A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03/2 Vučja vas-Beltinci Za Raščico pri Krogu i/ii Irena Šavel, Samo Sankovič Za Raščico pri Krogu i/ii Bojan Djurić, Boris Kavur, Zdravka Hincak, Mitja Kaligarič, Igor Paušič, Borut Toškan, Bogomil Obelić, Pieter M. Grootes, Mirjam Jezeršek Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13 Za Raščico pii Kiogu Uiedniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Za^j Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoija Irena Šavel Pokrajinski muzej Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Samo Sankovič Pokrajinski muzej Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota samo.sankovic@guest.arnes.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Sodelavci Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Boris Kavur Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs-kp.si Zdravka Hincak Zavod za arheologijo, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Trg maršala Tita 14, HR-10002 Zagreb zdhincak@inet.hr Mitja Kaligarič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor mitja.kaligaric@uni-mb.si Igor Paušič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor igor.pausic@uni-mb.si BorutToškan Inštitut za arheologijo Znanstveno raziskovalni center SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana borut.toskan@zrc-sazu.si Bogomil Obelić Institut Ruđer Bošković Bijenička 54, HR-10000 Zagreb bogomil.obelic@irb.hr Pieter M. Grootes Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat, D-24118 Kiel pgrootes@leibniz.uni-kiel.de Mirjam Jezeršek Celovška 179, SI-1000 Ljubljana mirjam.jezersek@volja.net Recenzentki akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Milena Horvat (analiza keramike) Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Lektor Martina Rotar Tehnična priprava publikacije Maja Jerala, Nives Spudić, Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik Dejan Rijavec Fotografije Oskar Habjanič, Borut Toškan Načrt najdišča in računalniška obdelava načrta Dejan Rijavec Geodetske izmere Geotim d.o.o., Murska Sobota Risbe predmetov Marko Bertalanič, Samo Sankovič, Boris Kavur, Jožica Hrustel Fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Bine Kovačič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 25 izvodov Ljub^ljana, november 2010 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Sloven^.je so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. 903/904(497.4Krog) ŠAVEL, Irena Za Raščico pri Krogu / Irena Šavel, Samo Sankovič ; [sodelavci] Bojan Djurić ... [et al.] ; [fotografije Oskar Habjanič, Borut Toškan ; načrt najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Marko Bertalanič ... et al.]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 13) ISBN 978-961-6420-47-1 1. Sankovič, Samo Kazalo Uvod 5 Geografski oris 6 Katalog stratigrafskih enot Zgodnja bronasta doba 64 Starejša železna doba 113 Rimsko obdobje 114 64 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Gradivo s površinskih pregledov 12 Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča 20 Zgodnja bronasta doba 29 Naselbinske ostaline 29 Podoba bronastodobne naselbine in njeno mesto v zahodni Panoniji 41 Najdbe 42 Časovna opredelitev keramičnih najdb 55 Kamnita orodja Boris Kavur 56 Sklep 59 Analize 118 Antropološka analiza žganega skeleta Zdravka Hincak 118 Arheobotanični pregled arheološkega najdišča Mitja Kaligarič, Igor Paušič 119 Živalski kostni ostanki Borut Toškan 122 Poročilo o rezultatih 14C Bogomil Obelić, Pieter M. Grootes 126 Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda Mirjam Jezeršek 129 Sklep 139 Literatura 141 Žarni grob iz starejše železne dobe 60 Grobne najdbe 60 Sklep 61 Rimsko obdobje 62 Rimskodobne najdbe 63 Sklep 63 Index stratigrafskih enot 145 Dodatek Dodatek 1 146 Dodatek 2 156 Uvod Arheološko najdišče Za Raščico pri Krogu na trasi avtocestnega odseka MP 03/2 Vučja vas—Beltinci je bilo zaznano v juniju leta 1998 pri arheološkem terenskem pregledu pod vodstvom Bojana Djurića (Djurić 1998; 1999). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (pogodba DARS 216/94). Na mestu odkritja prvih znakov o obstoju arheološkega najdišča (Djurić 1998) je bil od oktobra 1998 do maja 1999 pod vodstvom B. Djurića opravljen arheološki intenzivni pregled površine (pogodba DARS 776/98), pod vodstvom Branka Mušiča pa geofizikalno kartiranje (Mušič 1999). Oba postopka sta ugotovila arheološko najdišče naselbinske narave na parcelah št. 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367/1,2, 1368/1 k.o. Krog, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu, realizirano s pogodbo DARS 291/2000. Izkopavanje je med 7. majem in 27. septembrom leta 2001 na skupni površini 9600 m2 opravila ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pod vodstvom Irene Šavel. Vse faze raziskav je usklajevala Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS), strokovni nadzor je opravljal pristojni konservator ZVKDS OE Maribor Ivan Tušek, nadzor naročnika pa Rade Zeljković. Pri izkopavanju so sodelovali arheologi: Slobodan Olić (Brežice), Goran Skelac (Zagreb), Nikola Erlich (Zagreb, restavriranje), konservator tehnik Jože Varga, Metka Fujs (sodelavca Pokrajinskega muzeja Murska Sobota), študenta arheologije Nataša Hren in Samo Sankovič ter tehniki Tomislav Vrečič (terenska dokumentacija), Oskar Habjanič (terensko fotografiranje), Sebastjan Kolen-ko, Franc Širovnik, Dejan Rijavec (geodetske meritve), Jasmina Litrop in Vesna Veberič (risarska terenska dokumentacija), vsi iz Murske Sobote. Med zavarovalnim izkopavanjem smo ugotovili, da se najdišče širi izven izkopnega polja v smeri trase ceste proti severovzhodu. Na predlog komisije SAAS z dne 4. 9. 2001 smo izkopali sondo po celotni dolžini ceste med zaključkom izkopnega polja in razbremenilnim kanalom Ledava-Mura v širini 0,5 m. Komisija SAAS v sestavi Bojan Djurić, Peter Turk, Janez Dular, Ivan Tušek in Irena Šavel se je dne 13. 9. 2001 seznanila z rezultati sondiranja in ugotovila, da se kulturna plast pod ornico nadaljuje vse do kanala, da geološka osnova, v katero so vkopane strukture, višinsko ne va-riira, in da prostor po sredini prečno seka široka paleostruga. Navodilo komisije je bilo, da je potrebno prostor v obsegu 12.869 m2 pred gradbenimi deli dodatno arheološko raziskati. Arheološko zaščitno izkopavanje je med 20. junijem in 7. avgustom leta 2002 z isto ekipo kakor pri arheološkem izkopavanju v letu 2001 opravil Pokrajinski muzej iz Murske Sobote pod vodstvom Irene Šavel. Strokovno in tehnično podporo izkopavanjem so nudili Zdrav-ka Hincak in Borut Toškan (analiza kostnih ostankov), Boris Kavur (analiza kamnitega orodja), Mitja Kaligarič (analiza semen), Tomaž Verbič (geološka analiza najdišča), Institut Ruđer Boškovič, Zagreb in Leibniz-Labor fur Altersbestimmung und Isotopenfor-schung, Christian-Albrechts-Universitat, Kiel, Nemčija (radio-karbonske analize oglja), predmete sta fotografirala Bine Kova-čič in Tomislav Vrečič, fotografsko in terensko dokumentacijo je računalniško obdelal Dejan Rijavec, risbe najdb so izdelali Marko Bertalanič, Boris Kavur in Samo Sankovič. Arheološko gradivo je konserviral Milan Zver, restavriral pa Nikola Erlich. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je bila na najdišču Za Raščico vzhodno od vasi Krog naselbinska postojanka v času zgodnje bronaste dobe. Prostor je verjetno rabil tudi kot grobišče v starejši železni dobi (odkrit je bil le en poškodovan žgani žarni grob), skrajni severovzhodni del pa je bil poseljen tudi v rimskem obdobju. Skupaj je bilo na najdišču Za Raščico raziskanih 22.469 kvadratnih metrov površine. Površina, predvidena za izkop, je bila razdeljena na sektorje od I-VI, ti pa na kvadrante v velikosti 10 x 10 m. Geografski oris Najdišče Za Raščico pri Krogu leži na aluvialni ravnini reke Mure, med potokoma Dobel in Mokoš ter razbremenilnim kanalom Le-dava-Mura, vzhodno od vasi Krog (sl. 1-4). Površina najdišča so izključno obdelovalne njivske površine. Krog z okolico je del Ravenskega, ki leži med reko Muro na jugu, gričevjem Goričko na severu in potokom Kučnico na zahodu. Mura je v zadnji ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in peskom iz alpskega povirja zasula Mursko ravan. Na prehodu iz pleistocena v holocen se je Mura sprva vrezala v naplavino in jo v veliki meri odstranila, nato pa je zopet začela zasipavati in z nanosi odrivati pritoke z gričevij vzdolž toka proti jugu (Perko 1999, 564, 566). Zato imamo vzdolž Mure širok pas holocenskih naplavin, ki se pod ožino pri Gornji Radgoni razširi v široko ravnino. Ta široka dolina je vrezana nekaj metrov globoko v obsežno fluvioglacialno prodorno nasutino Mure iz obdobja wurmske 1 Geografski položaj najdišča Za Raščico pri Krogu na DMR 100, ©GURS. poledenitve. Na prekmurski strani je ta nanos prekrit z ilovnato-meljastimi holocenskimi naplavinami Mure in njenih pritokov z Goričkega, mestoma pa tudi s puhlico (Natek 1991, 9). Na nastanek prsti na Murski ravnini je odločilno vplivala prav reka Mura, ki se je cepila v rokave, premeščala strugo od severa proti jugu in za sabo puščala različno stare prodne in peščene nanose, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sosednjih gričevij. Rjava naplavljena prst pokriva do 5 km širok pas ob Muri, kjer prevladujejo silikatni delci, ki slabo zadržujejo vlago (Perko 1999, 568). Geološko situacijo na najdišču Za Raščico in v okolici so pogojevale vzdolžne prodne sipine reke Mure, ki jih je nasula ob koncu zadnje ledene dobe. Dna prodnih sipin so bila zapolnjena z različnimi sedimenti, ponekod je kasnejša sedimentacija dosegla tudi temena teh sipin. Najpogostejši so bili poplavni sedimenti (pesek in peščen mulj), ki so nastajali ob poplavljanju Mure in njenih manjših potokov. Vsekakor so ti naravni procesi potekali skozi vsa arheološka obdobja in neprestano spreminjali pokrajino, predvsem pa jo izravnavali. Človekovi posegi v prostor, predvsem v zadnjem stoletju, se kažejo v nizu sprememb, katerih posledica je zniževanje podtalnice. Intenzivno poljedelstvo, predvsem strojna obdelava površin, je tudi povzročilo, da se je bočno premeščala prst iz topografsko višjih v nižje predele in s tem je prišlo dodatno do izravnave terena (Verbič 2001). 2 Položaj najdišča Za Raščico pri Krogu; vir: ATLAS Slovenije, ©Miadinsiia 3 Raziskani predel najdišča na trasi ACVučja vas-Beltinci MP 03/2, M knjiga Založba, d.o.o. M 1:100 000. | jísíívK:;;, g: 1:20 000; podlaga TTN5 listi J283000, J284000 ©GURS. Arheološki oris prostora Poselitveni tokovi v Prekmurju so bili skozi arheološka obdobja usmerjeni predvsem v ravninski predel in na obrobje rahlo valovitega Goričkega, kjer je vodna mreža dobro razvejana in kjer je na pretek dovolj dobre zemlje za poljedelstvo. Ravnina ob Muri je imela v preteklosti prehoden pomen, saj so tod delovale gibalne sile ljudstev iz jugovzhodnega evropskega prostora proti zahodu ali pa iz zahoda proti vzhodu, denimo v rimskem obdobju in v srednjem veku. S klasično topografsko metodo zbiranja arheoloških podatkov, z zračno arheološko metodo in z ekstenzivnimi ter intenzivni arheološkimi pregledi na trasi AC Vučja vas—Beltinci smo ugotovili, da je bilo področje med Bakovci in Krogom poseljeno v vseh arheoloških obdobjih. S klasično topografsko metodo so bila ugotovljena rimska gomilna grobišča in sicer preko potoka Dobel pri Krogu in pred razbremenilnim kanalom Ledava-Mura na vzhodni strani ceste Murska Sobota—Bakovci. Prav tako je zanimiv podatek, da je bil leta 1901 v bližini Kroga najden lonec z 2328 rimskimi srebrniki (Šavel 1991, 66-67). Z aerofotografijo so bile na lokaciji med Krogom in Bakovci ugotovljene strnjene skupine krožnih in pravokotnih jarkov (Kerman 2002, 33-35). Z ekstenzivnimi in intenzivnimi pregledi pa so bila odkrita in raziskana najdišča: Pod Kotom - jug z bakrenodobnim grobiščem, zgodnjebronastodobno poselitvijo, zakladno najdbo iz bronaste dobe, zemljanko iz zgodnjega srednjega veka (Šavel 2002, 11-16; 2003b, 37-40, 211-212; 2004; 2009), Pod Kotom - cesta z rimskodobno in zgodnjesrednjeveško poselitvijo (Tušek, 2002, 36-45; 2003, 208-210), Pod Kotom - sever z bronastodobno, mlajšeželeznodobno in rimskodobno poselitvijo (Kerman 2003b, 213-215), Za Raščico z zgodnjebronastodobno poselitvijo (Šavel 2003a, 274-275; 2005, 39-82; 2006, 135-148) in Kotare z zgodnjebronastodobno, starejše- in mlajšeželeznodobno in zgodnjesrednjeveško poselitvijo (Kerman 2003a, 160-162). 4 Pogled na pokrajino proti najdišču pred izkopavanjem. Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je med oktobrom 1998 in majem 1999 opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djurića, Irene Šavel in Branka Kermana (Djurić 1999). Opravljen je bil v mreži 5 x 5 m na parcelah št. 1362, 1363, 1364, 1365, 1366, 1367/1,2 in 1368/1, k. o. Krog (sl. 5-11). V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma še zasajene s poljskimi kulturami, vendar pa je bila stopnja vidljivosti na vseh njivskih površinah dokaj enotna (uporabljano je bilo 5 stopenj površinske vidljivosti) in opredeljena s stopnjo 3 (glej Dodatek 1). Na pregledani površini je bilo pobranih 1443 artefaktov in 2 kosti (glej Dodatek 1). Med artefakti prevladujejo fragmenti (predvsem moderne in novoveške) keramike (skupaj 1000 kosov oz. 69,30%; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti) in gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 360 kosov oz. 24,95% vseh artefaktov), tem pa sledijo v približno enakih količinah železni kosi (32 kosov oz. 2,22%; večinoma žeblji in kosi žice), kosi stekla (29 kosov oz. 2,01%; večinoma deli steklenic) in kosi plastike (28 kosov oz. 1,94%). Nekaj je bilo na tej površini pobranih različnih kosov gume (3 oz. 0,2%), aluminija ~5 Območje intenzivnega pregleda na vojaški ' karti iz leta 1743; M 1:30 000. (4 oz. 0,28%) in bakra (2 oz. 0,14%), kar vse kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 6,65% modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 341 kosov (23,63%) arheološko povednih fragmentov keramike, od tega 339 kosov (23,49%) prazgodovinske in 2 kosa (0,14%) antične keramike. Odkritih je bilo tudi 5 kosov ožgane gline - hišnega lepa. Keramiko sta časovno opredelila Irena Šavel in Bojan Djurić. Na pregledanem območju je bilo izkopanih šest (6) testnih jarkov (TJ) velikosti 1 m x 1 m (sl. 12). TJ 1 je bil izkopan na njivi vzhodno od poljskega kolovoza ob gozdiču do globine 0,65 m oz. do začetka prodne pleistocenske osnove. Oranje je tu segalo do globine 0,2 m, sledila je 0,22 do 0,24 m debela plast temno rjave ilovnate zemlje s fragmenti keramike nad 0,23 m debelo plastjo svetlo rjavega melja. TJ 2 je bil izkopan na njivi vzhodno od gozdiča do globine 0,72 m. Oranje je tu segalo do globine 0,25 m, sledila je 0,25 debela temno rjava mivkasta zemlja s fragmenti keramike, ki je ležala na mivkasti osnovi pomešani z meljem. 6 Območje intenzivnega pregleda na trasi AC Vučja vas - Beltinci MP 03/2 na digitalnem ortofoto posnetku; M 1:30 000; listi J282961A, J283961A, J283061A, J284061A ©GURS. Razprostranjenost noyOveške keramike, M 1-10 11 Razprostranjenost stekla, ž^íleza in/plastik/, M 1: steklo TJ 3 je bil izkopan na njivi vzhodno od TJ 2 do globine 0,44 m. Oranje je tu segalo do globine 0,20 m. Na meji med ornico in do 0,23 m debelo svetlo rjavo plastjo mivke, pomešane z meljem, je ležalo večje število fragmentov prazgodovinske keramike. Pod to plastjo se je na globini 0,43 m pojavil pleistocenski prod. TJ 4 je bil izkopan na njivi vzhodno od TJ 1. Bil je kopan do globine 0,63 m. Pod 0,22 m debelo ornico z nekaj fragmenti novoveške keramike je ležala 0,18 m debela plast mivkastega melja brez najdb na 0,23 m debeli plasti melja nad pleistocenskim prodom. TJ 5 je bil izkopan S od TJ 3 do globine 0,45 m. Pod 0,22 m debelo ornico z nekaj fragmenti novoveške keramike je ležala 0,18 m debela plast rjavega mivkastega melja z nekaj fragmenti prazgodovinske keramike na 0,05 m debeli plasti melja nad pleistocenskim prodom. TJ 6 je bil izkopan S od TJ 2 do globine 0,5 m. Plast ornice z redkimi fragmenti prazgodovinske keramike je segala do globine 0,25 m, pod njo pa je ležala debela plast mivkastega melja. Distribucija prazgodovinskih artefaktov in njihovo število sta na pregledani površini potrdila obstoj arheološkega najdišča. Testni jarki so pokazali, da leži najdišče na aluvialni meljasto mivkasti osnovi, ki leži na aluvianem produ pleistocenske murske ravnice. 13 Diagram površinskih najdb. prazgodovinska keramika (26,87%) I antična keramika (1,64%) novodobna in moderna keramika (71,49%) Gradivo s površinskih pregledov Gradivo hrani NMS. Okrajšave ZRŠ Za Raščico odl. odlomek ZE zbiralna enota vel. velikost NMS Narodni muzej Slovenije pr. premer LM lončarska masa v. višina A kremen š. širina B kalcit db. debelina C sljuda dl. dolžina D organske snovi E železov oksid J nedoločeno 1 ZRŠ ZE 24G Železen kovan klin; dl. 18,6 cm, db. 1,5 cm. 2 ZRŠ ZE 29I Železna zanka s podaljškom z glavo; dl. 11 cm, db. 0,7 cm. 3 ZRŠ ZE 2G Železen vijak z okroglo glavo; dl. 6,5 cm, db. 0,9 cm, pr. glave 2 cm. 4 ZRŠ ZE 33E Železen kovan žebelj s štirioglato glavo, trn deloma odlomljen; dl. 4,7 cm, š. glave 1,9 x 2,1 cm. 5 ZRŠ ZE 3D Železna zagozda; dl. 5,2 cm, š. 2,6 cm, db. zgornjega dela 0,5 cm. 6 ZRŠ ZE 25H Železen obroč; pr. 6-7,4 cm, db. 0,6 cm. 7 ZRŠ ZE 36A Železen pravokoten trakast okov; v. 4 cm, š. 2 cm, db. 1 do 0,5 cm. 8 ZRŠ ZE 17F Injekcija iz bele plastike, namenjena 10 ZRŠ ZE 23G Del belega plastičnega držala z obojestranskim reliefom cveta lokvanja in dveh metuljev; š. 8,7 cm, v. 6,1 cm, db. 0,5 cm. 11 ZRŠ ZE 27D Fragment predmeta iz rožnate plastične mase v obliki petelina; v. 3,5 cm, š. 3,6 cm. 12 ZRŠ ZE 29F Rdeč plastičen obesek v obliki srca; v. 1 cm, š. 1 cm, db. 0,3 cm. 13 ZRŠ ZE 19D Okrogla plastična ploščica rjave barve z luknjo v sredini; pr. 2,5 cm, db. 0,5 cm. 14 ZRŠ ZE 2A Del modre plastične žličke(?) z reliefom avtomobila; dl. 5,1 cm, š. 1,5 cm. 15 ZRŠ ZE 20G Steklenička iz rjavega stekla s črnim plastičnim pokrovčkom; pr. 2,9 cm, v. 3 cm. 16 ZRŠ ZE 23E fitofarmacevtskemu sredstvu Orb..?; Del ustja in vratu stekleničke iz pro- dl. 8 cm, pr. 1,7 cm. zornega stekla; v. 3 cm, š. 1,7 cm. 9 ZRŠ ZE 24B Plastičen razpršilni mehanizem v zeleni, modri in vijolični barvi; dl. 1,5 cm, š. 7,4 cm. Za LM glej Jezeršek, tukaj str. 128 17 ZRŠ TJ 3, ornica Fragment kamenih žrmelj(?) z ohranjeno ploskvijo z nizoma vsekanih žlebičev; bazalt (določil Drago Sko-berne, GeoZS); š. 8,3 cm, v. 8,3 cm, db. 8,5 cm. 18 ZRŠ TJ 3, ornica Del brusa iz kremenovega peščenjaka; dl. 7,8 cm, š. 4 cm, db. 3,2 cm. m 4 5 7 8 19 ZRŠ ZE 2I Del pokrovke; barva 7,5YR6/6; pr. 23 cm, š. 4,5 cm, v. 2,6 cm. LM A13;C22. 20 ZRŠ ZE 3I Del roba in ostenja majhnega krožnika z notranjo glazirano površino; barva 5YR8/2, glazura bela s svetlo zelenimi pasovi; pr. 11,5 cm, š. 3,4 cm, v. 2,1 cm. LM A13;C21. 21 ZRŠ ZE 4F Del ustja skodelice; barva 10YR8/3; pr. 8,7 cm; š. 3,6 cm; v. 3,1 cm. LM A31;A21;A13;C21;E21. 22 ZRŠ ZE 15A Del ustja in stene sklede z odebelje-nim izvihanim ustjem in zeleno glazuro na robu; barva 7,5YR7/6, barva glazure 5GY6/6; v. 3,7 cm, š. 5,3 cm, pr. 23,2 cm. LM A13;C23;E21. 23 ZRŠ ZE 14I Del ustja in stene sklede z odebelje-nim uvihanim profiliranim ustjem; barva 10YR5/1; v. 1,8 cm, š. 4,7 cm. LM A13;C22. 24 ZRŠ ZE 30A Del ustja sklede/pladnja z oker glazuro znotraj in na robu ustja ter tankimi belimi pasovi na zunanjem delu ustja; barva 7,5YR6/6, barva glazure 10YR5/6; v. 2,2 cm, š. 2,1 cm. LM A13;C23. 25 ZRŠ ZE 15A Del uvihanega ustja sklede z zeleno glazuro znotraj in na zunanjem robu; barva 10YR8/3, barva glazure 5GY6/6; v. 2,3 cm, š. 4,3 cm. LM A21;A13;C22;E21. 26 ZRŠ ZE 2G Del ostenja in odebeljenega ustja (cvetličnega?) lonca, barva 10YR8/3; pr. 14,4 cm, š. 3,7 cm, v. 2,4 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. 27 ZRŠ ZE 7D Del ustja cvetličnega lončka; barva 5YR8/2, okras 10Y5/4; pr. 10,3 cm; š. 4,2 cm; v. 2,1 cm. LM A13;C22. 28 ZRŠ ZE 33A Del odebeljenega izvihanega ustja in stene sklede; barva 10YR8/3; v. 3,3 cm, š. 4,7 cm. LM A21;A13;C22;a2. 29 ZRŠ ZE 38C Del odebeljenega izvihanega ustja lonca?; barva 10YR8/3; v. 1,9 cm, š. 3,2 cm. LM A21;A13;C21;E21. 30 ZRŠ ZE 10B Del odebeljenega izvihanega ustja sklede ali lonca; barva 5YR6/8; v. 2,2 cm, š. 3 cm, pr. 19,6 cm. LM A13;C23;E21. 31 ZRŠ ZE 29B Del močno izvihanega profiliranega ustja lonca; barva 10YR5/1; v. 2,3 cm, š. 3,4 cm. LM A21;A13;C21. 32 ZRŠ ZE 24D Del ustja in stene lonca z izvihanim ustjem; barva 10YR8/3; v. 2,1 cm, š. 4,3 cm, pr. 13,2 cm. LM A21;A13;C21. 33 ZRŠ ZE 15G Del izvihanega ustja lonca z zeleno glazuro na notranji strani; barva 10YR5/1; 7,5YR7/2, barva glazure 5GY6/6; v. 1,7 cm, š. 2,6 cm, pr. 13 cm. LM A13;C23. 34 ZRŠ ZE 9A Del odebeljenega profiliranega izvihanega ustja; barva 7,5YR7/6; v. 2,4 cm, š. 2,9 cm, pr. 17,6 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. 35 ZRŠ ZE 28G Del močno izvihanega profiliranega ustja lonca z olivno zeleno glazuro znotraj; barva 10YR8/3, barva glazure 2,5Y6/6; v. 2,6 cm, š. 3,5 cm. LM A21;A13;C22;a2;E21. 36 ZRŠ ZE 9D Del odebeljenega profiliranega izvihanega ustja lonca; barva 7,5YR7/6; v. 2 cm, š. 4,3 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. 37 ZRŠ ZE 1B Del izvihanega profiliranega ustja lonca z notranjo zeleno glazuro; barva 10YR5/1, barva glazure 5G4/4; š. 2,3 cm, v. 2,5 cm. LM A21;A13;C22;a2. 38 ZRŠ ZE 24C Del profiliranega izvihanega ustja vrča?; barva 7,5YR7/2; v. 2,7 cm, š. 3,7 cm, pr. 7,1 cm. LM A13;C21. 39 ZRŠ ZE 12C Del odebeljenega profiliranega izvi-hanega ustja lonca; barva 5YR8/3; v. 1,8 cm, š. 2,9 cm. LM A21;A13;C22;a2. v 40 ZRŠ ZE 16I 49 ZRŠ ZE 26C Del izvihanega ustja lonca z oker Noga trinožne posode; barva glazuro na notranji strani; barva 10YR5/1, barva glazure notranjega 10YR8/3, barva glazure 10YR7/8; v. dna posode 2,5YN2/; š. 3,2 cm, 3,1 cm, š. 4,6 cm. v. 6,9 cm. LM A21;A13;C21. LM A21;A13;C21;E21. 50 ZRŠ ZE 5E 41 ZRŠ ZE 4I Noga trinožne posode; barva Del ustja vrča? prevlečen z modro 7,5YR6/6, sled olivno zelena glazure; glazuro; š. 2,1 cm, v. 2,1 cm, š. 3,7 cm, v. 8,9 cm. db. 0,7 cm. LM A13;C21. LM A21;A13;C22;E21. 42 ZRŠ ZE 25F 51 ZRŠ ZE 39B Del rahlo izvihanega in odebeljene- Del ustja in stene pokrovke s črno ga ustja posode z notranjo oker gla- rjavo glazuro zunaj; barva 10YR8/3, zuro; barva 10YR8/3, barva glazure barva glazure 5YR3/1; v. 2,1 cm, 10YR7/8; š. 3,2 cm, v. 1,9 cm. š. 2,4 cm, pr. 12,8 cm. LM A13;C21. LM A13;C22. 