TISKOVINA Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Pošiljatelj Salezijanski inšpektorat JANUAR 2020 | ŠT. 1 | SKUPNA ŠT. 617 SALEZIJANSKI VESTNIK za don Boskove prijatelje in salezijansko družino ISSN 2536-1651 tiskana izdaja ISSN 2536-3875 spletna izdaja Vezilo 2020 Mladi postajajo preroki nove pravicnosti in cloveštva, ki gre onkraj vseh meja, cloveštva, ki ima v svetu skupni dom in skupno prihodnost. foto: neža lajevec Vrhovni zbor salezijancev ˜ Salezijanska družba vsakih šest let na svetovni ravni obhaja vrhovni zbor. ˜ Pregleda pot, ki jo je v tem obdobju naredila Družba, nacrtuje naslednje obdobje ter izvoli novega vrhovnega predstojnika in vrhovno vodstvo. ˜ 28. vrhovni zbor bo potekal v Valdoccu (Turin) od 16. februarja do 4. aprila 2020. ˜ Na zboru sodelujejo vrhovni predstojnik s svojim svetom, predstojniki inšpektorij in vizitatorij ter na inšpektorialnih zborih izvoljeni delegati. ˜ Iz slovenske inšpektorije se bosta zbora udeležila inšpektor Marko Košnik in delegat Bogdan Kolar. Don Bosko po svetu Salezijanski vestnik v italijan­skem jeziku izhaja od 1877, ko ga je zacel izdajati sam don Bosko. Izhaja mesecno in poroca o don Boskovi karizmi širom sveta. V Južni Koreji izhaja z imenom Salezijanska družina v nakladi 11.000 izvodov. V digitalni obliki je dostopen na njihovi spletni strani www.ibosco.net Salezijanski vestnik vsaka dva meseca izide tudi v inšpektoriji Srednja Amerika, ki obsega države: Gvatemala, Sal­vador, Honduras, Nikaragva, Kosta­rika in Panama. Uvodna beseda HUDIC SE BOJI VESELIH LJUDI MARKO SUHOVERŠNIK, sdb urednik Italijanski pisatelj Fabio Geda, bivši salezi­janski oratorijanec iz Turina, v slovenskem prostoru poznan z romanom V morju so krokodili, v svoji novi knjigi Hudic se boji veselih ljudi opisuje svoja srecanja z don Boskom in njegovim poslanstvom danes. »Nekoc je don Bosko zapisal, da se hudic boji veselih ljudi. Zame, ki ne verjamem v nadnaravno in rad razmišljam o temah, kot so vzgoja, rast, dialog med generacijami, je hudic predaja. Predaja retoriki sovraštva in sovražniku samemu. Predaja ideji, da ima trg prav in si ne smemo predstavljati siste-ma razdelitve prihodkov, ki bi vsem omogo-cal dostojno življenje. Predaja evforiji teh­nološkega preoblikovanja brez vprašanja, ali bomo mi vodili to preoblikovanje ali bo preoblikovanje vodilo nas. Predaja našim slavnim žalostnim strastem.« Zatorej, ce je res, da se hudic, ki je preda­ja, boji veselih ljudi, smo odrasli poklicani, da posredujemo visoka eticna merila no-vim generacijam in jim zavestno in urav­noteženo vlivamo zaupanje v prihodnost. Zavestno in uravnoteženo. Ne plitvo ali plehko kot veselemu pijancu ali dobremu divjaku. Zaupanje, ki izhaja iz volje, in seve­da, iz zavedanja, da ne obstajajo magicne rešitve; da je za dolgotrajna preoblikovanja potreben cas, da sta za prebroditev tega casa potrebna napor in vztrajnost ter da je napor in vztrajnost lažje vzdrževati, ce nas je vec. Da nas bo vec, je potrebno skleniti zavezništva. »Zatorej je potrebno veliko zavezništvo med generacijami, ena izmed stvari, zaradi katere danes otroci najbolj trpijo in se, obkroženi z ugaslimi odraslimi, zapirajo v strah in egoi­zem. Zato vstanimo. Pojdimo z njimi. Nare­dimo svoj del. Najprej si povrnimo zaupanje. Po nasvetu Antonia Gramscija združimo op-timizem volje in pesimizem razuma, poišci-mo nekaj velicastnega ali majhnega, lepega in svetega, za kar se je vredno boriti. V tem duhu stopimo na pot, v šole, in recimo na­šim otrokom, vnukom, ucencem, vsakemu fantu ali dekletu, ki ga srecamo: Ce si ti dob­ro, potem sem tudi jaz dobro.« Zanje moramo biti pripravljeni celo pogle­dati hudicu v oci. In se mu režati v obraz. Beseda vrhovnega predstojnika POLITIKA OCENAŠA Vezilo vrhovnega predstojnika za leto 2020 ÁNGEL FERNÁNDEZ ARTIME, sdb vrhovni predstojnik salezijancev Ce ima kdo izmed vas sto ovac in se ena izgubi, kaj bo storil? Ali ne bo devetindevetdeset drugih pustil na varnem in šel iskat tisto, ki se je izgubila, dokler je ne najde? DON BOSKOV CAS ... V don Boskovem casu je po mestih tavalo veliko izgubljenih ovac. Prijatelj Jožef Ca-fasso mu je dejal: »Pojdi in se razglej na­okrog.« Don Bosko se je naucil prepoznati bedo predmestja. »Od prvih nedelj naprej,« pricuje Mihael Rua, »je odhajal v mesto, da bi uvidel moralno stanje mladih. Pretreslo ga je.« Predmestja so bila razdejana zaradi nemirov in uporništva. Najstniki so posto­pali po ulicah, brez dela, žalostni, cakajoc na najslabše. »Srecal je veliko mladih vseh starosti,« pravi dalje don Rua, »ki so blodi­li po ulicah in cestah, posebno na obrobjih mesta. Igrali so se, pretepali, preklinjali in še kaj hujšega.« Nekega dne ob obisku za­pora ni mogel zadržati solz. Opazili so ga. »Zakaj tisti župnik joka?« »Tudi moja mati bi jokala, ce bi me videla tu.« ... JE NAŠ CAS Danes je salezijanska družina mati, ki joka nad svojimi otroki. Stanje se ni spremenilo. Pokol nedolžnih se nadaljuje: gre za pra-vi pokol duš. Prevec mladim so, kot v don Boskovih casih, zemeljska vrata zaprta, za­prto je nebo nad njimi. Na njihovem nebu ni zvezd, pred njimi ni obzorja. Za njimi ni nobenih korenin, ki bi jim dajale moc vztraj­nosti. »Saj bova vedno prijatelja, kajne?« To so don Boskove prve besede, prva odprta vrata mladim: vrata njegovega srca. Priho­dnost se zacenja z našim prvim korakom. Kot prerokba. Kot se reka zacne s prvo ka­ pljico vode ali noc s prvo zvezdo. »Previdnost pozna samo ljudi na poti.« Ljudi, ki so vstali in se podali na pot brez zadržkov v zaupanju Bogu in lastnemu jut-ri. Izstopiti in priti naproti. To je naš poklic, da spoznamo skrito lepoto v vsakem clove­škem bitju, njegovo dostojanstvo, njegovo velicino, ki je po Božji podobi in Ocetov otrok. Sveti Duh nas poziva, da izstopimo iz sebe, da ljubeznivo objamemo druge in išcemo njihovo dobro. Zato je vero bolje živeti skupaj in svojo lju­bezen izražati v skupnem življenju, z mladi-mi deliti svoja pricakovanja, svoj cas, svojo januar 2020 vero in svoje dvome. Skupaj gre vse lažje. Mladi kricijo, ker jih nihce ne posluša. Nih-ce se ne zanima za njihove dejanske težave: smisel življenja, pomanjkanje priložnosti, vzgoja in izobrazba, iskanje dela. Pred se­boj imajo le zid prekletstva in mnoge ljudi, ki so le opeke v tem zidu: »Potrpite in se znajdite ...« Kot don Bosko prebijmo ta zid in poslušajmo njihov glas. Z VZGOJO SPREMINJAMO SVET Mladi postajajo preroki nove pravicnosti in cloveštva, ki gre onkraj vseh meja, clo­veštva, ki gradi skupni dom in prihodnost. Nekaj je bilo don Bosku takoj jasno. Samo na en nacin lahko spremenimo svet: z vzgo­jo. S celostno in mocno vzgojo, ki odpira vrata življenju in nebesom. Ne smemo se bati. Podrimo zidove brezbrižnosti in pusti-mo Duhu, da pokaže moc. Tudi ce pohajku­jemo po ulicah, kjer se je zemlja skrcila na tišino pod asfaltom in cementom. DOBRI KRISTJANI IN POŠTENI DRŽAVLJANI VEZILO 2020 Ne prodajmo svojih ušes. Ne prodajmo svo­je duše. Pomladimo se in odprimo oci za spoznavanje stvarstva in Stvarnika. Zberi-mo moc in pogum ter recimo: »Dovolj je!« Dovolj je revšcine, lakote, neenakosti, izko­rišcanja zemlje, neusmiljenega trgovanja z ljudmi. Zagotoviti moramo polno, donosno in dostojno delo za vsakogar. To pomeni za-ceti znova. UKREPAJMO HITRO Na vsakem zacetku je mati. Don Bosko jo je svojim mladim predstavil kot Brezmadežno, kot preprosto ženo, polno milosti, ki z ve­ youtube don bosko slovenija Vezilo 2020 seljem živi nacrt, kakršnega ima Bog z njo. Predstavil jo je tudi kot Pomocnico, kot lju­beco mamo, zaskrbljeno za svoje otroke, da bi lahko polno živeli sanje, ki jih ima Bog za vsakega izmed njih. Don Bosko je vse to imenoval »politika ocenaša«. V ocenašu vsak dan molimo, naj pride kraljestvo nebeškega Oceta na zem­ljo. Želimo zgraditi novo kraljestvo za mla­de in z mladimi, Božje kraljestvo na zemlji. Danes. Cakanje nas vcasih utruja. Potrpež­ljivost mladih usiha. Don Bosko je ukrepal hitro. Mlajši od mladih je don Bosko nosil prihodnost v mislih in srcu. Da smo vzgojitelji in evangelizatorji mladih, od nas zahteva predvsem osebno izkušnjo, da lahko mladim z besedami, gestami in de­janji pokažemo, da jih Bog ljubi. »Ti si zanj dragocen. Nisi nepomemben. Po-memben si, saj te je želel in hodi s teboj.« Zato nikoli ne prenehajmo biti evangeliza­torji mladih, saj vemo, da evangelizacija išce rast, zato je treba resno jemati vsakega cloveka in nacrt, ki ga ima Gospod z njim. To je naš poklic: povrniti glas mladim in jih oblikovati v verodostojne voditelje, v nove preroke za pravicno in uresniceno cloveštvo. Don Bosko tudi danes želi, da so mladi srecni zdaj in v vecnosti. Pomeni praznovati življenje, ko se zdi, da ni vec kaj praznovati. Ko pastir najde izgubljeno ovco, jo vesel dvigne na rame in se vrne domov. Nato povabi prijatelje in sosede rekoc: »Praznujte z menoj, ker sem našel svojo ovco, tisto, ki se je izgubila.« 5 Mladi v svetu VZGOJA DOBRIH KRISTJANOV IN POŠTENIH DRŽAVLJANOV JE STVAR SRCA POVZETO PO ANS Vezilo vrhovnega predstojnika nas ne­posredno vabi k soocenju z idealom, ki naj bi ga dosegli z vzgojo mladih. V novih družbenih in kulturnih okolišci­nah nedvomno zahtevna naloga, saj je to sad kocljivega vzgojnega odnosa, v katerem je mladi nosilec tega procesa. Pricevanje iz don Boskovega življenja naj nam pomaga pojasniti te procese. Neke nedelje je Karel Buzzetti, eden prvih don Boskovih fantov, z mlajšim bratom pri­šel v Oratorij. Ime mu je bilo Jožef in je pred kratkim prišel iz svoje majne vasi Caronno Varesino v Turin. Bil je bledega obraza in zelo plašen. »Don Bosko, to je moj brat Jožef. Samo 10 jih šteje.« »Ce sem prijatelj tvojega brata, želim biti tudi tvoj,« je don Bosko smeje namignil Jo-žefu. »Kje boš delal?« »S Karlom. A se bojim gospodarja,« je od­vrnil mali. Jožef se je navezal na don Boska in želel biti USPOSABLJANJE SALEZIJANSKIH ANIMATORJEV 2020 V VERŽEJU foto: marko suhoveršnik vedno ob njem. Preden je tistega popoldne­ va zapustil Oratorij, je dejal don Bosku: »Don Bosko, ne pustite me samega. Obiš-cite me.