PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž °ad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v. tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni tSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 0 - ~V O- > O ~ O ► ro — o- O -n rn 53 G 53 m s -z. G 3> 5\ Z t_ •—i Z n 3> i M Ul Ul -L 3> 3> Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 220 (11.636) Trst, torek, 20. septembra 1bo~ Odkritje spomenikov na Colu in na Peči v znamenju potrditve načel bratstva NOB V nedeljo so demokratični Slovenci y zamejstvu, ki jih navdihujejo ideali *n načela narodnoosvobodilne borbe j®r neminljiva hvaležnost očetom in bratom, ki so poklonili svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost svojega roda in vseh ljudi, odkrili še dva spo- menika borcem in žrtvam NOB. V velikem številu so se zbrali na Colu v re-pentabrski občini na Tržaškem in na Peči v sovodenjski občini na Goriškem (poročili na 4. in 8. strani). Z njimi so se okrog naravnega kamnitega spomenika, simbola kraške trdoži- vosti in neuklonjivosti, na Colu in pa okrog simbola človeške svetovne solidarnosti na Peči, zbrali zastopniki o-blasti in borčevskih ter družbenopolitičnih organizacij z obeh strani meje, demokratični Slovenci in Italijani, ki so s svojo prisotnostjo ne le počastili spomin padlih, a so tudi potrdili enotnost, ki se je ustvarila v NOB in odločnost nadaljevati boj za pravičnejšo družbo in za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, ki je še potreben po 40 letih od padca fašizma. Sklep dnevov kmetijstva Tretji Kmetijski dnevi so doživeli vrhunec v nedeljo popoldne, ko se je v kulturnem središču France Prešeren v Boljuncu zbralo okrog sedem tisoč ljudi. Ob trenutku, ko je v velikem šotoru steklo nagrajevanje za govejo živino in najlepše šparone, ni bilo najti prostega mesta. Osrednji trenutek je bilo slovesno nagrajevanje živinorejcev in kmetovalcev. Slavljence, goste in občinstvo je najprej pozdravil župan občine Dolina Edvin Švab, uradni govor pa je imel odbornik za kmetijstvo in predsednik pripravljalnega odbora Kmetijskih dnevov Boris Mihalič, ki je poudaril pokrajinski značaj mani festacije in izrazil željo, da bi uživala večjo podporo s strani javnih uprav. Nekoliko dlje se je Mihalič ustavil ob misli, kako pravzaprav danes pojmujemo kmeta. V zavesti imamo namreč dve podobi kmeta, takega, ki je zaprt doma in nadaljuje po starem kopitu stoletno kmečko tradicijo pri nas. «Manj pa pomislimo, je dejal Mihalič, na današnjega modernega kmetijskega proizvajalca, ki poleg svoje majhne, toda sodobne in urejene kmetije, sledi družbenim dogajanjem, posebno na svojem področju. Pomisliti moramo, da se je stanje v Italiji v zadnjih letih spremenilo in da se zaradi brezposelnosti velika večina vrača ponovno v kmetijsko stroko in da se ti ljudje poslužujejo prav zadružnih oblik dela, ker v te oblike verjamejo in ker jih sili potreba.» NADALJEVANJE NA 5. STRANI v NEDELJO V BILČOVSU 35. obletnica ^Našega tednika» na Koroškem Z včerajšnjim silovitim bombardiranjem pri Suk-el-Garbu Ameriško šesto brodovje aktivno pomaga Džemajelu v libanonski državljanski vojni BILeOVS na KOROŠKEM - V nedeljo so koroški Slovenci svečano Proslavili 35. obletnico «Našega tedni-^a», glasila katoliško usmerjenega Narodnega sveta koroških Slovencev. Predsednik sveta dr. Matevž Grilc ie pred tisočglavo množico, ki se ie zbrala v šotoru pri gostilni Ko-Ten, poudaril tesno povezavo uredništva lista s podeželskim ljudstvom *n njegovo izredno pomembno vlo-9? za koroške Slovence. «Kar si ustva-rirno sami, nam ne more nihče odvze-N,» je nadalje ugotovil predsednik Grilc. «Zavedamo se, da smo del slo venskega naroda in zato zaupamo v Pomoč slovenskega in jugoslovanskih Porodov.* Ostro je obsodil raznarodovalno politiko avstrijskih oblasti. Tu di manjšina je za politiko «malih korakov», toda ti koraki morajo biti operjeni naprej, ne pa da težijo k nazadovanju. Prav zadnji primer imenovanja neustreznega šolskega nad-zornika in poskusi izoliranja sloven-ske šole pa dokazujejo, da se za B. S. nadaljevanje na 2. strani BEJRUT — Bojne ladje ameriškega šestega brodovja so včeraj s si lovitim bombardiranjem zaustavile pri Suk - el - Garbu napredovanje Džum-blatovih druzov. Za razliko od vojaških posegov v prejšnjih dneh, ko so A meričani jemali za pretvezo napade na kontingente mirovnih sil, so tokrat prvič neposredno vojaško posegli v spopad na strani Džemajelove redne vojske. Eno zadnjih oporišč vladnih sil v Šufu Suk - el - Garb je bil že od pred sinočnjim pod silovitim topniškim ognjem druzov. Ko pa sta proti mestecu krenili dve koloni tankov «T 54» in je bil poseg treh libanonskih lovskih bombnikov neuspešen, so se pred Bejrutom oglasili topovi ameriškega brodovja. Težki zaporni ogenj je preprečil napredovanje tankov, vladnim četam pa omogočil predah in reorganiza- mmmnmmM ...... ........ mJm H ■ Ena od ladij ameriškega šestega brodovja, ki je včeraj obstreljevala položaje druzov v Šufu (Telefoto AP) cijo. V dosedanje spopade pa niso kot kaže vpleteni samo druži temveč tudi palestinske prosirske enote Abu Muse in Ahmeda Džibrila. Falanga pa se omejuje le na obrambo obkoljenega mesteca Deir - el Kamar in ne posega v spopade. Desničarji se bržkone pripravljajo na obrambo morebitne severne fronte in na končno bitko za Bejrut. Medtem pa se saudski princ Bandar v Damasku trudi, da bi dosegel prekinitev ognja. Njegov optimizem je po mnenju opazovalcev povsem neo-snovan. Sirija je namreč dobesedno o-gorčena. Po grožnji, da bi odgovorila na vsak napad proti njenim silam v Libanonu, je v nedeljo ameriško brodovje obstreljevalo tudi sirske položaje. Nič čudnega torej, da je včeraj Sovjetska zveza prvič uradno obsodila ameriško vojaško vpletenost v Libanonu, saj so Američani tolkli položaje njenih zaveznikov - Sircev. Moskva pa v svoji obsodbi ne navaja morebitnih protiukrepov, če bi prišlo do neposrednega sirsko - ameriškega spopada. Craxijev odgovor Reaganu o evroizstrelkih RIM — Včeraj se je pod predsedstvom Craxija sestal ožji vladni «kabinetni svetu, ki je razpravljal o mednarodni politiki (Libanon, Crarijeva potovanja v tujino), proračunu, pravosodju in današnjem srečanju predsednika vlade s sindikati. Sinoči so objavili tudi vsebino Craxijevega odgovora Reaganovemu pismu, v katerem predsednik vlade potrjuje znana italijanska stališča v zvezi z «evroizstrelki», ocenjuje kot nezadostne zadnje predloge Andropova in izraža mnenje, da bi morale ZDA dokazati dobro voljo z novimi predlogi na ženevskih pogajanjih. Slovenski župan ob besedo Zastava «Mittelevrope», ki jo v naših krajih večkrat dvignejo nad različne strehe, vzbuja v nas Slovencih sum in večkrat tudi odpor. Imamo za to zgodovinske razloge, cesar ni bil pač tisti dobri stari oče, kot se včasih prikazuje na fotografijah. Naše Janeze je ljubil predvsem, če že ne samo, na tej ali oni krvavi fronti . Pa tudi današnje izkušnje nam pravijo, da v Trstu in Gorici dvigne gospoda zastavo «Mittelevrope», da bi dala mestoma častitljiv obraz a brez nadležnih slovenskih muh. Dokaz za to so tudi «Devinski dnevi*, ki so se včeraj pričeli v Devinskem gradu. Že na začetku srečanj je zadišalo, čeprav so bila potem nekatera predavanja tudi blesteča. Nadvse skrbno izbrane in odbrane poslušalce so pozdravili princ Torre e Tasso, evropski poslanec Straussove stranke Otto Habsburg in predsednik deželne vlade Camelli (po priimku plebejec, a na oblasti . .) Ko je devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk želel kot prvi občan kraja, kjer se dnevi odvijajo, prinesti dvojezični pozdrav, mu tega organizatorji niso dovolili. Konec koncev, kaj naj bi Slovenec in plebejec počenjal med plemiči in visoko gospodo! Naj zapišemo, da je deželna vlada krepko finansirala srečanje in s tem prevzela gotovo odgovornost. Konec koncev tudi za to, da je moral zakoniti predstavnik ljudstva in države v gradu molčati prav tako kot naši pradedje pred cesarskim uradnikom. A. M. 450-letnica prihoda prvih Hrvatov na Gradiščansko DUNAJ — Gradiščanski Hrvatje so v nedeljo svečano proslavili 450-letnico prihoda prvih Hrvatov v to avstrijsko deželo. Osrednje proslave v Željeznu so se udeležili vidni predstavniki avstrijskega političnega in kulturnega življenja, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Milorad Pešič in predstavniki SR Hrvaške. Avstrijski minister za kulturo Silk je v svojem govoru obljubil, da bo zvezna vlada podprla «upravičene zahteve* gradiščanskih Hrvatov, da ohranijo svoje značilnosti in kulturo. Predsednik hrvaškega kulturnega društva MiiHer pa je pozval gradiščanske Hrvate, «naj spoštujejo tuje, a da istočasno očuvajo svoje*, obenem je poudaril, da je treba v bodoče še bolj skrbeti za jezik. Predsednik odbora za odnose s tujino pri hrvaški vladi Marijan Cuculič je izrazil željo, da bo Avstrija izpolnila svoje obveze do hrvaške manjšine. Na bogatem kulturnem sporedu so poleg gradiščanskih društev sodelovali umetniki iz Zagreba in hrvaški ansambel iz Petrovega Sela na Madžarskem. OB STARTU NOGOMETNIH AMATERSKIH LIG Po starih tirnicah «Nogometna mrzlica» je zajela vso našo deželo. Udi-nese se je z nakupom slavnega brazilskega asa Žica prerinil v samo elito italijanskega nogometa. Triestina se je po 18 letih vrnila med drugoligaše in tudi na «Grezarju» je, kljub nedeljskemu porazu v Monzi, pričakovati velik obisk navijačev. Zanimanje za nogomet v naši deželi je torej na višku. V soboto in nedeljo pa sta se začeli tudi prvenstvi v prvi in drugi nogometni amaterski ligi, v katerih nastopajo štiri naše ekipe: Vesna (1. AL), Primorje, Kras in Zarja (2. AL). Naše štiri enajsterice so svoje prvenstvene obveznosti zadovoljivo pričele. Osvojile so štiri neodločene izide. Torej v prvem kolu niso zabeležile niti enega poraza. Pa vendarle okoli večine naših ekip ni nekdanjega navdušenja. Pravijo naši nogometni navijači, da naš nogomet že vrsto let «životari», da v naših ekipah je vse manj slovenskih nogometašev, da kakovost igre upada.. . Nekateri spet menijo, da bi navdušenje za nogomet porastlo, ko bi združili naše sile in bi z močno ekipo dostojno zastopali naš nogomet. Trenutno pa naš nogomet gre naprej po starih tirnicah. • «Naš tednik» NADALJEVANJE S 1. STRANI koroške Slovence položaj slabša. V zaključku je predsednik Narodnega sveta podčrtal izreden pomen skupnega nastopa vseh Slovencev na Koroškem, kar je tudi na uspeli prireditvi prišlo jasno do izraza v pozdravnem nagovoru Franca Kukovca, predstavnika Zveze slovenskih organizacij. Na svečanosti so bili prisotni številni vidni predstavniki, med njimi tudi podpredsednica SZDL Slovenije tov. Tilka Blaha, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDL Slovenije dr. Danilo Turk, nekdanji deželni glavar Hans Sima in drugi. Na svečanosti je bilo živahno, saj so nastopili številni pevski zbori, folklorne in druge skupine, tako da je pristna koroška ljudska veselica ob zvokih veselih in poskočnih pesmi trajala pozno v noč. B. S. Zamrznjene cene 80 vrst blaga RIM — Na včerajšnjem sestanku ministra za industrijo Renata Altissima s predstavniki velike distribucije so se sporazumeli, da bodo vse do 30. januarja 1984 cene 80 vrst izdelkov široke porabe, ki jih je moč najti v velikih trgovinah in prodajnih središčih, o-stale nespremenjene. K sporazumu so pristopile velike trgovine, kot na primer Standa, Rina-scente, Postal Market, državno združenje Delavskih zadrug in druge, ki pokrivajo italijanski trg s kar 25 do 30 odstotki. Omejitev se nanaša tako na cene oblačil, kot prehrambenih izdelkov: prve naj bi ostale na sedanji ravni, medtem ko so za cene živil določili zgornje meje, preko katere ne bodo smele poskočiti. Za primer naj navedemo, da surovo maslo ne bo smelo prekoračiti cene 5.580 hr za kilogram, šest jajc pa ne bo smelo stati več kot 1050 hr. Seveda gre le za eno znamko proizvoda v vrsti najrazličnejših tipov, prodajalci pa so se hkrati obvezah, da proizvodov z nadzorovanimi cenami na njihovih policah ne bo zmanjkalo. Za družbo ICMESA Seveso le splet nesrečnih okoliščin MONZA — Na procesu zaradi uhajanja dioksina v Sevesu je včeraj spregovoril zagovornik družbe ICMESA Antonio Mucciarelh, ki je skušal predvsem dokazati, kako so trditve javnega tožilca in odvetnikov zasebnih strank o trajnih posledicah zastrupitve z dioksinom neosnovane. Po njegovih besedah so laboratorijski poskusi dokazali, da dioksin ne povzroča rakastih obolenj. Ob tem je odvetnik navedel, da ni posebna komi sija ministrstva za zdravstvo zabeležila porastka primerov rakastih obe-lenj na območju Sevesa, Mede, Desia in Česana Maderna. Mucciarelh je tudi skušal prikazati nesrečo kot rezultat nepredvidljivih okoliščin, za katere ni bil nihče kriv. Jutri odločitev o Toniju Negriju RIM — Ko manjka le dobrih štiriindvajset ur do glasovanja v poslanski zbornici, na katerem bodo odločali o usodi poslanca Tonija Negri-ja, upada zanimanje med poslanci, zbornica pa nima enotnega načrta, kako bi izpeljala to kočljivo zadevo, da bi bil volk sit in koza cela. Berlinguer za umik iz Libanona De Mita pa o krajevnih upravah RIM — V nedeljo sta tajnika največjih italijanskih strank, KPI in KD, sklenila množična festival «Unita» in «praznik prijateljstva* s pomembni ma govoroma, za katere je vladalo vehko pričakovanje. Enrico Berlin-guer je v Reggio Emilii pred ogromno množico potrdil odločni «ne» komunistov Craxijevi vladi, češ da jo označuje «prozorno pomanjkanje vsakega pozitivnega načrta*, hkrati pa ponudil določeno odprtost, če bodo socialisti ohranili na periferiji pri življenju levičarske krajevne uprave. Napadel je tudi KD, ki «ne kaže, da bi se znala izmotavati iz hudega volilnega poraza*. Sklepni govor tajnika KPI pa je bil v glavnem posvečen mednarod nim političnim vprašanjem. Obrambnemu ministru Spadoliniju je našlo vil trd opomin, naj takoj umakne i-talijanski kontingent iz Libanona, češ da spričo zaostritve krize ni druge izbire, «če ne bodo razširili večna-rodne mirovne sile na druge nevtralne države in pod okriljem OZN». Berlinguer je sicer tudi spregovoril o značaju in vlogi KPI, o njenih «globokih in širokih koreninah* in «neuničljivosti vezi z delavskim razredom, vsemi delovnimi ljudmi in proletarci*. Toda povrnil se je spet na vprašanja mednarodne politike, pri čemer je ostro obsodil sestrelitev južnokorejskega potniškega letala po sovjetskih lovcih, a je hkrati obsodil tudi odločitev ZDA, da onemogočijo pristanek sovjetskega zunanjega ministra Gromika v New Yorku ob zasedanju OZN. Tajnik KD De Mita pa je v Fiug-giju posvetil svoj govor zlasti notra- njepolitičnim vprašanjem, pri čemer je poudaril, da se je KD znala odpovedati prvenstvu zaradi solidarnosti v petstrankarski vladi, medtem ko je očital zaveznikom, da ne ravnajo enako in izključujejo KD iz krajevnih uprav, tudi tam, kjer so možne drugačne večine od levičarskih. Očitek je zbodel ne le socialiste, ampak tudi republikance in socialdemokrate, ki so v svojih glasilih rezko zavrnih De Mitove zahteve po »izvažanju* vladne formule v občine in pokrajine. R. G. Časnikarji Alpe-Jadran v Sloveniji LJUBLJANA — Kot gost republiškega komiteja za informacije se mudi v Sloveniji skupina časnikarjev iz de žel in republik, ki sodelujejo v delovni skupini Alpe - Jadran. Včeraj s0 si v dopoldanskih urah najprej ogledali tovarno Elan, kjer so se seznanili s prizadevanji pri uresničevanju progra ma stabihzacije, kasneje pa so obl skali muzej NOB in se poklonih spominu na padle. Po Begunjah so na Bledu časnikarjem poskrbeli za presenečenje, saj J® bil poleg političnih delavcev blejsk občine na srečanju prisoten tudi ra vle Lukač, direktor tiskovne agencije in odgovorni funkcionar za infornaaci je pri olimpijskih igrah v Sarajevu. Lukač je prisotne seznanil, da so Sarajevu opravih vsa dela, da je stre šek od predvidenih 160 narastel na 1 milijonov dolarjev in da lahko sedaj brez skrbi dočakajo čez 140 dni prv državne reprezentance. Po njegovi besedah bo imelo Sarajevo od oprav ljenih del ogromne koristi. Zvečer je delegacijo novinarje sprejel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj, na slavnostni večerji pa je goste počastil P’"e“ sednik republiškega komiteja za into macije Marjan Šiftar. Dan planincev v Krmi Na Zasipski planini v Krmi je bila v nedeljo osrednja proslava ob dnevu planincev, s katerim so proslavili tudi 90-letnico Slovenskega planinskega društva. Srečanja se je udeležilo okoli 8000 ljudi iz Slovenije in zamejstva Sindikati s Craxijem: zlasti o brezposelnosti RIM — Malo več kot mesec dni po umestitvi bo predsednik vlade Craxi sprejel danes prvič sindikalne voditelje Lamo, Carnitija in Benvenuta, da proučijo skupaj temeljne pobude novega kabineta na področju gospodarske in socialne politike. Mimo politične o-cene prve vlade s socialističnim predsednikom, ki so jo članice enotne zveze CGIL - CISL - UIL že izrazile vsaka zase, resnost razmer sih sindikate, da postavljajo takoj Craxiju na mizo točno določene probleme, na katere bodo zahtevah jasne odgovore. Teme razgovora bodo torej točno postavljene in razporejene po prednostnem redu: nujnost izrednih posegov proti naraščajoči brezposelnosti, «politika dohodkov* in reforma pokojnin. Absolutna prednost, ki jo dajejo sindikati reševanju dramatičnega vprašanja brezposelnosti, je povsem u- pravičena. Kot je včeraj dejal tajnik UIL in Craxijev strankarski tovariš Benvenuto, je v Italiji že več kot *• milijona ljudi brez dela, v zadnjih te nih pa prihajajo iz industrijskih sektorjev v krizi napovedi o izločitvi * proizvodnje okrog 120 - 150 tisoč lj1***1-Sindikati so nad eksplozivnostjo kih družbenih razmer izredno zaskro' ljeni, tudi upoštevajoč, da je .vec*** brezposelnih mladih, ki zaman išče Pv vo zaposlitev. Vsedržavno vodstvo naj večjega sindikata CGIL je včeraj za htevalo nujno izdelavo in izvajanje «izrednega načrta za zaposlovanje*-ki naj bi za eno leto nudilo delo 200 "; mladincem pri javnih delih in v jav*** storitvah. Glede «politike dohodkov pa sindikati zahtevajo, da se ne omejuje na ljudi v službenem razmerju in predlagajo izredno obdavčenje pr® Dodatna odkritja v primeru Chinnici PALERMO — Dva magnetofonska zapisa, eden od katerih vsebuje grožnje in pet popisanih listov z »zelo tajnimi* podatki, je del materiala iz arhiva sodnika Chinnicija, ki so ga ubili 29. juhja. Vse