List 25.
ffOSD
dar
a
rvi
9
M


\Sf
I vV* )}

• \

i
\
O

brtnišk
l » :
• YrVYSl .
<
5 > j áSí
in
Tečaj XXV
aro
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr.,
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den.
Ljubljani v sredo 17. junija 1868.
Gospodarske stvari.
pako
Prejšnja uredba naših poddružnic je imela to na-
9
da so bile osnovane za prevelik
o k r aj
To
Oklic
knietijskim gospodarjem in rodoljubom kranjskim, ta napaka
jim je težilo delo in oviralo ali celó nemogoče dělalo shodě ondašnjih udov. Po novih pravilih je odpravljena
y
kajt
občnem zboru
vila
kmetijstva dolžnost z
kr. kmetij ska družba vojvodine kranjske je v
maja 1867. leta odobrila nova pra
ustanoviti poddr
kmetijska družba sme vsled 31
kolik
hoč
cvuv/vxbx	uiuiv, i\ U 11 U I 1C UUUtJ, in Olliejltl
jih, kakor jej kaže, ker vec ni vezana, na meje poli tičnih okrajnih gospósk, toraj je sedaj pripuščeno ure-
j
ktera so osnovana v duhu napredovanja našega
temi pravili si je družba naložila resno
wavihAam viaa Wjiiiii	VUtk y tV/1 Lij J U
diti jih prav tako, kakor zahtevaj
kraj
potrebe
uviAui/oi Là izgledi , uuuuaum iu voaauiouu pvw^/vxv
lati na to, da se med kranjskimi kmetovalci povzdigne
podukom in vsakoršno podpo
de
glas
Glavni odbor je prevdarjal vse te okoliščine in so-
spoznal za koristno
vpwLxcAn uc* avnoiuu, vio, je tem boljše, Čem se osnuje kmetijskih poddružnic, da je toraj želeti se poddružnica ustanovila v vsaki veči občini.
3 moč
občni blagost
O menj
nova pravila je potrdila c. kr
vlada.
Glavni odbor kot vršivni organ kmetijske družbe ima
>
pa sedaj morda
ta pravila vpeljati v djansko življenje. V tem oziru mu je prva in najsilnejša dolžnost, da se v red spravijo
y
to tako
mogoče; doseči vendar j
To
vsaj
da se ustanové manjše poddružnice od sedanjiti
dd etijski
1 VlC , kaj ti JJl <X V lt> OV UVJÛUC4I 1 V»M V** \A.MAK*a.
da more bistveno pospeševati in podpirati
njihove vedne podpore nima
JL V JL éLà XX V KJ 1/ j	vi	KJ V/	f JL V va M &	w *j v
prav te so desna roka družbi
?
na pr., ena za
ali
občine (srenje)
>
9
Da bode glavnemu odboru moč, sestaviti poddruž
ijihovo uredbo na posvetovanje predio
brez
odbor nobene moči
brez
domače gospodarstvo niti cela družba niti gla njih bila bi nova pravila le same prazne besede.
Kakošna delavnost je po novih pravilih namenjena poddružnicam, to povedó naslednji njihovi oddelki
1Z-
od §§. 30. do 36. *
*
Ti poddružnice zadevajoči
se glasijo tako-le:
niske okraje in
žiti prihodnjemu občnemu zboru, zato mora najpred vedeti, ali vsa dežela pritrdi tem predlogom in ali se sme pričakovati, da se mnogo kmetovalcev prostovoljno udeleži novih poddružnic.
Iz tega namena glavni odbor razpošilja ta oklic vsem kmetovalcem in prijateljem kmetij s t
prečastit.........
vsem
duhovš č
>>
.x«* uuuv » o^iui, w* o 1111 m učiteljem in pan om kranjske dežele in to s srčnim vabi
30.
Poddružnice so organi zunaj družbenega sedeža,
ki poleg družbenih pravil družbe upliv in dotiko na dalje ši-	jih zabileževaje ; c) da skrbi, da se na tanko izterj aj o druž-rijo, ob enem pa tudi kmetijski in gozdnarski napredek ti-	benikov letni prineski in drugi družbeni prihodki, potem, da stega kraja, kolikor mogoče, pospešujejo. Njihova prva dolž-	množi družbene prihodke s tem , da pridobiva nove družbe-nost je tedaj, da družbene namene v §§. 2 in 3 teh pravil	nike , ki jih predloži, ali da naklanja dobrovoljne prineske, omenjene, pod vodstvom središkega odbora vsestransko podpi-	darove, ustanove, volila itd.; d) da podaja redna letna poro-rajo, da za izpolnitev družbenih, in središkega odbora sklepov	čila o letini, zemljedelskem napredovanji, semnjih, in sploh, v svojem okraji skrbé, in da s svojimi poročili in nasveti na	kako se kmetuje in gozdari v poddružnici, potem izredna potanko razodevajo stanje in potrebe svojega okraja.	ročila središkemu odboru o posebnih naključbah, prikaznih,
, 31. Število tacih poddružnic in meje njihovih okrájev	zgodbah in težnjah v kmetij skem in gozdarskem razdelku
ustanavlja veliki zbor z obzirom na splošne in posamesnih svojega okraja ;
da skličuje poddruženske zbore ali več-
krajev potrebe. Vsaka prememba v številu in v mejah pod- krat ali vsaj enkrat na leto, da se menijo in da obravnujejo družnic se brž naznani vis. c. k. deželnemu predsedstvu.	obcekoristne naprave. Na te zbore lahko pridejo tudi kmeto-
32.
Ena poddružnica so vsi djanski družbeniki, ki v valci in gozdarji, ki niso družbeniki
5
da središkemu od-
njenem okraju prebivajo. Oni izvolijo izmed sebe za tri leta boru nasvetuje, da bi se kdo javno pohvalil, ali nagradil za poddružnici načelnika in njegovega namestnika, in potem, če posebno zaslužna delà v kmetijstvu ali gozdarstvu;
da
je po krajnih okoliščinah dobro in če je mogoče, načelniku v primerno resi vsako vprašanje ali zahtevanje, ki mu pride od podporo odbor 3 do 6 oseb, s posebnim ozirom na gozdarstvo. središkega odbora ali kacega družbenika, potem od gosposke
Vse te službe so brezplačne. Izvoljeni se morajo sredi- ali od občinskih zastopov;
da razdeli od središkega od-
kemu (glavnemu) odboru naznaniti.
. 33. Poddružnice načelnik oskrbuje opravilno zvezo s središkim odborom in zastopa poddružnico na zunaj ravno druženskemu načelniku, ako jih pristojno izkaže, iz družbene
bora poslane družbene natise, sadike, semena itd.
. 35. Stroški za pisarne potrebščine in poštnina se pod-
tako, kakor družbeni predsednik celo družbo.
blagajnice povrnejo
34.
Poglavitne naloge poddruženskega načelnika so
36. Poddruženskemu načelniku bo k máři, da tudi
a) Da ima na razvidu djanske družbenike, v poddružnici pre- sam pride, ali izmed djanskih družbenikov poslanca pošlje k
bivajoce, naredivši poddružensko matico (imenik) ;
da ima vélikemu zboru, da želje in potrebe svoje poddružnice raz-
na razvidu vsa poddruženska opravila in dopisovanja, na tanko ločno razodene.
196
lorn: naj bi vsakdo v svojem okrožji po svoji moči podpiral to koristno prizadevanje
naše
družbe.
To
se
zgodi s tem, da se vpiše v družbo, kdor
ni že
)
in
zlasti
njen
s
)
da jej skuša novih udov pridobiti da pospešuje ustanovitev kmetijskih poddružnic, senicam bolj všec to, kar sem storii ž njim pod črko
gosenčice, ki so izlezle iz jajčic, so se nabrale na hrastove veje in djale na hraste in hrastove grmovje.
Kar sem dozdaj po svojih skušnjah izvedel, je go-
in
;
kakor pa pod črko a).
tem
kakoršne misli glavni odbor osnovati.
Za prvi začetek zadostuje, da se le nekoliko kmeto-valcev ene ali več občin združi v novo poddruž-
nico, kajti okoli teh, ako so navdušeni blagega na- hudo vreme in viharji jim nič kaj ne škodujejo. mena, se gotovo kmalu zbere mnogo novih udov in močí. delek kokonov bode v malo tednih na gori stavljena
Glavni odbor se toraj za gotovo nadja, da kmeto- vprašanja popoinoma odgovoril.
senice.
