kemična, grafična in papirna industrija celje 2000 1974 1950 ■ — r- ■ “ ■ — u _ — ~ z z - - — — z W~,- — ' z — _ zz Z h“ ~ J ~ z __ __ r 3j z _ __ _ z __ - _ __ : M z _ z z z z tH _ A -i j _ z z “ ■ g z 2 z Z z Am ■ r -1 1 ' ZjU “ z v;-'. — mi. L- — - _ ■ y z r i i .1 p ■■BI n z & r n zz Kr. v hz z ' rn z r Zz z .. rnr ~ $ z -z r __ i...... z _ LZ M B _ _ L _ H M _ P- _ '•v m Mm r lT _ Ll nmš mer* GLASILO KEMIČNE, GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE CELJE CELJE, SEPTEMBER 1985 LETNIK XXIV - številka 6 uredniški odbor Ivanka čater, rado Čepič, slavka hladnik, jože jazbec, jelka kajtna, vera radič, miro ribežl, cvetka robas, tone svetelšek, tone škerbec, srečko vavričuk, tine Žnidar svet glasila albina cizej, milen a krizman, vladimira notar, ivica stare, gregor Švab, bojana Videnšek glavna in odgovorna urednica jelisaveta podgornik tehnično vodstvo danilo herman uredil tone škerbec oblikovanje naslovne strani jože domjan tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero - celje, čuprijska 10 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 3.100 izvodov Aero v trenutkih osvoboditve pred 40. leti MJIŽHIC* EBK*RB****BtLJ* v ctuu ________ Našemu praznovanju dajemo delovni poudarek Živimo v letu pomembnih jubilejev. Po vsej domovini se vrstijo proslave, s katerimi obeležujemo zgodovinske dogodke. 40 let življenja v svobodi, pridobljeni po najhujši vojni na svetu. Gospodarstvo slavi 35-letnico uvajanja samoupravljanja, sistema, ki je eden od temeljnih značilnosti naše družbe. Samoupravni proces je edinstven, saj ne moremo posnemati oblik tega procesa v različnih drugih sistemih, bodisi v kapitalističnem ali etatističnem. Tudi naša proslava, lahko jo imenujemo že tradicionalna - Dnevi Aera - je posvečena uvajanju samoupravljanja, saj jo povezujemo z izvolitvijo prvega delavskega sveta v Aeru leta 1950. Še ene častitljive obletnice »družine Aero« se spominjamo letos - 120 let je minilo od začetka prve strojne izdelave papirja v Medvodah. Praznovanje naj bi potekalo delovno. Sedanji gospodarski trenutek nam to nalaga. Živimo v času izvajanja dolgoročne ekonomske stabilizacije našega gospodarstva. Sprejeli smo veliko predlogov in ukrepov na vseh ravneh, od delovnih kolektivov do federacije. Žal, ugotavljamo, da zamujamo pri izvajanju programa stabilizacije. Zvezna vlada, lahko rečemo, neprestano sprejema nove in nove ukrepe, predpise in zakone, s katerimi naj bi uvedli večjo finančno disciplino, izboljšali devizno bilanco države, smotrneje ravnali pri naložbenih odločitvah, vpeljali strožje in realnejše tržne razmere. Nalog je veliko in ni moč pričakovati kratkoročnih in hitrih rešitev pri spreminjanju nakopičenih te- žav, ki ga je povzročilo, na kratko rečeno, »negospodarno obnašanje«. Nahajamo se v času sprejemanja načrta za naslednje srednjeročno obdobje od 1986. do 1990. leta. Načrt predvideva skromno rast družbenega proizvoda. Ta podatek oziroma predvidevanja kažejo, da ne moremo pričakovati večje perspektive in hitre rešitve v pospeševanju rasti in razvoja. Nekaj omenjenih dejstev splošnega stanja v jugoslovanskem gospodarstvu narekuje v vsakem delovnem okolju posebne naloge. Rešitve so možne samo na osnovi natančno določenih načrtov, s hitrim ukrepanjem in dobrim, discipliniranim delom. Sedanji trenutek Aera kaže, da smo v prvem polletju dosegli kar spodbudne rezultate. Mislim predvsem na proizvodnjo in domačo prodajo. Manj zadovoljivi so izvozni dosežki, ki so sicer, od ene do druge temeljne organizacije, v kazalcih