52 ZRŠ ZE 30A 43 ZRŠ ZE 25H Gumb pokrovke z vrezanim križem Del ustja in stene vrča? z izvihanim na zgornji ploskvi; barva 10YR8/3; ustjem in olivno zeleno glazuro zno- v. 1,6 cm, pr. 3,8 cm. LM 10YR8/3. traj in zunaj ter rumenkastim pa- som na notranji strani ustja; barva 10YR5/1, barva glazure 10Y5/4; v. 2,7 cm, š. 2,3 cm. LM A13;C23;E21. 44 ZRŠ ZE 25F Del rahlo izvihanega in odebelje- nega ustja posode z notranjo oker glazuro in rjavimi pasovi; barva 10YR8/3, barva glazure 10YR7/8; š. 2,2 cm, v. 1,7 cm. LM A13;C23. 45 ZRŠ ZE 4E Del roba in ostenja belega porcela- nastega krožnika; pr. 15 cm, š. 5,5 cm, v. 6 cm. 46 ZRŠ ZE 26B Del roba in ostenja belega porcela- nastega krožnika; š. 7,5 cm, v. 7,2 cm. 47 ZRŠ ZE 15B Del roba in ostenja belega porcela- nastega krožnika; š. 6,2 cm, v. 4,8 cm. 48 ZRŠ ZE 3B Del roba in ostenja belega porcela- nastega krožnika; š. 4,8 cm, v. 4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 16 53 ZRŠ ZE 4G 64 ZRŠ ZE 31B Del dna in stene sklede?; barva Del dna in stene lonca; barva 7,5YR6/6; v. 2,8 cm, š. 3,5 cm, 10YR8/3; v. 2 cm, š. 3,4 cm, pr. 15,7 cm. LM A21;A13;C22;E21. pr. 13 cm. LM A31;A22;A13;C22. 54 ZRŠ ZE 24J 65 ZRŠ ZE 6C Del dna in noge sklede?; barva Del dna in stene vrča z notranjo ze- 7,5YR6/6; v. 1,9 cm, š. 3,9 cm, leno glazuro; barva 5YR8/2, barva pr. noge 8,6 cm. LM A13;C23;E21. glazure 10Y5/4; v. 2,3 cm, š. 3,1 cm. LM A13;C22. 55 ZRŠ ZE 4F Del dna in stene vrča?; barva 66 ZRŠZE 8G 7,5YR6/6; v. 3,5 cm, š. 5,2 cm, Del dna in stene lonca?; barva pr. 8,8 cm. LM A13;C23. 10YR8/3; v. 3,9 cm, š. 3,4 cm. LM A13;C23. 56 ZRŠ ZE 10D Del dna in stene sklede; barva 67 ZRŠ ZE 12I 5YR8/2; v. 3,8 cm, š. 4 cm, pr. 8,7 cm. Del dna in stene kozarca?; barva LM A21;A13;C22;C12. 5YR6/1; v. 2,6 cm, š. 4,3 cm, pr. 4,5 cm. LM A23;A13;C21. 57 ZRŠ ZE 27D Del dna in stene cvetličnega lončka?; barva 10YR8/3; v. 2 cm, š. 4,8 cm, pr. 7,3 cm. LM A21;A13;C22;E21. 58 ZRŠ ZE 6E Del dna in stene lonca; barva 10YR8/3; v. 2,8 cm, š. 3,6 cm, pr. 8 cm. LM A21;A13;C21. 59 ZRŠ ZE 7D Del dna in stene lonca; barva 7,5YR7/2; v. 2,2 cm, š. 5 cm, pr. 8,7 cm. LM A31;A21;A13;C22. 60 ZRŠ ZE 4I Del dna in stene cvetličnega lončka?; barva 7,5YR6/6; v. 3,1 cm, š. 3,5 cm, pr. 7,4 cm. LM A13;C22;E21. 61 ZRŠ ZE 2I Del dna lonca?; barva 10YR8/3; v. 3,1 cm, š. 5,1 cm, pr. 9,1 cm. LM A13;C23;E21. 62 ZRŠ ZE 2D Del dna in stene čaše; v. 2,6 cm, š. 3,5 cm, pr. 5,3 cm. LM A21;A13;C22;C12. 63 ZRŠ ZE 8G Del dna in stene lonca; barva 7,5YR6/6; 10YR8/3; v. 2,6 cm, š. 3,1 cm. LM A31;A21;A13;C22;E21. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 18 A V Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Pri izbiri strategije zavarovalnega izkopavanja na najdišču Za Ra-ščico pri Krogu so bili odločilni rezultati ekstenzivnega in intenzivnega pregleda, katerih cilj je bil ugotoviti arheološko najdišče in pridobiti osnovne informacije o njegovem obsegu in strati-grafiji. Pred arheološkim posegom so bile na najdišču njivske površine. Meje območja raziskav so bile na severozahodni in jugovzhodni strani določene z obsegom gradbenega posega, na jugozahodni in severovzhodni strani pa jih je bilo treba določiti s prej omenjenimi metodami in izkopom testnega jarka vzdolž jugovzhodnega roba najdišča. Med izkopavanjem v letu 2001 smo ugotovili, da se je najdišče širilo izven prvotno določenega obsega v smeri trase proti severovzhodu in se je končalo pred razbremenilnim kanalom Ledava-Mura. Zaradi teh dodatnih podatkov smo najdišče, z aneksom k pogodbi, raziskovali še v letu 2002 (sl. 14, 15). Najdišče v velikosti 22.469 m2 je bilo razdeljeno na sedem sektorjev, ki so bili razdeljeni na kvadrante velikosti 10 x 10 m, skupno jih je bilo 229. Vrhnja plast - ornica je bila odstranjena strojno do globine 0,15 do 0,2 m. S strojem je bil izkopan tudi kontrolni jarek vzdolž JV trase ceste v širini 0,5 m. Pod ornico in deloma paleoor-nico so se pokazale različne geološke plasti, v katere so bile vkopane različne ostaline iz zgodnje bronaste dobe, žgan žarni grob iz starejše železne dobe in skromne ostaline iz rimskega obdobja. Površino najdišča je pokrivala rjava ornica (SE 1), ki je vsebovala večje število prazgodovinske, nekaj rimskodobne in novejše lončenine ter novejšega gradbenega materiala. Tej plasti je v večjem delu najdišča sledila temno rjava ilovnata prst, označena kot paleoornica (SE 2). Tudi ta plast je vsebovala premešan prazgodovinski in sodobni material. V kvadrantih 10-13, 27-30, 43-46, 60-63, 77-79 je bila pod ornico plast sivo rjave ilovice (SE 180) v velikosti 58 x 22 m, debeline do 0,15 m, prekrivala je večje število ostalin arheoloških objektov in je vsebovala prazgodovinske najdbe. V spodnjem jugozahodnem delu sta bili pod plastema SE 1 in SE 2 plast rjave ilovice (SE 3) in plast rdeče mivke (SE 5), ki sta vsebovali precej prazgodovinskih najdb in sta prekrivali prazgodovinske strukture. Pod plastjo SE 3 se je pojavila plast rumene ilovice SE 321 kot geološka osnova, v katero je bilo vkopanih večje število objektov. V zgornjem severovzhodnem delu najdišča pa so bile pod plastjo SE 2, ki je vsebovala manjše število rimsko-dobnih najdb, različne plasti: plast rjave ilovice (SE 3), plast rdeče mivke (SE 5), plast rjavo rdečkastega melja (SE 553), manjši zaplati plasti temno sive ilovice s prodniki z nekaj kosi rimskodobne lončenine (SE 615) in rjavo rdeče ilovice s prodniki z nekaj rimsko-dobnimi najdbami (SE 614), tik ob kanalu pa je bila plast rdečkaste ilovice s prodniki (SE 565) ter plast temno sivega mulja SE 580 (sl. 16). o4 pE to to 1 3 2 3 7 8 2 0 6 2 2 2 3 4 5 E to E to E to E to E to E to Pod naštetimi plastmi je bila plast gramoza, kot geološka osnova (SE 4), ki jo je presekalo več paleostrug (SE 23, SE 27, SE 562). Pale-ostruga SE 23 s širino do 5 m je segala 1,30 m globoko. Zapolnjena je bila z naplavinsko plastjo SE 22. Potekala je v smeri vzhod-za-hod. Paleostruga SE 27 s širino od 5 do 15 m je segala 1,10 m globoko. Zapolnjena je bila z naplavinsko plastjo SE 26. Potekala je v smeri vzhod-zahod. Paleostruga SE 562 s širino do 45 m je segala 1,80 m globoko. Zapolnjena je bila z naplavinsko plastjo SE 563. Potekala je v smeri vzhod-zahod. Na geološki osnovi je ležala tudi naplavinska plast rjavo rumene mivke SE 28 (sl. 17). Testni jarek (sl. 18-20), potekajoč vzdolž celotnega najdišča od kvadranta 81 do 96 in od kv. 207 do 223, je pokazal naslednjo stratigrafijo: površino je pokrivala ornica (SE 1), tej je sledila izmenoma rjava ilovnata zemlja (SE 2 in SE 3) oziroma od kv. 9296 in 207-210 plast rdečkaste mivke (SE 5), pod plastjo SE 3 je bila v kv. 81-86 plast rumene ilovice (SE 321), v katero so bile v kv. 85 vkopane jame SE 18 in SE 20. Tik ob jami SE 20 je bilo pod plastjo 18 Profil 1: jugovzhodni presek v kv. 85-88, M 1:100. SE 1 - rjava ornica SE 2 - temno rjava ilovnata plast SE 3 - rjava ilovica SE 4 - geološka osnova SE 18, 20 - jama (v polnilu odlomki posod) SE 21 - nasutje proda SE 23 - paleostruga SE 34 - rjava ilovica s prazgodovinsko keramiko in strukturami SE 23 SE 3 SE 4 M 1:100 SE 3 nasutje iz drobnega proda SE 21, ki smo ga sledili od kv. 85 do 86, ležalo je na plasti SE 321. V kv. 91 je bil pod ornico SE 1 v profilu zaznan recentni vkop (SE 25), ki je z dolžino 5,7 m in globino 0,78 m presekal geološko osnovo SE 4. Recentni vkop je bil tudi od kv. 217 do 218. V kv. 95 do 96 je bila pod plastjo SE 5 plast rjavo rumene mivke (SE 28). V kv. 220-221 je bila pod plastjo SE 1 plast rdeče rjave ilovice s prodniki (SE 614). Do konca izkopa, ki se je končal pri kv. 223, je plasti SE 1 sledila plast SE 2 ali SE 3 ter SE 565. Vzdolž celotnega profila je sledila naštetim plastem plast gramoza kot geološka osnova SE 4; na treh mestih so jo presekale paleostru-ge. V kv. 85-88 je plast SE 4 presekala paleostruga (SE 23), v kv. 94 in delno 95 paleostruga SE 27, v kv. 212-220 pa paleostruga SE 562. Paleostruga SE 562 je bila od kv. 211-216 pod plastjo SE 2 in SE 3, od kv. 216 do 219 pa pod temno sivo ilovico s prodniki (SE 615). Vzhodni prerez čez manjšo vzpetino na SV strani najdišča (od kv. 229 do kv. 231), dolg 27,5 m, je pokazal naslednjo stratigrafijo: površino je pokrivala ornica (SE 1), tej je sledila paleoornica (SE 2). 19 Profil 2: jugovzhodni presek v kv. 94-95, M 1:100. « SE 1 - rjava ornica SE 4 - geološka osnova SE 5 - rdeče rjava mivka SE 27 - paleostruga SE 28 - naplavinska plast rjavo rumene mivke 95 94 -------- ' SE 4 SE 4 M 1:100 Pod plastjo SE 2 je bila od sredine kv. 230 do sredine kv. 231 plast SE 613 (rumeno rjava peščena ilovica z žganino, ogljem in opečeno zemljo). Pod plastjo SE 613 pa je bila v manjšem obsegu zaznavna plast SE 617 (močna žganina, oglje, pepel, opečena zemlja). Pod temi plastmi je bila naplavina SE 563 iz paleostruge SE 562 (sl. 21). 20 Profil 3: jugovzhodni presek v kv. 215-218, M 1:100. e SE 1 - rjava ornica SE 2 - temno rjava ilovnata plast (paleornica) SE 562 - paleostruga SE 615 - temno siva ilovica s prodniki recentni vkop 217 216 r --' -^-recentni vko^ SE 1 _:-^- - SE 6lt .| I""--—ÍHÍ!-— "" SE 562- 216 215 SE 1 r SE 562 SE 1 SE 1 SE 562 - SE 1 ■ -SE 562 SE 562 21 Jugovzhodni presek v kv. 229-231 M 1: 100. .csse» ^sSSiP : SE 1 - rjava ornica SE 2 - temno rjava ilovnata plast (paleornica) SE 562 - paleostruga SE 617 - močna žganina, oglje, pepel, opečnata zemlja SE 613 - rumeno rjava peščena ilovica SE 562 ^^^^^^^^ M 1:100 rlo or n m ez d dan Zgodnja bronasta doba Naselbinske ostaline Zgodnja bronasta doba (kultura Somogyvár-Vinkovci) je prav gotovo v največji meri zaznamovala območje najdišča. Arheološka zavarovalna izkopavanja na tem prostoru so ugotovila naselbino, ki se je razprostirala 220 m v dolžino ter se na vzhodni in zahodni strani izkopa nadaljevala tudi izven območja trase. Raziskanih je bilo več struktur, ki predstavljajo ostanke nadzemnih objektov (stojke), velike jame (polzemljanke), večje in manjše jame v objektih in zunaj njih, zbiralnike za vodo, peč in ognjišča. Odločili smo se, da odkrite arhitekturne ostaline predstavimo v obliki poskusa rekonstrukcije nekdanjega zgodnjebronastodob-nega naselja (sl. 22, 23). Nadzemni objekti Na najdišču so bile odkrite ostaline 10 objektov, za katere domnevamo, da so bili nadzemni. To so objekti označeni od št. 1 do 10. Med nadzemne objekte bi lahko uvrstli tudi strukture označene od št. I do IV, ki smo jih opredelili kot domnevne nadzemne objekte. Pri njih je težava v razporeditvi stojk, saj nekatere vmesne jame za sohe manjkajo. Obstaja verjetnost, da so bile manjkajoče stojke uničene ob oranju, ker nosilne sohe objektov niso bile dovolj globoko vkopane v tla. Objekt št. 1 v kv. 1 in 2 je bil pravokotne oblike, meril je 8 x 5 m (sl. 23A). Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk. Stojke SE 550, 552, 515, 517, 523, 538 so bile okrogle oblike, premera od 0,05 do 0,35 m in so segale od 0,04 do 0,18 m globoko. Kosi prežganega hišnega ometa kažejo na obstoj iz navpičnih soh zgrajene in z ilovico premazane stavbe. Znotraj nje je bila jama SE 548, v bližini pa jama SE 542 z drobci oglja, hišnega ometa in nekaj odlomki keramičnih posod (G189). Na JZ strani stavbe je bila večja jama SE 540, velika 5 x 4 m, ki je bila njen sestavni del. Najdbe iz jame so sklede (G153-160), odlomki ustij loncev (G161-175), ročaji in okrašeni odlomki ostenj različnih lončenih posod ter 2 kamnita odbitka (G187-188). Znotraj te jame so bile stojka SE 550 ter jami SE 665 in SE 667. Radio-karbonska analiza oglja iz jame SE 540 (Ruđer Bošković, Zagreb) je pokazala starost 3710±75 in kalibrirano starost BC 2210-2010 BC (62,3%) ter BC 2000-1970 BC (5,9%)(sl. 41). Objekt št. 2 v kv. 34 in kv. 50 je bil trapezoidne oblike, velik je bil 11 x 6 m (sl. 23A). Sodeč po ohranjenosti stojk je imel verjetno dvokapno streho. Stojke SE 227, 229, 231, 233, 235, 237, 239, 241, 243, 458, 460, 462, 464, 466, 468, 470, 472, 474, 478, 480, 482, 484 so bile okrogle oblike, velike od 0,15 do 0,3 m v preme- ru in globoke od 0,05 do 0,18 m. Nad stojkami je bilo v plasti 1 in 2 precej prazgodovinske keramike: 164 ostenj posod, 19 ustij posod, 7 ročajev posod, 16 dnov posod in vretence. Znotraj stavbe je bila večja jama SE 476, druga večja in plitkejša jama SE 131 okrogle oblike, velika 1,40 m v premeru, pa je bila zunaj objekta, vendar v neposredni bližini. V bližini med stavbama št. 2 in št. 4 so bili peč SE 125, velika 1,4 x 1,3 m, z zunanjo konstrukcijo, dva zbiralnika za vodo št. 1 (SE 129), št. 2 (SE 325), velikosti 2,6 m v premeru ter 4 x 1,7 m. Okrog enega zbiralnika (SE 129) so bile stojke SE 248, SE 250, SE 252, SE 256, kar daje misliti na strešno konstrukcijo nad njim, ter šest jam okroglih ali ovalnih oblik, velikih od 0,9 x 0,9 m do 2,2 x 1,9 m in globokih od 0,05 m do 0,75 m. Najdbe iz jam, zbiralnikov za vodo in peči predstavljajo keramične posode različnih oblik - skled, loncev (G205-225), vretenc (G226-229), kalup (G230) ter odlomek koleščka vozička (G231) in prežganega hišnega ometa. Objekt št. 3 (sl. 23A). Na prisotnost nadzemnega objekta št. 3 pravokotne oblike, ki je ležal v kv. 2-4, kv. 18-19 in je meril 12 x 8 m, so opozarjale stojke SE 511, SE 513, SE 525, SE 536, ki so merile v premeru od 0,16 do 0,28 m in so bile vkopane od 0,07 do 0,12 m globoko. V stavbi sta bili jama SE 207, velika 3 x 1,2 m, vkopana do 0,35 m globoko z odlomki keramičnih posod, in jama SE 211, velika 0,9 m v premeru, z odlomki prazgodovinskih posod (G245-260) in kosi prežganega hišnega ometa. V njeni bližini so bile manjše in večje jame, velike od 0,7 do 3 m v premeru, vkopane do 0,3 m globoko, v katerih so bile razbite keramične posode in prežgan hišni omet. Ohranjene stojke sicer ne dajejo popolne podobe objekta, saj jih nekaj manjka. Predvidevamo, da so bile nekatere stojke uničene ob oranju ali strojnem izkopu, ker so bile dokaj plitko pod površino. Objekt št. 4 pravokotne oblike je ležal v kv. 36-37, 52-53 in je meril 12 x 6 m (sl. 23A). Njegov tloris smo ugotovili na podlagi ohranjenih stojk SE 379, 381, 496, 498, 500, 502, 504, 506, ki so merile v premeru od 0,16 do 0,36 m in so segale od 0,04 do 0,22 m globoko. Čeprav v jamah za stojke ni bilo najdb, pa je zato v plasteh (SE 1 in SE 2) nad stojkami bilo precej odlomkov keramičnih posod: 16 ustij posod (G37), 14 dnov posod, 4 ročaji posod, držaj posode, 191 ostenj posod in 2 vretenci (G38). Objekt št. 5 pravokotne oblike v kv. 21-22, 38 je meril 10 x 8,5 m (sl. 23A). Sodeč po ohranjenosti stojk je imel dvokapno streho. Stojke SE 271, 302, 304, 306, 309, 311, 377 so bile okrogle oblike, v premeru so merile od 0,25 do 0,4 m, vkopane pa so bile od 0,12 m do 0,2 m globoko. V stavbi so bile ruševine z odlomki prežganega hišnega ometa in dve plitki jami SE 275 in SE 295, veliki od 0,5 do 2 m v premeru z odlomki keramičnih posod (G261, G262) in vretenc (G263, G264). V bližini, vendar zunaj stavbe, so bile plitke jame SE 196, SE 273 in SE 532, velike od 1,2 do 2,1 m v premeru, v katerih so bili odlomki keramičnih posod (G265). I bronastodobne strukture železnodobne strukture antične strukture strukture brez najdb 540 stratigrafska enota Polze 299 542 01 55^ .523 548 550. . , Objekt 1 Ob 49 iljanka 1 301 297 _ .K - \ ) Objekt 536 I 18 293 34 470 ekt 2 468 I 466 48^ 464 . 472 . 4 460 476 474 482 . 480 4781 23^-22^2.2/ 23^ 233" 239 ° i 241 243 19 Zbiralnik 325 O 546 458 Zbiralnik 1 129. ^ ^ I 256 o 248 246 225 ajp 20 193, Objekt 4 500. 498" 14^^ 127 si 133 Objekt ^ ,271 ^ I 311 309 53 52 >7V)- .|26i 440 » 85 169 141 --i'- 147 ■ 7* (.lA^ Objekt 17^ 150C 156 175. O 173° 17 202 21^ 2 . » 179I o 154 554 s L 204 209 191 215 ^^__ 286 287 3 515 6 á^ir Zbi 671 8A ralnik 3 10 510 Polzem 428 ® ljanka 2 432 /i\ Polze ■mljanka 5 77. ^ I 222 _!263 Polzemljanka /42 V ( ) Polzemljanka 3 528 t 1 44 365 45 356 48 « 187 Možni objekt I 3 94 Objekt 7 i1 . C 66 „90 ®\72 A74 °76 O Zbiralnik 4 286 287 1 74 75 417 7 319„ t 374 Objekt TTÏT 339 \ ■91 O "O Objekt 9 29 158 160 ■ 43 37 \ O 5 9 4 6 3 7 375 r 9 45 I bronastodobne strukture železnodobne strukture antične strukture strukture brez najdb 540 stratigrafska enota ložni objekt I M 4 160___i \ 534 C 392,^ c:^ ožni objekt II | Zbiralnik 5 329 } Zbiralnik 87 Možni objekt III Polzei 314 Objekt 10 217 O O 114 . 2 99 97 mljanka 6 608\ 5 577J 586 584 649 653 -655, (9(S> ^22 579 J 567 Polzemljanka 600 594 7 Možni objek 661 I 4 6 2 9 8 6 101 Možni objekt IV 102 103 104 126 127 128 148 149 595 ^ 150 151 170 171 172 173 661 191 192 193 T^ / 211 212 213 i 23E Načrt naselbinskih struktur (tlorisov stavb, jam in vodnjakov); M 1:400. bronastodobne strukture železnodobne strukture antične strukture strukture brez najdb 540 stratigrafska enota éšÉÉm Možni objekt V 625 623 ^ 2ÍB27 "m x\ 6 9 Objekt št. 6 pravokotne oblike v kv. 85-86 je meril 9,6 x 5 m (sl. 23A). Stojke SE 141, 150, 154, 171, 173, 175, 177, 200, 202, 204, 206, 213, 215 so bile kot ostanek vkopanih soh stavbe okrogle oblike, v premeru so merile od 0,15 do 0,35 m in so bile vkopane od 0,04 do 0,1 m globoko. V objektu je bila večja jama SE 554, velika 4,7 x 3,5 m, vkopana do 0,2 m globoko, z odlomki keramičnih posod (G300-320), kamnitimi odbitki (G321, G322) in kosi prežganega hišnega ometa. Na dnu jame je bila odkrita manjša jama SE 179, velika 1,5 x 1,3 m, vkopana do 0,6 m globoko, z odlomki keramičnih posod (G323-325). Na severnem robu stavbe je bila jama SE 169 s stojko SE 141. Na vzhodni strani pa je bila večja plitka jama SE 223 v velikosti 6,5 x 4 m, z dvema stojkama SE 191 in SE 209. Na južni strani in v bližini stavbe pa so bile manjše plitke jame SE 152, 156, 164, 18, 20, velike 2,8 x 0,7 m, 1,1 x 0,9 m, 0,5 x 0,3 m, z odlomki keramičnih posod. Objekt št. 7 trapezoidne oblike v kv. 56-57 je meril 7,5 x 6 m (sl. 23B). Sodeč po ohranjenosti stojk je imel dvokapno streho. Stojke SE 66, 68, 70, 72, 74, 76, 90, 123 so bile okrogle oblike in so v premeru merile od 0,2 do 0,38 m, vkopane so bile od 0,05 m do 0,15 m globoko. V objektu je bila koncentracija keramičnih posod (SE 30) s prežganim hišnim ometom in manjša jama SE 11, velika 0,8 x 0,6 m, z odlomki keramičnih posod (G502-504), kamnitimi odbitki (G505-510) in kosi prežganega hišnega ometa. Zunaj stavbe je bila v bližini manjša jama SE 359, velika 1,03 x 0,65 m, z odlomki keramičnih posod. Objekt št. 8 trapezoidne oblike v kv. 73-74 je meril 7,30 x 6 m (sl. 23B). Stojke SE 337, 398, 424, 429, 555 so bile okrogle oblike, v premeru so merile od 0,14 do 0,35 m, vkopane so bile od 0,05 do 0,25 m globoko. Na vzhodni strani stavbe so bili odkriti različni sledovi in sicer plitka jama SE 319, velika 2,10 x 1,40 m, z loncem (G631) in odlomki keramičnih posod (G632-634), ter plast SE 6, velika 17 x 10 m, v kateri je bilo veliko število keramičnih posod, med njimi več skled (G635-640), 2 skledi na nogi (G661, G662), skodela (G663), skledica (G664), 2 vrča (G665, G666), 4 lonci (G667-670), več odlomkov ustij, dnov, ročajev, držajev, okrašenih ostenj, ostenj različnih posod, odlomek oste-nja vozička (G805), odlomek koleščka vozička (G804), več vretenc (G799-803), več kamnitih odbitkov (G8O6-8II) in večje število prežganega hišnega ometa. Pod plastjo SE 6 je bila plast SE 375 v velikosti 12,3 x 3,7 m z večjim številom keramičnih posod (G812-819), kalupom (G820), kosi prežganega hišnega ometa in oglja. Jami SE 407 in SE 417, stojki SE 409 in SE 411 in zbiralnik za vodo št. 4 (SE 374), velik 5,5 m v premeru, vkopan 4,45 m globoko, v katerem je bilo večje število keramičnih posod, kamniti odbitki, več žrmelj in hišni omet, so bili odkriti pod plastjo SE 6. Vsi so ležali na plasti proda z večjimi prodniki SE 403 oziroma so bili vanjo vkopani. Objekt št. 9 pravokotne oblike v kv. 92, 93, ob skrajnem JV robu najdišča se je nadaljeval izven trase AC (sl. 23B). Odkriti del je meril 6,6 x 6 m. Stojke SE 37, 39, 41, 57 so bile okrogle oblike s premerom od 0,45 do 0,3 m in so bile bile vkopane od 0,09 do 0,27 m globoko. V stavbi je bila večja količina keramike SE 29 z odlomki posod (G924-934). V neposredni bližini objekta pa so bile večje in manjše jame SE 43, 53, 323, 327, 339 in 419, velike od 0,8 do 2,3 m v premeru, v katerih so bili odlomki keramičnih posod (G935-953, 956-958), vretence (G969), kamniti odbitki (G954, G955, G970) in kosi prežganega hišnega ometa. Objekt št. 10 pravokotne oblike v kv. 121-144 je meril 10 x 8,6 m (sl. 23C). Stojke SE 600, 602, 604, 647, 649, 651 so bile okrogle oblike s premerom od 0,2 do 0,6 m ter bile vkopane od 0,08 do 0,22 m globoko. V stavbi je bilo več do 0,3 m globoko vkopanih jam SE 584, 586, 588, 592, 594, velikosti od 1 do 1,8 m v premeru, z odlomki keramičnih posod (G1331-1333). Na severovzhodni strani stavbe je izstopala podobno kot pri objektih št. 1 in št. 6 večja jama SE 590 v velikosti 10 x 5 m, v kateri so bili odlomki keramičnih posod (G1298-1327), odlomek zajemalke (G1328), vretence (G1328), kamniti odbitek (G1330) in precej kosov prežganega hišnega ometa. V bližini jame sta bila vkopana dva večja shrambena lonca SE 653 in SE 655 (G1334, G1335). Domnevni nadzemni objekti Objekt št. I. V kv. 45-46, kv. 61-62 kažejo na možnost obstoja nadzemnega objekta št. I (sl. 23B) do 0,25 m vkopane stojke SE 143, 145, 187, 356 in 388, velike od 0,25 do 0,5 m v premeru, jame SE 107, 348, 414 velike do 0,9 m v premeru z odlomki keramičnih posod (G972-976) ter večje in manjše jame SE 137, 185, 365, 416, velike od 1 do 2 m v premeru, v katerih so prevladovali odlomki keramičnih posod (G977-993) in kosi prežganega hišnega ometa. Objekt št. II. V kv. 63 in 79 so bile stojke SE 103, 105 in SE 521, velike od 0,25 do 0,4 m v premeru, vkopane do 0,16 m globoko, ter jama SE 331, velika 0,65 m v premeru, vkopana 0,36 m globoko, z odlomki keramičnih posod (G994-997), ki nakazujejo na možnost nadzemnega objekta št. II (sl. 23C). V neposredni bližini sta bili večji plitki jami SE 9 in SE 78 z vrčem (G998) in odlomki keramičnih posod (G999-1007). Zunaj omenjenih ostalin pa je bil zbiralnik za vodo št. 5 (SE 353), velik 3 m, vkopan 2,35 m globoko, večja količina keramike in hišnega ometa SE 33 in 10 m dolg jarek SE 45. V polnilih je bilo več keramičnih posod, kamniti odbitki, odlomki žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. V jamah ob zbiralniku SE 109, 158, 160, 162 in 422, velikih od 0,6 do 1,9 m v premeru, so bili odlomki keramičnih posod in kosi prežganega hišnega ometa. Objekt št. III. bi lahko bil v kv. 79-80 in 95-96, kjer so bile odkrite stojke SE 47, 49, 99, 101, 112, velike od 0,25 m do 0,35 m v premeru, vkopane od 0,1 do 0,23 m globoko (sl. 23C). Ob stojkah so bile plitke jame SE 85, 114, 116, velike od 0,75 m do 1,5 m v premeru, z odlomki keramičnih posod (G1088) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini je bil zbiralnik za vodo št. 6 (SE 118), velik 2 m v premeru, vkopan 1,55 m globoko. V polnilih zbiralnika so bili odlomki keramičnih posod, vretence, odbitki, deli kamnitih žrmelj in hišni omet. Ob zbiralniku je bila jama SE 87, v bližini pa še jama SE 329. Objekt št. IV. Med domnevne nadzemne objekte št. IV bi lahko prišteli tudi ostaline v kv. 101 in 125. Objekt sta sestavljali stojki SE 559 in SE575, veliki od 0,3 do 0,4 m v premeru, vkopani od 0,08 do 0,15 m globoko, in jami SE 571 in SE 573, veliki do 1,8 m v premeru, vkopanih do 0,75 m globoko, v katerih so bili kosi keramičnih posod (sl. 23D). Povprečna velikost pravokotnih oziroma trapezoidnih tlorisov nadzemnih objektov je znašala 10 x 6 m, pri posameznih smo lahko ugotovili, da so imeli dvokapno streho, njihova smer pa je bila vzhod-zahod. Jame za stojke kažejo, da so bile stavbe zgrajene iz nosilnih lesenih navpičnih soh, vmesni prostor med njimi pa so verjetno zapolnjevali navpični tanjši koli, ki so bili med seboj prepleteni s šibjem. Ohranjen prežgan hišni omet kaže, da so bili leseni deli ometani z glino. Stojke so bile dokaj plitko vkopane, kar daje slutiti, da je bila nekdanja hodna površina, v katero so bile vkopane jame za sohe, tik pod današnjo površino in da so bile nekatere zaradi obdelovanja njiv sčasoma popolnoma uničene. V stavbah in v njihovi bližini so bile večje in manjše jame, v katerih so bile najdbe, največkrat odlomki keramičnih posod, vretenca, drobno kamnito orodje in deli žrmelj. Velike jame - polzemljanke Polzemljanka št. 1, SE 299 nepravilne oblike, v kv. 49 in 49a, velika 5,5 x 5,5 m, je bila vkopana 0,2 m globoko (sl. 23A). V njej so bili skromni odlomki keramičnih posod (G190). Vanjo je bila vkopana manjša jama SE 297, velika 1,6 x 1,2 m, z odlomki keramičnih posod (G191), druga SE 301, velika 2,2 x 1,2 m, pa je ležala na vzhodni strani jame. Polzemljanka št. 2, SE 432, je ležala v kv. 8 (sl. 23B). Bila je nepravilne oblike, velika 6,3 x 3,7 m. Vkopana je bila 0,4 m globoko. V njej so bili odlomki keramičnih posod (G409-439), kamniti odbitki (G440-441), odlomki žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Ob jami so bile tri stojke SE 285, 434 in SE 442 okrogle oblike, velike 0,35 m v premeru, vkopane so bile od 0,03 do 0,18 m globoko. Dve manjši jami v bližini SE 669 in SE 673 sta bili okrogle oblike, veliki od 1,3 do 2 m v premeru, vkopani sta bili od 0,1 do 0,8 m globoko. V njiju so bili odlomki keramičnih posod (G462-498), kos žrmelj in prežgan hišni omet. Prav tako v bližini, v kv. 8a, je bil zbiralnik za vodo št. 3 (SE 671) okrogle oblike, velik 1,2 m v premeru, vkopan je bil 1,2 m globoko. V zbiralniku so bili odlomki keramičnih posod in kosi prežganega hišnega ometa. Polzemljanka št. 3, SE 13, je ležala v kv. 41-42, 57-58 (sl. 23B). Bila je ovalne oblike, velika 4,4 x 2,2 m. Vkopana je bila 0,5 m globoko. V njej so bili skleda (G511), vrč (G523), odlomki keramičnih posod (G512-581), vretence (G582), bakren ali bronast surovec (G583), ki ni bil kemično analiziran, kamniti odbitki (G584-588), odlomek žrmelj, kosi prežganega hišnega ometa in živalske kosti. V bližini jame je bila stojka SE 121 podolgovate oblike, velika 0,3 x 0,05 m. Dve jami SE 94 in SE 96 v bližini sta bili ovalne oblike, veliki 0,9 x 0,7 in 3 x 2 m, vkopani od 0,14 do 0,28 m globoko. V jamah so bili skleda (G601), lonca (G602, G604), vrč (G603) odlomki keramičnih posod (G589-609), vretence (G610), kamnita odbitka (G611, G612) in prežgan hišni omet. Ognjišče SE 528, prav tako v bližini velike jame, je bilo okrogle oblike, veliko 0,95 m v premeru. Radiokarbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Alter-bestimung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Univer-sitat Kiel) iz polnila SE 12 (sl. 49) je pokazala konvencionalno starost 4022±26 BP in radiokarbonsko starost: 1I cal. BC 2573-2557 (15,4%), 2555-2550 (3,4%), 2537-2491 (48,5%); 2l cal. BC 26182609 (1,9%), 2597-2595 (1,0%). 2582-2473 (92,5%). Polzemljanka št. 4, SE 189, je ležala v kv. 26, 41-42 (sl. 23B). Bila je nepravilne oblike, velika 4,5 x 2,5 m, vkopana 0,23 m globoko. V njej so bili odlomki keramičnih posod (G613-615) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini sta bili stojki SE 510 in SE 519, okrogle oblike, veliki od 0,3 do 0,4 m v premeru, vkopani od 0,12 do 0,16 m globoko. Dve jami v bližini SE 269 in SE 383 sta bili podolgovate oziroma okrogle oblike, veliki 2,68 x 0,65 m in 3,3 m v premeru, vkopani od 0,28 do 0,85 m v globino. V jamah so bili odlomki keramičnih posod (G618, G621-625), kamnite žrmlje (G626), kamniti odbitki (G619, G620, G627) in kosi prežganega hišnega ometa. Polzemljanka št. 5, SE 265, je ležala v kv. 27 (sl. 23B). Bila je pravokotne oblike, velika 4,8 x 2,9 m, vkopana 0,22 m globoko. V jami so bili skleda (G86I), odlomki keramičnih posod (G862-900), vretence (G901), odlomka žrmelj (G902) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini so bile koncentracija keramike SE 222 (G903-908) in jame SE 264, SE 494 ter SE 544, nepravilnih oblik, velike 3,1 x 1,6 m, 1,8 x 1,5 m in 1,93 x 0,83 m, vkopane od 0,16 do 0,6 m globoko. V jamah so bili odlomki keramičnih posod (G909-921), kamnit odbitek (G916) in kosi prežganega hišnega ometa. Polzemljanka št. 6, SE 314, je ležala v kv. 16-79, 32-121 (sl. 23C). Bila je nepravilne oblike, velika 10 m v premeru, vkopana 0,3 m globoko. V jami so bili plitka stojka SE 577, velika 0,4 m v premeru, manjše, do 0,27 m globoke jame SE 313, 557, 608, velike od 2,5 x 1,1 m, 3 x 2,3 m do 0,9 x 0,6 m, ki so vsebovale odlomke keramičnih posod (G1241-1254), odlomke žrmelj, kose prežganega hišnega ometa. V jami je bilo tudi ognjišče SE 598 okrogle oblike, veliko 1,9 x 2,2 m. V bližini sta bili plitki, do 0,1 m vkopani manjši jami SE 390 in SE 530, veliki od 1,6 x 0,85 m do 0,9 m v premeru z vrčem (G1271), odlomki keramičnih posod (G1267-1281), delom žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa ter plitka stojka SE 534, velika 0,49 x 0,3 m. Polzemljanka št. 7, SE 567, je ležala v kv. 122 (sl. 23C). Bila je nepravilne oblike, velika 5,5 x 3,2 m, vkopana 0,38 m globoko. V jami so bili odlomki keramičnih posod in stojka SE 579, velika 0,24 m v premeru, vkopana 0,22 m globoko. V bližini je bila večja podolgovata jama SE 569, velika 2,3 x 1,7 m, vkopana 0,65 m globoko. V njej je bilo le nekaj odlomkov keramičnih posod. Večina jam je bila nepravilnih oblik, velike so bile od 4,4 x 2,2 m do 10 x 10 m. Bile so dokaj plitke, saj je bilo ohranjeno le dno jam, kar si lahko razlagamo kot posledico obdelovanja njiv. V jamah in ob njih so bile stojke ali manjše jame, kar daje slutiti, da predstavljajo vkopane bivalne oziroma delovne prostore (surovec). Plasti Plast SE 180 je bila odkrita v kv. 10-13, 27-30, 43-46, 60-63, 7779 (sl. 16), velika je bila 58 x 22 m in debela od 0,1 do 0,15 m. Nahajala se je pod ornico SE 1 in je ležala na plasti rdeče mivke SE 5. Vsebovala je veliko število prazgodovinskih najdb: 1 skledico (G132), odlomke posod (G122-141), vretenca (G129, G143), kamnite odbitke (G148, G149-151), odlomke kamnitih žrmelj in kose hišnega ometa. Plast je prekrivala domnevni nadzemni objekt št. I, večje število jam (SE 264, 494, 544, 365, 416, 356, 414, 419, 107, 422 in 78) ter zgostitev keramičnih posod SE 222. Po vsej verjetnosti je plast nastala s kontinuiranim naplavljanjem in obdelavo zemljišča in je prekrila del ostalin prazgodovinske naselbine. Plast SE 34 je bila odkrita v kv. 51-53, 68-70, 84-87 (sl. 16), velika je bila 42 x 15,5 m in debela od 0,1 do 0,2 m. Nahajala se je pod plastjo rjave ilovice SE 3 in je ležala na plasti SE 321. Vsebovala je veliko število prazgodovinskih najdb: odlomke keramičnih posod (G266-293), 2 kamnita odbitka (G285, G294) in kose prežganega hišnega ometa. Plast je prekrivala nadzemni objekt št. 6 z jamami in stojkami. Plast je podobno kakor plast SE 180 nastala s kontinuiranim naplavljanjem in obdelavo zemljišča in je prekrila del ostalin prazgodovinske naselbine. Plast SE 7 je bila odkrita v kv. 70-71, 86-87 (sl. 16), velika je bila 13 x 6,5 m in debela od 0,1 do 0,15 m. Nahajala se je pod ornico SE 1 in je ležala na geološki osnovi SE 4. Vsebovala je veliko število praz- godovinskih najdb: 2 skledi (G326, G327), lonec (G328), skledico (G329), vrč (G330), odlomke keramičnih posod (G331-391), vretenca (G392-396), utež, zajemalko, kamnit odbitek (G397), odlomek žrmelj in kose prežganega hišnega ometa. Ob obrobju plasti sta bili odkriti jama SE 440 in stojka SE 147. Plast je verjetno posledica uničene stavbe in mogoče v zvezi z nadzemnim objektom št. 6. Plast SE 6 je bila odkrita v kv. 64-75-76, 90-91-92 (sl. 16, 23B), velika je bila 17 x 10 m in debela od 0,15 do 0,2 m. Nahajala se je pod ornico SE 1. Vsebovala je veliko število prazgodovinskih najdb: sklede (G635-640), skodelo (G663), skledi na nogi (G661, G662), lonce (G667-670), različne odlomke keramičnih posod (G641-660, G671-798), vretenca (G799-803), odlomek koleščka vozička (G804), okrašeno ostenje vozička (G805), kamnite odbitke (G806-811) in kose prežganega hišnega ometa. Prekrivala je jami SE 407, SE 417 ter stojki SE 409, SE 411 in zbiralnik za vodo SE 374. Pod plastjo je bila po obsegu manjša plast SE 375, velika 12,3 x 3,7 m, ki je ležala na plasti večjih prodnikov SE 403. Vsebovala je manjše število prazgodovinskih najdb: odlomke keramičnih posod (G812-819), kalup (G820), kose prežganega hišnega ometa in oglje. Plasti SE 6 in SE 375 sta verjetno ostanek uničene stavbe oziroma sta v povezavi z nadzemnim objektom št. 8. Radio-karbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Alterbestimung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat Kiel) (sl. 51) je pokazala konvencionalno starost 4093±28 in radiokarbonsko starost: 1I cal. BC 2836-2816 (13,0%), 2669-1578 (55,3%), 2I cal BC 2859-2809 (20,0%), 2752-2721 (6,7%), 2702-2570 (66,8%), 25152501 (1,9%). Zbiralniki za vodo Na najdišču je bilo odkritih šest zbiralnikov za vodo, ki so ležali na dvoriščnem prostoru, zunaj nadzemnih objektov, vendar v njihovi neposredni bližini. Zbiralnik za vodo št. 1, SE 129, je ležal v kv. 51, v bližini nadzemnega objekta št. 2 (sl. 23A). Bil je okrogle oblike, velik 2,6 m v premeru. Vkopan je bil 1,15 m globoko. V polnilu sivo rjave mivke s prodom so bil odlomki keramičnih posod (G196, G197) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini zbiralnika so bile stojke SE 133, 248, 250, 252, 256, velike od 0,23 do 0,4 m v premeru, vkopane od 0,05 do 0,2 m globoko. Jame ob zbiralniku za vodo SE 127, SE 225, SE 246, SE 488 in SE 490 so bile ovalne in okrogle oblike, velike od 0,9 m do 3 m v premeru, z najdbami: lonec (G204), odlomki keramičnih posod (G189-202), vretence (G203) in kosi prežganega hišnega ometa. Zbiralnik za vodo št. 2, SE 325, je ležal v kv. 35 (sl. 23A), med nadzemnima objektoma št. 2 in 3. Bil je okrogle oblike, velik 1,6 m v premeru. Vkopan je bil 1 m globoko. Vseboval je štiri polnila: prvo polnilo (zasutje) SE 324 z odlomki keramičnih posod (G205-208); drugo polnilo (zasutje) SE 357 z najdbami: 3 sklede (G209-211), odlomki keramičnih posod (G212-225), vretenca (G226-229) in kosi prežganega hišnega ometa; tretje in četrto polnilo SE 360 in 361, v katerih so bili odlomki keramičnih posod (G232), odlomek kolesa modela vozička (G231), glinen kalup (G230) in kosi hišnega ometa. Zadnji dve polnili sta nastali v času, ko je bil zbiralnik še v uporabi, ostali pa predstavljata zasutje zbiralnika. Ob zbiralniku je bila zgostitev keramike SE 372, velike 0,8 x 0,7 m, z odlomki keramičnih posod (G234-244) in kosi prežganega hišnega ometa ter stoj ka SE 452. Za radiokarbonsko analizo so bili analizirani vzorci oglja iz polnila SE 360, ki je nastalo v času, ko je bil zbiralnik še v uporabi, ter iz zasutja SE 357, ki je bilo stratigrafsko nad polnilom SE 360. Ra-diokrabonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat Kiel) iz zasutja SE 357 je pokazala konvencionalno starost 3900±35 BP in radiokarbonsko starost: 16 cal. BC 2464-2390 (43,7%), 2385-2345 (24,6%); 26 cal. BC 2474-2287 (95,4%) (sl. 46). Radiokarbonska analiza oglja (Laboratorij Instituta Ruđer Boško-vić, Zagreb) iz polnila SE 360 je pokazala starost 3775±90 in kalibri-rano starost BC 2340-2110 BC (54,0%), 2100-2030 BC (13,2%) (sl. 40). Zbiralnik za vodo št. 3, SE 671, je ležal v kv. 8a, v bližini pol-zemljanke 2 (sl. 23B). Bil je okrogle oblike, velik 1,2 m v premeru. Vkopan je bil 1,2 m globoko. Zgornji del polnila je bilo nasutje z odlomki keramičnih posod (G449-461), spodnji del je bil temno siv mulj in je nastal, ko je bil zbiralnik še v uporabi. Zbiralnik za vodo št. 4, SE 374, je ležal v kv. 75, v bližini nadzemnega objekta št. 8 in pod plastjo SE 6 (sl. 23C). Bil je okrogle oblike, velik 5,5 m v premeru. Vkopan je bil 4,45 m globoko. Vseboval je več polnil: SE 373 je bila 1,6 m debela rjava plast z odlomki keramičnih posod (G821-838), kamnitima odbitkoma (G839, G840), odlomkoma žrmelj (G841, G842) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 395 je bila 1,7 m debela plast rjave barve z odlomki keramičnih posod (G843-846) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 396 je bila 0,3 m debela plast rjavo rumene barve z odlomki keramičnih posod (G847) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 412 je bila plast sivega mulja s prodom in mivko z odlomki keramičnih posod (G848-850), žrmlji (G852) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 420 je bila plast temno sivega mulja s prodom z odlomki keramičnih posod in kosi prežganega hišnega ometa. Zadnji dve polnili sta plasti na dnu zbiralnika, ki sta nastali v času, ko je zbiralnik še bil v uporabi. Ostala polnila pa predstavljajo plasti zasutja zbiralnika. Radiokarbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universi-tat Kiel) iz prvega (najvišje ležečega) polnila SE 373 (je bilo nad drugim polnilom SE 395) je pokazala konvencionalno starost 3865±30 in radiokarbonsko starost: 16 cal. BC 2454-2419 (15,7%), 2406-2377 (15,7%), 2350-2290 (36,9%) 26 cal. BC 2463-2279 (88,7%), 2250-2230 (4,8%), 2220-2211 (1,9%) (sl. 47). Radiokarbonska analiza oglja (Laboratorij Instituta Ruđer Boško-vić, Zagreb) iz četrtega polnila SE 412 (bilo je nad spodnjim polnilom SE 420) je pokazala starost 3655±75 in kalibrirano starost BC 2140-1920 BC (68,2%) (sl. 42). Zbiralnik za vodo št. 5, SE 353, je ležal v kv. 79, v bližini domnevnega nadzemnega objekta št. II (sl. 23C). Bil je okrogle oblike, velik 3 m v premeru. Vkopan je bil 2,35 m globoko. Vseboval je štiri polnila: SE 352 je bila od 0,7 do 1,1 m debela plast sivo rjave barve z nekaj proda in z najdbami: odlomki keramičnih posod (G1008-1049), vretenci (G1050-1052), kamnitimi odbitki (G1053-1056), odlomkom kamnitih žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa; SE 368 je bila 0,7 m debela plast temno rjave mivke z muljem in z najdbami: odlomki keramičnih posod (G1057-1060), kamnitima odbitkoma (G1061, G1062) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 371 je bila 0,7 m debela plast temno sivega mulja z najdbami: odlomki keramičnih posod (G1063) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 386 je bila 0,2 m debela plast sivo modrega mulja z najdbami: skledo (G1064), vrčem (G1065), odlomki keramičnih posod (G1066-1071) in kosi prežganega hišnega ometa. Zadnji dve polnili iz temno sivega mulja in sivo modrega mulja sta nastali v času, ko je zbiralnik še bil v uporabi, ostala pa predstavljajo zasutja po uporabi zbiralnika. Radiokarbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Alterbestimung und Isotopenforsc-hung Christian-Albrechts-Universitat Kiel) iz polnila SE 371 (sl. 50) je pokazala konvencionalno starost 4099±33 in radiokarbonsko starost: il cal. BC 2847-2844 (i,4%), 2840-2813 (13,7%), 2737-2734 (0,7%), 2629-2689 (1,4%), 2678-2578 (51,2%); 2l cal. BC 28642806 (21,9%), 2760-2569 (71,6%), 2516-2500 (1,9%). Zbiralnik za vodo št. 6, SE 118, je ležal v kv. 79-80, 95-96, v bližini domnevnega nadzemnega objekta št. III (sl. 23C). Bil je okrogle oblike, velik 2,2 m v premeru. Vkopan je bil 1,15 m globoko. Vseboval je dve polnili: SE 117 je bila 1,2 m debela plast rjave barve z najdbami: odlomki keramičnih posod (G1089-1114), vretencem (G1115), kamnitim odbitkom (G1116) in kosi prežganega hišnega ometa; SE 320 je bila 0,53 m debela plast temno sivega mulja z najdbami: odlomki keramičnih posod (G1117-1122), kamnitima odbitkoma (G1123), odlomkom žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Najnižje polnilo je nastalo v času, ko je bil zbiralnik še v uporabi, najvišje pa predstavlja zasutje zbiralnika po njegovi uporabi. Zbiralniki so bili na površini okrogle oblike, različno veliki, od 1,6 m do 5,5 m v premeru. Vkopani so bili od 1 m do 4,45 m globoko. Nekateri so vsebovali več polnil. Zgornja polnila so nastala v času, ko zbiralniki niso več bili v uporabi, najnižja pa so nastala v času, ko so bili zbiralniki še v uporabi. Vsi so se nahajali na dvoriščnem prostoru, zunaj stavb, vendar v njihovi bližini. Peč in ognjišča Na najdišču je bila odkrita samo ena peč SE 125, ki je ležala v kv. 52, v bližini nadzemnih objektov št. 2 in 4 (sl. 23A). Pojavila se je kot ruševina, 2 x 1,3 m velika plast rjave ilovice premešane z ožgano zemljo in z odlomki keramičnih posod. Sledila je konstrukcija peči v velikosti 1,4 x 1,3 m, iz močno ožgane ilovice z do 0,1 m visokimi in do 0,05 m debelimi ohranjenimi zunanjimi stenami. Dno peči je tvorila močno steptana in opečena ilovica. Na južni strani peči je bila 1 x 0,8 m velika plast močno ožgane zemlje (SE 148). V bližini peči, na njeni vzhodni strani, je bila odkrita večja jama SE 127, velikosti 2,2 x 1,9 m, vkopana 0,15 m globoko, v kateri so bili odlomki keramičnih posod (G198, G199) ter kosi hišnega ometa. Na dnu jame je bila stojka SE 133. Ognjišče SE 528 je ležalo v kv. 41-57 (sl. 23B), v bližini polze-mljanke št. 3. Bilo je okrogle oblike, veliko 0,95 m v premeru. Od ognjišča se je ohranilo 110 kosov opečene gline in močno ožgana zemlja, ki je ležala na geološki osnovi. Ognjišče SE 598 je ležalo v kv. 97 (sl. 23C), znotraj polzemljanke št. 6, SE 314. Bilo je okrogle oblike, veliko 1,38 m v premeru. Vkopano je bilo 0,56 m globoko. Ognjišče so sestavljali temno siva ilovica, oglje, žganina, kosi prežganega hišnega ometa, del žrmelj ter več kosov keramičnih posod (G1255-1266). Radiokarbonska analiza oglja iz ognjišča (Laboratorij Instituta Ruđer Bošković Zagreb) je pokazala starost 3520±90 in kalibrira-no starost BC 1960-1730 BC (65,6%) (sl. 45). Jame v bližini nadzemnih objektov V bližini nadzemnega objekta št. 1 sta bili dve jami (sl. 23A). Jama SE 283 je bila odkrita v kv. 17-18, velika je bila 2,3 x 1,7 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,32 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Jama SE 291 je bila odkrita v kv. 17, velika je bila 1,8 x 0,9 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,33 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. V bližini nadzemnega objekta št. 2 je bila jama SE 131 (sl. 23A). Odkrita je bila v kv. 51, velika je bila 1,4 m v premeru. Vkopana je bila 0,12 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G192-195) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini nadzemnega objekta št. 3 so bile tri jame (sl. 23A). Jama SE 193 je bila odkrita v kv. 20, velika je bila 1,4 m v premeru (sl. 23A). Vkopana je bila 0,3 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 293 je bila odkrita v kv. 18, velika je bila 0,7 x 0,5 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,3 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Jama SE 436 je bila odkrita v kv. 3-4, velika je bila 2,3 m v premeru (sl. 23A). Vkopana je bila 0,35 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. V bližini nadzemnega objekta št. 5 so bile tri jame (sl. 23A). Jama SE 196 je bila odkrita v kv. 23, velika je bila 1,4 x 0,6 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,21 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G265). Jama SE 273 je bila odkrita v kv. 21, velika je bila 1,2 x 0,65 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Jama SE 532 je bila odkrita v kv. 6, velika je bila 2,1 x 1,3 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,4 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. V bližini objekta št. 6 je bilo 6 jam (sl. 23A, 23B, 18). Jama SE 223 je bila odkrita v kv. 86, velika je bila 6,5 x 4 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,17 m globoko. Na dnu vkopa sta bili odkriti dve stojki, SE 191 in SE 209. Jama SE 152 je bila odkrita v kv. 85, velika je bila 2,8 x 0,7 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,15 m globoko. V polnilu je bil odlomek keramične posode. Jama SE 156 je bila odkrita v kv. 85, velika je bila 1,1 x 0,9 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,07 m globoko. Jama SE 164 je bila odkrita v kv. 85, velika je bila 0,5 x 0,3 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu je bil odlomek keramične posode. Jama SE 20 je bila odkrita v profilu testnega jarka v kv. 85, dolga je bila 0,35 m (sl. 18). V polnilu so bili drobci keramičnih posod. Jama SE 18 je bila odkrita v profilu testnega jarka v kv. 85, dolga je bila 1 m in 0,2 m globoka (sl. 18). V polnilu so bili drobci keramičnih posod. V bližini objekta št. 7 je bila ena jama (sl. 23B). Jama SE 359 je bila odkrita v kv. 73, velika je bila 1,03 x 0,65 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Na dnu jame je bila odkrita stojka SE 370. V bližini objekta št. 8 sta bili dve jami (sl. 23B). Jama SE 319 je bila odkrita v kv. 74, velika je bila 2,1 x 1,4 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. V polnilu so bili lonec (G631), odlomki keramičnih posod (G632-634) in kos prežganega hišnega ometa. Jama SE 407 je bila odkrita v kv. 74, velika je bila 1,65 x 1,1 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. V bližini objekta št. 9 je bilo pet jam (sl. 23B). Jama SE 43 je bila odkrita v kv. 93, velika je bila 1,1 x 0,7 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jama SE 53 je bila odkrita v kv. 93, velika je bila 1,4 x 0,85 m. Vkopana je bila 0,45 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G935-941) in kosa prežganega hišnega ometa. Jama SE 323 je bila odkrita v kv. 77, velika je bila 1,05 m v premeru. Vkopana je bila 0,3 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G942-953), 2 kamnita odbitka (G954, G955) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 327 je bila odkrita v kv. 77, velika je bila 0,8 m v premeru. Vkopana je bila 0,23 m globoko. Imela je dve polnili. Zgornje polnilo je bilo debelo 0,08 m rjavo sive barve z najdbami: odlomki keramičnih posod (G956-968), vretencem (G969) in kosi prežganega hišnega ometa. Spodnje polnilo je bilo debelo 0,15 m, sive barve z najdbami odlomkov keramičnih posod. Jama SE 339 je bila odkrita v kv. 76-77, velika je bila 2,3 x 2 m. Vkopana je bila 0,9 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod, kamniti odbitek (G970), kamnita sekira (G971) in kosi prežganega hišnega ometa. Jame v bližini domnevnih nadzemnih objektov V bližini domnevnega objekta št. I so bile tri jame (sl. 23B, C). Jama SE 107 je bila odkrita v kv. 61-62, velika je bila 0,9 m v premeru. Vkopana je bila 0,45 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G972-975) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 348 je bila odkrita v kv. 45, velika je bila 1 x 0,5 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. Na dnu jame je bila stojka SE 356. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Jama SE 414 je bila odkrita v kv. 45, velika je bila 0,82 x 0,58 m. Vkopana je bila 0,11 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G976). V bližini domnevnega objekta št. II so bile tri jame (sl. 23C). Jama SE 9 je bila odkrita v kv. 63, velika je bila 1,9 x 1,4 m. Vkopana je bila 0,25 m globoko. V polnilu so bili vrč (G998), odlomki keramičnih posod (G999-1002) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 78 je bila odkrita v kv. 62-63, velika je bila 2,1 x 1,7 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1003-1007) in prežgan hišni omet. Jama SE 422 je bila odkrita v kv. 78, velika je bila 1,34 x 0,95 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Jama SE 114 je bila odkrita v kv. 96, velika je bila 1,3 x 0,9 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jama SE 116 je bila odkrita v kv. 80-96, velika je bila 1,5 x 1,4 m. Vkopana je bila 0,12 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. V bližini domnevnega objekta št. IV je bila ena jama (sl. 23D) . Jama SE 561 je bila odkrita v kv. 102, velika je bila 5 x 1 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jame v bližini velikih jam - polzemljank V bližini polzemljanke št. 3 sta bili dve jami (sl. 23B). Jama SE 94 je bila odkrita v kv. 41, velika je bila 0,9 x 0,7 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G589-600) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 96 je bila odkrita v kv. 41, velika je bila 3 x 0,7 m. Vkopana je bila 0,14 m globoko. V polnilu so bili skleda (G601), lonca (G602, G604), vrč (G603), odlomki keramičnih posod (G605-609), vretence (G619), 2 kamnita odbitka (G611, G612) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini polzemljanke št. 4 sta bili dve jami (sl. 23B). Jama SE 269 je bila odkrita v kv. 26, velika je bila 2,68 x 0,65 m. Vkopana je bila 0,28 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G618), 2 kamnita odbitka (G619) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 383 je bila odkrita v kv. 42, velika je bila 3,3 m v premeru. Vkopana je bila 0,85 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G621-625), kamniti odbitek (G627), odlomek kamnitih žrmelj (G626) in kos prežganega hišnega ometa. V bližini polzemljanke št. 5 je bila ena jama (sl. 23B). Jama SE 264 je bila odkrita v kv. 27-28, velika je bila 3,1 x 1,6 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G909-915), kamnit odbitek (G916) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini polzemljanke št. 6 sta bili dve jami (sl. 23C). Jama SE 390 je bila odkrita v kv. 16, velika je bila 1,6 x 0,85 m. Vkopana je bila 0,33 m globoko. V polnilu so bili vrč (G127), odlomki keramičnih posod (G1267-1278) in odlomek žrmelj. Jama SE 530 je bila odkrita v kv. 16, velika je bila 0,9 m v premeru. Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1279-1282) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini polzemljanke št. 7 je bila ena jama (sl. 23D). Jama SE 569 je bila odkrita v kv. 121, velika je bila 2,3 x 1,7 m. Vkopana je bila 0,65 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jame v bližini zbiralnikov za vodo V bližini domnevnega objekta št. III so bile tri jame (sl. 23C). Jama SE 85 je bila odkrita v kv. 95-96, velika je bila 1 m v premeru. Vkopana je bila 0,14 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1084-1088) in kosi prežganega hišnega ometa. V bližini zbiralnika za vodo št. 1 (SE 129) so bile odkrite štiri jame (sl. 23A). Jama SE 225 je bila odkrita v kv. 51, velika je bila 1,6 x 1,1 m. Vkopana je bila 0,18 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramič- nih posod (G200-202), vretence (G203) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 246 je bila odkrita v kv. 51, velika je bila 0,9 m v premeru. Vkopana je bila 0,75 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 488 je bila odkrita v kv. 67, velika je bila 1,5 x 1,6 m. Vkopana je bila 0,6 m globoko. V polnilu so bili lonec (G204), odlomki keramičnih posod in kos prežganega hišnega ometa. Jama SE 490 je bila odkrita v kv. 67, velika je bila 1,7 x 1,2 m. Vkopana je bila 0,05 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. V bližini zbiralnika za vodo št. 4 (SE 374) je bila odkrita ena jama (sl. 23B). Jama SE 417 je bila odkrita v kv. 75, velika je bila 1,9 x 1,1 m. Vkopana je bila 0,26 m globoko. V polnilu je bil odlomek keramične posode. V bližini zbiralnika za vodo št. 5 (SE 353) je bilo odkritih pet jam (sl. 23C). Jama SE 109 je bila odkrita v kv. 94-95, velika je bila 1,6 x 1,1 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1081, G1082). Jama SE 158 je bila odkrita v kv. 78 in 94, velika je bila 1,5 x 1,2 m. Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jama SE 160 je bila odkrita v kv. 94, velika je bila 0,6 x 0,5 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. Jama SE 162 je bila odkrita v kv. 94, velika je bila 1 m v premeru. Vkopana je bila 0,06 m globoko. V polnilu je bilo ostenje keramične posode. Jama SE 422 je bila odkrita v kv. 78, velika je bila 1,34 x 0,95 m. Vkopana je bila 0,09 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. V bližini zbiralnika za vodo št. 6 (SE 118) sta bili dve jami (sl. 23C). Jama SE 87 je bila odkrita v kv. 95, velika je bila 0,75 m v premeru. Vkopana je bila 0,2 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jama SE 329 je bila odkrita v kv. 80, velika je bila 1,05 x 1,2 m. Vkopana je bila 0,3 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1125-1129) in kosi prežganega hišnega ometa. Ostale jame Jama SE 127 je bila odkrita v kv. 52, velika je bila 2,2 x 1,9 m (sl. 23A). Vkopana je bila 0,15 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G198, G199) in kosi hišnega ometa. Na dnu jame je bila stojka SE 133. Jama SE 440 je bila odkrita v kv. 70 ob plasti SE 7, velika je bila 1,35 x 1,05 m v premeru (sl. 23A). Vkopana je bila 0,30 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G398). Jama SE 61 je bila odkrita v kv. 55, velika je bila 1,9 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,15 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G399-405). Jama SE 673 je bila odkrita v kv. 7a, velika je bila 2 m (sl. 23A, B). Vkopana je bila 0,8 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G474-498), odlomek žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 669 je bila odkrita v kv. 8a, velika je bila 1,3 m v premeru (sl. 23B). Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G462-473) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 64 je bila odkrita v kv. 92, v bližini plasti SE 6, velika je bila 1,8 x 0,8 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,25 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jama SE 494 je bila odkrita v kv. 12, velika je bila 1,8 x 1,5 m (sl.23B). Vkopana je bila 0,16 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G917-920) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 544 je bila odkrita v kv. 12, velika je bila 1,93 x 0,83 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,6 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod (G921). Jama SE 365 je bila odkrita v kv. 44, velika je bila 1,9 x 1,5 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,28 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G989-993) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 416 je bila odkrita v kv. 44, velika je bila 2,3 x 1,5 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,2 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod in kos prežganega hišnega ometa. Jama SE 137 je bila odkrita v kv. 60, velika je bila 2 x 1,4 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,3 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 419 je bila odkrita v kv. 77, velika je bila 2,3 m v premeru (sl. 23B). Vkopana je bila 0,14 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod, odlomek žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 162 je bila odkrita v kv. 94, velika je bila 1 m v premeru (sl. 23C). Vkopana je bila 0,06 m globoko. V polnilu je bilo ostenje keramične posode. Jama SE 185 je bila odkrita v kv. 29, velikosti 1,1 x 0,8 m (sl. 23B). Vkopana je bila 0,45 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G977-988) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 182 je bila odkrita v kv. 31, velika je bila 2,5 x 1 m (sl. 23C). Vkopana je bila 0,35 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod. Jama SE 392 je bila odkrita v kv. 15, velika je bila 0,65 x 0,5 m (sl. 23C). Vkopana je bila 0,05 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1289-1296). Jama SE 217 je bila odkrita v kv. 64, velika je bila 1 x 0,8 m (sl. 23C). Vkopana je bila 0,15 m globoko. V polnilu je bilo nekaj odlomkov keramičnih posod. Jama SE 657 je bila odkrita v kv. 167, velika je bila 0,7 m v premeru (sl. 23C). Vkopana je bila 0,25 m globoko. V polnilu sta bili 2 ostenji keramičnih posod. Jama SE 661 je bila odkrita v kv. 190, velika je bila 1,7 x 1,3 m (sl. 23C). Vkopana je bila 0,12 m globoko. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod (G1336) in kosi prežganega hišnega ometa. Jama SE 606 je bila odkrita v kv. 175, velika je bila 1,5 x 0,8 m (sl. 23D). Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu je bilo ostenje keramične posode. Jame v bližini objektov so bile različnih oblik, od okroglih, ovalnih do podolgovatih, in različnih velikosti. Najmanjša (SE 164) je bila velika 0,5 x 0,3 m, največja (SE 223) pa 6,5 x 5 m. Vkopane so bile od 0,05 m do 0,9 m globoko. V polnilih jam so bili večinoma odlomki keramičnih posod, vretenca, drobno kamnito orodje, deli kamnitih žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Jame so verjetno rabile kot shrambni prostori, kot odpadne jame ali celo kot delovni prostori. Podoba bronastodobne naselbine in njeno mesto v zahodni Panoniji Na najdišču Za Raščico je bilo v tlorisu odkritih deset nadzemnih objektov, štirje objekti so domnevno nadzemni, šest velikih jam pa kaže na to, da so bili nekateri objekti vkopani in jih lahko razložimo kot polzemljanke. Preden se lotimo same zasnove ureditve naselbine, moramo vedeti, da je bil raziskan le del večje naselbine, ki se je širila tudi še izven območja izkopavanja proti jugu. Načrt z vrisanimi tlorisi nadzemnih in domnevno nadzemnih stavb in velikih jam - polzemljank (sl. 22) nam kaže osnovno urbanizacijsko shemo. Objekti so bili verjetno razporejeni v polkrogu ali celo krogu okrog centralnega dela naselbine. Med stavbami so bile verjetno poti in dvorišča, saj je bilo med njimi dovolj prostora za dejavnosti, ki so potekale na prostem. Tlorisi nadzemnih stavb sestavljajo stojke, večje ali manjše jame v in ob objektih in zgostitve keramičnih posod ter prežganega hišnega ometa. Povprečna velikost večinoma pravokotnih ali trapezoidnih nadzemnih stavb je bila 10 x 6 m, pri posameznih smo ugotovili, da so imele dvokapno streho. Usmerjene so bile vzhod-zahod. Jame za sohe - stojke so bile okrogle oblike, v premeru so merile od 0,05 m do 0,4 m in bile vkopane od 0,04 m do 0,25 m globoko. Zelo majhna ohranjena globina stojk kaže na to, da nosilne sohe objektov niso bile zelo globoko vkopane v tla. S poznejšim obdelovanjem njiv so bile v mnogih primerih povsem uničene, ohranile so se le tiste stojke, ki so bile globlje vkopane. Te stojke dokazujejo, da so bili objekti leseni, zgrajeni iz navpičnih nosilnih soh, vkopanih v jamo, ter manjših vmesnih navpičnih palic, ki so bile prepletene s šibjem, prežgan hišni omet pa, da so bile lesene stene zamazane z glino. Na takšen način gradnje kažejo tudi rekonstrukcije gradbenih elementov iz drugih prazgodovinskih naselbin v Sloveniji (Črešnar 2007, 48-50). Na našem najdišču so posebno zanimivi trije nadzemni objekti št. 1, št. 6 in št. 10 (sl. 23A, sl. 23B, sl. 23C), katerih sestavni del so tudi večje jame. Večina ostalih samostojnih velikih jam oziroma polzemljank je bila nepravilnih oblik, različnih velikosti od 4,4 x 2,2 m do 10 x 10 m. Bile so dokaj plitko vkopane v osnovo od 0,2 m do 0,5 m globoko. Verjetno smo odkrili le dna jam, saj so bili zgornji deli jam uničeni z oranjem. V nekaterih primerih so bile v polze-mljankah ali tik ob njih stojke ter manjše in večje jame. V jamah so bili keramične posode, vretenca, drobno kamnito orodje, deli žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Podobne objekte, ki so bili delno vkopani v zemljo, prav tako poznamo iz različnih drugih prazgodovinskih najdišč v Sloveniji (Črešnar 2007, 54). V povezavi s stavbami sta tudi plasti, kakršni sta SE 7 in SE 6, ki sta bili zelo bogati z najdbami in sta verjetno ostanek uničenih stavb. Zunaj stavb vendar v njihovi neposredni bližini so bili na dvoriščnem prostoru zbiralniki za vodo, peč, ognjišča, vkopane večje shrambne posode ter manjše in večje jame, ki so se verjetno uporabljale kot shrambni, odpadni oziroma delovni prostori. Odkritih je bilo šest zbiralnikov za vodo, ki so bili okrogle oblike, veliki od 1,6 m do 5,5 m v premeru. Vkopani so bili od 1 do 4,45 m globoko. Nekateri so vsebovali več polnil, v katerih so bili različne keramične posode, drobno kamnito orodje, deli kamnitih žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Spodnja polnila so verjetno nastala v času, ko je bil zbiralnik še v uporabi, zgornja pa so kasnejša nasutja. Glede na velikost naselbine smo pričakovali večje število peči in ognjišč, toda odkrita je bila le ena peč in dvoje ognjišč. Peč (sl. 23A), ki se je pojavila kot ruševina v velikosti 2 x 1,3 m, je imela konstrukcijo v velikosti 1,4 x 1,3 m, iz močno ožgane ilovice z do 10 cm visokimi in 5 cm debelimi ohranjenimi zunanjimi stenami. Dno peči je bilo iz močno steptane opečene ilovice. Eno ognjišče je bilo znotraj velike jame SE 314, velike 1,38 m v premeru, drugo pa je bilo na prostem ob polzemljanki št. 3, veliko 0,95 m v premeru. V bližini nadzemne stavbe št. 10 sta bili ena ob drugi odkriti shrambni posodi z oznako SE 653 in SE 655. Jame v bližini stavb so bile različnih oblik, od okroglih do podolgovatih in različnih velikosti, najmanjša (SE 164) je bila velika 0,5 x 0,3 m v premeru, največja (SE 223) pa je bila velika 6,5 x 5 m, vkopane so bile od 0,05 m do 0,9 m globoko. Tudi te jame lahko opredelimo kot odpadne jame, shrambne ali celo kot kot delovne prostore. Našemu najdišču so najbližje naselbinske ostaline na Ptuju (dvorišče zgradbe Prešernova ulica 6), kjer so bile odkrite tri pravokotne nadzemne hiše, grajene iz navpičnih nosilnih stebrov z vmesnim prepletom iz šibja, ometanim z glino, in ena pomožna stavba. Tlorise hiš sestavljajo poleg jam za sohe še večje jame, velike 0,6 x 0,8 m in 1,26 x 1,5 m, ki so opredeljene kot delovne in shrambne jame (Lamut 1996, 18-20, sl. 9:1, 2; priloga 1-5). Iz časa zgodnje bronastodobne kulture Somogyvár Vinkovci poznamo v Sloveniji tudi naselbine na Ljubljanskem barju, to sta predvsem najdišči Založnica (Velušček/čufar 2003, 123-158) in Parte (Harej 1987, 141-193). Medtem ko na Založnici niso bile odkrite stavbne ostaline, pa so bili na najdišču Parte odkriti ostanki kolišča - to je ploščad z verjetno pravokotno stavbo (Harej 1987, 142-143). Vsekakor je naselbina Za Raščico pri Krogu tudi iz geografskega gledišča povsem drugačen tip naselja in je ne moremo primerjati z barjanskimi kolišči. Slabo ohranjene so tudi stavbne ostaline v raziskanih naselbinah kulture Somogyvár-Vinkovci na sosednjem hrvaškem prostoru. Pri raziskovanju zgodnje bronastodobne naselbine Gabrovac pri Đakovu so bile odkrite tri večje jame s premerom od 3 m do 4,2 m (Marković 2002, 31-32). V ta čas sodi tudi naselbina Koprivnička Rijeka, Rudina I v bližini Koprivnice, kjer so bili odkriti ena nadzemna hiša, enajst jam in deset ognjišč. Dve večji jami v velikosti do 5,5 m v premeru sta opredeljeni kot objekta za bivanje, nekatere plitko vkopane jame pa kot delavnice ali odpadne jame (Marković 1981, 227-230). Če primerjamo stavbne ostaline naselbine Za Raščico z našemu naselju najbližjo in istočasno naselbino v Borzoncah v Hahót-skem bazenu (županija Zala) na Madžarskem, lahko ugotovimo, da med izkopanimi naselbinskimi objekti skorajda ni primerjav. V naselbini Za Raščico smo ugotovili nadzemne stavbe, velike jame - polzemljanke in druge objekte, denimo manjše jame, zbiralnike za vodo, ognjišča in peči, teh v naselbini v Borzoncah namreč ni. V Borzoncah so bile odkrite le jame, velike do 1 m, vkopane od 0,3 do 1,5 m globoko. Tri izmed njih so bile posebno bogate z najdbami (Bondár 1995, 199, 200, pl. 117, 118, 119). Elementi, ki bi kazali na gradnjo nadzemnih stavb, niso bili odkriti. Le objekt pravokotne oblike z oznako G, velik 3,1 x 3,2 m in globok 1,5 m, bi lahko,zaradi velikosti in oblike imeli za stavbni objekt - polzemljanko. Ker pa ni bilo odkritih niti stojk niti hišnega ometa, bi lahko predstavljal le veliko zemljanko (Bondar 1995, 200, pl. 117). Zanimivi naselbinski objekti, ki bi jih lahko primerjali s stavbami najdišča Za Raščico, pa so bili izkopani na najdišču skupine Somogyvár v Nagyarpadu v zalski županiji (zahodna Madžarska). Nekdanja zgodnjebronastodobna naselbina je bila na vrhu hriba, kjer so bile odkrite velike v zemljo vkopane stavbe z zbitim ilovnatim podom. Velike so bile od 10 do 15 m2, pravokotne ali kvadratne oblike, od katerih so bile ohranjene stojke. Ob hišah so bili pomožni objekti, denimo shrambne ali delovne jame ali odprta ognjišča (Bándi 1984, 126-127). Hiše so bile nanizane vzdolž glavne, 3 do 4 m široke ceste. Zelo podobna stavba našim polzemljankam oziroma velikim jamam je objekt št. 10 iz slovaškega najdišča Nové Zámky iz časa zgodnjebronastodobne skupine Kosihy-Čaka. Napol vkopani objekt, velik 6,5 m, z manjšimi in večjimi jamami v notranjosti je J. Vladár opredelil za stanovanjski objekt (Vladár 1966, 263, sl. 4). Zelo podoben po velikosti (8 x 7 m) in obliki z ovalnim ognjiščem je tloris stavbe št. 1 iz moravskega najdišča Bratčice, ki pripada skupini Kosihy-Čaka (Medunová Benešová 1981, 100, sl. 4b). Če povzamemo, smo ugotovili, da je po tlorisni zasnovi stavb našemu najdišču najbližja naselbina na Ptuju, kjer so bile odkrite nadzemne hiše. Na Hrvaškem, kjer je več istočasnih najdišč, opredeljenih v kulturno skupino Somogyvár-Vinkovci, pa so bolj slabo ohranjene stavbne ostaline, enako velja za madžarska najdišča. Zato pa so toliko bolj zanimivi istočasni našim polzemljankam podobni vkopani objekti iz slovaških in moravskih najdišč kulturne skupine Kosihy-Čaka. Najdbe Iz velike količine zgodnjebronastodobne lončenine smo izbrali in tipološko ter kronološko opredelili tiste zvrsti posod, ki so na našem najdišču najbolj značilne in pogoste. Tipološko razčlenitev keramike smo nazorno predstavili tudi na tabelah. Za širše razumevanje in prikaz kulturne pripadnosti gradiva smo pri oblikah posod poiskali tudi ustrezne analogije. Posode smo razvrstili v naslednje tipe oz. zvrsti: sklede, skodele, lonce, stekleničaste posode, vrče, pitose in cedila. Sklede Med gradivom številčno zastopan tip kaže precej enotno podobo. Razdelili smo jih na polkroglaste (1), konične (2), sklede s kle-kom (3), sklede z izvihanim ostenjem (4), sklede z bikoničnim trupom (5), sklede na nogi (6) ter sklede z uvihanim ostenjem (7). (1) Polkroglaste sklede Največ je polkroglastih skled z različno dodelanimi ustji (1 a), izločili pa smo poseben podtip z držaji na ustju (1 b). (1 a) Polkroglaste sklede (sl. 24) so lahko zelo plitke (G2061 in G58, G193, G269) ali globlje (G327, G601, G635 in G84, G200, G245, G246, G296, G812, G822, G867, G937, G943, G972, G1133, G1137, G1151, G1268 idr.). Ustja imajo izdelana različno: - ustja, ki so lahko zaobljena ali pa ravno posneta na zgornji strani (G601, G635 in G5, G93, G138, G193, G205, G248, G266, 1 Pri prvem naštevanju posod pri posameznih tipih smo najprej navedli tiste, ki so značilni predstavniki, zastopani na tipni tabeli, nato pa so navedeni ostali primerki zaporedno po številkah v katalogu in so ločeni z besedo »in«, na primer G206 (sl. 24) in G58, G193, G269. G271, G304, G390, G417, 516, G577, G647, G654, G655, G656, G657, G814, G821, G823, G826, G871, G873, G875, G943, G973, G995, G1014, G1015, G1019, G1023, G1063, G1066, G1073, G1093, G1136, G1148, G1153, G1257, G1291, G1298 idr.), - na obeh straneh rahlo odebeljena ustja (G22 in G29, G61, G85, G117, G123, G200, G211, G301, G302, G303, G305, G332, G336, G410, G513, G514, G515, G641, G642, G648-651, G847, G862, G865, G866, G867, G873, G972, G976, G977, G1012, G1017, G1090, G1118, G1143, G1149, G1151, G1155, G1243, G1268, G1290, G1297 idr.), - na zunanji strani močno odebeljena ali izvihana ustja (G206, G664 in G99, G134, G246, G517, G652, G822, G1130, G1137, G1300 idr.), - na notranji strani odebeljena ustja (G295, G639 in G17, G18, G48, G58, G82, G84, G98, G191, G236, G237, G245, G269, G296, G307, G337, G403, G475, G476, G518, G519, G589, G590, G645, G935, G976, G1010, G1013, G1015, G1016, G1133, G1145, G1255, G1256, G1259, G1287, G1291, G1302), - ustja v obliki črke T so sicer podobna tistim, ki so odebeljena na obeh straneh, vendar so ta zelo izrazita (G327 in G157, G282, G331, G812, G991, G1008, G1009, G1131), niso okrašena. Veliko polkroglastih skled je okrašenih. Odtisi prsta (G29, G58, G61, G85, G99, G296, G303, G304, G417, G513, G517, G652, G865, G866, G875, G976, G1020, G1149, G1151, G1153, G1155, G1290, G1291, G1302), nohta (G516, G659, G957, G1052) ali orodja (G22 in G5, G48, G305, G518, G641, G650, G867, G1073, G1118, G1287) se pojavljajo na zunanjem robu ustja. Posebej moramo omeniti lepše, povečini geometrične okrase, ki so izvedeni z vrezi