Povsod, kamor sem jajčica raztresel, smo našli go-
Veselo rastejo in se prav dobro ponašajo; dež,
Pri-
valci ne prezrejo tega vabila, in pričakuje mnogo na-svetov in ponudeb o osnovi kmetijskih poddružnic. Da bode pa glavni odbor mogel že prihodnj emu občnemu zboru na posvetovanje predložiti uredbo novih poddruž-
nic
)
zato prosi, naj se dotični oglasi in nasvetje
„u: ^ ~ „ ^ u ; „ r	.

Ct k.
kmetijski družbi v Ljubljani" pošljejo vsaj do
konca avgusta tega leta.
predlogih za ustanovitev novih kmetijskih poddružnic naj blagovoljno vsakdo:
Gospodarske skušnje.
* Mlado vino hitro premeniti v staro.
Francozje pravijo, da je to mogoče, in sicer tako-le:
y
Vino naj se v belih steklenicah (flaškah)
y
toda
ne
vrha napolnj enih (če, na
priliko, flaška drži 6 maseljcev
i
naznani
o kr aj
?
kterega naj bi po mislih njegovih
naj bode vina v njej le 5 maseljcev), postavi na solnce. Skušali so to v Toulon-u in sicer poleti in pozimi
in
obsegala poddružnica, in naj imenuje občine ktere naj bi se združile. Pri tem naj se gleda na podobne razmere kmetijstva in naj se ozir jemlje na to, da se udje lahko shajajo, toraj na pota, ceste itd.;
naj imenujejo osebe, o kterih je pričakovati, da
izvedeli so po teh skušnjah, da se z zimskim soin-cem nie ne opravi, marveč se vino še pokvari, nasproti pa je poletinsko solnce kaj dobro delalo solnce v Toulon-u bolj greje kakor pri nas in okus vinu tako zboljšalo,
se ve, da
in
da
Je
skozi
Je
barvo
dni solncu
pristopijo k nasvetovani novi poddružnici.
Vrh tega bo glavni odbor z veseljem sprejel tudi vsak drug nasvet, ki bode meril na pospeševanje te zadeve.
Konečno glavni odbor lepo prosi, da mu domoljubi pošljejo mnogo koristne tvarine, za ktero že naprej izreka svojo zahvalo
izpostavljeno vino skor preveč bilo in vino preveč po-
kakor je podne vi
stárilo.
Za
pravo mero imajo cas
ali
pa
dni.
Da
solnčna gorkota stari vino, to si mislijo Francozje
grozdje na trti kuhala; ona
vreme bolj ali manj gorko pa
tako-le: Solnčna toplota je je tedaj mati vinu; mati pa je navadno najbolja izgoji-teljica svojemu detetu; naravno je tedaj, da je solnčna toplota tudi najbolja pomočnica, da iz deteta postane
moz
Glavni odbor c. k. kranjske kmetijske družbe s0 te besede
iz mlađega vina staro.
Ne
more se reci,
v Ljubljani 7. dne rožnika 1868.
brez uma; al bo
pa praktika potrdila, kar
se lepó glasi v teoriji, to je vprašanje? Skušnja pa
Nove skušnje s svilnimi črviči
*
je lahka, saj gré le za nekoliko bokalov vina. Posku-site tedaj , in naznanite nam skušnje svoje
da
vemo
kteri se redijo od hrastovega perja
Gosp. J. Mah, posestnik v Zlateneku na Dolenskem
pri
čem da smo.
t k
}
vice
a
nadaljuje svoje skušnje s sviloprejkami Y a ma-m aï zagrebški „Gosp. list" sledečo   imenovanimi *) in je to, kar je Čez letošnjo zimo do škem činkvantin čez 9 ali Q 1
Zarad polutanske koruze, o kteri ao „No-po skušnjah gosp. Vokavn-a govorile, dostavlja
opazko, da
se na
leta
sam prevrze v
Hrva-polu-
15. maja po teh skušnjah izvedel, c. kr. dunajskému tansko koruzo in če gospodar kašnje zopet premení
seme
dobi v 4 ali 5 letih navadno hrvaško koruzo, ktera
ministerstvu kmetijstva na znanje dal. Ministerstvo je	,	11 ,
gosp. Mahovo sporočilo v posebnem listu natisniti dalo se potem ne razločuje drugače kakor po času dozorjenja.
in tak iztis tudi kmetij skim družbám razposlalo. **)	_
Letošnje gosp. Mahove skušnje spričujejo to-le:
Jajčeka japaneških hrastovih sviloprejk (Yama-maï) strpijo našo zimo prav dobro in se izbudijo (valiti začnó), kadar hrast cvetè.
Iz državnega zbora
Govor
dr. L. Tomana
strpi, tem
Čem veči in stanovitnejši je mraz, ktero
Ali
pozneje se izbudí k življenju, se pa gosenica, sama sebi in naturi pre-
zoper povišanje zemljišciiiega davka
v zbornici poslancev 8. junija t. 1.
puščena, dobro sponaša?
Na to vprašanje odgovarjajo tako-le:
zbornici poslancev
dne t. m. je bil predlog
Mahove skušnje
Za rejo teh črvičev v hiši se je ohranilo nekoliko jajček, več kot 10.000 pa se jih je vrglo
na posamesno stojeća hrastova drevesa in na po-samesno stoječe hrastovo grmovje na zemljo, nekoliko se jih je v odprtih škatljah na veje hrastom oběsilo,
na vrsti; naj se poviša zemlj iščin (gruntni) davek z doklado ene dvanajstinke (Vis)? hišni razredni davek pa z doklado ene četrtinke (V4).
Dr. Toman poprime zoper ta predlog besedo in v obširnem, po številkah izpričanem govoru dokazuje,
gré zlasti na Kranjskem ne.
-v
Glej „Novice" 1867.
Tudi kranjska kmetijska družba je dobila ta listek pod naslovom: „Zucht des Eichenspinners in Kârnten", kjer se bere, da je gosp. Mah, grajščak v Zlateneku poleg Novega mesta na Koroákem svoje skuanje naznanil. Cuda, da celó dunajsko ministerstvo tako malo ume zemljepis avstrijski, da kranjske kraje razglaša za koroške.
da niti ono, niti to ne
Zemljiščini davki — pravi — niso po vseh deželah cesarstva našega razmerjeni enako; povišanje teh davkov bi po takem tam, kjer se že zdaj godi stara krivica, dodalo le novo krivico.
Med deželami, ki so preobložene z zemljiščinim
davkom, stoji pred vsem kranjska dežela.
To pa
izvira odtod, ker je katasterska podlaga napačna
se
Je
imel stanovitni kataster
Ko
vpeljati, se je zemlj emer-
cem ukazalo, da dotistihmal, dokler se preiskave
197
in cenitve posamesnih dežel ne primerijo druga z drugo in se enakomerna cenitev ne ustanovi, ostane davek po stari meri. Kranjska dežela se ni primerjala z druzimi
in vkljub temu se je starému davku s 535.731 gold. 11% kr. navrglo še 146.816 gold. 22% kr. Ako se pomisli, da se tako povišani davek plačuje že od 1843.
leta zoper pravilo gori omenj enega ukaza, očitno se vidi, da je kranjska dežela dosihmal najmanj 3 milijone gold, zemljiščinega davka preveč plačala.
To davkovsko preobloženje pa izvira iz tega, ker je relativna in absolutna cenitev brez primere previsoka bila. — Kar se tiče absolutné cenitve (cenitve same po sebi), ukazuje §. 192. cenitne inštrukcije, da naj se o cenitvi čistega katasterskega doneska v vsaki deželi za podlago vzamejo n a j e m Š Č i n e (v štant dajanja), s o d-niške cenitve in pa to, kako se prodajajo zemljišča. — Lahko dokažem, da se je na Kranjskem čisti dohodek po naj em š čin a h namesti s 16 ali 17 od sto cenil s 41 do 82 odstotki. Po sodniških cenitvah se na Kranjskem čisti dohodek ceni z 28 odstotki namesti 17 ali 16. Kar pa se tiče cene, po kteri se kmetije
prodajajo pri nas, večkrat se primeri, da se kmetij a za toliko prodá, kolikor davka plačuje.
Pa tudi relativna (primerjajoca) cenitev kaže očitno, da je dežela kranjska preobložena z davkom. Primerjajmo le Kranjsko, Stajarsko in Koroško. Ceravno
je kranjska dežela med temi najmanj rodovitna in najbolj kamenita, vendar plačuje vec davka memo unih. Kranjska dežela plačuje, kar je stanovitni kataster
vpeljan, 146.816 gold. 22V2 kr. več kakor^poprej, — Koroška pa 152.150 gold. manj. Tudi Stajarski
se je odpisalo 131.550 gold.
Po tem primerja govornik posamesne razmere, ro-dovitno zemljo, čisti dohodek in davke kranjske, ko-roške in štajarske dežele po posamesnih okr a jih gledé na polja, senožeti, vinograde in pašnike, in pride po dokazu v številkah spet do tega, da je kranjska dežela že zdaj tako preobložena z zemljiščinim davkom, da nikakor ne more višega plačevati.