doseženega različni. Že iz časa dolgotrajnega usklajevalnega postopka pri izdelavi plana za leto 1985 nam je znano, da smo si začrtali visoke in zahtevne naloge. Če danes ugotavljamo, da jih dosegamo, smo sicer lahko zadovoljni, obvezujejo pa nas, da s hitrimi ukrepi sledimo vsem dogodkom, predvsem na področju prodajne politike. Divjajoče inflacije ne moremo ustaviti, in naša naloga je, da ji s politiko nagrajevanja poskušamo držati korak, da naše »kuverte ne bi bile tanjše«. Sistemu nagrajevanja moramo še naprej posvečati veliko pozornost Zagotovilo za delovanje tega sistema, tudi v prihodnje, pa je izpolnjevanje vseh načrtovanih količin v proizvodnji in prodaji. To posebej poudarjam, ker prav v mesecu avgustu čutimo določen zastoj v plasmanu, ki ga ne moremo opravičevati samo z »mrtvo poletno sezono«. Za določene ukrepe smo se že dogovorili. Upajmo, da bodo v septembru le-ti že dali realizacijo v smislu povečanja prodaje. Aktivnosti pri pripravi plana za leto 1986 so se že začele. Ponovno se bomo srečevali z neznankami, vezanimi na nedorečeno zakonsko regulativo, kar nas prav obvezuje, da moramo pri sprejemanju odločitev, usklajevanju načrtov in kasnejšemu izvajanju, posvetiti več doslednosti in hitrih ukrepanj. Večkrat nam je prav te lastnosti primanjkovalo. Osnovna izhodišča srednjeročnega plana so v pripravi. Nekaj let se v naši družbi srečujemo z omejeno naložbeno dejavnostjo, kar se čuti tudi v naši delovni organizaciji. Pred nami so nove naložbe, ki bi dale več proizvodov in izboljšale kakovost V teku je priprava programa za rekonstrukcijo papirnega stroja v Medvodah. Po programu bi se poleg povečane zmogljivosti izboljšala kakovost papirja, proizvajali bi papir nižje gramature, kar je predpogoj za izboljšavo kakovosti samokopirnega papirja. To bi nam omogočilo večjo konkurenčnost v izvozu. V sklopu iste naložbe je predvideno povečanje proizvodnje AC papirja, kakor tudi mehanografskih obrazcev v Grafiki. V kemijski proizvodnji naj bi v najkrajšem času z izgradnjo novega obrata za proizvodnjo pisalnih trakov ustvarili pogoje za povečanje palete, ki je prav v zadnjem času že dosegla razširitev. Veseli nas, da pomembno obletnico proslavljamo z relativno dobrimi poslovnimi rezultati. To je le dokaz, da nam je uspelo povezati sistem samoupravljanja z uspešnimi poslovnimi dosežki. Strokovno delo, mobilizacija celotnega kolektiva in vztrajna delovna disciplina, z izpopolnjenim sistemom informiranja, naj bi nam zagotovili dobre rezultate tudi v prihodnje, da bi bili naši Dnevi Aera delovni, uspešni in slovesni. Milan Zupančič, glavni direktor DO Aero Letos obeležujemo pomembne jubileje V naši širši družbeni skupnosti letos obeležujemo pomembne jubileje: 40 let osvoboditve naše domovine, 35 let samoupravljanja, 40 let ustanovitve sindikatov, 50 let zleta Svobod. Vsem tem zgodovinskim dogodkom bomo v naši delovni organizaciji namenili osrednjo pozornost v Dnevih Aera, posebno obeležje pa velja izvolitvi prvega delavskega sveta pri nas pred petintridesetimi leti, leta 1946 pa beležimo ustanovitev Aera. Ponosni ugotavljamo pravilne usmeritve in uresničevanje naših ciljev v preteklosti, pa tudi v sedanjosti. Leta 1980 smo sprejeli samoupravno odločitev, da bomo vsako leto v Dnevih Aera delovno in manifestativ-no počastili obletnico začetka uveljavljanja delavskega samoupravljanja v naši družbeni skupnosti. V preteklem obdobju smo razvijali sistem samoupravljanja, ga dokazovali v praksi in ga pripeljali do stopnje, ko lahko govorimo o sistemu