« Don Bosko se je naslednjega dne odpravil na gradbišce k njemu. Glavni pri delih ga je ogovoril: »Kaj želite?« »Odgovoren sem za Buzzettijeva otroka, za­nju moram skrbeti ob nedeljah in cez teden. Jožef, najmlajši, je prišel vceraj. Kje sta?« Ko sta Karel in Jožef zaslišala don Boska, sta se oglasila. »Tukaj sva.« Don Bosko se je povzpel na gradbeni oder. Za fante, ki so don Boska videli in govorili z njim na delovnem mestu, je bil praznik. Jožef je tožil: »Vedro z apnom je zame pretežko in dan je dolg.« »Pridi z mano. Se greva pogovorit z gospo­ darjem,« mu je odvrnil don Bosko. Don Bosko je trdemu, a ne hudobnemu mo-žakarju razložil, da je pripravljen jamciti za njuno dobro vedenje in predanost, vendar mora prilagoditi napore glede na starost fantov: »Saj je še otrok! Kako mu lahko na pleca na­ lagate kubik apna?« Don Bosko je s konkretnimi dejanji reševal mlade na licu njihovega delovnega mesta. Kakšen mu je zaupal potrebo po pisanju in branju ali po osnovah racunanja … Našel je pravi cas ali prave osebe, da so se fantje tudi ucili. Vzgoja dobrih kristjanov in poštenih drža­vljanov je razultat globokih in ustvarjalnih odnosov, pri katerem je v središcu mlad clovek. Brazilski andragog Paulo Freire je dejal: »Mladi se vzgajajo z dialogom, empa­tijo in pristno radovednostjo.« Neposredno dojemanje, ki je zelo blizu don Boskovemu stilu. Don Bosko je v svojem obdobju znal odgo­voriti na izzive. Znal je živeti in širiti duhov­ Ce verjameš v moc dobrega in ljubezni, se nikoli ne ustavi in predaj. Nadaljuj s sejanjem majhnih gest dobrote, ki bodo zaznamovale ter izžarevale veselje in upanje v mnogih življenjih. AGNALDO SOARES Mlada populacija v svetu je številna in še nikoli ni bila v svojih življenjskih potrebah tako uboga kot danes, dodaja vrhovni pred­stojnik. Zato se je potrebno zavzeti zanje v njihovem dejanskem stanju. Vrhovni predstojnik pravi: »Salezijanska družina je drevo, ki danes šteje na tisoce prijateljev in dobrotnikov in zahvaljujoc njim lahko storimo mnogo dobrega.« Dre-vo, ki ima za veje tisoce in tisoce laikov, ki delijo don Boskovo karizmo in vsakodnev-no opravljajo poslanstvo v ustanovah sale-zijanske družine po vsem svetu. 7 POGOVARJALA SE JE BLAŽKA MERKAC, sals Carina, si del salezijanske mla-dine v Avstriji. Prav tako delaš v pisarni salezijanske mladinske pastorale. Od kdaj delaš tam, kaj so tvoje zadolžitve in kaj ti je pri tem delu najbolj všec? S salezijanci sem pricela delati leta 2016, po praznovanju njegove 200-letnice rojstva. Od takrat sem zadolžena za koordinacijo salezi­janske mladine v Avstriji, kar po­meni spremljanje in organizacijo razlicnih salezijanskih projektov, dogodkov, izletov, romanj; vedno v sodelovanju z mladimi in seve­da za mlade. Imam zelo barvito/ raznoliko delo in tako je bilo vsako leto drugacno in polno razlicnih vrhuncev. Lani smo npr. posneli zgošcenko z bendom in zborom salezijanske mladine, kar je glas­beni nacin širjenja salezijanske duhovnosti. Pred tem si bila tudi prosto­voljka v Gruziji in Etiopiji. Kaj je ta izkušnja prinesla tvojemu življenju? Da, leta 2011 sem bila mesec dni prostovoljka v Gruziji, nato pa sem bila med letoma 2011 in 2012 eno leto prostovoljka v Etio­piji. V Etiopiji sem lahko eno leto živela in delala s sestrami hcerami Marije Pomocnice. V tem letu, ta­koj po koncani šoli, sem se veliko januar 2020 Ime Carina Baumgartner Starost Država Avstrija Mesto Dunaj Župnija župnija Božje ljubezni, Dunaj Simmering Najljubši letni cas jesen Najljubša barva vijolicna Najljubša pesem katerakoli pesem, ki jo pojem skupaj z ostalimi Potovanje z vlakom ali letalom? z vlakom Najljubši svetnik? don Bosko naucila o svoji osebnosti, veri in nacinu življenja. Ljudje, skupnost in moje naloge so mi pri tem po­magali odkriti stvari in vrednote, ki so zame res pomembne. V letih od 2015 do 2018 si bila del koordinacijske ekipe SYM Europa. Vsi vemo, kako razlic­ne so oblike dela s salezijansko mladino v vsaki državi, vendar jih SYM Europe vseeno povezu­je. S kakšnimi izzivi si se soocala in kateri trenutki so ti na obraz narisali nasmeh? Po odkritju salezijanske mladine kot gibanja v svoji državi sem bila istocasno navdušena in izzvana ob raznolikosti, ki jo najdemo znotraj salezijanske mladine. Morala sem se veliko nauciti, predvsem s po­slušanjem razlicnih pristopov in idej. V vseh teh letih sem lahko zacutila odlicno vzdušje skupne­ga duha, ki so ga delili zagnani, navdušeni mladi in drugi clani sa­lezijanske družine. Da, družina je beseda, ki dobro opisuje ta cas skupne podelitve, molitve, nacr­tovanja, smeha, igranja, petja in tako naprej. Leta 2018 je bila Sinoda, ki se je vrtela okoli vas, mladih. Kot nadaljevanje te sinode je sledil mednarodni mladinski forum, ki ga je organiziral Dikaterij za laike, družino in življenje. Sama si tam zastopala SYM Evropa. Kakšni so bili rezultati tega foru-ma? Forum je na enem mestu združil okoli 250 mladih predstavnikov iz vec kot 100 držav in okoli 40 razlic­nih skupnosti, gibanj in cerkvenih združenj. Razmišljali smo o »Chris-tus Vivit«, naših izkušnjah in ide­jah za spodbujanje nadaljevanja te sinodalne poti. Med nekaterimi predstavitvami so se pogosto po­javljala sporocila, kot so »Bodimo agentje sprememb, miru, veselja foto: osebni arhiv O svoji veri ... Zelo sem hvaležna za svojo vero, da verujem in vem, da je Bog na moji strani. Moja vera daje smisel mojemu življenju. Sveta maša, skupno slavljenje, petje in molitev so zame kot postaje, kjer se polnim. S polnim rezervoarjem cutim, da lahko živim don Boskove besede: »Delaj dobro in pusti vrabckom civkati.« in upanja« ali »Želimo si Cerkev z mladimi in za mlade«. To kaže, da se mladi po vsem svetu soocajo z razlicnimi realnostmi, hkrati pa so ravno mladi tisti, ki so se na to potovanje pripravljeni odpraviti skupaj. Ravno na tvoj rojstni dan ok­tobra si prejela novico, da si imenovana v novoustanovljeno mednarodno svetovalno telo za mlade, kjer boš zastopala sale-zijansko mladino. Ta skupina bo sestavljena iz 20 mladih s petih celin in bo papežu svetovala pri vprašanjih, povezanih z mladin-skim delom, in drugih temah, januar 2020 povezanih z mladimi. Kaj to pomeni zate? Kaj pricakuješ od te skupine, kaj lahko prispeva Cerkvi? Zelo sem hvaležna, da bom lahko zastopala salezijansko mladino v tem novem telesu. S tem bo mla-dim v Cerkvi na voljo nov prostor za skupno podelitev, poslušanje in še bolje, tukaj bodo mladi lahko slišani širše, na mednarodni rav­ni. Upam, da bo to okrepilo vlogo mladih kot akterjev v Cerkvi, tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Skupaj z vsemi drugimi clani Cerkve moramo nadaljevati sino­dalno pot, ki predstavlja Cerkev, ki sprejema in hodi proti vsem lju­dem, zlasti mladim in tistim, ki so ali se pocutijo dalec od nje. Papež Francišek ima veliko zau­panje v mlade. Meniš, da je to pomembno znamenje? Zagotovo. Papež Francišek je iz­javil, kar rada poudarjam: »Mladi niso samo prihodnost, ampak se­danjost!« In resnicno sem prepri-cana, da smo mi mladi sedanjost. Imamo veliko idej in želimo biti dejavni del Cerkve. Lepo je vedeti, da želi Cerkev mladim dati glas, da pozna naše izkušnje in stališce. Nadaljuj stavek: mladi smo ... ... Kristusov obraz, popolnoma živi! Uskovniska kapljica USKOVNIŠKA KOCA PRIPOVEDUJE www.donbosko.si/uskovnica Vsako leto sem komaj cakala poletje. Tak-rat sem pod svojo streho sprejela mlada srca. Bila so polna veselja, razigranosti, iskrivosti v oceh, drobnih otroških naviha­nosti … In v njih je vedno vsaj malce žarela tudi iskrica, da bi tu, v raju pod Triglavom, kjer mi je Stvarnik namenil prostor pod soncem, zaslutili tega Stvarnika, da bi ga srecali v socloveku in v svetem šotoru … V letu Gospodovem 2018 sem kot mnogo let poprej zopet na široko razprla vrata svojega bivališca. Hladna pokljuška noc me je ohladila. Takrat sem imela pod svojo streho skupino mladih in da jih v noci ne bi zeblo, so moji gosti zakurili staro pec. Pec je prijetno segrevala prostor, žarela je in žarela, a kmalu je žarela prevec! Kako sem bila hvaležna, da so voditelji tako hitro reagirali, da je vse skupaj minilo brez vecje nesrece. Srce mi je silno zažarelo in zagorelo. V tem ognju je v meni za trenu­tek ugasnilo upanje, da bom še kdaj gostila tisto mladež, ki je cele dneve in vecere premišljevala o svoji prihodnosti, izumljala igre in skece, se zabavala ob kitari, brez sodobne tehnike in omame. Vsega se še dobro spominjam … V leto 1975 segajo moji prvi spomini. Streho so mi že v prvem letu okrasili z napisom: UCENCI SMO VSI ENAKO. Srecanja na planini Uskovnici so postajala pravi uskov­niški cudež. To, kar si je moj Jože, salezi­janski duhovnik, s svojo skupino najprej v viziji predstavljal, je postalo resnicnost. Že takrat je bila kljucna pomoc mladih z Rakovnika in nato iz Cerknice, kjer je bil Jože župnik. Njim so sledili tudi mnogi drugi prostovoljci. Zame so naredili veliko. Nanosili so drv, nanesli hrano, material za gradnjo. Poleti pa so se mladi širne Slove­preživljali v planinskem raju. Uskovniški tedni so mlade opogumljali, da v zavetju smrek, tišine in skromnosti spregovorijo o svoji veri, sanjah, idealih, delu v župniji in tudi odnosih v družini, med seboj. Ko se v hvaležnosti oziram na toliko lepega, cemur sem kot koca, ki je dajala prostor, mogla služiti, me prevzame skrb. Sprašujem se: Kaj pa sedaj? Kam lahko gredo ti mladi? Kje se bodo ucili ob zgledu Jožeta in drugih salezijancev? Želim nuditi svojo toplino. Srce mi še žari in gori. Kako naprej, se sprašujem v dolgih in mrzlih no­ceh, ko se koncuje leto 2019 in se odpira leto 2020, ki prinaša veliko priložnosti za bogastvo odnosov, ki bi jih spet lahko sple-tali novi rodovi pod Viševnikom. Hvala za vsak dar! Ustanova Sklad Janeza Boska Rakovniška 6, 1000 Ljubljana iban SI56 0205 8026 2282 413 sklic 00 600-3 namen Uskovnica Tako so se moje misli spet vrnile k tebi. Prepricana sem, da lahko tudi ti nekaj prispevaš. Ob meni si doživljal lepoto mladosti. Pomagaj mi, da spet vzcvetim, da se moje skromno bivališce zopet sestavi in da mladim nudim tisto, kar si tudi ti prejel. Naj bo tvoj dar zame naložba za priho­dnost. Odpri srce z mislijo na mladi rod, na srecanja s prijatelji, znanci, na svoje otroke, vnuke … na vse tiste, ki jih bom gostila. In kako nestrpno že pricakujem, da med nove rodove širim sporocilo, da smo ucenci vsi enako. 