Ne zakrivam sicer tega, da se je zarad zemljiščinega davka kaj malega včasih na Kranjskem prenare-
dilo in da cesarski sklep od 1865. leta je nekoliko po-
lajšavo prinesel, al zdatne nikakor ne, ker se cesarski
sklep od 1865. leta od davkovskih gospósk večidel le tako spolnuje, da se odpiše le to, kar se več iztirjati
ne dá.
Je li čuda, gospoda, da dežela, več kot 20 let tako
obložena z davkom, ubožati mora, da pa tudi v omiki zaostati mora, ker ni v stanu šol si napravljati itd. ! To pa, kar se je nedavno tukaj reklo, da neomikana in lena ljudstva zaostajajo z davkovskimi plačili, to moram očitno od vračati od našega ljudstva. Tako prid-nega ljudstva, kakor je kranjsko , ga je komaj še v Avstriji. In vkljub vsej pridnosti se ne more izkopati iz svojih nadlog, ne more plačevati davkov, Čebijih tudi rado, ako se mu še prodaja gruntna potrebščina, zadnji rep v hlevu. Tako gré žalibog pod zlo kapital, iz kterega se davek plačuje! (Pravo!)
Poslednjič govornik še navaja to, kar so že deželni stanovi 1844. leta počeli, da bi od kranjske
dežele odvrnili prenapeti zemljiščini davek.
Zdaj hočem le še en sam izgled zastran hišnih davkov povedati, iz kterega bote spoznali, da tudi razrednega hišnega davka nikakor več povišati ne moremo. Za izgled postavim hišo v radoliškem kantonu, v svojem rojstnem kraji, v Kamnigorici štev. 41. Ta hiša plačuje razrednega hišnega davka (Hausklas-sensteuer) 6 gold. 31 kr., tretjinske přiklade 2 gold.
10 kr., vojskine přiklade 4 gold. 62 kr., deželne přiklade pa 41/o kr., tedaj v vsem skupaj 17 gold. 6 kr.
Čisti dohodek te hiše je prerajtan na 36 gold. 40 kr. Toraj ta hiša, Če tudi davka od hišne najemščine ne omenim, daje polovico svojih dohodkov ali 50 odstotkov samo za razredni davek.
Se dovolj druzih dokazov imam v rokah, ktere bi Vam lahko tukaj pred oči postavljal, al nočem Vas več dalje nadleževati. To pa, moja gospoda, vendar še rečem: kakor sem si jez štel za svojo sveto dolžnost, razložiti Vam in povedati, kako nas davki težé, in se mi zdi, ko bi tega storil ne bil, da bi ne bil vreden sin svoje domovine in bi bil vlado in tudi to zbornico le lepil; ravno tako pa tudi pričakujem od Vas, moja gospoda, da bote Vi take davkovske razmere resno prevdarili in da ne bote danes takih predlogov sprejeli — vsaj za vse dežele ne — kteri bi morali deželo, ktero jez zastopam, po davkih na beraško palico pripraviti.
Ako so že deželni stanovi pred 24 leti tako resnobno odbijali prenapeti zemljiščin davek, gotovo se tudi dandanes od nas, ki smo zastopniki ljudstva, po pravici pričakuje, da ravno tako tudi mi ravnamo. Iz tega pa bote tudi posneli, zakaj smo mi za najviši kuponski davek glasovali. To se je zgodilo zato, ker vemo, da, ce se državna primanjkava drugače ne pridobi, se bojo morali davki povišati, kteri pa so v nekterih deželah že zdaj tako silni, da jih ni mogoče več plačevati in da ovirajo boljšo obdelavo zemlje, ter so krivi, da ljudem zavolj njih skoraj ni več obstati. (Pravo! na
desnici.)
Ozir po svetu.
Rusija v Aziji.
Ruski car je gospodar 100.000 štirjaških milj v
Evropi, dvakrat toliko pa je ruske zemlje v Aziji. 2100 milj moraš potovati, da od zahodnje meje poljske prideš v najbolj izhodnjo stran Sibirije; ko imajo tam ravno p old ne, je tukaj enajst ponoči. Kakor nekdaj cesar Karol V., tako more zdaj car ruski ponosno reči: ,,v mojem cesarstvu solnce nikoli ne zaide." Ruski car je gospod blizo 100 različnim narodom. Zdaj
poseda ruska armada čedalje več svetá v južni Aziji in si prilastuje naj rodo vitniše kraje stare Azije. Kmalu bo Rusija soséda Angležev v Indiji. — Boj za Kavkaz je na srečo Rusom končan; Schamil je onemogel, ki je veliko let nasprotoval armadi ruski. Niso bile prazne besede Veljaminove, s kterimi je svaril junake Scha-milove, rekši: „Ali ne veste, če bi se nebó podreti hotlo, da bi ga Rusija s svojimi bajoneti podpírala." S tem, da je Rusija premagala Kavkaze, je carstvo svoje tostran kaspiškega morja noter do reke Aras razteg-nila, ki je meja Perziji.
Različito.
** Vremenski prerok g. Z a j č e k jo je dozdaj tudi za naše kraje dobro uganil. Njegovo prerokovanje za ta mesec je: vreme zeló spremenljivo, dosti dežja, vmes babje pšeno, tudi snežinke, nekterekrat plohe, vendar vse to ne bode škodovalo ne polju ne vrtom, le žetev se bode zakasnila za 14 dni. — Kar se tiče posamesnih dni, jim večidel prerokuje „zjutraj mrzlo"; 17., 18. in 21. dnevu tega meseca prerokuje grom in blisk; 2., 6.,
17., 19., 27. in 29. dnevu t. m. dež. — Gosp. Zajček
bode še ta mesec na svitlo dal knjižico, v ktero bo zapisa! 72 poglavitnih pravil, po kterih se more spoznati, kakošno bode prihodnje vreme. — Če take reči tudi niso več kakor kratkočasnice, vendar so saj kratkočas-nice brez škode.
#
198
Dopisi.
V Belem gradu 30. maja/11, junija.
ni veô na svetu!"
(glej
7)
srbské zvanične Novine" me-
P
Strašnih
seca marta L 1.). Po takem smo mi Slovani vsi , izvan
▼ jfviviii i«uu uv. maja^ x x. j wmjj»	wviMwuiu KuS1J e p £iauiuijiva uiuia _
novosti imam Vam javiti iz prestolnice Srbije. Člověku Rusija močen i silen jedan
zaničljiva
ničla
0!
Ne vem !
No
7
da je
se morajo lasje ščetiniti, ko čuje o onih so jih ubilci kneževi počenjali nad svojo žrtvo.
svirepostih, ki
Znate
istina je; on je za-
* «xxv^xx JV^VlMiXX - A, lOUUHl J&J XJl
vladal staro domovino Magjarov — Turkestan
i se
sin i
ze, da je srbski knez Mihajlo iz potaje (zavratno) ubit. janska zapadna
v	"	.............."
koraci počasi proti Heratu i izhodni Indii. Kristi-
izobraženim Rusom civi-
Evropa, ktera
Je
sultanu
Ko je včeraj po svojem običaji okoli 5. ure popoldne lizacijo i kulturo z mečem i ognjem ponuja, omcauu sè svojimi sorodnici i samo jednim adjutantom odpeljal i sirovim Turkom prijazna i ljubeznjiva, — nasproti pa se v svoj letnikovec Top či der, je^ potem šel peš sè bistrim i darovitim kristijanom na jutrovem nikake kulture i civilizacije ne privošči. Pač bi kristijanski za-
svojima sestričinama gospó Anko Konstantinovičko
njeno hčerjo Katico, i gospó Tomanijo Obrenovičko v
košutnjak. Že je bil skoraj na kraji, ko se približa
trojica ljudi i ga pozdravi. Ko on dalje odide, vpali
nekdo na njega v glavo, da hipoma pade. Adjutant
čuvši tresek dotrči izradi sabljo, i hoče ga braniti; • • * • i
i
padni
7
kulturo in civilizacijo po razni ceni prodavajoči
je na lepem
Evropi milo bilo, da bi se mi vsi, kar nas
balkanskem polotoku, poturčili in bi postali turški div-jaki! Se ve, da bi Evropi tudi drago bilo, ako bi se Slovani v razcepljenem avstrij skem carstvu poněmčili njemu razmrskajo desno roko. Tako poginula je tudi ali poitalijančili, ali da bi udarili ostroge na čevlje in
sestričina kneževa gospá Anka, a hčerka njena je ra- se pomagjarili, ponosno ropotajoči s sablo in korabačem
v rokah strah dajoči, ali saj postali srčni prijatelji vsem
ker je morala po potrebi na strano iti. Knez sam je na
y
njena. Samo gospá Tomanija vstala je neranjena, a to,
mestih z revolverjem ranjen i to smrtno
?
