 2. FD Gregorčič I. (Knific Jože, Smolej Franc, Benedičič Mirko) 43:55; 3. CDJA Partizan I. (podporočnik Majnarič Drago, podporočnik Sinko Braco, Kordež Stane) 46:13; 4. CDJA Partizan II. (st. vodnik Pangerc Gabriel, Černič Anton, Razinger Lojze) 47:53; 5. univerza Ljubljana (Kavčič Mitja, Mihorko Milovan, Gaj Aleš) 49:03; 6. Soško smučarsko društvo Gorica 50:29; 7. FD Enotnost L, Ljubljana 50:43; 8. FD Gregorčič II. 51:42; 9. FD Dol pri Ljubljani 52:44; 10. FD Guštanj 52:49. Na cilj je prispelo 14 patrol. Najboljši strelec je bil Mihorko Milovan, ki je imel 4 zadetke. Sodniški zbor pod vodstvom Anteja Gnidovca je svoj., nalogo izvršil odlično, lako da so bili rezultati objavljeni že pol ure po prihodu zadnjega tekmovalca po ojačevalcu, ki ga je dala na razpolago JA. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Turist hotel ženeva Lovro, je osvojil državno prvenstvo v teku na 15 km na Bledu je preskrbel tekmovalcem udobno nastanitev in dobro prebrano. Temperatura se je gibala od O do —2 stopinje. Med tekmovanjem je tudi nehalo snežiti. Drugi dlan tekmovanja Včeraj se je tekmovanje nadaljevalo. Tekme so potekale vse v odličnem redu in točno po napovedanem času. Vreme ni bilo posebno ugodno, popoldne pa je celo deževalo. Sneg je bil južen. Temperatura se je gibala od 2 do 5 stopinj pod ničlo. SKOKI ZA KLASIČNO KOMBINACIJO Dopoldne so bile tekme v skokih za klasično kombinacijo. Prijavljenih jo bilo 28 tekmovalcev, nastopilo pa jih je samo 22. Lanski državni prvak Jože Knific si je svoj dober glas pokvaril, ker je obakrat padel. Vprav odlični so bili člani Partizana, ki so zasedli prva tri mesta. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 1. Langus Jože (Partizan) 209.3 točke (32, 32.5 m); 2. Kordež Stane (Partizan) 202.9 točke (31.5, 32.5 m); 3. Razinger Anton (Partizan) 193.5 točke (29, 31 m); 4. Vovk Franc, (FD Bled) 188.5 točke (30, 31 m); 5. Rožič Janez (FD Rateče-Planica) 183.5 točke (28, 28.5 m); 6. Erman Tono (FD Št. Vid) 183.3 točke (28.5, 29m); 7. Dekleva Milan (Enotnost, Ljubljana) 182.4 točke (29.5, 28.5 m); 8. Kordež Matevž (FD Kropa) 176.1 točke (26.5, 29.5 m); 9. Černič Anton (Partizan) 172.2 točke (27, 27.5 m; 10. Dvoršak Franc (Dinamo, Zagreb) 171.7 točke (26.5, 27 m). Vsak tekmovalec je napravil Iri skoke, ocenila pa sta se po novih pravilih samo najboljša dva skoka. TEKMOVANJE V TEKIH Popoldne so bili na sporedu lok mladink na 3 km, tek članic na 5 km in tek mladincev na 5 km. Tri kilometrska proga je bila speljana okrog vasi Bled ter je bila lahkega značaja. Nekoliko težja je bila 5 kilometrska proga, ki je imela v prvem delu tudi precej težak vzpon. Od prijavljenih tekmovalk, posebno članic, jih j« nastopilo zelo malo, kar ni v čast nekaterim društvom, ki so tekmovalke prijavila, a jih niso poslala na tekmovanje. Rezultati tekem so bili naslednji: Tek mladink na 3 km (od prijavljenih 13 je nastopilo samo 8 tekmovalk): 1. Kunšič Zofka (FD Bled) 24:40 minut; 2. Pavlovčič Marija (ED Dovje - Mojstrana) 27:07; 3. Tomšič Ljuba 27:08; 4. Kajfež Nada (obe FD Bračič, akfiv gimn. Kočevje) 27:20; 5. Torkar Marija 29:51; 6. Pristov Sonja (obe J. Gregorčič, Jesenice) 30:04; 7. Sirk Tončka (FD Bračič, aktiv gimnazije Kočevje) 32:35; 8. Lazar Rezka (FD Kropa) 35:02. Tek članic na 5 km (od prijavljenih 16 je nastopilo samo 5 tekmovalk): 1. (Nadaljevanje na 6. strani) Koledar Sizkultisrnih prireditev za leto 1947 MAREC Priprave športnikov v telovadnicah ter vaditeljski tečaji in tekmo, vanja za fizkultumi znak (smučarska, telovadna tekmovanja in teoretski izpiti). Pohodi za fizkulturni znak ter priprave za spomladanski kros. 1.—15. Teden zbiranja materiala komisije »Tehnika in šport« in mno. žični smučarski izleti v kraje partizanskih borb. 2. Nogomet — začetek pomladanskega dela zvezne lige. 3.— 9. Teden smučarskih poletov v Planici. 16. Otvoritveni kros. Predavalni tečaj gorske reševalne službe — Jesenice. 30. Kolesarski in veslaški kros. APRIL Ves mesec kampanja za prijavljanje za fizkulturni znak. Priprave za kros in fizkultumi znak ter vaditeljski tečaji in priprave za lahkoatletska tekmovanja, kolesarski kros in fizkulturni dan. 6. Pomladanski kros in Herletov veleslalom na Okrešlju. 13. Otvoritev sezone kajakašev. Prvenstvo Slovenije v krosu, Maribor. 20. Mladinsko federalno prvenstvo v orodni telovadbi, Maribor. Prvenstvo Slovenije v sabljanju v Mariboru. 27. Triglavski smuk. MAJ Okrajni teden »Tehnika in šport«. Vaditeljski tečaji, tekmovanja za fizkulturni znak v lahki atle. tiki ter priprave za fizkultumi dan. Sodelovanje v prvomajski paradi dela. 4. Otvoritev lahkoatletskih tekmovanj na tekališčih in kolesarski kros, ter dirke po vseh mestih. 11. Začetek zveznega nogometnega kvalifikacijskega pokalnega tek. movanja. Začetek pomladanskega nogometnega tekmovanja za memorial Zomade vseh društev Slovenije. Množična spominska svečanost pri spominskem stebru v Kamniški Bistrici za svobodo domovine padlih borcev-planincev. Federalno prvenstvo članov in članic v orodni telovadbi v zveznem razredu, Celje. 9. Motoristična zvezna etapna ocenjevalna vožnja po Hrvatski in Sloveniji. 13.—19. Titova štafeta. 16.—18. Internacionalni namiznoteniški turnir na Bledu. 18. Tradicionalna kolesarska dirka v spomin padlim borcem na podutiški progi. 25. Srednješolsko lahkoatletsko prvenstvo. 25. Prvenstvo Slovenije v boksu v Ljubljani. JUNIJ Vaditeljski tečaj in tekmovanja za fizkulturni znak. 1.— 8. Letalski teden z razstavo in mitingom ter tekme letalskih modelov za prvenstvo Slovenije v Ljubljani. 7.— 8. Okrajna lahkoatletska prvenstva-15. Plavalni krosi po vsej Sloveniji. Množični obisk Trentarjev (Jesenice), otvoritev koče na Golteh, Celje, ter otvoritev bivaka na Storžiču (Tržič). Mladinsko nogometno prvenstvo. Fizkulturni dan. Cestno motoristično prvenstvo Slovenije (Novo mesto). 15.—22. Vseljudski peteroboj. 21. —22. Prvenstvo posameznikov Slovenije v lahki atletiki, Celje. 22. —26. Teniško prvenstvo Slovenije “V Ljubljani. 22.-29. šahovska nedelja po vsej državi. 29. Cestno kolesarsko prvenstvo Slovenije (Jesenice), Bled, Bohinj in nazaj. JULIJ Vaditeljski in plavalni tečaji ter tekmovanja za fizkulturni znak. Mesec, posvečen obisku fizkulturnih društev v vaseh (kolesarski izleti, telovadni nastopi itd.). . Planinski množični izleti neznano kam. siovesni otvoritveni dan na Komni (Ljubljana). L Začetek polfinalnega šahovskega prvenstva FLRJ. 6. Konec zveznega nogometnega kvalifikacijskega pokalnega tekmovanja. 6.—13. Teden brodarstva z razstavo in prvenstvo Slovenije v veslanju In kajaku. 6.—27. Plavalna meddruštvena prvenstva. 12.—13. Pivenstvo Slovenije v odbojki v Ljubljani. 18.—20. Prvenstvo Slovenije v streljanju, Celje. 20. Motoristično prvenstvo na dirkališču v Ljubljani. 27. Mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju, Radovljica. 30.— 3. (avgusta); Mednarodni teniški turnir na Bledu. AVGUST Vaditeljski tečaj in tekmovanja za fizkulturni znak. Mesec, posvečen obisku fizkulturnih društev v tovarnah, sindikalnih podružnicah in delovnih brigadah. Kampanja za fizkulturni znak na vasi. 2. — 3. Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije v mnogobojih (Slovenjgradec). Prvenstvo Slovenije v plavanju, vvaterpolu m skokih, Maribor. 3. Odkritje spomenika padlim partizanom pod Storžičem (Ljubljana). 3. —31. Lahkoatletski nastopi na vasi. 6.—10. Prvenstvo FLRJ v vožnji s kajaki (v Sloveniji). 10. Kolesarsko dirkališčno prvenstvo Slovenije v Ljubljani. 15. Začetek nogometnega prvenstva Slovenije za leto 1947/48. 16.—17. Lahkoatletski troboj mest Ljubljana, Celje, Maribor (Ljubljana). 17. Plavanje čez Blejsko jezero (prehodni pokal). Gorsko motoristično prvenstvo Slovenije (Gorjanci), 24. Pohod okoli Triglava v vseh smereh in poteh (Jesenice). Otvoritev doma rua Uršlji gori (Prevatlje), Množični obisk Julijskih alp. Svobodni Triglav; planinska prireditev v Trenti (Ljubljana). 23.-24. Pivenstvo Slovenije v košarki v Celju. 29.—30. Prvenstvo FLRJ letečih modelov v Ljubljani. 31. Letalski miting v Ljubljani. SEPTEMBER Vaditeljski tečaji in tekmovanja za fizkulturni znak. Izlef v Kamniške planine (Jesenice). Pohodi v partizanske kraje, zvezani s fizkulturnimi nastopi. 1.— 7. Obvezni lahkoateltski mitingi za društva, M do takrat še niso imeli nastopa v letu 1947. 7.—14. Teden avtomobilizma in motorizma. 13.—14. Lahkoatletsko mladinsko prvenstvo Slovenije (Maribor). 14. Gorsko kolesarsko prvenstvo Slovenije. 19. —21. Prvenstvo Balkana v telovadbi, v Ljubljani. 20. —21. Dvoboj Ljubljana—Trst v lahki atletiki, 21. Prvenstvo Slovenije v rokoborbi in dviganju uteži (Maribor). 21. —28. Teden »Tehnika in šport«. 28. Motoristično gorsko pivenstvo na Pohorju. OKTOBER Mesec, posvečen obnovi. Vaditeljski tečaji, tekmovanja za fizkultumi znak ter začetek dela v telovadnicah za fizkulturnike in športnike. Množični planinski izleti v Savinjske alpe. 1,-—20. Etapna kolesarska dirka. 5.—12. Teden radioamaterjev. 15,—31. Medkrajevno in okrajno tekmovanje v orodni telovadbi članov in članic v I., II. in UL razredu (Ljubljana). NOVEMBER Vaditeljski tečaji, tekmovanja in propaganda za fizkulturni znak. Delo v telovadnicah za fizkulturnike in športnike ter priprava za smučanje. 9.—16. Teden fotoamaterjev. | od 11. dalje Jesenski kros. 16. Federalno prvenstvo v orodni telovadbi (Ljubljana), DECEMBER Vaditeljski tečaji, tekmovanja za fizkulturni znak, delo v telovadnicah ter priprave za smučanje. 7.