to je hčerka sodnika izročila preiskovalnemu sodniku Pataneju nekaj dni za podlim atentatom, vendar vest je prišla na dan šele včeraj. Preiskovalci palermskega letečega oddelka policije menijo, da je vsebina tega materiala razhčna od vsebine Chinnicijevega dnevnika in zato ni vehko pomembna za nadaljnji tok preiskave o uboju. Kaže, da gre predvsem za zapiske o okolju, v katerem je Chinnici delal in so nastajali med letom 1976 in 1980. Sicer pa se o vsebini ničesar ne ve, kaže samo, da je en magnetofonski zapis vseboval grožnje sodniku, ki da mora izpustiti na svobodo nekaj mafijcev. Sekretar za ljudsko obrambo Branko Mamula v na obisku na Švedskem STOCKHOLM — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral Branko Mamula je dopotoval v Stockholm na uradni obisk na švedsko. Sprejel ga je švedski obrambni minister Tunborg s sodelavci. Med štiridnevnim obiskom na Švedskem bo Branko Mamula razpravljal s svojim gostiteljem, s poveljnikom švedskih oboroženih sil generalom Lenartom Lungom in drugimi visokimi vojaškimi osebnostmi. Jugoslovanska delegacija bo obiskala več vojaških objektov na Švedskem. Švedska in Jugoslavija imata tudi na tem področju pogoste stike in zelo razvito sodelovanje, kar je značilnost vseh odnosov med dvema prijateljskima državama. Delegaciji se bosta seznanih z izkušnjami in sistemi v obrambi Jugoslavije oziroma Švedske. Predvidena je tudi izmenjava mnenj o sedanjem mednarodnem položaju, predvsem pa o oboroževalni tekmi, kar povzroča zaskrbljenost tako v nevtralni Švedski, kakor tudi v neuvrščeni Jugoslaviji, dveh državah, ki se dosledno bojujeta za razorožitev v svetu in popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih, (dd) Jugoslovanska liga za mir BEOGRAD — Ob dnevu začetka zasedanja Qener do tega se sedaj tudi maščuje. Poleg tega P imajo v nekaterih republikah in na Kosoven tudi ogromne zaloge premoga, predvsem lig*1' ta, ki je tudi najprimernejši za termoelektra^ ne. Edina svetla točka tega razmišljanja J dejstvo, da je danes že veliko tistih, ki d*'.. , gače razmišljajo o teh problemih, v to pa J^ je končno prisilila tudi trenutna situacija-končni fazi bi to lahko pomenilo, da so spremenila tudi razmišljanja o energetiki 1 njenem pomenu za vsakdanje življenje. ROBERT MECILOŠEK Moskovski komentatorji odločno obsojajo ameriško politiko Današnji začetek zasedanja glavne skupščine OZN v znamenju ostrih polemik med SZ in Washingtonom MOSKVA — Neposredno pred začetkom letoš-jesenskega zasedanja generalne skupščine ~ZN, na katerem bodo predstavniki 157 držav o-bravnavali pomembna vprašanja svetovne vama-sti, ostajajo sovjetska stališča pri že izrečenih krizah: zasedanje se začenja v ozračju antisovjet-ske histerije in južnosahalinskega incidenta, s katerim naj bi washingtonski krogi poskušali preusmeriti svetovno javno mnenje od najpomembnejši mednarodnih problemov. Na veliko presenečenje mnogih sovjetski ko-nJentorji ne razpihujejo posebej diplomatskega za-Pteta, ki je nastal zaradi ameriške prepovedi pristajanja «aeroflotovih» letal na ameriških tleh in saradi katerega tudi Gromdkov «iljušin - 62» ni doji dovoljenja za pristanek v ameriških zveznih ~žavah New York in New Jersey. Kot je znano, hromiko zaradi tega ne potuje na letošnje zasedala generalne skupščine OZN, vendar pa, kot ka-^io včerajšnji komentarji po sovjetskem časopisju, takšna odločitev očitno po svoje kar odgovarja s°vjetskemu vodstvu, ki je v zadnjih dneh z vseh strani sveta slišalo številne kritike na račun ukre- pov, ki so jih sprejele sovjetske protiletalske sile v incidentu z južnokorejskim potniškim letalom. Najbrž si v Moskvi pred mesecem dni, kot ugotavljajo mnogi, nihče niti v sanjah ni predstavljal, kako se bo razvijalo letošnje jesensko zasedanje generalne skupščine OZN. Sovjetski politični krogi so namreč že pred poletjem pripravili vrsto predlogov, ki naj bi prispevali k rešitvi nekaterih najpomembnejših vprašanj v svetovni oboroževalni strategiji, ali pa vsaj v veliki meri demobilizirali ameriške pozicije v svetovni organizaciji, zdaj pa je vse skupaj ostalo bolj pri spisku želja: predlog o prepovedi jedrskih poskusov, širjenja kemijskega orožja in nameščanja protisatelitskih sistemov. Kajpada bo sovjetska delegacija, ki jo bo — po vsemu sodeč — vodil Oleg Trajanovski, stalni sovjetski predstavnik pri OZN, tudi brez Andreja Gro-mika poskušal uresničiti svoj program na letošnjem 38. zasedanju generalne skupščine OZN. Sovjetski komentatorji namreč v zadnjih dveh dneh prav zaradi tega veliko govorijo o nalogah, ki stojijo pred svetovno organizacijo, opozarjajo na cilje ter prispevke vzhodnoevropskih dežel v prese- ganju zaostrenega položaja v svetu, prav tako pa tudi na nekatere probleme, ki stojijo pred članicami OZN. Sovjetske kroge pri tem še vedno najbolj vznemirja dejstvo, da v klopeh OZN ne sedijo predstavniki zdajšnjega kampučijskega režima, ki je prišel na oblast s pomočjo vietnamske agresije, marveč piedstavniki nekdanje demokratične republike. Pravda zato že v naprej opozarja, da bodo najbrž tudi'tokrat «agresivni krogi* v svetovni organizaciji nastopili z resolucijami o položaju v Afganistanu in Kampučiji, da pa je vse to «povsem nepotrebno*. Avtoriteta OZN bi naj bila veliko večja, je rečeno, če bi iz njenih vrst končno izgnali «polpotovce», ki se skrivajo pod vsemogočnimi krinkami. Nekaj podobnega naj bi pri tem veljalo tudi za Afganistan, saj menda tudi tam svetovna organizacija ni naredila vsega, kar bi lahko, zlasti pri pogajanjih med afganistansko in pakistansko vlado o «vmešavanju» v notranje afganistan ske zadeve. DANILO SLIVNIK Nova neodvisna država Po poročanju zahodnonemških lislov ZDA odslej prožnejše na pogajanjih v Ženevi? BONN — Na ženevskih pogajanjih o evroizstrelkih bodo ZDA zavzele bolj prožno stališče. Tako trdi zahodnonemški dnevnik «Die Welt» in se pri tem sklicuje na vsebino pisma, ki ga je ameriški predsednik Reagan poslal pred nekaj dnevi zahodnonemškemu kanclerju Kohlu. Kot poroča «Die Welt» naj bi ZDA v nadaljevanju pogajanj sprejele dejstvo, da SZ namesti na daljnem vzhodu svoje rakete srednjega dometa SS 20, če Moskva ne bo več vztrajala v zahtevi, da je treba pri preračunavanju ravnovesja v Evropi šteti med rakete NATO tudi britanske in francoske izstrelke. Konkretno, pravi zahodnonemški list, naj bi ameriški predlog bil oblikovan takole: SZ naj namesti na Daljnem vzhodu 108 SS 20, v Evropi pa naj jih ohrani 100 s skupno 300 jedrskimi konicami (vsak SS 20 ima tri konice), ZDA pa bodo namestile v Zahodni Evropi skupno 300 raket «per-shing 2» in «cruise», namesto predvidenih 576. Če so informacije «Die Welta» točne, naj bi ZDA namestile v Evropi 240 raket tipa «cruise» (v Italiji, ZRN in VB) in 80 tipa «pershing 2» (v ZRN). Pri tem velja poudariti, da Bonn pritiska na Washington, naj se odpove «pershingom» v Evropi kot dodaten dokaz prožnosti. O tem vprašanju, kot poroča «Die Welt» :r je baje začela včeraj razprava v krogih NATO v Bruslju. Kdo je ubil Aquina? NEW YORK — Domnevni ubijalec voditelja filipinske opozicije Benigna Aquina, naj bi bil v službi nekega visokega častnika filipinskega letalstva. To zatrjuje v svoji zadnji številki ameriška revija «Newsweek», kar postavlja v popolnoma drugačno luč Marcosove izjave, da je RoJando Galman delal sam. Galman naj bi bil v tesni zvezi s polkovnikom Arturom Custodiom in je zanj opravljal blažja dela». Bil je poklicni killer. Že tri dni pred prihodom Aquina je bil Galman v nekem hotelu v bližini letališča in si je kmj-šal čas s svojim dekletom, «delav-ko» v manilskem nočnem lokalu. Ženska je takoj po atentatu izginila neznano kam. Po drugi strani pa ameriški tednik pripominja, da je enajst očividcev pripravljenih pričevati (če se jim zagotovi nedotakljivost), da so Aquina ubili pripadniki varnostnih organov. En mesec po atentatu na Benigna Aquina je tudi filipinskega katoliška cerkev pokazala, za katero stran se je opredelila. Včeraj so namreč zvonovi vseh filipinskih cerkva pet minut bili in vabili prebivalstvo, naj za ta čas prekine z vsakršno dejavnostjo in moli za «mir in pravico*. In zvonovi bodo zvonili vsak' dan, dokler se ne razjasni vseh okoliščin, v katerih je bil Aquino ubit in ne pride na dan resnica. Marcosova žena pa meni, da ljudskega protesta ni mo-moče povezati z Aquinovim ubojem in da gre v prvi vrsti za nezadovoljstvo zaradi težkega gospodarskega stanja v državi. □ HAAG — Britanski ministrski predsednik Margareth Thatcher je prispela včeraj na 24-umi obisk na Nizozemsko. V ospredju britansko-nizo-zemskih pogovorov so dialog med vzhodom in zahodom in problemi EGS. . BASSETERRE - Kolonije izginjajo Ij* kraljevine se ožijo, bi lahko ime-Jjali naslednji zapis o osamosvojitvi /°vega koščka zemeljske oble. Kralje-P*® je Velika Britanija, ki daje svo-°°do svojim «podložnikom» in ponu-" neodvisnost z «odprtimi rokami*. Tako se je zgodilo tudi včeraj, ko ?? v Basseterru ob prisotnosti angle-s*e princese Margarete sneli slovito ^hion jack», britansko zastavo z dro-®a- S tem je bilo tudi konec 360-letne aadvlade Velike Britanije nad otoko-Ja Saint Kitts in Nevis. Britanci so namreč prvič pojavili na teh oto-*Jn v Karibskem morju leta 1623 in ri* takrat gospodovali. In že v petek novo državo sprejeli v organiza-J.J° združenih narodov kot 158. čla-■“co. in sicer z imenom Sint Christo-phod komaj od krito ploščo. Med izvajanji godbe na pihala iz Logatca in moškega pevskega zbora s Proseka-Kontovela so nastopili recitatorji. Najprej so se predstavili člani KD «Kraški dom* z Repenta bra. Franko Guštin, VVilma Purič in Suzana Škabar so brali poslovilno pismo Pinka Tomažiča dekletu, pismo iz zapora materi Sandra Pertinija ter odlomek iz drame Rižarna Benedeti-ča in Košute. Viktorja Milič - Lazar pa je prebarla nekaj svojih pesmi. Z izborom uporniških pesmi pa se je predstavila kulturna skupina «Pobra-tenje* iz Tržiča v Sloveniji; pesmi so brali Miro Vrhovnik, Janko Jagodic in Nevenka Zupan, izbor je pripravil Edo Roblek. Ob koncu pa še želja pripravljal nega odbora: spomenik naj bi postal last celotne slovenske narodnostne skupnosti in itlaijanske demokratične javnosti, kajti v njem bi se morali istovetiti vsi, ki še verujejo v ideale svobode, demokracije in antifašizma. Spet težave s plačami državnih uslužbencev ? Pokrajinskemu zakladnemu ravnateljstvu, ki skrbi za plače in pokojnine večjega dela državnih uslužbencev, grozi popolna paraliza. To je bilo poudarjeno na včerajšnji protestni skupščini uslužbencev ravnateljstva, ki so se je udeležili tudi predstavniki enotne sindikalne zveze državnih uslužbencev in upokojencev, poleg nekaterih visokih funkcionarjev zakladnega ministrstva. Težave pri delovanju tega pomembnega ravnateljstva trajajo že nekaj let, v zadnjih mesecih pa je položaj po mnenju sindikatov postal nevzdržen. V ravnateljstvu je trenutno zaposlenih 26 uradnikov (uradni organik jih predvideva 76), v tem letu pa se bo sedem od njih upoko- jilo, kar pomeni, da bo 19 ljudi skrbelo za izplačevanje približno trideset tisoč plač in pokojnin državnih uslužbencev v tržaški pokrajini. Sindikati zato zahtevajo takojšen poseg zakladnega ministra Gorie, ki doslej resnici na ljubo ni pokazal prevelikega razumevanja za rešitev tega vprašanja. Morebitna paraliza pri delu zakladnega ravnateljstva bi pomenila hud udarec tako za državne uslužbence kot tudi za upokojence, saj bi nedvomno povzročila zamude pri izplačevanju plač in pokojnin. Včerajšnje skupščine se je udeležil tudi komunistični poslanec Cuffaro, ki je zagotovil, da bo takoj posredoval pri vseh pristojnih telesih. V Gregorčičevi dvorani nadaljevanje seminarja za slovenske šolnike Zadnja dva ciklusa predavanj, ki potekata v okviru letošnjega seminarja za slovenske šolnike iz tržaške pokrajine, bosta ta teden v Gregorčičevi dvorani, v Ulici sv. Frančiška 20. Prvi ciklus, ki bo na sporedu danes in jutri, od 8.30 do 12. ure, je namenjen profesorjem matematike in naravoslovnih ved, obsega pa predavanje iž sodobne matematike ter iz genetike. «Poglavje iz sodobne matematike* bo predstavil dr. France Križnič, o «Genetskem inženirju* pa bo jutri spregovoril dr. Primož Schauber. Oba predavatelja sta docenta na ljubljanskem vseučilišču. Drevi ansambel Baiardi Z današnjim nastopom slovitega glasbenega ansambla Baiardi se bo pod velikim cirkuškim šotorom v Bo-ljuncu začel «zabavni teden* ŠD Breg, ki bo v prijetno okolje pritegnil zagotovo veliko število obiskovalcev. Dre-višnjih gostov najbrž ne gre podrobneje predstavljati, saj je ansambel Baiardi skupaj s slovitim Casadei najbolj avtentični predstavnik tako imenovanega folk-vala, ki prihaja iz Emilije-Romagne. Jasno je, da ob tako zasnovanih prireditvah ne more manjkati niti spremnega leska. Tega bodo predstavljale zanimive in «nove» kulinarične specialitete, ki jih bodo prizadevni organizatorji nudili pod okriljem šotora, kjer so postavljene tudi mize, tako da bo počutje zares razkošno. In tu je tudi loterija z izredno privlačnimi in bogatimi nagradami, srečke pa so kar se da poceni. Slovesen trenutek odkritja spomenika na Colu Domači recitatorji med nedeljskim nastopom pred spomenikom Predstavili so osnutek spomenika za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano Polemike zaradi višjih cen šolske refekcije Od včeraj kosila za najmlajše V prostorih KD Rovte - Kolonkovec je bila v soboto zvečer predstavitev osnutka za spomenik padlim v NOB za Skedenj, Kolonkovec in Sv. Ano, pobudnika prireditve pa sta bila domače kulturno društvo in Odbor za podstavitev omenjenega spomenika. V i-menu tega sta tudi spregovorili ta ko predsednica odbora Marta Werk-Volk in podpredsednica Jolanda Gu stinčič, ki sta obrazložili borbo pre bivalcev tega področja, pa tudi vseh naprednih sil tržaškega področja, da pride končno do uresničitve in postavitve spomenika vsem padlim v NOB iz IV. okrožja. Gostje in akterji te ga večera pa so bili seveda mladi absolventki fakultete za arhitekturo v Ljubljani Patrizia Magnani in Rosana Petaros ter njun docent Janez Koželj, ki so s svojim načrtom «Ka men in zid» zmagali na natečaju, ki ga je razpisalo Društvo zamejskih likovnikov prav v zvezi s tem spomenikom. Gre za izredno lep in funkcionalen načrt, ki se uokvirja v prostor, na katerem bi stal spomenik in ki naj bi na nov, svojstven način predstavljal trajen pomnik na padle tega področja v narodnoosvobodilnem boju. Načrt torej, ki so ga že z uspe hom predstavili pred časom v kulturnem društvu «Ivan Grbec» v Skednju in ki bi bilo prav, da ga vidijo in spoznajo tudi v drugih predelih Trsta, saj bi bil to edini spomenik v mestu (z izjemo Rižarne) seveda, ki bi govoril in pričal tudi bodočim rodovom o boju in žrtvah domačih borcev in aktivistov proti največjemu sovražniku nacifašizmu. Obe zmagovalki natečaja, kot njun docent so bili v svojem izvajanju in razlagi načrta tako prepričljivi, da je človek skorajda pozabil na to, da je govor o spomeniku, ki ga naši ljudje odločno zahtevajo, za katerega pa oblasti še danes, po tolikih letih od konca vojne, še vedno niso dale dovoljenja. To je v svojem kratkem posegu poudarila tudi Neva Lukeš, predsednica Zdru ženja aktivistov osvobodilnega' gibanja za Tržaško ozemlje, ki je pozvala vse navzoče in tudi ostale, da pod-pro delo in napore odbora za posta vitev tega spomenika, kot je to dolžnost, je poudarila, tudi vseh naprednih političnih strank in organizacij. Lepo se je v ta večer vključilo tudi predvajanje diapozitivov o številnih spomenikih padlim v NOB na Tržaškem, ki jih je prikazal naš fotoreporter Mario Magajna. TPPZ «P. Tomažič» na slavnosti v Tolmeču V Tolmeču bo konec tedna pomembna proslava 40-letnice ustanovitve prvih partizanskih enot, ki jo prireja tamkajšnja občinska uprava v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem partizanov Italije (ANPI). Prireditev se bo pričela v petek s slavnostnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič*, ki bo izvajal borbene pesmi iz slovenskega, italijanskega in mednarodnega odporniškega gibanja. Na srečanju bo med drugim govoril tudi obrambni minister Spadolini. V vrtcih tržaške občine, devinsko -nabrežinske, dolinske in zgoniške občine so začele včeraj delovati šolske menze. V Miljah bo začela šolska re-fekcija obratovati predvidoma 3. oktobra, prve dni prihodnjega meseca pa bodo stekla šolska kosila tudi v vrtcih in šolah repientabrske občine. V tržaški delujejo sedaj šolske kuhinje le za otroške vrtce; ha šolah s celodnevnim in podaljšanim poukom bo treba px)čakati na kosila do 3. oktobra. Šolska refekcija je dvignila tudi letos med prizadetimi starši otrok dokaj prahu, in to predvsem v tržaški občini. Tržaška občinska uprava je v primerjavi z lanskim letom povišala prispevke za refekcijo kar za 40 odstotkov; od lanskih 25 tisoč na letošnjih 40 tisoč lir mesečno. Občina je sicer razdelila višine prispevkov po določenih dohodkovnih pasovih (manj premožnejši bodo plačali manj), teh olajšav pa se bodo v bistvu lahko px>služile le tiste družine, ki premorejo res izredno nizke dohodke (20 tisoč lir bodo na primer pla čale družine z dohodki od poldrugega do treh milijonov lir letnega dohodka na vsakega posameznega člana dru žine). Mnogo ugovorov je bilo tudi zaradi dejstva, da morajo starin plačati šolsko refekcijo vnaprej. Tako morajo plačati polnih 40 tisoč lir tudi za september, ko bodo prejeli njihovi otroci v vrtcu le 10 kosil. Isto velja v primeru bolezni, ki so pri otrocih še kar pogoste. Tudi če otroka dva ali tri tedne sploh ne bo v vrtec, bo- do morali starši vseeno plačati poln prispevek za refekcijo. V okoliških občinah je vprašanje plačevanja šolske refekcije primerneje urejeno. V vrtcih devinsko - nabrežinske občine in v osnovni šoli s EX TEMPORE O ČEBELARSTVU V nedeljo dopoldne je bil v veliki razstavni dvorani kmetijskih dnevov slikarski ex tempere, ki ga je organiziral klub čebelarjev iz tržaške pokrajine. Na temo o čebelarstvu so risali: Maksimiljan Grgič, Annamaria Antonič, Kristina Laurica, Rado Kocjančič, Darja Radetti, Ivan Hrovatin, Jana Lovriha, Andrea Corsini, Borut Klabjan, Tatjana Parovel, Vesna Parovel, Mitja Laurica, Alenka Hrovatin, Da-njel Radetti, Mitja Lovriha in Sara Batič. Razdeljeni so bili v dve jakostni skupini, v prvi je zmagal Maksimiljan Grgič, v drugi skupini pa Vesna Parovel. celodnevnim poukom v Šempolaju