11 Srecanja z Bogom ŽIVETI EVHARISTIJO POMENI POSTAJATI LJUBLJEN KLEMEN BALAŽIC, sdb delegat za salezijansko poklicno pastoralo Vedno znova zagovarjam dejstvo, da biti kristjan pomeni privilegij, zastonjski dar, milost. Kristjani imamo zavest, da smo ljubljeni Božji otroci, ki jo utrjujemo pri vsaki sveti maši. Da, dragi božji otrok, ki bereš ta clanek: »Ti si ljubljen!« Te besede so zazvenele v evangeliju in ve­ljajo za vse ljudi: »Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu ne­besa. Videl je Božjega Duha, ki se je spušcal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mr 1,9.11). Želim, da bi te besede odmevale v vsakem koticku mojega in tvojega bitja: »Ti si moj ljubljeni/a.« Ta Božji glas ni lahko slišati v svetu, kjer veckrat slišimo: »Ti si nicvreden, ti si grd, ti si zanicevanja vreden, ti si nihce – razen, ce znaš dokazati nasprotno.« Ti glasovi so zelo mocni in nevarni. Tako nevarni, da mnogi danes zacnejo zavracati samega sebe. Pri sveti evharistiji, pri osrednjem delu – posvetilnih besedah, slišimo: vzel, blagoslo­vil, razlomil in dal. Pri vsaki sveti maši smo povabljeni ozavestiti, da smo ljubljeni! Kako postati ljubljeni? Ob osrednjih posvetilnih besedah bomo razmišljali o tem, kako nas Bog ljubi. VZET Nekdo nas je vzel za svoje. Ali mogoce . da ne bo tako ostra beseda . »izbral«. Izbral ali vzel nas je Bog. »Si dragocen v Božjih oceh!« To, da smo izbrani (izvoljeni), pa ne pomeni, da so drugi zavrnjeni. V tek­movalnem svetu je to zelo težko razumeti. Danes so v svetu izbrani samo nekateri, ki so pomembni: zvezdniki, športniki, uspešni podjetniki … Ob teh izbrancih se pocutimo majhne. Bog pa izbira drugace! Ce sem iz-bran jaz, je izbran in vzet tudi drugi. Tudi ce nas drugi zavracajo, si moramo pri vsaki maši vedno znova reci: »Izbran in dragocen sem v Gospodovih oceh.« Preden nas je videl clovek, celo naši straši, nas je Bog že izbral za svoje. In Bog je zvest, ne zapusti nas, lahko pa gremo sami od njega, pušca nam svobodo. Mnogi ljudje, ki te imajo radi, te spominjajo na to izbranost. Zato se vedno pri sveti maši zahvalimo za ljudi, ki nas spominjajo na to, da smo izbrani. Tudi mi se jim zahvalimo. BLAGOSLOVLJEN Vsi potrebujemo blagoslov. Blagoslov po­meni »benediction«, »dictio bene«, dobro govoriti! O nekom dobro govoriti pomeni – nekoga potrditi! Ko te nekdo blagoslovi, v tebi priklice iz tvojega srca prvotno ljub­ljenost. Slovenci mnogokrat ne znamo drug drugega blagoslavljati in si želeti dobro, niti otrok in mladih veckrat ne znamo potrditi v dobrem, pa tako nujno potrebujejo bese­de potrditve zato, da postanejo pogumni in se razvijejo v ljubece osebe. Pri sveti maši se vedno znova spomnimo, da je potrebno druge predvsem blagoslavljati. Kako v teh težkih casih, ko je okoli nas preveliko gla­sov, ki nam govorijo o prekletstvu, slišati dober glas o blagoslovu? Pri maši smo de­ležni blagoslova in potrditve! januar 2020 RAZLOMLJEN Vsi ljudje smo razlomljeni! To so naše bole­cine, trpljenje in greh . s tem se sooca vsak izmed nas. Naše življenje je velikokrat zelo težko, razlomljeno! Pred tem ne more zbe­žati nihce. To razlomljenost, ki je lahko zelo razlicna: nerazumevanje, sovraštvo, ob­cutek zavrnitve, prezrtosti, zanicevanja in zapušcenosti, osamljenost, vsakdo doživlja na enkraten in oseben nacin. Vendar lahko razlomljenost doživimo tudi kot blagoslov in izziv! Velikokrat slišimo, da je naša nalo­ga, da sprejmemo stiske …, pa vendar je to težko, ce smo sami. Zato je naša naloga, da pomagamo drug drugemu spremeniti raz­lomljenost v vrata do veselja. Prinesimo jo tudi na Božji oltar – On je tisti drugi, ki se je dal prostovoljno razlomiti,da bi postal zdra­vilo za naše rane. PODARJEN Cetrti vidik življenja ljubljenega je, da je po­darjen. Da živimo za druge. Najbolj smo iz­polnjeni, ko se dajemo drugim. Postajamo lepi ljudje, ko dajemo to, kar lahko damo: nasmeh, stisk roke, poljub, objem, ljubezni­vo besedo, darilo, cas ... Žalostno je videti, da smo v tem tekmovalnem in pohlepnem svetu izgubili veselje do dajanja. Postati kruh za ta svet. Kakor pri sv. evharistiji Bog postane kruh za nas, smo tudi mi povablje­ni, da v moci tega kruha postanemo kruh za naše bližnje. Dober in okusen kruh, s ka­terim lahko vsaj malo potešimo lakoto po ljubezni. Jezus je prvi, ki je bil izvoljen in blagoslov­ljen od Oceta, razlomljen od hudobije in nam je darovan v sveti evharistiji, da bi tudi mi lahko postali ljubljeni! Biti kristjan je res privilegij in velik Božji dar svete evharistije. Povabljeni smo, da ta dar pomagamo odkri-ti tudi drug pri drugem. Nekatere misli so vzete iz knjige Henri J. M. Nouwen, Živeti kot ljubljeni, Družina 2013. Salezijanski molitveni namen februar Za posvecene osebe, da bi posnemali ubogega, pokornega in cistega Jezusa. marec Za dekleta in žene, da bi se navdihovale ob življenjskem zgledu Device in Matere Marije. april Za bolne in preizkušane ljudi, da bi znali najti smisel svojih preizkušenj in svoje življenje izrocali Gospodu. Pota vzgoje INTELIGENTEN OTROK GAŠPER M. OTRIN, sdb vzgojitelj v domu janeza boska, želimlje Pogled na ucne nacrte osnovnih in srednjih šol nam odkrije, da naš šolski sistem na prva tri mesta po številu ur postavlja slovenšcino, matematiko in tuj jezik. Je že res, da je nekdo lahko jezikovno zelo spreten in nekdo drug dobro rešuje matematicne probleme. Kaj pa nekdo, ki je uspešen pri glasbi, ali nekdo, ki ima dobro razvito orientacijo v prostoru? Kaj pa ce nic od tega in je nekdo zgolj spreten pri navezavi odnosov? Koga od teh bomo oznacili za »bolj inteligentnega«? Ponavadi pre(hitro) naredimo ociten sklep: »Inteligenten otrok je tisti, ki ima petice v šoli.« To stereotipno ugotovitev lahko danes zlahka oznacimo za napacno, saj temelji na zelo ozkem pojmovanju inte­ligentnosti. Da je temu tako, danes pritr­juje nevroznanost in pove, da dolocena podrocja v možganih ustrezajo dolocenim oblikam intelektualnih sposobnosti, in da je za otroka pomembna stimulacija razlic­nih možganskih predelov. Tega pa se ni­kakor ne da prevesti zgolj v šolske ocene. MNOGOTERE INTELIGENTNOSTI Howard Gardner, ameriški psiholog, je leta 1983 razvil teorijo mnogoterih inteligen­tnosti in jih opisal v knjigi Razsežnost uma: teorija o vec inteligencah. V njej kritizira tradicionalno uporabo pojma inteligen­tnosti kot enovite sposobnosti in pravi, da obstaja vec razlicnih inteligentnosti po ka­terih se ljudje med seboj razlikujemo. Kri­tizira merjenje z uporabo testov, ki merijo le logicno-matematicno inteligentnost in v družbi dolocajo nekoga za »pametnega« ali »manj pametnega«. Gardner svojo teorijo znanstveno utemelji na nevroloških, razvojnih in medkulturnih dokazih. Iz teh izpelje 8 vrst inteligentnosti: 1. Jezikovna inteligentnost: oseba ceni dra­matiko, poezijo in knjige; uživa v pogovo­rih in ima razvit cut za jezik; ima bogato besedišce. 2. Glasbena inteligentnost: oseba rada prisluhne zvokom v naravi; zanima se za glasbo; ima dober obcutek za melodijo in ritem; igra instrumente. 3. Logicno-matematicna inteligentnost: oseba rada rešuje uganke; dovzetna je predvsem za logicne razlage; išce vzroke in ugotavlja odnose med stvarmi; nalog in problemov se loteva stopenjsko. 4. Prostorska inteligentnost: oseba se dob­ro orientira v prostoru; dobro opazuje in zaznava stvari; dobro razbira tabele in zemljevide; oblikuje in gradi, riše in obli­kuje iz razlicnih materialov. 5. Telesno-gibalna inteligentnost: oseba uživa v rocnih ustvarjalnostih; spretno uporablja telo in ima dobro koordinacijo telesnih gibov; najbolje si zapomni tisto, kar naredi sama. 6. Medosebna inteligentnost: oseba je zelo dovzetna za razpoloženje in vedenje dru­gih; rada priskoci na pomoc; zanima se za to, kaj cutijo in doživljajo drugi in o cem razmišljajo; spretna je pri navezovanju sti­kov; razpravlja in sodeluje z drugimi. 7. Znotrajosebna inteligentnost: oseba ima sposobnost zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja in vedenja; rada je neodvisna od drugih; pozna svoje mocne in šibke tocke. januar 2020 8. Naravoslovna inteligentnost: oseba dob­ro prepoznava floro in favno; ima obcu­tek in razumevanje za razvoj cloveka v dolocenem okolju; ima obcutek za lepo in sožitje z naravo. Starši, ucitelji, vzgojitelji in vsi v pedago­škem poklicu, lahko na podlagi razumeva­nja mnogoterih inteligentnosti, le te stimu­liramo z dolocenimi aktivnostmi. V vsaki od inteligentnosti lahko namrec najdemo vsto­pno tocko do otroka in/ali mladostnika, kjer ga najlažje in najbolj ucinkovito dosežemo. Gardner meni, da ima vsak clovek vec in-teligenc že samo zato, ker pripada cloveški vrsti. Res je, da posamezniki nekatere in-teligentnosti razvijajo bolj kot druge, toda vsak posameznik bi moral vsako inteligenco razviti do dolocene stopnje. ŠOLA BI TO MORALA UPOŠTEVATI Ce prenesemo spoznanja o mnogoterih inteligentnostih na šolsko podrocje nas to lahko vodi k dosti bolj kakovostnemu in ucinkovitemu ucenju. Ce naprimer pri ne­kom ugotovimo glasbeno inteligentnost, mu lahko pomagamo z ucenjem ob glasbi. Kdor ima izrazito prostorsko inteligentnost se bo najbolje znašel z izdelovanjem mise­lih vzorcev. Kdor ima razvito medosebno foto: neža lajevec inteligentnost bo o naucenem in videnem najlažje pripovedoval in razpravljal in pri­merjal svoje izdelke z drugimi. V šoli bi mo-rali tako predmete (matematika, geografi­ja, zgodovina ...) poucevati na vec nacinov: v obliki zgodbe, z risanjem, z igro vlog, go-vorjenjem, z rocnim delom, z raziskovanjem v naravi, gibanju z rokami ipd. STARŠI IMAJO KLJUCNO VLOGO Gardner v svojem elaboratu staršem svetu­je, naj otroka peljejo v nek »otroški« mu-zej in ga preprosto opazujejo, na kakšen nacin