socialističnega samoupravljanja, ki je prodrlo v vse pore našega družbenega življenja. Družbenogospodarske odnose smo razvili do visoke stopnje, ki vodi k nadaljnjemu poglabljanju, razvoju in odločilni vlogi delavskega razreda. Kljub določenim naporom, včasih tudi nerazumevanju, smo v tem obdobju izgrajevanja našega samoupravnega sistema prišli do faze, ko lahko smelo trdimo, da smo brez vzorcev in le na osnovi lastnega znanja, spoznanj in prakse, pripeljali našo družbo na takšno družbenogospodarsko in politično raven, ki nam zagotavlja samoupravni in zares demokratični položaj delavca v združenem delu in občana v družbi. Zgradili smo trdno zgradbo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, samoupravljanje smo pripeljali tako daleč, da ga jemljejo za vzgled tako razviti kot tudi nerazviti na Vzhodu in Zahodu. Mnogi ga preučujejo, uveljavljajo nekatere oblike in čeprav še ni postal prevladujoči proces, je v gibanju nenehnega razvoja in rasti v svetu. To pa je tisto, kar nam daje še dodatne moči in obveznosti, da bo samoupravno življenje prešlo prav v vse celice naše družbe in iz katerega veje resnična oblast delavskega razreda. Zelo koristna, mnogokrat napisana in izgovorjena misel Edvarda Kardelja o samoupravljanju, iz Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pravi: »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem samo en cilj, da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je SAMOUPRAVLJANJE.« Tudi v Aeru smo prehodili vso to pot in zavedamo se, da je bilo v petintridesetih letih mnogo storjenega. Tako bomo tudi letos odprli vrata javnosti za ogled naših proizvodnih prostorov, širše informirali javnost o dogajanjih v naših delovni organizaciji, z razstavama prikazali naše dosežke in sodelovanje, srečali se bomo z nekdanjimi sodelavci, našimi štipendisti, dobitniki priznanj v družbeni skupnosti in delovni organizaciji, delovnimi jubilanti, pripravili množična športna in rekreacijska tekmovanja ter še več drugih aktivnosti. Vse pa seveda delovno, vendar ponosno, v prepričanju, da je vse to, kar smo dosegli, rezultat našega skupnega zavestnega dela, prizadevanj in tudi odrekanja. Danes imamo v našem delovnem kolektivu organizirano dobro razvito samoupravno življenje in dokaj dobro uveljavljen delegatski sistem. Uspešnost našega dela v vseh letih pa je najbolj razvidna iz gospodarskih rezultatov, ki smo jih pri razvoju našega kolektiva dosegli. Naša temeljna prizadevanj a so v sedanjem gospodarskem trenutku posvečena zagotovljanju kakovostne proizvodnje in pridobivanju dohodka temeljnih organizacij ter izvoznim nalogam. Celotni prihodek in tudi ostali elementi poslovanja so rezultat prizadevanja celotnega kolektiva naše delovne organizacije. Naši uspehi in dosežki so vzporedno velika in odgovorna obveznost za potrditev ter preseganje v prihodnosti, v kateri bomo močnejši s še boljšim in zagnanim delom. Za sedanjost in za naslednje obdobje veljajo za naš Aero in njegov položaj predvsem potrebe za zagotavljanje materialnega razvoja in uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenogospodarskih odnosov skozi položaj delavcev, za še celovitejše zadovoljevanje splošnih in družbenih potreb naših delavcev, za še hitrejši razvoj in poglabljanje dohodkovnih odnosov, da bodo delavci naših tozdov v največji meri odločali o dohodku in čimbolje obvladovali celoten splet odnosov v reprodukciji. Prepričani smo, da je vsa naša prihodnost odvisna od nas samih, od razvitega delovanja samoupravnih delovnih skupin, delavskih svetov, izvršilnih organov in komisij, od učinkovite poslovne, samoupravne in družbenopolitične koordinacije. Seveda z doseženimi rezultati ne smemo biti zadovoljni in kakršnekoli primerjave ne vzdržijo kritike. Samozadovoljnost bi nas lahko pripeljala v stagnacijo. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v Aeru so dobro obveščeni, da lahko sprejemajo tudi kakovostne samoupravne odločitve. Da je temu tako, kaže dosedanji razvoj Aera, naša naložbena izgradnja in tudi naš, za naše razmere objektivno realen nadaljnji razvoj. Ugotavljamo, da uspešno delujejo samoupravne delovne skupine, zbori delavcev in delavski sveti, prav tako pa tudi izvršilni organi delavskega sveta. Skozi vsa obdobja smo resno spremljali tudi delo delegacij in delegatov in dosedanja praksa nam daje dobre osnove za še boljše delo. Vse to bo zagotovilo uresničevanje naših skupnih ciljev in nalog. Naj sklenem z mislijo, da bomo tudi v prihodnje uspešno in prizadevno nadaljevali socialistično pot, ki sta jo začrtala sotvorca samoupravljanja, tovariša Tito in Kardelj, skladno z našimi družbenimi cilji in usmeritvami. Ob praznični obletnici iskreno čestitam vsem delavcem, še posebej delovnim jubilantom in vsem izredno prizadevnim sodelavcem, ki jim bomo letos podelili priznanja in odlikovanja naše delovne organizacije za dolgotrajno in požrtvovalno delo v Aeru. Dušan Božič, predsednik delavskega sveta DO AERO Razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji Ideja samoupravljanja sega v zgodovino, saj je stara toliko kot ideja humanizma in še posebej kot mednarodno delavsko gibanje, zgodovina njegovega razrednega boja in zgodovina socialistične prakse. Ideja samoupravljanja je osvoboditev dela. To pomeni odpravo vseh oblik prilaščanja sadov tujega dela, vseh oblik izkoriščanja. Osvoboditev dela pomeni, da delovni ljudje, samo oni sami, odločajo o sadovih svojega dela. Zato upravičeno trdimo, da je samoupravljanje pri nas oblika uresničevanja marksistične zamisli v skupnosti svobodnih proizvajalcev. Samoupravne ideje so se v svetu izrazile na različne načine in so s poznejšim razvojem socialistične prakse, pod vplivom objektivnih in subjektivnih faktorjev in vzrokov, dobile bolj ali manj značilnost udeležbe delavcev pri upravljanju proizvodnje. Pri nas pa je samoupravljanje postalo nepretrgan proces, ki je s svojimi uspehi in izkušnjami zanimiv za vse ljudi, ki si prizadevajo za napredek družbe. Samoupravljanje v Jugoslaviji se je porodilo med narodnoosvobodilno vojno in je bilo oblika socialistične revolucije. Ker so se osvobojena ozemlja neprestano menjala po velikosti in medsebojni povezanosti, ni bilo pogojev za kakršenkoli centralizem in državni sistem na področju dela, gospodarstva, na socialnem in drugih področjih. Zato smo se usmerili v kar največjo stopnjo samoiniciative, samoorganiziranja in samostojne odgovornosti vseh delov narodnoosvobodilnega gibanja in vseh ljudi na slehernem delu osvobojenega ozemlja. Revolucija je imela široko masovno osnovo in Komunistična partija Jugoslavije ni hotela vladati namesto delav- skega razreda in delovnih množic. Tako so družbeno in politično oblast na osvobojenem ozemlju prevzemali narodnoosvobodilni odbori kot organi množičnega narodnoosvobodilnega gibanja, tovarne in delavnice pa so prevzemali delavci ter v različnih spontanih in organiziranih oblikah zagotavljali delo v njih. V prvih letih po vojni so bile samoupravne izkušnje iz narodnoosvobodilne vojne potisnjene ob stran in zamenjane z bolj centralističnimi oblikami