in v Slivnem bodo plačali predvidoma za refekcijo po približno 20 tisoč lir. V zgoniški občini bo o tarifi šolske menze sklepal v četrtek, občinski odbor. Predvidoma bo stala šolska refekcija 30 tisoč lir. Starši bodo lahko plačevali prispevek konec meseca ali v začetku naslednjega meseca. Če bo njihov otrok več kot polovico dni v enem mesecu odsoten, bodo pl3' čali polovično vsoto. V dolinski občini bo znašala tarif3 za šolsko refekcijo do konca leta do-sedanjih 25 tisoč lir. Za otroka, ki b0 prisoten v vrtcu samo dva tedna v enem mesecu, bodo plačali starši P0-lovično tarifo. V miljski občini imajo za šolsk° refekcijo dve tarifi: manj premožN bodo plačali 20 tisoč lir mesečno, ostali 30 tisoč lir. Brezplačno šolsko refekcijo bodo imele družine z manj kot 165 tispč lirami mesečnega do; hodka na člana družine. Tudi v občini so predvidene olajšave v pd; meru odsotnosti otrok. Za otroke, kj bodo dva tedna zaporedoma odsotni v vrtcu, bodo imeli starši 25 odstotn1 popust na refekciji, za otroke, ki bodo odsotni po cel mesec, pa bodo plačal1 starši polovično refekcijo. • Na Trgu Marconi 1 se sestane v četrtek ob 20. uri rajonski svet 23 Milje - središče. Na dnevnem red3 so eventualno imenovanje podpred' sednika, novosti v zvezi z odbori*3 za boj proti mamilom in sporočil3 o socialnem centru «Ex Olimpia*- • Deželna skupščina Furlanije - J11 lijske krajine se bo sestala v četrtek-Na dnevnem redu ima med drugi31 tudi pomembno razpravo o hudi kri' zi, ki pesti podjetja in tovarne z dr* žavno soudeležbo v naši deželi. • V centru za znanstveno raziskova-nje pri Miramaru bo v začetku ok' tobra zanimivo mednarodno srečanj3 znanstvenikov, ki se ukvarjajo s Pr°' blematiko geologije. PRIMORSKI DNEVNIK — 20. septembra 1983 tržaški dnevnik □ stran 5 V Bol juncu se je včeraj končala uspešna prireditev Kmetijski dnevi razčlenili probleme našega kmeta NADALJEVANJE s 1. STRANI Nato sta Lorella Grison in Vitjan Sancin prebrala protokol nagrajevanja, ugledni gostje pa so nagrajencem predali pokale in plakete. Včerajšnji dopoldne pa je prizori-jjče Kmetijskih dnevov poživilo približno tisoč šolarjev in dijakov iz dolinske občine in iz nekaterih šol « Trsta. Tretji Kmetijski dnevi so se uspešno končali sinoči s predavanjem o čebelarstvu in sadjarstvu. Pri tej o-krogli mizi so sodelovali dr. Janez Mihelič iz Slovenije in dr. Yousef z deželnega odbomištva za kmetijstvo. Tudi sinoči, kot že v nedeljo zvečer, je za ples in zabavo igral ansambel Pomlad iz Ricmanj. Okrogla miza o vinu Zanimiva tematika o kontroliranem Poreklu vina (DOC), osmicah in razstavah vin je razgibala sobotno okroglo mizo, na kateri so bili prisotni pokrajinski odbornik Marcelo Čok, odborniki za kmetijstvo iz nabrežinske, repentabrske in dolinske občine, dr. Fabbro v zastopstvu dežele, Gianpedo-ne za pokrajinsko nadzomištvo, dr. Vremec za tržaško občino ter Marino Pečeni k za Kraško gorsko skupnost. Okroglo mizo je vodil Lucijan Volk. Največ je bal govor o problemu 00C, saj tržaški vinogradniki čakajo na njegovo rešitev že nekaj let. Dr. Fabbro je poudaril, da je dežela daia ustrezni komisiji v Rimu povoljno •Pnenje, da pa se na ministrstvu ne Plorejo sporazumeti, kaj pravzaprav Je teran in pod kakšnimi pogoji bi v tržaški pokrajini lahko nekatera vina spravili pod oznako DOC. O osmicah in razstavi vin p>a je diskusija ostala le Pri splošnih ugotovitvah in načelnih Pozicijah posameznih diskutantov. Nedeljsko predavanje o bolezni zajcev je bilo v naši pokrajini prvo te vrste. Dr. Mario Caprioli, direktor Cunicoop iz Bologne je, ob upoštevanju dejstva, da je pri nas argument gojenja zajcev pravzaprav neznan, le-Po orisal probleme zajčereje in se dotaknil specifičnih problemov: am- bienta, vrst, prehrane in nazadnje še bolezni, ki tudi najbolj vplivajo na e-konomski uspeh. Predavanje je med občinstvom vzbudilo veliko zanimanja *n konferenčna dvorana je bila sko-r° v celoti zasedena. Po predavanju Pa se je razvila zelo živahna debata, tir. Caprioli je odšel iz Boljunca z odličnimi vtisi. Okrogla miza o kmečkem turizmu Okroglo mizo o kmečkem turizmu je vodil dolinski podžupan Pečenjk, ki je uvodoma poudaril važnost tega sektorja za valorizacijo tradicionalne kmetijske dejavnosti. Analiziral je stanje na tem področju in podčrtal, da bo Izlet Kmečke zveze v Istro in na Krk Že tradicionalni vsakoletni izlet Kmečke zveze bo letos v soboto, 15., in nedeljo, 16. oktobra: izletniki bodo obiskali Istro in otok Krk. Podrobneje si bodo ogledali Pazin in Umag ter obiskali nekatere kleti in si ogledali oljčne nasade, ki so v bližini. Po Titovem mostu se bodo nato odpeljali na otok Krk, kjer bodo prenočili: naslednjega dne si bodo ogledali otok in nekatere še ob stoječe kmetijske obrate:, posebna zanimivost izleta pa bo ogled malega otočka na zapadni obali Krka, Košljuna, ki ga pokriva bujna mediteranska vegetacija: Košljun je naseljen že iz rimske dobe; v 12. stoletju je bil na njem zgrajen benediktinski samostan, ki še obstaja. treba rešiti še nekatera vprašanja, čeprav je že stopil v veljavo novi deželni zakon. Med razpravo je predstavnik avtonomne pokrajine Trento Pedrone na kratko orisal, kako se je ta dejavnost razvila in je sedaj urejena v pokrajini iz katere prihaja; med drugim je tudi podčrtal, da agroturizem pomeni tudi zbliževanje kultur, meščanske na eni ter kmečke na drugi strani ter poleg tega predstavlja za kmeta tudi dodaten vir dohodka. Vsekakor je potrdil, da mora biti agroturizem dovoljen samo kmetom. Tudi odgovorna za kmečki turizem pri Zadružni zvezi Slovenije Milena Kulovec je podčrtala njegovo važnost in diskutante seznanila kako se mu v Sloveniji posveča veliko pozornost, saj se na pr. prirejajo tudi posebni poklicni tečaji. Z njim se v sosednji republiki trenutno ukvarja 200 kmetij, ki razpolagajo z 2.000 ležišči. Sergio Sinicco, predstavnik deželne uprave, pa je s svoje strani razčlenil deželni zakon, ki urejuje ta sektor tudi v luči izvršilnih norm, ki so pravkar stopile v veljavo. Naj k temu dodamo, da za letošnje leto je po zakonu nakazana le nekaj več kot ena milijarda lir za posege v ta sektor, kar je govoto zelo nizka vsota. Tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bu- kavec je podčrtal, da deželni zakon ne rešuje vseh problemov, predvsem kar se tiče prodaje kmetijskih pridelkov. Podrobneje pa se je zaustavil ob urbanističnem normativu, ki pride v poštev v zvezi s agroturizmom. Kot je že ugotovil izvršni odbor KZ, je tajnik Bukavec potrdil, da je treba kmetu zagotoviti v regulacijskih načrtih občin možnosti za agroturistično dejavnost, ki jih predvideva deželni zakon, vključno z minikampi, ki lahko predstavljajo pomembni dodatni vir dohodkov za ohranitev kmetijske dejavnosti. Seveda mora biti to omogočeno samo pnavim kmetom in je zato treba preprečiti vsako špekulacijo. Uspeh folklorne skupine pred nekaj tisoč gledalci Pred nekaj tisoč gledalci v šotoru je v osrednjem kulturnem programu v nedeljo popoldne nastopila folklorna skupina italijanske narodnosti v Jugoslaviji «Lo-renzo Forlani» iz Vodnjana. Skupina je ena najboljših v Istri. Nastala je leta 1948 in šteje danes štirideset članov, ki jih vodi neutrudni Sergio Del Ton. Skupina pleše v originalnih nošah iz 16. in 17. stoletja. V dolgih desetletjih delovanja si je folklorna skupina Lorenzo Forlani pridobila velik ugled z nastopi po Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Češkoslovaški. Skupino spremlja glasbeni ansambel z originalnimi inštrumenti med katerimi velja omeniti že skoraj nepoznani «lerdm. Gostje iz Vodnjana so se v nedeljo predstavili s spletom plesov in pesmi istrskih Italijanov, ki so med občinstvom poželi navdušeno odobravanje. Skupino je predstavila tajnica skupnosti Italijanov iz Vodnjana Anita Fioranti. V imenu vseh občanov se je skupini zahvalil župan Edvin Švab, Anita Fioranti pa mu je v zameno poklonila spominsko publikacijo o Pulju. Nagrade za govejo živino Nagrade za govejo živino so prejeli: Kategorija juničke: 1. Ivan Legiša iz Cerovelj; 2. Franc Suban iz Trnovce; 3. Josip Sancin iz Doline 112. Kategorija junice: 1. Maksimilijan Guštin iz Cola; 2. Rudolf Lukas iz Loga; 3. Emilio Mattietti iz Loga. Kategorija prvesnice: 1. Teodor Ostrouška iz Zagradca; 2. Albin Grgič iz Bazovice; 3. Emilia Šegulin iz Padrič. Kategorija molznice od 3. do 5. leta: 1. Andrej Metlika iz Bazovice; 2. Lojze Križmančič iz Bazovice; 3. Lidija Kralj iz Slivnega. Kategorija molznice po 5. letu: 1. Gigi Racman iz Gročane; 2. Anton Briščak iz Briše; 3. Josip Milič iz Zagradca. Nagrado za najboljše vime je prejela rogata «Met-ka» Lidije Kralj iz Slivnega. Nagrado za najstarejšo kravo je prejel Josip Milič iz Zagradca. Absolutna prvakinja III. Kmetijskih dnevov je «Bri-na» Lojzeta Racmana iz Gročane, ki je prejela pokal deželne vlade. Tudi ostali nagrajenci so prejeli pokale naših javnih in družbenih ustanov. Prvonagrajenci pa še znesek Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine. Srečanje v devinskem gradu O pomenu pojma «Mittelevropa» V kristalno čistem dnevu so se na devinskem gradu včeraj pričeli «De-vinski pogovori*, tema srečanja je pomen izraza «Mittelevropa». Srečanje je odprl s pozdravnim nagovorom devinski princ Torre e Tasso. Sledil je pozdrav predsednika deželne vlade Comellija. Otvoritveni govor pa je imel Oton Habsburški, poslanec evropskega parlamenta, ki bo srečanju tudi predsedoval. Zaustavil se je na širšem pomenu izraza «Mittelevropa» in ga zgodovinsko uokviril in podal nekatere smernice in silnice, ki so vse do prvega svetovnega spopada ustvarjale nek «idealen» enoten prostor. Dela so se pričela s predavanjem germanista Claudia Magrisa, docenta zgodovine nemške književnosti na tržaški fakulteti. Predavatelj je govoril na temo «Dunaj, gledališče v svetu*. Tu bi povzeli samo osrednjo predavateljevo misel. Prav pisatelji, umetniki in tudi znanstveniki, ki so živeli na področju avstro-ogrske monarhije so ob njenem zatonu izražali tisto prekletstvo, ki ga še danes sodobni človek nosi. «Od-krili* so abstraktnost, neresničnost stvarnosti. Zavedali so se, da človek v resnici ne živi življenje temveč samo njegovo podobo. Predavanju prof. Magrisa je sledil referat An-dreszlerja, profesorja na ženevskem univerzitetnem inštitutu, ki je orisal današnji pomen Srednje Evrope in u-gotovil, da je še do pred kratkim kljub političnim in narodnim razli: kam obstajala ozmoza med Zahodom in Vzhodom. Tako da je v enotnem evropskem kulturnem prostoru, ki je uporabljal isti kulturni jezik prišlo do izmenjal, v književnosti, to je sovpadanje različnih struj — kot jih je predavatelj označil od psihoanalize vse do strukturalizma, ki je iz rodne Prage prišel na francosko in nato še dlje ameriško področje. Adam Vandruszka, priznani zgodovinar in časnikar ter profesor na dunajski univerzi pa je govoril na temo «Habsburška monarhija in Italijani*. Prav tako zgodovinske narave je bilo predavanje prof. Miklosa Molnarja, docenta na ženevski univerzi. Predavatelj je izluščil madžarsko zgodovinsko stvarnost znotraj Avstro-ogrske, njeno naklonjenost do take državne tvorbe, po drugi strani pa strah, da bi se v nji madžarski nacionalni duh ne izgubil. Tudi na popoldanskih predavanjih so se zvrstila pomembna imena, zlasti zanimivi sta bili predavanji prof. Villiama J. Stona, profesorja na univerzi Massachusetts, ki je v mitelevropski Av striji prepoznal posredovalca današnje onstranatlantske (ameriške) kulture, in poseg prof. Andre Haynan o odnosu med psihoanalizo in Srednjo Evropo. Danes bo na devinskih pogovorih nastopil posebno pomemben gost. O Mittelevropi bo namreč tokrat spregovoril znani dramatik Eu-gene Jonesco. Franz Josef Strauss v nedeljo v Trstu Franz Josef Strauss, voditelj zahodnonemške krščansko socialne stranke in eden najbolj znanih zahodnonemških političnih mož, bo v nedeljo gost našega mesta na povabilo predsednika deželnega odbora Comellija. Strauss bo uradni obisk pri nas opravil kot predsednik vlade Bavarske, se pravi zahodnonemškega «Landa», ki je kot ^aktivni opazovalec* član delovne skupnosti Alpe Jadran. Kot pravi uradno poročilo dežele, se bo Strauss v nedeljo zjutraj najprej sestal z deželnim odborom, nato pa bo obiskal tržaško pristanišče, ki naj bi se ga Bavarska v bodoče bolj intenzivno posluževala za svoj blagovni promet. Strauss bo imel tudi tiskovno konferenco, na kateri bo govoril še posebno o položaju v Evropi in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Zaporniki prekinili gladovno stavko Zaporniki tržaškega Coronea so v nedeljo po enem tednu prekinili gladovno stavko, ki so jo izvajali v znak protesta zaradi neuresničevanja reforme v kaznilnicah in proti zakonu Cossiga o javnem redu. Protestna akcija, ki je imela precejšen odmev v javnem mnenju, je zajela skoraj vse italijanske zapore, potekala pa je brez vsakršnih incidentov. Spričo protesta je predsednik vlade Craxi včeraj sklical sestanek s pravosodnim ministrom Martinazzolijem ter z ministrom za javna dela s katerima bo obravnaval hud položaj v italijanskih kaznilnicah. O položaju v zaporih naše dežele bo govor tudi na zasedanju deželnega sveta in sicer na pobudo svetovalcev PSI Ermana, Carboneja in Sara, ki so vložili pismeno vprašanje o tej problematiki. Uspeh šagre v Lan j er ju Prejšnji konec tedna se je pričel v znamenju slabe 9a vremena, saj je v soboto jesen že pokazala svoj Pravi obraz. Prireditelji tradicionalnega praznika v Lo-. Pjerjfu pa so se lahko oddahnili ob nenavadno sončnem in toplem jesenskem dnevu, ki je v nedeljo marsikoga Privabil na izlet po bližnji okolici ali k večernemu obi-sku številnih vaških praznikov. Lonjersko šagro, ki poseka že vrsto let, sta priredili krajevno kulturno dru &tvo Lonjer - Katinara ter športno društvo Adria. Glav ni del kulturnega programa je potekal v nedeljo popoldne, ko so gostje lahko prisluhnili koncertu harmonikarskega ansambla Glasbene matice ter skupine Sinte-sis 4. Tako v soboto kot v nedeljo so na prireditvenem Prostoru delovali odlično založeni kioski, za ljubitelje Plesa pa je prijetno zaigral ansambel Lojzeta Furlana. Naš praznik v Barkovljah Sekcija Slovenske skupnosti za Rojan, Greto, Bar-kovlje in mesto je v soboto in nedeljo priredila «Naš praznik*, ki je potekal v Prosvetnem domu v Barkovljah. V soboto se je praznik zaradi nenaklonjenosti vremena odvijal večji del v društveni dvorani SKD Bar-kovlje, glavni del programa pa je potekal v nedeljo popoldne. Obiskovalci barkovljanskega praznika so lahko prisluhnili zboru Fantje izpod Grmade, ki ga vedi Ivo Kralj, ter dekliškemu zboru iz Mačkolj. Po kulturnem nastopu je prisotne pozdravila tajnica barkovljanske sekcije SSk prof. Elvi Slokar, pokrajinski svetovalec in tajnik SSk dr. Zorko Harej ter občinski svetovalec prof. Aleš Lokar pa sta spregovorila o idejnopolitičnem programu stranke ter o zadnjih razpletih v okviru krajevnega političnega dogajanja. Tudi pretekli vikend «ugoden» za zmikavte Kljub vnetim preiskavam zaenkrat policija še ni našla avtorjev številnih tatvin, do katerih je prišlo v zadnjih dneh v različnih tržaških predelih. Sicer pa so na kvesturi mnenja, da gre za tržaške prestopnike. Poglejmo, kod vse je vodila pot «do-mače» dolgoprstneže v soboto in nedeljo. Največjo škodo je prijavila druži na Grancieri iz Ul. Sara Davis 162. V nedeljo opoldne je namreč ugotovila, da so v njeni nekajurni odsotnosti tatovi odnesli raznega nakita in zlatih predmetov v vrednosti 6 milijonov in 750 tisoč lir. Šest milijonov lir pa znaša škoda, ki jo je policiji prijavila 43-letna Mirella Umek por. Berdank iz Ul. Kunz 4. Zmikavti so obiskali tudi stanovanje v petem nadstropju v Ul. Margherita 13, kjer stanuje 70-letna Giuseppina Viezzoli. S seboj so odnesli, potem ko so pošteno prebrskali vse stanovanje, pet prstanov, verižic in zlatih obeskov za dva milijona lir. Nekoliko manj so prizadeli 32-letnega Maria Colombana iz Ul. Barbariga 7/1: «olajšali» so ga le za zlato verižico in ročno uro znamke levrette. Predstavnik videmske Confcoltivato-ri Eligio Simsig pa je dodal, da je treba čimprej izkoristiti finančna sredstva, ki so na razpolago in pozval, da bi se ustanovila agroturistična združenja. V galeriji Barbacan bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo Paola Saxide o okrasnih preprogah na temo: «Kilim — preproge, umetnost, simboli ana-tolskih, kavkazijskih in perzijskih nomadov*. V okviru pobude «Glasbeni september* bo nastopil nocoj ob 20. uri v cerkvi na Trgu Panfini v Trstu ženski pevski zbor «Aureliano», ki ga vodi Bruna Laguori Valenti. «1. Dne 18. t.m. nas je za- pustil naš dragi oče in nono Izidor Masten Včeraj smo ga spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo g. zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, g. župniku, cerkvenim pevcem, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. žalujoča družina Ambrosi Slivno, Tržič, 20. septembra 1983 j. Zapustila nas je naša dra- ga mama, nona in sestra Ita Segatto vd. Sinigoi Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sinova Gi-no in Egidio, snaha Neva, vnuka David in Michele, sestra Štefanija in drugo sorodstvo. Nabrežina, 20. septembra 1983 Godbeno društvo Nabrežina izreka globoko sožalje svojemu godbeniku in tajniku Ginu Šinigoju in družini ob izgubi matere Ite. *J“ Zapustil nas je naš dragi Sveto Križmančič Pogreb bo danes, 20. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev. Žalujoči: žena Tereza, hči Sonja ter sin Jožko z družinama. Bazovica, 20. septembra 1983 Učenci in učiteljica 5. razreda osnovne šole P. Trubar iz Bazovice globoko sočustvujejo s Sebastjanom Frogiio in družino ob izgubi dragega dedka Svetka Križmančiča. Žalovanju se pridružuje še drugo učno in neučno osebje na šoli ter združenje staršev. Ob izgubi tovariša Sveta Križman čiča izreka iskreno sožalje ženi Te rezi in družini sekcija KPI Bazovica Dne 16. t.m. nas je zapustil Giulio Corbatti Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo: žena, sin, hči in drugo sorodstvo Log, 20. septembra 1983 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) V Se danes in jutri vpisovanja v tečaje «150 ur» Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah se v teh dneh nadaljuje vpisovanje v tečaje «150 ur», ki so namenjeni delavcem, delavkam, gospodinjam, brezposelnim, upokojencem in vsem, ki nimajo še diplome nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto, pouk pa se bo odvijal vsak dan, razen sobote, v popoldanskih ali večernih urah. Vpisovanje v tečaje se bo zaključilo jutri, 21. septembra, pouk pa se bo pričel prve dni oktobra. Za vpis je potreben rojstni list in za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta tudi diploma osnovne šole. Zelo pomembno bi bilo, da bi tudi letos ohranili vsaj dva tečaja, ki sta kot znano delovala zadnja leta na srednjih šolah «Ivan Cankar« v Trstu in »Simon Gregorčič« v Dolini. SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU vabi k vpisu v BALETNO ŠOLO V šolo se sprejemajo dosedanji učenci in učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure še danes, 20. septembra v u-pravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Razna obvestila KD Primorec vabi v soboto, 24. t.m,. na večer jazz glasbe s skupino Dp xieland iz Izole. Koncert bo ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah. Dekliški zbor I. Gruden iz Nabrežine vabi vse tiste, ki bi rade pele v naših vrstah, neglede na starost, na pevske vaje, ki so ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih, ob 20. uri. čakamo vas! Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel obvešča svoje članice, da bodo prve vaje v novi sezoni jutri, 21. 9. ob 20.30 v šoščevi hiši na Proseku. Zaželene so tudi nove pevke! KD Lipa, KD Primorec in KD Slovan vabijo mlade od 3. razreda osnovne šole do 3. razreda nižje srednje šole ter njihove starše na prvo vajo otroškega zbora, ki bo v četrtek, 22. t.m., ob 16. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. KRUT sporoča, da sprejema prijave za sledeče interesne dejavnosti: telovadba, plavanje, balinanje, kegla-nje, streljanje in šah. Vpisovanje in informacije na začasnem sedežu krožka v Ul. Montecchi 6/IV, tel. 795136, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure. KD SLOVAN obvešča vse pevce in pevke, da bo prva vaja za sezono 1983 84 danes, 20. t.m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni novi pevci! Glasbena matica obvešča, da bo vaja mešanega pevskega zbora v petek, 23. t.m., ob 19.30 v Kulturnem domu. Pevski zbor Primorec - Trebče sprejema nove člane ob torkih in četrtkih med 20. in 20.30 do konca meseca. Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Danes, 20. t.m., (I. sejna soba) predavanje ob razstavi «Kelti in njihovi sodobniki na tleh Jugoslavije«. Predaval bo dipl. arheolog Mitja Guštin. Velika dvorana V petek, 23. t.m., ob 19.30: Otvoritveni koncert - Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Srednja dvorana V petek, 23. t.m., ob 22. uri: Nočni program - rock opera. Beograjski festival BITEF. V četrtek in petek, 23. t.m., ob 20. uri, oziroma 22. uri: Rock opera. Izvaja moskovsko gledališče Leninskega komsomola (srednja dvorana). Mala dvorana Od 19. do 23. t.m., ob 20. uri: Jugoslovanski nizkoproračunski filmi. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 21. in v četrtek, 22. t.m., ob 11.45 in do 17.45 J. Plevneš «Erigon». Predstava za Srednjo naravoslovno šolo v gledališki dvorani v Solkanu. 1| j ^fidcrya -Ul. sv. Frančiška 20 Vljudno vas vabimo v četrtek, 22. septembra, ob 18. uri na otvoritev pregledne razstave AVGUSTA ČERNIGOJA ob umetnikovi 85-letnici. Izleti Slovenska gobarska družina priredi v nedeljo, 25. septembra, gobarski izlet za člane. Zbirališče ob 8. uri pred spomenikom padlim na Opčinah. Obvezna prepustnica ali potni list. Združenje Union, Podlonjer in Sv. I-van prireja skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami, 25. septembra izlet v partizansko bolnišnico Franjo ob 40-letnici. Vpisovanje in informacije za Izlet prijateljstva in solidarnosti v tajništvu v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 64459 vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure. Zveza žena — Bani prireja 9. oktobra izlet na Lago di Garda. Vpisuje Avgusta Malalan telefon 212863 ali Tea Renar v trgovini Start Šport na Opčinah. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v četrtek, 29. septembra izlet na Belopeška jezera. Potovanje bo čez Gorico (Novo Gorico) po Soški poti do Predila (kosilo v Lo gu pod Mangartom), mimo Rabeljskega jezera pa Belopeška jezera. Vrnitev po Trbiški cesti, čez Tarčent -Čedad (postanek) — Trst. Odhod ob 7.30. Vpisovanje v četrtek, 22. septembra, od 10. do 11. ure na našem sedežu v Ul. Cicerone 8. SPDT prireja v nedeljo, 2. oktobra avtobusni izlet v Žabnice ob priliki otvoritve planinskega doma Mangart. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 27. t.m. SPDT sporoča, da bo v nedeljo, 25. t.m. tradicionalni dan planincev. Zbirališče ob 9. uri v Repniču, nato skupni izlet na Volnik in od 13. ure dalje družabne igre za otroke in o-drasle na travniku pri Repniču. INFORDATA — RAČUNALNIK model 84 Popust 10% za naročila do 30. 10. 83 tehnični podatki centralna enota — mikroprocesor Z 80-B s pomnilnikom 64 Kbytes tiskalnik — dolžina izpisa 132 znakov, hitrost od 150 do 400 znakov na sekundo. terminal — ekran s 1.920 znakov, premična alfanumerlčna tastatura. Sistemu lahko priključimo do 15 terminalov, programski jezik — UCSD-p Pascal in Basic Obstajajo že preiskušeni programi za vodenje knjigovodstva, IVE ter drugih administrativnih obveznosti, predvsem na področju zunanje trgovine in mednarodne špedicije. INFORDATA tri — Trst, Ul. Coronto 1 — Tel. 040/763588 Koncerti Danes, 20. t.m., ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastopa ženski pevski zbor «Aureliano» — dirigira Bruna Liguori Valenti. V četrtek, 22. t.m., ob 20.30 — e-vangeličanska luteranska cerkev — Largo Panfili. Trio Lorenz bo izvajal koncert za klavir in godala. Pela bo mezzosopranistka Eva Novšak Houška (Jugoslavija). Kino Ariston 18.00 in 21.15 «Barry Lyndon». Ryan 0’Neal, Marisa Berenson in Patrick Magee. Eden 17.00 Porky’s 2 il giomo dopo» Fenice 17.00 «Turbo time». Piquet, Tambay. Nazionale 15.30 Dvorana št. 1 «Noa Noa, la ragazza del manifeste«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.45 «Vigilante« — za vsakogar. Dvorana štev 3 15.45 «Paura nella citta dei morti viventi«. Film za vsakogar Grattacielo 17.00 «48 ore». Mignem 16.00 «Aphrodite». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Sapore di mare». Capitol 16.30 «Rambo». Silvester Stal-lone. Radio 15.30 «La lingua di Erika«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Guerre stellari« Moderno 16.00-18.00-22.00 «Krull» Lumiere 15.30 «Cristiana F. — noi ra-gazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Giardino pubblico 21.00 «Poliziotto super piu». Razstave Zveza slovenskih kulturnih društev in odsek za zgodovino pri NŠK vabita na ogled razstave glasbil, spisov in risb na temo «Jaz sem muzikant«, na pobudo sekcije za glasbeno naravoslovje pri SAZU izdelali pp otroci piranske občine. Razstava je na ogled v Kulturnem domu v Trstu do 30. septembra. LEKARNE V OKOLIC? Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. Včeraj-danes Danes, TOREK, 20. septembra BRANE Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.08 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 3.28. Jutri, SREDA, 21. septembra MATEJ Vreme včeraj: Temperatura zraka 20,5 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb, raste, veter 5 km na uro zahodnik, vlaga 52 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jan Sedmach, Da vide Culinas, Melania Čorbo, Giulia Ratman. UMRLI SO: 55 letni Ottone Scorli-ni, 69-letni Enrico Moscarda, 63-letna Italia Segato vd. Sinigoi, 59-letna Pal-mina Tendjera, 78-letna Maria Ban-cia vd. D’Orta, 85 letni Sebastiano Bosco, 78-letni Francesco Bassi, 59-letni Pietro Cosulich, 57-letni Santo Crismancich, 73 letna Angela Pesche-chera vd. Cortellino, 77-letna Anna Puzzer vd. Pribaz, 75-letni Giuseppe Pieruzzi, 75-letni Alfio Sapienza, 66-letni Daniele Benvenuti, 69-letna Fi-ladelfia Merlini vd. Warto, 75-letni Guerrino Ienco, 69 letni Quirino Cir-cota, 71-letni Paolo Marussi, 70-letni Virgilio Stocca, 80-letna Maria Tad-deo vd. Sisgoreo, 72-letni Viftorio Volčič, 48 letni En ’ico Coretta, 79 letna Lidia P*'*~r•':o -H. Saba. DNEVNA .c:/.-‘SA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Zgonik, Boljunec in žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.301 Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Zgonik, Boljunec in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 9171, predpraznična od 16 do 20, ure in praznična od 8. do 20 Šolske vesti Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šele. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v Dolini poteka vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo v:-i tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpiševa nje je vsak dan v dopoldanskih urah do jutri, 21. septembra 1983. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 UGODNO prodam dva lesena soda. Telefon 231864. OSMICO ima v Borštu Ivanka. Toči belo in črno vino. PRODAM zazidljiv teren na Repen-tabru. Telefon 227284. SOBOSLIKARSKA, zidarska, parke-tarska, inštalaterska dela v novih stavbah in pri popravilu obstoječih, sprejema skupina izvežbanih delavcev. Naročila po tel. 0481 - 882179 PRODAM Alfa sud 1200 — letnik ’74 v odličnem stanju. Tel. 812215. PRODAM Land rover 75 in Escort 76 v dobrem stanju. Tel. 824381. OSMICO je odprl Marjo Milič - Zgonik 15. Toči pristno domačo kapljico. PRODAM vinske sode v dobrem stanju od 1 do 7 hi. Tel. 299-453. IŠČEM zaposlitev kot uradnica z znanjem nemškega in srbohrvatskega jezika. Ponudbe oziroma informacije pri upravi PD v Gorici. OSMICO je odprl Alojz Škrk v Sate" žu štev. 33. Toči belo in črno vino. KUPIM Ape v dobrem stanju. Tel. 228365 od 19. do 20. ure. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju. 80 kv m. Telefonirati na št. 220 601 od 13. do 14. ure. MEN1ALNICA vseh tujih valut 19. 9.1983 Ameriški dolar . Kanadski dolar . Svicarsh.i Irana . Danska krona . . Norveška krona . Švedska krona Holandski florint . Francoski frank . Belgijski frank . Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo španska pezeta . Japonski jen . . Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinai . . Mali dinar » . . 1.590.— 1.290.— 736.— 165.— 213.— 201 — 533.- 196.50 27.- 2.385.— 1.865.— 597.50 84,75 11.-. 10.- 5.- 1.300.- 14.- 13,25 13.- sam BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 1G - Z2 61-4A6 darovi in prispevki V spomin na pok. teto Gizelo in na pok. Ruggera Martinisa daruje družina Vojko Pertot 35.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob pok. Gizele Gruden daruje družina Herman Svetlič 10.000 lir za godbeno društvo Na brežina. V isti namen daruje družina Ida Pertot 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Antona Pauletiča da-duje Just Fabjan z družino 15.000 luža FC Primorje. V spomin na pok. Slavka Pirjevca daruje Silvano Frassinelli z družino 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk. Mario «Panca» daruje 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V počastitev spomina Antona Pauletiča darujeta Laura in Ivan Ban 20.000 lir za kulturni dom Proself -Kantovel. V spomin na Antona Pauletiča darujejo Boža in Pepi Čuk 20.000 lir ter Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V spomin na Franca Caharijo darujejo Vinko Furlan (Prosek) 10.000 lir in Eda in Luciana (Križ) 10.000 lir za dekliški zbor I. Gruden. V počastitev spomina Slavka Pirjevca in Primoža Sedmaka daruje Silvana Malalan 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk s Proseka. V spomin na pok. Marico Škabar darujejo svakinja Marica, nečakinja Grozdana in Žarko Škabar z družinama 150.000 Ur za VZPI ANPI iz Repna za nudeno pomoč in prizadevnost ob pogrebu. Za spomenik padUm v NOB iz Lo-njerja darujejo živeči Lonjerci v SF RJ: Vane Maver (Lj) 500 din, Bruno Gombač (Lj) 1.000 din, Gino Franza (Lj) 1.000 din, Silvo Gombač (Lj) 1.000 din, Ferdo Lavrenčič (Lj) 1.000 din, Danilo Pertot (Kamnik) 1.000 din, Julči čonč (Lj) 1.000 din, Ada čonč (Lj) 1.000 din, Edo Kjuder (Lj) 1.000 din, Cveto Pertot (Lj) 1.000 din, Srečko Pečar (Lj) 500 din, Slavka Sober-Glavina (Lj) 2.000 din, Santina Pertot (Lj) 1.000 din, Dušan Močnik (Lj) 1.000 din, Danilo Emeršič (Lj) 500 din, Iztok Lavrenčič (Lj) 500 din, Nadja Kruh (Lj) 500 din, Marjan čonč (sin), Lj 1.000 din, Tatjana Sta-nič-čonč (Laško) 500 dLn, Dušan Še-pic (Lj) 1.000 din, Mirko Glavina (čačak) 1.000 din, Santina in Lado Ferluga (Nova Gorica) 2.000 din, Karlo Gombač (Mb) 2.000 din, Štefanija Gomolj (Mb) 500 din, Anton čač (Mb) 1.000 din, Jožko Škilan (Mb) 500 din, Dragica Novak (Mb) 1.000 din. Marinka Lipa vic (Mb) 1.000 din, Milka Raj-her (Mb) 2.000 din, Milan Vesel (Kp) 500 din, Dušan Glavina (Kp) 1.000 din, Lino Moro (Izola) 1.000 din, Albino Moro (Izola) 1.000 din, Leo Pečar (Izola) 1.000 din, Daro Čok lizola) 500 din in Anton Čok (Portorož) 2.000 din. Ob rojstnem dnevu daruje Vinko Benčič 20.000 lir za TPK Sirena. Ob 40. obletnici padlega Marja Furlana (15. 9. 1943) daruje sestra Marija z družinami 25.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu 25.000 lir za vzdrževanje spomenika v Zgoniku, 25.000 Ur za vzdrževanje spomenika na Proseku in 25.000 Ur za vzdrževanje spomenika v Križu. Za popravila cerkve na Repentabru darujejo: Viktor Ravbar (Repen 89) 20.000 Ur, Francka Škabar (Repen 3) 20.000 Ur, Škabar (Repen 174) 30.000 Ur, Franc Ravbar (Repen 92) 50.000 lir, Julijo Guštin (Col 21) 15.000 Ur, Stulle (Col 40) 20.000 Ur, družina Milič (Repen 50) 10.000 Ur, družina MUič (Repen 166) 50.000 Ur, Škabar (Repen 106) 30.000 Ur, MUič (Repen 49) 30.000 Ur, Vidali (Repen 175) 10.000 lir, Guštin (Repen 68) 25.000 Ur, Pirjevec Ukmar 20.000 lir. Kralj (Repen 176) 20.000 lir, Mirko Guštin (Repen 54) 20.000 Ur, Križman (Repen 128) 50.000 Ur, Škrk (Repen 126) 20.000 lir, družina Ravbar (Repen 21) 30.000 Ur, trgovina Guštin (Col) 50.000 Ur, N.N. (Col) 20.000 Ur ter Kavalič (Col) 20.000 lir. Namesto cvetja na grod Marice Škabar darujeta družina Škabar (Repen 79) 10.000 lir in družina Ravbar (Repen 89) 10.000 Ur za partizansko sekcijo Repentabor. V spomin na Ido Grilanc darujeta Elda in Cveto 20.000 Ur za kulturni dom Prosek - Kontovel. . V spomin na Bruna Stocco darujeta Elda in Cveto 20.000 lir za TPK b>' rena. Namesto cvetja na grod Giordana Perisuttija darujeta Anita in Bruno Metelko 15.000 Ur za ŠZ Jadran. Ob 30. obletnici smrti Franca Bol' čine daruje družina 30.000 Ur za Združenje aktivistov na Tržaškem. Namesto cvetja na grob Slavka Pir' jevca darujeta Gigetto in MarceUa Gava 10.000 Ur za kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Antona Pauletiča darujeta družini Terčič in Ukmar 10.00° lir za godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Justine D" kretič daruje Polda 10.000 Ur za SKD I. Gruden. . V spomin na Justino Okretič in Gi-zelo Gruden darujeta Tatjana in An-tek 20.000 Lir za SKD I. Gruden in ŠD Sokol. V spomin na Slavka Pirjevca darujeta Luciapa in Aldo Colja 20.00° Ur za pevski zbor V. Mirk. Namesto cvetja na grob Marice Škabar in Primoža Sedmaka daruje Anica Gombač 10.000 Ur za Dijaško matico. Sandor Tence daruje 20.000 Ur za dom A. Sirk. V spomin na Uroša Košuto darujeta Kristina in Nataša Kalin 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob strica d* svaka Jožeta daruje družina Hrvata- 100.000 Ur za pevski zbor F. Venturini - Domjo. Namesto cvetja na grob Josipa Pr®j garca darujeta Majda in Judita 30-00° lir za pevski zbor F. Venturini Domjo. Namesto cvetja na grob pok. Antena Pauletiča daruje Ivo Regent z družino 10.000 Ur za ŠD Primeri?; V isti namen daruje Anton Min*- 10.000 Ur za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob očeta J?" sipa Logarja darujeta Jasna in MitJa Vavpetič 100.000 Ur za ŠD Sokol- v isti namen darujeta Mitja in Giordana 100.000 Ur za ŠD Sokol. PRIMORSKI DNEVNIK — 18. septembra 1988 programi rtv □ stran 7 Pred odprtjem Černigojeve razstave v TK Galeriji v četrtek bodo v Galeriji Tržaška ■™iigarna odprli razstavo Avgusta Černigoja. Razstava je posvečena u-n'etnikovj 85-letnici. Ob tem pomemo »em jubileju ter ob priložnosti od-Prtja nove umetnikove razstave oblajamo krajše razmišljanje umet-n°stnega kritika Petra črečiča. ^ določenem zgodovinskem trenut-je Avgust Černigoj zmogel iz treh tevieljnih okoliščin, ki so mu bile ~ane kot Slovencu, Tržačanu, žive-cemu v velemestnem okolju, izpeljati svojevrstno avantgardistično umetnostno vizijo, za katero se je šele dosti Pozneje izkazalo, da je imela globok Pomen predvsem za slovensko, pa udi za sosedno italijansko okolje. Se-veda je bila začetek vsega njegova vsebnost: sposobnost za navduševale za vse novo, veselje do likovne-®a pa hkrati želja in pogum za intelektualistične avanture. Vse te bistvene lastnosti je razvil do zgodnjih dvajsetih let, ko se je odločil za pot v Nemčijo, v Miinchen in od tam ?? iveimarski Bauhaus. V Nemčiji o-cxtno ni imel več velikih težav, ko Se je odločil za konstruktivistično a Vantgardo, najbolj radikalno umet-n°stno stališče tega časa, in kar seveda logično sledi iz takšnega radi-btltema — za revolucijo, ki jo je teeba izvesti ''v domovini in z njo Prezračiti njena zatohla (umetnost-Pe) zakotja. Veselje in navdušenje za novo in dinamično se lahko razvije predvsem v okolju, kakršen je bil Trst Černigojevih mladih let. Utrip, ideali velemestnega okolja in načina živi je-ob parnikih, avtih, vlakih, leta-dn, elektriki in radiu so bili temelj-n° netivo za avantgardistično utopijo, a tudi neogibni vizualni inventar njegovih umetniških stvaritev. Tradicio-tjdlria odprtost Primorske in posedi še Trsta do vsega, kar jo ne-dehno obliva z Zahoda, je utrjena u tdetnostno-zgodovinska konstanta. V časa Černigojeve avantgarde je do-?!