in brazdastimi vrezi, pogosto v kombinaciji z vbodi. Pojavljajo se na notranji strani skled (G390, G1093), na zunanji strani (G514) ali samo na ustju (G82), notranji strani in ustju skled (G123, G193, G200, G271, G300, G654, G821, G826, G943, G977, G1021, G1145), zunanji strani in ustju (G1148), notranji in zunanji strani (G134, G515, G577), notranji in zunanji strani ter ustju (G18, G84, G93, G211, G267, G301, G302, G476, G655, G656, G657, G814, G847, G862, G1019, G1063). Tovrstni odlomki skled bi lahko pripadali tudi skledam na nogah, katerih odlomke smo v velikem številu našli tudi na našem najdišču (glej spodaj). Polkroglaste sklede imajo številne analogije. Majhni skledici z močno izvihanim, odebeljenim ustjem (G664) najdemo podobne na najdiščih Borzonce v bližnji županiji Zala na Madžarskem in Szigetszentmiklós - Udulosor, kjer je bila najdena v jami skupaj z odlomki keramike zvončastih čaš (za Borzonce glej Bondár 1995, Pl. 175: 367, 370; za Szigetszentmiklós - Udulosor glej Endrodi 1992, Fig. 62: 8). Bondárjeva jih razlaga kot oljne svetilke. Ena ima po dva para luknjic na ustju, ki so služile za vrvico za obešanje. Druga je fragmentirana (Bondár 1995, 209). Domnevamo, da je imela naša posoda (G664), ki je fragmentirano ohranjena, tudi preluknjano ustje. A. Endrodi postavlja keramiko zvončastih čaš z najdišča Szigetszentmiklós - Udulosor na konec faze zgodnje bronaste dobe la na Madžarskem (EBA I/a) (Endrodi 1992, 105). Večjim skledam s prav tako izvihanim odebeljenim robom ustja (G206, G652, G822, G1137 idr.) je najti le redke primerjave. Na Ljubljanskem barju je podobna skleda na najdiščih Založnica (Ve-lušček/čufar 2003, T. 7: 1) in Parte (Harej 1987, T. 8: 11). Enako ustje najdemo na najdišču Vinkovci - tržnica, kjer se nahaja v horizontu D1, ki ga Dimitrijević uvršča v stopnjo B1 mlajše vinkovške kulture (Dimitrijević 1977-78, 11). Na najdišču Szigetcsép - Tangazdaság je več podobnih posod (Ecsedy 1988, Fig. 4: 10, 7: 6, 15, 16), ki so opredeljene v skupino Csepel - kulture zvončastih čaš. Neokrašenim skledam s preprostim ali rahlo odebeljenim ustjem najdemo podobne v kraju Táp-Borbapuszta na severozahodu Madžarske v bližini Gyora (Figler 1994, 21, Abb. 4: 6), kjer je opredeljena v kulturo Makó. Ta je delno sočasna s kulturo Somogyvár - Vinkovci, torej sodi v I. stopnjo zgodnje bronaste dobe po madžarski kronologiji. Podobne sklede so tudi na Založnici ter Par-tah na Ljubljanskem barju, kjer jih Velušček prav tako pripisuje kulturi Somogyvár - Vinkovci (Velušček/Čufar 2003, 1ss, T. 4: 9, 7: 3, 9: 6, 11: 9, 13: 6, 14: 7, 16: 4; Harej 1981-82, T. 8: 6, 18: 8, 9, 12; Ha-rej 1987, T. 1: 5, 4: 1, 2, 8: 5, 7 idr.) Skledam s »T« presekom ustja (G282, G327, G812 idr.) je najti analogije na Partah (Harej 1981-82, T. 24: 14) in Nagykanizsi (Bondár 2003, 15: 4), na drugih najdiščih kulture Somogyvár - Vinkovci jih nismo našli. Podobne so na severnem Madžarskem v kulturi zvončastih čaš oz. zgodnji kulturi Nagyrév (zgodnja bronasta doba II). Večinoma so lepo okrašene na robovih ustij, neokraše-ne pa najdemo v grobovih iz grobišča Békásmegyer v Budimpešti (Kalicz Schreiber/Kalicz 1998-99, Abb. 11: 3 in 13: 6). V grobovih iz tega grobišča zasledimo komponente kulture Somogyvár - Vinkovci (predvsem vrči z ročaji) in zvončastih čaš (Kalicz Schreiber/ Kalicz 1998-99, 94), tako lahko tudi to skledo umestimo v čas zgodnje bronaste dobe IIa. Nenazadnje moramo omeniti še veliko polkroglastih skled, ki imajo geometričen okras na ustju in stenah, navadno izveden z vrezi in brazdastimi vrezi ter vbodi (G18, G84, G93, G200, G211, G267, G271, G300, G301, G302, G390, G476, G515, G577, G654, G655, G656, G657, G814, G821, G826, G847, G862, G943, G977, G1019, G1093, G1145, G1148). Tudi tem posodam najdemo podobne na najdišču Borzonce, kjer pa je v primerjavi z ostalimi tipi keramičnih posod tovrstnih skled malo. Bondárjeva jih združuje v tip T/9 (Bondár 1995, 209, Pl. 180: 425, 430-431; Pl. 181: 464). Okrasje na skledah je podobno, čeprav ima samo ena okrašen tudi rob ustja. Okrašene so z motivi iz ravnih navpičnih, vodoravnih ali poševnih črt ter trakov, ki so lahko dopolnjeni s šra-firanimi trikotniki in cikcak črtami. Boljše primerjave je najti na najdišču Nagykanizsa, kjer je več podobno bogato okrašenih skled, kakor so naše (Bondár 2003, 4: 1-2, 7: 5, 14: 3, 15: 1; Kalicz Schreiber 1991, 21, Abb. 3: 8). Datirane so v zgodnjo bronasto dobo I po madžarski kronologiji. Skledo z najdišča Sojtor - Ra-pát s cikcak vrezom na ustju pa postavlja L. A. Horváth v pozno fazo vučedolske kulture (Horváth 2001, 56). Kakor smo omenili že prej, lahko kljub fragmentiranosti posod domnevamo, da so bile nekatere z nogo. Tako je recimo Bondárjeva pripisala eno svojih skled h kroglastim skledam, čeprav je iz objave razvidno, da je noga odlomljena (Bondár 1995, Pl. 180: 425). Že Kulcsárjeva je popravila ta spregled in posodo obravnavala skupaj z ostalimi zgo-dnjebronastodobnimi skledami na votli nogi, ki jih obravnava v svojem članku (Kulcsár 1998-99, T. 3: 3-2). (1 b) Kot poseben podtip polkroglastih skled smo izločili tiste, ki imajo držaje na ustju ali tik pod njim (sl. 24) (G87, G118, G512, G638, G763, G764, G765, G818 in G21, G49, G442, G762, G766, G767, G899, G994, G1038, G1039, G1125). Ustja teh skled so zaobljena (G638, G763, G764 in G767, G899, G994, G1039, G1125), ode-beljena na notranji (G118 in G21, G87, G377, G1038), pa tudi hkrati na notranji in zunanji strani (G512 in G416, G762). Vodoravni držaji na ustjih so polkrožni (G763 in G762), dvojni (G118 in G899, G1038), polkrožni preluknjani (G638 in G442, G767), dvojni preluknjani (G512 in G377), štirikotni preluknjani (G765), modelirani z odtisom prsta (G764), dva pa sta večkrat preluknjana in modelirana s prstom ali orodjem (G818 in G49). Tri sklede imajo držaje tik pod ustjem, ena polkrožen držaj (G21), drugi dve polkrožna preluknjana držaja (G87 in G1125). Med sklede z držaji smo uvrstili tudi skledo z navpičnim preluknjanim držajem (G766). Nekatere sklede z držaji so tudi okrašene, lahko z vrezi (G87, G442, G766 in G767) ali odtisi prsta na zunanjem robu ustja (G118, G512), izstopata G87 in G766 z geometričnimi vzorcem v notranjosti in na robu ustja. Podobne najdemo tako na Ljubljanskem barju kakor tudi v Panonski nižini vse do severozahodne Srbije. Podoben držaj, a na drugačnem tipu sklede, najdemo na Ptuju (Lamut 1996, T. 4: 3), sorodne sklede se nahajajo tudi na Ljubljanskem barju, kjer sta z najdišča Založnica znani dve taki skledi, prva ima držaj modeliran s prstom, druga pa polkrožno zaobljenega (Velušček/Čufar 2003, T. 2: 2, 7: 4). K našemu tipu skled z držaji bi lahko prišteli še dve nekoliko drugačni posodi. Prva ima dvojno preluknjan držaj poševno dvignjen, druga pa je bolj oglate oblike in ima dvojno preluknjan vodoraven držaj (Velušček/Čufar 2003, T. 15: 5, 3). Z Založnici bližnjih Part poznamo številne analogije, predvsem sklede z dvojnimi (Harej 1987, T. 17: 2), dvojnimi preluknjanimi (Harej 1981-82, T. 9: 6, 18: 10, 11, 24: 2, 6, 28: 1; Harej 1987, T. 2: 13, 12: 3, ) in s prstom modeliranimi držaji (Harej 1981-82, T. 24: 7-8). V Borzoncah je bila izkopana skleda z držajem pod ustjem (Bondár 1995, Pl. 180: 431), v Nagykanizsi prav tako več podobnih skled (Bondár 2003, 2: 1, 6: 3, 8: 5, 6). Primerljivi posodi izvirata tudi z najdišča Táp-Borbapuszta, kjer se nahajata v sklopu gradiva kulture Makó (primerjaj naše G21, G416, G762, G763, G899 s Figler 1994, Abb. 4: 2 in 3). Naslednje najdišče je južno od Budimpešte. V Szigetcsép - Tangazdaságu je bil najden odlomek ustja, ki močno spominja na našo skledo z modeliranim držajem na ustju (G764 primerjaj z Ecsedy 1988, Fig. 8: 6). Ecsedy ga postavlja v skupino Csepel - kulture zvončastih čaš (Ecsedy 1988, 5ss). Iz madžarskega najdišča Nagyarpád, ki pripada kulturi Somogyvár - Vinkovci, pa je še ena skleda, ki ima dva polkrožna držaja (Bándi 1984, Taf. XXXa: 2). Skleda z držajem na ustju je bila najdena tudi v gomili XV na najdišču Belotić - Šumar. To je eno izmed dveh najdišč, ki dajejo ime zgodnjebronastodobni skupini Belotić - Bela Crkva, delno sočasni s kulturo Somogyvár - Vinkovci (Garašanin 1983, T. XCIX: 1). Garašanin skledo povezuje z vučedolskim krogom skupaj s kroglasto posodo, okrašeno s šrafiranimi trikotniki (Garašanin 1983, 713). Sklede z držajem so očitno bile v zgodnji bronasti dobi razširjene na širšem področju Podonavja, severnega Balkana ter vse do vzhodnoalpskega področja. Sklepamo, da niso značilne samo za eno kulturno skupino, temveč za čas zgodnje bronaste dobe I, najverjetneje pa tudi II, glede na madžarsko kronologijo. Morda jih lahko razumemo tako kakor Garašanin, kot vučedolsko tradicijo (Garašanin 1983, 713). (2) Konične sklede Druga skupina skled se razlikuje od polkroglastih po razmeroma ravnih koničnih ostenjih (sl. 24).Tovrstne sklede so lahko zelo majhne, na primer G132, ki ima premer ustja samo 5 cm, pa tudi zelo velike, kakršna je G326 s premerom ustja skoraj 30 cm. Lahko so plitke (npr. G132, G636, G1150 idr.) ali globoke (npr. G1154 in G94, G848, G885, G1142 idr.). 1 Polkroglaste sklede 1a 66^ ^^ ^____ 206 , \\ ' / 1b J J 118 \\ 765 81^ 512 j v) 2 Konične sklede Ui/ / 3 Sklede s klekom 4 Sklede z izvihanim ostenjem 5 Bikonične sklede 6 Sklede na nogi iJ L.....J C.-- .a/ Ustja imajo oblikovana različno: - zaobljena ustja (G132, G133, G329, G1154 in G94, G247), - na zunanji strani rahlo odebeljena ustja (G234, G413), - na notranji strani odebeljena ustja (G636, G1150 in G235, G449, G685, G815, G824, G956, G989, G1003, G1089, G1092, G1117, G1146, G1241, G1269), - na zunanji in notranji strani odebeljena ustja (G326, G1142 in G75, G116, G160,G306, G415, G848, G863, G864, G872, G874, G885, G924, G990, G1124, G1140, G1141, G1267, G1289). Sklede so na zunanjem robu ustja lahko okrašene z odtisi orodja (G75, G1146), nohta (G326) in prsta (G815, G863, G864, G872, G924, G1092, G1154), na zunanjem in notranjem robu ustja z odtisi orodja (G1003), na notranji strani in ustju pa z vrezi in vbodi (G94, G133, G1150). Podobne smo našli na Založnici (Velušček/čufar 2003, T. 1: 3, 2: 4, 4: 2, 11: 2), na Partah (Harej 1981-82, T. 2: 9, 11, 8: 1-3, 11: 11, 12: 7, 17: 6, 12, 19: 4) in v Somogyváru (Bóna 1965, XI: 1, 3) ter Szavi v Baranji na Madžarskem (Ecsedy 1979, Taf. V: 1). Vsa štiri najdišča opredeljujejo v kulturo Somogyvár - Vinkovci. (3) Sklede s klekom Tretji tip sklede ima neizraziti klek v ostenju (sl. 24). Ustja imajo zaobljena (G136), odebeljena na notranji (G1147 in G409), zunanji (G1332) ali obeh straneh (G870) ter v obliki črke T (G591 in G124). G1147 je na robu ustja in na trupu okrašena z odtisi prsta. Podobno najdemo na Partah (Harej 1981-82, T. 14: 8). (4) Sklede z izvihanim ostenjem Četrti tip predstavlja majhna skledica z izvihanim ustjem ter ravnim dnom (sl. 24) (G154). Bondárjeva tovrstne skledice z Borzonc razlaga kot pokrove (1995, 209, Pl. 142: 149). (5) Bikonične sklede Najdeni sta bili dve bikonični skledi (sl. 24) (G81 in G640). V celoti ohranjena skleda G81 ima lijakasto ustje in bradavici na najširšem delu ostenja. Podobna je G640, katere zgornji del manjka, na podlagi analogij pa lahko sklepamo, da je imela ustje izvi-hano navzven tako kakor G81. Na ramenu je okrašena z vrezi in brazdastimi vrezi. Takšno skledo z najdišča Borzonce M. Bondár predstavi kot tip T/4 in T/11 (1995, 209), ki sta si precej podobna. Zadnji ima daljše rame in višje ustje, čemur bi najverjetneje ustrezal naš odlomek G640. Še najbolj je podoben skledam z bradavico nad ramenom in majhnimi ročaji na ustju z najdišča Szava (Ecsedy 1979, T. VI: 4, 5 in 7, VII: 2). Skleda G81 ima dobre analogije na najdišču Lánycsók-Égettmalom, kjer so bile najdene v jami, datirani v stopnjo Vučedol C (Ecsedy 1980, Taf. I: 4, 5). K temu tipu skled lahko prištejemo številne odlomke votlih nog posod, ki so stožčastih (G430 in G6, G10, G371-373, G563, G712, G740, G741, G742, G832, G1108, G1081, G1199, G1250, G1322) in ci-lindrinčnih oblik (G31 in G13, G141, G374, G1079). Nekatere so na zunanji strani okrašene z vrezi, brazdastimi vrezi in vbodi (G141, G371, G741, G742, G832, G1079, G1108, G1199), v enem primeru tudi z odtisi orodja (G13). Majhna posodica ima na notranji strani nogo okrašeno z vrezi (G68). Zelo verjetno je, da so imele številne geometrično okrašene sklede, ki smo jih zaradi fragmentiranosti in oblike ostenja uvrstili med polkroglaste ali konične sklede, nogo, ki pa je bila odlo-mljena (npr. G18, G84, G93, G94, G133, G200, G211, G257, G271, G300, G301, G302, G390, G476, G515, G577, G654, G655, G656, G657, G814, G821, G826, G847, G862, G943, G977, G1019, G1063, G1093, G1145, G1148, G1150). V prid temu govorijo številne analogije (Kulcsár 1998-99, 132-139). Izstopa majhna skledica s križno nogo in odlomljenim ročajem (G662). Na najdišču je bil najden še en odlomek podobne križne noge (G429). Sklede na nogi (G32, G102, G661) imajo številne analogije v Panonski nižini. V kulturi Somogyvár - Vinkovci jih je G. Kulcsár razdelila na dva osnovna tipa (Kulcsár 1998-99, 132). Prvi tip predstavlja skleda na votli nogi z okrasom samo na notranji strani, h kateremu bi sodila naša skleda G32 (če prištejemo še odlomke ustij z ostenji, tudi G94, G133, G211, G271, G300, G390, G654, G821, G826, G943, G977, G1093, G1145, G1150). G102 in G661 bi sodili v tip II (prav tako G18, G84, G93, G211, G267, G301, G302, G476, G515, G577, G655, G656, G657, G814, G847, G862, G1019, G1063), ker imata okras tako na zunanji kakor na notranji strani. V motivih se kaže tradicija vučedolske kulture, vendar je okras bolj preprost (Kulcsár 1998-99, 132). Tudi Ecsedy trdi, da naj bi posode na nogi nadaljevale poznovučedolsko tradicijo, vendar imajo obenem drugačen okras in izdelavo (šrafirani trikotniki, vbadanje itd.) (Ecsedy 1979, 106). Na najdišču Szava je namreč bila najdena noga sklede. Nahajala se je v odpadni jami skupaj s posodami (poznovučedolske - postvučedolske) kulture Makó (Kosihy - Čaka), zaradi česar Ecsedy sklepa, da je kultura Somogyvár - Vinkovci sočasna s stopnjo Vučedol C - Makó in traja do začetka kulture Kisapostag (Ecsedy 1978, 192-193). Kalicz - Schre-iberjeva pa pravi, da so značilne za starejšo fazo kulture Somogyvár - Vinkovci (Kalicz Schreiber 1991, 19). Skledica na križni nogi (G662) ima analogije v jugovzhodnem in severnem Podonavju, kjer se pojavljajo podobne posode na najdiščih pozne vučedolske kulture (stopnja C) in kulture Makó (Ko-sihy-Čaka) (Kulcsár 1998-99, 132). Naša posoda je imela ročaj, kar je njena posebnost, saj podobnih primerov v literaturi ni najti, vendar jo uvrščamo v isti čas z zgoraj omenjenimi. (6) Sklede na nogi Med izkopanim gradivom sta bili najdeni dve skledi z ohranjeno nogo (G661, G662) ter dve, ki sta nogo zanesljivo imeli, vendar je odlomljena (sl. 24) (G32 in G102). G661 in G32 sta polkroglaste oblike. G661 ima votlo nogo rahlo stožčaste oblike. Obe sta okrašeni na robu ustja in v notranjosti z vrezi in vbodi, G661 pa z vrezi tudi na nogi. Skleda G102 ima konično ostenje, rob ustja je odebeljen in nagnjen navzven. Na zunanji strani je tik nad odlomljeno nogo okrašena z vrezom in vbodi, na robu ustja z vbodi, v notranjosti pa z vrezi in vbodi. (7) Sklede z uvihanim ostenjem Kot posebno skupino smo opredelili posode, sicer podobne pol-kroglastim, ki pa imajo vendarle ustje ali pa ostenje v zgornjem delu posode uvihano oz. usločeno navznoter. Večje sklede le težko ločimo od loncev, vendar imajo ti še bolj uvihan zgornji del in ožje ustje. Sklede skupine 7a so globje od ostalih (7b-d). (7 a) Prve imajo lahko kroglasto zaobljeno ostenje, ki je v zgornjem delu uvihano (sl. 25), ene bolj (G861, G511 in G25, G156, G333, G547), druge manj (G446, G1064 in G152, G155, G162, G170, 7 Sklede z uvihanim ostenjem 7a \\ \\ 7b 7c 7d Skodele 1 Polkroglaste skodele O 1 ^ 2 Konične skodele yO)ii 3 Skodele z lijakastim vratom 4 Bikonične skodele 209 ■ 5 Skodele z uvihanim ostenjem 5a 5b L G270, G334, G335, G869, G1135, G1144). Ustja imajo oblikovana različno: - zaobljena (G446, G1064 in G334), - modelirana z odtisom prsta (G25), - odebeljena na notranji (G152, G162, G869), zunanji strani (G861 in G333, G547, G1258) ali obeh straneh (G155, G156, G170, G335, G1135, G1144), - izvihana in prilepljena (G549, G633, G679, G683, G1159, G1333), tudi okrašena z odtisi prsta (G511). Razen odtisov prsta (G25, G511), vodoravnega (G270) in poševnega rebra pod ustjem (G1064) ter barbotina (G1258) globoke zaprte sklede niso okrašene. Na Založnici na Ljubljanskem barju sta bili najdeni dve primerljivi skledi, ena z izvihanim in prilepljenim ustjem (primerjaj naše G549, G633, G679, G683, G1159, G1333 z Velušček/čufar 2003, 6: 1), druga z na zunanji strani odebeljenim ustjem (primerjaj naše G333, G547, G861, G1258 z Velušček/Čufar 2003, 7: 10). V Lánycsóku je bila najdena podobna majhna skleda, vendar iz risbe ni razvidno, ali je imela nazaj zavihan rob ustja (Ecsedy 1980, Taf. VIII: 4). Nahajala se je v jami s keramiko, opredeljeno v kulturo So-mogyvár - Vinkovci (Ecsedy 1980, 95). Naši skledi s horizontalnim rebrom pod ustjem (G270) je podobna tudi na najdišču Ba-latonszemes-Szemesi-berek z novejših avtocestnih izkopavanj na Madžarskem (Kiss 2007, 30). Na večperiodnem najdišču je bila najdena v jami, opredeljeni v kulturo Somogyvár - Vinkovci. (7 b) Bikonično ostenje imata dva tipa globokih skled (sl. 25). Prve imajo ustje rahlo izvihano (G1174 in G212), pri drugemu tipu pa se ostenje zaključuje z uvihanim ustjem (G1018). Na najširšem obodu ima preluknjan vodoraven držaj. (7 c) V to skupino smo uvrstili plitkejše sklede, podobne zgoraj omenjenim globokim z uvihanim ostenjem (G30, G637 in G207, G236, G268, G414, G462, G474, G522, G621, G643, G644, G653, G658, G813, G868, G1083, G1134, G1139, G1242, G1270, G1301, G1303). V celoti ohranjena skleda G637 ima manjši premer dna in je polkroglaste oblike (sl. 25). Druga je konična in ima širše dno (G30 in sl. 25). Veliko je odlomkov ustij podobnih skled, ki so oblikovana različno: - ravno odrezana ustja (G30, G207, G414, G643, G644, G813, G1083, G1134, G1242, G1303), - na notranji (G236, G474, G522, G637, G653, G766, G1139, G1270, G1301), zunanji (G268) ali obeh straneh (G868) odebeljeno ustje, - kanelura po robu ustja (G658), - rebro na zunanjem robu ustja (G462). Najpogostejši način okraševanja so odtisi, bodisi prsta (G207, G1303), nohta (G658, G868, G1270) ali orodja (G653, G1301). Odlomki skled so okrašeni še z barbotinom (G414) in bradavicami pod ustji (G813, G1083). Plitkejše sklede z uvihanim ostenjem na najdiščih zgodnje bronaste dobe niso pogoste, zato so dobre analogije redke. Na najdišču Lánycsók najdemo našim podobni skledi v jami skupaj s keramiko kulture Somogyvár - Vinkovci (Ecsedy 1979, Taf. VII: 4, 5). Prav tako podobne so na najdišču Borzonce, kjer sodijo v tip T/14, ki ga predstavljajo polkroglaste sklede (Bondár 1995, 209, Fig. 18, Pl. 175: 369). (7 d) Od ostalih skled smo izločili tip, ki ima ustja močno uvihana (sl. 25) (G135, G252 in G159, G621), tako da so lahko celo vodoravna (G135, G159). Sklede s podobno oblikovanim ustjem najdemo v Nagykanizsi (Bondár 2003, 7: 1, 8: 9, 12: 1), kjer so datirane v zgodnjo bronasto dobo I po madžarski kronologiji (Kalicz Schreiber 1989, Abb. 3: 17). Skodele Kot skodele smo poimenovali skledam podobne posode z ročaji. Na grobo smo jih razdelili na štiri podtipe (sl. 25): (1) polkroglaste, (2) konične, (3) z lijakastim vratom, (4) bikonične ter (5) skodele z uvihanim ostenjem. (1) Polkroglaste skodele imajo večinoma ročaj, ki se začne na robu ustja (G477 in G56, G67, G95, G210, G463, G942, G1204) ali tik pod njim (G153, G412, G876) in poteka do trebuha posode. Edina v celoti ohranjena polkroglasta skodela ima T ustje (G153). Podobno ustje ima še skodela G56, ostale imajo zaobljeno (G1204), rahlo odebeljeno (G95, G412, G876) ali samo na notranji strani odebeljeno ustje (G67, G210, G463, G477, G942). Skodela G876 je na zunanji in notranji strani okrašena z vrezi, na robu ustja pa z vbodi. Odlomek G381, najbrž del polkroglaste skodele, je na zunanji in notranji strani okrašen z vrezi in braz-dastimi vrezi. Dobre analogije imamo na Ljubljanskem barju na Založnici (Velušček/Čufar 2003, 7: 2, 8: 1, 9: 7) in na Partah (Harej 1981-82, T. 9: 1; Harej 1987, T. 1: 1, 5: 11, 18: 1) ter Nagykanizsi (Bondár 2003, 6: 1, 10: 2, 11: 4, 13: 3). (2) Vse konične skodele imajo ročaj, ki povezuje rob ustja in ostenje (G34, G76 in G44, G158, G1200, G1201, G1203). Obe v celoti ohranjeni imata ravno dno (G34 in G76). V glavnem imajo na notranji strani odebeljena ustja (G34, G76 in G44, G158, G1200, G1201), le ena ima preprosto, na zgornji strani ravno odrezano ustje (G1203). Zaradi fragmentiranosti ne vemo, ali so imele en ali dva ročaja.G44 je na notranji strani okrašena z vrezi in vbodi. Tudi za skodele te vrste imamo primerjavo na Partah (Harej 198182, T. 27: 3). (3) Skodela s polkroglastim trupom in lijakastim vratom ima ročaj, ki povezuje sredino vratu in najširši obod (G759). Na zunanji strani je okrašena z vrezi. Podobne so bile najdene na najdiščih Borzonce (Bondár 1995, 209 - tip T/12, Pl. 145: 168, 155: 224) in Lánycsók - Égettmalom. Slednja je bila v jami, datirani v stopnjo Vučedol C (Ecsedy 1980, Taf. I: 13). Tudi na najdišču Nagykanizsa je po obliki enaka skodela datirana v zgodnjo bronasto dobo I (Kalicz Schreiber 1989, Abb. 3: 11). Podoben kos je znan tudi iz Vinkovcev (Dimitrijevič 1982, Abb. 7: 4) in pa Založnice na Ljubljanskem barju (Velušček/Čufar 2003, T. 14: 2). Vse naštete skodele se od naše vendarle razlikujejo, nobena namreč ni okrašena. Naša je od ramena navzdol okrašena z globokimi vrezi »U« preseka. Na najdišču Szava so podobno okrašene skodele s širokimi vrezi, vendar pa imajo ročaj, ki povezuje ustje z ramenom, tako da gre verjetno za posebno različico tovrstnih skodel (Ecsedy 1979, Taf. II: 11, I-V: 1,2 idr.). (4) Najdena je bila samo ena skodela z bikoničnim trupom, kratkim ramenom in močno izvihanim kratkim ustjem (G209). Ročaj poteka od kleka (največjega oboda) navzdol. V Budimpešti najdemo podobno skodelo v žganem grobu iz skupine Csepel kulture zvončastih čaš, vendar jih pripisujejo kulturi Somogyvár - Vinkovci (Kalicz Schreiber 1997, 196, T. 5: 4). (5) Skodel z uvihanim ostenjem in ročaji je malo (sl. 25) (G195, G663 in G761, G825, G1202). So kroglaste (5 a) (G663 in G761, G825, G1202) ali rahlo bikonične oblike (5 b) (G195). Ročaji praviloma potekajo od ustja do trupa, le pri bikonični se ročaj začne na najširšem obodu in konča na trebuhu posode (G195). Ustja imajo ravno odrezana (G195, G663) ali