—14. Teden ljubiteljev tehnike. od 14. dalje Zaključek jesenskega dela nogometne zvezne lige. Tečaj za fizkulturne vaditelje Po prizadevanju CV NOJ-a in CO FISAJ-a obiskuje v Sarajevu 150 mladincev dvomesečni tečaj za fizkultur-ne inštruktorje na Mladinski progi šamac—Sarajevo. Tečajniki so prišli iz vseh ljudskih republik, kjer so bili izbrani za bodoče inštruktorje na podlagi postavljenih pogojev. Zahtevala se je predvsem določena pripravljenost in izkušnje v fizkulturnem delu. Vse organizacije niso enako razumele resnost te naloge. Nekatere so poslale res najboljše mladince, dočim so druge poslale celo tovariše, ki so bili ranjeni v borbi ali pa so bili premladi. Ti nikakakor niso mogli izdržati napornega dela in so bili poslani domov. Tečajniki so nastanjeni v lepo urejenem fizkulturnem domu, v katerem sta poleg prostorov za internat tudi dve veliki dvorani za praktično delo. Pouk se deli na dve glavni skupini: praktično in teoretično. Od praktičnih predmetov so predavanja: 1. splošna telovadba, 2. lahka atletika, 3. športne igre (košarka, odbojka, rokomet, nogomet), 4. borbene vaje (boks in rokoborba), 5. elementarne igre in akrobatika, 6. narodni plesi, 7. pred-vojaška vzgoja in terenske vaje, 8. organizacija in izvedba tekem za fizkulturni znak in 9. praksa v pouku. Od teoretičnih pa se predava: 1. naloge, principi in organizacija FISAJa, 2. improvizacija orodja, gradnja in ureditev plavališč in igrišč, 3. ureditev taborišča in taborjenje, 4. metodika fizkulturne vzgoje, 5. zgodovina fizkuiture, 6. spoznavanje človeškega telesa (anatomija in fiziologija), 7. higiena in prva pomoč, 8. zgodovinski razvoj narodno osvobodilne borbe in njena važnost, 9. mladinsko gibanje in statut NOJ-a. Tako obširen spored je bil izbran v cilju, da se tečajniki kar najbolj usposobijo za svojo novo dolžnost. O tečajnikih se bo s strani Komiteja za fizkulturo pri predsedstvu vlade FLR Jugoslavije vodila potrebna evidenca, da bi po šestmesečnih iz-kušnjah, iti jih bodo pridobili na Mladinski progi, lahko prevzeli ih* dopolnilnem tečaju kot fizkulturni učitelji nove naloge na obrtnih in strokovnih šolah. Že v prvih dneh učenja so tečajniki pokazali veliko zanimanje ali še bolje rečeno veliko stremljenje za čim večjo izpopolnitev v praktičnih in teoretičnih predmetih. Poleg tega se je takoj opazilo, da imajo tečajniki veliko smisla za red in disciplino, kar je rezultat njihove zavednosti. Čeprav je vsakodnevno delo precej naporno (8 ur), posvečujejo tečajniki svoj prosti čas učenju in kulturno prosvetni vzogoji. Ce predpostavimo, tla bo prišlo na Mladinsko progo nad 180.000 mladincev in mladink, katerim bo omogočena sistematična gojitev fizkuiture po točno predvidenem načrtu, ni dvoma, da se tečajnikom, ki bodo vodili fiz. kulturo na progi, posveča velika paž-nja. Na vzgojo v tečaju so pozvani učitelji in slušatelji zagrebške Višje šole za fizkulturo ter en učitelj fizkuiture iz Sarajeva, ki bodo skušali poti vodstvom upravnika tečaja tov. šuštiča Mirka kar najbolje usposobiti bodoče mlade strokovnjake našega ljudskega fizkulturnega gibanja. V drugem delu tečaja bo sodelovalo še več učiteljev, ki bodo prav tako mnogo prispevali h končnemu uspehu tečaja. Karlo Kocjančič: Gibanje in šport (Odlomek iz knjige »Pot v fotografijo«:, ki bo izšla v kratkem v založbi »Mladinske knjige«) Dospeli smo v področje večne borbe med brzino, zahtevo po neoporečni ostrini in omejeno zmogljivostjo tehničnih pripomočkov, ki tudi v moderni fotografiji niso povsem dorasli tej borbi, v področje kratkih in najkrajših trenutnih posnetkov, v področje naj višje reportaže. Najmanjši formati, najobčutljivejši film, jasna sredstva za iskanje močne optike (1:2 ali celo 1:1.5), teleobjektivov, po potrebi hitra osredotočenost na dve točki, ali, še bolje, z iskalnim im pre-mikairrim mehanizmom objektiva v eno sklopljen daljinomer in nekoliko bliskovnih žarnic v zalogi so najboljši pogoji za uspeh v tej borbi. Sita, mehčala im podobne stvari nimajo tu skoraj nobenega pomena. Tem večji pomen ima neko osnovno znanje o najdaljših dopustnih oevetilmih časih pred različnimi vrstami—jfibanja. O zadnjem predmetu so fotografski učbeniki po navadi zelo gostobesedni im podrobni. To je odveč, saj si normalna glava stvari, ki so v zvezi s številkami, ne more natančno zapomniti, zlasti pa ne, da bi se na posamezni primer spomnila v trenutku Živčnega dela (sicer pa je hladnokrvnost v borbi prav tako edem iz,-med temeljnih pogojev za uspeh). Navajajo, za koliko se osvetlitev lahko poveča, če se predmet giblje v premo smer proti objektivu ali od njega, za koliko se zmanjša, če gre gibanje vzporedno s kamero, kako vpliva razdalja toliko in toliko go-riščnic, in celo zaslonka, na dopustni osvelilni čas. Vse to je lepo. Kadar je človek doma in ima čas, mu nič ne škodi, če si te stvari podrobneje ogleda in si po formulah izračuna vrednosti za posamezne primere; vse to je pa tudi, kakor rečeno, v praksi prilično odveč, kajti v življenju skoraj ni predmetov, ki bi se gibali v eno samo smer, temveč so gibanja običajno sestavljena v vse smeri; tudi ni predmetov, ki bi se premikali stalno v določenem številu goriščnic od kamere; in končno skoraj nikoli ne naletimo na en sam premikajoč se predmet, temveč jih je okrog enega še cel kup, ki imajo vsak svojo brzino. Tudi to, da ujamemo bolj oddaljena gibanja lahko z daljšo ekspozicijo, ne drži popolnoma. Čim bolj oddaljen je predmet, tem manjši je pač na sliki, tem bolj ga moramo pozneje povečati in tem jasneje se potem v povečavi izraža gibalna ne-ostrina, zabrisanost njegovih obrisov. Mi bomo to stvar zato poenostavili. Vzeli bomo neko srednjo mero oddaljenosti (5 do 10 m), gibanje v različne smeri, osvetlitvene Sase pa rajši na krajšo stran. Tako bi se izobli-čila sledeča poenostavljena razvidnim gibanj in osvetlitvcnih časov Motiv Sedeči in mirno stoječi ljudje v mirnem razgovoru, počivajoče živali in podobno Človek im živali v mirni hoji, otroci v mirni igri, listje v zmernem vetru, bežeči oblaki, stoječe skupine Sprevodi, tržni prizori, težka vozila pasoče se živali, zastave v zmernem vetru, splavi, kolesarji, ki vozijo po cestnih predpisih, otroci v ne preživahni igri Ulice z živahnim prometom, manifestacije, hlitro korakanje, prizori v javnih kopališčih, živali v počasnem teku, vozila (tramvaji, avtomobili) v usmerjenem prometu, drevesa v močnem vetru, otroci v živi igri Velemestni promet, železnice, delp ob strojih, počasnejši športi (jadranje, veslanje), kolesarji im avtomobilisti v hitrejšem tempu, telovadne tekme, teki, plavanje, smuški prizori, sankanje, vrtiljaki, plesi, lovski prizori Skoki, kolesarske in konjske dirke, tenis, motorna vozila na prostem, smučarske tekme, dir kalni čolni, zelo hitri artistični prizori Najhitrejši športi, letata (ne preblizu), ptičji let (bliže) Primerna osvetlitev 1/10 sok. 1/25 sok. 1/50 sek. 1/100 sek. 1/250 sek. 1/500 sek. 1/1000 sek. Da so ti časi lahko krajši, če dopuščajo svetlobne razmere in zaklopi, se razume samo po sebi. Važnejše pa bo za nas vprašanje, če hi bili lahko daljši. Tu nam pride prav stara resnica, da popolna gibailma ostrina v vsakem primeru niti ni ideal. V gibalnem motivu je res gibanje glavna stvar in res je tudi, da utegne posamezna, popolnoma ostra faza, iz njega vzbujati v mnogih primerih sliko s hudo statičnimi vtisi namesto dinamičnih. Nekoč je bilo treba biti pred fotografom zelo potrpežljiv ... Vzemimo v pretres najprvo stvar s statičnimi fazami. Tu imamo posnetek pešca, ki je pravkar dvignil eno nogo v zrak (ali pa skakača, ki visi z obema nekje med nebom in zemljo). Takšen moment utegne učinkovati polagoma smešno, če ne mučno. Ostro bi morali ujeti namreč fazo, ko gibanja sploh ni bilo, tako zvano »mrtvo točko«, ko se je neko gibanje pravkar končalo in se za naslednji trenutek pripravlja drugo. Vsako gibanje, ki neprestano spreminja svojo smer, in to je gibanje vseh živih stvari ter večine drugih (pri hoji se dviga noga n. pr. neprestano gor in dol, naprej in nazaj), mora biti nujno sestavljeno iz takšnih mrtvih točk. Napravi ob priliki zanimiv poizkus: fotografiraj s kamero na stojalu v primerni razdalji premikajoč se predmet, pešca, tekača, sabljača, drvečega konja in podobno, po možnosti proti temnemu ozadju, pa ne s kratko osvetlitvijo, temveč z dolgo, n. pr. z eno ali več sekundami (zasloni v skladu z razpoložljivo svetlobo, da posnetek ne bo preosvetljen). Na sliki razločno opaziš fazo, kako postaja gibanje ostrejše, to je počasnejše, im tam, kjer je najostrejše, je ena tistih mrtvih točk. Takšno moraš ujeti, potem si lahko prepričam, da bo učin- kovala slika dinamično. To se pravi: če hočeš biti dober fotograf razgibanih motivov, zlasti pa športnih, moraš gibanja športa študirati, razčlenjevati, izkoriščati priložnosti, ki se ti same ponujajo. Le tako bodo tvoji posnetki dobili resnično dokumentaren pomen, ti pa sloves, da si dober fotograf. Poleg slovesa pa si pridobiš nekaj važnejšega: možnost, da boš ostro snemal z daljšimi momenti tudi najhitrej-ša gibanja (1/10, 1/25, 1/50 sek.), ko bodo drugi s stotinkami in tisočinkami dosegali zmazke, negibne štore, v najboljšem primeru pa prozorno steklo namesto negativov. To je ena metoda, po kateri podajamo kot gibanje učinkujoče faze mirovanja. Če pa imamo pred seboj dva ali več predmetov v nesinhromskem gibanja, bomo z njo težko kaj opravili. Tedaj moramo postopati drugače. Če si še enkrat ogledamo naše poskusne študije z dolgim osvetlilmim časom, opazimo, da nam prav njene neostri-ne, njena zabrisanost, njeni zmajani