'RISPEVEK i RUDNIKA " j(j delovnimi organizaci- Id so na širšem celj- ^ ¡ območju prispevale J j¿ v obliki posojila za ^rnizacijo slovenskih že- j a je Rudnik lignita Ve- , Le ta je vpisal 2,000.000 [jev, kar je hkrati naj- znesek, vpisan na šta- Izven celjske ob- so vpisali po 100.000 di- ¡V Kmetijski kombinat . in Pivovarna Laško, ,, ko so v Celju dali za • jilo Zavarovalnica »Sa- ' 1,000.000, Cinkarna 30 din, železarna štore JO din, EMO 200.000 din, ' 10 podjetje Celje 200.000 Kovinotehna 100.000 »Libela« 100 000 din, B delovne organizacije so vpisale zneske od J do 50.000 dinarjev. Po- ) za modernizacijo že- c bodo vpisovali do a marca. K. ros BREZ REPU- LIŠKE POMOČI zadnji skupni seji čla- obeh zborov skupščine je Velenje so med dru- sprejeli predlog občin- I proračvma za letošnje Značilno je, da ostaja ijska občina tokrat republiške pomoči za aževanje in da bodo z limi sredstvi krili vse ičimske in druge potre- membna pa je tudi na- ija ugotovitev, da se Ije davkov in prispev- bbčanov v letošnjem le- so spremenile in da so B na ravni lanskega le- iavzlic temu bodo do- i od teh postavk večji, ID 80 km CEST finančnem načrtu ob- 5ga sklada za ceste bo za obveznosti in redno îvanje cest in ulic v i na voljo 669.629,89 di- 1- Program zajema 80 km cest četrtega in ulic. Glede na po- in zahteve je v skla- emalo denarja, da bi z zadostili vsem nalo- IfZEM KRVI d za transfuzijo krvi a bo 27. t. m. izvedel tomi krvodajalsko ak- kivzem krvi bo v am- . Odbor upa, da se bo akcije udeležilo precej ljudi, kajti v zadnjem času v naših bolnišnicah primanj- kuje krvi. POMOČ DIJAKOM Predsedstvo občinske or- ganizacije Zveze mladine v Šentjurju je osvojilo izredno zanimivo idejo. V prihodnje bodo namreč organizirali pomoč dijakom srednjih šol iz njihove komune, ki ima- jo težave s tem ali onim učnim predmetom. Srednje- šolcem, še posebej tistim s slabšim materialnim položa- jem, bo pomoč vsekakor do- brodošla. MLADI O GOSPODARSTVU v Šentjurju se mladi pri- pravljajo na zanimivo prob- lemsko konferenco na kate- ri bodo govorili o gospodar- stvu v občini. Razpravljali bodo predvsem o sprejema- nju mladih v delovno raz- merje, usposabljanju mlađih delavcev, odnosih, delovni disciplini ipd. NOVO ZAJETJE Stanovanjsko komunalno podjetje Šentjur bo letos predvsem izločevalo sred- st\'-a, da bi lahko prihodnje leto preuredili obstoječe vodne črpalke in zgradili novo zajetje. Predvidevajo, da bodo dela stala približno 50.000 dinarjev. SPECIALIZIRANE ORGANIZACIJE Jutri se bodo sestali člani predsedstva občinske konfe- rence ZMS Šentjur ter go- vorili o čimštevilnejšem vključevanju mladih v speci- alizirane mladinske organi- zacije. Razgovoru bo sledila akcija, ki je pomembna toli- ko bolj, če pomislimo, da imajo mladi v Šentjurju malo možnosti za zabavo ali zadovoljevanje svojih inte- resov. SPREJEM V ZVEZO KOMUNISTOV v Slovenskih Konjicah je trenutno 450 članov Zveze komunistov, kar je precejš- nje število glede na število prebivalcev. Struktura je ze- lo različna, od kmeta do us- lužbenca. V prihodnjih dneh bodo sprejeli v Zvezo ko- munistov devetnajst novih članov, ki jih v teh dneh pri- pravljajo za sprejem. VEČ ZA POSLOVNE PROSTORE Na zadnji