a to ubil-
narodom na svetu, samo da le ostanejo zakleti
• •
cem se nije
bilo dosti; oni da
bi se bolje osvetili
telji
Rusiji, kakor
neprija-
>
raz-
so nekteri zaneseni bratje Poljaci
mesarili so mu s sekiro ali s handžarom roke
)
noge,
vxK-rxj ^wivvi. wv/ iiuuiuii iuauvavui ui ait j v x uij aui^ rwi
se nemčijo, poturčavajo, francozijo itd., i svoj narod iz dana v dan hitrim korakom vmaljavajo. Prežalosten
obraz, glavo. To nečlovečno delo dogodilo se je v našem izgled temu je lepa Slezija in Pozanska! Daroviti, iu-
veku
i
od izobraženih ljudi!
dvojica, kakor
se danes
čuje, sta advokata, jeden trgovec, a vsi bratje.
naški bratje Poljaci vsem so prijatelji i vsakemu na svetu, samo sami sebi niso niti slovanstvu. Ne daj, mili
VWJV)	~ »	JVUVU	«	~--WJ ~.	.J.VJ^, UMU1V WCXXX1 WWX XXXkJV/ LI»" OiUYMUÍJHYU, J^O ^"J? 4X1411
Knez Mihajlo bil je jeden najsposobnejših vladalcev;	Bože! da bi morali bračo Srbi, svojo domovino branj emu se kar nič prebaciti ne more. )n je Srbijo izvle-kel iz večnega partajstva, ki je onda zemljo opustošavala ;
nivsi, bratovsko kri prelivati, biti i klati se s poljskimi
on je dal veljavo zakonu; on je poredek vsej deželi zbirajo.
legijoni, ki
Je
?
vrnil
turške, on je ustanovil národno vojsko
se z drugo turško vojsko okoli Srbije
na jutrovem
tedaj čudo, da so kristiiani
on je očistil zemljo od Turkov, dobil trdnjave vso ljubezen i simpatijo do zapadne Evrope izgubili
i
y
on je
bil vnet
za jedinstvo južnega slovanstva ž njim veliko podporo našej svetej stvari kako se bodo reči še ukrenule. Al upali bomo vse jed-
mi vsi smo izgubili
, i ne znamo,
da polni zaupanja gledajo v mogočno, jednoverno Ru-
sijo
, kakor na svitlo zvezdo prehodnico. Ne gré jim za to, da bi prišli pod rusko vlado; al oni želijo z Ru-
nako
»iw, ako je odloženo, uij^ ^ui^^v, «.u» cuu.
narodnih predvzetij more se za neki čas zadržati
nije
položeno, ker
tok národni
sijo v bratovski ljubezni živeti, i greh bi
bil, da ne bi
i
9
al

ki je
oni za mnogo njim učinjenih dobrot Rusii hvaležni bili. Oni so ovo hali evropejsko civilizacijo i kulturo , ki to-
suma, hrupa
ropota i krvolija delà, zato živo hre-
ubiti nikakor ne.
Vzrok strašnému umoru je ona stranka
vedno kričala, kot judje na Krista, da je knez nepopu- strega uma. Oni želijo zlomljeni jarm sužnosti s svojih
penijo po napredku in razvitku njim priroj enega bi-
laren
da se dá povésti; mislila je , da se bo zemlja i plec izbacniti, svojo prelepo i prebogato zemljo
ktero
prestolnica po tem dogodjaju pobunila, ako bi ona ne so kroz stoletja s svojo krvjo gnojili, v krásen raj spre-došla na kormilo. Ali od vsega tega nima nič. Narod meniti i krvavo zasluženo slobodo v miru vživati, brez
m	«•	m * *	%	1 ê
je
razdražen na ubilce kneževe ; on želi se osvetiti njim, vednega strahú, da se jim plod krvavih žuljev vzame
x tako jednega, ki so ga žandari vodili v zatvor,	ujm z.cuc m	uotnumju,
tina je otela od njih, tolkla ga, lase mu čupala, dokler	koljejo! „Allah (bog) je velik
nije upravitelju Beligradskemu obveljalo, da narod po-	prerok!" miri i to tek v prevaro
sve-
Y VUUV^M U U Mill U.J v*«	JllU ^/IVU m VOlVlU ÛU1JOV \ ClOk LUC,
njih žene in hčerke oskrunijo, njih nedolžna deca po-
l
Muhamed
Sultan
je njegov
mora
i
Narod
kriči, da se
Muhamedov plaše ogrniti maščuje i njegovo (muhamedanovo) zastavo razviti. Silni puntje i
njihovim ženam i otrokom. To je živ dokaz stranki, strašne vojske nam tukaj na jutrovem žugajo. Razka-
kako je bil „nepopularen" knez Mihajlo ! ! — A kaj še bode po vnotrajnjosti, kjer je bil tako ljubljen
tako
čenost je grozo vita po vsem sultáno vem carstvu. Krvo-
lije bo brez
uuuvi	vuubiajujuobi, njoi jo un baau ijuuijuu, iai\u ixj u ui
obožavan? — Na čelo vladi po postavah stopilo je zdaj milosti
usmiljenja, brez milosti.
i
usmiljenja
zauru
(psu
Turčin je divji
kristijanu)
ne
kneževsko namestništvo, i to predsedatelj državnega sveta „kadar ga prerok kliče v boj za pravo vero"
t j
^H IHI^^H _ WÊÊ	_l ^^^HH I JMU H^H	I, wM I, ktero
Jovan Marinovic, minister pravde g. Rajko Dešjanin, mu žauri hočejo v daljno Arabijo potirati, od kodar je
9
i predsedatelj kasacijne sodnije Djordje Petrović; mini-
prišla.
Tudi kristijani se bomo borili za pravoslavno
sterstvo pravde prevzel je minister vnanjih del Milan vero, za^ krvavo zasluženo slobodo
Petronijević. To namestništvo izdalo je proklamacijo s kojo se konštituira, i
oi/vu liiuaiu jv« jjjL uiviauiauiju, SVOJ ô ; uc
zakazuje za 2. julija skup- „polomesec
t
f
ščino
proglašeno po vsej Srbiji izredno — vojno
Se enkrat vam rečem
y
za
dom
i
«
klanj e
ognjisce
kjer se ima birati (voliti) novi knez. Tudi je
stanje.
in „sveti krst" (križ) bo ljeno i strašno. I gorjé kristijanski Evropi, „polomesecu" na pomoc přiteče, ker v takem slučaju
i mesarenje za grozno, neusmi-
ako ona
Danes popoldne bil je pogreb sestričine kneževe se hočejo vsi kristijani na jutrovem vreči v naročje gospé Anke Konstantinovičke; neizmerno mnogo svetá mogočne i srčno ljube Rusije, da potem ona ž njimi
opravlja i zapoveda po svoji volji. Na kristijansko i pravično Rusij o na jutrovem nihče ne mrzí,
i
okoli
se je skupilo v voznesenjskej cerkvi kodar so jo na vozu odvedli v samostan Rakovico
nje
od
a na za-
dve uri od Belega grada.
tega
Iz Srbije 12. maja
Dr.
padno kristijansko Evropo vse.