obrisi (ki pa ne smejo biti zmajani od tresljajev kamere!) posredujejo vtis gibanja enako ali še bolje, nego v pravilnem trenutku ujeta ostra slika. Zaključek gibanja ne podajamo samo s popolno oslrino, temveč lahko tudi s popolno naostrimo, če ta izvira od gibanja samega. Poučen primer nam daje posnetek drvečega avtomobila. Če je bila osvetlitev količkaj daljša, nego bi morala biti, je videti vozilo kakor raztegnjeno, kolesa imajo pa-krožno obliko namesto krožne, zadaj se vleče neostrima kakor rep za repatico. To je opaziti zlasti na posnetkih z raz poni i m za klopom, če se je premikal avto na slikovni ploščini v isto smer kakor razpor. (Ce sla bili smeri nasprotni, je avto s kolesi vred nekako stisnjen. Zakaj?) In vendar nam dajo te risbe boljši vtis bralne, nego če bi bil voz zaradi kratke osvetlitve popolnoma normalen in bi se na kolesih poznala vsoika prečka. Tu imamo primer, ko utegne neostri na na težišču motiva biti bolj upravičena nego zapovedana ostrina! In to je v skladu z naravnimi zakoni. Saj nam oko količkaj hitrega gibanja tudi ne vidi več ostro. Dober snemalec gibalnih motivov si mora biti torej na jasnem, kdaj naj ujame gibanje ostro in kdaj neostro in do kakšne mere lahko pritira neostri-no, če se je zanjo odločil. V obeh primerih bo opravil svojo nalogo z daljšo osvetlitvijo, nego mu jo predpisujejo tabele predmetnih brzin, torej z večjo gotovostjo, da ne bo negativ preskopo osvetljen. Mimo tega pa ei lahko pomaga še z drugimi veščimi prijemi. Če hoče dobiti n, pr. drveče vozilo s prEiono dolgo osvetlitvijo popolnoma ostro, okolico pa od brzine neostro, kakor jo vidi vozač, »povleče« kamero za vozilom, to se pravi, ujame ga n. pr. v sredino iskala (najbolje v okvirno iskalo, ki je za te posnetke najprimernejše) in mu tako sledi, dokler v primernem trenutku ue sproži. Danes fotograf nima več toliko časa Tudi v tem področju fotografije, ki je nemara najtežavnejše, ne manjka tedaj načinov, ki vodijo — sicer le tehnično in s psihološkimi kvalitetami dobro podučenega fotografa — do uspeha. Prisebnost, ki je ena izmed psiholog ionih kvalitet, je včasih celo važnejša od privzgojenega znanja. Tako smo videli na neki mojstrski športni prireditvi simpatičnega reporterja, ki si je znal tako pomagati, da je — omembe vredno. Prireditev je bita na prostem, toda v tako sivem vremenu, da so njegovi tovariši s kislimi obrazi spravili svoje kamere v torbe in prisostvovali samo kot neradovoljni gledalci. Ne tako naš Kolumb. V odločilnem trenutku je na kamero, nastavljeno na najkrajši čas, nataknil pripravo z bliekovno žarnico, mirno pritisnil in — uspel. Naročajte se na POLET! Pri avtomobilskih dirkali, kjer vozijo s hitrostjo okoli 100 km na uro, mora biti tudi fotograf zelo priseben, če hoče »ujeti« lep moment 82 tečajnikov in tečajnic na vaditeljskem tečaju v Slovenjgradcu Mnogi, ki so v tednu tečaja stopili v telovadnico v Slovenjgradcu so bili presenečeni. Nič ne bom ciepšai-val, saj sem sam kar ostrmel, ko sem zagledal polno telovadnico, preždel tečajnike in ugotovil, da se je 82 tovarišev in tovarišic iz vseh društev odzvalo klicu okrožnega fizkul-turnega aktiva aa okraj Prevalje, ki si je zadal nalogo, da bo vzgojil v tem letu čim več dobrih vadite, je v, da se bo s tem delo, ki sedaj ponekod radi rak rane — pomanjkanja vaditeljev spi, poživilo. Pogled na urnik sveti na mah pridobil srca vseh tečajnikov, mladi Krže je navduševal predvsem na orodju, Jeločnik Marjan je posvetil vse svoje sile, da bo tečaj čim lepše uspel. Priznati je treba, da so vsi vaditelji dvigali v tečajnikih moralo in da so s svojim delom mnogo storili. Sledita še tov. Vidic-Rižnar Ida in tov. Krajnčičeva. Poleg teh pa so sodelovali: tov. Osole Boris član GO LMS s predavanjem »■Pomen in namen Fizkulture«, »Proga šamac—Sarajevo« in »Kongres FISAJ-a«, tov. Gričar Jože z referati Tečajniki in tečajnice v Slovenjgradcu tečaja nas prepriča, da so tovariši vaditelji upoštevali vse, od strokovnega predavanja do političnega in zdravstvenega. Pogled na urnik pa nam tudi nudi priliko spoznati sode. lavce tečaja! Longyka Miro si je e svojimi na- Andrej s predavanjem »Naša Koroška«, tov. dr. Pohar Maks je govoril o OF, in o zdravstvu, tov. dr. Strnad Stane o prvi pomoči v nezgodah, dr. Simoniti Lojze o tuberkulozi, Pestevšek žarko o spolnih boleznih, o političnem življenju, tov. Arko Lahkoatleti CDJA Partizan so tekmovali v smučanju za fizkulturni znak Planica, 20. febr. V četrtek so iah-koatleti »Partizana« iz Beograda skupno s košarkarji in odbojkaši tekmovali v smučanju na 8 km, za prvo obvezno grupo. Za srebrni znak je tekmovalo 7 atletov, za zlati pa 11. Ekipa je že mesec dni na smučarskem tečaju, zato so rezultati prav dobri. Vsi tekmovalci so presmučali progo v predpisanem času in to vsi izpod 1 ure. Start in cilj sta bila pred restavracijo »Jalovec« v vasi. Od tam je šla proga proti fizkuiturnemu domu v Planici, nakar je zavila proti Podkorenu, pri postaji prečkala progo in ob cesti vodila nazaj v Rateče. Rezultati so naslednji: 1. Cesar Pavel 35:28, 2. Račič Marko 35:32, 3. Hanc Matija 37:17, 4. Pavlovič Stevo 43:12, 5. pporoč. Takač Artur 44:17, 6. Bašič Pavle 47:15, 7. Rebula Oto 47:16, 8. kap. Polovina Bojan 47:39, 9. Dušanovič Milan 49:08 itd. Naša najboljša srednjeprogaša Ce-raj in Stefanovič sta že pred odhodom v Pariz na krosu »Humaiute«-ja položila norme v smučanju na 8 km v časih 44:48 cz. 47:11. Vsi tekmovalci so že sedaj v odlični kondicij, tako da lahko pričakujemo v lahkoatletski sezoni zelo dobre rezultate. M. R. Protest FISAJ-a zaradi sodelovanja Španije v tekmovanju za Davisov pokal Fizkulturna zveza Jugoslavije je poslala Mednarodni federaciji za tenis v Parizu naslednjo brzojavko: Fizkulturna zveza Jugoslavije predlaga, naj se to leto sprejmejo v tekmovanje za Davisov pokal Bolgarija, Romunija, Madžarska in Italija. Odklonitev prošenj teh držav je presenetljiv odlok, s katerim se ne moremo skladati, ker se te države po pod- dr. Kosec Feliks o čistoči odnosno higijeni, tov. Velej Rude o prosveti v novi Jugoslaviji, tov. major Zorko o pomenu predvojaške vzgoje za fiz-kulturo, tov. Pavlin o našem sodelovanju z JA, tov. Cajnko o fizkulturni organizaciji, tov. Bradač o napakah s terena. Iz vsega vidimo, da so tečajniki imeli ves čas dobro šolo, saj se jim je na tečaju nudilo vse, kar je potrebno za delo v naših društvih. Tečajniki so s tečaja poslali pozdravno pismo FZS in tov. predsedniku Zoranu Poliču. V obeh pismih obljubljajo, da bodo storili vse kar bo v njihovih močeh in dvigali po končanem tečaju našo fizkultumo misel. č.ovek, ki je prišel malo bolj v stik s tečajniki je lahko od njih marsikaj izvedel. Vsi so zatrjevali, da takšne dobre vzgoje niso nikdar pričakovali. Prireditelj tečaja je vložil v izvedbo mnogo truda, najlepše priznanje mu pa bo uspešno delo novih vaditeljev na terenu. Zorko ŠPORTNO IN TELOVADNO ORODJE za vse fizkultnrne panoge vam nudi FIZKULTURNI MAGACIN LJUBLJANA, MESTNI TRG L0 Kaj mera vse vedeti in poznati smučar pišu mirovnih pogodb ne morejo smatrati za sovražne. Protestiramo tudi zaradi sprejema fašistične Španije v letošnje tekmovanje za Davisov pokal. • Centralni odbor FISAJa Jugoslavija na prvenstvu Evrope v košarki V Pragi bo od 27. aprila do 2. maja prvenstvo Evrope v košarki, v katerem bo nastopila tudi reprezentanca FLR Jugoslavije. Zaradi čim boljše priprave našega moštva za to prvenstvo, je previden v Beogradu turnir, na katerem bodo nastopili igralci 11 mest Jugoslavije ter moštvo CDJA Partizan. FD Mladost, Hajduk in Dinamo bodo poslali svoje člane na mladinsko progo Letos bo udeležba fizkulturnikov na mladinski progi šamac—Sarajevo še večja in bolj organizirana kot lansko leto na mladinski progi Brčko—Ba-noviči. Izdelan je že ves načrt. Posamezna fizkulturna društva že prevzemajo obveze za sodelovanje svojega članstva na izgradnji proge. Za delo na pnegd so se prvi prijavili nogometni igralci zagrebškega Dinama, nato ves upravni odbor in Članstvo zagrebškega mladinskega fizkultur-nega društva »Mladost«, nakar je splitski Hajduk sklenil, da ustanovi delovno četo svojih najbolj znanih aktivnih športnikov, prijavili pa so se tudi sarajevski fizkulturniki, ki bodo osnovali svojo delovno origado. To so šele prvi primeri, katerim bodo sledila sigurno tudi ostala naša fizkulturna društva in aktivi. Na ta način bodo tudi fizkulturniki doprinesli svoj delež v splošnem podvigu ter tako ponovno dokazali svojo povezanost s stremljenji našega ljudstva v izgradnji domovine. Pred kratkim je izšla pri Državni založbi Slovenije nova strokovna knjiga »Smučanje«, izpod peresa našega znanega športnega psatelja prof. Ulage Draga, že ime avtorja je jamstvo visoko vrednosti izdanega prepotrebnega priročnika za našo množično narodno panogo smučanje. S tem učbenikom je izpopolnjena velika vrzel v strokovni literaturi o smučanju. ki so jo čutili vsi ljubitelji resničnega in veselega smučanja, zlasti bo pa mladina, ki se šele uvaja v to fizkulturno panogo, z veseljem segala po tej poljudni knjižici. že dejstvo, da je uvodne besede napisal naš neumorni načelnik smučarskega odseka pri FZS Joso Goreč, da slutiti o resnični kvaliteti in vrednosti pričujoče knjige. Sama knjiga nam podaja na uvodnih straneh nekaj misli o novem učnem načrtu za smučarske šole, nato pa nas pisec povede v prepotrebno začetno vežbo teka na smučeh, ki je osnova za vse sodobno smučanje. Na smučarskih izletih, v globokem snegu, visoko v planinah, v ledu in viharju itd., povsod nam pokaže