gleda, raziskuje, eksperimentira in se sprašuje o stvareh. Kaj ga najbolj zanima? Na kakšen nacin pristopa k izzivom? Je to morda jezikovni, umetniški, naravoslovni ali medosebni nacin? Opazovanje, kaj ot­roci dojemajo in na kakšen nacin, postane kljucno za vsakdanje življenje. Starši ima­jo pri tem najpomembnejšo vlogo, saj so z otrokom dnevno v tesnem stiku in lahko prepoznavajo in spodbujajo njegove spo­sobnosti na podrocjih, kjer je dober, in tako krepijo njegovo samozavest, samozaupa­nje in uspešnost. Po drugi strani pa naj bi otroku nudili cim vec razlicnih aktivnosti, ki spodbujajo vse oblike njegove inteligen­tnosti. Z ul'ce REŠEVANJE OTROK Z ULICE POLONA DOMINIK, sals laiška misijonarka v adis abebi, etiopija Vsa velika mesta na svetu se srecujejo s težavami ljudi, ki živijo na ulici, ki pridejo v mesta z željo po boljšem življenju, a to terja svojo ceno. V mestih tretjega sveta na ulicah živi na milijone otrok, ki so žrtve teh družbenih gibanj in procesov. V Adis Abebi, kjer živim in delam, jih je okoli 60.000 ali vec. Razloge, da otroštvo preživ­ljajo na cesti, lahko strnemo v nekaj tock, a zgodbe se seveda razlikujejo. Najpogostejši razlog je revšcina, zaradi ka­tere se podajo v Adis Abebo, saj mesto nudi vec priložnosti za zaslužek kot odrocno po­deželje. Na tisoce otrok po ulicah Adis Abe-be prosjaci ali si z razlicnimi deli skuša pris­lužiti kak kovanec. Prodajajo razlicne stvari, cistijo cevlje mimoidocim, delajo kot nosaci na tržnicah ... V korak s to problematiko stopajo neštete organizacije in posamezniki, ki skušajo re-ševati ta problem. Tudi vlada se je lansko leto lotila reševanja s tem, da so z ogrom­nimi tovornjaki in v policijskem spremstvu na cestah in po skrivališcah pobirali otroke in jih vozili v nekakšne »domove«, kjer so »poskrbeli« zanje. Seveda se je ta poskus hitro koncal, saj ni dovolj, da daš otrokom posteljo in hrano, temvec potrebujejo do-locen program, izobrazbo, spremljanje, svetovanje ... Tako v glavnem nevladne or-ganizacije nadaljujejo svoje delo. V salezijanski ustanovi Bosco Children po­magamo ulicnim otrokom že približno pet-najst let in po svojih izkušnjah v podobnih organizacijah lahko recem, da je ena od uspešnejših ustanov za reševanje tovrstne problematike. Veliko organizacij namrec rešuje otroke le deloma, bodisi s hrano in zatocišcem ali le z izobrazbo. Pri nas se pomoc zacne že na sami ulici, ko salezijanci in socialni delavci ponoci srecu­jemo mlade in se z njimi pogovarjamo o možnostih za spremembo življenja, za po­noven vstop v izobraževalni proces, delo, družino ... Ko so dovolj motivirani, da opustijo ulicno življenje, vstopijo v drugo stopnjo progra-ma, ki se imenuje Bosco Children Come and See (pridi in poglej). To je dnevni program, saj fantje pridejo zjutraj in popoldne okoli 17. ure odidejo nazaj na ulico. Tako se pos­topoma privajajo na bolj strukturirano živ­ljenje. Takojšnji prestop v dom bi bil zanje prevelika in prehitra sprememba. Ce zmo­rejo dva do tri mesece dobro slediti dnev­nemu programu (ucenje in delo), pridejo živet v dom Bosco Children. Po vstopu v dom se jim vse spremeni. Najprej dobijo nova oblacila, higienske potrebšcine in posteljo. Ko se namestijo, zacnejo program orientacije. Nekaj casa se januar 2020 preizkušajo v razlicnih delavnicah in s tem ugotavljajo, kaj jim bo za prihodnost najbolj pomagalo in v cem so dobri. Nekaj tednov je posameznik npr. v mizarski, potem se prestavi v elektronsko, cez nekaj tednov v usnjarsko, kmetijsko, kuharsko in kovinar­sko delavnico. Obdobje orientacije traja skoraj šest mesecev, nato pa se odlocijo za eno smer, ki jo izpopolnijo v naslednjih letih in dobijo tudi certifikat, s katerim se lahko zaposlijo. Drugi se šolajo v osnovni šoli v naši okolici. V casu treh let, ko fantje bivajo pri nas, se povežemo tudi z njegovo družino in vsake­ga od njih postopoma navajamo na življe­nje v družini. Z njim obišcemo družino, ki je vcasih oddaljena tudi do 1000 km. Najprej jo obišcemo za en dan, cez nekaj mesecev gre fant tja za en teden in potem obisk po­novi ... Cilj programa je ponovno bivanje v družini. Pogoj je, da nadaljuje s šolanjem ali se za­posli, oboje z našo pomocjo. Veliko se jih namrec vrne na ulico, ker si ne morejo pri­vošciti šolanja. Zato jim z botrstvom poma­gamo, da se šolajo tudi, ko bivajo v družini ali pa se zaposlijo s pomocjo treninga za poklic, ki so ga obiskovali pri nas. 80 OTROK V BOSCO CHILDREN 1.000EVROV STROŠKOV NA DAN 70 ZAPOSLENIH IN SODELAVCEV Pri nas so torej fantje tri leta, v katerih so poleg družinskega ozracja v don Boskovem duhu deležni osnovnošolske ali poklicne izobrazbe, pomoci za ponovno življenje in izgradnjo odnosov z družino, pomoci za pri­dobitev poklica (povezava z delodajalci) in spremljanja po tem, ko že zapustijo ustano­vo. In vsak dan svojega bivanja v Bosco Chil­dren ponosno ugotavljam, da cisto vsak dan tesno sledimo zgledu sv. Janeza Boska. 17 Andrej Majcen - glas svetosti in znamenja »V neki težki zadevi prav sedaj opravljam devetdnevnico k ocetu Majcnu« ALOJZIJ SLAVKO SNOJ, sdb vicepostulator Tako piše Jožica Ž. 23. septembra 2006, še pred zacetkom škofijskega postopka za bea­tifikacijo Božjega služabnika Andreja Majc­na. Postopek se je zacel 24. sept. 2010, sklenili pa smo ga 29. septembra 2019, ob dvajseti obletnici Majcnovega rojstva za ne­besa. Na vsaki njegovi podobici je povabilo: »Uslišanja sporocite …«. V letošnjem Don Bosku bomo objavili nekaj dosedanjih usli­šanj v spodbudo, da bi radi molili za prip­rošnjo Božjega služabnika in prejete milosti sporocili salezijancem na Rakovnik. Cudež­na uslišanja so namrec pogoj za razglasitev za blaženega in svetnika. Marija M. nam lepo opiše (1. oktober 2006), kako je spoznala »cudovitega du­hovnika misijonarja« Andreja Majcna. Ma-rijin brat je na Rakovniku daroval za svete maše za njuno mamo; opravil jih je stari mi-sijonar Andrej. »Zelo pogosto sem ga obi-skovala in ga obdarila, cesar se je razveselil kot mali otrok. Po vsakem takem obisku se mi je še enkrat do dvakrat pisno zahvalil za prinesene darove, ki jih je podelil med svoje sobrate. Pri njem sem spoznala tudi hudomušnega gospoda [Hermana] Habica. V casu od 1991 do 1997 sem oba peljala s svojim avtom na romanje h Kraljici miru na Kurešcek. To sta si oba srcno želela. Tudi sama sem bila tega zelo vesela, da mi je to sploh uspelo. Ob gospodu Majcnu sem se veliko naucila, spoznala stvari, ki so mi bile takrat zelo potrebne, saj sem se leta 1990 po desetletni pavzi vrnila v cerkev ...« Ali ni to izredna milost? Kot sotrudnica je postala deležna raznih duhovnih darov don Bosko­ve družine. A tem so sledile še druge milosti po smrti Božjega služabnika, ko jo je dole-tela velika preizkušnja – rak. »Bilo je vse pravocasno: operacija in nadaljnjo zdravlje­nje … Prosila sem tudi g. Majcna, naj prosi zame!« Marija še zdaj srcno in veselo pricu­je o prejetih milostih. Gospa Nada V. je ob kratkem branju Majc­novega življenja »ugotovila, da je to zgodba svetnika« (28. oktober 2007). Vsak dan se pokojnega misijonarja spominja pri molitvi »s prošnjo za spreobrnjenje vseh mojih ne­vernih«. MOLITE ZA PRIPROŠNJO BOŽJEGA SLUŽABNIKA ANDREJA MAJCNA IN USLIŠANJA SPOROCITE! POSTULATURA RAKOVNIŠKA 6, 1000 LJUBLJANA Nekdanji salezijanski misijonar Ivan Zupan je zelo zanimiva karizmaticna osebnost. Njegov rojstni dan sovpada z rojstnim dnem blaženega mucenca Alojzija Grozdeta, na­mrec 27. maj 1923. Ko se je Andrej Majcen vrnil v Slovenijo, si je sobrata Ivana izbral za spovednika, ki pa zato v samem postop­ku za Majcnovo beatifikacijo po predpisih ni smel dati svojega pricevanja. Zadnja leta duhovniškega življenja je Ivan preživel v »Majcnovem mestu« Mariboru in je svoje življenje izrecno daroval za bodoco gradnjo Don Boskovega centra v Mariboru, za kate­ januar 2020 ro smo si prizadevali od leta 1986, dobrega cetrt stoletja. Iz tega obdobja iskanja zem­ljišca in gradbenega dovoljenja pa je tudi pismo, ki ga navajamo v celoti. »Maribor, 31. avgust 2007 … Z veseljem izpolnjujem obljubo, dano Andreju Majcnu, ker sem preprican, da je pomagal naši skupnosti – kot zaveden Mariborcan. Sredi avgusta 2007 je prišla huda grožnja glede gradnje cerkve sv. Janeza Boska in mladinskega centra v Mariboru. Ce bi se uresnicila, bi ta naša gradnja ostala v zraku, brez skorajšnje realizacije. V tej veliki preizkušnji sem predlagal župni­ku [Tonetu Liparju], da bi takoj zacela moliti za beatifikacijo Andreja Majcna s prošnjo, da nam izprosi umik omenjene grožnje. Sam pa sem še dodal obljubo, da bom usli­šanje objavil. Dejansko smo po dobrem tednu zvedeli, da tista nevarnost ne obstaja vec, vsaj zaenkrat. [Nastajale pa so druge, saj so gradnji nasprotovali celo nekateri mlajši sobratje, op. tedanjega salezijanske­ga inšpektorja.] Ko se sedaj zahvaljujem Bogu, da je uslišal CERKEV SV. JANEZA BOSKA V MARIBORU priprošnjo Andreja Majcna, tudi njemu iz­rekam iskreno hvaležnost za uslišanje. Obe­nem pa ga prosim, naj še naprej spremlja napore naše skupnosti, da bo don Bosko dobil v Mariboru svojo prvo in edino cerkev v Sloveniji, kamor naj bi ga prihajali castit mladi iz vse naše domovine. Hvaležni Ivan Zupan.