Da so kristijani na
y
kar je govoril ogerskega ministerstva predsednik
K. (Dalje.) Ni davno jutrovem, kakor Grki, tako tudi Slovani polni junaštva
i
Andrassy ponosno v veselem, se ve da zanesljivem štvu: „Vsi Slovani so ničla
dru-
domoljubja, to
priča njih stara i nova povestnica
)
ki
?
je polna neprimerljivih, junaških čudovitih del. Temu sama Rusija je jedan so priča tudi borbe našega stoletja: „vstanak srbski
, » «x W1W r ivui w xi A w - v/, OC*J_uc* i-iuoija j t» J M. CX XX ou piiv/Oi luui uuiuc uaocga o tvjic LI <X . ^voiauaa oiuorv
da tega jednega (1) v Azijo iztiramo, Slovanov pod Karažoržem (crnim Jurij em), Milošem Obrenovičem
y
199
neprimerno junaštvo slavepolne Crnogore, ustanak grčki 1828. leta i njih današnje muke i čudapolna delà na krvavém Kritu (Kandii)." — Da pa tudi naša narodna srbska vojska ni zaničevati, povem vam samo to-le: Prošlo jesen bila je po navadi septembra meseca smotra (Musterung) narodne vojske; tudi v Karanovcu sta se v orožju izurjevala dva batalijona celi teden po lepi karanovački ravnini. Milo mi je bilo gledati, kako naši seljaci (kmetje) vse vojniške znakove, bodi-si na truba ili na boben dobro razumejo, jih točno izpeljujejo i iz-vršujejo. Vojska ni imela niti šotorov, niti drv za ogenj, niti je kdo kaj kuhal, niti vžival izvan suhega kruha, hladne vode i čaše rakije (žganja), ako je je s seboj prinesel. Se vé, da jedi i pijače ne mora noben vojnik v obilnosti imeti, ker mora vsak naroden vojnik za celi teden za naprej dovoljno jedi (kruha) s seboj nositi. Razume se, da Srbin zamore ob samem kruhu i vodi živeti, dokler hočeš; razume se, da vojnik, ki mora biti zmirom tudi na hodu okreten i lahak, ne more i ne sme jedi za celi teden na svojih plečih nositi, zato je národna vojska tako vs troj ena, da za deset vojnikov jedi nosi jeden tovornik na natovorjenem konji. Ob hodu gré naprej vojska, za njo tovorniki, ki so pa tudi vojniki, i vsak mora izročene mu jedi na svojem konji nositi, noben vojnik ne sme tovorniku niti prevec niti premalo izrociti. Upraviteljstvo národnemu vojniku, izvan raznega orožja i kar je za orožje potreba, ne dá druzega nič. — Gori imenovana dva batalijona — karanovački i studenički — bila sta i morala sta biti v letni obleki, to je, v samih gatah, srajci i opankah. Plašča, koca ili kakega druzega odevala ali pokrivala ni imel nihče, niti ga je smel imeti. I tako sta preži-vela dva batalijona gola i lačna (Srbin vrlo malo potřebuje) celi teden pod milim nebom na karanovački ravnini i to septembra meseca, ko so noči bile strašno mrzle. Od jutra do mraka se je vojska v raznih oddelkih vojničtva urila; samo opoldne je imela jedno uro počitka, da je malo kruha pojedla i vode popila. Jaz sem se čudil i se načuditi dovolj nisem mogel, kako morejo taki hrusti s tako pičlo jedjo zadovoljni biti! Po vojaških vajah je pa vojska vsaki večer vesela vriskala, kolo mendrala v pozno noč. Povzdigovale so jej pete i krivile jej kolena glasovi gajd, frul, gosel, dudel itd. Po veselem rajanji pa se je gola vojska na golo hladno zemljo vlegla, z milim nebom pokrila i mirno pospala. Jaz sem pri njej celi teden brez posla bil, ker v dveh batalijonih ni ne jedan zbolel niti oslabel. Veliko veselje je pač vojsko gledati, ktera ne pozná nobenega truda, nobene muke, nima i ne pozna nobene potrebe. Koliko bi vsaka druga vojska v takem slu-čaji šotorov razpela, drv požgala, mesa i drugih reči pokuhala, slame razpostlala, kocev i rjuh razgrnila, i koliko bi ljudjé ž njo sitnosti imeli zbog hrane i pre-nočišča, koliko žensk i deklet bi pri odhodu solze pre-livalo, kaj bi vse bilo kaj vse se godilo, koliko bi vojnikov pri vsi ugodnosti i postrežbi zbolelo raznih bolesti. Al naša dva batalijona bila sta tik mesta, pa nikomur ništa nadlegovala niti brige delala, živela sta vesela i zadovoljna za sebe, v mesto se še ozrla ništa. To je lep dokaz, da je Srbin izvrsten vojnik! Pa tudi ni dvomiti, da bi se v junaškem narodu pri prvi priložnosti pokazalo mnogo pogumnih vojskovodjev, kakor so se kroz stoletja vselej pokazovali. Tudi to je gotovo, da malo je vladarjev na svetu, ki bi jin njih narod tako ljubil, kakor je knez Mihajlo od svojega ljubljen, ki ga vsak Srbin za očeta i vsrečitelja naroda smatra. *) Ako on sprevidi i zaželi, vsa Srbija se hoče
*) In kneza Mihajla — ni več! 10. dan t. m. je smrt storii, zavratno umorjen. Vec o tej osodepolni novici v
„novičarji" in v dopisu „iz Belega grada 11. junija." Vred,
listom vzdigniti i hiteti v boj za svojega ljubeznega kneza, ki živi i delà samo za blagostanje i srečo naroda svojega. Knez Mihajlo samo da razvije zastavo „silnega cara Dušana", ki je bila do današnjega dne začuvana v kloštru Gornjak-u, ki soje menihi knezu že dali in izročili, i knez Mihajlo naj napije, kristijanom na jutrovem iz čaše cara Lazara, ki je bila v rečenem kloštru do današnjega dne z zastavo začuvana (glej „Glasnik srbskega učenega društva zvezka 21. str. 58. 1. 1867"), pa vse, staro i mlado hoče iti za kneza i za
knezom, i v vatru i vodu itd.	(Dal. prih.)
Od Zabukovce pri Celju 12. rožnika. —v Velika
nesreča se je zgodila 8. dne t. m. pri gospod Žužovih premogovih jamah, da so se 4 domaći knapi v jami zadušili in še več bi jih bilo, pa je vendar Bog od drugih jam pomoci poslal. Imeli smo 10. dne v Grižah prežalostne pogrebe, ko so 4 truge naenkrat přinesli, kterim so tudi od 4 jam vsi knapi zadnj o čast skazali.
Bodi jim Bog milostiv!
Grahar in Blaž Winter.*)
Iz Vranskega trga. — Gosp. France Vrinovec,
ki je več let pošteno županoval, se je zavoljo svojega
velikega posla přetekli mesec županstvu odpovedal ; zato
smo 23. dne u. m, imeli novo volitev in izvoljen je bil
gosp. Leopold Šventner, do kterega imajo tudi vsi
tržani dobro zaupanje, kajti on ima srce za vse naše zadeve.
Od Groblskega mosta na Štaj. 10. rožnika. =
Zopet se je gosp. Janez Cajnar dobro obnašal s kupcijo z lesom, kterega od tod v doljne kraje po vodi prepeljuje, nazaj nam pa lepe denarce donaša. Zato pa tudi Janez vse spodnje kupčevalce lepo pozdravlja, in ko voda přiteče, se kmalu zopet vidimo.
Od sv. Pavla na Staj. 9. rožnika. — Dolgo smo
čakali, pa hvala Bogu, da smo pričakali, da so vendar našo na široko slovečo predilno in tekavsko fabriko, ki je pred nekimi leti pogorela, zopet staviti začeli, da si bodo ubogi ljudjé vendar enmalo lože zopet kruhek služili. Bog daj srečo!
V	i	à
Iz Zuženberka 10. junija. (Odprto pismo gospodu dr. Janezu Kovaču, vojnemu lekaru srbskémuJ 16. maja t. 1. pišete do načelništva sreza žuženberškega, naj prisili Vaše sorodnike, da Vampotrdijo prijetev 42 cekinov, ktere ste Vi poslali svojima svakoma. Zahvalo za přejete omenjene zlate sem jaz podpisani v imenu Vaših
sorodnikov izrekel v pismu od 12. decembra 1867., kteremu so še Vaše sestre priložile mnogo domačih novic. Čez dobre tri tedne priroma pismo iz Belega grada nazaj, na kterem je zapisano: „Adressât wurde durch die furstl. serbische Post zweimal avisirt, doch ist weder das Abgabsrecepisse, noch irgend ein Auftrag zur Behe-bung dieses Schreibens angelangt, daher es retournirt
wird." Kdo je podpisan, sam Bog vé, samo dve kri-čekrači ste. Ker ste hoteli precej imeti gotovost o poslaném denarju, sem prvo pismo zavil v nov závitek ter Vam še nektere novice naznanil iz Vašega rojstnega kraja. Pa tudi to pismo, oddáno 27. februarja 1868 priroma iz Belega grada nazaj z opombo : „Adressât wurde U. Protokoli durch Absendung des Abgabsrecepisses zweimal (ls/3, zum zweitenmal 2S/4) behufs Behebung des Brief es avisirt; da derselbe weder dasselbe zuruck-sendete, noch einen B evo lima chtig ten wegen Ausfolgung des Schreibens dem Postamte namhaft machte, so wird dasselbe retournirt. K. k. Postamt Belgrad 22. Mai 1868." Podpis : Kricekrače.
Čudno je, da pisma iz Srbije pridejo do nas , od nas v Srbijo pa, dasiravno rekomandirana, spet nazaj
*) Po pošti se je moralo zgubiti. ker nismo přejeli.
Vred.
200
romajo! Naj je to mala glosa o peticiji srbskih kupčev, da hočejo — po nekih dunajskih listih — imeti c. kr. pošto v Belemgradu!	Josip Novak.