upravljanja, kar je zahtevala obnova domovine in številni drugi objektivni vzroki. Toda samoupravna komponenta je bila še vedno prisotna in bila eden izmed vzrokov za naš spor s Stalinom. V težkem mednarodnem položaju so delavski razred in naši narodi vnovič okrepili in razvijali samoupravne odnose. Zveza komunistov pa je ob spontani podpori izdelala prvi celovit koncept delavskega in družbenega samoupravljanj a. Ena najpomembnejših prelomnic v razvoju samoupravljanja v Jugoslaviji je nedvomno sprejem prvega zakona o samoupravljanju. 27. junija 1950. leta je zvezna ljudska skupščina sprejela »Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih.« V jugoslovanski zgodovini se je odprla nova stran, obenem pa sprejem zakona pomeni izjemen dogodek za delavsko gibanje nasploh. Predsednik Tito je tedaj v skupščini dejal: »S prenosom produkcijskih sredstev v državne roke še ni bila uresničena akcijska parola delavskega gibanja »Tovarne delavcem!«, ker parola »Tovarne delavcem, zemljo kmetom!« ni neka abstraktna propagandna parola, temveč vsebuje nek globlji vsebinski pomen. Ta parola vsebuje celoten program socialističnih produkcijskih odnosov glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delavcev, potemtakem jo je možno in nujno izpeljati v prakso, če resnično želimo zgraditi socializem.« Prvi korak k razvoju samoupravnih odnosov je bila vzpostavitev organov upravljanja, s prenašanjem pristojnosti z države na podjetja pa se je začelo ustanavljanje organov upravljanja. S prvim zakonom o delovnih razmerjih v letu 1957 so podjetja dobila večjo samostojnost pri urejanju delovnih razmerij, predvsem glede začetka in prenehanja delovnega razmerja. Opredeljena so bila tudi načela delitve osebnih dohodkov. Samoupravljanje je bilo v tem obdobju še obremenjeno z ostanki starega administrativnega sistema. V ustavi iz leta 1963 je bilo izrecno določeno, da mora imeti delovna organizacija tri organe upravljanja: delavski svet in upravni odbor kot posredna in kolegijska organa ter direktorja kot individualni organ. Izjema so bile le manjše delovne organizacije, ki so neposredno opravljale funkcijo delavskega sveta in upravnega odbora. Za razvoj samoupravnih odnosov ima poseben pomen uveljavitev temeljnega zakona o delovnih razmerjih v letu 1965. Delovne organizacije so dobile pravico, da samostojno odločajo o medsebojnih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz dela. Največji poseg v jugoslovansko gospodarstvo po uvedbi delavskega samoupravljanja je bila gospodarska reforma, ki jo je zvezna skupščina sprejela leta 1965, saj je odločno posegla na vsa področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Temeljni cilji gospodarske reforme so bili ustvarjanje razmer za intenzivnejše gospodarjenje, stabilizacija trga, uravnovešenje plačilne bilance in zagotavljanje trdnega dinarja Vse to naj bi omogočilo širše vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v svetovni trg in njegov hitrejši razvoj. Na razvoj samoupravnih razmerij so vplivale tudi spremembe in dopolnitve oziroma nove določbe temeljnega zakona o delovnih razmerjih iz leta 1968 in 1969, temeljnega zakona o podjetjih in določbe drugih zakonskih predpisov, s katerimi so se vse bolj povečevale pravice delovnih ljudi pri urejanju medsebojnih razmerij in pri upravljanju. Vpliv direktorja kot individualnega organa se je vse bolj spreminjal. Imenovanje direktorja je postala izključna pristojnost delovne organizacije. Nekoliko kasneje pa je prenehala tudi njegova funkcija