« S to objavo šele zdaj izpolnjujemo njegovo obljubo! Po koncni pridobitvi gradbenega dovoljenja je salezijanski inšpektor dne 31. julija 2011 z gradbenim podjetjem Granit iz Slovenske Bistrice le mogel podpisati pogodbo o za-cetku gradnje za dva milijona evrov, ki jih seveda ni bilo v inšpektorialni blagajni! Še v istem tednu so zaceli s pripravljalnimi deli na gradbišcu. Nastajale so nove težave, a so se tudi razblinjale. Dobri Bog pa ni po­zabil na življenjsko daritev salezijanskega duhovnika Ivana Zupana, sprejel jo je in po­trdil s cudovitim znamenjem: ko je bila don Boskova cerkev v Mariboru postavljena, je 15. marca 2015 poklical Ivana v nebesa. To je namrec leto dograditve svetišca svetega Janeza Boska, ki je bilo blagoslovljeno 15. novembra 2015. foto: patricija belak Gospod, sprejmi: -moje premišljevanje za metanojo – spreobrnjenje spovedancev; -rožni venec za trdne spovedne sklepe; -moje spovedovanje za spreobrnitev grešnikov; -naj bodo moje molitve in moj brevir za sorodnike in sobrate; -moja maša in obhajilo za svetost in za verne duše; -obiski Najsvetejšemu za cistost in salezijanske cednosti; -moje duhovno branje itd. za razsvetljenje Svetega Duha; -naj bo vse moje delo in življenje za zdravje, pravo pamet, vse naj bi bilo ena sama daritev: da bi znal prav govoriti, vnemati, uciti, pisati, odlocati, svetovati in voditi. D1, 23 Marija v salezijanski druzini Marijina odrešenjska pomocv svetopisemski zgodovini s. IVICA OBLAK, hmp Marijina odrešenjska vloga se je zacela v casu njene privolitve, ki jo je v svoji veri dala ob oznanenju in jo nadaljevala s svojo navzocnostjo ob Jezusovem delovanju. Marija je rekla angelu, da je »Gospodova Dekla« (Lk 1,38). Želi sodelovati z božjim odrešenjskim nacrtom. Hoce pa delati tudi kot služabnica ljudi ali pomocnica. Po ozna­njenju je šla obiskat Elizabeto, da ji je bila v pomoc. Božji glasnik ji je v oznanilu dal vedeti, da bo Elizabeta kmalu potrebovala njeno dobrotno roko, ker pricakuje otroka. posebno zaradi otroka, ki ga je nosila pod srcem. Vendar je ovire niso ustavile. Njena velikodušna pomoc je odstranila izgovore in obotavljanje. Mislila je bolj na druge ka­kor pa nase. Ni racunala na težavno poto­vanje, temvec na pomoc, ki jo bo prinesla Elizabeti. Vsa Cerkev gre skozi zgodovino po milosti Marije Pomocnice. DON BOSKO Drugi dokaz za sodelovanje in pomoc pri božjem odrešenju pa je cudež na svatbi v Kani. Marija je bila tam, bila je pozorna na dogajanje. Ko je videla, da jim je zmanjkalo vina, se je takoj obrnila na Sina. S tem je po­kazala svoj namen in svoja custva, ki so jo navdajala skozi trideset let v Nazaretu. Zdaj je to dozorelo v veri in upanju. V Jezusa je verovala z mocjo duha in srca. Ni pomiš­ljala. Prosila je za cudež. Potem pa je pre­pustila skrb Njemu, naj uredi na primeren nacin. Le drugim je narocila, naj ga uboga­jo: »Karkoli vam porece, storite!« (Jn 2,5). Tako nam tudi sedaj naroca in nas pripo­roca. Po njeni priprošnji se je že zgodilo in se še vedno dogaja veliko število cudežev. V Kani Galilejski se je razodela vloga Marije srednice. Ona posreduje med Gospodom in nami v prejemanju in razdeljevanju milosti. Marija je skrbna mati, ki vidi naše potrebe in s svojo vero prosi Jezusa za nas. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji DOBRI KRISTJANI IN POŠ VEZILO 2020 vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji Mt 6‚1O JANI IN POŠTENI DRŽAVLJANI VENCEK RDECIH VRTNIC s. FRANCIŠKA BOŽIC, hci Marije Pomocnice s. MILENA DERLINK, hmp Franciška, najmlajša od štirih otrok, je izgubila oceta, ko je bila še majhna. Mama in starejša sestra sta skrbeli za njeno vzgojo, pa tudi za to, da ni pogrešala ozracja vedre delavnosti in priložnosti za otroško razigranost. Na žalost je tudi mama kmalu umrla, ko bi še bolj potrebovala njeno bližino in nasvete. Franciška je imela komaj dvanajst let in je prevzela skrb za gospodinjstvo, starejša sestra pa za preživetje s tem, da je bila priznana šivilja v kraju. Imela je sreco, da so pred kratkim v Sevnico prišli salezijanci, ki so bili Božicevim otro­kom v veliko pomoc. Obe s sestro sta postali goreci sotrudnici, medtem ko je brat postal salezijanec pomocnik. Sestri sta skrbeli za župnijsko cerkev in ker sta znali šivati, sta zašili tudi obleke za nepogrešljive in vzgoj­no-izobraževalne gledališce predstave, ki so jih imeli salezijanci v svojem zavodu. Z vese­ljem sta po svojih moceh sodelovali pri žu­pnijskem življenju in dogajanju. Prav tako sta materialno poskrbeli za enega od otrok sirot. V adventu je Franciška hodila od hiše do hiše in prosila darov za uboge sirote v zavodu, da so jih za Božic lahko s cim razveselili. Moc za dobrodelnost je crpala v molitvi in v vsakodnevni sveti maši in obhajilu. V njej pa se je tudi vedno bolj krepila ljubezen do Marije, ki je po smrti mame, na katero je bila zelo navezana, postala njena nebeška Mama in mocna opora. V sebi je že nekaj casa cutila tudi Božji klic. Obcudovala je nekatera dekleta, ki jih je poznala in so velikodušno odgovorila Bogu. Toda ni hotela oditi brez sestrinega privo­ljenja, ki jo je prepricevala, da že kot sot-rudnica naredi dovolj dobrega za Boga po don Boskovi karizmi. Toda ona je bila po­polnoma prepricana, da Gospod od nje želi vse. Sestrino nestrinjanje je zakasnilo njen odhod v Italijo, ko pa se je leta 1928 le od-locila in odšla, je sestra prekinila z njo vse stike in ni želela niti njenih novic. To je bilo za Franciško zelo bolece. V Italiji, v Nizzi, je našla že lepo skupinico slovenskih kandidatinj. Takoj se je z vese­ljem zacela uciti novega jezika. Med raz­vedrilom pa so rade zapele tudi kakšno slovensko Marijino pesem. Nanjo kot na starejšo sestro so se obracale tudi druge Slovenke, saj je bila pogumna in vedno ve­dra. Tudi z jezikom ni imela veliko težav. Ce pa je kdaj kakšno novo besedo skombinira-la, pa so se ji druge nasmejale. Tudi sama se je znala temu nasmejati. Imela je mocno voljo, toda znala je uboga­ januar 2020 ti. Bila je velikodušna in spretna, predvsem pri šivanju. V noviciatu je pomagala asisten­tinji v šivalnici. Novinke so se z zaupanjem obracale nanjo, ona pa je bila potrpežljiva in dobra uciteljica, ki je vsem rada poma-gala in jih opogumljala, ce niso bile tako spretne pri šivanju. Sestra Franciška Božic HMP se je rodila 12. 8. 1904 v Sevnici. Prve zaobljube je naredila v Nizzi Monferrato (Italija) 5. 8. 1930. Umrla je prav tam 22. 6. 1936. Prve zaobljube je naredila še z devetimi Slovenkami. To je bil zanjo dan veselja, pa tudi bolecine zaradi molka rodne sestre. Po zaobljubah je še nekaj casa ostala v Niz­zi, kjer je ucila postulantinje šivanja, pozne­je pa so jo poslali v Baldichieri, prav tako za uciteljico šivanja. Novica, da je prišla nova mlada sestra iz tuje dežele, ki zna odlicno ši­vati, je kmalu privabilo veliko deklet, ki jih je ucila ne le šivati, ampak jih navajala k zgled­nemu življenju, molitvi in prejemanju zakra­mentov. V skupnosti je postorila vse, kar je bilo potrebno. V noviciatu se je naucila igra-ti tudi harmonij in tako je lahko spremljala pevski zborcek deklet. Bila je pripravljena za vsako delo, ki ga je opravila s preprostostjo in veseljem. Tudi ob ukazih in opominih je vedno ostala vedrega obraza. Pocasi se je približeval cas njenih vecnih za­obljub. V zacetku leta 1936 je spremljala de­kleta na sprehod. Kot po navadi je bila tudi tokrat ona duša vesele sprostitve. Po vrnitv­ni se je posvetila pranju, ceprav je cutila ve­liko utrujenost. Vse so vedele, da je fizicno mocna, še bolj pa velikodušna. Tudi zvecer, ko je odšla k pocitku, je bila bolj utrujena kot po navadi. Ali ne bo HMP utrujena, ko je dobro opravila vse svoje dolžnosti cez dan? Toda zjutraj ni vstala in ravnateljica, ki je šla gledat, ce je zaspala, jo je našla negib-no v postelji. Tudi govoriti ni mogla. Zadela jo je popolna paraliza. Poklicali so zdravni­ka, toda cez teden se je njeno stanje le še poslabšalo in bali so se najhujšega. Pocasi je le prišlo do rahlega izboljšanja. Lahko je spregovorila, njeno telo pa je ostalo negib-no. Sprejeli so jo v bolnico v Asti, v upanju, da ji bodo s terapijami lahko pomagali. Že po nekaj dneh so zdravniki ugotovili, da ne morejo narediti nicesar za njeno izboljšanje in sestre so jo vzele domov v Nizzo. Za s. Franciško so se v trenutku podrle vse sanje po apostolskem delovanju med dekleti, ki jih je želela voditi k Jezusu in jim pomaga-ti, da bi v svojem življenju odkrivale Božjo ljubezen. Sprejela je Božjo voljo, se izrocila v Marijine roke in jo prosila, naj ji pomaga reci »da« in sprejeti trenutni položaj. Bolezen je pocasi napredovala in 24. maja ji je Marija dala jasno znamenje, da bo kmalu umrla. Ko so jo obiskovale njene sosestre, ki so se prijavljale na vecne zaobljube, so ji rekle, da bodo v sobo prinesle vencek rde-cih vrtnic – simbol vecnih zaobljub, ker ne more vstati. S. Franciška jim je odgovorila: »Ne boste mi ga prinesle. Jaz sama ga bom šla iskat v nebesa.« V duhu je bila zares pripravljena in tudi njen vencek jo je cakal v vecnosti. Pred smrtjo ji je ponovno vze-lo besedo, a pomignila je duhovniku, da jo je še enkrat blagoslovil in mirno je odšla k svojemu Ženinu na vecno poroko. Brat salezijanec, krojaški mojster na Rakov­niku, jo je želel še obiskati, a je bil ob casu njene smrti ravno na duhovnih vajah. Ni še dopolnila 32 let, toda njeno življenje je bilo popolnoma darovano Bogu. Povzeto po Facciamo memoria. 25 Salezijanski misijoni PREŽIVEL PO CUDEŽU Svoboden po 557 dneh ujetništva v Jemnu Oktobrski dnevi, ki jih je indijski salezijanski misijonar Tom Uzhunnalil preživel v Sloveniji, so bili milostni cas Božjega usmiljenja. S svojo skromnostjo, zadržanostjo, mirno, a odlocno besedo je priceval ne toliko o družbenih in politicnih spremembah ali o senzacionalisticnih novicah, temvec o moci molitve in odpušcanja. 