-a samo nekatere posebne paudar *e- V zgodovini lahko razbiramo raz-Tjterje med Primorsko (obrobjem) in Kranjsko (osredjem) kot razmerje Pted številnejšimi in neposredno vzo-rovanimi pobudami ter izvirnimi, najdalj «posvojenimi» in notranje doži Petimi izpeljavami. V času po prvi svetovni vojni se da to razmerje od-brati kot razmerje med avantgardo in modernizmom kot dveh antipodnih sestavin moderne umetnosti, ki pa se tudi hkrati notranje dialektično prepletata. In še tretja sestavina te zgodovinske konstelacije, v kateri je Černigoj dosegel največ tudi glede na likovno kvaliteto in zapisana stališča — vprašanje slovenstva in še posebej slovenstva v Trstu. Pripadnost slovenstvu mu narekuje svojsko prilagoditev radikalnih stališč razmeram v Ljubljani in pozneje v Trstu. Četudi se je imel za člana mednarodne avantgarde, je njegova taktika delovanja (zbiranje istomišljenikov, pisanje manifestov, organiziranje šolanja v Ljubljani in v Trstu, pa seveda živo ustvarjanje) morala upoštevati položaj v domovini. Zato «ne-pravovemi» konstruktivizem pri njem, od toi poskus sintetiziranja različnih avantgardističnih pobud in skli ccvanje na mednarodno avantgardistično solidarnost, ker je svojo umetnostno akcijo pojmoval kot kompleks, uperjen v celoti proti nezdravemu u-metnoslnemu in družbenemu položaju, v katerem so živeli Slovenci. Toda v tem ni bil ozek. V njegovi konstruktivistični skupini so delovali tudi Italijani in je s tem že pokazal tudi na možnost sožitja (pa ne samo umetniškega), ki je lahko v narodnostno mešanem Trstu edina človeško utemeljena vizija. Večji del življenja se je Černigoj ukvarjal s slikanjem in graviranjem, ki je bliže modernizmu. Toda opisani začetni naboj je ostal pod površino naslikanega in. skrbel za nenehno «problematiziranje» slike, kar je bilo spet kritično naslovljeno na umetnostno okolje (z drugimi Tržačani je nekaj časa po vojni pomenil okno v svet slovenskemu slikarstvu), na številne učence nekaj generacij na druž bo kot narodno in človeško skupnost. Vse to bi lahko preprosto imenovali pravo umetniško angažiranost, v vseh obdobjih ustrezno stališče do umetnostnih in družbenih problemov. In vendar — le malokateri umetnik je bil tako do kraja angažiran in imel ob tem tako malo «ideologije» pa zato tem več čisto umetnostnih uspehov. PETER KREČIČ Ennio Steidler v «Cartesius» Hkrati, ko puščamo za seboj vroče P°letne dni in se usmerjamo proti je-se bližamo tudi novi sezoni umet-8iško - razstavne dejavosti. In ena pr-umetniških galerij v Trstu, ki zadnja novo sezono, je galerija «Carte-sius» v ulici Marconi ob Ljudskem vHu, ki se je napotila v novo dejav-z razstavo del enega najbolj f^rkantnih in doslednih tržaških ličnikov abstraktne smeri. Je to En-?*? Steidler, slikar in grafik, ki spada ^ v zrelo ustvarjalno dobo in ki je 29 to priložnost zbral in dal na ogled Jetiko število svojih del. Gre za ne-*akšno antološko razstavo, saj visijo aa stenah galerije dela, ki nosijo da-tuttie izpred četrt stoletja, pa tudi iz novejših let, celo iz zadnjih ^«isov. Hnnio Steidler, za katerega smo re- E. Fermi Aranžerji Programaterji Finančni izvedenci Uradniško knjigovodstvo Stenografija in strojepisje Tajništvo Slikarstvo TRST - UL. CORONEO 1 TEL. 732042 - 732423 kli, da je eden najbolj izrazitih tržaških slikarjev čisto abstraktne smeri, ima za seboj malone dve desetletji živahnega javnega nastopanja, prvenstveno doma, v Trstu, pa tudi drugod v deželi ali v sevemovzhodnih središčih Italije. Na sedanji razstavi, ki je kot smo rekli, antološkega značaja, je zelo nazorno opazna, rekli bi očitna u metnikova razvojna pot, kajti Steidler je bil v svojem začetku pravzaprav figurativec, a je njegova likovna govorica leto za letom doživljala svojevrstno a dosledno metamorfozo, ker je Steidler sproti izločal vedno več odvečnih elementov, oziroma elementov, ki jih je on smatral za odvečne in tako je nastajala njegova vedno bolj skopa hkrati pa čista likovna govorica ravnih črt ali bolje raznobarvnih geometričnih ploskev, ki so za njegovo li kovnost značilne. Vendar to velja za njegova dela zadnjih let. Na sedanji razstavi v galeriji «Cartesius» pa vidimo dela izpred dveh desetletij, ki jih je naslovil «Kompozicije», nato so tu čmo-bele «Pokrajine» in večbarvne grafike s skupnim naslovom «Vegetacdja». Končno pridejo na vrsto «Abstraktni motivi*, ko Steidler opusti vso tisto črt-nost, ki bi kakorkoli nakazovala na nekaj figurativnega, resničnega. V to zvrst spada več del, veliko motivov. In med temi je več barvnih monotipij, torej enkratnih odtisov, kar daje tem delom še večjo vrednost. Razstava, ki si jo moremo ogledati sleherni delovni dan od 10.30 do 13.00 ter od 16.30 do 19.30 razen ob ponedeljkih dopoldne ter ob prazničnih dneh popoldne, bo trajala do 5. oktobra. HILDERGARD BAYER tečaji iz nemškega jezika za otroke od 6. do 14. leta Informacije in vpisovanje vsak dan, od 17. do 19. ure (razen ob sobotah) TRST — Ul. Ginnastica 3 — I. nadstr. — Tel: 730037 radiotelevizijja ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 TV dnevnik 13.45 «Lord Jim» - film Igrajo: Peter 0’Toole, James Masson 16.00 Mister Fantasy - glasbena oddaja 16.40 Itinerari italiani 16.45 Risanke 17.00 - 19.45 Fresco fresco 17.10 Astroboy - risanke 17.30 Glej in zmagaj 18.00 Colorado - TV film 18.30 Popotovanje v svet pletiljstva 19.00 II conte di Montecristo - po romanu A. Dumasa 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.30 Vojna in mir - po romanu L. Tolstoja 21.55 TV dnevnik 22.05 Italija v vojni - boji od 1940-1942 23.00 Canzoniere italiano 23.50 TV dnevnik - vremenske razmere Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Šola in vzgoja - Skrivnost črne vdove Ljubljana 8.30 TV v šoli 17.00 Poročila 17.35 V znamenju dvojčkov: Prevzetni medved 17.55 Graničarsko vasovanje pri pre-dicah 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Mali svet, otroška kontaktna oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.00 Delavci na črno - angleška nadaljevanka 21.00 Aktualno 22.00 Pesem giba - in v začetku je bil ritem 22.20 TV dnevnik II Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli 17.40 Poročila 17.45 Mali svet 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek CANALE 5 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giomo per giorno - TV film 11.30 Rubrike 11:30 Rubrike 12.00 Arcibaldo - TV film 12.30 Help - glasbena igra 13.00 II pranzo e servito - nagradita igra 13.30 Se.ntieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 Baby sitter - film 17.00 Tarzan - TV film 18.00 Galactica TV film • 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Serpico - TV film 20.25 La saga del Padrino - nadaljevanka 21.25 Codice d’onore - film 23.25 Šport 0.25 I topi del deserto - film RETEOUATTRO 10.00 L’invincibile Blue Falcon - ri- Scinko 10.30 II cervello di Frankestein - film 12.15 FBI - TV film 13.15 Padrocina flo - Novela 14.00 Agua Viva - Novela 14.50 Mercoledi delle Ceneri - film 16.20 Risanke 17.20 Dr. Slump - risanke 17.50 CHIPS TV film 18.50 Dancin'Days - Novela 19.30 Super Dynasty 20.30 Ma che sei tutta matta? - film 22.40 Filmski festival v Benetkah 23.40 FBI - TV film Fuga da Zahara - film IT ALI A 1 9.55 Febbre d’amore - TV roman 10.45 Una ragazza chiamata Tami-. ko - film 12.10 Gli eroi di Hogan - TV film 12.40 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Čara čara, TV novela 14.45 Febbre d’amore 15.30 In časa Lavvrence - TV film 16.30 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Strega per amore - TV film 13.40 Cinevarieta 14.05 Storia dellTsola della luce 14.50 TV film iz serije Gianni e Pi- notto 15.25 Nebbia sulla Manica - film 17.00 - 18 30 Poletni tandem 18.30 Športna poročila 18.40 L’ispettore Derrick - TV film 19.45 TV dnevnik 20.30 «Amici e nemici* - film Igrajo: Roger Moore, Telly Sa-valas, David Niven, Claudia Car-dinale 22.20 TV dnevnik - večerne vesti 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.35 TV dnevnik - Dossier 23.30 TV dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.20 Deželna TV 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja - O ribištvu 20 30 Koncert Garya Bertinija 21.10 Sto mest Italije - rimski vodnjaki 21.30 TV dnevnik 21.55 «Prigioniera di un segreto* -film 23.30 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja 18.45 Glasba, čas, ljudje 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja 20.55 Žrebanje lota 21.05 Aziza - tuniški film 22.45 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja tudi naslednji prispevki: TRŽIČ —- Razstava gob VRH — Intervju s predsednikom in tajnikom Gospodarske zadruge DEVIN — Mittelevropski dnevi 17.00 TV šola 17.25 TVD novice 17.30 Serijski film 18.00 Veliki detektiv - serijski film 19.00 Obzorja 19.30 TVD - Stičišče 19.45 Trnova pot 20.45 Etruščan še ubija - čelov, film 22.15 Turistični vodič 22.30 TVD - Danes 22.45 TV drama 20.30 L’assassinio di pietra - film 22.15 II sistema del dr. Goundron e del prof. Plume - TV film 23.20 II dominatore di Chicago - film 1.00 Cannon - TV film TELEPADOVA 10.00 WKRP in Cincinnati - TV film 10.30 Laura 11.15 Cuore selvaggio TV film 12.00 Agente Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.45 Codice 3 - TV film 15.45 Risanke 16.15 - 19.30 Risanke 19.30 L’incredibile Hulk - TV film 20.30 Satana in corpo - film 22.00 Toma - TV film 23.00 TV film 24.00 II terrore negli occhi del gat-to - film TRIVENETA 8:30 Harry ’0 - TV film 9.30 Hanna e Barbera - Risanke 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 Supertrain - TV film 14.00 Kodiak - TV film 14.30 Camelot - film 16.00 Cineprogramma 16.30 Harry 'O 18.00 Risanke 19.00 Hondo TV film 20.00 Salut Champion - TV film 20.30 Dracula il vampiro - film 22.30 Asta di tappeti TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 Anche i ricchi piangono - TV film 13.30 TV film 14.00 Passeggiata sotto la pioggia di primavera - film 15.45 Odprto za mlade 18.20 TV film 18.50 TV film 19.20 Horoskop 19.26 TV dnevnik 20.10 Scova la frase . . . vinci la Opel 20.30 Anche i ricchi piangono - TV film 21.00 Molly - film 23.00 TV dnevnik 23.10 Abat-jour 23.15 The Bold Ones - TV film 0.15 Abat-jour RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Pogovori - Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih Ivanka Hergold: «Nož in jabolko*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Glasbeni jubilej: ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem; 13.20 Glasba po željah; 14.10- 16.00 Mladinsko popoldne: Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Poeti rocka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10-19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 17.40 Dan Treston: «Zvok je brez teže*. RADIO OPČINE Do 20.30 Glasbeni program; 20.30 Klapa rock; Sledi Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 13.00 Prisluhnite med glasbo; V skupni oddaji o življenju slovenskih narodnostnih skupnosti zunaj meja matične domovine bomo iz našega studia govorili o pripravah slovenskega stalnega gledališča iz Trsta na novo sezono. V oddaji mladim poslušalcem bomo govorili o naravoslovnih dneh na šolah, v rubriki zanimivost ob 13.20 pa o organiziranem odkupu ozimnice. 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Glasbena produkcija radia Koper; i4.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost CROATIA; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.00 Zaključek; 18.00 - 18.55 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja oddaja in glasba; 6.35 Stanje morja; 7.00 Horoskop; 7.50 Time mušic; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Glasba - pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba in popevka tedna; 16.15 Casadei; 17.00 Narejeno v Jugoslaviji; 19.00 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.0 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Spominske pasmi; 11.58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio!; 13.15 Master - glasbena oddaja; 15.00 Dalla Bella Otero a Lili Marlene; 16.00 II paginone; 17.25 Glo-betrotter - glasbena oddaja; 18.05 Di-re Straits, za vas; 19.10 Nabožna oddaja; 19.28 Zeleni val; 19.30 Jazz na radiu; 20.50 Glasbeni asteriks; 22.22 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poeiv; 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan...; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Čez tri gore, čez tri dole; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kvartetom godal; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Nad 1.000 ljudi na odkritju spomenika na Peči Svečana počastitev spomina naših padlih Najbolj svečan trenutek nedeljske svečanosti na Peči je bil takrat ko je Zorka Cotič, mati padlega parti zana, odkrila spomenik iz belega marmorja na katerem se blestijo verzi pesnika Filiberta Benedetiča s peterokrako rdečo zvezdo, simbolom slovenskega partizanstva. Takrat je nad tisoč ljudi, ki je prišlo na svečanost obmolknilo in se tako poklonilo spominu petnajstih domačinov, ki jim je spomenik namenjen. Takrat so zastopniki raznih krajevnih uprav in društev položilo vence pred spomenik. Pevci združenih pevskih zborov sovodenjske občine so ubrano za-peli žalostinko žrtvam. Lepo in toplo vreme je privabilo v nedeljo dopoldne na Peč zelo veliko ljudi. Prišli so predvsem domačini, ljudje iz vseh slovenskih krajev na Goriškem, prišli so zastopniki novogoriške občine z županom Debeljakom na čelu in številni borci z onkraj meje s praporji svojih borčevskih združenj. Prišli so zastopniki slovenskih in italijanskih sekcij ANPI iz Goriške ter številni župani v uradnem zastopstvu, med temi tudi dober-dobski župan Lavrenčič. Prišli so izvoljeni predstavniki, senator Battello, deželna svetovalca Bratina in Pagu-ra, pokrajinski svetovalec Cej, občinski svetovalci. Zastopniki manjšinskih organizacij, Race za SKGZ, Re-ner za ZSKD, zastopniki kulturnih «Nekaterim je naša slovenska narodnoosvobodilna borba, naša zavzetost za slovensko partizansko stvar, še vedno trn v peti. Ta odpor proti našim idealom vidimo danes tu v nekaterih odsotnostih. Pričakovali smo, da bomo imeli danes podobno svečanost kot je bila pred leti v Gabrjah, pa vidimo, da na žalost ni tako.» To so bile besede župana Vida Primožiča na nedeljski svečanosti na Peči. Res, nekateri so bili ta dan odsotni s Peči. Niso prišli zastopniki osrednje vlade, t.j. prefekture in drugih in športnih društev, generalni konzul SFRJ v Trstu Milošič. Vsedržavno združenje partizanov Italije je zastopal pokrajinski predsednik Mario Fantini - Sasso. Prisotni so bili tudi zastopniki sovodenjskih karabinjerjev in rupenskih finacarjev. Svečanost je pričel predsednik kra jevne sekcije VZPI Oskar Malič. Poudaril je velik delež, ki ga je dala Peč v narodnoosvobodilni borbi, ko je vse prebivalstvo sodelovalo z O-svobodilno fronto. Poklonil se je spominu domačih padlih in umrlih. Sovodenjski župan Vid Primožič je orisal prizadevanja prebivalstva vasi sovodenjske občine, ki je postavilo spomenike v Sovodnjah, na Vrhu, v Gabrjah in na Peči. Za gradnjo vseh teh spomenikov so domačini delali prostovoljno, ljudje so veliko prispevali tudi v denarju. S spomeniki počastimo spomin padlih, nikdar pa se jim ne bomo dovolj zahvalili. Župan je tudi poudaril nekatere trenutke iz naše primorske narodne zgodovine ter dejal, da se je med NOB ponovno u-stvarjala enotnost med Slovenci in Italijani, ki jo je uničil fašizem. O današnji problematiki v našem primorskem prostoru je govoril predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič. Dejal je, da smo no vojni Slovenci nadaljevali boj, tokrat ne proti tiraniji, marveč za uresničitev določil republiške ustave. Dobili smo v državnih oblasti. Ni bilo predstavnikov vojske s častno stražo. Ni bilo predstavnikov sosedne goriške občine, katere župan stalno poudarja sodelovanje s sosednimi občinami. Ni bilo cerkvenega blagoslova, češ da ni na spomeniku cerkvenega znaka (kot la ni v Štandrežu, čisto drugače kot pred leti v Gabrjah, na Vrhu, na Palki-šču itd.). Ni bilo predstavnikov tiste politične stranke, ki ima v sovodenjski občini eno tretjino volivcev. Vsi so bili povabljeni na sodelovanje in na samo svečanost. Zakaj tako? tem podporo naprednih sil v prizadevanjih za dosego globalnega zaščit nega zakona. Imeli smo veliko obljub in nastopnih govorov, konkretnega pa nič. Odsotnost vsake omembe v naših vprašanjih kot tudi o drugih vprašanjih Furlanije - Julijske krajine v nastopnem govoru sedanjega predsednika vlade Craxija morajo nadomestiti konkretni rezultati za katere se poteguje enotna slovenska delegacija ob podpori vse slovenske zamejske javnosti. Silvino Polet to, ki je na svečanosti zastopal pokrajinski odbor ANPI, se je poleg točk, ki so jih omenili že prejšnji govorniki, dotaknil tudi vprašanj, ki so v zvezi z enotnostjo med Slovenci in Italijani, ki je prišla do izraza v letih oboroženega odpora proti nacifašizmu, ki se je nadaljevala in nadaljuje tudi danes V kulturnem programu so sodelovali združeni moški zbori iz sovodenjske občine pod vodstvom Anteka Klančiča, domači otroški pevski zbor, recitarji Andrej Čevdek, Barbara Flo-renin, Igor Kovic, prevajalka Adri-jana Petejan, godba na pihala iz I-drije. Pred vasjo so domači fantje in dekleta v narodnih nošah pripenjali na prsi udeležencev spominske značke. Na bližnjem prireditvenem prostoru so bili zatem ljudje zbrani še veliko časa. Spomenik Spomenik padlim na Peči so domačini zgradili s prostovoljnim delom in ga plačali z nabranimi prostovoljnimi prispevki. V sodelovanju z domačini je načrt zanj napravil geometer Ivo Rojec iz Sovodenj. Kraški kamen je priskrbelo podjetje Lepore. Obrtnik Franc Čavdek iz Sovodenj je ulil veliko medeninasto kroglo, ki simbolizira našo zemeljsko kroglo. Pri gradnji je sodeloval gradbenik Lucijan Kovic, pomagal je tudi kamnar Furlan iz Rubij. Slovenske in italijanske verze na spomeniku je napisal pesnik Filibert Benedetič. Nekatere odsotnosti Svečanosti se je udeležila velika množica ljudi Uspeh mednarodnega violinskega natečaja Povečana skrb za ostarele na območju sovodenjske občine Od oktobra dalje služba oskrbe na damu Glasbeno društvo Rodolfo Lipizzer iz Gorice je letos drugih priredilo mednarodni violinski natečaj, ki so se ga udeležili mladi violinisti iz evropske, afriške in azijske celine. Ob napovedi lanskega natečaja je kazalo, da se društvo nekam «pre-vzdiguje», se pravi, da se loteva preveč ambicioznih pobud, v resnici pa je prireditev lepo uspela in skeptični Goričani so se pošteno všteli. Poleg tradicionalnega natečaja za zborovsko petje «A. Seghizzi» se je torej pokazalo, da se sme «populamejšemu» natečaju upravičeno pridružiti tudi «e-litnejši* instrumentalni. Letošnja prireditev je tako potrdila, da sta Se-ghizzijeva in Lipizzerjeva podoba že v zlatem okvirju. Kar je posebej izstopalo pri letošnjem natečaju, je bila v vsakem pogledu brezhibna organizacija, in