Iz Idrije. = 7. dne rožnika so pevci naše čitalnice v tukajšnjem javnem gledišču dve igri: „Pravdo" in „Svitoslav Zajček" izvrstno izpeljali. Vsi igralci so svoje naloge tako lepo resili, da je slehernemu gledalcu srce radosti igralo. Zatoraj vam vrlim mladim narodnjakom izrekamo očitno srčno hvalo za prijetno zabavo, ki ste jo imenovani večer napravili idrijskim mestjanom. Počastil je bil veselico naš visokospoštovani gospod rudarski predstojnik s svojo družino ; bilo je nazoče še mnogo druge gospode in mnogo rodoljubnega ljudstva se je vdeležilo v javnem rudarskem gledišču narodne veselice. — Ker v časopisih do zdaj ni bilo brati, da tudi v ldriji imamo národně veselice in igre, naj povemo, da so tudi v preteklem pustnem času čitalniški udje mnogo prijetnih veselic imeli, pri kterih so se národně igre predstavljale , ki jih je z vso marljivostjo vodil naš neutrudljivi čitalniški tajnik g. St., kteremu s temi vrsticami še posebno zahvalo razodevamo za njegov trud. Omeniti pa tudi moramo pri tej priliki, da godba narodne čitalnice lepo napreduje in se čedalje bolj razvija, tako, da po pravici tudi ona zasluži očitno pohvalo. Čast in hvala tedaj vsem, ki podpirajo domačo stvar! Živili pevci idrij ske čitalnice!
Iz Kranja 13. junija. ^ Glas, ki ga nam je pri-nesel 23. list „Novic", da se bode osnovalo društvo za varstvo národnih pravic v Ljubljani, bil nam je prav iz srca vzet. Treba nam je društva tacega kakor ribi vode. Po osnovnih državnih postavah je sicer vsacemu narodu zagotovljena pravica, da živi po svojem in v svojem jeziku, da na tej naravni poti se brez ovinkov pridobiva za življenje potrebnih vednosti in da se v njegovem jeziku tudi v cesarskih kancelijah ne govori samo ž njim, ampak se mu tudi pisma v jeziku njegovem delajo. Zagotovljene so nam po postavi narodne pravice — al kako se nam dandanes še reže kruh ravnopravnosti, to žalibog! vé vsakdo. In temu nasproti se drzne še, kakor je „Tages-
pošta" kramljala, ljubljanski „konstitutioneller" ali prav za prav „Beamten-Verein" v svoja pmvj Ici staviti to, da
bode odbijal „Uebergriffe" národně!! Ali taki smisli niso prava ironija na temeljne državne postave?! Kdor zmiraj mora beračiti za svoje pravice, temu se pa še
očita, da skače čez ojnice! Poglejte le v naše srednje in druge šole, pa recite: ali je 2 pa 2 = 4? — stopite
zlasti v politične uradnije, pa štej te odpise njihove v slovenskem jeziku. Deželni zbori na slovenski zemlji bodo imeli gradiva na kupe o narodovih zadevah. Treba pa je društva, ktero zmirom na straži stoji v brambo národnih pravic, —zato radostni pozdravljamo društvo za varstvo národnih pravic, ktero si stavlja ta namen, da v ustavnih mejah skrbi za spolnovanje ustave. Gotovo bode iz vseh krajev naše domovine, ktera že dobro vé, kaj jej po postavi gré, se obilo oglasilo udov tej družbi, v kteri nikogar ne smemo pogrešati, kdor ima ljubezen in srce za narod naš. Dandanes ni več čas, da le v srcu nosimo rodoljubje, kazati ga je treba pred svetom ; saj je stvar pravič na in postavna. Tudi malo plačilce ne bode nikogar oviralo, ker se nadjamo, da celoletni donesek novemu društvu bode komaj znašal par goldinarjev.
Iz Dolenskega. — Bralo se je o roparski dr-hali Bosnjakov, da se potika med Novomestom in Trebnim. Ta glas pa je počil zarad tega, ker so v resnici neki domači capini mislili ponoči okrasti v ajdov-skih vinogradih bivajočega vinogradnika, kterega so le zeló ranili, a ne okradli. Bili so oboroženi ti rako-načarji; eden je střelil na ženo, ki je klicala pomoči,
pa je ni zadel. To je ljudi v tej okolici zeló oplašilo,
dasiravno čujemo pogostoma od tatvine, in to po pravici, kajti komaj da se zjutraj hišne duri odpró, ti pride že neznan mavhar „dobro jutro" vošit, toda ne po stari navadi, da spodobno prosi ali celó moli, ampak dere se, zmirja in žuga, če mu brzo po volji darů ne daš. Take drhali se nahaja nenavadno obilo ne le po vaséh pri cestah, temuc tudi po stranskih vaséh mavhari in ljudi plaši. Njih predrzno obnašanje opirajo na to, da, če kterega tudi gosposka v pest dobi, mu je to še po volji, češ, da se jim po ječah kaj dobro streže, palica in železje se njih telesa zdaj ne sme dotikati. Je li to že sad današnjega „liberalizma"?
Iz Ljubljane. Glas, ki nam je došel iz Dunaja, da dobimo iz Trbiža železnico v Ljubljano, s srčnim veseljem smo sprejeli ne le samo v Ljubljani, temuč iz več okrajin gorenskih slišali smo radostné glasove; Loka je celó svoje mestice razsvetlila. Bili smo sicer gotovega prepričanja, da to železnico, na ktero je predsednik kmetijske naše družbe gosp. Fid. Trpinec prvi mislil in ktere misli se je v zbornici kupčijski njen predsednik gosp. V. C. Župan tako čvrsto poprijel, da je ni več iz glave izpustil, mora kranjska dežela dobiti v nekoliko letih, ker je deželi in Avstriji potrebna; al da jo (ker se za trdno nadjamo, da zbornici poslanski pritrdi tudi zbornica gosposka) dobimo tako kmalu, da se v kakih 2 letih že utegnemo voziti po njej , to je najveća zasluga iskrenega našega domoljuba gospoda dr. Tomana. Kdor vé, koliko priprav potřebuje taka stvar, koliko delà in truda, koliko potov ne le, da se razjasni stvar vsacemu, komur gré beseda o tej zadevi, ampak da se odstranijo tudi o vere, ki jih delajo nasprotniki (in pri tej naši železnici ste hodile vmes železnici čez Pontebo in Predel), ta bo pripoznal, da je dognal Toman to, kar se nam je dandanes nemogoče zdelo. Slava taki neutrudljivi eneržiji! Spol-nuje se tedaj le dolžnost hvaležnosti, ako gosp. doktor prejema od mnozih strani zahvalnice za domoljubno svoje prizadevanje, s kterim je rešenih 15 prošinj, ktere so došle zbornici poslancev o tej zadevi. Drugi
pot več o tej zadevi.
— (Matičin odsek za izdavanje knjig) je sprejel J. Veselov rokopis „Olikani Slovenec" ter določil, da se ga natisne 2000 iztisov. — O gosp. Erjavčevem nasvetu „naj Matica izdá znanstveno terminologijo", ne more odsek nič skleniti, ker gosp. nasvetovalec ni nakazal pota in načina, po kterem naj se sestavi ta terminologija. — Gosp. Vodopivčev rokopis „Slovenski zidar" se
je dal g. Fr. Tomšiču v pretres. — Vabilu „českega muzea" na jubilej no njegovo slavnost je odsek odgovoril z adreso, ktero je podpisalo 14 v Ljubljani nazo-čih matičinih odbornikov. Ta adresa se od besede do besede glasi tako-le:
„Kar bivamo Slovani česko-slovenski v sedanjih pokrajinah, biva i bratovska vzájemnost med Cehi i Slovenci po Kranj skej, Koroškej i Stajarskej. Otec slavistike, veledostojni Josef Dobrovský Vaš — jest i naš. Budil i vodil je Val. Vodnika, otca mlađega slovstva slovenskega, Kopitarja, Metelka, Jarnika i druge pisa-telje naše. Kedar je vspeval naš Jan Vesel Koseski prvo svojo pesem „Potažva", rodil vse je literarni Vaš spolek Muzeum, kteri je v svojem Časopisu, oziraje se vedno na brate jugoslovanske, vrlo budil i pospeševal tudi književnost slovensko. Svedoki temu so slavni Ce-lakovský i Cop — Prešern, Hanka i Metelko, Safařik i Miklosich, Křižek i drugi. Petletna posestrima „Matica slovenska v Ljubljani" čestita tedaj , i vsled pri-jaznega povabila odborovega dne 28. maja, slavnému spolku „Museu královstvi Českého" v Pragi k petdeset-
201
letni slavnosti, radostno vsklikovaje: Slava! Na zdravje! Honig und dem Professor Marn." Hônig in Marn, Marn
Pan Bog živí literarno vzájemnost česko-slovensko!"
in
Honig
naj obraćamo kakor koli te imeni, nikakor
C. k. deželna vlada je 1. maja razglasila to-le: ne moremo uganiti soglasja v tej zastavici. Toda, kar
kr. ministerstvo bogoČastja in nauka je, potem ko
l\>I » ULllLilOlVyl OVY V UV/^OVttOt J C4 AU 11«UUU< J V j JJVbUUi \J J6 UMíUV^O OU OCVI.JLUVS y UbV^liU J UWA & MiVl AÍU V/VllVt - J. Vil"
se je posvetovalo s praktičnimi izvedenci in šolniki, dilo se nam je tudi to, kar je „Slov. Narod" omenil,
danes se skrito, utegne jutri biti že očito.