4. marca 2016 je oborožena skupina tero­ristov napadla ustanovo sester misijonark ljubezni v Adnu, glavnem mestu Jemna. Umrlo je šestnajst ljudi, med njimi štiri re-dovnice. Toma Uzhunnalila, ki je duhovno oskrboval sestre, so ugrabili za 18 mesecev. Nepricakovano veliko zanimanje za njegovo pricevanje, ki je izšlo tudi v slovenšcino pre­vedeni avtobiografiji, je napolnilo cerkev na Kurešcku, svetišce Marije Pomocnice na Rakovniku in cerkvi na Kodeljevem ter Ježi­ ci. Dvorana Glasbene šole Rakovnik je po­kala po šivih, prisluhnili so mu mladi, zbrani na srecanju salezijanske mladine, dijakinje in dijaki Gimnazije Želimlje ter študenti in mladi v Zavodu sv. Stanislava. Tudi katoliške medijske hiše so objavile njegovo zgodbo. In kakšna je? Ni je dramatiziral, temvec poglobil. Sporocilo, ki ga je delil s poslu­šalci, je predvsem evangeljsko. Priporocal je orožje molitve, ki ga je obvarovala pred smrtjo, zdravilo odpušcanja, ki ga je rešilo pred norostjo v osami, in sprejemanje pos­lanstva v poslušanju Božjega klica ter pogu­mnim odgovorom nanj po zgledu nebeške matere Marije. ms TOM Z UDELEŽENCI SRECANJA SALEZIJANSKE MLADEINE NA RAKOVNIKU foto: grega valic MOC MOLITVE Velikokrat sem že povedal, a moram še enkrat ponoviti: Prav molitev me je v casu jetništva podpirala in ohranjala svobodne­ga in pri zdravem razumu. Odmerjala je moj cas in mi bila spremljevalka podnevi in ponoci. V kršcanski molitvi smo najprej mi tisti, ki poslušamo Boga, ki nam govori. A tudi on posluša, ko govorimo mi in ga prosi-mo. To je dialog, eden drugemu govorimo, eden drugega poslušamo. Zaupamo mu svoje strahove, trpljenje, pomanjkanje. Bog pa nas uslišuje, ceprav vcasih ob casu, ko si ne obetamo. Molitev ni kot kovanec, ki ga vržemo v avtomat za sendvic ali pijaco po želji. On dobro ve, ali prosimo kaj, kar je dobro za nas, ali ne. Videl sem, da ko sem bil v strahu ali brezupu, niti za hip nisem pomišljal, da se ne bi zatekel k njemu. Vsekakor sem to storil raje in hitreje kot takrat, ko sem bil miren in sem videl, da gredo stvari na bolje. Nekaj podobnega se dogaja vsem. Ko so zadeve v redu, je Bog lahko miren pred nami. Ko pa pridrvi nevihta, pri njem nemudoma išcemo zatocišce; nimamo težav moliti na kolenih, da bi nam le ponudil roko v pomoc. V resnici pa bi se morali nauciti zaupati mu in se mu prepušcati tudi takrat, ko se nam njegova volja zdi nerazumljiva. Moli-ti k Bogu Ocetu in k Materi Mariji pome­ni, da se v odnosu do njiju priznavamo za hcere in sinove, za majhne. V nebesa bomo lahko prišli le s ponižnostjo, kakor pravi sv. Avguštin: »Bi rad bil velik? Zacni od najniž­je. Ce nameravaš zgraditi zgradbo svetosti, pripravi najprej temelj ponižnosti.« Moram priznati, da imam sedaj manj casa kot tedaj, ko sem bil ugrabljen. Seveda so razne obveznosti in to, kar je potrebno po­storiti, se postavlja naprej v vrsto – in tako išcem prirocne izgovore za manj molitve in sem v krempljih tostranskega, ko bi se sicer moral predvsem iztezati k presežnemu. Opozoril bi rad tudi na to, da so molitve k Bogu, ki so jih izrekli ljudje drugacne vere, kot je moja (hindujci, muslimani), dosegle mojo izpustitev. Zame je to pravi cudež. Sklenjene roke so prekoracile ovire in meje in postale mostovi za združevanje tega, kar vojne locujejo, to je ljudi in narode. Mahatma Gandhi je imel prav, ko je zapi­sal: »Molitev je kljuc, ki odklepa jutranja vrata in zaklepa vecerna. Brez Božje milosti ni miru, Božje milosti pa ni brez molitve.« Zato te prosim, bralec, da ohranjaš navado molitve. Ni pomembno, kje in kdaj bom umrl. To, kar najvec šteje, je, za kar živim, za kar delam in umrem. Molitev ni brezdelno kratkocasje za starko. Ce jo dojamemo v njeni pravi vrednosti in ce jo dobro uporabimo, je to najmocnejše sredstvo za dejanje. Molitev nedvomno terja živo vero v Boga. Prazna molitev je kot zven trombe ali zvok cembalov. Prihajati mora iz srca. Molitev, ki prihaja iz srca, nas sprošca, nam daje cut za mero, nam jasno nakazuje naslednji korak, ki ga moramo sto­riti. Res, v življenju lahko izgubimo marsi­kaj; molitve ne smemo nikakor. Odlomek je iz Tomove avtobiografije Preživel po cudežu. V slovenski jezik jo je prevedel Marjan Lamovšek, izdala pa salezijanska založba Salve. molitev v zgodbi LASTOVKA IN STRAŠILO Nekoc je divji lovec ranil lastovico. Ko je prišla jesen, se z drugimi ni mogla podati v tople kraje. Nekaj casa se je še lahko preživljala s tem, kar je našla na poljih. Potem pa se je zacela grozna in ledena zima. Nekega mrzlega jutra, ko je iskala, kaj bi dala v kljuncek, je lastovica sedla na poljsko strašilo. To je bilo zelo drugacno strašilo, prijatelj srak, crnih vran in druge letece perjadi. Telo je imelo narejeno iz slame, obleceno v stare cunje. Za glavo je imelo veliko oranžno buco. Njegovi zobje so bili iz koruznega zrnja, namesto nosu je iz buce štrlel koren, za oci pa sta mu služila dva lešnika. »Kaj se je zgodilo, lastovica?« je vprašalo strašilo, prijazno kot vedno. »Slabo kaže,« je vzdihnila lastovica. »Mraz me ubija in nimam zavetja. Da ne govorim o hrani. Zdi se mi, da ne bom videla nove pomladi.« »Ne boj se. Zlezi pod mojo suknjo. Moja slama je suha in topla.« Tako je lastovica našla dom v slamnatem srcu strašila. A kje dobiti hrano? Lastovica je vedno težje našla kakšno jagodo ali seme. Nekega dne, ko je zmrzal pokrila vso pokrajino, je strašilo prijazno dejalo lastovici: »Lastovicka, pojej moje zobe: to so koruzna zrna.« »Toda ti boš ostalo brez zob.« »Izgledalo bom bolj pametno.« Strašilo je ostalo brez zob, a bilo je veselo, da je njegova mala prijateljica živela. Nasmehnilo se ji je s svojimi lešnikovimi ocmi. Cez kakšen dan je prišel na vrsto korenov nos. »Kar pojej ga. Bogat je z vitamini,« je strašilo dejalo lastovici. Na vrsto sta prišla lešnika. »Zadovoljilo se bom s tvojimi pripovedmi,« je dejalo strašilo. Nazadnje je strašilo lastovici podarilo tudi buco, ki mu je služila za glavo. Ko se je pricela pomlad, strašila ni bilo vec. Žrtvovalo se je za preživetje lastovice. januar 2020 vsakdanji kruh Kot vsak oce tudi Bog poskrbi, da nam A Bog je storil še vec. Da bi dojeli, kako ne bi manjkalo nic, kar potrebujemo za rad nas ima, je on sam za nas postal življenje. To stori po delu tolikih ljudi. kruh v sveti evharistiji. Njega prosimo za pogum, da si skupaj zaslužimo naš kruh in ga delimo s tistimi, ki ga nimajo. Zgodba je iz knjižice Oce naš, ki jo je napisal Bruno Ferrero. Ilustracija Marinella Cesale. Izdala založba Salve. Praznovanja MALA CVETKA SE JE RAZCVETELA Praznovanje 100-letnice salezijanske navzocnosti na Kodeljevem V zacetku oktobra 2019 sta župnijska in romarska cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa in salezijanski dom na Kodeljevem obeležila 100-letnico salezijanske navzocnosti v tem predelu Ljubljane. Praznovanje se je zacelo v torek, 1. oktobra 2019, na sam praznik »male cvetke«, ko je vecerno sveto mašo daroval salezijanski inšpektor Marko Košnik, bogoslužje pa so obogatili romarji in župljani z vrtnicami, mešani pevski zbor in ministranti, ki so v vecjem ali manjšem številu sodelovali tudi vse naslednje dni tridnevnice. Prvi dan tridnevnice je sveto mašo daroval prof. Tone Ciglar, ki je v nagovoru obudil spomine na enajst let, ki jih je preživel na foto: žiga lovšin Kodeljevem. Po sveti maši je bila župnijska dvorana skoraj premajhna za vse obiskoval­ce, ki so želeli prisluhniti predstavitvi mo-nografije »Sto let salezijanskega poslanstva na Kodeljevem«. Bogat kulturni program je povezovala Lucija Žohar, s pesmijo pa ga je povzdignila pevska skupina »Do tja …« O nastanku in vsebini knjige je spregovo­ril urednik dr. Bogdan Kolar, z umetniškim povzetkom gradnje cerkve se mu je prid­ružil kustos dr. Bogo Zupancic, prof. Tone Ciglar pa je navzoce razveseljeval z neka­terimi anekdotami iz trdega povojnega obdobja, ki ga je na Kodeljevem preživljala salezijanska skupnost. Naslednji vecer je sveto mašo daroval ko­deljevski rojak Anton Bedencic, ki je v na­govoru poudaril, da ne smemo le cakati na nebesa po smrti, temvec jih ustvarjati že tu­kaj in sedaj. Bogoslužje je spremljala skupi­ na Alfa in Omega pod vodstvom Nade Žgur, ki je po sveti maši pripravila še krajši slavilni koncert s pricevanjem. Sobotno popoldne in vecer sta bila pred­vsem v znamenju mladih, saj so mladi iz SMC Kodeljevo pripravili animatorij za mla­de in animatorje, ki so prišli tudi iz okoliških župnij. Skozi igro in dejavnosti so spoznava­li župnijsko zavetnico sv. Terezijo. Katehezi je sledila velika igra, kjer so, tako kot prvi salezijanci pred sto leti, raziskovali Kodelje­vo in okolico. Program so zakljucili z mla­dinsko sveto mašo, ki jo je daroval Boštjan Jamnik, domaci mladinci pa so združili moci in jo glasbeno in pevsko obogatili. Soncno nedeljsko jutro, 6. oktobra, je vabi-lo v svetišce »male cvetke«, ki se je kljub svoji prostornini dodobra napolnilo. Bogo­služje je ob navzocnosti domacih salezijan­cev, nekdanjih župnikov in gostov daroval beograjski nadškof msgr. Stanislav Hocevar. V homiliji ni skoparil z evangeljskimi izpelja­vami in razlagami, mislimi sv. Terezije Dete­ta Jezusa in don Boska ter svojimi spomini na Kodeljevo, vse pa je zavil v Božjo zgodo-vino in posege. Slavje je nadvse povzdignil mešani pevski zbor in priložnostni orkester pod vodstvom Petra Rojka, svoje je dodala ceta ministrantov in drugih župnijskih so-delavcev. Med slovesnostjo je nadškof bla­goslovil tudi novo krstno kapelo, po maši pa še prenovljene prostore dnevnega cen­tra Skale. Množica se je še dolgo zadržala na plošcadi pred cerkvijo ter na travniku ob njej, saj ni manjkalo dobrot, ki priticejo taki in tako veliki slovesnosti. ms Rafo Pinosa prejel državno priznanje Praznovanja »MARIJA, RADA TE IMAM« MIHAELA JAZBEC, sals Preko salezijancev, ki so delovali v naši župniji Sevnica, sem že kot otrok spoznala don Boska in salezijansko karizmo. V casu odrašcanja sem sodelovala v župniji na razlicnih podrocjih. Nismo imeli naziva animator, smo pa vseeno dihali in živeli v don Boskovem duhu, povezani z delom za mlade. V zelo lepem spominu mi ostajajo pocitnice na Trsteniku za otroke, Uskovniški teden za mlade, duhovne vaje na Bledu pri sestrah HMP … Na župnijskem misijonu leta 1999 z naslovom »Vrnil se bom k ocetu« sem preko misijonarja, sedanjega beograj­skega nadškofa Stanislava Hocevarja, spo­znala salezijance sotrudnike. V prvem letniku srednje šole sem v sebi preverjala poklicanost, da vstopim k hce-ram Marije Pomocnice. V pogovoru s teda­njo inšpektorico, sedaj že pokojno sestro Marjeto, sva prišli do skupnega zakljucka, foto: tadej velenšek da imam doma in v okolju, kjer živim, veliki misijon, kjer me potrebujejo. Izrocila mi je rožni venec, ki me spremlja že 35 let. Lahko recem, da je sestra takrat zame izgovorila preroške besede, kajti delo v moji družini in v neurejenih medsosedskih razmerah je zame res pravi misijon. Klic živeti salezijansko karizmo je ostajal v mojem srcu. Združenje salezijancev sot-rudnikov je tretja veja salezijanske družine. Ustanovil jo je že Janez Bosko. Spoznala sem, da je salezijanec sotrudnik clovek, ki želi živeti evangelij v svetu v skladu s sale-zijansko karizmo kot laik v svetu. Po zgledu don Boska nadaljuje njegovo delo v druži­ni, na delovnem mestu … Svoje poslanstvo uresnicuje v vsakdanjem življenju. Na pose-ben nacin pa je poklican k delu z mladimi tam, kamor salezijanci in salezijanke težje ali pa sploh ne morejo priti. Seveda pa je salezijanec sotrudnik uspešen samo, ce tudi sam duhovno in osebno raste. Po zakljucka misijona sem se odlocila, da vstopim v formacijo za salezijanko sot­rudnico, na kar sem se pripravljala na Ra-kovniku. Zaradi težav v domacem okolju in zdravstvenega stanja se takrat nisem cutila vredna, da zaprosim za vstop v Združenje. Scasoma nisem vec razmišljala o izpovedi obljube, ker se mi je zdelo dovolj, da živim don Boskovo karizmo, tudi ce nimam oblju-be. Bogu sem hvaležna, da sta me gospod Ivan Turk in gospod Matild Domic v lan­skem letu spodbudila, da sem zopet zacela premišljevati o tem in moliti na cast Svete-mu Duhu. 8. septembra 2019 sem romala na Rakov­nik, soocala sem se z duhovnimi boji. Deja-la sem: »Grem k Mariji, ona bo odgovorila na moja vprašanja.