organa upravljanja. Direktor je postal le izvršilni organ. Naslednje obdobje v razvoju samoupravljanja, v letih 1968 do 1971, se začenja z uveljavitvijo XV. ustavnega amandmaja. Z njim so se pričele pristojnosti neposredno prenašati na delovne skupnosti oziroma delovne ljudi v delovnih skupnostih. Spremenil se je tudi značaj samoupravnih organov. S XV. amandmajem so bile odpravljene določbe 90. člena ustave SFRJ, ki so določale vrsto organov upravljanja (delavski svet, upravni odbor, direktor), vendar izrecno ne opredeljuje, kateri organi razen delavskega sveta naj bodo organi upravljanja ter kolegijski in individualni izvršilni organi. Delovni ljudje v delovni skupnosti s svojimi samoupravnimi splošnimi akti po lastnem preudarku dolo- čijo organe upravljanja, njihove funkcije, čas, za katerega se volijo in pogoje ter način za njihovo izvolitev oziroma odpoklic. Tako je bila podana široka ustavna možnost za obogatitev organizacijskih oblik samoupravljanja, upoštevajoč značilnosti vsake posamezne delovne organizacije, njenih konkretnih pogojev in potreb na področju samoupravljanja in poslovanja. Delavski svet je ostal organ upravljanja, upravni odbor pa je prenehal biti obvezni organ upravljanja. Organizacija samoupravljanja je bila postavljena na nove temelje, na osnovi katerih prihaja neposrednost pri odločanju vse bolj do veljave. Neposredna samoupravnost članov delovne skupnosti v združenem delu je dobila nove razsežnosti. Leta 1971 so bili sprejeti ustavni amandmaji od XX. do XLII. Z ustavnimi amandmaji XXI, XXII in XXIII, ki so bili imenovani kot delavski amandmaji, je bil opredeljen nov družbeni položaj delovnih ljudi. Le-ti so postali osnovni nosilci v procesu družbene reprodukcije. Delovni človek, delavec kot posameznik tvori temelj socialističnih samoupravnih odnosov in je v središču upravljanja in odločanja Temeljna organizacija združenega dela je postala temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Temeljnim organizacijam je bila dana legitimna in materialna ekonomska osnova za urejanje in uresničevanje samoupravnih medsebojnih odnosov. Samoupravni sporazumi so postali specifična kategorija sporazumevanja med enakopravnimi samoupravnimi subjekti - delavci. Bližnje obdobje razvoja samoupravljanja se začenja z razglasitvijo nove ustave SFRJ, 21. februarja 1974. Ustava se neposredno navezuje na ustavne amandmaje iz leta 1971, ki so v bistvu začrtali nov položaj in vlogo delovnega človeka. Sistem dograjuje in izpopolnjuje ter postavlja v središče pozornosti sedanje in bodoče interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Nova ustava v celoti temelji na združenem delu in položaju delovnega človeka v njem. Storjen je bil tudi korak naprej, predvsem pri določitvi odgovornosti temeljne organizacije v raznih oblikah združevanja dela in dohodka. Z novo ustavo je bila uvedena tudi samoupravna delavska kontrola. V uresničevanju svojih družbenogospodarskih in drugih samoupravnih pra- vic delavci odločajo na svojih zborih z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskem svetu, komisijah in odborih, z nadzorom nad delom organov in služb v temeljni organizaciji, kakor tudi po delegacijah in delegatih. , Neposredno izražanje interesov delavskega razreda in delovnih ljudi, narodov in narodnosti je ena bistvenih značilnosti samoupravljanja. Pogla- f vitno sredstvo, s katerim se omogoča' neposredno izražanje interesov je delegatski sistem. Njegov namen je, da delavski razred, vsi delovni ljudje, narodi in narodnosti neposredno