pa dejstvo, da so se na natečaj priglasili izjemno talentirani violinisti, ki so dvignili na visoko raven kvaliteto prireditve same. Za «spremljavo» so letos prireditelji zaprosili orkester ljubljanske o-pere (dirigent Milivoj Surbek), ki je imela kar precej posla z repertoarjem, vendar je lepo postregla različnim solistom. Takšne vrste sodelovanje je vsekakor hvaležen dejavnik pri bogatenju goriškega glasbenega prostora. Od petih nagrad je tudi letos pre- jel prvo Azijec, točneje Japonec Kino Masayuki (star 20 let), drugo sla si delila Nemec Krištof Poppen in Bolgar Konstantin Stojanov, četrta je šla Poljaku Wegrzynu Krzysztofu in peta Rusinji Olgi Nobel. Posebno nagrado je prejel tudi Beograjčan Matija Mia rinkovič. Glavni avtorji so bili Bach, Paganini, Mozart, Beethoven, Men-delsohn, Brahms in Čajkovski. Glede prvega nagrajenega bi človek rekel, da je igral «po cigansko* v romantičnem prizvoku besede in s tem podal izredno občuteno interpretacijo, ki ji je bil orkester (v zaključni izvedbi) kot spremljevalec ponekod že stežka kos. Nekoliko razhajanja je bilo med publiko in žirijo glede 4. nagrade Poljaku: velika večina je bila namreč mnenja, da je upravičeno zaslužil drugo. Občinstvo je bilo letos nad prireditvijo zelo navdušeno in postalo v nekem pogledu že «navijaško»: ob sobotnem večernem koncertu nagrajencev je bil namreč Avditorij nabito poln in razpoloženje občinstva izredno napeto v pričakovanju izida: Kaže potemtakem, da bo tudi te vrste pobuda postala s časom tradicija in da se bo imenitno vključila v goriško glasbeno dogajanje in ga obogatila ter globlje pritegnila in pomnožila ljubitelje instrumentalne glasbe. Društvu «Rodolfo Lipizzer* gre za to pobudo vse priznanje. Na območju sovodenjske občine bo, predvidoma že s prihodnjim mesecem, pričela delovati socioasisten-cialna služba za pomoč na domu ostarelim in osamljenim občanom. Služ bo bodo v prihodnjih mesecih izvajali poskusno, po dvanajst ur tedensko, medtem ko naj bi to dejavnost, v prihodnjem letu, tudi na podlagi pridobljenih izkušenj in ob upoštevanju potreb, razširili. Občinska uprava je že lani decembra sklicala posvet predstavnikov društev in organizacij o tem vprašanju ter evidentirala stanje in potrebe na tem področju, za kar bi sicer morala statutarno skrbeti Krajevna zdravstvena enota, ki pa je že od samega začetka v hudih organizacijskih in drugačnih težavah in bo tako stanje verjetno trajalo še dolgo. Prav ob upoštevanju teh razmer so se upravitelji v Sovodnjah odločili za samostojen poseg. Pogodbeno bodo zaposlili osebo, ki bo redno obiskovala in nudila pomoč najbolj potrebnim občanom, zlasti tistim, ki živijo sami. Upravitelji se sicer zavedajo, da bodo zlasti v začetnem obdobju težko zadostili vsem potrebam, vendar računajo, da bodo to dejavnost v prihodnjih mesecih lahko razširili, seveda predvsem z lastnimi močmi in fi nančnimi sredstvi. Dosedanje izkušnje glede vloge KZE na tem področju ne dajejo veliko upanja. Sicer pa bo o uvedbi nove službe precej govora na seji občinskega svtia ua-nes zvečer, ko bodo razpravljali o programu posegov na socioasistencial-nem področju ter odobrili predlog o pogodbeni zaposlitvi osebe, ki bo službo opravljala. Zvezde za zasluge pri delu Deželni inšpektorat za delo sporoča, da je treba predloge za podelitev «Zvezde za zasluge pri delu» vložiti na sedežu inšpektorata v Ul. sv. Frančiška 27 v Trstu najkasneje do 10. novembra lota. Predlog za podelitev priznanja lahko vložijo podjetja, sindikalne organizacije. Inšpektorat za kmetijstvo ali sami zainteresirani delavci. Priloženi morajo biti podatki o delovni dobi, o morebitnih raznih delovnih razmerjih, o delavnosti in vestnosti pri delu,-ter razna druga potrdila z osebnimi podatki predlaganega delavca. Srečanje s kiparjem Benettonom Danes popoldne bo s pričetkom ob 18. uri v Avditoriju v Ul. Roma srečanje - razgovor s kiparjem Simonom Benettonom, ki razstavlja svoje skulp ture skupaj s slikami slikarke Anni-bel v galeriji Avditorija. Benettono-ve železne skulpture krasijo tudi razne dele našega mesta, kjer vzbujajo radovednost Goričanov. Današnja prireditev predstavlja prvo med letošnjimi srečanji z avtorjem, na katerih ima občinstvo možnost razgovora z ustvarjalci, ki se udejstvujejo v literaturi, umetnosti in drugih kulturnih zvrsteh. Preklicana stavka avtobusov Že včeraj so avtobusi pokrajinskega podjetja, ki opravljajo službo na medkrajevnih progah, vozili normalno brez napovedanih stavk. Teh ne bo niti danes in jutri, kot so bile prej napovedane. Sporazum med pokrajinsko upravo, vodstvom podjetja in sindikati je bil sklenjen v nedeljo popoldne po večurnih pogajanjih na sedežu pokrajinske uprave. Danes stavka kovinarske stroke V vseh kovinarskih obratih v naši deželi bo danes dopoldne štiri in pol urna stavka v znak protesta proti nameravanim odpustom v ladjedelnicah in drugih državnih tovarnah. V Tržiču se bo stavka pričela ob 8.30. Ob 9. uri bo s tržiškega kolodvora peljal posebni vlak delavcev v Trst na deželno protestno manifestacijo. Najnovejša imenovanja za stalne profesorje Šolsko skrbništvo je v teh dneh objavilo sezname šolnikov, ki so jim bila dodeljena stalna učna mesta na podlagi členov 37 in 57 zakona št. 270/1982. Namestitev bo potekala od 10. septembra 1984, vsega skupaj pa zadeva zakon 118 profesorjev višjih in nižjih srednjih šol v naši pokrajini. Med temi je tudi pet profesorjev slovenskih šol in sicer Jožef Šavli (tehnično trgovske vede), Silva Hva la (higiena, anatomija, fiziologija patologija) in Nataša Sirk (italijan ska literatura), vsi za višje srednje šole, ter Nadja Nanut in Jožko Ve trih za italijanščino na nižji srednji šoli. Srečanje uciteljiscmkov v Tolminu Že sedaj napovedujemo jubilejno svečanost ob 60-letnici prve in zadnje slovenske mature na učiteljišču v Tolminu, ki bo 1. oktobra letos, v dvorani ljudske knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Na sporedu imajo vrsto prireditev ob tem prijateljskem snidenju. Podelili bodo tudi priznanja. Izšel je Galebov šolski dnevnik galebov šolski dnevnik 1983-1984 Dobite ga v Katoliški knjigarni na Travniku in na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI. POHITITE Z NAKUPOM! Kino Gorica VERDI Danes zaprto. -e VITTORIA 17.00-22 00 «Sexy org* collegiali*. Prepovedan mladini P0^ 18. letom. CORSO 17.45—22.00 «Tootsie». Dust** Hoffman. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Bambi»-sneyeva risanka. EXCELSIOR 18.00-22.00 «La zia etv tica». Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 «Zob za zob*, *** riški akcijski film. SVOBODA 21.00 «Deset zapovedi - 1 del», biblični film. DESKLE 20.30 «Vroči žvečilnik*. ^ riški erotični film. POGREBI ., Ob 9.30 Antonio Colacino iz' bolfl^ niče Sv. Justa na glavno pokopali** V 1. italijanski nogometni ligi Roma in Žico spet navdušila Rimljani v Genovi premagali Sampdorio - Brazilski as: dva gola Catanii .v /. jugoslovanska nogometna liga Ljubljansko Olimpijo ponovno oškodovali Drugo kolo italijanskega prvoligaškega prvenstva je dokaj presenetljivo: a vendarle jasno razgalilo, katere ekipe in posamezniki bodo ielos odi-8fali najvidnejšo vlogo. Obračun kola Je torej moč strniti v dve besedi: Ro-1113 in Žico. Prvaki Rome so v zelo lepi in ize-aačeni tekmi sredi Genove premagali °dlično Sampdorio, ki je veljala (in Po tem kar je pokazala v nedeljo) še velja za eno favoritov za končno zrnato. Ulivierijevo moštvo je do zadnjega kljubovalo Rimljanom, ki pa so ooli za odtenek boljši. Poleg Rome se na vrhu lestvice nakapa tudi Udinese. Največ zaslug ima Pri tem njegov brazilski as, ki je tudi tokrat dosegel dva gola in se povzpel aa čelo lestvice najboljših strelcev. Videmčani niso igrali najbolje, prav zato pa je bil doprinos Žica odloči-‘en, saj se mu je posrečilo to, nam- Jutri spet tekme *a evropsko prvenstvo . V okviru kvalifikacijskega dela Evropskega nogometnega prvenstva k°do jutri odigrali kar šest tekem in ^;er naslednje: SKUPINA 2.: Portugalska - Finska »KUPINA 3.: Anglija - Danska SKUPINA 4.: Norveška - Wales »KUPINA 5: švedska - ČSSR SKUPINA 6: Sever. Irska - Avstrija »KUPINA 7.: Islandija - Irska Na sporedu je tudi nekaj prijatelj skih tekem. V Bruslju se bosta pome-.riu reprezentanci Belgije in Nizo-totnske, v Miinchenu pa bo tekma to®d prvoligašem Bayemom in Za kodno Nemčijo. Y Genovi pa bo tekma med olimpijskima reprezentancama Italije in Portugalske. J® ALPINA. V nedeljskem kolu bez-oolskega «play-off» za napredovanje v Prvo ligo je openska Alpina v obeh tokmah klonila Parmi s 13:5 in 4:1. reč, da je zebri gaa, kar se je videmskim igralcem lani na domačih tleh bolj poredkoma posrečilo: kljub slabi igri premagati skromnejše na sprotnike. J n če bodo Ferrari jevi varovanci premagali hkrati tudi «strah pred domačim igriščem* se jim obeta nadvse uspešna sezona. Nekateri se že radujejo nad uspešnim startom, a so tudi tisti, ki že kar krepko jočejo. Milanski Inter, ki je (kot vsako leto pač) startal z velikimi ambicijami, je še edino moštvo brez točke. Ko pišemo še ni znano, ali bodo kritiziranega trenerja Ra-diceja odslovili, ali pa, če mu bo dal vročekrvni predsednik Fraizzoli še eno možnost, da se s svojimi igralci (so ga že izdali?) reši katastrofe. Poraz z Laziom (in še zlasti njegove razsežnosti) pa kaže, da v ekipi najbrž niso prav vsi odnosi razčiščeni, dileme in napake (običajne) iz polet A LIGA IZIDI 2. KOLA Ascoli - Avellino 4:1; Lazio - Inter 3:0; Milan - Verona 4:2; Napoli -Genoa 0:0; Piša - Juventus 0:0; Sampdoria - Roma 1:2; Torino - Fio-rentina 1:0; Udinese - Catania 3:1. LESTVICA Roma in Udinese 4; Juventus in Torino 3; Fiorentina, Avellino, Lazio, Vetoma, Sampdoria, Milan in Ascoli 2; Catania, Piša, Napoli in Genoa 1; Inter 0. PRIHODNJE KOLO (25.9.) Avellino - Udinese; Catania - Sampdoria; Fiorentina - Ascoli; Genoa -Lazio; Inter - Torino; Juventus - Napoli; Roma - Milan; Verona - Piša. STRELCI 4 — Žico (Udinese) 3 — Monelli (Fiorentina) in Laudrup (Lazio) nega prestopnega roka (Beccalossi ali Midler) pa ostajajo. Nekatere ekipe, ki so v prvem kolu razočarale, so se že opomogle. To velja zlasti za Ascoli in Milan, ki sta izbojevala dokaj zveneči zmagi, po ravnotako zvenečima porazoma pred tednom dni. Kar zadeva ostale, brzojaven komentar. Juventus je v Pizi razočaral, a vsakič vendarle ne more zabiti nasprotnikom sedem golov, Napoli in Genoa se že borita pred izpadom, Torino, ki je premagal Fiorentino, utegne postati tretja (ali četrta, kajne Udinese?) sila prvenstva. Ob koncu velja omeniti še, da je v nedeljo padlo 22 zadetkov, kar ni malo. • MENNEA. Na atletskem mitingu v Comu je Pietro Mennea pretekel razdaljo 200 m v 20”50. Na 100 m jr Tilli zmagal v časom 10”37. B LIGA IZIDI 2. KOLA Atalanta - Cavese 1:0; Cremonese -Arezzo 1:0; Empoli - Lecce 2:1; Monza - Triestina 3:0; Padova - Ca-tanzaro 2:1; Palermo - Sambenedette-se 1:0; Perugia - Como 0:1; Pescara - Cesena 2:1; Pistoiese - Cagliari 1:0; Varese - Campobasso 1:1. LESTVICA Campobasso, Empoli, Como, Cremonese, Palermo in Pistoiese 3; Monza, Lecce, Padova, Arezzo, Cesena, Atalanta, Cagliari in Pescara 2; Ca-tanzaro, Cavese, Perugia, Sambene-dettese in Triestina 1. PRIHODNJE KOLO (25.9.) Arezzo - Pescara; Cagliari - Palermo; Campobasso - Pistoiese; Catan-zaro - Atalanta; Cavese - Varese; Cesena - Monza; Como - Padova; Lecce - Cremonese; Sambenedettese -Empoli; Triestina - Perugia. Komentar FRANCI BOŽIČ V jugoslovanski nogometni ligi po sedmih kolih ni več neporaženega moštva. Kot zadnji je klonil splitski Hajduk v Beogradu, s Crveno zvezdo. «Velika četvericam je imela še en slab dan, kajti štiri najuglednejša moštva so skupaj osvojra pičli dve točki, pa še ti dve v medsebojnem dvoboju. Na vrhu lestvice je sedaj presenetljivo Rijeka, ki se je v zad njem prvenstvu borila za obstanek v ligi. Rečani so se spomladi rešili v predzadnjem kolu z zmago nad O-limpijo na Reki, tokrat pa jim je zmaga z istim nasprotnikom v Ljubljani pomagala na prvo mesto. Derbi med Crveno zvezdo in Hajdukom ni povsem zadovoljil kakih 40 tisoč gledalcev, še zlasti so razočarali Spličani. Toda Hajduk ima veliko razlogov za nezadovoljstvo, kajti neizkušeni sodnik Šarič ga je pri izidu 0:0 oškodoval za očitno 11-metrovko. šugar je v kazenskem prostoru pokosil Zlatka Vujoviča, v na daljevanju pa je bila «Zvezda» za razred boljša. Prava mojstrovina je bil drugi gol B. Djurovskega (prvega je dosegel njegov brat Milko),pred katerim je Šestič v pravem slalomu ugnal splitsko obrambo. Najboljši «Zvezdini» možje so bili Bankovič, Elsner in šestič, Hajduk pa ni imel izstopajočega posameznika. V znamenju velike sodniške napake je potekala tudi tekma v Ljubljani. Olimpija je igrala z izrazito pomlajenim moštvom, a je bila v prvem polčasu veliko boljša. Gostje so povedli z golom Lukiča, izenačil je mladi Krstovič, pet minut pred koncem pa je sodnik Rebat napravil neverjeten spodrsljaj: dosodil je 11-metrov-ko za goste, čeprav je Terčič zrušil Lukiča izven kazenskega prostora. (To je potrdil tudi TV posnetek). Radmanovič je bil uspešen z bele točke, Olimpija pa je tako že drugič izgubila za Bežigradom. Veliko presenečenje je pripravila tudi Vojvodina, ki je doma premagala Partizan kar s 3:0. V taboru šampiona očitno ni pravega reda, saj reprezentanta Žinkovič in Dimitrije-vič pred tekmo nista hotela v karanteno, golgeter Mance pa je med tekmo napravil hud incident, ko je hotel po izločitvi napasti Dimitriča, ki je bil prav tako izključen. V Zagrebu sta igrala dva Dinama, Zagrebčanom pa je z Vinkovčani še enkrat spodrsnilo, tako da so sedaj prav na zadnjem mestu. Na tekmi je bilo samo 6 tisoč gledalcev, najmanj v zadnjih dveh letih. Vinkovčani so povedli z golom Haliloviča, izenačil je Bogdan, zmagoviti gol pa je dosegel Dunjič. Dnevi trenerja Belina so o-čitno šteti, morda bi se lahko še rešil z uspehom v pokalu pokalnih prvakov v Portu. Sloboda je v Skopju izgubila z 0:3, to je bil doslej najhujši spodrsljaj moštva iz Tuzle. IZIDI 7. Kola Crvena zvezda - Hajduk 2:0; Dinamo (Z) - Dinamo (V) 1:2; Olimpia -Rijeka 1:2; Osijek - Željezničar 1:0; Velež - Radnički 3:0; Vojvodina -Partizan 3:0; Sarajevo - Priština 6:0; Čelik - Budučnost 1:1; Vardar - Sloboda 3:0. LESTVICA Rijeka 10, Velež in Hajduk 9, Sarajevo, Crvena zvezda, Budučnost, Sloboda, Partizan in Priština 8, Željezničar, Osijek, Čelik 7, Dinamo (V), Vojvodina 6, Radnički in Vardar 5, Olimpija 4, Dinamo (Z) 3. PRIHODNJE KOLO: (25.9.) Dinamo (V) - Radnički, Hajduk -Velež, Sloboda - Crvena zvezda, Željezničar - Vardar, Budučnost - Osijek, Priština - Čelik, Partizan - Sarajevo, Rijeka - Vojvodina, Dinamo (Z) -Olimpija. **”•.**.* Taka » italijanskih ligah X‘ X; rostna steza za bob in sanke, ki bo februarja prizorišče olimpijskih iger, je le 12 km oddaljena od središča Sarajeva Po katastrofalnem porazu v Monzi Triestina: že konec velikih sanj? Monza — Triestina 3:0 (3:0) MONZA: Mascella, Fontanini, Pe-roncini, Colombo, Gasparini, Villia, Boliš (86. min. Pessina), Saini, Ambu, Ronco, Marronaro. TRIESTINA: Nieri, Costantini, Stimpfl, Pedrazzini (v 46. min. Pic-cinin), Mascheroni, Braghin, De Fal-co, Romano, Perrone, Ruffini, A-scagni. STRELCI: Ambu v 2. min., Ronco v 36. min., Marronaro v 45. min. Da pot Triestine v B ligi ne bo ravno postlana z rožami, so menda razumeli vsi, ki so si ogledali prvo prvenstveno tekmo Tržačanov proti Palermu. Nihče pa verjetno ni pričakoval tako hudega spodrsljaja na prvem gostovanju v Monzi. Poleg samega poraza (takega Triestina ni doživela že več let), pa zaskrbi ja bojazen, da se tržaški drugoligaš mor- da še ni vživel v tako prvenstvo kot je B liga. Kot zgleda, imajo v B ligi glavno vlogo obrambe. In ravno v obrambi je Triestina v nedeljo pokazala. več pomanjkljivosti. Precejšnje težave ji delajo visoki predložki v Sredino, kjer trenutno nima takega branilca, ki bi se odlikoval v skoku, kot je bil lani Trevisan. Stimpfel še namreč ni v povsem zadovoljivi kondiciji, da bi lahko predstavljal pravo rešitev. Vsekakor pa težave tržaške obrambe ne tičijo samo v skoku. V Monzi je vsa obramba doživela črn dan. Za slabo obrambna igro pa nosi precej krivde tudi sredina igrišča. Kot zgleda, so namreč vezni igralci dovzetnejši za napadalno igro kot pa za kritje svojih neposrednih nasprotnikov, tako da lahko tile še kar brez težav nemoteno gradijo igro, ki jim najbolj prija. V napadu je sicer Trie- stina pokazala nekaj napredka glede na tekmo s Palermom, vseeno pa so bile njene akcije vse prepočasnejše in predvidljive, tako da niso mogle presenetiti nasprotnika. V delno opravičilo za poraz lahko navedemo dejstvo, da je Triestina prvi gol prejela še predno so se igralci sploh dobro ogreli, kar je za vsako ekipo precejšen handikap, zlasti psihološki. Res pa je, da Triestina ni nikoli dajala vtisa, da bi težki položaj lahko obrnila sebi v prid. In kaj sedaj? Sanje o možnem napredovanju so se verjetno razblinile. Da pa bi ekipa dosegla rezultate, ki so v njenih možnostih (varen položaj na sredini lestvice), pa bomo morali počakati, dokler nekateri igralci ne pridejo v zadovoljivo formo. Vsekakor bo poseg na jesenski kupoprodajni borzi menda neizbežen. (I. P.) Marko Marinčič 6. Dva mlada Goričana s kanujem po dolgi reki (Po sledeh Jacka Londona) Ko sta tisti večer legla spat, sta v razdalji lahko ^išala bučanje vode na brzicah Five Fingers. Brzice ^obivajo ime po štirih otokih, štirih ogromnih skalah, ** se pojavijo počez na reki, ki se v tem delu razdeli Pet kanalov (five fingers v angleščini pomeni pet Pfstov), ki so med skale postavljeni kot nekakšni f^sti. Struga je tu zelo strma, tako da se pojavljajo 'riočni tokovi, vrtinci in visoki valovi. V tem delu so se nasveti izkušenih ljudi, ki ži-Vl)o ob Yukonu in poznajo njegove skrite nevarnosti ^kazali kot najbolj koristni. Keith Tryck in Bob, ki čez brzice šla s splavom, sta Tomažu in Armenu P°vedala, da se morata na brzicah držati čimbolj desnega brega. Na tej strani tokovi niso tako močni ltl ni toliko vrtincev kot pri drugem bregu. Če bi ?a prehod izbrala enega od levih «prstov», bi mali *^nu zelo težko kljuboval tokovom in vrtincem, za ^tegova potnika pa bi skoraj gotovo ne bilo več pomoči. Taka tragična usoda je na tem prehodu doletela pred časom štiri Nemce, ki so se podobno kot Tomaž in Armen spuščali po Yukonu: pri Five Fingers Rapids pa so zagrešili usodno