« Pridigar, zlatomašnik Tone Ciglar, je med drugim povedal, kako je vstopil k salezijancem gospod Andrej Maj-cen. Ko je s tresoco roko oddal prošnjo na Radni, ga je predstojnik vprašal: »Andrej, ali imaš rad Marijo?« Dejal je: »Ja!« Zacele so mi teci solze. Ja, Marija, rada te imam. Nisem vec razmišljala, odlocila sem se ter z notranjim mirom in veseljem v srcu oddala prošnjo. Božja pota so skrivnostna in gredo vcasih po ovinkih, tako da sem na dokoncni korak cakala celih dvajset let. Božja pota so skrivnostna in gredo vcasih po ovinkih, tako da sem na dokoncni korak cakala celih dvajset let. Skupaj z Andrejem, Anito in Timotejem sem izpovedala obljube lani, na predvecer pra­znika Brezmadežne, na Rakovniku. Za geslo smo si izbrali don Boskove besede: »Od tebe si ne želim drugega, kot da si dober in vedno vesel.« V spomin na slovesnost obljub smo delili škatlice z vžigalicami kot znamenje naše gorecnosti za don Boska. Bogu sem hvaležna za vse prejete milosti ter Mariji Pomocnici za Božje varstvo. Pro-sim Boga, da bi zmogla don Boskovo kariz-mo živeti v vsakdanjem življenju. Recepti mame Marjete »POSTANI PONIŽEN« TOMAŽ STOJC, sdb Vstopili smo v leto 2020. Naj vam, drage bralke in bralci, to leto prinese obilo lepih trenutkov v vaših družinah in naj bo zdrav­ja ter veselja poln vsakdanji korak. V preiz­kušnjah in težavah pa se obrnite Nanj in na Marijo Pomocnico in boste videli, kaj so cu­deži. Tako nam zagotavlja sv. Janez Bosko. V Jezusa v Najsvetejšem zakramentu in v Marijo je zaupala tudi mati Marjeta. Brez njene globoke vere, zaupanja, predvsem pa ponižnosti, ne bi mogla krmariti med sino­voma Antonom in Janezom. Anton je ceda­lje bolj nasprotoval Janezovemu študiju in napetost v družini je pripeljala do tega, da je Janez moral oditi od hiše. V sanjah pri devetih letih mu je Marija de­jala: »Postani ponižen.« Don Boskova po­nižnost se je zacela prav s tem odhodom od doma. Mati, ki je vedela za premožno, kršcansko in kmecko družino Moglievih iz Moncucca, ga je poslala tja. Ni ga priporo-cila ljudem, le njegovemu angelu varuhu, in ga poslala od doma za dve leti (prim. BS I,135). Le brez besed lahko zremo na mater, ki za­radi miru od doma odpošlje svojega sina. Nastopi tišina, ki govori o ljubezni matere do sina. Ce je mati želela obdržati sina, ga je morala izgubiti, ga je morala poslati od doma. Le kaj bi se zgodilo z Janezom, ce bi ostal doma ob nasilnem bratu? Koliko mater ali ocetov danes »pošlje v svet« sinove, hcere, da jih izgubi in tako pridobi kaj »vecjega, boljšega, svetega …«? januar 2020 Salezijanski utrinki od tu in tam Salezijanski utrinki od tu in tam V obcestvu z rajnimi Janez Ambrožic SDB (1920-2019) Janez Ambrožic se je rodil 14. avgusta 1920 v vasi Dane pri Ribnici. Še isti dan je po svetem krstu postal dedic Božjega kraljestva. Njego­vo otroštvo je bilo kratko. Najprej je obiskoval ljudsko in nato mešcansko šolo v Ribnici. Leta 1934 je odšel v Salezijanski zavod Veržej. Tam je z vestnostjo in vztrajnostjo opravil pet razredov gimnazije. Njegova dobra in zgledna družina ga je v teh letih vsestransko podpirala in mu sta-la ob strani. Konec julija 1940 je zacel noviciat na Radni pri Sevnici. Zaradi vojnih razmer se je z nekaterimi drugimi novinci preselil na Selo pri Ljubljani. Ceprav ga je inšpektor Ivan Špan uradno sprejel k prvim zaobljubam 14. avgusta 1941, jih je izpovedal šele 12. oktobra 1941 na gradu Škrljevo v župniji Šentrupert na Dolenj­skem, kamor so se novinci morali preseliti za­radi vojne. Po zaobljubah je odšel na Rakovnik. Tu se je uvajal v mojstrstvo knjigoveštva in ti-skarstva, kar ga spremljalo celo življenje. V tis-tih letih bi moral služiti vojaški rok, vendar ga je rešila vneta rana in bezgavka na vratu. Nevarna rana se je po cudežu pocasi zacelila. Mnogi nje­govi vrstniki, ki so morali v vojaške vrste, vojne niso preživeli. Maja 1945 so ga pognali iz domovine. Zaradi strahu za svoje življenje se je pridružil velikemu eksodusu salezijancev skupaj z množico dru­gih ljudi, ki je odšla na Koroško. Decembra leta 1948 je salezijanec Alojzij Luskar o njem zapi­sal, da pomaga v mladinskem domu in vzdržuje zveze s svetom, ker imajo vsi drugi salezijanci premalo casa za pisanje. Kardinal Franc Rode, ki se je takrat kot otrok znašel v taborišcu v Spi­ttalu, je o tej skupini salezijancev zapisal: »Po zaslugi salezijancev smo živeli izredno intenziv-no in tudi versko življenje. Tudi zelo vzgojno. In naj omenim še dva salezijanca, za katera smo vedeli, da nista duhovnika, in sta bila zraven pri igrah. To sta bila g. Janez Ambrožic in g. Rudi Knez. Ti ljudje so bili popolnoma predani svoje-mu poslanstvu in so se docela žrtvovali za nas.« Leta 1949 je odšel v Buenos Aires, kjer je 27. aprila 1950 izpovedal vecne zaobljube. V glasilo salezijancev zdomcev Naše delo je zapisal: »Go-tovo se spominjate Ribnicana, ki v Buenos Ai­resu zašpehane bukle flika in Bogu cas krade … Vcasih se spominjam na našo knjigoveznico na Rakovniku. Kako lepi casi so bili to.« Nato doda: »Tako sem postal popoln clan sal. družbe. Spo­minjajte se me v svojih molitvah, da bi to ostal vse življenje in da bi mogel tudi kaj dobrega sto­riti ta cas, kolikor mi ga je še odmerjenega.« Za­radi njegove delavnosti, discipline in odlicnega znacaja so mu predstojniki dodelili delo knjigo­veza in prodajalca v veliki salezijanski knjigar­ni. Skoraj 15 let je v oratoriju z drugimi sobrati zbiral slovensko mladino. Leta 1966 se je vrnil na Rakovnik. Mladi salezijanci so se od njega mnogo naucili. Herman Gregoric pravi: »Bogo­slovci smo veckrat pomagali vezati Salezijanski vestnik, g. Janez ga je obrezoval na star rezalni stroj. Obicajno zaradi varnosti in natancnosti ni nobenega pustil zraven, ker je bil tisti stroj pocasen in nevaren. Tako je moral delati vsaj po tri dni skupaj, da je bil Vestnik pripravljen za pakiranje. Tudi pakiranje za pošto je vecinoma pripravljal sam.« Leta 1991 se je preselil v novo inšpektorialno hišo, pozneje pa kot clan skupnosti Rakovnik v prenovljen vzgojno-pastoralni dom. Vestno je skrbel za lepoto don Boskovega parka in cis­toco lurške kapelice. Oktobra 2014 je odšel na Trstenik. Stopil je v svetišce Marije Pomocnice v spremstvu sobratov, se ozrl po don Boskovem parku in pogumno zacel zadnje obdobje svoje­ga življenja. Po petih letih bivanja na Trsteniku je svoje življenjsko romanje zakljucil 4. oktobra 2019. Duhovno podobo sobrata Janeza Ambrožica lahko strnemo v nekaj poudarkov, ki orisujejo njegove konkretne življenjske drže: izbira pra­vega poklica, klena volja, izraba casa, lepo in uglajeno vedenje, vrednota dela, spoštovanje in zaupanje vase, skrb zase in za zdravje, vsak­danja duhovnost, pobožnost do Marije. januar 2020 s. Julijana Jeklar HMP (1934-2019) V kapeli sester hcera Marije Pomocnice na Ble­du smo se v sredo, 4. decembra 2019, poslovili od naše drage s. Julke Jeklar, ki je dopolnila 85 let življenja in 48 let redovnih zaobljub. Julka je kot osmi od desetih otrok 18. avgusta 1934 razveselila oceta Valentina in mamo Ivano v prelepi gorski vasici Koprivnik nad Bohinjem. Že naslednji dan je prejela božje otroštvo po zakramentu svetega krsta. Kot je sama zapisala v spominih, so starši otro­ke vzgajali bolj z zgledom kot z besedo, nikoli pa s palico. Ko je izbruhnila vojna, je bila Julka sredi prvega razreda osnovne šole. Po vojni je koncala osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Nare­dila je tudi en letnik trgovske šole in delala pra­kso v trgovini, nato pa je trgovina v domaci vasi propadla in s tem se je koncalo njeno šolanje. Ostala je doma in pomagala na kmetiji. Zelo rada je brala knjige in se ob njih navduševa-la za ideal življenja z Bogom. Ko so leta 1960 na župnijo prišli salezijanci, je zacela zahajati tudi v Ljubljano na Rakovnik. Domacemu župniku je zaupala, da želi postati redovnica. Na Rakovniku se je srecala s sestrami hcerami Marije Pomoc­nice, ki so ji svetovale, naj še malo pocaka, a Julka ni želela cakati. Pridružila se je sestram na Rakovniku, kjer je pomagala pri gospodinjskih delih. Od tam jo je pot vodila na Reko. Zaradi svojih za tiste case zrelih let je morala za vstop v Družbo dobiti dovoljenje vrhovne predstojnice. Ko je dovoljenje prišlo, je v casu kandidature in postulata preverila, še bolj pa poglobila iskreno željo hoditi za Gospodom. Noviciat je zacela l. 1969 v Lovranu in cez dve leti, 5. 8. 