izražajo svoje pravice v samem jedru političnega sistema, to je v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, ki poleg samoupravnih funkcij izvršujejo tudi funkcijo oblasti. Delegatski sistem tudi omogoča, da delegatska baza izraža svoje interese na organiziran način, s čimer ni zagotovljena samo odgovornost pri uveljavljanju interesov, marveč tudi učinkovitost njihovega uresničevanja. Da- nes je takšno neposredno izražanje interesov značilno za vsa področja in za vse ravni družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Zadeva torej tako kompleks proizvodnih odnosov kakor področje političnega sistema v ožjem pomenu besede, vključno z mednacionalnimi odnosi; začenja se pri temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti in se konča v skupščini SFRJ. Izjemen pomen za razvoj načel ustave o združenem delu in njeno uresničevanje pa ima zakon o združenem delu, ki ga je skupščina SFRJ sprejela 25. novembra 1976. Zakon o združenem delu izraža kontinuiteto samoupravljanja in našega razvoja ter poglablja preverjene vrednosti naše socialistične družbe; naš nadaljnji razvoj vidi v uveljavitvi združenega dela in samoupravljanja, ki sta usodna dejavnika za osvoboditev delavskega razreda in ustvarjanje svobodne asociacije proizvajalcev, v kateri bo, kot je rekel Mara, svoboden razvoj vsakega posameznika pogoj za svoboden razvoj za vse. 35 let samoupravljanja v Aeru 9. september 1950 je v zgodovini Aera zapian kot veliki dan začetka uvajanja samoupravljanja v naši družbeni skupnosti. Tega dne so bili v Tovarni Aero Celje izvoljeni člani prvega delavskega sveta. Skladno z odločbo Mestnega ljudskega odbora Celje je 84 delavcev v tovarni volilo 21 članski delavski svet, le-ta pa je na svoji prvi seji izvolil tudi upravni odbor, v katerem je bilo 6 delavcev. Organi delavsko-družbenega upravljanja so v svojem začetnem delu v obdobju administrativno-centralistič-nega vodenja gospodarstva imeli dokaj omejene pravice, brez prave materialne osnove. Z razvojem samoupravljanja pa so organi upravljanja pridobili vse več pravic in dolžnosti o samostojnem odločanju pri delu v podjetju, skladno z veljavnimi predpisi o razširjevanju reprodukcije in skrbi za delavca - proizvajalca. V dokumentih iz tega obdobja, v poslovnem poročilu za leto 1954, zasledimo, da sta delavski svet in upravni odbor Tovarne Aero v tem letu obravnavala tekoče zadeve komercialnega, tehničnega in finančnega značaja. Takšna in podobna vsebina dela je bila tudi v naslednjih letih, pomembnejše odločitve pa beležimo v letih 1957 - ob uveljavitvi prvega zakona o delovnih razmerjih, 1961 - ob odločitvi za nakup opuščenih prostorov tekstilne tovarne v Šempetru za razširi- tev Aero ve proizvodnje, 1962 - ob uvedbi 45-umega delovnega tedna, 1963 - ob uvedbi 42-umega delovnega teda. Seveda pa je vzporedno naraščala in se krepila pravica odločanja o poslovnih in življenjskih vprašanjih že več kot 200 članskega delovnega kolektiva. Delavci Aera so veliko pozornost namenjali tudi medsebojnemu obveščanju. Pisno so določena gradiva objavljali v občasnih biltenih, ki jih je s sklepom delavskega sveta v letu 1962 nadomestil obširnejši Informator Tovarne Aero, pa tudi glasilo Naš Aero, ki je izhajalo občasno. V letu 1964 je delavski svet, na seji 6. aprila, sprejel statut Tovarne Aero, v katerem je v temeljnih načetih zapisano, da »položaj človeka - proizvajalca in njegova vloga v delovni organizaciji izhajata iz: družbene lastnine produkcijskih sredstev, samoupravljanja delovnih ljudi v delovni organizaciji, pravice človeka kot proizvajalca in kot člana družbene skupnosti, da uživa sadove svojega dela po načelu vsak po svoji sposobnosti, vsakemu po njegovem delu in enakih pravic in dolžnosti delovnih ljudi.