rahlo odebeljena na notranji strani (G761, G1202). Izstopa sko-dela z uvihanim in na vrhu posnetim ustjem (G825). G663 je pod ustjem okrašena z odtisi prsta. Globoke skodele z ročajem imajo primerjave na Ljubljanskem barju na Založnici (primerjaj naše G663, G761 z Velušček/čufar 2003, 9: 9) in na Partah (Harej 1987, T. 18: 4), na najdišču Szava (Ecsedy 1979, Taf. V: 2) ter Gradini pri Bosutu, ki ima en sam ročaj malce dvignjen nad ustje (Tasič 1984, Taf. III: 6). Vse pripadajo kulturnemu kompleksu Somogyvár-Vinkovci. Naši bikonični skodeli G195 najdemo podobno na Partah, le da ima okras odtisa prstov na ustju (Harej 1981-82, T. 19: 5) ter v jami opredeljeni v kulturo Somogyvár - Vinkovci na najdišču Lánycsók -Égettmalom, ročaj se ji začne tik pod ustjem (Ecsedy 1980, Taf. VII: 3). Skodeli z močno uvihanim ustjem (G825) je enaka v Nagykanizsi (Bondár 2003, 16: 6). Lonci Najštevilčnejše zastopane posode z najdišča Za Raščico smo razdelili v dve skupini: na lonce z ročaji in lonce brez ročajev. Lonci brez ročajev Lonce brez ročajev smo razdelili v več tipov. Pri tem smo se opirali predvsem na obliko ustja, vratu in prehoda vratu v rame. Tako smo jih razvrstili na lonce s stožčastim (1) (sl. 26) in lijakastim vratom (2) ter lonce brez vratu (3). (1) Lonci s stožčastim ali pokončnim vratom Večinoma so precej fragmentirani, nekaj pa jih je bolje ohranjenih. (1 a) Stožčast ali pokončen, višji ali nižji vrat prehaja gladko v kroglasto ali ovalno ostenje (G328, G854, G878 in G608, G689, G879), od katerega je lahko tudi klekasto oddeljen (sl. 26) (G698 in G345, G983, G1096, G1164). Poseben je lonec, ki ima celoten vrat na zunanji strani odebeljen (G198). Na prehodu iz vratu ali na samem ramenu imajo nekateri lonci okras v obliki kratkega vodoravnega rebra ali bradavic (G198, G220, G405, G608, G778, G879, G908), rebro lahko poteka tudi okoli vsega oboda (G604 in G615, G783), en lonec pa je na ramenu okrašen samo z odtisi prsta (G860). Lonec G667 je od ramena navzdol okrašen z barbotinom. Glede na ogromno količino z barbotinom okrašenih ostenj loncev, najdenih na najdišču, sklepamo, da je bil takšen okras na loncih pogost. Ustja imajo zaobljena, izvihana, odrezana ali rahlo odebeljena (G42, G70, G139, G140, G145, G146, G161, G163, G166, G167, G175, G189, G198, G201, G216-219, G250, G251, G254, G255, G272, G277, G288, G298, G308, G328, G341, G342, G344, G345, G347, G348, G354, G356, G360, G398, G418, G419, G443, G444, G451, G453, G456, G457, G465, G466, G483, G484, G486, G500, G501, G532, G539, G541, G544, G596, G604, G608, G622, G628, G630, G673, G674, G675, G678, G680, G684, G686, G689, G690, G695, G698, G710, G854, G882, G878, G879, G883, G884, G886, G917, G919, G928, G960, G961, G978, G979, G983, G1001, G1011, G1022, G1024, G1025, G1086, G1095, G1096, G1097, G1099, G1100, G1127, G1158, G1161, G1162, G1165-1167, G1169-1171, G1178, G1182, G1245, G1262, G1272, G1273, G1279, G1283, G1292, G1299, G1305, G1309-1311). Veliko ustij je okrašenih z odtisi prsta (G119, G122, G145, G354, G356, G398, G630, G690, G981, G1000, G1178, G1182), nohta (G216, G255, G308, G360, G486, G539, G928, G978, G979, G982, G1100) in orodja (G42, G287, G444, G465, G532, G689, G695, G1030, G1058, G1176). Le en odlomek je okrašen drugače, in sicer z braz-dastim vrezom in vbodi (G710). Izstopajo lonci, pri katerih poteka od roba ustja navpično rebro, ki je lahko razčlenjeno (G37, G57, G273, G284). Posebna, pogosta so ustja, ki so odebeljena tako, da so izvihana in prilepljena na zunanjo stran posode. Večina jih je tik pod robom okrašena z odtisi prstov (G66, G352, G358, G359, G422, G458, G487, G524, G527, G529, G533, G536, G538, G618, G671, G694, G696, G697, G700, G703, G708, G709, G903, G910, G929, G1026, G1069), nohtov (G980, G1032, G1068, G1181) in orodja (G127, G214, G265, G348, G351, G525, G528, G531, G667, G687, G692, G701, G704, G706, G707, G827, G828, G829, G890, G891, G1028, G1029, G1031, G1078, G1248, G1312, G1313), veliko pa jih je tudi neokrašenih (G39, G51, G310, G340, G343, G401, G402, G452, G480, G481, G502, G540, G543, G546, G552, G555, G616, G617, G676, G881, G926, G974, G1126, G1168, G1304). Analogije za lonce s stožčastim ali pokončnim vratom najdemo na najdišču Borzonce, kjer jih Bondárjeva uvršča med shrambne lonce (Bondár 1995, 203, Fig. 13). Deli jih na več tipov, naši pa bi po oblikah ustrezali tipom H/2, H/3, H/4 in H/7 (primerjaj npr. naše G608, G878 s H/7, G689, G698 in G854 s H/2, G879 s H/4 z Bondár 1995, Fig. 13). Tudi na Založnici na Ljubljanskem barju je precej sorodnih loncev oz. odlomkov ustij, ki bi lahko sodili k temu tipu (Velušček/Čufar 2003, T. 3: 3, 5: 3, 6: 5, 6, 10: 1, 11: 5, 8, 14: 6, 16: 5). Našim loncem z nekoliko bolj kroglastim trupom so podobni na Partah (primerjaj npr. naše G983, G1096, G1164 s Harej 1981-82, T. 10: 9, 14: 10, 15: 2 idr.) in na najdišču Lánycsók - Égetthalom, kjer imajo lahko krajše ali daljše vratove. Tam so iz jame 3, ki je časovno opredeljena na konec kulture Vučedol - Zók, vendar se pojavljajo tudi še v kulturah Makó (Kosihy-Čaka) in Somogyvár - Vinkovci (Ecsedy 1980, 100, Taf. I-V: 1-4). Tudi na najdišču Szava so dobre analogije za večino naših oblik (Ecsedy 1979, Taf. I: 7, 9, II: 7, III: 2, I-V: 7, V: 5, VI: 8, VII: 6, XII: 5), pa tudi v Nagyárpadu in Nagykanizsi (Nagyárpad: Bándi 1984, Taf. XXVIII: 9; Nagykanizsa: Bondár 2003, 1: 2, 2: 10, 5: 5, 7, 7: 3, 6, 12: 6 idr.). (1 b) Kot posebnost smo izločili bikoničen lonec s kratkim pokončnim vratom (sl. 26) (G883). (2) Lonci z lijakastim vratom Podobni so loncem s stožčastim ali pokončnim vratom, le da imajo lijakaste vratove (sl. 26). Tudi ti lonci so zelo številni, vendar precej fragmentirani, v glavnem najdemo med keramiko samo odlomke ustij z višjimi ali nižjimi vratovi, tudi rameni posod. Le nekaj jih je ohranjenih skupaj z ostenjem in dnom. Ti so bolj kroglastih (G194, G279, G605 in G86, G349, G699, G937) ali ovalnih oblik (G204, G606, G909 in G90, G482, G693, G904). Pri loncih s kroglastim trupom prehaja vrat gladko v rame posode. Ustja imajo zaobljena (G279, G349, G605), poševno odrezana (G86) in odebeljena (G194, G937). Dva imata močno usločen izvi- 1 s stožčastim ali pokončnim vratom 1a 328 /V 1b 883 2 z lijakastim vratom 760 3 brez vratu han krajši vrat, pri enem ustje celo presega največji obod ostenja (G194, G279). Ovalni lonci lahko imajo usločen (G204, G482, G699, G904, G909) ali izrazito lijakast vrat, ki presega najširši obod ostenja (G90, G606, G693). Ustja imajo zaobljena (G90, G204, G482, G606), dva imata na zunanji strani rahlo odebeljeno ustje (G904, G909), eden pa izvihano in prilepljeno ustje, okrašeno z odtisi prsta (G699). Lonca G204 in G606 imata na največjem obodu bradavici, G204 ter G904 sta na ustju okrašena z odtisi prsta, G904 ima na ramenu kratko rebro, razčlenjeno z odtisi prsta, G699 pa je od ramena navzdol okrašen z barbotinom. Lonec G760 ima nizek vrat in držaje na ramenu. K loncem z lijakastim vratom lahko pripišemo veliko odlomkov višjih ali nižjih vratov loncev z različno oblikovanimi ustji: - ravno odrezana ustja (G24, G100, G165, G173, G174, G213, G232, G233, G238-240, G249, G261, G262, G278, G297, G339, G355, G357, G411, G454, G468, G479, G485, G526, G553, G554, G556, G593, G595, G677, G705, G760, G855, G880, G889, G911, G927, G947, G1006, G1067, G1072, G1098, G1120, G1157, G1160, G1177, G1179, G1183, G1261, G1274, G1280), - na zunanji strani odebeljena ustja (G128, G168, G171, G241, G243, G256, G283, G311, G312, G353, G478, G545, G550, G594, G672, G711, G887, G921, G938, G944, G945, G946, G996, G1004, G1087, G1156, G1172, G1306, G1307, G1314, G1326, G1336), - na notranji strani odebeljena ustja (G455, G607, G1138, G1173, G1175), - na obeh straneh odebeljena ustja (G521, G681, G930), - izvihano in prilepljeno ustje (G542, G548, G551, G682, G892, G1084, G1121, G1180, G1246), okrašeno z odtisi prsta (G54, G242, G488, G534, G535, G592, G844, G1074, G1085, G1286, G1293), nohta (G215, G421, G530, G992, G1027, G1075, G1128) ali orodja (G420, G499, G537, G632, G688, G691, G702, G817). Nekaterim našim loncem, predvsem ovalnim najdemo veliko analogij na Založnici na Ljubljanskem barju (primerjaj naše G482, G699, G904, G909 z Velušček/čufar 2003, T. 1: 1, 3: 1, 4: 3, 6: 8, 9: 1, 8, 12: 3, 7, 14: 3, 16: 1, 17: 1). Podobni so lonci na najdišču Sza-va, kjer so razdeljeni na dva tipa (Ecsedy 1979, Abb. 5: F/3 in F/4), vendar pa se nam zdi ta tipološka razdelitev loncev neustrezna, zato je nismo sprejeli. Ovalni lonci ustrezajo loncem tipa H/6 iz Borzonc (Bondár 1995, 203, Fig. 13). Lonec z zaobljenim ustjem je najden v horizontu C v Vinkovcih, ki sodi v najstarejšo razvojno stopnjo vinkovške kulture (Dimitrijević 1982, Abb. 5: 5). Na najdišču Lánycsók-Égetthalom jih najdemo v jamah, opredeljenih v kulturo Somogyvár - Vinkovci in Vučedol-Zók (Ecsedy 1980, Taf. VIII: 3, V: 3, 6). V Budimpešti pa je podoben lonec v žganem grobu iz skupine Csepel kulture zvončastih čaš (Kalicz Schreiber 1997, T. 10: 12). Našim loncem s kroglastim trupom najdemo podobne na Založnici (primerjaj naša G605 s T. 14:1 in G937 s T. 13: 1, 14: 3, 16: 1 pri Velušček/Čufar 2003). Tudi loncem z lijakastim vratom G90, G606 in G693 najdemo primerjave na Partah in na Založnici (Harej 1987, T. 13: 7, 8, 15: 11 idr.; Velušček/Čufar 2003, T. 2: 1, 10: 5, 11: 3, 13: 1, 15: 8, 16: 3, 10). Na najdišču Nagykanizsa se nahaja našemu loncu G693 podoben lonec, ki pa ima na ramenu tudi kratko razčlenjeno rebro (Kalicz Schreiber 1991, Abb. 3: 14), vendar ima prav tako odebeljeno ustje, okrašeno z odtisi. Datiran je v zgodnjo bronasto dobo I po madžarski kronologiji (Kalicz Schreiber 1991, 21). V Nagykanizsi je še več loncev z lijakastim vratom (Bondár 2003, 6: 4, 13: 5), podoben lonec je bil najden tudi na Gradini pri Bosutu, ki je od ramena navzdol okrašen z vrezi (Tasić 1984, Taf. I-V: 13). Lonec iz Grabrov-ca na Hrvaškem ima na ramenu razčlenjeno plastično rebro in je skupaj z ostalimi najdbami datiran v zgodnjo fazo kulture Somogyvár - Vinkovci (Markovič 2002, 33ss, T. 6: 2). K tipu loncev z us-ločenim lijakastim vratom sodi tudi lonec iz Vinkovcev. Tik pod ustjem ima plastično rebro, okrašeno z odtisi. Datiran je v horizont D1, sodi torej v mlajšo stopnjo kulture Vinkovci (Dimitrijević 1982, Abb. 6: 14). Med lonci z lijakastim vratom moramo še posebej opozoriti na ustje G1006, okrašeno z navpičnimi potegi glavnika, ki močno spominja na lonce, zastopane med gradivom kulture Kisapostag in pramenaste (licenske) keramike (Sankovič 2009, 145). (3) Lonci brez vratu V to skupino loncev (sl. 26) sodijo preprosti bikonični lončki, pri katerih ostenje gladko prehaja v preprosto zaobljeno ustje (G103 in G258, G988), Lonci z ročaji Podobno kakor pri loncih brez ročajev smo tudi te razdelili na lonce s stožčastim oz. cilindričnim (1) ter lijakastim (2) vratom. Možno je, da so nekateri odlomki ustij zgoraj omenjenih loncev brez ročajev bili sestavni del loncev z ročaji, česar pa zaradi fra-gmentiranosti ne moremo z gotovostjo trditi. (1) Lonci s stožčastim ali cilindričnim vratom in ročaji Teh je malo. Po obliki, prehodu vratu ter položaju ročaja lahko razlikujemo dva tipa (sl. 27). (1 a) Lonci so podobni tistim brez ročajev. Cilindričen ali rahlo stožčast vrat prehaja tekoče v rame posode (G670, G907, G1211 in G40, G325, G380, G467), to pa v trebuh ostro (G670 in G40) ali tekoče (G907 in G1211). Trup je kroglast ali ovalen. Ročaji potekajo od roba ustja ali vratu do ramena posod. Ustje je lahko tudi okrašeno z odtisi prsta (G380). Precej loncev s stožčastim vratom in ročajem najdemo na Partah (Harej 1981-82, T. 13: 5-6, 21: 3, 23: 2, 27: 2; 1987, T. 4: 10, 5: 7, 13: 1, 3). Podoben je iz Nagykanizse (Bondár 2003, T. 11: 5). Na najdišču Sza-va je nekaj primerljivih loncev, prvemu se ročaj zaključi nekoliko više na ramenu, drugi pa ima daljši vrat (Ecsedy 1979, VII: 7, Taf. XI: 1). Lonec z enim ročajem najdemo tudi na najdišču Nagyárpad (Bándi 1984, Taf. XXVIII: 6). (1 b) Trebušast kroglast lonec s kratkim stožčastim vratom ima na najširšem obodu ročaja (G602). (2) Lonci z lijakastim vratom in ročaji Tovrstni lonci so, podobno kakor lonci s stožčastim vratom (sl. 27) (2a) kroglastih in elipsoidnih oblik, (2b) izstopa amfora bikonič-ne oblike. (2 a) Lonci imajo kroglasto ali ovalno oblikovan trup (G631, G669, G856, G906, G963 in G624, G668, G830, G857, G897, G1212). Pri večini prehaja vrat tekoče v rame posode, ki ima lahko poudarjen prehod v trebuh (G856). Večina loncev je risarsko rekonstruirana, zato ne moremo z gotovostjo trditi, ali so imeli enega ali dva ročaja. Ti potekajo od ustja (G856, G963 in G830, G1212, G1249) ali vratu do ramena (G669 in G26, G624, G668), pojavljajo pa se tudi samo na ramenih posod (G631 in G857, G897, G906). Ustja imajo preprosta, nekaj pa jih ima izvihana in prilepljena (G856), ta so lahko tudi okrašena z odtisi prsta (G668, G669). Od ramena navzdol so nekateri okrašeni z barbotinom (G631, G668, G669). Analogij za lonce z lijakastim vratom in ročaji je precej. Lonce, podobne našim G668, G669, je opredelila Bondárjeva, in sicer kot tip KF/2 (1995, Fig. 15). Lonce G830, G856 in G963 z ročaji, ki potekajo od ustja do ramena, je jasno postavila v svojo prvo skupino dvoročajnih loncev (1995, 204-205). Naš lonec G856 je fra-gmentiran, narisan je z enim ročajem, čeprav bi lahko imel tudi dva. Enake lonce z ročajem na ustju najdemo tudi na najdiščih Szava (Ecsedy 1979, Taf. VIII: 8, XI: 1-3) in Nagyárpad (Bándi 1984, Taf. XXVIII: 2, 3), opredeljenih v kulturo Somogyvár - Vinkovci. Na Partah je več primerljivih loncev (Harej 1981-82, 14: 5, 8; 1987, T. 3: 5-7, 10: 7, 15: 1), na Založnici pa sta dva lonca, ki sta risana tako, da imata samo po en ročaj (Velušček/Čufar 2003, T. 4: 5, 10: 1 s cilindričnim vratom in ročaji 1a 670 907 rň f^ ' i ^ ( % il 1 Vvy'y y Y ■''■■ ' C;'-'; 'T )■■ i i ■ ' ;7 i \ J 1b i "3 2 z lijakastim vratom in ročaji 2a ■a-i /--Os 2b O 4). Najdemo jih še na najdiščih Golokut, Pécs-Nagyarpád (Bon-dár 1995, 213) in Szavi (Ecsedy 1979, Taf. I-V: 6, XI: 4). Na najdišču Lánycsók-Égettmalom je najden v kontekstu, ki sodi v stopnjo Vučedol C (Ecsedy 1980, Taf. -V: 4). Podobne lonce najdemo tudi na najdiščih drugih kulturnih skupin, tako so podobni v grobovih skupine Csepel kulture zvončastih čaš (Kalicz Schreiber/Kalicz 1998-99, Abb. 13: 1; Kalicz Schreiber 1997, T. 10: 2). Večina primerljivih posod ima od ramena navzdol tudi okras barbotina. Okras odtisov na ustju pa ni tako pogost. (2 b) Risarsko rekonstruiran lonec (G192), amfora, ima ročaja, ki potekata od roba ustja do zgornjega dela ramena, ter širok biko-ničen trup. Podoben je trebušastim vrčem (glej spodaj), le da ima širše ustje in je precej večji. Edini primerljivi primerek z nekoliko ožjim bikoničnim trupom smo našli na Partah (Harej 1981-82, T. 13: 3). Stekleničaste posode Imajo daljši in ožji stožčast ali lijakast vrat (sl. 28). Ker je večina ohranjena fragmentarno, ni izključeno, da so imele tudi ročaje, kar bi jih potem opredeljevalo kot vrče. (1) Trebušasta posoda brez ročaja (G666 in odlomki G253, G346, G464, G1119, G1163, G1308) ima stožčast vrat, ki je lahko zelo ozek (npr. G346, G1119) ali pa tudi širši (G1163, G1308). K tovrstnim posodam bi lahko prišteli še posodo G447, ki ima ohranjen samo spodnji del, na ramenu pa je okrašena z vrezi. Ta tip posode je še najbolj podoben tipu B/3 iz Borzonc, od katerega se razlikuje po tem, da nima ročajev. Trebušasta oz. bikonična oblika trupa je v Borzoncah pogosta. Takšnih je veliko vrčev, ki pa imajo večinoma daljše vratove in ročaj (Bondár 1995, 207, Fig. 16). (2) V ta podtip smo uvrstili posode z visokimi cilindričnimi ali lijakastimi vratovi (G88, G104, G888 in G172, G959, G1094). Ena ima na ramenu bradavici (G888). Ker so precej fragmentirane, lahko samo sklepamo, kakšnih oblik so bile. Stekleničaste posode 1 Vrči 0) (( v Pitosi 1 Cedilo Lahko so bile kroglaste, največkrat pa bikonične z enim dolgim ročajem, ki je potekal od ustja do ramena, tako kakor vrči tipa KO/1 in 2 ter K/1 in 2 iz Borzonc (Bondár 1995, 205-206). Najdemo jih tudi na Partah (Harej 1981-82, T. 19: 1, 26: 3), Szavi (Ecsedy 1979, Taf. IX: 1), Iloku (Tasić 1984, Taf. II: 10, 14) idr. So precej tipične za kulturo Somogyvár - Vinkovci. Na Založnici je ena posoda brez ročaja (Velušček/Čufar 2003, T. 15: 4), zato dopuščamo možnost, da ga res niso imele. Druga oblikovna varianta je, da bi visoki vratovi lahko bili del večjih shrambnih posod, ki jih prav tako najdemo na večini najdišč kulture Somogyvár - Vinkovci. V literaturi so označene kot pitosi ali amfore, ki so imele velik bikoničen ali kroglast trup, pogosto pa tudi ročaje na največjem obodu posode (glej npr. Bondár 1995, 205, Fig. 14; Tasić 1984, Taf. I: 6, III: 4, 5, 7; Kalicz Schreiber 1989, Abb. 3: 16 idr.) Vrči Večina jih je precej podobna. So majhne posode z ročaji bikonič-nih oblik (sl. 28) (G74, G330, G603, G853, G877, G998, G1065 in G72, G315, G450, G523, G843, G999, G1271). Pri vseh potekajo ročaji od ustja do ramena. Odstopa le tip (4). (1) Prvi vrč je izrazito bikoničen, ima zelo oster prehod ramena v nizek trebuh in široko dno (G853). Eno izmed redkih po obliki podobnih posodic smo našli na Partah, vendar nima ročaja (Harej 1981-82, T. 14: 6). (2) V drugem tipu smo združili po velikosti glede na višino vratu in bikonično obliko trupa podobne vrčke z navpičnim ali rahlo lijakastim vratom (G74, G330, G603, G877 in G72, G315, G450, G523, G843, G999, G1271). Enoročajni vrči so v kulturi Somogyvár - Vinkovci zelo pogosti, so ena od karakterističnih oblik te zgodnjebronastodobne skupine, vendar jih ima večina zelo dolge cilindrične ali lijakaste vratove, tako kakor naš tip (2) stekleničastih posod. Se pa pojavljajo tudi 2 1 2 3 4 2 takšni s krajšimi vratovi. Bondárjeva jih je opredelila kot tip B/3 (1995, Fig. 16: B/3). Pojavljajo pa se tudi drugje, na Partah in Založnici na Ljubljanskem barju (Harej 1987, T. 3: 6, 8, 5: 4, 8, 12 idr.; Velušček, Čufar 2003, 4: 6, 5: 2, 12: 5), Nagykanizsi (Bondár 2003, 3:1, 7: 9, 10: 1, v Rudini pri Koprivnici in Gradini pri Bosutu (Tasić 1984, Taf. II: 2, III: 1-3) ter celo v grobovih skupine Csepel kulture zvončastih čaš (Kalicz Schreiber/Kalicz 1998-99, Abb. 6: 1-4, 7, 7: 1-2, 8, 8: 12, 10: 4, 7, 9), kjer naj bi sodili v čas zgodnje bronaste dobe II. Najdbe kultur Somogyvár - Vinkovci in Nagyrév v grobovih skupine Csepel kulture zvončastih čaš naj bi dokazovale, da ta ni bila samostojna, ampak sestavni del zgodnje kulture Nagyrév (Kalicz Schreiber/Kalicz 1998-99, 93). (3) En vrček je bolj slok in ima kratek vrat z ozkim ustjem (G998). (4) Vrč s kroglastim trupom in močno lijakastim vratom, od katerega poteka ročaj do ramena posode (G1065). Na vratu in ročaju je okras odtisa navite vrvice. Najbližje analogije imamo z najdišč, izkopanih na trasi avtoceste južno od Murske Sobote. Na najdišču Pod Kotom - jug je najti precej podobnih, na nekaterih se pojavlja tudi cikcak okras (San-kovič 2009, 140, G324-325, G350, G431-432, G446 in G459). Podoben pa je bil najden tudi na bližnji Novi tabli (Guštin 2005, Sl. 5: 2). Ta oblika vrčev je skupna kulturama Kisapostag in pramena-ste keramike, vendar naš vrč zaradi okrasa pripisujemo kulturi Kisapostag. Med keramičnim gradivom je še nekaj odlomkov ustij z ročaji, ki bi jih lahko pripisali različnim vrčem (G202, G274, G460, G743, G816, G850, G936, G1080 in G1209). Odlomek G743 je ročaj, okrašen z vrezi, zapolnjenimi z inkrustacijo, ki ima neokrašeno primerjavo na Partah (Harej 1987, T. 4: 8). Pitosi Kot pitose smo opredelili večje posode z ožjim vratom trebuša-ste (1) ali ovalne (2) oblike (sl. 28) (G665, G1334 in G399, G1335 ter fragmenti G147, G180, G181, G432, G491, G565-568, G570, G571, G758, G1251, G1296, G1325). Uporabljeni so bili kot shrambne posode, v prid čemur govori tudi lega dveh primerkov G1334 in G1335, ki sta bila vkopana zunaj objektov drug poleg drugega (SE 653 in SE 655). Sklepamo, da sta rabila za shranjevanje živil. Le malo je bolje ohranjenih. Posode G399, G1334 in G1335 imajo po dva večja ročaja, pri dveh (G1334, G1335) iz njiju izhajata razčlenjeni rebri v obliki črke V. Pitos G1334 ima na prehodu usločenega ustja v rame še dva manjša ročaja. Posodi G1276 in G1296 imata razčlenjeno rebro, ki izhaja iz ročaja, poteka pa, sodeč po večjem odlomku G1296, okoli celotnega oboda. Pitosi so lahko na trebuhu okrašeni z barbotinom (G1296, G1325). Pitos G665 ima ustje okrašeno z odtisi, na največjem obodu pa ima bradavice. Nekaj odlomkov pitosov ima držaje (G570, G571). Našim bolje ohranjenim pitosom (G399, G665, G1334, G1335) podobne posode so opredeljene kot amfore. V Borzoncah razlikuje Bondárjeva tri tipe amfor (Bondár 1995, 205, Fig. 14: A/1-3). Zaradi oblike trupa lahko naše posode postavimo v njen tip A/1 (primerjaj z našima G399 in G665) in A/2 (primerjaj z našima G1334 in G1335). Bolj ali manj podobne tipe pitosov najdemo tudi na številnih drugih najdiščih kulture Somogyvár - Vinkovci, denimo v Nagykanizsi (Bondár 2003, 10: 8), Ajki, Gonyuju (Bóna 1965, T. XIII: 1, 2), Neusiedelu am See (Bándi 1984, Taf. XXVIII: 1), Vrdniku (Tasić 1984, Taf. III: 4, 5, 7, I-V: 2, 7, 10) in Szavi, kjer so opredeljene kot tip G (Ecsedy 1979, Abb. 5: G). Vse naštete analogije sodijo v čas kulture Somogyvár - Vinkovci. Tipičen za tovrstne posode je ročaj, iz katerega je izpeljano plastično rebro, okrašeno z odtisi prsta (G758, G1276, G1296, G1334, G1335). Zanje najdemo zelo dobre analogije na Založnici (Velu-šček/čufar 2003, 13: 7), v Borzoncah (Bondár 1995, Pl. 158: 247) in Somogyváru (Bóna 1965, T. XII: 6). Še najbolje je ohranjen odlomek iz Somogyvára, pri katerem je vidno, da je bila ta posoda podobnih dimenzij kakor naše. Vsa tri najdišča so opredeljena v kulturo Somogyvár - Vinkovci (Bóna 1965, 39-55; Bondár 1995, 197-269; Velušček/Čufar 2003, 123-158). Cedilo Ohranjeni sta dve cedili (G63 in G557). Obe imata ravno preluknjano dno, eno pa ima uvihano odebeljeno ustje (G63). Model voza V vodnem zbiralniku 2 je v 3. polnilu (SE 360) ležal odlomek koleščka najverjetneje modela voza (G231). V plasti SE 6 pa sta bila najdena dva keramična odlomka, ki bi prav tako lahko bila sestavna dela modela vozička. Prvi je odlomek koleščka (G804), drugi pa najverjetneje del okrašene stene voza (G805). Okrasna polja, vsako je okrašeno drugače, in sicer z navpičnimi, poševnimi črtami ali črtami v obliki črke V, zamejujejo dvojne vodoravne in navpične črte. Koleščka posnemata lesena kolesa vozov, ki so bila skoraj enakih oblik. Dobre primerjave, ki bi lahko služile kot zgled za izdelavo takšnih modelov, je