napako, da so nič hudega sluteči zapluli kar po levi strani. Naenkrat so se znašli v deročem toku, ki je s seboj povlekel njihov čoln in njihova štiri mlada življenja. Povsem drugače sta se v tej okoliščini znašla Tabla opozarja, da ni dovoljen vstop tujcev v indijski rezervat Tomaž in Armen. Dobro sta poznala brzice, ki sta jih imela pred seboj, ker so jima jih drugi zelo točno opisali. Previdno sta zaplula po desni strani. Kmalu sta se znašla sredi visokih valov, ki jih na vodni glasini povzročajo brzice. Konici kanuja sta se dvigali in nižali, zdaj ena zdaj druga. Kratka vesla je bilo treba globlje potapljati v vodo, da sta lahko Tomaž in Armen in ne reka odločala o smeri kanuja. Brzic je bilo kmalu konec, v mirnih vodah sta se Tomaž in Armen lahko za trenutek odpočila in pogledala na mogočne skale sredi reke, ki tvqrijo Five Fingers. Toda počitek ni trajal dolgo, saj so jih že 6 milj dlje čakale druge brzice, Ring Rapids. Malo zaradi komaj prestale preizkušnje na valovih «petih prstov*, malo zato, ker brzice Ring ne predstavljajo v primerjavi s prejšnjimi tako velike ovire, je Tomaž dejal, da sta se skozi nje peljala skoraj ne da bi se zavedala. PO SLEDEH JACK LONDONA Tomaž opisuje potovanje po Yukonu s precejšnjo skromnostjo, nikoli ne pretirava pri opisu težav, s katerimi sta imela opravka, nasprotno, jih skuša večkrat celo prikriti. Ko pripoveduje o brzicah na Yukonu se skoraj zdi, da sta plula po kakem kanalu gradeške lagune, tako je bilo vse lahko in brez težav. Kakorkoli že, sta on in Armen bila uspešno kos brzicam Ring, tako da sta lahko zopet potopila vesla v mirnejše vode. Evropsko odbojkarsko prvenstvo «Azzurri» v boju za kolajno Na ženskem odbojkarskem turnirju v Kopru Zmaga naše združene ekipe SUHL (Vzhodna Nemčija) — V tretjem, odločilnem kvalifikacijskem srečanju evropskega odbojkarskega prvenstva je italijanska moška vrsta zanesljivo premagala Francijo in se bo tako borila za uvrstitev od 1. do 6. mesta. Po predvčerajšnjem sicer tesnem porazu proti Poljski si «az-zurri« niso mogli privoščiti spodrsljaja, zato so tekmo začeli zelo odločno. Kljub temu so Francozi, ki so se izkazali proti Romuniji in Poljski, osvojili prvi set, vendar kaj več niso zmogli. Do prvega uspeha je vendarle prišla tudi italijanska ženska reprezentanca. Včeraj je premagala skromno Švedsko in bo tako v finalni del, kjer se bo potegovala za uvrstitev od 7. do 12. mesta, le prišla z dvema točkama. Izidi 3. in zadnjega moškega kvalifikacijskega kola, po katerem so se v finalni del uvrstile Italija, Poljska, Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Bolgarija in Vzhodna Nemčija (finalni del se bo pričel v četrtek v Vzhodnem Berlinu): A SKUPINA SZ - ČSSR 3:0, Finska - Nizozemska 3:0. B SKUPINA Italija - Francija 3:1 (14:16, 15:9, 15:7, 15:7), Poljska - Romunija 3:2. C SKUPINA Madžarska - Grčija 3:1, Bolgarija-Vzhodna Nemčija 3:0. »POKAL AMERICA« Australii II. tretja regata NEWPORT — V tretji finalni regati «pokala Amerika« je posadki avstralske jahte Australia II. naposled uspelo premagati ameriško Liberty. Avstralci so Američanom zadali kar 3'14” zaostanka in so stalno vodili, razen kot na začetku. Po tretji regati je tako stanje 2:1 za Liberty. Včeraj je bil na zahtevo ameriškega vodstva dan počitka. • VZHODNI NEMEC Olaf Ludwig je zmagovalec letošnje kolesarske «dirke prihodnosti«, na kateri se je na zadnji etapi uveljavil Belgijec Paul Wel-les. Najboljši izmed Italijanov na skupni lestvici je bil Giuliano Biatta, ki je zasedel 50. mesto. Združena ekipa Sokol Meblo se je v nedeljo udeležila zanimivega turnirja v Kopru, na katerem sta poleg domačink nastopile še šesterke Poreča in Jugolinije iz Reke. V prvih dveh tekmah sta si obe slovenski ekipi brez težav zagotovili zmagi, kar je omogočilo trenerjema, da sta lahko poslala na igrišče vse razpoložljive igralke. V finalu za 3. mesto je Poreč premagal Jugolinijo, nakar sta se v odločilni tekmi za 1. mesto pomerili Koper in Meblo. V začetku je Koper z dobro igro presenetil zamejke, ki pa so še v prvem setu uredile svoje vrste in nadoknadile zamujeno, vendar so pa bile Koprčanke v končnici seta prisebnejše in so z minimalno razliko zmagale. V vedno izenačeni, zanimivi in napeti i-gri sta si ekipi porazdelili prve 4 sete, nakar so v odločilnem petem setu pokazale naše igralke večjo voljo do zmage ter z odločnejšo igro strle odpor žilavih nasprotnic. Sokol Meblo je pokazal tokrat boljšo igro kot na prvih tekmah na turnirju Bazoviških žrtev, saj je od časa do časa igra naših deklet dopadljiva in precej učinkovita. Še vedno pa sloni teža igre na posameznicah, ki se mnogokrat dobro znajdejo v igri. Ko bo ekipa uigrana pa bosta učinkovitost in udarna moč mnogo večja kot sedaj. Ekipa Kopra igra letos z nekoliko pomlajeno postavo, vendar so se mlajše igralke dobro vključile v igro, kar je dobro jamstvo za bodočnost. Po tekmah sta trenerja ekip izjavila: Jakomin (Koper): «Pozna se, da nista ekipi še uigrani, vendar pa so moje igralke zgrešile preveč servisov. Sokol Meblo je zasluženo zmagal.« Jurman (Meblo): «V glavnem sem zadovoljen z igro svoje ekipe, vendar moramo še marsikaj popraviti, zlasti blok. Z vrnitvijo Radišičeve igra Koper dosti bolje kot lani.« IZIDI Koper — Poreč 2:0 Sokol Meblo — Jugolinija 2:0 (10, 6) FINALE ZA 3. MESTO Poreč — Jugolinija 2:0 (10, 6) FINALE ZA 1. MESTO Sokol Meblo — Koper 3:2 (—13, 6, 14, —14, 5) LESTVICA: 1. Sokol Meblo, 2. Koper, 3. Poreč, 4. Jugolinija. Postave KOPER: Radišič, Kikelj, Debevc, Potočnik, Vogrič, Jakomin, Matič, Mr-molja, Petelin, Jakopič. JUGOLINIJA: Butkovič, Segota, Le-sica, Dorčič, Podobnik, Grgurič, Rukavina, Kmeta. POREČ: Lehman, Vahtarič, Stdfa-nič, Jurcan, Bilič, Parencan, Ken-dželič, Beakovič, Bašič, Nučič, Sedmak, Belas. SOKOL MEBLO: V., L. in G. Legi-ša, Kralj, Paulina, Cergol, Maver, Klemše, Antoni, Pesaressi. • MEMORIAL J. WALLAS. Beognaj ska Crvena zvezda je osvojila prvo mesto na košarkarskem turnirju v Ljubljani za memorial Janeza_ Walla-sa, ki ga je priredilo domače društvo Slovana. IZIDI: Olimpija - C. zvezda 87:110 (45:58), Bosna - Slovan 94:73 (42:38). Finale za 3. mesto: Olimpija - Slovan 99:95 (44:35); finale za 1. mesto: C. zvezda - Bosna 122:101 (68:55). • BONDER. Sedemnajstletna ameri-čanka Lisa Bonder je v finalu teniškega turnirja v Tokyu premagala bolj izkušeno rojakinjo Andrejo Ja" gerjevo s 6:2, 5:7, 6:1. Nogometni^ turnir v Podgori ŠTANDREŽCI DRUGI Na prvem letošnjem gostovanju 1. AL: Vesna zapustila ugoden vtis Isonzo Turriaco — Vesna 1:1 (1:1) ISONZO TURRIACO: Zorba, Mo-rangiu, Carlet (v 82. min. Štolfa), Visintin, Battistutta, Cosolo, Serra-valle, Casagrande, Massarutto, Ce-glia, Severini (od 69. min. Bergama-sco). VESNA: Bubnič, Gotti, Sodomaco, Basiacco, Penco, Candotti Fabio, Can-dotti Roberto (od 70. min. Kostna-pfel), Pipan, Ludvvig (od 50. min. Zucca), Jerman, Sedmak. IZIDI 1. KOLA Palmanova - Pieris 1:3 Fiumicello - Gradese 1:1 Isonzo Turriaco - Vesna 4 1:1 Tisana - Costalunga 2:2 Muggesana - Ronchi 1:0 S. Giovanni - Ponziana 3:0 S. Canzian - Sangiorgina 1:1 Torviscosa - Percoto 0:1 LESTVICA Pieris, S. Giovanni, Muggesana in Percoto 2; Gradese, Fiumicello, Vermegliano — Kras 1:1 (1:1) VERMEGLIANO: Pin, Malaroda, Farfoglia, Fantino, Lepre, Novelli, Inglese, De Bianchi, Ete Pollo, Pe-tenel, Rusin (Gergolet), 12 Formen-tin, 13 Laurenti. KRAS: Paulin, Sugan, Klun (v 87. min. Peter Terčon) Villalta, Škabar, Košuta, Puntar, Ferfoglia (v 46. min. Mario Terčon), Olivo, Samec, Blažina. SODNIK: Mango iz Gorice. OPOMINI: Sugan v 42. min., v 72. Olivo, v 90. Blažina, v 60. min. izključen Samec. STRELCA: v 25. mrin Samec, v 44. min. Rosin. V krstnem nastopu so varovanci trenerja Mikuža odnesli z gostovanja v Vermeglianu zlata vredno točko. Osvojili pa so jo proti ekipi, ki je v nedeljo prvič nastopila v prvenstvu druge amaterske lige. Po začetni medli igri so domačini v 19. min. prvič resno ogrozili vrata Paulina, ki se je z mojstrskim posegom rešil pred najhujšim. Odtlej so rdeče-beli zaigrali kot prerojeni in z visokimi podajami v kazenski prostor večkrat spravili v težave domačo obrambo. V 25. min. so želi sadove svojega truda, ko je Puntar odlično podal Samcu, ki je med dvema branilcema z nezadržnim prodorom premagal še vratarja. Kraševci so nadaljevali z napadalno igro, a jim vodstva ni uspelo povišati. Nasprotno prav domačini so v zadnjih minutah izenačili z Rosinom, ki je z glavo izkoristil podajo s kota. V drugem polčasu bi omenili veliko zmedo Kr asove obrambne vrste, ki je dosegla višek, ko je sodnik dosodil domačinom povsem upravičeno enajstmetrovko, ki pa so jo zastreljali. V 15. min. je sodnik zaradi ugovarjanja izključil Samca in STRELCI: v 12. min. Massarutto, v 21. min. Pipan. Vesno je že v prvem kolu čakalo težko gostovanje pri Isonzu iz Turjaka, ki je lani nastopal v promocijski ligi in letos gotovo meri na najvišja mesta na lestvici. Svojo nalogo pa so Križani uspešno opravili in s prikazano igro povsem zadovoljili. Že po prvih minutah je Pipan z neubranljivim strelom poslal žogo v mrežo, vendar je sodnik zadetek razveljavil. Križane je ta sodniška odlo- Vesna, Isonzo Turriaco, Sangiorgina, S, Canzian, Costalunga in Tisana 1; Torviscosa, Ronchi, Palmanova in Ponziana 0. PRIHODNJE KOLO (25. 9.) Gradese - Muggesana; Ponziana - Isonzo Turriaco; Vesna - Palmanova; Pieris - Torviscosa; Sangiorgina - Fiumicello; Costalunga - S. Canzian; Percoto - S. Giovanni; Ronchi - Tisana. IZIDI 1. KOLA Libertas - Domio 0:1 CGS - Radio Sound 0:0 Opicina - Zarja 0:0 Aurisina - Fortitudo 1:0 Primorje - Stock 1:1 Vermegliano - Kras 1:1 C. Elisi - Giarizzole 3:0 Zaule - Opicina Supercaffe 1:0 LESTVICA C. Elisi, Domio, Aurisina in Zau- čeprav so rdeče-beli trideset minut igrali v desetih, so vendarle ubranili neodločen izid. (Z.S.) Gpicina — Zarja 0:0 OPICINA: Macoratti, Gabrieli, Gherzil, Doc, Tulliani, Borroni, Le-narduzzi, Manzon, Vecchio, Alfieri (v ibCOI - AVfclli./J 1 Lasio - la ter 1 Milan - Verona 1 Napoli - Gcnoa X Piša - Juventus X Sampdoria - Roma 2 Torino - Fiorentina 1 Udinese - Catania 1 Padova - Catanzaro 1 Pescara - Cesena 1 Pistoiese - Cagliari 1 Prato - Reggiana X Civitanovese - Bari 2 KVOTE 13 — 212 dobitnikov — 27.276.000 lir 12 — 5.718 dobitnikov — 1.011.000 Ur čitev nekoliko zmedla, kar so domačini takoj izkoristili in z lepo akcijo povedli. To pa Vesne ni strlo. Prevzela je vajeti igre v svoje roke in z odlično igro mladega Roberta Can-dottija, ki je bil za nasprotnikovo obrambo prava uganka, dvakrat za las zgrešila gol. Za izenačenje je poskrbel Pipan, ki je v 21. min. mojstrsko izvedel prosti strel. V drugem polčasu je bila igra dokaj umirjena in izrazitih priložnosti za zadetek ni bilo. Obe enajsterici sta namreč previdno branili rezultat, saj bi bila vsaka napaka lahko usodna. V kriških vrstah treba pohvaliti zlasti Candottija, ki je kljub svoji starosti (ima namreč šele 17 let), res odlično opravil svojo nalogo, in pa Valterja Pipana, ki se je kot običajno izkazal kot prava gonilna sila ekipe. Vsekakor pa si pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali kriški nogometaši, saj so vsi pokazali resen in odgovoren pristop. S tako i-gro in s takim pristopom lahko kriška enajsterica računa na visoko uvrstitev, če seveda ne bo tega prvega vtisa v bodoče pokvarila. (Andrej) ^le 2; Radio Sound, CGS, Zarja, "Opicina, Stock, Primorje, Kras in VermegUano 1; Supercaffe, Forti-tudo, Libertas in Giarizzole 0. PRIHODNJE KOLO (25. 9.) Radio Sound - Primorje; Kras -Opicina; Zarja - Libertas; Domio -Zaule; Giarizzole - CGS; Fortitu-do - C. EUsi; Supercaffe - VermegUano; Stock - Aurisina. 60. min. Volo), Starc. ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti, Franco, Bencich (v 46. min. Udovi-cich, Križmančič, Damjan Fonda, Bon, Egon Fonda, Sossi, Ražem. SODNIK: Franzot iz Tržiča. Bazoviška Zarja je v prvi prvenstveni tekmi iztržila točko proti so- 1. — 1. Arzizza 2 2. Dr&goman X 2. — 1. Abbey or 1 2. Granite 2 3. — 1. Chemisier X 2. Ebunda X 4. — 1. Cristodemo X 2. Irverio 2 5. — 1. Ida Monte X 2. W«rren 2 6. — 1. Vallorita 2 2. C. Toulouse KVOTE 2 12 — 4 dobitniki — 43.201.000 lir 11 — 142 dobitnikov — 1.208.000 lir 10 — 1.788 dobitnikov — 92.000 lir V nedeljo se bo tudi na Goriškem pričelo prvenstvo 3. amaterske lige, v katerem nastopajo tri slovenske e-kipe. Kot priprava na letošnjo tekmovanje so v teh dneh številni predpr-venstveni turnirji. Tako se je konec tedna odvijal v Podgori turnir, na katerem sta poleg domačinov in Go-rizie (under 19) nastopili še postavi Juventine in Sovodenj. Čeprav je šlo le za pripravo na prvenstvo, je treba povedati, da sta se obe slovenski predstavnici dobro odrezali. Predvsem je pozitivno to, da so tako Vižintinovi kot Marsonovi varovanci predvajali zadovoljivo i-gro, kar daje dobro upati za novo prvenstvo. Ekipa Sovodenj je nastopila v približno enaki postavi kot v lanski sezoni, le da je trener Marson vključil v postavo nekaj mladih. Nekoliko drugače je pri Štandrežcih, ki so precej obnovili ekipo, čeprav kaže, da so se novi že dobro vključili v igro. Glede uvrstitev naj povemo, da so Štandrežci zasedli 2., Sovodenjci pa 3. mesto za predstavniki Gorizie. Kar pa je nadvse pozitivno, je to, da so tako eni kot drugi nadigrali lidni Opicini. Takoj pa lahko povemo, da sta obe enajsterici pokazali slab nogomet, ki vsekakor ni zadovoljil številnih navijačev, še najmanj pa bazovskih, ki so po predprven-stvenih uspehih svoje ekipe pričakovali mnogo več. Tudi tokrat je bilo jasno, da v bazovskih vrstah manjka izrazit strelec, vendar se tudi sredina ni izkazala. Zarja je že od vsega začetka pokazala, da se bo predvsem branila in skušala s protinapadi spraviti 0-pence v zagato. Taka igra se je nadaljevala ves prvi polčas. Le enkrat pa je moral Puzzer pokazati, kaj zna, ko je odbil strel Vecchia v kot. V drugem polčasu se je Zarja le nekoliko opogumila in imela z Udo-vicichem lepo priložnost, vendar je bil le ta piri zaključevanju prepočasen. Proti koncu tekme so Openci s pomočjo dvomljivih sodnikovih odločitev potisnili Zarjane v obrambo, vendar pa se niso nikoli nevarno približali Puzzerju. (Big) • PETERKA INDESITA IZ CASER TE se je odločila, da za prihodnjo sezono najame kot drugega tujca Brazilca Marcela Ramona Pionikvvara De Souzo. Indesit se je namreč znašla v težavah, ko je Jugoslovan Mirza De-libašič, ki je letos iz Real Madrida prestopil k itaUjanski peterki, nenadoma zbolel. DeUbašič bo vsekakor o-stal v organiku v pričakovanju, da povsem okreva. • IREC KELLY. Irec Sean Kelly je osvojil prvo mesto na kolesarski dirki v Isberguesu (Belgija). V sprintu je premagal domačina Vander brouckena. Podgorce, ki bodo z obema slovenskima predstavnikoma igrali v 3. AL. Polfinalni del Gorizia - Sovodnje 3:1 Juventina - Piedimonte 4:2 Finale za 3. mesto Sovodnje - Piedimonte 4:0 Finale za 1. mesto Gorizia - Juventina 4:3 (po 11-metrovkah) JUVENTINA: Gurtner, Di Palma, Šturm, Chizzolini, Medeot, Devetak. Panico, Costa, Russo II., Lauri, Ac-concia. Russo I., Rotterdam, Di Di» nisio. SOVODNJE: Bensa, Petejan, Košič, Florenin, Marson, E. Petejan. Gomišček, Zearo, Sambo, Butkovič. Fajt. Uršič, Čaudek, Kovic, Fajt-Tretja slovenska ekipa, doberdob-ska Mladost, ki bo sicer letos igra-la v tržaški skupini, se je uspešno udeležila turnirja v Špetru ob Soči. kjer si je z zmago nad domačim Is<*>' zom zagotovila prvo mesto. Zadetek za Doberdobce je dosegel Gerin. R. Pavšič NA TENIŠKEM TURNIRJU Arias zmagal tudi v Palermu PALERMO — Američanu Jimmyju Ariasu se Italija še kako prileže. P0-tem ko je že osvojil teniška turnirja v Firencah in Rimu, je zmagal & na mednarodnem turnirju v Palermu, ki se je končal v nedeljo. V fi’ nalu je premagal Argentinca Clerca s 6:2, 2:6, 6:0. Arias, ki je šesti na svetovni jakostni lestvici, ni naletel na enakovrednega nasprotnika, če; prav se je Clercu z močnimi servisi posrečilo, da je dokaj gladko osvojil drugi set. V finalu moških dvojic sta Clerc in Arraya s 1:6, 6:2, 6:4 premagal8 Viserja in Viljoena. • PO POGOVORIH S PREDSTAVNIKI OSMIH francoskih in tujih kolesarskih društev, med katerimi je bila tudi italijanska Malvor - Bottecchia in ki so Bernardu Hinaultu ponudite sponsorizacijo v prihodnji sezoni, s* je francoski- as vzel osem dni časa 88 premislek, nakar naj bi dokončno sporočil, za koga bo odslej tekmoval. • V OKVIRU AMERIŠKEGA nogometnega pokala je Urugvaj z 2:1 premagal Venezuelo. • S PREDETAPO NA KRONOMETER, na kateri bo startaLo 27 amaterskih ekip iz 7 držav, se bo danes začel 11. mednarodni kolesarski teden Brianze. • BRADY. Ugledni londonski tednik «Sunday people« piše, da je irski igralec sampdorie Liam Brady sprejel ponudbo, da spet igra za angleško ekipo Arsenala. Tednik piše, da bi g8 Sampdoria lahko odstopila Arsenala že pred iztekom letošnjega italijanskega prvenstva. • FLAMENGO. Majico številka de; set, ki je bila doslej »last« Žica, bo pf* Flamengu odslej oblekel Tita, ld ga j® klub sedanjega asa videmskega Udine-seja odkupil od Porta Alegreja. V prvem kolu 2. amaterske nogometne lige Kras in Zarja iztržila dragoceno točko v gosteh Na videmskem košarkarskem turnirju nastopili tudi trije prvoligaši iz naše dežele Dalipagič: «Rad bi igral Le Gedeco v zadovoljivi formi še na 01 v Los Angele su» Tržaški Bic in goriški San Benedetto še nista nared Eden glavnih junakov mednarodne-?a košarkarskega turnirja v Vidmu £ bil nedvomno član Gedeca Dražen dalipagič, ki je proti tržaški ekipi “:c dal 34 točk, v nedeljo proti A-^eričanom pa štiri manj. Z Dalipagičem smo malo pokram ^al* v soboto po tekmi Gedeco - Bic. *Dobro ste igrali proti Tržača- *Nisem pričakoval, da bomo zma-IaJi s' tako lahkoto. Glede na to, da Račani nastopajo v A-l ligi, sem °d tega moštva pričakoval mnogo Vec- Goriški San Benedetto je tre-autno nedvomno boljši, predvsem pa, Pe upoštevamo, da so Goričani igrah 6rez Američana La Garde ja.» Madrida v Videm, iz velikega . e,er: Aluminij iz Komna, Snežnik iz i*»ke Bistrice, Modri val iz Kopra c* Meblo iz Nove Gorice. Ekipe, ki 50 nastopale na baliniščih Sokola in Ferroviaria, So bile v izločilnem delu tekmovanja porazdeljene v štiri skupine po tri. Še najbolj zanimiv je bil finalni del, ki je trajal vse do 21. ure. Končno zmago si je povsem zasluženo in z dokajšnjo prednostjo zagotovil tržaški krožek pristaniških delavcev