« O vlogi in pravicah delavskega sveta pa je zapisano, da je delavski svet najvišji samoupravni organ v delovni organizaciji. Preko tega organa družba zagotavlja tako delovanje delovne organizacije, da bodo v največji m ari zadovoljene potrebe neposrednih proizvajalcev, družbeno-političnih skupnosti in družbene skupnosti kot celote. / Pristojnosti delavskega sveta so se razširile, saj sprejema, potrjuje in do- Cilka ARZENŠEK, Ivanka BEVC, Martin COKAN, Vlado HOHNJEC, Franc HRASTNIK, Niko JANKOVIČ, Rado JENKO, Olga JESENOVEC, Anica KRAGOLNIK, Karel LOČIČNIK, Matija MOČIVNIK, Klara PLANTEU, Jože PODPEČAN, Urška ROJC, Vinko ŠERUGA, Štefan ŠTRUC, Franc TRATNIK, Štefan VEBER, Ivanka VIDMAJER, Katarina VRATANAR, Zinka VREČAR. Delavski svet Tovarne Aero Celje - izvoljen 9. septembra 1950 loča elemente poslovanja delovne organizacije. Leto 1970 pomeni prelomnico v razvoju samoupravljanja. Uresničevanje XV. ustavnega amandmaja je omogočilo delovnim organizacijam večjo samostojnost pri določanju organov upravljanja in njihovem delu. Sledila je nova opredelitev funkcije delavskega sveta, določitev novih izvršilnih organov in njihovih funkcij. Vse to so delavci Tovarne Aero sprejeli v statutu delovne organizacije, 26. februarja 1970. leta. Najvišji organ samoupravljanja je delavski svet tovarne, sledijo odbori: upravni odbor, odbor za kadre, odbor za stanovanjska vprašanja in odbor za odpis in ocenitev vrednostnih sredstev podjetja. Stalne komisije so bile: za nagrajevanje, za varstvo pri delu, za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrek ukrepov ter občasne komisije. Z močno širitvijo odločanja je bil v tem obdobju pospešen razvoj tovarne, ki se je vse bolj sodobno organizirala, dograjevala svoje zmogljivosti, širila proizvodnjo in uvajala elektronsko obdelavo podatkov. Delavce Aera je odlikoval posluh za družbena prizadevanja in dobro zasnovani razvojni načrti. V letu 1971 si je podjetje zadalo nalogo organizacijskih sprememb v delovni organizaciji, katere cilj je bil, da bi bile končane priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela do leta 1973. Cilji združevanja dela delavcev in skupni poslovni interesi so privedli do združitve Aera in Cetisa v Aero, kemično in grafično industrijo Celje, ki se je sklenila na referendumu 27. decembra 1971. Cetisova zgodovina samoupravljanja se pričenja 24. avgusta 1950, ko je podjetje delovalo kot Celjska tiskarna. Izredno pomemben nadaljnji korak beležimo 1. maja 1973, ko je bila izve- Prva seja delavskega sveta Tovarne Aero Celje Gosti in delavci Aera na prvi seji delavskega sveta Albina ARNŠEK, Milan BAJAGIČ, Jože CEGNAR, Malči ČEBELA, Pepca GREGORČIČ, Stane KITAK, Rozi KUKMAN, Peter KUSTERLE, Drago LAPORNIK, Hilda LOČIČNIK, Stane LOVRENČIČ, Franjo MAUER, Anica MILHAR, Ivan OZEBEK, Jože SENI-ČAR, Drago SELJAK, Maks VESTER, Tone VORŠIČ, Milka VRABL. Delavski svet Celjske tiskarne - izvoljen 24. avgusta 1950 Tote8nazivp 4N** Sedci < —-- Kfilj ih’OU) j roma MLO;......,'.£,1.,.,-.'A™-. -•‘Vrtt* gdtputi delavnosti • —--------------- JP»,v go*-' ietimosti: .........— Mac «fl k* ? organa «&*-• »tHti.g «te ib-ekcoj ; ozir*.# dri? -ga ----------------- Ve V :* - url 1 41 zli... JJL, lil 8 i ‘ I *“ "f Soku. (dr#., d >.b. organizacije) . if “ S. DeSsvekS ml 1. ' TJ '/'<•/at r' .i if»