avtor dom uporabljati smuške maže, kjer le tako bo kos vsem spremembam snega in temperature. Nato preide avtor na samo učenje smučanja v ožjem pomenu, k začetnemu smučanju; temeljni stoji na smučeh, s prav nazornim prikazovanjem seznanja bralca z vstajanjem pri padcih, vzponom itd. Postopoma nam na umljiv način opiše posamezne osnovne like kot so plug. plužni zavoj, prečno drsenje ter nas povede preko »kristijanije« do sodobnih likov kot so tekoča ali tempo kristijanija itd. Pri opisu vseh tehničnih likov opa-z'mo temeljito avtorjevo teoretično poznavanje sodobne smučarsko tehnike, katero skuša na prikupen način vcepiti vsem smučarjem, tako začetnikom, kot tudi že izvežbanim, kar je edino pravilno. Zato je priporočljivo, da vsak smučar temeljito in pazljivo prebira ta poglavja, kar mu bo zelo koristilo pri praktičnem vežbanju. V nadaljnjem poglavju se seznanimo z metodiko smučanja, kakor tudi z okvirnim enotedenskim načrtom smučarskega tečaja, kar bodo s pridom uporabljali vsi smučarski učitelji. črtež H knjige Draga Ulage: Smučanje, ki prikazuje vzorec proge zal slalom po pravilih tekem za fizkulturni znak moč smučanja; prav j smučar se povsod znajde kot cel mož! Posebno v sodobni fizkulturi mora biti vsak fizkulturnik borben in odporen smučar. Na nadaljnjih straneh nas avtor seznani z zgodovino smučanja, piše o bloškem smučanju po Valvazorjevem opisu, kar je zelo zanimivo in poučno za vsakega rodoljuba. Smučar — začetnik bo prav z veseljem prebiral poglavja, ki obravnavajo smučarjevo opremo, epis smuči, stremen, palic itd.; v teh vrsticah je avtor podal bralcu osnovne pojme PD temeljitem študiju sodobne opreme jn tehnike. Na kratko seznani avtor smučarja tudj s koristnostjo impregniranja in mazanja smuči — seveda se mora v tem poslu vsak smučar še sam temeljito izpopolniti če hoče s pr** Nato sledi poglavje, ki obravnava športno higijeno, kar je zelo važno za vsakega pravega fizkulturnika. V zaključnih poglavjih nas avtor seznanja z raznimi splošnimi nasveti o organizaciji smučarskega udejstvovanja, s tvarino za vsa fizkulturna društva in aktive: le potom dobre organizacije bo mogoče izvesti množično smučarsko tekmovanje za fizkulturni znak. Knjigo je prav lično in nazorno ilustriral znani alpski tekmovalec in smučarski učitelj Stopar Rudi. Vsak fizkulturnik oz. smučar bo v tej brošuri našel vse kar je ponos in odlika pravega fizkulturnika — smučarja, zato jo priporočamo vsem. ki se žele izpopolniti v tej panogi. Tudi cena je v to svrho propagandno nizka. Bervar Nani. Pregled smučarskih tekem po Sloveniji Smučarska nedelja v Dolu pri Ljubljani Smučarske tekme FD Mirna Dolina med Ajdovščino in Jančami je bila v nedeljo zopet prizorišče na petih borb naših mladih te/Cinovaleev. Kljub temu, da so že dopoldne nastopili v Ljubljani na mladinskem prvenstvu Slovenije, kjer so osvojili kar tri prvia mesta so se popoldne zopet pomerili med sabo na meddruštvenih tekmah v Dom. Žal gostov iz drugih krajev ni bilo dosti, kljub teinu pa se je zbralo na startu 35 tekmovalcev iz Krope, Kamnika, Ihana in domačinov. Zanimivo je, da so bili vsi. ki so dopoldne nastopili v Ljubljani, popoldne premagani od onih, ki so ostali doma. Poraz je treba pripisati utrujenosti, po drugi strani pa se vidi, da je vodstvo društva na pravi poti in posveča največjo pažnjo vzgoji dobrega naraščaja. Prvič po vojni so člani zopet nastopili na temeljni 14 km progi ki teče iz Dola do vasi Zaboršt, kjer se v precej hudem vzponu vzpne na vrh Ajdovščine 250 m, nato gre v lahnem smuku do vasi Vinje, od tam pa v menjajočem se smuku in vzpona ved- no niže v podnožje hriba, teče precej časa po ravnem, nato pa zopet do 50 m vzpona, od koder je precej hud smuk v vas Zaboršt, od tam pa v lahnem, v ravnino prehajajočemu smuku na cilj. Uspehi tekmovanja so bili: Pionirji do 12. leta (1 km) 1. Aleš Ivan 8:14, 2. Pirš Alojz 8:55, 3. Te-kavc Dore 9:11. Pionirji od 12. do 15. leča (3 km); 1. Aleš Marjan 18:50, 2. Kuhar Vinko 19:46, 3. Pirš Pavle 21:41. Mladinci (6 km): 1. Vreček Ivan 3S:25, 2. Morela Viktor 39:28, 3. Mo. rela Janez 42:10. Člani (14 km): 1. Kordež Matevž (FD Kropa) 1:07, 2. Jerman Jože 1:07:19, 3. Vidmar Franc 1:08:06 (oba FD Dol). Organizacija tekem je bila v rokah starejših članov, kar je b;lo dobro predvsem zato, da so bili starejši tekmovalci razbremenjeni in jim ni treba biti tekmovalec in funkcijuar obenem, kakor vedno do sedaj. Jože. Smučarske tekme v Kropi V soboto in nedeljo je izvedlo FD Kropa smučarske tekme za pionirje, mladince, mladinke in člane. Pionirji so tekmovali v smuku, teku in skokih, mladinci v teku na 5 km in sko-kih, mladinke v teku na 3 km za fiz. kulturni znalk, člani pa v teku na 10 km, v skokih in klasični kombinaciji. Tekme so pokazale, da raste v kiopi nov kader tekačev in skakalcev, ki bodo kmalu odločilneje posegli v borbo tudi na važnejših tekmah. 30 članov, mladincev in mladink pa je daleč prekoračilo norme v tekmovanju za fizkulturni znak. Proge za tekmovanja so bile prav dob.o izpeljane, mehek sneg, ki je zapadel na trdo podlago, pa je omogočil dobre rezultate. Tekem so se udeležili tudi člani FD Triglava, FD Podbrezje in FD Podnart, ki pa razen tov. Roglja nbo A,a svoji 2. redni seji 8. februarja 1947 je sekretarijat FZS na predlog disciplinskega odbora potrdil ali zvišal naslednje kazni nogometnim igralcem: Krasnik Jože, član FD železničar, Maribor, se kaznuje zaradi namernega surovega dejanskega napada (udarec v obraz) na nasprotnega igralca Borovka Roberta na tekmi 13. XI. 1946 po členu 12. kazenskega pravilnika s prepovedjo nastopanja na vseh nogometnih prireditvah za. dobo 1 leta, všteto od dne prestopka, tako da mu poteče kazen dne 3. XI. 1947. resneje posegli v borbo za prva mesta. Zmagali so naslednji: Pionirji: smuk (24 tekmovalcev): l. Petrač Adam; tek (14 tekmovalcev): X. Paul Srečko; skoki na 15 m skakalnici (14 tekmovalcev): 1. Paul Srečko; mladinke, tek na S km '?1 tekmovalcev): 1. Lazar Rezika (20:50 m. m.); mladinci, tek na 5 km (7 tekmovalcev): 1. Kordež Gašper 19:11 min.; skoki na 32 m skakalnici (7 tekmovalcev): 1. Hafner Franc (25,5 m, 25 m, 140.6 točk), 2. Kordež Gašper (24,5 m, 24 m, 140.0 točk), 3. Resman Andrej (20,5 m, 22 m, 118 točk); člani, tek na 10 km (7 tekmovalcev): 1. Kordež Matevž 38:03 min.; skoki na 32 m skakalnici (9 tekmovalcev) : 1. Gašperšič Marijan (25 m, 25,5 m, 145.5 točk), 2. Rogelj Albin (FD Triglav) (24 m, 23 m, 139.1 točk), 3. Kordež Matevž (21 m, 21 m, 127.9 točk); klasična kombinacija: 1. Kordež Matevž 247 točk. Fizkulturno društvo Mirna je v nedeljo dne 16. t. m. priredilo smučarske tekme za fizkulturni znak. Od 29. prijavljenih je tekmovalo 20 članov in članic. Pet članov je pa tekmovalo izven konkurence. Razen dveh članic in enega člana so vsi dosegli norme. Najboljši čas dneva je dosegel tov. Kolenc Bojan in prvo mesto za zlati znak. Za srebrni znak je dosegla prvo mesto tov. Tička Kolenc. Za bronasti znak je dosegla L mesto tov. Lamut Dara, za mladinski znak pa tov. Škufca Engelbert. Ker je bila vas Mirna med vojno zelo prizadeta zaradi ropanja okupatorja in domačih izdajalcev, So ti odnesli skoro vse smučke ali jih pa uničili. Vseh 20 tekmovalcev je imelo na razpolago le 6 parov smučk, kar je zelo otež-kočalo potek tekem. Po končanih tekmah je FD priredilo čajanko, katera je bila namenjena predvsem fizkulturni mladini. Udeležila se je je skot;o cela fizkulturna družina. Prisotnih je bilo okrog 90 fizkulturnikov in sizkultumic. Ob tej priliki je tov. predsednik razglasil rezultat tekem, nato pa v daljšem referatu nanizal pot nove fizkulture, delo novega človeka in lik pravega fizkultumika. Nanizal je program dela v tekočem letu, nato pa prečital brzojavko, katero je poslalo FD z navzočimi članicami AFŽ šefu naše delegacije drju J. Vilfanu v London. Smučarske tekme FD Guštanja v teku Dne 26. in 27. januarja je FD Gu-štanj priredil smučarske tekme v tekih. Udeležba je bila velika — 157 tekmovalcev. Snežne razmere so bile odlične. Organizacijo je vodil referent za Fizkulturni znak tov. Dolinšek Maks, kateremu sta pomagala tov. Wlodyga in Mihelač Peter. Rezultati so sledeči: Pionirji (1 km), 22 tekmovalcev: 1. Trebovc Ivan 5:55, 2. Kotnik Jožef 6:32, 3. Krivograd 6:35. Pionirji (2 km), 45 tekmovalcev: 1. Ivartnik Anton 11:46, 2. Krivograd 11:57, 3. Grubelnik 12:29. Mladinci (3 km), 35 tekmovalcev: 1. Dretnik Dušan 13:10, 2. Jevšnikar Leo 13:20, 3. Lampret Alojz 14:50. Mladinci (4 km), 20 tekmovalcev: 1. Kotnik Jože 19:00, 2. Geršak 19:30, 3. Čepin 20:24. Mladinke (3 km), 5 tekmovalk: 1. Štern Danica 18:55, 2. Cizelj Jožica 19:00, 3. Krivčenko Tatjana 19:10. Člani (10km), 27 tekmovalcev: 1. Kos Dominik 34:45, 2. Naveršnik Maks 37:16, 3. Metelko Franci 40:04. Člani (15km), 3 tekmovalci: 1. Marchiolti Stanko 59:01, 2. Kos Dominik 59:45. 3. Kavs Joža 1:01.20. Smučarske tekme v Marenbergu Dne 9. februarja t. 1. so se vršile v Marenbergu smučarske tekme med Fizkulturnim društvom in KNOJem v alpski kombinaciji na progi 2.5 km in pri višinski razliki 350 m s sledečimi rezultati: 1. Brglez Slavko 3:40, 2. Pogorelčnik Ludo 3:56, 3. Rupnik Mihael 4:11 (vsi FD), 4. Likarič Jakob 5:06, 5. Verbič Stanislav 5:07, 6. Habjan Stanislav 5:40, 7. Skrapin Silvo 5:45, 8. Drame Štefan 6:48, 9. Kardjerovič Vojislav 7:16, 10. Vučkovič Branko 7:18, l.i. Vidmar Jože 7:32 (vsi KNOJ). Objava Vsa fizkulturna okrožja in okraji morajo do 28. februarja 1947 poslati GO FZS, Ljubljana—Tabor obračan v letu 1947. plačane članarine vseh društev, samostojnih aktivov in članstva ter nakazati pripadajoči del za FZS in FISAJ v Isvrho zaključka obračuna, katerega mora Zveza do 5. marca 1947. 