1971, na Bledu izpovedala prve redovne zaobljube, vec­ne pa šest let pozneje, prav tako na Bledu. Njene marljive roke in prijazno srce so bogati­li skupnosti Bled, Reka, Želimlje, Ljubljana Ra-kovnik, Radlje ob Dravi. Najvec svojih moci je dala skupnosti na Rakovniku, kjer je skrbela za gospodinjstvo pri bratih salezijancih, in sicer je bila v seštevku tam vsega skupaj kar 26 let. Zad­nje desetletje pa je bila na Bledu, kjer se je ve­selila pogleda na planine in sorazmerne bližine svojih domacih. Do konca pomladi je marljivo pomagala pri raznih hišnih opravilih, nato pa je obležala. Bila je pozorna do vseh, vesela vsakega obiska, ob katerem so njene oci tudi v zadnjem obdob­ju, ko je telo niti glas nista vec ubogala, zažarele kot dve zvezdici. S tem je vsakemu povedala, da je obiska prav zelo vesela. Na odhod jo je Gos-pod pripravljal pocasi in postopno, ona pa je z njim sodelovala in se jasno zavedala, da mora izpušcati iz rok vse stvari, ki so ji bile na tem sve­tu dragocene. Hvaležno se je bomo spominja­le kot dobre, delavne, pozorne in hudomušne sestre, ki je z modrimi izjavami oplemenitila marsikateri pogovor, s skritimi dobrimi deli pa delila upanje in veselje. Alojzija Kren (1925-2019) Od nas se je poslovila Alojzija Kren iz Medane, dobrotnica in molivka za duhovne poklice. Ro­dila se je v verni družini 2. 10. 1925 na Plešivem v Goriških brdih. Lojza si ni ustvarila družine, zato je svoje življenje posvetila molitvi in veli­ki dobroti vsem, posebej bratovi družini. Bila je vestna clanica salezijanske družine. Šla je skozi velike zdravstvene preizkušnje, vendar je bil na njenem obrazu vedno nasmeh in besede: »Je­zus, vate zaupam.« Zadnje mesece življenja je preživela v domu za ostarele, kjer je nekaj dni pred smrtjo prejela popotnico. Zaupala je v Božje usmiljenje z ob-ljubo, da kdor veruje in zaupa Vanj, ob smrti ne bo sam. Pri homiliji je domaci župnik ganljivo dejal: »Nekateri ljudje živijo, hodijo, molijo, go-vorijo in umirajo tiho, neopazno, kot je živela Lojza.« Kljub deževnemu in vetrovnemu tednu je bil dan pogreba soncen, topel s cistim, umi­tim nebom. Tudi na tak nacin Jezus že na zemlji nagrajuje tihe in skrite molivce. Verujemo, da bo tudi v vecnosti še naprej priprošnjica za du­hovne poklice. Nadja Svetost med nami Božji služabnik IGNACIJ STUCHLĘ Pred 150 leti se je v Boleslawu, majhnem kraju v Zgornji Šleziji, rodil Božji služabnik Ignacij Stuchlę. Od neomajno vernih star-šev se je mali Ignacij navzel pogumne vere. Že v osnovni šoli je svojega odlicnega uci­telja Janeza Kolibaja veliko slišal govoriti o duhovniškem poklicu, ki ga je popolnoma prevzel. Sanje so se uresnicile in z 22 leti se je napotil k salezijancem. V Turinu ga je sprejel Mihael Rua. Njegova goreca želja je bila, da bi odšel v misijone, zato je ob filo­zofiji študiral še agronomijo. A don Rua mu je nekega dne skrivnostno dejal: »Tvoj misi­jon bo na severu!« Leta 1910 je prišel v Ljubljano na Rakov­nik. Prevzel je nadaljevanje gradnje cerkve Marije Pomocnice, ki so jo prekinili zaradi pomanjkanja ekonomskih sredstev. To so bili težki casi: treba je bilo nahraniti veliko lacnih ust gojencev zavoda in vzdrževati no-viciat, kjer so se mladi pripravljali na salezi- januar 2020 janski poklic. Kot dober ekonom je uspešno vodil zavod ter dokoncal gradnjo svetišca. Leta 1925 so ga predstojniki poslali v Pe­roso Argentino (Turin), da je zagnal zavod za gojence s Ceške in Moravske. Rodovitno poklicno podrocje je predstojnike spod­budilo, da so ustanovili novo salezijansko inšpektorijo Ceškoslovaška. Ignacij Stuchlę je postal njen prvi inšpektor. To je bilo leta 1935. V nekaj letih je inšpektorija vzcvete-la: v samo štirih letih se je število mladih sobratov povzpelo na 400! Z nacizmom in drugo svetovno vojno so prišla strašna leta: hiše so zaprli, salezijance odvedli na prisilno delo. »Dedek«, kakor so klicali Ignacija, je postal varna opora sobra-tom, ki jih je opogumljal v veri in upanju. Na vse nacine je pomagal najbolj revnim. Ob nastopu komunizma so salezijanske ustanove zaplenili, salezijance rekrutirali ali jih razgnali. Ignacij Stuchlę je kar naenkrat videl unicenje vsega dela, ki mu je posve­til življenje. Stalno ga je nadziral režim, da ni imel stikov s sobrati. Živo spoštovanje, ki so mu ga naklanjali predstojniki in njegova velika sposobnost ljubiti in biti ljubljen, sta odcvetela v sluhu svetosti. Mirno je ugasnil zvecer, 17. januarja 1953. nagradna krizanka Misel Božjega služabnika Andreja Majcna SESTAVILA MATEJA NAVPICNA VOTLINA KOS POHIŠTVA SIVA PAPIGA Z RDECIM REPOM ANDREJ NOVAK DON BOSKO VSOTA DENARJA, KI GA KDO PREJEMA KLIC NA POMOC PRIPADNIK NEKDANJIH INDIJANCEV OZNACE­VALNA PLOVKA NA VODI GRŠKA CRKA TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA ANGL. MOŠKO IME KAVBOJSKA VRV Z ZANKO SODNIK V GR. PODZEMLJU SIJAJ REKA V SIBIRIJI VIOLONCELO NASPROTNO OD MORALE PRAVO­SLAVNA SVETA PODOBA DON BOSKO VRSTA RASTLINE, ZMAJEVEC PLAHA GOZD­NA ŽIVAL KDOR LETA JUDOVSKA LOCINA MAJHNA ULICA KIPARSKO ORODJE ULOMLJENI ŠTEVILI OTOK CAROV­NICE KIRKE NEODLOCEN IZID VZDEVEK ALE­ŠA KERSNIKA TOVARNA PO­SODE V CELJU ADAMOVA ŽENA DRAMA IVA BREŠANA URADNIKI NA VELEPO­SLANIŠTVIH PRISTAN. V IZRAELU, AKKO MESTO V JEMENU RUSKI VLADARSKI NASLOV PREBIVALEC VAC ŽALOST, BOLECINA EGIPCANSKI BOG SONCA KEMICNI ELEMENT (J) IZRAELSKI PREROK DOMISLICA, MISEL ANJA TOMAŽIN ANTON VOVK ŽENSKO IME, JERNEJA ZIMZELENO DREVO, DIVJACEŠNJA KISLINA SOL ALI ESTER VANADIJEVE KISLINE GESLO križanke DB 1/2020 pošljite do 1. aprila 2020 na uredništvo revije Don Bosko. 1. nagrada: rocno izdelan lonceni piškotnik Centra DUO Veržej 2. nagrada: avtobiografija Toma Uzhunnalila Preživel po cudežu 3. nagrada: knjiga Božji smehljaji - Sveto pismo v 145 karikaturah 4. nagrada: knjiga O don Bosku pripovedujejo 5. nagrada: knjiga Teorija spola 6. nagrada: strip o salezijanskem bratu Artemiju Zattiju REŠITEV križanke DB 4/2019 Dal bi tudi svojo kri NAGRAJENCI 1. nagrada Adolf FRANETIC, Prevalje 2. nagrada Ilona RŠUMOVIC, Bled 3. nagrada Vito ANŽIC, Radomlje 4. nagrada Franc FRIŠKIC, M. Sobota 5. nagrada Nina VALENCIC, Il. Bistrica 6. nagrada Albin TOPLAK, V. Dobrepolje 41 center na Rakovniku priromal mail. Pisal je Tommi s Finske. Študira mladinsko delo in v okviru študija je moral opraviti prakso. V google je vtipkal mladinski center in šport. Prvi zadetek je bil naš mladinski center. Zdelo se nam je izvirno in tako je po zace­tnih dogovarjanjih prišel jeseni na prakso. Takoj se je dobro vklopil v delo in med animatorje, zato smo se ob slovesu pogo-varjali, da bi bilo res super, ce bi pripravili izlet animatorjev na Finsko in ga obiskali. Ker živi dalec na severu, smo si v šali rekli, da bi lahko šli kar do Nordkappa. Mislim, da takrat nihce ni zares verjel, da bomo kdaj odšli na ta izlet, vseeno pa je ideja ostala nekje v koticku možganov. ANIMATORJI SMC RAKOVNIK Z GOSTITELJI V GOTEBORGU Spomladi 2019 smo se zaceli bolj resno po­govarjati o izletu animatorjev in na plano je prišla ideja o Nordkappu. Ceprav se nam je še zmeraj zdela precej neuresnicljiva, smo zaceli z nacrtovanjem poti. Po pregle­dovanju in nacrtovanju razlicnih možnosti poti smo se na koncu odlocili za krajšo ver­zijo: 9 dni s kombijem za pot od Ljubljane do Nordkappa in nazaj. Bolj ko se je bližal cas odhoda, bolj nestrpno smo pakirali. V kombi smo zbasali 20 l mleka, 10 kg makaronov, konzerve golaža in tune, ostali prostor pa so zapolnile naše potovalke. Naša pot se je zacela 17. avgusta ob 3.00 zjutraj z mašo v salezijanski kapeli Majcno­ve hiše. Pri njej so bili budni samo salezi­janca Jure in Marko ter Klavdija, Anej, Eva, Nika, Vid in Kristina pa smo bili v spalnem stanju in cakali, da zasedemo kombi ter zaspimo nazaj. Prvi dan je minil v zname­nju vožnje. Prevozili smo 1.700 km. Po 21 urah vožnje smo prispeli v Goteborg, dru-go najvecje mesto Švedske, kjer smo izko­ristili poznanstva ter prenocili pri Suzani in Merlinu, ki sta nas zelo prijazno in gosto­ljubno pricakala. Tam nas je cakal še zadnji clan naše ekipe, Žiga, istocasno pa sta bila na obisku še salezijanec Matild in njegov oce, tako da se nas je nabralo res veliko. januar 2020 Pravijo, da gre ponižnih ovc veliko v 'štalo' in tako smo se tudi mi imeli prav lepo. Drugi dan smo izkoristili za 'pocitek'. Zaceli smo ga s sveto mašo, nato smo si ogle-dali Goteborg. Predvsem so nas navdušili kanelbulle, cimetovi zvitki, ki jih Švedi jedo ob kavi. Zvecer so najbolj pogumni fantje preizkusili švedsko navado tuširanja: kljub dežju so se vrgli v bližnje jezero in v njem zdržali 10 minut. Tretji dan poti smo prevozili Švedsko ter vstopili na Norveško. Ponovno smo vstali ob necloveški uri in po dveh urah vožnje prispeli do samostana svete Brigite Šved­ske v Vadsteni. Ker smo prišli zgodaj, je bilo še vse zaprto, zato smo imeli sveto Geslo izleta animatorjev, za katerega (skoraj) nihce od udeležencev ni vedel: POJDITE TOREJ IN NAREDITE VSE NARODE ZA MOJE UCENCE. Mt 28,19 mašo na prostem. Samostan v Vadsteni je na robu velikega jezera Vattern. Ceprav je bilo soncno, je bilo tudi precej mrzlo, zato je bila to »hitra« maša. Navigacija nas je vodila po lepih švedskih cestah vse do ve-cera. Ko se je zacelo temniti, nas je google odpeljal na makadamsko cesto, na kateri je bilo vec lukenj kot v švicarskem siru. Da bi cimprej prispeli v kamp, je Jure, voznik poleg Aneja in Marka, krepko pritisnil na plin. To pa ni bilo všec gumam, še pose-bej zadnji desni, ki je protestno izpustila zrak. Še dobro, da smo imeli pod vsemi makaroni in mlekom rezervno gumo, ki so jo fantje strokovno zamenjali. Nehoteni postanek je bil dober vsaj za to, da smo v daljavi zagledali prvega severnega jele­na. Pot smo bolj previdno nadaljevali po ravninski Švedski, ki ji je sledila vijugasta in hribovita Norveška. Pozno ponoci smo prišli do globoko v fjordu skritega kampa Űyra, kjer smo kratko prespali, zjutraj pa lovili trajekt za otocje Lofoti. Kaj se je dogajalo v deželi Vikingov, pa prihodnjic. Diego Goso 7x2=LJUBEZEN Pred vami je 14 del usmiljenja. Enrique Jimenez KAKO ZABIJATI GOLE HUDICU? Pogum! Z Jezusom bomo dosegli zmago nad skušnjavami in bomo zabijali gole vseh vrst. V tej tekmi sta samo dve ekipi: Nebeška selekcija in Uporniška banda. In tu igramo vsi, ni rezerve in ne klopi. Vsako izmed njih je predstavljeno z bogatim naborom anekdot, sporocil papeža Franciška, zgodb iz vsakdanjega življenja v župniji. Nicola Bux SEZUJ SI CEVLJE Z NOG Sociologija namesto teologije, svet, ki zastira nebesa, vodoravno brez navpicnega, posvetnost, ki izganja sakralnost. Cisto resno o zakramentih!