najti v lesenih kolesih, najdenih v močvirjih severne Nemčije, Danske in Nizozemske s konca prve in druge polovice tretjega tisočletja pr. n. š. (glej Vosteen 1999, Taf. LXXIX: 26-30, LXXX: 42, 40e), pa tudi v nekaterih grobovih z vozovi s Kavkaza, ki pa so nekoliko mlajši (Piggott 1983, 66ss, fig. 28-31). Z najdišča Borzonce je znan miniaturen voziček, vendar ni okrašen. Doslej je edini v kulturi Somogyvár - Vinkovci (Bondár 1990, 85, Abb. 5; 1995, Pl. 179: 452-457). Na podlagi najdb koleščkov iz drugih najdišč te kulture pa sklepamo, da jih je bilo več (glej Bóna 1960, fig. 7). Na začetku zgodnje bronaste dobe so modeli vozov redki, pogostejši pa so v pozni zgodnji bronasti dobi, predvsem v vzhodnem delu Karpatske kotline (Bondár 1995, 217; glej npr. Bóna 1994, št. 330, 425, 426). Bondárjeva voziček iz Bor-zonc omenja kot manjkajoči člen med bakrenodobnimi modeli vozov in tistimi iz pozne zgodnje bronaste dobe (Bondár 1995, 217). Vsekakor pa se kaže na prostoru Madžarske kontinuiteta izdelave glinenih vozičkov od obdobja badenske kulture dalje (Vosteen 1999, 69: op. 62). Če je naš fragment res odlomek glinenega modela voza, je, kar zadeva bogati okras, edinstven primerek z začetka zgodnje bronaste dobe. Okras Na keramiki se pojavlja preprosto okraševanje, to je barbotin, metličast in glavničast okras, aplicirana rebra in bradavice, odtisi prsta, nohta in orodja ter lepši okrasi, izvedeni z vrezi, brazda-stimi vrezi, v enem primeru celo inkrustirani. Primerjave najdemo predvsem na najdiščih Panonske nižine in na Ljubljanskem barju. Najpreprostejši okrasi, metličast, glavničast in barbotin, se najpogosteje pojavljajo na trupih loncev od ramena navzdol (G244, G472, G473, G562, G631, G667-669, G699, G727-728, G733 idr.). Primerjave najdemo na številnih najdiščih, opredeljenih v kulturo Somogyvár - Vinkovci: na Založnici (Velušček/Čufar 2003, T. 1: 1, 2: 6, 6: 8 idr.), v Borzoncah (Bondár 1995, Pl. 172: 322, 324, 325, 326, 174: 360, 361, 362, 363), Nagykanizsi (Kalicz Schreiber 1989, Abb. 3: 14-15), Somogyváru (Bóna 1965, T. XI: 8, XII: 5;), Grabrov-cu (Marković 2002, T. 6: 2), Vinkovcih (Dimitrijević 1982, Abb. 6: 14), Iloku (Tasić 1984, Taf. I: 8, II: 8) in drugih. Tudi vtisi, predvsem s prstom, so precej pogosti, največkrat na odebeljenih robovih ustij loncev (G42, G66, G119, G122, G127, G145, G169, G204, G214, G216, G265, G287, G308, G667, G693, G699, G904, G1183 idr.), redkeje na ustjih skled (G22, G25, G29, G48, G58, G61, G85, G118, G296, G303, G304, G305, G326, G511, G512, G625, G957, G1092, G1147 idr.). Posode s podobnim okrasom je najti na Založnici (Velušček/Čufar 2003, npr. T. 1: 1, 4-5, 2: 1), na Partah (Harej 1981-82, T. 8: 5, 6, 9: 4, 7-8 idr.), v Borzoncah (Bondár 1995, Pl. 137: 103, 106, 140: 127 idr.), Nagykanizsi (Kalicz Schreiber 1989, Abb. 3: 14, 15 idr.), Szavi (Ecsedy 1979, Taf. I: 9, II: 7, VI: 11, VIII: 7 idr.), Vinkovcih (Dimitrijević 1982, Abb. 6: 14), Táp - Borbapuszti (Figler 1994, Abb. 4: 12, 6: 6, 7, 11, 12), Gyorszemere - Tóthu (Figler 1994, Abb. 7: 4, 8: 3, 7), Szigetcsép - Tangazdaságu (Ecsedy 1988, Fig. 1: 1, 3, 2: 1, 3: 3, 6-9, 15 itd.), Lánycsók - Éget-thalomu (Ecsedy 1980, Taf. I-V: 2, 3, -V: 4, VII: 7) in drugih. Večina teh najdišč pripada kulturi Somogyvár - Vinkovci, najdišče Táp - Borbapuszta pripisujejo kulturi Makó (Figler 1994, 21), Szigetcsép - Tangazdaság pa kulturi zvončastih čaš (Ecsedy 1988, 16), ki sta ji delno sočasni. Z najdišča Lánycsók - Égetthalom omenjene analogije Ecsedy uvršča na sam konec vučedolske kulture, v t.i. kulturo Vučedol - Zók, katere naslednica naj bi bila kultura Somogyvár - Vinkovci (Ecsedy 1980, 99ss). Vidimo torej, da je ta preprosti okras zelo pogost na prehodu iz bakrene v bronasto dobo in tudi še v zgodnji bronasti dobi. Odlomki posod z okrasom rebra, ki je največkrat razčlenjeno z odtisi prsta, so med našim gradivom kar številčni (G604, G608, G615, G778, G779, G783, G786, G778, G793, G879, G904, G908 idr.). Največkrat so rebra aplicirana na prehodu iz vratu v rame posod, na ramenu ali na največjem obodu posode. Podobno okraševanje najdemo na Ptuju (Lamut 1996, T. 2: 1), Založnici (Velušček/Čufar 2003, T. 8: 3, 11: 7), na Partah (Harej 1981-82, T. 10: 3; 1987, T. 1: 10, 6: 6, 11: 10 idr.), v Borzoncah (Bondár 1995, Pl. 122: 7-11, 124: 18, 20, 147: 183, 150: 195, 153: 215 itd.), Nagykanizsi (Kalicz Schreiber 1989, Abb. 3: 14-15, 17), Nagyarpádu (Bándi 1984, Taf. XXX: 6), Szavi (Ecsedy 1979, Taf. VIII: 7, XI: 6-7, XII: 4-5, XIII: 4), Lánycsóku (Ecsedy 1980, Taf. VII: 7) in na grobišču Békásmegyer v Budimpešti (Kalicz Schreiber/Kalicz 1998-99, Abb. 11: 7). Večina naštetih primerjav se nahaja v kontekstih, opredeljenih v kulturo Somogyvár - Vinkovci, na grobišču Békásmegyer pa v žganem grobu skupine Csepel kulture zvončastih čaš, kjer pa je zaslediti tudi elemente kulture Somogyvár - Vinkovci (Kalicz Schreiber/ Kalicz 1998-99, 93ss). Na našem najdišču je bilo v primerjavi z drugimi sočasnimi najdišči najdenih predvsem veliko odlomkov kroglastih in koničnih skled, okrašenih z vrezi, brazdastimi vrezi in vbodi. Z bližnjih Borzonc kakor tudi z najdišča Nagyárpád so na skledah z vrezi okrasi trakov v obliki črke V (primerjaj naše G84, G301, G390, G476, G780, G781, G782, G784, G814, G943 idr. z Borzonca-mi: Bondár 1995, Pl. 180: 425, Pl. 181: 429; Nagyárpádom: Kulcsár 1998-99, T. 2: 29). Odlomki posod iz Nagyárpáda so opredeljeni v kulturo Vučedol C, na začetek zgodnje bronaste dobe (Kulcsár 1998-99, 132). Trakove iz treh linij (oblika črke V), ki jih spremljajo nizi vbodov ali šrafiranih trikotnikov (naši G390, G476, G782, G814, G943), je najti tudi na najdišču Sé (Železna županija, Madžarska), kjer so prav tako pripisani pozni vučedolski kulturi in kulturi Somogyvár - Vinkovci (Kalicz Schreiber 1991, 18, Abb. 2: 4, 5, 7). Tako kakor en naš odlomek posode, ki ima poleg traku še šrafirane trikotnike (G782), imajo okras na zunanji strani. Šrafirane trikotnike (G18, G32, G84, G87, G89, G93, G94, G211, G271, G293, G301, G385, G387, G389, G390, G438, G439, G476, G578, G640, G656, G776, G782, G814, G832, G838, G862, G941, G943, G1047 in G1229) najdemo v Borzoncah (Bondár 1995, Pl. 160: 252), pogosti so na skledah na nogi z najdišča Szava (primerjaj z Ecsedy 1979, Taf. VI: 9, IX: 11-13) in pa na najdiščih Sé (Kalicz Schreiber 1991, Abb. 2: 1-2), Táp-Borbapuszta (Figler 1994, Abb. 6: 1) in Gyorszemere - Tóthu (Figler 1994, 7: 1). Primerke z najdišča Sé opredeljuje Kalicz Schreiberjeva v pozno vučedolsko kulturo, in sicer v zgodnjo bronasto dobo I po madžarski kronologiji (Kalicz Schreiber 1991, 18 in 21). Najdišče Táp-Borbapuszta postavlja Figler v kulturo Makó (Figler 1994, 21), Gyorszemere - Tóth pa v kulturo Somogyvár - Vinkovci (Figler 1994, 22). Okras notranjosti naših skled na nogi (G32, G102 in G661) je tipičen za posode z začetka bronaste dobe v Panonski nižini (Kulcsár 1998-99, 132ss). Motiva črke V (naši G32 in G661) je najti na skledah iz Založnice (Velušček/Čufar 2003, T. 10: 6) in Borzonc (Kulcsár 1998-99, T. 3: 3-1), obe sta okrašeni tudi s šrafiranimi trikotniki, tako kakor naša skleda G32. Bondárjeva posodo iz Borzonc primerja s skledami pozne vučedolske kulture (stopnja C) (1995, 233), v okrasu se namreč kaže vučedolska tradicija (Ecsedy 1979, 106). Odlomek sklede iz Lengyela (Kulcsár 1998-99, T. 3: 18-3) je okrašen s polji šahovnice, podobno kakor naša odlomka skled G796 in G1047. Enako okrašen odlomek posode s konca vučedolske kulture (t.i. kultura Vučedol- Zók) najdemo tudi v Zók-Várhegyu (Ecsedy 1983, Pl. III:2). V kulturo Makó opredeljene odlomke posod je najti med gradivom z najdišča Csólyospálos-Felsopálos v madžarski županiji Bács-Kiskun (Tóth 1998, Abb. 1: 2, 5: 1). Skledo z najdišča Sojtor - Rapát s cikcak vrezom na ustju datirajo v pozno stopnjo vučedolske kulture (primerjaj naše G93, G133, G211, G300, G301, G476, G821, G826, G862, G943, G977, G1145 in G1148 s Horváth 2001, 56). V Borzoncah so nekatere sklede tipa T/9 tudi okrašene s cikcak okrasom (Bondár 1995, 209). Takšen okras na robovih ustij in tudi ostenjih posod, naj bi bil značilen predvsem za pozno stopnjo vučedolske kulture (Horváth 2001, 56). K tem posodam bi tako lahko prišteli še sklede (G133, G515 in G821), ki so s cikcak vrezom okrašene na notranji strani. Prekinjeni cikcak okras na robu ustja, kakršnega ima več naših skled (G18, G94, G302, G655 in G656), ima kupa na nogi iz Založnice (Velušček/Čufar 2003, T. 10: 6). V Borzoncah najdemo prav tako tudi okras vbodov oz. pik na robu ustja skled (primerjaj naše G102 in G200 s Horváth 2001, T. 3: 3-1). Opozoriti moramo tudi na ročaj (G743), ki ima zelo specifičen okras vrezov, zapolnjenih z inkrustacijo. Zanimivo je, da spominja na okras na ročajih nekaterih zvončastih čaš z grobišča Békásmegyer, ki imajo podobno zamejeno polje (Kalicz Schreiber/Kalicz 1998-99, Abb. 9: 8). Kakor kažejo primerjave, ima okras naših posod z okrasi z drugih najdišč zgodnje bronaste dobe veliko skupnega. Bolj zapletenim okrasom, izvedenim z vrezovanjem, najdemo primerjave v kontekstih pozne vučedolske kulture ali kulture Vučedol-Zók, kakor jo imenujejo nekateri madžarski arheologi, ter tudi v kulturi Somogyvár - Vinkovci. Cikcak vreze povezujejo predvsem s pozno vučedolsko kulturo, najdemo pa jih tudi v Borzoncah in Založnici, kjer pa je na robu ustij skled cikcak črta prekinjena. Takšen okras je tudi na nekaterih naših skledah. Ostale okrase, šrafirane trikotnike, okras v obliki črke V in šrafirana polja je najti na najdiščih kulture Somogyvár - Vinkovci, nekatere tudi v kulturi Makó. Ti okrasi so sicer preprostejši od klasičnih vučedolskih, vendar naj bi se v njih kazal vpliv te kulture oz. njena tradicija (npr. Ecsedy 1978, 192-193; Kulcsár 1998-99, 132). Dokazujejo torej sočasnost pozne vučedolske kulture, kulture Somogyvár - Vinkovci ter kulture Makó v I. stopnji zgodnje bronaste dobe po madžarski kronologiji. Preprostejši okrasi, vtisi pod robom ustja in plastična rebra, imajo paralele na številnih najdiščih kulture Somogyvár - Vinkovci. Na grobišču Békásmegyer v Budimpešti najdemo analogije za lonce z apliciranim rebrom in okrašen ročaj. Ker grobišče sodi v skupino Csepel kulture zvončastih čaš, so nekoliko mlajši, s konca I. in II. stopnje zgodnje bronaste dobe po madžarski kronologiji. Izdelava lončenine Analiza izdelave lončenine (vzorec 881 kosov) ter lončarskih glin, iz katerih je bila keramika izdelana, je obsegala le del celotnega keramičnega korpusa (glej Sankovič 2005, 8-19). Posode so bile izdelane prostoročno iz svaljkov, manjše pa so bile oblikovane iz enega kosa gline. Med neplastičnimi primesmi v glini prevladujejo delci kremena, sljude, organskih snovi in glinenih jeder. Poudariti je treba, da je bila glina dokaj čista in kvalitetna. Zrnca so večinoma drobna, zanemarljivo malo je zelo grobe keramike. Izdelki so bili tudi solidno žgani, kar je vplivalo na trdoto, saj ima večina trdo ali zelo trdo površino. Skoraj polovica izdelkov je bila žgana redukcijsko z oksidacijskim ohlajanjem, druga polovica redukcijsko in nepopolno oksidacijsko z dimljenjem. Tako je razmerje med svetlimi (večinoma svetlo rjavimi) in temnimi (predvsem sivimi, manj črnimi) površinami posod približno enako. Manjše razlike v tehnoloških značilnostih se kažejo med nekaterimi tipi keramičnih posod. Primerjali smo tudi dve največji skupini posod, sklede/skode-le in lonce. Iz primerjave je razvidno, da velikih razlik med njimi ni. Prve so izdelane malenkost bolje, saj imajo bolje prečiščeno lončarsko glino z manj grobimi delci in so v povprečju rahlo trše. Glavna razlika med skledami/skodelami in lonci pa se kaže v barvi površine. Pri prvih so posode žgane večinoma tako, da so temne barve, se pravi, da so žgane redukcijsko in nepopolno oksidacijsko z dimljenjem v končni fazi, pri drugih je svetlih površin nekoliko več, te so žgane redukcijsko, v končni fazi oksidacijsko. Lepo okrašene kroglaste ali konične sklede (npr. naše G654, G655, G656, G821, G826 idr.) so večinoma žgane tako, da imajo temno površino. Tudi ostale sklede, ki so okrašene z vrezi ali brazdastimi vrezi in vbodi, predvsem sklede na nogi, so večinoma žgane redukcijsko ali oksidacijsko z dimljenjem v končni fazi, prav tako lepo okrašeni fragmenti tipološko nedoločljivih posod (G776, G780, G781, G782, G784 idr.). Časovna opredelitev keramičnih najdb V okviru tipološke razvrstitve keramičnih najdb smo navedli tudi njihove analogije, s katerimi smo poskusili prikazati kulturno pripadnost našega gradiva. Največ enakega posodja najdemo na Ljubljanskem barju, predvsem na Partah (Harej 1974, 76-90; 1978, 61-94; 1981-82, 31-99; 1987, 141-183) in na Založnici (Velu-šček/čufar 2003, 123-158) ter na najdiščih Panonske nižine, največ v Borzoncah (Bondár 1995, 197-268), pa tudi v Nagykanizsi (Bondár 2003, 49-77). Založnica, Borzonce in Nagykanizsa sodijo v kulturo Somogyvár - Vinkovci, prav tako pa ji moramo prišteti tudi Parte, ki so jih nekateri zmotno postavili v mlajši horizont slovenskega tipa pozne vučedolske kulture (glej pri Velušček/ču-far 2003, 130). Obravnavane plasti iz našega najdišča so dale bogate in tipične najdbe za obdobje zgodnje bronaste dobe. Tako imamo med lončenino lonce s stožčastimi in lijakastimi vratovi, pogosto okrašene z odtisi prstov, nohtov ali orodja, sklede, ki jih je tukaj, predvsem okrašenih in tistih na nogi, veliko v primerjavi s podobnimi najdišči, zastopani pa so tudi vrči in večje shrambne posode oz. pitosi. Na našem najdišču je nekaj starejših elementov, denimo skledi-ca na križni nogi in tudi okras skled s cikcakom in šrafiranimi trikotniki, ki nakazujejo na vučedolsko tradicijo. Podobnosti naših posod, nekaterih skled in loncev ter okrasov se kažejo tudi s kulturo Makó, ki se je razprostirala na severnem delu Panonske nižine. Sklede s T presekom ustja pa najdemo med oblikami kulture zvončastih čaš, predvsem v grobovih, kjer so hkrati prisotni tudi nekateri elementi kulture Somogyvár - Vinkovci. Vrč z vrvičastim okrasom na vratu (G1065) in ustje lonca (G1006) sta najmlajša elementa na najdišču, pripisujemo ju kulturi Kisapostag, ki nasledi kulturo Somogyvár - Vinkovci. Vrč G1065 se je nahajal v vodnem zbiralniku 5, pomešan s keramiko kulture Somogyvár - Vinkovci. Rezultati radiokarbonske analize oglja iz nekaterih plasti so dali kar velik časovni razpon (glej v poglavju Katalog stratigrafskih enot pri opisih plasti SE 6, 12, 357, 360, 371, 373, 412, 539 in 597). Na podlagi primerjalne analize keramike, 14C datumov z našega in sorodnih najdišč (Založnica: Velušček/čufar 2003, 128, Pril. 1; madžarska najdišča: Della Casa 1996, Abb. 154; Vinkovci: Forenbaher 1993, 148, Fig. 154) lahko sklepamo, da je naselbina živela skozi celotno obdobje kulture Somogyvár - Vinkovci. Poselitev ožjega prostora se je najbrž začela že pred koncem 1. polovice 3. tisočletja pr. n. š., trajala pa je vsaj še do konca tretje četrtine 3. tisočletja pr. n. š. (Br A1 po srednjeevropski kronologiji oz. fazi I in IIa po madžarski kronologiji). Intenzivnejša poselitev se je potem premaknila na bližnje lokacije, kjer imamo izpričane naselbinske plasti kulture Kisapostag iz mlajšega dela zgodnje bronaste dobe. Ena izmed teh je prav pred kratkim v tej seriji objavljeno najdišče Pod Kotom - jug pri Krogu (Sankovič 2009). Kamnita orodja Boris Kavur Sondažne in šele veliko kasneje izvedene sistematične raziskave prazgodovinskih najdišč so šele v zadnjih letih spremenile sliko poznavanja kamnitih orodij v vzhodni Sloveniji. V nasprotju s starimi, naključno zbranimi zbirkami se je pokazalo, da na sodobno raziskanih najdiščih prevladujejo močno fragmentirana glajena orodja, prav tako pa se je povišal tudi delež odkritih orodij iz odbitkov. Še vedno pa je pri količini kamnitih orodij v vzhodni Sloveniji opazno, da imajo najdišča ob Dravi več kamenih orodij oziroma celo delavnice za izdelovanje orodij (Ptujski grad in Ormož - Škoršičev vrt sekire ter Hardek in Hajndl orodja na odbitkih) (To-manič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, 164-166; 2006b, 182-189), oddaljena najdišča v osrednjih Slovenskih goricah imajo veliko manj kamnitih orodij, orodja pa so močneje vzdrževana (Kavur/ Tomaž/Mileusnić 2006, 127). Situacija je v Prekmurju nekoliko drugačna, ker Mura ne nosi veliko ustreznih prodnikov za izdelavo kvalitetnih orodij. Na drugi strani pa se ob severozahodnem delu Blatnega jezera nahajajo viri kvalitetnih radiolaritov, ki so bili od srednje mlajše kamene dobe predmet intenzivnega trgovanja na dolge razdalje - pri nas najdemo radiolarite tipa Szentgál na vseh najdiščih iz mlajše kamene in bakrene dobe v Prekmurju oziroma vse do Ptuja (najdišče Srednješolski center - informacija Marija Lubšina Tušek). Ključno vlogo pri poznavanju uporabe kamenih orodij na mlajših najdiščih na področju Prekmurja igrajo danes tri najdišča - Pod Kotom - jug, Pince in Za Raščico. Kamnito orodje z najdišča Pod Kotom - jug je že objavljeno (Šavel 2009), v naselbini v Pincah je bila odkrita večja količina odbitkov, nekoliko izven naselbine pa s konca srednje in začetka starejše bronaste dobe tudi koncentracija jeder radiolarita tipa Szentgál, izvirajočega s področja zahodno od severnega dela Blatnega jezera (informacija Branko Kerman), ki priča o trgovini na dolge razdalje s kamnitimi surovinami tudi v obdobju bronaste dobe. Najdišče Za Raščico ima pomembno vlogo pri poznavanju preskrbe s surovinami za izdelavo kamenih orodij; prinaša tudi nekatere novosti pri uporabah lokalnih surovin ter tehnikah obdelave. Na najdišču, kjer lahko najstarejšo poselitev uvrstimo na konec bakrene in na začetek bronaste dobe, je bilo odkrito veliko število odbitkov iz grobozrnatega roženca, ki ilustrira, kako so reševali problem pomanjkanja kvalitetnih surovin v pokrajini, hkrati pa ilustrira vključenost v širše tokove zamenjav na dolge razdalje. V prispevku je obravnavan izbor najbolj reprezentativnih najdb kamnitih orodij, odkritih na najdišču leta 2001. Za predstavitev je bilo izbranih 67 orodij, ki najbolje predstavljajo novosti v poznavanju, ki jih prinašajo raziskave najdišča. Gre za novosti tako v teritorialnem in tehnološkem kakor tudi kulturnem pogledu. Prvič, zbir odkritih orodij predstavlja najobsežnejšo in najbolj variabilno zbirko kamnitih orodij, odkritih na področju Prekmurja, drugič pa je zbirka izjemna prav zaradi svoje homogenosti - poleg orodij iz drobnozrnatih kamnin (rožencev, silificiranih tufov) je bilo odkrito tudi večje število večjih orodij iz grobozr-natih kremenov. Kot tretjo posebnost pa je potrebno izpostaviti, da gre za najdbe z dokaj mladega, zgodnjebronastodobnega najdišča, s takih najdišč na ozemlju Slovenije do sedaj še ni bilo predstavljenih kamenih orodij. Pri uporabi termina orodje je bil uporabljen najširši možni obseg tega pojma; tako na seznamu niso predstavljena zgolj jasno namerno oblikovana in po tipoloških listah določljiva kamena orodja iz drobnozrnatih kamnin, ampak tudi vsi odbitki iz drobnozrnatih kamnin. Prav tako pa so bili dodani nekateri kamni iz grobozrnatih kamnin, ki imajo jasno prepoznavne sledi odbijanja in nemara tudi obdelave. Za opis orodnih tipov in tehnoloških kategorij so bile uporabljene osnove, ki so bile že večkrat uporabljene za opisovanje mlajšekamenodobnih in starejšeba-krenodobnih kamenih orodij in v celoti zadostujejo tudi potrebam analiziranega gradiva (Kavur 2005, 132-133). Prav tako so bile zaradi relativno majhnega števila najdb v posamezni stratigrafski enoti obravnavane vse najdbe s celotnega najdišča skupaj. Metodološko utegne biti tak pristop sporen, saj ne omogoča določanja razlik strategij izdelave in uporabe kamenih orodij med posameznimi stratigrafskimi enotami, vendar te razlike zaradi majhnega števila najdb ne bi bile statistično relevantne oziroma bi imele trditve veliko standardno deviacijo. Prav tako pa tudi niso bile odkrite strukture, ki bi zaradi količine najdb omogočale specifične interpretacije v smislu izdelave, uporabe in zavrženja orodij. Zaradi omejenega števila najdb smo prisiljeni opustiti iskanje individualnih strategij obdelave kamna in moramo raziskani del najdišča gledati kot celoto - v tem primeru nam pregled orodij in uporaba specifičnih surovin ter strategij izdelave, uporabe in vzdrževanja orodij nudijo vpogled v skupinske strategije neke prazgodovinske skupnosti. Analiza kamenih orodij nam lahko pokaže, kako je na ravni skupnosti funkcionirala preskrba s kamenimi surovinami in kateri deli kamenih orodij so bili zavrženi v samem raziskanem delu naselja. Na osnovi teh podatkov lahko formuliramo tudi hipoteze o dejavnostih v prostoru - v sami naselbini pa lahko prav tako definiramo dejavnosti, ki so potekale v širši okolici naselbine. Pri taki obravnavi je treba ločiti tudi surovine, za katere lahko domnevamo, da so imele različne vire izvora ter tehnike obdelave - zato je ustrezneje ločeno obravnavati orodja, ki so nastala z odbijanjem kamnine, in orodja, ki so nastala z glajenjem kamnine. Pri prvih pa je zaradi variabilnosti surovine, ki je odsev preskrbe ter je določala obdelavo, ustrezna dodatna delitev glede na surovine, iz katerih so orodja izdelana. Tako lahko ločimo orodja iz drobnozrnatih kamnin (odbitki iz rožencev) ter orodja iz srednje- in grobozrnatih kamnin (odbitki) in jedra iz sedimen-tnih (silificirani peščenjaki), magmatskih (tufi) in metamorfnih kamnin (grobozrnati kremeni). Orodja na odbitkih iz drobnozrnatih kamnin V obdelavo odbitkov iz drobnozrnatih kamnin je bilo vključenih 38 kosov, ki so večinoma izdelani iz rožencev različnih kakovosti. Ker večina odbitkov ne predstavlja tipološko določljivih orodij (izjema je le nazobčano orodje številka G619), je opis kombinacija tehnoloških značilnosti in stanja ohranjenosti posameznih odbitkov. Pri vsem se moramo zavedati, da je v analizo vključeno majhno število orodij - za relevantno statistično analizo jih je bilo premalo odkritih. Tako imajo vsake iz najosnovnejše statistične obravnave izpeljane trditve zelo veliko standardno deviacijo, kar pomeni, da je opazovanja in izpeljane sklepe v re- snici treba razumeti kot hipoteze in smernice, ki jih nadaljnje raziskovanje lahko potrdi ali pa ovrže. Odkrite odbitke smo glede na obliko polizdelka razdelili na odbitke in kline ter dodali kategorijo amorfnih razbitin, v katero sta bila vključena dva odlomka, ki sta nastala kot posledica segrevanja in ne odbijanja. V prvi skupini (kline in odlomki klin) se je znašlo 21 orodij (55%), v drugi (odbitki) 15 (39%). Po merskih vrednostih so kline povprečno zgolj malo daljše, malo ožje in malo debelejše od odbitkov. Podatek ne preseneča, saj je klina tehnološka kategorija, ki ima po definiciji dolžino dvakrat večjo od širine. Presenetljiva je nekoliko večja debelina. Domnevamo lahko, da gre za posledico tehnološke značilnosti izdelave klin. Izdelane so bile z nekoliko večjih, pravilno oblikovanih in pripravljenih jeder, medtem ko so manjše odbitke izdelovali iz jeder, ko so bila ta tako izrabljena, da izdelava uporabnejših polizdelkov ni bila več mogoča. Pri pregledu drugih značilnosti se pokaže, da ima le okoli 20% klin ohranjen distalni del odbitka, medtem ko ohranjenost pri odbitkih znaša več kakor 50%. Ohranjenost distalnega dela odbitka je podatek, ki nam v prvi vrsti pove, ali je odbitek cel ali pa je bil del odlomljen. Zaradi narave izomorfne kristalne strukture drobno-zrnatih kamnin je distalni del praviloma najtanjši in je zato najbolj občutljiv na poškodbe. Del je sicer najostrejši del odbitka, vendar tudi najtanjši. Odlomi se zaradi uporabe, namenske obdelave odbitka v orodje ali pa tudi kasneje po zavrženju odbitka. Druga razlika se pokaže pri prisotnosti makroskopsko vidnih za-gladitev, ki so posledica uporabe - zagladitve ima odstotno dvakrat več klin kakor odbitkov. Prisotnost oziroma odsotnost makroskopskih zagladitev na površju orodja nam pove, ali je bilo orodje toliko časa intenzivno uporabljano za obdelavo nekega materiala, da je ta aktivnost povzročila spremembo kristalne strukture površja orodja - abrazijo orodja oziroma vključitev obdelovane surovine v površje orodja. Podatek nam kaže, da so bile kline veliko bolj intenzivno in dlje uporabljane. Tradicionalno lahko domnevamo, da gre za žetvene nože, povezane s poljedelskimi dejavnostmi, dolgotrajna in intenzivna uporaba pa lahko posledično povzroči tudi fragmentacijo izpostavljenih delov orodij, kar pojasni prej omenjeno lomljenje distalnih delov klin. Tako opazimo, da je v orodnem zbiru ohranjenih več klin kakor odbitkov, kline so bolj fragmentirane od odbitkov in posledično nimajo ohranjenih distalnih delov; kline imajo tudi večkrat ohranjene makroskopsko določljive sledi uporabe kakor odbitki. Torej lahko orodni skupek na osnovi oblike odbitkov, sledi uporabe in fragmentacije razlagamo kot ostanke intenzivno uporabljanih orodij. Orodja na najdišču torej niso ostanki izdelave orodij, ampak njihove intenzivne uporabe na najdišču oziroma njegovi neposredni okolici, produkcija polizdelkov in orodij je očitno potekala drugje. Pri nadaljnji primerjavi se pokaže, da imajo odbitki z retušami manjkrat ohranjen distalni del od tistih brez retuš, prav tako pa imajo tudi večkrat ohranjene sledi uporabe. Pravzaprav gre za prepoznavne posledice enakega procesa. Retuše pomenijo namensko preoblikovanje odbitka - oblikovanje določljivega orodja. Odbitek je bil zagotovo izbran za obdelavo, kar posledično tudi povečuje verjetnost kasnejše uporabe. Fragmentacija, to je odsotnost distalnega dela, potrjuje intenzivnejšo uporabo, prav tako sledi zagladitev. Če strnemo ugotovitve - v orodnem zbiru je 44% odbitkov re-tuširanih, vendar z izjemo enega orodja ni tipološko določljivih orodij. 