1. predložiti in nakazati pripadajoči del od članarine FISAJ-u, Beograd. Prav tako morajo vsa okrožja in okraji do 28. t. m. poslati točen seznam že obstoječih društev in samostojnih aktivov z navedbo števila članstva, ker moramo tudi te podatke do 5. marca t. 1. poslati FISAJ-u. Opozarjamo vsa okrož- ja in okraje, da nam do danega roka brezpogojno pošljejo podatke. GLAVNI ODBOR J Poljska, ČSR, Švica in Francija prijavile sodelovanje na smuških poletih v Planici Od naše smučarske reprezentance, ki je nastopala na smučarskih tekmovanjih v St. Moritzu, Chamonixu in Davosu, je Fizkulturna zveza Jugoslavije sprejela obvestilo, da se bodo tekmovanja v smučarskih poletih v Planici, ki bodo od 10. do 17. marca, udeležile Poljska, ČSR, Švica in Francija. Zaenkrat je znana udeležba 9 skakalcev. Tekme v slalomu in skokih v Šoštanju Borovku Robertu, članu FD »Poleta«, se zviša kazen vsled dejanskega obračunavanja na isti tekmi od štirih na šest mesecev, tako da mu kazen poteče 3. IM. 1947. Ukmar Stanko se kaznuje po členu 12. k. p. z enoletno prepovedjo nastopanja na nogometnih prireditvah, všteto od dne prestopka, tako da poteče kazen 15. XI. 1937. Obtežilno zanj je, da je poizkušal napasti od FZS dirigiranega funkcionarja, sodnika, ga grobo žalil in na. splošno nastopaj nedisciplinirano. Frangešu Francu zvišuje prepoved nastopanja na nogometnih tekmah od štirih na šest mesecev všteto od dne prestopka. Kazen poteče 15. IV. 1947. Izrazi, ki jih je izrekel tovarišu sodniku kot funkcionarju Zveze, so težka žalitev in nevredni fizkultumika. Odobri se že izrečena kazen nad nogometnim igralcem Jandlom (FD Murska Sobota) in se zavrne predlog za obnovo postopka v tej zadevi. Sekretarijat FZS Po uspešnem pohodu iz prve skupine tekmovanja za Fizkulturni znak, kjer so tekmovalci vseh štirih skupin naravnost tekmovali med seboj, je FD Šoštanj priredilo v nedeljo dne 9. februarja 1947 propagandne tekme v slalomu, smuku in skokih. Na start se je javilo razveseljivo število fizkultur- n.ikov-smučarjev članov domačega društva, FD Mozirje in SFD Kladivar-Celje. Proga za slalom je merila 600 m z višinsko razliko 100 m ter so bili doseženi sledeči rezultati: Mladinci do 15. leta: Medič Iljko 42.2 sek., Zager Danijel 45.3 sek., Žolnir Marjan 48.0 sek. (vsi FD Šoštanj). Mladinci do 18. leta: 1. Jakopin Valentin 38.5 sok., 2. Lesjak Marjam 40.5 sek., 3. Tamše Ferdo 41.0 (vsi F D Šoštanj). Člani: 1. Končan Herbi 34.6 sek. (SFD Kladivar), 2. Šumer Branko 30.5 sek. (FD Šoštanj), 3. Dvornik Maks 37.7 sek. (FD Šoštanj). Bred pričetkom tekmovanja je nastopila odjuga, ki je vplivala na rezultate. Popoldne ob 16. so se vršili propagandni skoki na skakalnici na Goricah s sledečimi rezultati: Mladinci do 15 let: 1. Žolnir Marjan (FD Šoštanj) 7.5 m, 9 m im 9 m. Mladinci do 18. leta: Tavčar Miran 14 m, 16.5 m im 11 m, Jakopin Ladoslav (oba Šoštanj) 14.5 m p., 15 p. in 13 m. Člani: 1. Kranjčič Lavoslav (FD Mozirje) 15.5 m, 18.5 p. in 19 m; 2. Kumer Martin (FD Šoštanj) 14.5 m, 15.5 m in 13 m; 3. OšiovnLk Maks (FD Šoštanj) 10.5 m, 15 p. im 11 p. Tekmovalci so skokali z navadnimi smučmi — razen člana FD Mozirja — ki je v samostojnih skokih dosegel 24 metrov brez padca. Skakalnico je pripravil neumorni smučar Železnik Ri-ko, smučarski referent FD Šoštanj.^ S korekturami bo ta skakalnica dopuščala 25metrake skoke. Do vsak Tone. Emanuel Tuma ni imel prilikc branitj naslova drž. prvaka v drsanju J LEP USPEH NAŠIH TEKAČEV NA KROSU HUMANITC Pariz, 23. febr. Danes popoldne je bilo tu tekmovanje v krosu, ki ga vsako leto priredi pariški list Huma- (ZSSR) 42:09 minut, tretji Djordje Stefanovi«; (Jugoslavija) 42:11, če. trti Su lami je v (ZSSR) 42:17, peti Kazanstiajev (ZSSR) 42:18, šesti Gajo (Francija) 42:25, sedmi Alix (Francija), 8. Vakurov (ZSSR), 9. Jermo. lajev (ZSSR), 10. Punko (ZSSR), 11. Seru (Francija), 12. Szegedy (Madžarska), 13. Szilagy (Madžarska), 14. Sahyer (Francija), 15. Silvestri (Francija), 16. Mihalič (Jugoslavija), 17. Ganay (Madžarska), 18. Vanjin (ZSSR), 19. Zavrijev (ZSSR), 20. Espcsito (Francija). Jugoslovan Drago Ceraj je moral med tekmovanjem odstopiti, ker je dobil krč. Ste- fanovič je vodil v petem krogu za 100 m pred vsemi drugimi, toda je prav tako zaradi krča zaostal in se plasiral na 3. mesto. Zmagovalec Pugačevskj (ZSSR) n.tč, glasilo KP Francije. Vreme je bilo skrajno neugodno. Ves dan je snežilo. Tekmovanje je bilo na hipodromu v Parizu. V moškem teku je sodelovalo 200 tekmovalcev. Proga je bila dolga 12 km, to je pet krogov na hipodromu. V vsakem krogu so bile štiri ovire. Teren je bil zelo težak in pokrit z blatom. Zmagal je sloviti sovjetski tekač Pugačevski, v času 42:06 minut. Drugi je Prževalski Namizno teniški turnir v Mariboru Maribor, 23. febr. Danes dopoldne so sindikalne organizacije v Mar iboru priredile propagandni turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 50 tekmovalcev, zastopanih pa je bito 15 sindikalnih organizacij. Turnir so igrali na petih mizah v dvorani FD Poleta. Najboljše uspehe na tekmovanju so dosegli: Moštva: 1. Sindikalna podružnica državnih železniških delavnic v Mariboru, 2. Sindikalna podružnica glavnega kolodvora, 3. sindikaina podružnica Metrov, 4. sindikalna podružnica tovarne volnenih in vigonih izdelkov (Erlich). Posamezniki: 1. Kolmančič Stane (Denarni zavod), 2. Belec Ivan (Splošna stavbna družba), 3. Pečnik Franc (Glavni kolodvor), 4. Plečko Ivan (Tovarna volnenih in vigonih izdelkov), 5. Ribič Milan (Državne že-Mihalič (FLRJ) je prispel šestnajsti jezniške delavnice), 6. Lesjak Filip V teku ekip naši niso sodelovali, (Tovarna volnenih in vigonih izdelkov), 7. Tomažin Franc (Glavni kolodvor). ker so bili samo trije, za ekipe pa so predpisani 4 tekmovalci. Pri ekipah je vrstni red naslednji: 1. Sovjetska zveza 10 točk, 2. Francija A 34 točk, 3. Madžarska 44 točk, 4. Francija B 52 točk. V teku žensk so vseh prvih sedem mest zasedle tekmovalke Sovjetske zveze. Prva je Zajčeva (ZSSR) v času 9:13 minut. Prva Francozinja Joseau je na osmem mestu. Državno prvenstvo v smučanju (Nadaljevanje s 1. strani) Dobrin Katarina (Polet, Maribor) 41:02 minut; 2. Šentjurc Mira (FD Ptuj) 45:09 ; 3. Mihorko Vida (Polet, Maribor) 46:13; 4. Ženiva Filipina 49:55 ; 5. Knafelj Adriana (obe FD Gorje) 1:00.41 ure. Tek mladincev na 5 km (od prijavljenih 72 je nastopilo 49 tekmovalcev): 1. Vovk Mirko (FD Bled) 26:07 minut; 2. Lichteneger Kristijan (FD Dovje-Mojstrana) 29:04; 3. Ulčar Jože (FD Bled) 29:22; 4. Vojvoda Janko (J. Gregorčič. Jesenice) 29:40; 5. Hudovernik Ludvik (FD Gorje) 30:06 ; 6. in 7. Brce Franc (FD Dovje-Mojstra-na) in Dežman Ciril (FD Lesce) 30:23; 8. Forte Jože (Proletarec, Zagorje) 30:52; 9. Šekli Janko (Soško smučarsko društvo Gorica) 31:07; 10. in 11. Sotenšek Alojzij (Proletarec, Zagorje) in Hudovernik Valentin (FD Gorje) 31:15. Po včerajšnjih tekmovanjih jte bij snoči pozdravni večer za tekmovalce. Zadnji dan prvenstva TEK NA 15 km Danes je bil tek na 15 km in s tem zaključek državnega prvenstva. Vreme je bilo neugodno, saj je ves dan deževalo, tako da So tekači poleg 56:50, 3. Smolej Franc (J. Gregorčič) 58:25, 4. Klančnik Lojze (FD Dovje-Mojstrana) 59:02, 5. Kordež Stane (Partizan) 59:14, 6. Jerman Jože (FD Dol) 59:44, 7. Rožič Janez (FD Rateče-Planica) 1:00:01 ure, 8. Ra. zinger Lojze (Partizan) 1:00:12, 9. Kordež Matevž (FD Kropa) 1:00:56, 10. Fanedl Drago (FD Guštanj) 1:02:11, 11. Velepec Vlado (FD Dol) 1:02:19, 12. Starman Lado (FD Bračič, Kočevje) 1:02:49, 13. Doršič Franjo (Dinamo, Zagreb) 1:02:52, 14. Bern Ferdo (FD Kropa) 1:02:58, 15. Razinger Tone (Partizan) 1:03:05. KLASIČNA KOMBINACIJA Tek na 15 km je veljal kot samostojna disciplina, obenem pa se je štel tudi za klasično kombinacijo. zinger Lojze (Partizan) 356.5, 8. Vovk Franc (FD Bled) 355.5, 9. Knific Jože (J. Gregorčič) 349.5, 10. Starman Lado (FD Bračič) 347.8. Iz rezultatov je razvidno, d-a smo debili popolnoma nove prvake. Raz. veseljivo je to, da so se v teku in klasični kombinaciji pojavili tudi mlajši tekmovalci, med katerimi je treba posebej omeniti člana Partiza- NAMIZNI TENIS V BREŽICAH Gimnazijski aktiv je priredil preteklo nedeljo s tukajšnjo obrtno šolo dvoboj v namiznem tenisu. Dopoldne ob 10. sla se »srečali« obe moštvi v enem izmed gimnazijskih razredov. Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko, kar je potrdilo število gledalcev. Za gimnazijo so igrali: Lebar Maso, Čurin in Krofi. Za obrtno šolo pa Lebar Dušam, Balon Franc in Veble Ivan. Od devetih odigranih iger je zmagala gimnazija v 7. in obrtna v 2. Najboljši igralec je bil Lebar Mišo, ki je dobil vse igre v dveh setih. Razpis namizno teniškega turnirja v Celju SFD KLadivar (Celje) razpisuje propagandni namizno teniški turnir v na Langusa Jožeta, Kordeža in Berna iz Krope, Vovka z Bleda ter Ve- deh 1.—2. marca 1947 v Celju. 