Potr-
sklenilo s razpisom od 16. u. m. št. 2425 popolnoma da je gimnazijsko ravnateljstvo slovenski mladini po odpraviti delitve šolskih daril (premij) na vseh javnih slovenskih učiteljih odsvetovalo branje slovenskih
in privatnih ljudskih šolah. Ta visoki ukaz se tedaj	časnik O Vj - CM VAC* KJ 1 OV; UUV ^V/ UV/LUOIV1U UUlbV^lJlU
razglaša s tem pristavkom, da se vsem dotičnim šol-	odsvetovalo branje nemških časnikov, tega nismo še iz-
skim organom dolžnost naloži, ta ukaz spolnovati, pri	vedeli dozdaj. Pri tej priliki so neki déli vse sloven-
tem pa vendar visoko ministerstvo upanje stavi na to,	ske časnike na kritično reščeto in , Slov. Nar." bi rad
a da bi se bilo po nemških učiteljih
da občine, šolski prijatelji in dobrotniki
)
ki
so
dozdaj
izvedel, kaj se je reklo o njem
kot najmlajšem
darovali za pripravo šolskih premij, tudi za naprej ne „wuhlerji" za narodne pravice. „Novice" pa niso nič bodo odtegnili šolam svoje roke ter dovolili, da se taki radovedne zarad tega, ker so si v svesti, da pri tej pripomočki obrnejo v kako drugo koristno rabo
9
nam-
kritiki niso dobile nič boljega „klasa" kakor onega,
rec
da se posebno napravijo ali pomnožijo bukvarnice ki ga jim je
iUVj J ua O^ ^UOU k-J JLL L1CM p 1 CM V IJ KJ CMIL JiJ KJ LL1 JU \J £J AJ \J KJ 14 CV Y Ci i. JJL ivU
za mladost, da se delijo med uboge učence bukve, pi-
naši
bralci se še spominjajo „Schmier-
blatta'
c
savne potrebščine, čevlj i, obleka itd. v prid prave omike riam neki gimnazijsk učitelj ;
pred par leti dal ad majorem germaniae glo-
tudi „Solski Tovarš"
Je
za mladost."
V
se
70. rojstvenemu dnevu
unidan skupil to svoje. Mi sicer ne poznamo šol-dne t. m. slavnega skih postav na tanko in morebiti se motimo, ako mi-
Fr. Palackega
čestitala so po telegramih vsa naša slimo, da tudi šolska mladež sme brati časnike.
že
To
25. let beró „Novice* ,
pa
v
narodna društva in še posebej dr. J. Bleiweis in dr. E.	vemo za gotovo, da dijaki
Costa.	kterih je celó že pred 48. letom prišla marsikaka di-
Sl. čitalnica ljutomerska je po svojem taj-	jaška pesmica na god kakemu ljubljenemu profesorju
niku gospodu dr. V. Zarniku blagovolila poslati naši	(Krsniku, Martinaku, Novaku itd.) na svitlo. Sploh je
čitalnici dve lepi fotografiji, ktere predstavljajo grupo
I ■ t mff^M Uf
zvesto vodilo vsem slovenskim časnikom: „za vero,
ce-
(C
slovenskih naših bratov na Ogerskem. Vzeti so obrazi sarja in dom"; ta trójica pa nima nikakoršnega strupa rav iz sredine ogerskih Slovencev, to je, iz fare v sebi, kakor ga ima marsikaka nemška „Zeitung. elotinec imenovane, v Zaladski županiji. Izdelal je Odraščena šolska mladina po vsem svetu bere dandanes
fotografiji ogerski fotograf Fr. To mory. Čitalnica časnike, in mladež je nada tudi domovini
naši
naša, jatvu uvaic^iučt scatnu isvuji v ujuiuuiciu u<x mm meti IJ i v VJ uv>i ouiotvui	tega mui ivarw oiu-
ta dar, odločila je zanimivima slikama častno mesto v vensk časnik bere, namesti da gré v nemško gledišče
jako hvaležna sestrici svoji v Ljutomeru za mili marljivo uči šolskih
reči
ako se
pa poleg tega tudi kak slo-
bralnici svoji
Sloveči
naš
gledat y y lyiu 1UVUUUV y yyM^KKJ OVUV/UV JLXVJAViUU AUUi JLU UM
umetnik pevstva gosp. Fr. Grbec, če s a neki se more dandanes ob času toliko hvalisanega
Die
U
onehe", „Die sehone Helena" itd. In na
dozdaj učitelj v Trnovém pri notranjski Bistrici
se je
liberalizma" opirati odsvetovanje časniškega berila odra-
svoji službi odpovedal. Kakor slišimo, je dobil od več ščeni mladini, ako se 14 letnem u dečku po medvér-gledišč ponudeb za operista
Potovalo nas je 12 prijateljev 7. dne t. m.
ski postavi celó pravica dovoljuje
da
sme vero pře-
ni eni ti ! !
Vse to premišljevaje smo se naposled
tako nam piše znanec — iz Ljubljane na Smarno goro spomnili starodavnih pravil: „Quidquid agis, prudenter veselega srca in brez strahu, ki ga Slovencem nasprotni agas, et respice finem",
plus pressa, altius surgit* ' itd.
pisači delajo po časnikih. Pod goro nas prijazno sprejme
množica kmetiškega ljudstva sè živio-klici, in med tem celó možnarji pokajo. Začudivši se temu nepričakovánému sprejemu, izvemo, da so nam s tem hoteli poka-
No vičar iz domaćih in ptujih dožcl.
Iz Dunaja. Iz zbornice poslancev imamo o sklepih sati, da niso sovražni svojim sorodnjakom mestnim. Le finančnih zadev še omeniti, da je bil sprejet predlog,
prenaglo smo se morali pošlo viti od domoljubne mno- p0 kterem naj se ves sedanji državni dolg*) zenači
žice
?
kteri tu izrekam srčno zahvalo
sprejem v imenu svojem in svojih prijateljev.
za pre prijazni tako, da bodo
razun
vrst obligacij
y
(Društvo Sokola) napravi
9
ako bode vreme
med
loterijska posojila — samo ena sorta obligacij
njimi
so
f
z ena-
cimi obresti po 5 od 100. Sprejeta je bila dalje po-
ugodno, 28. dne t. m.Jzlet na deželo in sicer ,čez Je- stava, da se smejo prodati nektere državne last-
in da sme vlada na pósodo vzeti 25 mili-
zico
Game lj ne, Smartno, Tacen v St. Vid
poleg Ljubljane.
nine,
(Dramatično društvo) ima izredni občni zbor v
*
Po
„Wiener Zeitg." je
znašal avstrij ski državni
nedeljo 21. junija ob pol 11. uri zjutraj v čitalnicini dolg, na 5 odstotkini kapital prerajtan, konec 1867. leta
dvorani. Vrsta razgovorov bode : 1. Sporočilo začasnega 3.009,804.134 gold., in sicer stařeji založeni dolg (fun-
odbora
1 *v V •
disci ;
5
nasvet odborov o predstavah v javnem gle- dirte Schuld) 9,701.621 goldinaijev, novejši založeni dolg
nasveti posamesnih družabnikov ;
volitev 2.674,889.170 gold., nezaloženi dolg (schwebende Schuld) pa
novega pomnoženega odbora, prvosednika in blagajnika. 425,213.443 gold. Razun tega dolgá je še dolgá 808,034 gld.,
Sejm ljubljanski se začne drug teden
po
na še neplačanih dobitkih loterijnih posojil, 12,953.728 gold.
sv. Petru in Pavlu, to je, v pondeljek 6. dne prihod- na odškodnih dohodkih in plačila bavarski vladi z 1,750.000
oj ega
meseca.
gold.