seji so člani sveta za komimalne zadeve in urbanizem pri občinski skupščini ugotovili, da so najemnine za poslovne pro- store, ki jih oddaja Stano- vanjsko komunalno podjetje Slov. Konjice prenizke še posebej glede na sedanjo raven najemnin v Sloveniji. Menili so, da je potrebno čimprej izdelati nov predlog o povišanju najemnin tako, da bodo te v skladu s seda- njimi razmerami na tržišču. STANARINE Tudi v Slovenskih Konji- cah so se odločili, da bodo v letu 1970 stanarine na isti ravni kot so bile lansko le- to. Tako bo občinski organ tržne inšpekcije izvajal kon- trolo, če bi prišlo do ne- upravičenega višanja stana- rin. S takim odlokom občin- ske skupščine, ki je v skla- du z ukrepom Zveznega iz- vršnega sveta, so občani vse- kakor zadovoljni. SKUPNE NALOGE KOMUNISTOV IN MLADINCEV Aprila bo v Slovenskih Ko- njicah skupna seja članov občinske konference Zveze ko- munistov in občinske konfe- rence Zveze mladine, na ka- teri bodo govorili predvsem o aktivizaciji mladih ljudi v občini. Seja bo pomenila tu- di odločen korak k izva- janju skupnih nalog obeh or- ganizacij saj bodo lahko z nekaterimi vsakdanjimi toč- kami delovnega programa de- lo še bolje koordinirali. ) izra- nemogoče,« so rekli, »lahko pa pride- jo je te na vajo, da boste slišali, kako zbor poje.« štiri Morda bi bila takšna velikodušna ru, ki ponudba sprejemlnva, če ne bi bila 1 toli- tudi v nekem smishi žaljiva; če bi re- '.bora. cimo nekdo, ki so mu ponudili vajo gosto- namesto javnega nastopa, ob tem ne Hoval pomislil, kako malo je bilo pravzaprav at in vredno njegovo delo, ki ga je žrtvoval svoj nekemu zboru_ pre- Najbrž bo v amaterizmu še celo uštvu treba preveriti svoj odnos do tistih, e ka- ki so temu amaterizmu tako rekoč vse dali! noma oh KOMUNALNO PODJETJE »CESTE-KANALIZACIJA« CELJE razglaša prosta delovna mesta za cestarske delavce na občinskih cestah IV. reda na območju občine Celja, m to: 1. ENEGA CESTARSKEGA DELAVC.'V ZA CESTNE ODSEKE Cesta v Košnici, Cesta na Anski vrh, ^ Podaljšek Partizanske ceste v Liscah (dolžina odseka 5,36 km); 2. ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE Cesta Zagrad — Pristava — Stari rudnik. Cesta v C>senco, Cesta v Pečovniku od Apnenika, mimo kamnoloma podjetja »Ceste-kanalizacija« Celje, r . ^ - - Cesta na Stari grad (skupna dolžina odseka 7,84 km); 3. ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE Trnovlje — Arclin, škofja vas — Zadobrova, Lesko vec — Zadobrova, (dolžina odseka 5,45 km) 4. ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE Cesta v Lahovno, Cesta Dobrava — Hudinja, Cesta šmarjeta — Runtole (dolžina odseka 4,87 km); 5 ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE (3esta na Gaje, Cesta zepina — Jarmovec, Cesta Gaje — Leskovec ( dolžina odseka 6,88 km) 6. ENEGA CESTARSKEGA DEL.WCA ZA CESTO Cesta v naselju Vojnik (dolžina ceste 4,98 km); 7. ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE Cesta Ivence — Razgorce, Cesta Brdce (dolžina odseka 8,75 km); 8. ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE Cesta Lokrovec — Loče, Ctesta na Dobravi (črna pot) (dolžina odseka 5,13 km); 9. ENEGA CESTARSKEGA DELAVCA ZA CESTNE ODSEKE Ceesta Lopata — Galicija, Cesta Medlog — Ostrožno, Cesta Lava — Babno, Cesta Medlog — Lopata, Cesta Medlog — »INGRAD« (dolžina odseka 7,29 km). Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so zdravi in sposobni za cestarska dela v sta- rosti od 25 do 45 let. Prednost imajo tisti kandida- ti, ki imajo stalno bivališče na območju cestnih ra- jonov, za katere se prijavljajo. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov. Razglas velja do zasedbe razglašenih pro- stih delovnih mest cestarskih delavcev. Obvezno po- izkiosno delo traja dva meseca v skupini na teri- toriju mesta Celja in en mesec samostojnega dela na terenu. > KRUH IN JABOLKO NISTA DOVOLJ Ko šolski zvonec oznani čas glavnega odmora, zadiši iz večine mlečnih kuhinj po kavi, mleku, svežem kruhu ali po topli enolončnici. Tako je tudi v osnovni šoli na Frankolovem. Od 240 otrok prejema šolsko malico kakih 170. To je sicer nekoliko manj kot na nekaterih drugih šolah, vendar si tudi na Frankolovem prizadevajo, da bi povečali število otrok, ki so se odločili za šolske malice. Ugotavljajo namreč, da večina tistih, ki nosi malico od doma, prinese s sabo le kakšen kos kruha ter eno ali dve jabolki. Take malice so enolične, premalo kalorične in otrokom ne dajo tistega, kar bi jim morale. In kaj pravi- jo o malicah otroci sami? Marjana Pejha, 7. razred: »Šolsko malico jemljem, od- kar hodim v šolo. Prva leta so bile malice slabše, zdaj pa,sem z njimi zelo za- dovoljna. Najrajši imam čaj in kruh z jetmo pašteto, umetnega mleka pa ne ma- ram. Sicer pa — za otroke je drugje vse boljše kot do- ma, kajne?« Igor Marzidovšek, 3. raz- red: »V šoli zelo rad mali- cam. Nekaj časa sem nosil malico od doma, potem pa mi je mamica dovolila, da sem se naročU nanjo v šoli. Ko pridem domov, me sicer čaka kosilo, toda malico ze- lo rad pojem. Zadovoljen sem z vsem, kar dobimo.« Metka Sodin, 7. razred: »Tudi meni ni za mleko in marmelade tudi nimam naj- bolj rada. V našem razredu prejema šolsko malico več kot polovica razreda, verjetno pa bi se jih nanjo lahko na- ročilo še več. Enolončnice pridejo prav predvsem tistim, ki imajo dolgo pot do doma.« • Bojan Srebot, 3. razred: »Šolsko malico jemljem prav I od vsega začetka. Z njo sem zelo zadovoljen. Veliko bolj praktično je, da jo dobim I tu, kot pa da bi jo moral nositi od doma. Tudi drugi Došolci so z malico zadovolj- I ni in celo mleko še kar rad popijem.« Zdenka Borovnik, 7, raz- red: »Jaz sem s šolskimi ma- licami zelo zadovoljna. Za- kaj pa je ne jemljejo vsi mo- ji sošolci, ne vem. Mogoče zato, ker radi hodijo v trgo- vino čez cesto in si kupu- jejo žemlje, sir in Lučke. Le redki pa nosijo malico od doma.« Irena Polenšek, 3. razred: »Doma sem iz Frankolovega. Kljub temu, da nimam daleč v šolo, pa mi je malica zelo potrebna. Tudi enolončince imam rada in mislim, da so naše malice boljše od tistih, ki jih sošolci prinesejo s seboj. To je po navadi kos kruha in kakšno jabolko.« Nobenega dvoma ne bi smelo biti, ali je malica otro- ku potrebna ali ne. Celo zelo važen dnevni obrok je. Zato bi jo morali omogočiti vsem otrokom. Da pa bodo otroci radi malicali, jih bo treba popestriti — vendar ne na ra- čun mleka, ki se ga otroci res zelo izogibajo. I. B. I • • • • i i