'Tur. lep c a in Jermana iz Dola, kateri n*r se prične v soboto, dne 1. marca imajo vse pogoje, da v kratkem na. 18. uri in traja do 23. ure zvečer, domestijo naše vrhunske tekmovalce. Nadaljuje se v nedeljo dne 2. marca Razglasitev rezultatov je bila ob ^ uri zjutraj in traja ves dan z 16. uri v Fizkulturnem domu. Zastop- enournim opoldanskim odmorom, nik Fizkulturne zveze Slovenije tov. I£l'a v domu SFD Kladivarja, Ante Gnidovec je objavil dosežene Mariborska cesta 28. Pravico do igra. .»peta p™*.., r,ztam UC.e »po- sS.S^prtpSS minske znake. Na prvenstvu so te'K- T. T_„ __ movali večinoma Slovenci nekaj tek. bivšegSXTZ £ ž^lcan!i kakršne bSo movalcev pa :e bilo tudi rz Hrvatske, lla razpo]ago_ Ig6ra ^ v bdečih di- Prvak države v klasični kombinaciji medtem ko smo pogrešali udeležen- g^ipijnah- je postal Kordež Stane, član Partizana. Vrstni red tekmovalcev v kla. sični kombinaciji je naslednji: 1. Kordež Stane 424.9 točke, 2. Langus Jože (oba Partizan) 396.8, 3. Rožič Janez (FD Rateče-Planica) 391, 4. Razinger Tone (Partizan) 387, 5. Kordež Matevž 384.6, 6. Bern Ferdo (oba FD Kropa) 360.5, 7. Ra- bolje uspelo. cev iz drugih krajev države. aj moška moštva (Davis cup), (pri- Organizacija tekmovanja je bila javnina 30 din); b) ženske družine vse tri dni na višku. K temu so mno- (Davis cup), (30 din), c) moški pesa-go pripomogli Gozdna uprava, Tu- mezno (15 din), d) ženske posamezno rist-hotel in vojska, ki so funkcio- 15 din), e) mladinci posamezno, roj, narjem FD Bleda im Fizkulturne leta 1930 in mlajši, (10 din), f) mo. zveze Slovenije v vsakem pogledu šli ške dvojice (20 din), g) mešane dvo-na roko, da je tekmovamje kar naj- j:ce (20 din). tako terenskih ovir morali Skakalne tekme na Bledu za »Jakopičev memorial« 31.5 m), 5. Langus Jože (Partizan) Bled, 23. februarja. FD Bled je da. premagati še nes popoldne priredil skakalno tek- to neprijetnost, da so bili vsi premo- mo z>a »Jakopičev memorial«. Ude. čemi. Start je bil pred Fizkulturnim domom, od koder je proga vodila mi- ležba tekmovalcev je bila zelo velika, saj je nastopilo 33 skakalcev, ki mo skakalnice do žage Mulej, šla jih ni zadržal niti dež. Skakalnica je pod železniškim podvozom, nato po strmem vzponu na trato, v lahkem smuku na Spodnje Gorje, nato po bila pripravljena kolikor se je pač dalo, ker je bil sneg zaradi dežja popolnoma mehek. Nastopili so vsi valovitem terenu na Pcdhom, koder naši reprezentanti, ki so se vrnili iz je bilo zopet malo vzpona do vasi inozemstva. Zato je bila konkurenca ke (28.5 m, 27 m). Zasip, v smuku v dolino Save, nato izredno huda. Z današnjim tekmova. po ravnmi in valovitem terenu mimo njem je bila skakalnica prav za prav šole na cilj pred Fizkulturni dom. otvorjena, ker jo je FD Bled letos Pioga je bila dobro izbrana, imela je preuredilo in povečalo po načrtih inž. 200 m višinske razlike. Na startu se je od 92 prijavljenih Prijave je treba poslati do četrtka, dne 27. II. 1947 na naslov: SFD Kla-divar, Celje, Mariborska cesta 28. žrebanje bo v soboto dne 1. marca v domu SFD Kladivarja takoj po pri-199 točk (29.5 m, 30.5 m), 6. Inž. hodu vlakov. Prvaki pod točko a), b), Bevc Edo (J. Gregorčič) 198.2 točke c), d) in e) prejmejo prehodne po-(30.5 m, 29.5m), 7. Finžgar Rudi kale, ki pridejo v trajno last po tri- (FD Begunje) 197.8 točke (30.5 m, kratni zaporedni zmagi ali petkrat v 31.5m), 8. Kordež Stane (Partizan) presledkih in plakete, drugoplasirani 191.9 točke (29.5 m, 29.5m), 9. Raz- prejmejo plakete in tretjeplasirani boršek Ivo (Triglav, Lljubljana) diplome. 191.1 točke (25.5 m, 27.5 m), 10. Pritožbe se sprejemajo 20 minut po Mandelc Frane (FD Bled) 187.2 toč- edigrani igri s priložitvijo din 50, ki pa se vrne, ako se pritožbi ugodi. Bloudka. Lepo prehodno darilo, ki —— , „ ... ga je treba osvojiti dvakrat zapore- ,i °t> doma, oziroma trikrat v presledkih, si je priboril član Partizana Mežik Janez. Najdaljše skoke je imel sicer bil stilno nekoliko slabši od Mežika. Rezultati skakalnih tekem so bili: javilo 67 tekmovalcev, današnjega teka je veljal Razinger Tone, ki pa je nepričakovano odpo- ™idaLy,*U vga Še«Sl,ab-° ma- Pribošck Franc, vendar je zal smuči. Prvak je postal zemva Lovro iz Gonj, ki je bil le za nekaj sekund boljši od svojega tovariša Jeseničana Knifica. Presenetili so tek- 1. Mežik Janez (Partizan) 220.6 movalci fizkulturnega društva Dol točke (33.5 m, 34 m), 2. Pribošek pri Ljubljani in FD Krope, ki so se vrinili med naše najboljše smučarje. Rezultati teka na 15 km sq bili: 1. ženiva Lovro (FD (Gorje) 56:44 minut, 2. Knific Jože (J. Gregorčič) Franc (Enotnost, Ljubljana) 219 točk (34 m, 34 m), 3. Klančnik Karel (FD Dovje-Mojstrana) 215.7 točke (32.5m, 32.5m), 4. Polda Janez (FD Dovje-Moj stran a) 208.7 točke (31 m, Takole bi izgledalo, če bi bilo včeraj izvedeno drž. prvenstvo v drsanja Mednarodne smučarske tekme »ParsenBderby« v Davosu Rezultati današnjih tekem v hrvatJ ski nogometni ligi so bili naslednji: Tekstilne:Zagreb 4:2 (3:1) Metalne:Nai>rijed 2:1 (1:1( Slaven:Split i:0 (1:0) Proleter:Udamik 0:0 Po teh tekmah je brez tekme Pro- vije. Med Francozi so bili znani med- 12 km dolg smuk z višinsko Konee,! razliko 2000 m mite. narodni prvaki Couttet, Penz in Mae- T yi t> i * Tudi ta nastop naših smučarjev v so n. Najboljši čas je dosegel Švicar Izvirno poročilo >1 oleta« Davosu je pokazal, da smo se plasirali Najboljši čas je dosegel Švicar Davos, 23. febr. (po telefonu). Pri toliko boljše, čim več tekem smo imeli Bertsch, in sicer 3:30,8, 2. do 5. me- pnirediteljem in tekmovalcem obilo mogli doseči, ako ne bi prej tekmo- pa se preglavic, je bila izvedena 22. pri- vali na težkih progah in z odličnimi Saša Molnar s časom 3:59,9. Ostali I eter :U d a mik, ki je bila prekinjena, prvenstvena sledeča: lestvica V hrvatski ligi Metalac 9 8 1 0 26: 7 17 Tekstilac 9 5 2 2 23: 8 12 Zagreb 9 5 1 3 21:10 11 Slaven 9 5 1 3 12:14 11 Split 9 5 0 4 19:12 10 Naprijed 9 3 2 4 10:16 8 Udarnik 8 2 1 5 7:14 5 USO Pola 8 1 1 6 8:22 3 Proletcr 8 0 1 7 8:32 1 »VIS MA10R« DROBNE ZANIMIVOSTI TURŠKI NOGOMETAŠI bodo ffostova-v Češkoslovaški. Turški klub »Galata Sarai« bo šel na gostovanje v Madžar- smuku v Davosu. Te znamenite tek- primere v Evropi, je pokazala, da po- čase: Lukane 4:23,6. Bertoncelj 4:40,4, me se je letos udeležilo 220 tekmo- trebujejo naši tekmovalci veliko in Kobler 4:5, Čop 4:46 in Praček valcev in tekmovalk. Po prvem der- težkih tekem in da imamo možnost 5:10,4. byju je postal običaj, da se razdele usposobiti jih tudi za najboljše uspe- tekmovalci najprvo v dve skupini, na he, ako jim lahko nudimo primeren tako imenovano derby-skupino, v l;a- trening v primernih tekmah. Pri razpravljanju o protestu se je terl so najboljši tekmovalci, in splošno Naši tekmovalci, ki so dostojno za* poskušal rešiti prireditelj pred po- . .. , . . skupino, ki je dostopna ostalim tek- stopali naše sm ličarstvo v tujini, od- lomom s tem, da je stavil Francozom po Ceškos?ova^kh “kjer Vbo S[gral Tsk potujejo v torek iz Davosa in bodo v predlog, naj umaknejo svoj protest. Kladnom in drugimi češkoslovaškimi sredo zopet doma. Goreč Joso. Francozi so to odločno odklonili, češ društvi. da ne prevzamejo odgovornosti, da V PARIZU BO_ VELIK TURNIR V Neuspel veleslalom bi se na mednarodni prireditvi ne iSff^debirie^^epre^otaoce SvmL tekmovalo točno po pravilih. S tern ske, Ameriko in Češkoslovaške, ki so V petek je bil v Davosu velesla- bila za prireditelja Skyclub Davos sodelovale na svetovnem prvenstvu v lom, ki se je končal s polomom, mučna situacija, iz katere se je na- . , * Tekma in vsi rezultati so bili razve. pravii izhod s tem, da se je navedel kJ’ h š 1 v l"n,’,,,e,,, drsanJtl Ijavljeni. Za nas je to v toliko ne- za vzrok razveljavljenja celotne tek prijetnejše, ker je bil Molnar Saša po me vis maior. doseženem času na 8. mestu, kar predstavlja izreden uspeh, saj je bil _ . ... samo 29 sekund za najboljšim tekmo- POVrateK PPVG SKUpiUe 1138111 valcem. SLABA PROGA Prireditelj je izbral za veleslalom vino del smučarske reprezentance, progo, ki je bila za tekmovalce iz-redno naporna. Mestoma sploh ni bilo j Ji snega, temveč samo ledena skorja ali MM pa še tega ne, ampak samo trava, M‘(j, in to prav na najhujših strminah. Ra- zen tega je bila proga tudi jamasta in razrita, ker smuča po njej dnevno V ^-.tapin, l« 5 g Matevž Lukane Gersclnvlller med moškimi 165.94 točk, Hugova med ženskami s 347.84 točk in v konkurenci parov Ku-stes - Unoldova s 10,56 točkami. AMERIČANI sc povabili dva finska tekača na tekmo vBoston. Poizkušajo pa pridobiti še druge evropske tekače. V AVEMBLET EMPIERE POOL v Londonu so se v začetku februarja srečali ameriški teniški profesionali. V tekmi, ki je trajala skoraj 2 uri, je zrna-. . g-ala Mary Hardivickova nad Aliče aastoir&la imšo državo na mednarodnih Marblejevo s tesnim rezultatom 7:5, tekmah v Švici In Franclji. V krogu znan- pjui. Nato sta sc sešla šc bivša \vemble- cev in prijateljev so se na Jesenicah be- donska zmagovalca Riggs in Budgc. žno pomenili o doseženih uspehih m Bobby Riggs je premagal Ronalda Bud-vtislh s poti v tujini. Večina tekmovalcev ffea 6:0, 6:8, 6:3. V nadaljnjih tekmah je se je nato odpeljala na Bled, kjer so se Marblcjeva premagata Hardnickovo s že udeležili tekem za državno prvenstvo. (;;4, 6;i, Budge je premagal Riggsa 6:2, oooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooc 6:1, v igri mešanih parov pa sta Rigg'S- Marblc premagala par Budgc - Hard- smučarskih reprezentantov V četrtek ob 13.45 se Je vrnil v domo- ki F rostnih razredov m eh ni razred do- gledalce, katerim naj bi se locen za najboljše smučarje Proga za fek^ovalcf podredili. Samo neJkoiiko mošJce tekinovatce ie dolga 12 km m J terene ima 2000 m venske razlike. Proga za za Jprireditev takih tekem> kl zahte. tonn 6 i ° "a v- m .im vajo že ob ugodnih snežnih razmerah 1200 m vistnske razlike. Vcera., je veJi° vzdržfjivost tekmovalcev, vreme obetalo najslabse, ker sta se vihar in jug menjavala in spreminjata vraUcf'Razen od ure do ure. Noe pa je bila jasna m nagajalo vreme. Tekmo- je proti jutru začelo snežiti. Ko so se vJci J loh nfJ mogli razlikovati tekmovalci javili na startu, je bila ta- spremei^b v tercnu. Sprva je tudi ko gosta megla, da m bilo videti nati sne^i0 vendar se je vreme med meter daleč. Vmes je neprestano sne- tekmo lzboijšalo. Začetek poletnega dela tekem v hrvatski ligi žito. Start je trajal 2 uri. V tem času so imeli nekateri tekmovalci toliko sreče, da se je megla nekoliko dvignila, drugi pa so morali voziti v popolnoma nepreglednem terenu. NEMOGOČA ORGANIZACIJA Organizacija tekmovanja je popol- nickova 6:3, 6:2. V REPREZENTANCO CSR v namiznem tenisu so bili določeni naslednji igralci: VAna, Šldr Tcreba, Andreadis in Toki.r. Od igralk pa bodo tekmovale: Kattncrjeva, Votrubeova, Depetriseva in Furstova. Kot posamezniki (izven konkurence moštev) pa so bili predlagani še: štipek, Marinko. Kolarik. Moudry, Turnovskv, Vik in od žensk Hruškova, Zelenkova In Bukovičcva. NORVEŠKI SMUČARJI so odpotovali v Ameriko, kjer bodo tekmovali v skokih. Odpotovati so: Hauge, Kongsgaard, Sandvik, Baklid in Raum. PO VESTEH francoskih listvov bo le- . Zagreb, 23. febr. Danes se je pri- ‘fr Tnll^inških ^go^etMifmoštt! *Na-oelo tekmovanje V poletnem delu no- stopili bodo lahko igralci rojeni med gometnega prvenstva LR Hrvatske. J.