Dolg za zemljiščino odvezo je konec preteklega leta
Brez konca in kraja se sesedávajo gospodje znesel 519,459.760 gold. Obresti (činža) za ves državni
profesorji na gimnaziji naši, kakor Da obravnajo v svojih sej ah važne
pise
7)
reči
Slov. Narod", dolg se plačuje vsako leto 127 milijonov in 718.147 gold.,
>
ni dvombe
>
a
obresti za dolg zemlj išcine odveze pa 25 milijonov in
893.970 gold. Od 1866. leta se je državnega dolgá več
kakove pa, tudi mi nismo mogli izvedeti za gotovo,
to smo slišali, da iz ene teh séj sta jo celó pobegnila narastlo za 105 milijonov in 810.029 gold.; dolg zemljišcine
Je
obá kateheta gospoda dr. Gogala in Marn; morala toraj seja jako jako viharna biti. Izključili so učenca kakor
odveze se je zmanjšal za 4 milijone in 96.665 gold.
**
i (
Državno posestvo našega cesarstva znaša 1 mi-
čujemo , nadepolnega , in neka poredna „fama" lijon in 700.000 oralov gozda, 100.000 oralov planin in
raznaša pravlico, da je padel „als Opfer dem Professor pašnikov, 30.000 oralov njiv, senožet in vrtov
i
tedaj
202
jonov gold, pa jih povrniti s tem, kar skupi iz proda- ustanovlj
k
muzeum
nih državnih lastnin.
tej seji, ko je
šio za to, kako
in čestital je
slovan
ski svet temu slovesnemu dnevu. Ko se je ta dan
bi se državni blagajnici pridobilo to, kar jej bode pri- praznoval bolj tiho, se je 70. rojstni dan visokoučenega
in prvega buditelja slovanské zavesti na
manjkalo konec tega leta, se je med drugim tudi dr.	zgodo v
Toman ustavljal povišanju zemljiščinih in hišnih dav-	Českem kov (glej : govor njegov na 196. strani) in ministerstvo je dobilo sporočilo, naj
77
očeta českega
tc
dr
Fr. Pa lack eg
ob
kmalu naznani, kako misli, da
bi se dobilo, kolikor primanjkuje državni blagaj-• • è
nici.
hajal tako svečano, da tako se ni častil še noben prosti
mestj
O • • •
kijaj
baklada, slovesnost v gled
poklon
J	J J	oiv v \jouwoi y ^îguiouu^ ^uaivu
od vseh strani, telegramov na stotine, ustanovitev šti Ministerstvo je zbornici poslancev že izročilo te pendije z 10.000 gold, pod njegovim imenom in še več
predloge, v kterih žalibog! nahajamo povišanje přiklad druzega je bilo znamenje, kako ves narod ljubi in spo
pri zemljiščinem davku za eno dvanajstinko, pri hišnem
s tuj
razrednem davku za eno četrtinko in pri pridobnini in naroda
svojega prvaka, ki spisuje zgodovinsk
dohodnini za 3 petinke.
Vsi
davki bi donesli od
knjige
Hrvaško
milj. gold, za letošnje leto.
tolike cene, da jih spoštuje ves svet Ogerska in Hrvaška ste na tem,
da
seji 10. dné t. sklenete pogodbo med seboj , ktera določuj
razmero
do
m. je prišla za kranjsko deželo važna stvar v raz- trojedne kralj pravo: železnica namreč iz Trbiža v Ljubljano. hrvaški deželni zbor zdaj čudovito sestavljen, je go
do ogerske krone. Kakor je
Dotični odbor je nasvetoval, naj vlada tistemu, napravo te železnice prevzame, porok bode za to
kdor da
7
tovo, da pritrdi tej pogodbi, po kteri bode trojed
y
kra
životvarila, dokler se ne pres troj i v ogerske žu
od stroškov, ki so za zidanje cenjeni na 16 milijo- panije. Reke ne spusti Magjar iz rok
nov in 320.000 goldinarjev za 13%0
milj
7
dobiva vsako
7
m
Istra
m
leto gotovih 5 od 100 obresti (činža). Dr. Klun je gjarskemu brodovj
Dalmacija, sestre našemu pomorstvu, bote služile ma
zagovarjal ta predlog, pa jo nazadnje zavil na neko mednarodno" stran
77
za ktero nimamo srca, dokler se
gani
bode
ibljejo v sladkih
Tako se mnogi Magjar-Orzsa
jah
Drugi pa si mislij
ne
narod naš ne postavi na to mesto, ker mu gre,
da se
vse to hiša iz kvart, ktero podere prvi piš?
mu sili vsaka druga omika
7
Srbija. Iz Belega grada. Kakor strela
jas
ta na naravni poti ne. nega neba je udaril umor kneza Mihajla na narod
Njemu nasproti je državni kancelar Beust, tudi zago- srbski, pa stresel tudi ves svet, in to po vsej pravici.
varjaje to železnico, odlocno priznaval Slovence^ kot sa- kajti ako zdaj s predrzno roko kdo vrže le iskrico v mostojin faktor, s kterim je treba računiti. Štajarski ta položaj, silen plamen turških homatij je gotov.
da
poslanec Lohninger ni bil sicer nasproti pomoči dovoli tej železnici, pa govoril je tako bilo očitno, da mu naša železnica ni po godu iz ljubezni do nas! Dr. Toman pa je njegovo besedo-
kaj da je samo
Izprva se je mislilo, da je kako krivo grozovitega hudodelstva
b zdaj
o maščevanje vladni list in
77
Vidovdan" kar naravnost pravita, da 1858. leta iz de
žele
pregnani
k
Aleksander Karažjoržjević je duša
vanje djal na cedilo oštre kritike. Drugi pot prinesemo zakletve, kteri je padel knez Mihajlo. Dozdaj je še vse
več iz te razprave, po kteri je z vsemi glasovi zoper obveljal gori omenjeni predlog.
mirno
Skup
Cesko. iz Prage. Glavno naše mesto je doživelo kneza Mil
novega kneza. Kakor se
si bode po deželni postavi volil
«.«ixwi O« zdaj rwc*^ , Kjyjyj.^ r vuu
13 let starega sina Marije Obreno
kaže
bode
izvolila
zopet dni, ki so se
j	vimtuu uuiuv UJWWÏV jv UW4Í1 i viw	lu X X Cm U Cm , X.KJ X
zlatimi pismenkami zapisani v zgo- vičke , kterega je že
do vino slovansko. Obhajala se je 501etnica
7
kar
knez
ker ni imel last
Je
nega sina, odločil si za naslednika svojega
skupaj 1 milijon in 830.000 oralov svetá. Vsakoletni dohodki vseh državnih posestev znašajo zdaj 1 milijon in 500.000 gld.,
in sicer gozdi 1 milijon in 200.000 gold., 200.000 do
300.000 gold, pa državne grajščine
Kursi na Dunaji 16. junija
5% metaliki 57 fl. 60 kr. Narodno posojilo 63 fl. 45 kr.
Ažijo srebra 113 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 54 kr.
Vabilo
naročilu
na
53
Novice
»
za drugo polovico tega leta

v
Častite naročnike
i
ki
so naročeni
do konca tega meseca, in pa nove naročnike pro
i
simo
velj aj o
naj se oglasijo kmalu, da brž prve liste prihodnjega meseca poredoma dobivajo. „Novice"
za pol leta po pošti
za
v tiskarnici
gold
20 kr
80
7
za četrt leta
gold
" " v	A n ou w	za « w — «	w
za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača 18 kr., za prenarejanje napisa med letom 10 kr
15 kr
90

postnme prosta
Naročnina naj se založ niku (J. Blazniku na bregu hiš. št. 190) pošilja franko
5
to je,
Kdor ima ,,Noviceu, dobiva temeljitega poduka v gospodarskih in mnogovrstnih druzih rečéh, brez kterega človek dandanes biti ne more, — zraven tega pa tudi vse izvé, kar se pri nas domá na Slovenskem in sicer po svetu imenitnega godi. Vse to ostane tudi vprihodnje
zvesto vodilo národnemu našemu listu
Casi
dan važnejši; zato nam je berila in po njem razjasnila treba
v kterih živimo, so zeló važni in prihajajo vsaki
Kar
da
ne
pogrešek
teden, je zrelo in dobro pretehtano. In poleg tega jim je cena zeló nizka
xxiAixxx JV MVJ.XAUI lil J^/V JLJLJV/JLU JL COZiJ Cl O U 1 1 Cli U^Ma« XYCII JG	VYlVaJLU V UV^-LUL nw
hajajo vsaki dan, jim je od druge straní na korist, da to, kar prinesejo vsaki
Novicam" o tem na
Odgovorni vrednik: Janez Murnik
Natiskar in založnik
Jožef Blaznik v Ljublj