Portuale v postavi Caicchiolo, Kon-ratter, Armani in Kovač. V velikem finalu je Portuale premagal sicer dobro razpoložene balinarje Modrega vala iz Kopra, tretja pa je bila ekipa iz Devina, ki je v malem finalu odpravila železničarje nabrežinskega Ferroviaria. Pred nagrajevanjem, katerega se je udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Albin Škrk, se je predsednik Sokola Antek Terčon toplo zahvalil vsem nastopajočim, da so s svojo prisotnostjo omogočili takšen uspeh te prireditve. Še posebej pa je podčrtal pomen tovrstnih tekmovanj, ki stremijo za tem, da bi se čimširši krog ljudi iz obeh strani meje med seboj spoznal in tako bolje razumel. Štiri prvouvrščene ekipe so nagradili s pokali (darovali so jih Hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, devinsko-nabrežinska občina, ZSŠDI in Primorski dnevnik) in dragocenimi kolajnami. Portuale pa si je za leto dni zagotovil tretjo trofejo Sokola, ki jo prejme v trajno last ekipa, ki dvakrat osvoji prvo mesto. IZIDI Modri, val - Sokol A 13:2; Sistiana -Sokol A 13:2; Modri val - Sistiana 13:11; Duinese - Snežnik 13:3; Snežnik - Sokol B 13:3; Sokol B - Duinese 13:4; Ferroviario - Meblo 13:2; Meblo - Kraški dom 13:4; Ferroviario - Kraški dom; 13:5; Portuale - A-luminij 13:7; Kras - Aluminij 13:4; Portuale - Kras 13:2. POLFINALE: Modri val - Ferroviario 13:10; Portuale - Duinese 13:7. FINALE ZA 3. MESTO: Duinese - Ferroviario 13:9. FINALE ZA 1. MESTO: Portuale -Modri val 13:5. KONČNA LESTVICA 1. Portuale, 2. Modri val, 3. Duinese, 4. Ferroviario. (B.S.) Grilanc in B. Milič osvojila prvo mesto Na balinarskem tekmovanju za 2. memorial Danila Simonete, ki ga je v soboto priredil v Zgoniku balinarski odsek ŠK Kras, je nastopilo 8 dvojic. Tekmovanje je bilo dokaj zanimivo in s precejšnjimi presenečenji. Povsem zasluženo sta si prvo mesto zagotovila Drago Grilanc in Boris Milič, druga sta bila Franjo Colja in Pepi S'monet3, tretja pa Igor in Sandro Milič. Tri prvouvrščene dvojice so bile nagrajene. (B. S.) kov FJK nepričakovano v najboljši formi prav videmsko moštvo Gedeco, ki bo igralo v A-2 ligi. Nepričakovano pa zato, ker so v Vidmu krepko obnovili in pomladih ekipo. Novi trener Lajos Toth pa je očividni v tem kratkem obdobju znal uigrati svoje moštvo in mu tudi dati dobro »psihološko osnovo». Videmčani namreč igrajo izredno samozavestno, požrtvovalno, enostavno, zato pa tudi zelo učinkovito. Nosilna os videmske ekipe pa je nedvomno «tuja dvojica*. Američan Hardy je pod košema skoraj neustavljiv, Jugoslovan Dražen Dalipa-gič pa je predvsem v napadu izredno nevaren. Toth je naravnost navdušen nad Hardyjem in Dahpagičem, saj le-ta nista samo odlična košarkarja, temveč «izredna fanta*, ki dajeta nasvete in pomagata mlajšim soigralcem. Če si tehnični vodja Gedeca Fadini mane roke, pa je položaj v taboru San Benedetta in Biča dokaj drugačen. Goriško moštvo je tudi na turnirju v Vidmu nastopilo brez poškodovanega Američana La Gardeja in njegova odsotnost se je še kako poznala-Novi trener Primo pa z igro svojega moštva še ne more biti zadovoljen. Nekaj košarkarjev še ni v zadovoljivi formi. Primo pa bo verjetno v naslednjih petnajstih dneh že tako pripravil moštvo, da bo nared za prvenstvene nastope. Američan May-field je namreč zelo učinkovit, kapetan Ardessi zanesljiv, Pieric vehk «garač» v obrambi. Ko pa bosta v ekipi še La Garde in Valentinsig, se bo stanje v moštvu znatno popravilo. Dokaj zaskrbljujoče pa je stanje pri tržaškem prvoligašu. Proti Vi-demčanom, ki nastopajo v nižji ligi, so bili varovanci trenerja De Sistija kot zbegani, brez moči. Tonut je verjetno preutrujen od stalnega igranja (treningi, prijateljske tekme, državna reprezentanca), toliko opevani A-meričan Dwight Jones je sicer tehnično odličen košarkar (njegova igra pod košema je «živa slika* košarkarskega priročnika), telesno pa je bivši član NBA dokaj pomanjkljiv: prepočasen, slab poprečen v skoku, premalo dinamičen. Center Lanza, ki je lani dokaj uspešno igral pri Lebo-leju, je daleč od tipa košarkarja, ki ga je verjetno tržaško društvo potrebovalo. Lanza je namreč tako šibke postave, da je njegova prisotnost pod košema skoraj nepomembna. Tudi pri «gradnji igre* bo De Sisti imel marsikatero težavo. Palumbo in Goti sta sicer temperamentna, hitra, da bi pa lahko postala »glava tržaškega moštva*, je težko pričakovati. In še beseda o novem Američanu McNealyju. V prvi tekmi proti Videm-čanom je povsem zadovoljil, drugi dan proti San Benedettu pa je bil skoraj «neopazen». Za točnejšo oceno bo torej treba pričakovati še nekaj nastopov. Na dlani pa je, da čaka trenerja De Sistija še mnogo dela. (bi) • HONKY. Košarkarski klub Honky iz Fabriana ne bo najel temnopoltega Američana Sonnyja Parkerja, ki je z moštvom odigral nekaj prijateljskih tekem, a ni prepričal strokovnjakov. Poletove košarkarice pokazale lep napredek obvestita v ITALIJANSKI C-2 LIGI Goriški nogometaši ^čeli s porazom ^ovara — Gorizia 3:0 (1:0) GORIZIA: Hlede, Da Dalt, Anto-Zilli, Battoia (Righini), Poleno (Bernadel), Bertoia, Lazzara, uiodecibus. Del Neri, Parente. Gorizia je prvo tekmo prvenstva '2 hge začela s porazom. V Novari L?, namreč igralci trenerja Reje izgu-'h s čistim 3:0, ki ne daje Goriča p°ni nobene olajševalne okohščine. Si-„?r je tudi res, da je Novara med javnimi kandidati za prestop v višjo zaradi česar bo treba počakati naslednje tekme, da bo Gorizia kazala svoj pravi obraz. borovo atletsko ^kmovanje °dpadlo ..pilotsko tekmovanje v organizaciji hetske sekcije Bora, ki bi moralo q l°kati včeraj in danes na stadionu fezar v Trstu je odpadlo. Stadion j? namreč zaradi vzdrževalnih del na ^ski progi začasno zaprli. Poletova ženska košarkarska ekipa je v soboto povrnila obisk ženskemu košarkarskemu društvu iz Senožeč, ki je teden dni prej nastopil na Opčinah z dvema ekipama. V ponoven dokaz, da sta odnosa med društvoma res zgledna, so iste ekipe ponovile turnir, tokrat pa so gostile Senožeče, in to v telovadnici v Divači. Poletovke so v soboto igrale res zelo dobro, seveda v omejenih okvirih svojih trenutnih zmožnosti in pomanjkanja p/avzaprav kakršnekoli tekmovalne izkušnje. V dokaz res velikega napredka te naše (trenutno) edine košarkarske ženske ekipe, naj samo navedemo podatek, da so «o-ranžne* proti istim nasprotnicam le teden dni prej izgubile, in to na do mačem igrišču, dvakrat s po 25 koši razlike, tokrat pa so se morale Se-nožečanke kar pošteno potruditi, da so sploh prišle do zmage. Med posameznicami bi omenili najmlajšo, a verjetno najbolj obetajočo poletovko sploh, Veroniko Martelanc, ter oha centra Korsičevo in Hlabja- novo. vendar pohvala bi veljala res za vse. o takim požrtvovalnim pristopom do treningov, kot so ga poletovke doslej pokazale, pa tudi prvi tekmovalni uspehi ne bi smeh kaj kmalu izostati. Sergij Tavčar Senožeče 1 — Polet 45:32 (21:11) POLET: Sivitz, Pieri, V. Martelanc 2, Radetič, Milkovič 2 (2:6), Koršič 13 (3:10), Rupel, J. Martelanc 3 (1:4), Kalc, Hlabjan 12 (0:4), Ostrouška in Bukavec. Senožeče 2 — Senožeče 1 53:47 (25:27) Senožeče 2 — Polet 34:33 (13:13) POLET: Sivitz, Pieri, V. Martelanc 6, Radetič, Milkovič 7 (1:1), Koršič 4, Rupel, J. Martelanc, Kalc, Hlabjan 16 (0:3), Ostrouška, Bukavec. ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 23. t.m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: poslovanje komisije in programiranje nove sezone. * * * ZSŠDI obvešča, da so bili po zaljučku tečaja pri Banih najdeni nekateri predmeti, ki so jih pozabili tečajniki. Predmeti so na razpolago na sedežu ZSŠDI v Trst, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304. » • # Gimnastični odsek ŠZ Bor sporoča, da bo vpisovanje telovadk za letošnjo sezono danes, od 17. in 18. ure na stadionu «1. maj*. Vpisovanje tudi po telefonu 513 77. * # * ŠD Sokol sporoča, da bodo treningi v odbojki v nabrežinski telovadnici s sledečim urnikom: letnik 72 do 75 v torkih in petkih od 14.30 do 16.00; letnik 69 do 71 v ponedeljkih od 19.00 do 20.30 in v četrtkih od 17.30 do 19.00. ŠZ Bor odbojkarski odsek spročaj da bo danes, 20. septembra, ob 15. uri prvi trening fantov (letniki 68 in mlajši), ki so se lani že ukvarjali z odbojko. * * * Košarkarski odsek ŠZ Bor sporoča začasni urnik treningov mladinskih moštev: propaganda (letnik 1971) - vsak dan ob 15.00; dečki (letnik 1970)) - vsak dan ob 16.30; mi-nibasket (letnik 1972 in mlajši), prvi trening v ponedeljek, 19. t.m., ob 15.00; naraščajniki (letnik 1969), prvi trening v sredo, 14. t.m., ob 17.15. Treningi bodo na stadionu «1. maj*. * * * ŠZ Dom sporoča, da bodo treningi v ženski odbojki v telovadnici v Kulturnem domu ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.30 in ob sredah od 16.30 do 18.30. * * * ŠD Polet - košarkarska sekcija sporoča, da so se pričeli treningi za minibasket. Treningi bodo ob ponedeljkih in sredah. Narofln^ a: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V ŠFRJ številka 6.00 din, naročnina za zaseb nike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za orga nizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st. viš. 23 mm) 39 000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 20. sejitenihra 1983 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska L r ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Že ob prvem dnevu lovske sezone po Italiji Mrtvi in na desetine ranjenih RIM — Začelo se je, pobijanje namreč in to ne samo živali, ampak tudi ljudi. V vsej Italiji se je v nedeljo začela «uradna» Lovska sezona in na tisoče lovcev je od kopalo bojno sekiro, se oborožilo in se podalo v lovske rezervate, da bi preverili svojo strelsko spretnost. In žal, njihova spretnost je taka, da večkrat zamenjajo človeka za zajca, kar ima po navadi tragične posledice. Kako bi do le teh ne prišlo, ko pa se lovci kar trejo na odmerjenih prostorih, ki so večkrat bolj podobni mestnim trgom, kot pa gozdu ali močvirju. In tako je bilo že v nedeljo nekaj mrtvih in na desetine ranjenih. Prva žrtev nove sezone je lovec iz okolice Grosseta. Na gričih Mandorlaie v občini Scansano je 33-letni Paolo Calapicchi stikal za divjadjo, ko mu je puška nenadoma zdrknila iz rok, sprožilo se je in nesrečnega lovca smrtno zadelo. Njegovo truplo so kmalu našli in ga prepeljali v bolnišnico v Scansanu, kjer bo sedaj na vrsti obdukcija. Neki drugi lovec iz okolice Forlija je tudi podlegel svoji lovski strasti. Kaže, da tu ni šlo za nezgodo, saj je ' 63-letnega Belgia Sangiorgija zajela taka slabost, da mu ni nihče več mogel pomagati. Še sreča, da se spisek mrtvih ustavi tu, a najbrž ni dokončen. Lahko bi bilo še več «žrtev lova», če pomislimo, da je bilo na desetine ranjenih. Tako tudi na primer v okolici Savone, kjer sta jo najhuje skupila Nicolo Giacchino in Giancarlo Oberti. Zadeli so ju streli, ki so se sprožili iz pušk ostalih lovcev, ki so najbrž mislili, da gre za divjad. Eenega so metke kolegov zadele v obraz, drugega pa v prsi, tako da se bosta morala zdraviti 30 dni in za letos opustiti misel na nadaljnji lov. Tudi v Markah je bilo več incidentov. Najhujša sta doletela nekega 44-letnega delavca in 63-letnega Prima Mancinija. Prvi je s prijatelji iskal divjad na hribu San Vito pri Anconi, ko ga je ranil strel iz dvocevke nekega drugega lovca, katerega pa še niso identificirali. Zadelo ga je v desno oko in vse kaže, da bo izgubil vid. Stanje Prima Mancinija pa je še bolj kritično in zdravniki nimajo upanja, da bi ga rešili. Skratka, iz vsepovsod prihajajo vesti o ranjencih, ki morajo plačati svoj davek lovski sezoni. Aleandro Polverari (v sredi) iz kraja Poggio Nativo si je v ziral pogreb in v ta namen najel celo vaško godbo. Radovednežem, ki so S vpraševali čemu neobičajna pobuda je 88-letni možicelj odvrnil: «Sem v videl, kako zgleda.« (Telefoto Ar; San Gennaro presenetil Neapeljčane NEAPELJ — San Gennara tokrat ni bilo treba prositi. Ko se je včeraj zjutraj v neapeljski stolnici začel vsakoletni obred ob patronovem prazniku, je bila kri svetnika, ki jo hranijo v posebni ampuli, že utekočinjena. Dejstvo, da se je kri utekočinila tako hitro, je presenetilo tudi skupinico, ki že tradicionalno pozdravlja čudež z umetnimi ognji. Tokrat so rakete in petardi zapokale z več kot desetminutno zamudo. Karabinjerski polkovnik razpečeval mamilo? RIM — Karabinjerje, ki so po nalogu oddelka za boj proti mamilom, konec prejšnjega tedna aretirali vrsto domnevnih razpečevalcev v Rimu, je čakalo veliko iznenadenje: med aretiranimi je bil tudi njihov častnik, pol kovnik Massimo Finiti. Finiti, ki je sedaj zaprt v rimski trdnjavi Boccea, je osumljen sodelovanja s prekupčevalci in razpečevalci heroina. Spet podmladek med teroristi TURIN — Po dvomesečni prekinitvi se od včeraj pred turinskim sodiščem nadaljuje proces proti 135 teroristom «Prime linee», obtoženim osmih ubojev, dvanajstih ranitev in več kot sto ropov in atentatov, ki so jih izvedli konec sedemdesetih let v Piemontu in Lombardiji. Med pedeseterico navzočih obtožencev je največ pozornosti vzbudila Sonia Benedetti, ki je v šestem mesecu nosečnosti. Bodoča mati, ki sledi zgledu drugih dveh somišljenie, je bila že obsojena na 30 let ječe, njen mož in bodoči oče Marco Fagiano pa na 17 let. Dve osebi skrivnostno umrli v avtomobilu na robu Vidma VIDEM — Tragična smrt dveh o-seb, starejšega moškega in mladega dekleta,' je od predsinočnjih večernih ur v središču pozornosti furlanske črne kronike. Na robu Vidma, med polji v Passonsu, je mimoidoča ženska opazila na stezi ustavljen mercedes, v njem pa dve negibni telesi. Brž je obvestila gasilce, nato pa še karabinjerje in policijo, saj je iz notranjosti avtomobila prihajal močan vonj po plinu. Preiskovalci so skrivnostno umrli osebi identificirali na mestu samem: gre za 53-letnega Ernesta Renata, Milančana, ki pa je že dolgo živel v Naborjetu, kjer je upravljal hotel Vil-la Grazia, medtem ko je dekle, 24-letna natakarica Silvana Tornada iz Nem. Zraven njunih trupel je ležala jeklenka s plinom, po prvih ugoto- viva! pa so bili na dekletovem truplu vidni tudi znaki davljenja. Skrivnostna smrt je v Furlaniji zbudila številna ugibanja, preiskovalci pa se o njenih vzrokih seveda ne morejo izreči, vse dokler ne bodo znani izidi obdukcije, ki jo je odredil videmski namestnik državnega prav-dnika, dr. Buonocuore. Najverjetnejša ostaja za sedaj domneva, da je moški najprej zadavil dekle, nakar se je s plinom še sam zadušil. Druga verzija pa vidi v dogodku dvojni samomor, možno pa je tudi, da je moški dekle prej omrtvičil, da bi ji pri hranil smrtne muke. Na preiskovalcih je sedaj odmotati zapleten klopčič odnosov, ki so vladali med Renatom in Tomadovo ter rekonstruirati zadnje ure njunega živ- ljenja. Ključ pa gre iskati tudi v kem drugem dogodku, ki je po P sklepanjih morebiti lahko povezan dvojno smrtjo. 16. septembra je na^a reč neka ženska naznanila, m* . v dve osebi, moški in ženska, vclpL njeno stanovanjsko prikolico, ‘z, ,xni re sta odnesli 800 tisoč lir v S0*:0, in jeklenko s plinom, prav ’ kakršno so našli v Renatovem cedesu. Le izčrpna preiskava b? J.. ko ločila ugibanja od resnice, k> s.-v za pretresljivim koncem dveh ljenj. □ ISLAMABAD — Italijanska alp^ nistična odprava je pod v0<*stT,:j Giorgia Melluccija dosegla Py vrh Sjašiš (7.100 m) v patasta* skem Karakorumu. Odprava se že vrnila v Islamabad. Najmočnejši je dosegel 4. stopnjo Pozzuoli: 80 potresnih sunkov v eni uri POZZUOLI — Zemlja v Pozzuoliju se spet trese in zelo enostavno si je predstavljati, v kakšnih pogojih in nemi ru živijo tamkajšnji prebivalci, ki so vedno v strahu pred silo narave. Že večkrat so bili ljudje iz tistih krajev pri zadeti, tako da ne morejo spati mirnega spanja. Včeraj zjutraj je seizmološki center v Pozzuoliju zabeležil kar 80 sunkov in to v dobri uri. Tako koncentriranih tresljajev skoraj ni pomniti. Najmočnejši potresni sunek so zabeležili ob 9.19 in je dosegel jakost med tretjo in četrto stopnjo Mercallijeve lestvice. Potres so zaznali na celotnem področju okrog Pozzuolija in prebivalstvo je hitro zapustilo svoje hiše in se zgrnilo na prosto, kajti bati se je bilo hujšega. Že nekaj pred 9. uro je bilo čutiti, da bo zelo «razgi-ban» dan. Takrat so namreč zaznali prvi potresni sunek, ki je dosegel jakost tretje stopnje po Mercallijevi lestvici, in katerega magnitudo je dosegla stopnjo 2,4. Vsi ostali sunki pa so se gibali med prvo in drugo stopnjo Mercallijeve lestvice. Najhujše pa je bilo brez dvoma med 9.06 in 9.16, ko so v pičlih desetih minutah zaznali kar 30 sunkov, vsega skupaj pa jih je bilo včeraj zjutraj 120. Črnka nailepša Američanka Prvič v zgodovini je črnka postala «miss America*. Gre za 20-letno Vanesso VVilliams, ki so jo v Atlantic Cityju proglasili za najlepšo Američanko (na posnetku AP je točno v sredini, med ostalimi lepoticami). Ni kaj, tudi zgodovina se spreminja... Usodno prehitevanje TARANTO — Prehitel je ustavljena avtomobj^ «predrznost» pa bi kmalu plačal z življenjem. j goni st dramatičnega dogodka, ki priča o prometni V ^ kulturi, ki je še v znatni meri prisotna na italij0**® . cestah,. je 38-letni videmski industrijec Armando A ro, ki trenutno živi in dela v Tarantu. Arcaf° včeraj zjutraj v spremstvu tajnice vozil s svojim tomobilom po obalni cesti blizu Campomarina. na$ta njen v Taranto, ko je bil prisiljen zavreti, ker . bili sredi cestišča ustavljeni dve vozili, katerih no ka sta se mirno in neprizadeto pomenkovala. Po pričevanju tajnice, 25-letne Giuseppine ^ur^e glia, je Arcaro nekajkrat pohupal, nato pa. ker ^ voznika nista hotela umakniti, zavozil s cestišča, šel oviro in nadaljeval pot proti Tarantu. Nekaj ,j nut pozneje pa je za industrijčevim avtom privozil 9 bele barve, ki je bil prej ustavljen sredi ce/*tfg. Voznik je prehitel Arcara, se postavil počez, in, se .V* den bi presenečeni industrijec lahko reagiral, proti njemu z nožem v roki ter ga nekajkrat zab \ Takoj nato je segel po dvigalu in znesel svoj bes ^ Arcarovim avtom, nato pa stekel v svoje vozu° odbrzel. Industrijec je kljub hudim ranam sam Pmvoz^. ^co bližnje ambulante, od koder so ga odpeljali v bol . v Taranto, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s ” držano prognozo. n. v. Gogolj: Taras Buljba (59.) riše: Željko Lordan^ A —1—~ X -*S KOZAKI 30 TARASOVO M^VLl LO-.KO SO I■*!*•*• PO USKB, &UftL3ALI C>££|, ro zaviti sr® a. TEMVSC so NA KONCIH KAi_i v