^septombrom ^ 1928 ,1^,^ Najvažnejša današnja tekma je bila ^“dvak^u po^I^mlmo.''Za" turnir šfse , . , 0ll . . ... . . v Zagrebu med varaždinskim Tekstil- k” eda, „rij,.lvii0 Francija, Belgija. Ho- „i„„Ilc, noma odpovedala. Sl.art m cilj Rista cem jn domačim FD Zagrebom. Va- landska, Italija, Anglija, AVales. Irska Kljub tem neprilikam smo se Jugo- bila telefomčno povezana kar bi bilo raždinski gostje so zasluženo zmagali. in^vojHidna Irska država. Slovani dobro odrezali in dosegli na- z ma,ihnim ^dom d(«egljivo, ker je Tekmi je prisostvovalo 1500 gledal* bo^uA v pStežki kktegorUi le h?! pre^ ravnost odličen uspeh z Molnarjem, ki g>telcala Pr?s’a S5- S V + cev. Sodil je zagrebški sodnik Damia- magan po’ točkah od neznanega Luksem- so je v celokupni razvrstitvi'uvrstil Prireditelj je izdal startno listo z do. ni I[;rjgCe je pokr,ival debel Sneg. buržana Jima G laserja, na 12 mesto. Naš drugi tekmovalec J°^enim str, a.zaf vsa eg:a Igra je bila dokaj slaba. Igralci so PRVI NASLOV svetovnega prvaka v Lukane je bil v celokupni razvrstitvi ie začTek te£ sku5aii ne2nanie aa<1(>mestiti z ostro boksu g Je kf Tev Los po času na 35. mestu, Bertoncelj na 46, se R g da je z e igro, tako da je moral sodnik dva Angelesa v 15 kolib po točkah premagal Praček na 51., Čop na 54. in Kobler movanja preložen za pol ure odnosno igra]ca FD Zaf?reba jzključiti. Tudi dosedanjega prvaka Manuela Ortiza iz na 62. mestu. fa e“° c.e .pa.ni vede ’ . °r/i nekateri drugi domači igralci so se Mok81*«*- imivfnntvtt v i.i Zmagovalec Parse„-derbyja je po- g fer ko "toseVit ^aSali Precej nešportno, kar ie tre- ,ž?nV8KVvUki»čh,:i stal Švicar Max Bertsch s časom rac'1 s , . 0 . a. P J ba najodlocnejse obsodita in krivce po- oceni zmagala Leschova (Finska) 226,12« 17.00.2 minute. Tudi žensko prvenstvo V1;la na st,airtu dva SvlcarJa m ugoto- klicati na odg0vonl(>st. Gole so dali točk, 2 je bila Kristiansenova (Norve- si je osvojila Švicarka Ana Maurer s yiJa> 4a sta na vrsti, enostavno spu- Kolar iz 11-metrovke, Golob in Lam- |ba) 247, 3 oe^, i)a.(('olj,a c(,hoslovaki- časom 11:42.1 minule. stil ta dva tekmovalca, čeprav niko- p/2 (1). Klanšček 1 (1). Mladinski brzotumirji Ljubljana. Ljubljanski srednješolci so priredili dne 16. t. m. svoj drugi skupni brzoturnir, za februarsko prvenstvo. Tekme v Šahovskem domu se je udeležilo 29 mladincev in pionirjev. Najprej so igrali vsi v 4 predskupinah, 12 najboljših pa je tekmovalo v finalu. Tu je bil rezultat naslednji: 1.—II. Krivec (I. m. g.) in Zor (IV. m. g.) po 8, Bajec, Sivec 7y2, Vrhovec 6, Ribarič 5y2> Gabrovšek 4y2, Vrhovec ml. (star 12 let!) 4, Kajfež, Žnidarič 2. Brot 0. Maribor. Tudi mariborski mladinci so priredili svoj februarski brzoturnir, ki je imel kar 35 udeležencev. Po predtekmah v 4 predskupinah je bil rezultat v finalu naslednji: I. Brglez 10, II. Njegovan 9, III. Kebrič 7. Slede: Pernat, Vizovišek, Cajlhofer 6, Žibrat 51/2. Goli ja 5, Bergant, Gabrijan4. Drž. moštveno prvenstvo Dne 16. t. m. sta bili odigrani obe preostali semifinalni tekmi moštvenega prvenstva za 1. 1946. Na Cetinju je moštvo CDJA premagalo FD Lovden (Cetinje) 8:0, v Skopi ju pa Crvena zvezda FD Rabotnički (Skoplje) 6:2. Na prvih dveh deskah je bilo Skoplje v premoči. Bider je porazil Janoševiča, inž. Poljakov pa je remiziral z Andri-dem. Finale se igra 1. in 2. marca v Beogradu. Finalisti so CDJA, Crvena zvezda (Beograd), Mladost (Zagreb) in Sloga (Novi Sad). (Po nepotrebnem se beli ustraši zamenjave na c3, saj črni pač ne sme oddati svojega črnega lovca za skakača. Pravilna poteza je bila 11. Le2.) 11___b7—b6, 12. Lfl—e2, Lc8—b7, 13. 0—0, d7—d6, 14. Tfl—dl, 0—0, 15. Le3—h6? (Zamenjava lovcev se izkaže kot napačna, ker dobi naenkrat črni premoč na črnih poljih. V poštev prihaja 15. a3 z grožnji Sd5.) 15___Da5—e5, 16. Lh6:g7, De5:g7, 17. Sc3—d5 ? (Zopet napaka, ker črni lahko vedno odstrani skakača d5, medtem ko je polje d4 sedaj teže braniti. Morda je bolje 17. Sb5 in nato Sd4.) 17___Ta8—d8i, 18. Le2—fl, e7— e5! 19. Tel—c3, Sc6—d4, 20. Tc3—a3, Lb7:d5, 21. e4:d5; (Beli se očividno ni zavedal, da ima sedaj črni zaradi skakača na d4 že odločilno prednost. Stoitz v nasled-njem zelo dosledno uveljavi svojo premoč.) 21___Td8—d7, 22. f2—f4, f7—f6, 23. Ta3—e3, g6—g5i, (Izsili otvoritev f-linije, nakar pride črni še tudi do napada.) 24. f4:g5, f6:g5, 25. Lfl—d3, Tf8— f4, 26. Tdl—fl, Td7—f7, 27. Te3—el, h7—h6, 28. Dd2—e3, Dg7—f8, (S tem grozi črni zamenjati obe trdnjavi, nakar bi imel dobljeno končnico. Zato mora beli sam menjati na f4, s čimer pa se izpostavi novi nevarnosti, na g-liniji.) 29. Tfl :f4, g5:f4, 30. De3—f2, f4— f3! 31. g2—g3. (To slabitev bi črni prej ali slej izsilil.) 31___Df8—g7, 32. Tel—e3, Dg7— g5, 33. Ld3—e4, a7—a5, (Beli sedaj seveda ne sme igrati Lf3:, ker bi sledilo e4.) 34. Kgl—fl, Dg5—g4, 35. KIT—el, Sd4—f5! 36. Le4:f5, Dg4:f5, (Zamenjava je bila seveda izsiljena, pa ima črni z dvema vezanima prostima kmetoma sedaj lahko delo.) 37. Kel—d2, Df5—bi, 38. Kd2—c3, Dbl—cl-p, 39. Kc3—d3, Del—dl+, 40. Kd3—c3, Ddl—d4+, 41. Kc3—b3, Tf7—c7. (Tudi De3:, 42. De3:, f2, bi takoj dobil. Orni pa igra rajši na mat.) 42. a2—a4, Tc7:c4, beli se vda. Francoska obramba Beli: Alexander Crnl: Janofskjr (Hastings 1947.) 1. e2—e4, e7—e6, 2. d2—d4, d7—d5, 3. Sbl—c3, Sg8—f6, (Sedaj je tu skoro izključno v rabi Nimcovičeva poteza Lb4.) 4. Lel—g5, Lf8—e7, 5. e4—e5, Sf6 —d7, 6. h2—h4, (Znani »Aljehinov napad«, s katerim pa beli ob pravilni obrambi niče. sar ne doseže. Zato igrajo tu sedaj navadno 6. Le7:.) 6. ... a7—a6 ? (Prepasivno. Bolje je c5, 7. Le7: Ke7:. Zaradi napada na belo središče ima črni dovolj protiigre za Izgublje-no rokado.) 7. Ddl—g4!, f7—f5, (Tako si črni tudi preveč oslabi kraljevo krilo, toda boljši odgovor je že težko najti.) 8. Dg4—g3, c7—c5, 9. Lg5-—e3, 0—0, 10. Sg 1—e2, Dd8—b6 (Izgledneje je cd4:, 11. Sd4:, Sc5.) 11. 0—0—0, Tf8—f7, 11. Se2—f4, Sd7—f8, (Grozilo je 13. Scd5: in nato e6.) 13. Lfl—e2, Sb8—c6,14. Le2—h5, g7—g6, 15. Sf4:g6! (Ta žrtev figure je gotovo korektna, saj si odpre beli vse linije za napad.) 15. ... h7:g6, 16. Lh5:gS, SfS:g6, 17. h4—h5!, f5—f4, 18. Le3:f4i, c5:d4, (Po Tf4: bi padla z 19. Dg6: +, In Dh6+ trdnjava.) 19. h5:g6, d4:c3, V obupu išče črni še protinapada na damskem krilu.) 20. g6:f7+, Kg8:f7, 21. Dg3:c3? (Takoj bi bil lahko beli dobil z 21, Th7-h Ke8, 22. Dg8+, Kd7, 23. Td5:-H, Kc7, 24. Te7: + , Se7:, 25. Dd8+ itd.) 21. ... Kf7—e8, 22. Thl—h8+, Ke8—d7, 23. Tdl—d5 + , Kd7—c7, (Na ed5: odloči seveda 24. DhS + .j 24. Td5—dl, Db6:f2, 25. Lf4—e3, Df2—f5, (Na Dg2: odgovori beli Tgl in nato Tg7.J 26. g2—g4, Df5—g6, (Če De5:, potem 27. De5:, Se5:, 28. Lf4, Ld6, 29. Td6:, Kd6:, 30. Tho in beli pač še dobi v končnici.) 27. Le3—c5, Dg6—g5-i-, 28. Dc3— e3, b7—b5? (Seveda je bilo bolje menjati dame.) 29. Lc5—b6+, Kc7—b8, 30. Kolbl, Dg5—g7, 31. Tdl—d7i, Le7—c5, 32. Lb6-—c7-)-, Kb8—b7, 33. De3:c5 črni se vda. Proti matu na b6 ni obrambe. Sovjetsko prvenstvo PARTIJE SICILIJANSKA OBRAMBA Beli: dr. Trifunovič — Cmi Stoitz (Praga 1946) 1. e2—e4, c7—c5, 2. Sgl—e2. (Običajno je 2. Sf3. V partiji krene beli že v naslednji potezi v normalno nadaljevanje.) 2___Sb8—c6, 3. d2—d4, e5:d4, 4. Se2:d4, g7—g6! (Črni se ne ustraši na videz močnega odgovora 5. c4 in mirno takoj fianketipa lovca.) 5. c2—c4( ?), Lf8—g7, 6. Lel—e3, Sg8—f6, 7. Sbl—c3. (Druga mežnost je bila 7. f3. So- vjetska analiza priporoča nato 7.... Db6, 8. Sf5, Db2:, 9. Sg7: + , Kd8, 10. Sd2, Sg8, 11. Sf5t gf5:, 12. ef5:, Sbl s prednostjo za črnega.) 7___Sf6—g4! (Napram običajni »zmajevi varianti« ima črni tu tempo več ker še ni igral d6. To izkoristi za važno razbremenitev. Če sedaj beli igra 8. Sc6:, sledi seveda Se3:, 9. Sd8:, Sdl: in nato Kd8:, pa ima črni z dvema lovcema prednost v končnici.) 8. Ddl:g4, Sc6:d4, 9. Dg4—dl, Sd4—c6, 10. Ddl—d2, Dd8—a5, 11. Tal—cl? Sedaj je v teku druga polovica XV. turnirja za prvenstvo Sovjetske zveze. Tudi drugi del se igra v Leningradu in ne v Moskvi, kakor je bilo prvotno določeno. Zal nam še vedno manjkajo nekateri rezultati iz prve polovice. Podajamo naknadno predvsem razpored igralcev po žreban ju, tako da si naši šah isti lahko napravijo sami turnirsko tabelo. 1. Kasparjan, 2. Ufimcev, 3. Makogo-nov>, 4. Boleslavski, 5. Flor, 6. Tolus, 7. Goldenov, 8. Bondarevski, 9. Kan, 10. Aronin, 11. Ragozin, 12. Klamam, 13. Lil ion tal, 14. Dubinin, 15. Smislov, 16. Bronštajn, 17. Alatorcev. 18. Judovič, 19. Levenfiš, 20. Keres. V IV. kolu je Klaman po dolgi, napeti borbi v konnčici premagal Kere-sa. Liliental ie premagal Ragozina. To-luš je remiziral z Judovičem, Makago-nov z Ufimcevom, Boleslovski s Ka-sparjanom. Keres je nato zbolel in je partije iz naslednjih dveh kol odigral naknadno. V V. kolu ie Keres premagal Makogo-nova. Bronštajn je že pelo partijo zaporedoma remiziral, tokrat s Kanom. Ju-dovie-Goldenov im Flor-Kasparjan so prav tako remizirali. Boleslavski je porazil Ufimceva, Ragozin Dubinina. VI. kolo: Keres in Liliental sta remizirala. Smislov je porazil Ragozina, Bronštajn Aronina, Alalorcev Kana, To-luš Kaspa.rjaina, Levenliš Goldenova. Judovič je remiziral z Bondarevski m, Dubimin s Kianianom. Dva rezultata še manjkata. V VII. kolu sta Keres in Boleslavski remizirala. Smislov je dosegel proti Klamanu samo remi. Toluš je premagal Ufimceva, Goldenov Kasparja-na, Alatorcev Aronina. Bronštajn je remiziral z Ragozinom. Iz VIII. kola so znani samo naslednji rezultati: Bondarevski je premagal Kasparjama, Bolesavski pa Toluša. Remi sta končali partiji Flor-Bondarev-ski in Levenliš-Kan. Iz IX. kola nam rezultati še manjkajo. V X. kolu je Keres premagal Smi-slova in se je s tem povspel v vodstvo. Stanje v vodstvu po 10. kolu je bilo: Keres 7y2, Boleslavski, Smislov 7, Bondarevski 5 (2), Bronštajn, Liliental 5. Po vsakem tretjem kolu sta v turnirju dva prosta dneva, od katerih je eden dotočen za od''T'"’1’:o '’nnih partij. ki je napravil še tri do štiri korake in z lepim strelom poslal ploščico v mrežo ameriškega gola. Stanje je bilo 4:1 za CSR. Kljub temu pa Američani še naprej nevarno napadajo in priba-1 jajo v neposredno bližino nasprotnikovih vrat, kjer jih ustavlja šele vratar Modry. V 15. minuti dosežejo Čeho-slovaki po kombinaciji Zabrodsky-Konopasek peti gol. Gledalci so na- ČIMOSLOVAKI - SVETCIVNI PRVAKI, DRUGI SCI ŠVEDI tl Švica: Poljska 9:3 (3:1, 1:0, 5:2) Praga, 23. febr. Danes popoldne je Tečejo zadnje minute igre. Tik pred polnili pričakovanj, ki so jih vanje koncem prodre Konopasek zopet pred polagali. ameriški gol in zabije Američanom še šesti gol, nakar se čez nekaj sekund zasliši sirena, ki naznanja konec igro Avstrija: švedska V nadaljevanju tekmovanja za svetovno m evropsko prvenstvo v hockeyu na ledu so bile odigrane v ponedeljek 17. januarja na Zimskem stadionu na Štva- etri ja * 6gl'adlto5' premagala ° Bel g! jo. '1popol’ poljska reprezentanca nudila precej 2:1 (1:0, 0:0, 1:1) in obenem konec svetovnega prven- dne pa ravno tako Švica Komunijo. Pre- odpora švicarskemu moštvu v tekmi Praga, 23. febr. Današnja popol- stva v hookevu. Svetovni prvak je tako senetiia je nekoliko, čeprav ne visoka, za svetovno prvenstvo v hockeyu. Po- dnevna tekma je prinesla največje poslala Čehoslovaška, ki je dosegla muf ameriške10811 bV° S ^ replozetl dIU' sebno v drugi tretjini so bili Poljaki presenečenje v vsem boju za svetovno obenem že sedmič naslov prvaka Ev Naslednjega’dne v torek dopoldne v ^lo dobri ta skoraj enakovredni svo. prvenstvo Švedi, ki so bili še od rope. igri med češkoslovaško in Avstrijo je jrm nasprotnikom. Švicarji so s to smočne tekme S Cehoslovaki zelo avstrijsko moštvo nudilo precej odpora tekmo zasedli četrto mesto v lestvici utrujeni, so nenadoma izgubili prven. najresnejšim kandidatom za svetovnega za cehi, Švedi in Avstrijci, šopa pred sivo. Avstrijci so igrali zelo požrtVO- Združcnih držav Amerike gladko ‘pre- Američani, ki niso na prvenstvu iz- valno ta se borili za vsako ploščico, magala svoje nasprotnike Belgijce. Naj- Ikrta\>eJjS\oekvmakdatLviaifebbnomepdo^jSt ČSR: Amerika 8:1 (2:0, 1:1, 3:0) - naTresnejšmn^^andidata^za svetovnega Praga, 23. febr. Po popoldanski ne- lov, ker so igralci poizkušati srečo iz n.ikov. Gledalca so vdrli na igrišče in prvaka. pričakovanj zmagi Avstrije nad Šved- vsakega položaja računajoč na nepri- "a ramenih odnesli svetovne prva- V sredo so bile odigrane štiri tekme, sko, ki je imela včeraj zvečer po zma- pravljenost vratarja. Čeprav Ameri- ,?• . tribunah se je razaegaio s “ ^eS^oSa^a^^eS ^ nad CSR že takorekoč v žepu na- £ani v tej. zadnji tekmi prav za prav v tekmovanju in je z enim golom razh- slov svetovnega prvaka, je bilo v Pragi niso imeli vec česa izgubiti, so se 'e ime kanaaskega trenerja, nai ke premagala ameriško moštvo. Šved- _ popolnoma razumljivo — ogromno borili zelo trdovratno in posebno v ska je popoldne gladko premagala Romunijo, ki je —1— ,1" *"''' VELIKO NAVDUŠENJE V PRAGI Nad 12.000 gledalcev je sprejelo zmago češkoslovaškega moštva z velikim navdušenjem, saj so se uresničile dolgoletne sanje češkoslovaških šport- so izražali zahvalo za ta veliki uspeh. Češkoslovaška je na tej zadnja tekmi nastopila v postavi: inž. Mojlry, Štovik, Trousitek, Pokorny, dr. Slama, poleg Belgije do takrat iz- zanimanje za zadnjo večerno tekmo prvih dveh tretjinah povzročali gte- gubila vsa srečanja s svojimi ‘nasprot- med CSR in Ameriko, ki naj bi do- dalcem dosti skrbi o končnem rezul- niki. Veliko zanimanje občinstva je končno odločila, kdo bo v odsotnosti tatu tekme ^flj'ALZ moiu™m,seJe|e od°tekme” do bivšega svetovnega prvaka Kanade ge v zadnje tretjine tekme, £1°,no,,Asck* Tl0^k' " SST SS ll£”1g)lup.rvii'1 trenlutk'?v 'jalje je bila ^pajau^ehoslovakov, Gole so dos^ii za CSRiKonopasek ne vloge kot bi se dalo skfepatf iz Je- *.ekma 'Srana z veliko hitrostjo, pri ni bi|0 p0Vsem gotovo kako se bo tek- 2 ter Kus, Drobny, Stibor in dr. Sla- zultata. Sam^ odlični češkoslovaški conier se je vrstil z obeh strani na- končala Izcrledalo ie celo, da so po enega. IjSi^ntso^ dosegfi^ niti častnega' gota.^V Pfd Vratarja obeh mo- ^eričani v pomoči in da lahko iz- .aak, mso dosegli častnega jm.ia...v štev sta imela najodgovornejšo na- ena5ij0i s 51mer bi ppipadlo prven- Rx_ stvo sveta Švedom. Šele v drugi polovici zadnje tretjine so prešli Cehoslovaki v odločen napad in bili precej nadmočni. V 12. minuti je Trousjlek iz obrambe nenadoma prodrl proti ameriškim vratom, pritegnil nase obrambo, nato pa lepo podal Drobnemu. češkem napadu so so posebno odlikovali na Konopasek in znani češkoslovaški te- togo. saj sta morala, braniti točo stre* niški igralec Drobnv, ki sta dala vsak po štiri gole ter Zabrodsky, ki je dose- JJUJ »liti ^ Ul U LCl /j c* u i u no n. j , ivi ju gel tri. Zadnja, večerna tekma, je bila med Švico in Belgijo, v kateri je prva gladko premagala svoje nasprotnike. V četrtek dopoldne je ameriška repre zentanca brez posebnih težav premagala Romunijo, popoldne pa je poljska reprezentanca dosegla svojo drugo zmago v prvenstvu, in sieer nad Belgijo. Najzanimivejša tekma dneva je bila med Češkoslovaško in Švico. V boljši igri so zmagali Cehi. V petek dopoldne je Avstrija premagala Romunijo, Amerika pa popoldne le s težavo Poljsko. Zvečer je biia tekma CSR-.Belgija, ki se je končala z visoko zmago Cehov, ki so v tej tekmi postavili naj višji rezultat na prvenstvu. V soboto dopoldne je Romunija dobila svojo prvo tekmo na prvenstvu, in sicer proti Belgiji, ki je take edina izgubila vse tekme in prejela več kot 100 golov. Presenetila je tudi popoldanska gladka zmaga Švice nad Avstrijo. Rezultati, zgoraj omenjenih tekem so bili nasleuuli: Avstrija : Belg. 14:5 (2:0, 6:0. 6:5, Švica': Romunija 13:3 (7:0, 0:2, 6:1) švedska : ZDA 4:1 (1:0, 2:0, 1:1) CSR : Avstrija 13:5 (8:3, 1:1, 4:1) ZDA : Belgija 13:2 (5:1, 5:0, 3:1) švedska : Poljska (5:3 (0:1,4:1,1:1) Avstrija : ZDA 6:5 (2:1, 2:3, 2:1) švedska : Rom. 15:3 (6:2, 6:0, 3:1) CSR : Poljska 12:0 (3:0, 2:0, 7:0) Švica : Belgija 12:2 (3:1, 4:0, 5:1) ZDA : Romunija 15:3 (6:0, 3:1, 6:2) Poljska : Belgija 11:1 (1:0, 6:0, 4:1) CSR : Švica 6:1 (2:1, 2:0, 2:0) Avstrija : Rom. 12:1 2:0, 5:0, 6:1) ZDA : Poljska 3:2 (1:0, 1:2, 1:0) CSR : Belgija 23:0 (9:0, 5:0, 9:0) Romun. : Belgija 6:4 (2:1, 3:0, 1:3) Švica : Avstrija 5:0 (2:0, 0:0, 3:0). švedska:čSR 2:1 (1:0, 1:0, 0:1) Praga, 23. febr. Smočna tekma je prinesla veliko presenečenje. Švedi so dali vse od sebe ter se žilavo borili od začetka do konca tekme in igrali taktično zelo dobro. Posluževali so se dolgega podajanja. Najboljša njihova -igrača sta bila neprehodna obrambna igralca Landelius in Rols Johansson, ki sta brez menjave vzdržala vso tekmo. čehcslovaki so bili tehnično boljši, toda niso znali dovolj odločno Izkoristiti prilike in se v odločilnem trenutku boriti za zmago. LiT ■m-. Lestvica svetovnega prvenstva v hockeyu Češkoslovaška 7 6 0 I 84 :10 12 (2) švedska 7 5 1 1 55 :15 11 (3) Avstrija 7 5 0 2 49 : 32 10 (4) Švica 7 4 1 2 47 : 22 9 (5) Amerika 7 4 0 3 42 : 26 8 (6) Poljska 7 2 0 5 27 :40 4 (10) Romunija 7 1 0 6 17 : 88 2 (12) Belgija 7 0 0 7 15 :103 0 (14) MEDNARODNE PRIJATELJSKE TEKME V HOCKEAU NA LEDU SK Hostivar:FD Mladost 17:9(6:2,7:2,4:5) Praga, 23. febr. (Po telefonu) Da- Popoldanska tekma je bila zaradi nes dopoldne so jugoslovanski hocke- slabega ledu odpovedana. V torek yisti pod imenom zagrebške Mladosti bodo naši hockeyistj nastopili proti igrali svojo drugo tekmo na turneji tretjemu praškemu moštvo SK Po-po Češkoslovaški in sicer proti SK doly. Hostivaru. Tekma se je končala z w rezultatom 17:9 (6:2, 7:2, 4:5) za domačine. Naši hockeyisti so se znašli DVE TEKMI NA ANGLEŠKEM šele po drugi tretjini. V zadnji tretji. Lolldolli 23. febr. Danes sta bili na ni so zaigrali zelo dobro in so bili angieši