6 odbitkov je bilo retuširanih intenzivneje (G1, G14, G77, G1116, G150 in G440), 9 pa jih ima zgolj manjšo, drobtinčasto re-tušo (G8, G45, G148, G294, G806, G839, G840, G916 in G1053). V tem primeru retuše ne pomenijo preoblikovanja odbitka v obliko, ki bi jo enačili z mentalno šablono izdelovalca - s prefinje-no obliko orodja, ampak so retuše zgolj ustrezna priprava delovnega roba, da bo lahko zadostil nastali potrebi oziroma čim dlje zdržal kot funkcionalno uporabno orodje. Retuširani odbitki so bolj fragmentirani in imajo manj ohranjenih distalnih delov kakor neretuširani, bili so intenzivneje uporabljani in imajo večkrat ohranjene zagladitve, ki so nastale zaradi uporabe. Skratka, prisotnost retuš na odbitku potrjuje domnevo, da obstaja velika verjetnost, da bo izdelovalec po obdelavi samega odbitka z njim tudi nekaj počel. Zgolj en odbitek (G619) je bil intenzivno obdelan - z retuširanjem je bilo izdelano nazobčano orodje. Dodatne informacije o uporabi kamnitih orodij nam nudi tudi opazovanje deleža ožganih kosov teh orodij, ki imajo na površini makroskopsko vidne sledi uporabe - zagladitve. Kar 7 od 38 odbitkov (G14, G150, G322, G440, G612, G620, G806) je bilo očitno izpostavljenih visokim temperaturam - je ožganih. V skupino s sledmi uporabe pa lahko uvrstimo 6 odbitkov (G12, G45, G321, G619, G840, G1116). Glede na jasnost zagladitev in njihov specifični lesk lahko domnevamo, da je bila večina odbitkov s sledmi uporabljena za rezanje rastlinskih delov z visoko vsebnostjo silicija - trav. Najverjetneje gre torej za žetvene nože oziroma dele sestavljenih srpov za žetje žitaric. Zdi se, da so odbitki, ki imajo ohranjene sledi uporabe, manjši, nimajo ohranjenih distalnih delov, veliko jih je retuširanih in med njimi je veliko klin. Vse kaže, da so bila ta orodja intenzivno izrabljana, so retuširana, dokaj standardiziranih oblik in močno polomljena, domnevno zaradi intenzivne uporabe. Orodja na odbitkih iz grobozrnatih kamnin Poglavitno posebnost najdišča in novost v našem in tudi širšem kulturnem prostoru predstavlja veliko število odkritih odbitkov, ki so izdelani iz grobozrnatih rožencev. Podobne surovine so se kljub svoji trdnosti zaradi nepravilnega lomljenja in predvsem zaradi pogostega drobljenja uporabljale zgolj redko. V literaturi so navadno izpostavljena predvsem najdišča iz starejše kamene dobe, med katerimi je pri nas treba izpostaviti najdbe iz srednjega paleolitika iz Jame pod Herkovimi Pečmi ter Špehovke, na Hrvaškem Vindije in Ondratic na Češkem. Pri vseh naštetih gre za najdišča, kjer so uporabniki izkoriščali lokalne vire iz neposredne bližine najdišč - kremenove prodnike iz rečnih nanosov, in iz njih izdelovali na prvi pogled groba kamena orodja. Ker so tovrstna orodja zaradi fizičnih lastnosti kamnin večja in natančnejša, obdelava ni bila mogoča, so jih avtorji večinoma opisovali kot groba, funkcionalna orodja za obdelovanje trših materialov. V kasnejših obdobjih, tako v mlajšem paleolitiku kakor tudi kasneje, je le redko prihajalo do intenzivnega izkoriščanja lokalnih virov surovin slabše kvalitete, tako da so bili odbitki iz grobozrna-tega kremena na najdiščih odkriti zgolj sporadično in v manjšem številu. Zato je odkritje številnih odbitkov in tudi jeder na najdišču Za Raščico presenečenje, ki dopolnjuje poznavanje strategij preskrbe s surovinami za izdelavo orodij na področju Prekmurja, pa tudi dopolnjuje poznavanje uporabe kamenih orodij v okviru kultur konca bakrene dobe in začetka bronaste dobe. V predstavitev je bilo vključenih 24 odbitkov in jedro iz grobozr-natega kremena - natančneje 19 odbitkov, ki kažejo jasno morfologijo, na podlagi katere lahko prepoznamo sledi odbijanja, in 4 amorfne razbitine. 11 odbitkov ima talon pokrit s korteksom, 8 odbitkov pa ima talon retuširan, pri čemer ga večinoma pokriva zgolj ena sama večja faseta. Iz opazovanega in iz morfologije in velikosti odbitkov lahko rekonstruiramo proces njihove izdelave. Očitno so na najdišče prinašali cele prodnike grobozrnatega kremena, ki so jih nadalje obdelovali. Ker v zbiru nimamo nobenega primera prvega odbitka, ki bi imel celotno dorzalno površino pokrito s korteksom, lahko domnevamo, da so na kraju zbiranja prodnikom najprej odbili en odbitek, da bi preverili kvaliteto in ustreznost surovine, vse nadaljnje faze obdelave pa so se izvajale na najdišču samem. To nam najlepše prikazujeta odbitka G508 in G1056, ki sta nastala v začetni fazi redukcije jedra, ko je izdelovalec zaporedno odbijal odbitke, ki imajo večino dorzalne strani pokrit s korteksom, del pa pokriva negativ prejšnjega odbitka. Večina odbitkov sicer ne kaže kake kompleksnejše predpriprave jedra - 11 od 19 (57 %) talonov je pokritih s korteksom (odbitki G188, G397, G507, G509, G1055^), kar kaže, da so večinoma izkoriščali ploščate bloke kremena, pri čemer so odbijali kar direktno z udarci na površino prodnika. Gre za pričakovano dejstvo, saj je zaradi fizičnih lastnosti kamnine laže izdelovati odbitke iz ploščatih kakor pa iz ovalnih prodnikov grobozrnatega kremena. Pri ovalnih se zaradi specifičnega načina lomljenja, kjer nastajajo krajši in debelejši odbitki, koti udarnih površin tako močno spremenijo, da nadaljnje odbijanje ni več mogoče (nastajajo odbitki, kjer kot med udarno površino in ventralno stranjo odbitka postaja čedalje ostrejši, kot med udarno površino in dorzalno stranjo pa čedalje bolj presega 90%). Tako izrabljena jedra, kjer izdelovalci poskušajo izkoristiti vse površine na celotnem jedru, dobijo obliko fasetiranega sferoida, kjer nadaljnje odbijanje ni več mogoče - lep primer takega sferoida je jedro številka G64. Nekoliko kompleksnejšo pripravo jeder nakazujejo odbitki številka G78, G587 in G809. V vseh primerih gre za širše in večje odbitke s širokim retuširanim talonom. Vsi imajo na dorzalni strani negative prejšnjih odbitkov, pri čemer se zdi, da so pri odbitkih G78 in G809 potekali v isti smeri, pri odbitku G587 pa morda celo v drugih smereh. Tako lahko rekonstruiramo nadaljnje faze procesa odbijanja, pri čemer na podlagi morfologije odbitkov predpostavljamo, da so obstajala unipolarna in diskasta jedra. Pri diskastih jedrih so ploščato jedro pripravili s centripetalnim odbijanjem in na koncu z glavne udarne površine odbili en sam odbitek - lep primer je odbitek G587, pridružuje pa se mu tudi odbitek G586, ki pa je izdelan iz preperele sedimentne kamnine. Oba primerka izvirata iz iste stratigrafske enote - SE 13, kjer pa niso bili odkriti drugi odbitki, ki bi potrjevali proces obdelave jedra. Zato lahko domnevamo, da sta bila narejena drugje, tukaj pa zgolj zavržena. Treba pa je opozoriti, da gre pri tehnologiji izdelave in izrabe diskastih jeder za značilnost prav srednjega paleolitika, ki se v nekoliko spremenjeni in pomanjšani obliki pojavi v starejšem mezolitiku (manjša diskasta jedra v Viktorjevem spodmolu ter Zalogu pri Verdu), na zgodnjebronastodobnem najdišču Za Raščico pa se pojavi tretjič. Kljub sistematičnemu spiranju sedimentov skoraj ni bilo odkritih majhnih odlomkov in drobcev grobozrnatih kremenov. Manjši odbitek številka G627 je verjetno nastal pri pripravi udarne površine jedra, edino odbitek številka G1054 bi lahko predstavljal odlomek koničastega dela orodja. Na koncu ostaja odprto še vprašanje izvora surovin in uporabe orodij. Izvor prodnikov kremena moramo iskati v prodnih zasipih, ki predstavljajo geološko osnovo celotnega dela pokrajine med današnjo strugo reke Mure in območjem Murske Sobote. Vendar so danes ti prodni zasipi prekriti z ilovicami in domnevamo lahko, da je tudi v preteklosti bilo podobno. To pomeni, da so ljudje lahko do proda prišli zgolj na mestih, kjer je bil ilovnati pokrov prerezan - domnevno ob koritu same Mure. To bi utegnilo pomeniti, da so prodnike prinašali na najdišče vsaj nekaj kilometrov daleč. Domnevamo lahko, da so jih testirali na samem kraju zbiranja, izkoriščali pa na najdišču. Dokončno izrabljeno jedro in dva odbitka, izdelana s kompleksnejšo tehnologijo priprave jedra, nam nakazujejo, da so lokalne surovine uporabljali tako za groba, hitro narejena orodja kakor tudi za orodja, v katerih izdelavo je bilo treba investirati več časa in tehnološkega znanja. Glajena kamena orodja Med kamenimi artefakti bi lahko zgolj 3 fragmente opredelili za dele glajenih kamenih orodij. Od teh sta dva dela ene fragmentirane prevrtane sekire, oblike tretjega orodja pa na podlagi fragmenta ne moremo določiti. Najzanimivejša sta zagotovo fragmenta prevrtane sekire (G971). Oba sta iz serpentinita, pri čemer je prvi temno zelene barve in dobro ohranjen, drugi pa je rjavo zelene barve in močno prepe-rel ter poškodovan. Recentne poškodbe na drugem so verjetno posledica izkopavanja. Prvi izvira iz SE 339 (sektor V, kv. 76), drugi pa iz SE 419 (sektor V, kv. 77). Pri čiščenju se je pokazalo, da je kosa mogoče sestaviti - predstavljata fragmenta istega orodja. Gre za ostanke prevrtane sekire, ki se je razlomila na več delov prav okoli luknje za toporišče. Luknja je konične oblike. Zaradi fragmentiranosti preloma njena širina ni bila izmerjena čisto na obeh koncih, ampak na prvi točki, na kateri je izmera bila mogoča. Na eni strani meri prelom luknje 2,02 centimetra, na drugi pa 1,94 centimetra. Ker gre pri obeh fragmentih za kosa ene sekire, bi lahko sklepali, da sta obe SE, iz katerih fragmenta izvirata (SE 339 in SE 419), sočasni oziroma sta njuni polnili nastajali sočasno. Vendar sta fragmenta sekire zelo različno ohranjena, kar bi lahko razlagali z razlikami v sedimentacijskih okoljih med obema SE. Glede na izkušnje z odbitki obstaja možnost, da je eden izmed delov končal v ognju, ki je spremenil njegovo barvo, vendar v nasprotju s kremenom, ki pod vplivom vročine prepoznavno prepereva, sedimentne kamnine ne kažejo takih makroskopsko prepoznavnih znakov. Odbitek številka G60 je bil opredeljen kot del glajenega kamenega orodja na podlagi svoje zrnavosti in obdelave površine - gre za odbitek iz sicer dokaj drobnozrnate kamnine, ki pa je precej mehka. Prav zaradi slednjega dvomimo, da gre za odlomek brusa, tolkača ali terila; ti so bili namreč večinoma izdelani iz trših kamnin. Za opredelitev pa je bila poglavitna njegova obdelava. Na dorzalnem delu ima ohranjen del zbrušene fasete - pravzaprav je tudi ostali del dorzalne strani na posameznih delih nekoliko oglajen oziroma vsebuje posamezne raze, ki so verjetno sledi nekdanjega glajenja ali pa uporabe. Na osnovi teh dejstev lahko domnevamo, da predstavlja odbitek fragment glajenega kamenega orodja. Sklep Če povzamemo ugotovitve analize posameznih značilnosti, ugotovimo, da imamo pred sabo dokaj specifičen artefaktni zbir. Orodja iz drobnozrnatih kamnin lahko opazujemo na dveh nivojih - na tipološkem in tehnološkem. Čeprav gre v merilih kamenodobnih najdišč za dokaj majhen artefaktni zbir, se pokaže, da v primeru, ko opazujemo zgolj večje, uporabne odbitke, ugotovimo, da jih je odstotno zelo veliko retuširanih. Pa kljub temu z izjemo enega kosa ni tipološko določljivih orodij, ampak zgolj naključno retuširani kosi, pri katerih obdelava ni spreminjala morfologije samega odbitka, ampak je zgolj vzdrževala oziroma minimalno povečala njegovo uporabnost. Osnovna tehnološka posebnost pa je zelo nizka stopnja ohranjenosti originalne skorje prodnika, iz katerega so bili izdelani odbitki. V zbiru je le en odbitek z ostankom skorje prodnika. Iz navedenega lahko sklepamo, da so na najdišče prinašali že gotove polizdelke - standardizirane kline, ki so bile uporabne za generalizirana orodja. Odsotnost odbitkov s sledovi korteksa kaže, da je osnovna obdelava prodnikov, pri kateri je bila odstranjena skorja in so bila izdelana standardizirana jedra za odbijanje klin, potekala nekje drugje. Prav tako so drugje z jeder odbijali kline, v zbiru namreč kljub natančnem izpiranju sedimentov ni večjega števila manjših odbitkov, ki bi pričali za obdelavo jeder in obdelavo orodij na samem najdišču. V orodnem zbiru je bilo sicer ohranjenih nekaj manjših lusk, vendar jih je nekaj nastalo zaradi segrevanja odbitkov na najdišču. Med majhnimi odbitki na najdišču pa ni bilo odlomkov (npr. odbitkov delovnega roba^), ki bi dokazovali vzdrževanje orodij. Od celotnega procesa imamo na najdišču večinoma ohranjene zgolj polizdelke in uporabljene polizdelke procesa odbijanja -kline in večje odbitke s sledmi uporabe ter naključnimi retušami. Informacije o nastanku orodnega zbira in uporabi orodij lahko dopolnjujejo tudi nekateri drugi podatki. V zbiru je med večjimi odbitki relativno dosti klin, na drugi strani pa ima le malo odbitkov ohranjen distalni del - veliko odbitkov je torej fragmentira-nih, pri čemer je odlomljen končni, zaradi praktičnosti največkrat uporabljeni in zaradi morfologije odbitka najmanj vzdržljivi del odbitka. Prav tako ima nekaj klin tudi makroskopsko vidne sledi uporabe, nekatere pa so bile tudi izpostavljene visokim temperaturam; domnevamo lahko, da so v nekem trenutku končale v ognju oziroma v vroči žerjavici. Iz navedenega lahko rekonstruiramo nekatere procese oskrbe s kamnitimi orodji ter njihove uporabe. Domnevamo, da na najdišču niso obdelovali in izkoriščali večjih jeder - očitno so na najdišče prinesli že gotove polizdelke, za nadaljnjo uporabo ustrezne kline in odbitke. Na podlagi makroskopsko vidnih zagladitev v obliki sijaja na odbitkih lahko domnevamo, da so večino klin, ki imajo ohranjene sledi uporabe, uporabljali za vstavljena rezila sestavljenih srpov za rezanje rastlin, ki vsebujejo v svojih steblih veliko silicija - domnevno za žetje žitaric. Velika količina poškodovanih odbitkov na najdišču na eni in pomanjkanje odlomljenih (večinoma distalnih) delov odbitkov na drugi strani kažeta, da so bili odbitki uporabljani drugje, poškodovana orodja (pri tem mislim na ročaje iz organskih snovi, v katere so bili vsajeni kamniti deli), pa so bila prinesena na najdišče in tam popravljena; ali bolje, poškodovane in izrabljene dele kamenih orodij so na najdišču odstranili z držaja in jih tudi zavrgli. Pri tem so nekateri zavrženi deli orodij končali v ognju - nekatera orodja imajo sledi izpostavljanja visoki temperaturi, nekatere od manjših lusk, odkritih pri flotaciji, pa so prav tako posledica razpada roženca zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam. Ker sledi uporabe in oblika najbolj uporabljenih orodij kažeta na poljedelske dejavnosti oziroma na žetje žitaric, se lahko nekoliko ozremo na popravljanje tega orodja. Glede na ožganost poškodovanih in zavrženih orodij lahko upravičeno domnevamo, da so orodja popravljali znotraj doma, v bližini kurišč, ki so verjetno rabila kot vir toplote ali pa celo vir svetlobe za delo. Uničena orodja so nato zavrgli in veliko jih je očitno končalo prav v kurišču. Dvomimo pa, da bi celotne držaje s kamnitim orodjem vred vrgli v ogenj. Dejstvo pa je, da kljub intenzivnemu spiranju in mokremu sejanju ni bilo odkritih majhnih odbitkov in lusk ter odlomljenih delov delovnih robov, ki so posledica uporabe orodij. Kaže, da so orodja uporabljali drugje - zunaj raziskanega dela naselbine. Znotraj naselbine sta se nahajali predvsem dve kategoriji odbitkov. Surovinski polizdelki, ki so čakali na uporabo, in uporabljena orodja, ki so bila zgolj odstranjena z ročajev in zavržena. Pozornost pa zbuja tudi popolno pomanjkanje tipološko določljivo oblikovanih orodij. Če je oblika res v neposredni povezavi z uporabo orodja, kar lahko domnevamo, potem gre pri orodjih na najdišču za generalizirana orodja, ki niso bila izdelana z natančno določenim namenom, ampak gre za kose, ki so splošno uporabni za celo paleto različnih namenov. Izmed teh funkcij najlažje izpostavimo žetje. Generalizirana orodja iz drobnozrnatih kamnin pa tu niso nič presenetljivega, saj je bil del funkcij zagotovo prenesen na orodja iz grobozrnatih kamnin, na glajena orodja in v tem obdobju tudi že na kovinska orodja. Drugačno strategijo uporabe pa kažejo redka odkrita glajena orodja - fragmentirano rezilo in razbita sekira kažeta na uporabo v naselju. Rezilo ploščate sekire bi se sicer lahko poškodovalo drugje in tu zgolj zamenjalo, razbita sekira pa bi zagotovo odpadla od ročaja. Če bi se to zgodilo zunaj naselbine, ni nobenega razloga, da bi kose, ki se ne dajo ponovno uporabiti, prinašali nazaj v naselbino zgolj zato, da bi jih tam zavrgli. Očitno so dejavnosti, pri katerih so bile uporabljene glajene sekire, potekale na prostoru znotraj naselbine med stavbami. Vzhodna Slovenija je vselej predstavljala območje, na katerem so bile kvalitetne surovine za izdelavo kamenih orodij redke, kar je bilo posledica lokalne geologije. Najdbe kamnitih orodij z najdišča Za Raščico kvalitetno dopolnjujejo podatke o regionalnem arheološkem zapisu, pridobljene pri orodnem zbiru z najdišča Pod Kotom - jug (Kavur 2009). Na slednjem orodij na klinah skoraj ni več, osrednjo vlogo pa prevzamejo bifacialno retuširana orodja. Tako lahko imamo strukturo zbira kamnitih orodij z najdišča Za Raščico za vir prehodnega obdobja, ko so razpadla obsežna omrežja stikov in ko so se radikalno spremenile tehnologije izdelave polizdelkov, ko so nehali izdelovati kline in začeli izdelovati bifacialno obdelana orodja - to spremembo nekateri avtorji poimenujejo »revolucija« v izdelovanju orodij ob koncu bakrene dobe (Kopacz/Šebela 2000, 276). Na najdišču so bile odkrite tako močno uporabljane, vzdrževane in poškodovane kline kakor tudi bifacialno retuširana orodja. Pomanjkanje večje količine kvalitetnih surovin pa so na inovativen način dopolnjevali z izdelavo in uporabo orodij iz lokalnih grobozrnatih kremenov. Žarni grob iz starejše železne dobe Na najdišču je bil v globini 0,70 m pod površino odkrit osamljen žgan žarni grob z oznako SE 659. Ležal je v kv. 194, na severovzhodnem delu najdišča (sl. 22, sl. 23D), velikem 0,70 m v premeru; vkopan je bil 0,25 m globoko. Na tem predelu najdišča smo opazili, da je globoko oranje segalo vse do geološke osnove, zato ne preseneča, da je bil grob delno uničen in imel dokaj poškodovano žaro (G1337), v kateri so bili ohranjeni ostanki drobcev sežganih kosti in odlomki keramičnih posod (G1338-1340). Antropološka analiza kosti je pokazala, da je bila v žganem žarnem grobu pokopana ženska, stara med 20 in 25 let (glej tukaj str. 118). Radiokarbonska analiza kosti (Leibniz Labor fur Altersbestim-mung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat, Kiel) je pokazala naslednjo starost: konvencionalna starost je 2410±60BP, radiokarbonska starost je 1 6 cal BC 729- 692 (11,6%), 659-652 (1,4%), 543-401 (55,3%) ter 2 6 cal BC 755-684 (18,1%), 669-607 (10,5%), 601-393 (66,8%). (sl. 48) Očitno je, da oblika pokopa sodi med preproste plane žgane grobove iz starejše železne dobe, kakršne poznamo tudi z bližnjega najdišča Nova tabla pri Murski Soboti, kjer je bilo odkritih 90 preprostih žganih grobov. Od tega je bilo 11 grobov zamejenih s pravokotnim ali okroglim obodnim jarkom, ki je imel izdelan vhod s polkrožno zaokrožitvijo (Guštin/Tiefengraber 2001, 110, sl. 3). Grobne najdbe Grob sestavljajo: žara (G1337), odlomek ustja skodele z ročajem (G1340), odlomek ustja lonca z bradavico (G1338) in odlomek ostenja lonca z držajem (G1339). Žara (G1337) je bikonično oblikovana posoda, vrat in ustje manjkata, na ramenu posode sta dve bradavici in okras plitkih poševnih kanelur, ki so oblikovane v trolinijskem snopu. Žara ima najbližje primerjave na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2001, sl. 5: 1, 11), in sicer z žaro iz groba 35, ki je bila najdena skupaj s čolničasto fibulo šmarješke variante. Fibula je opredeljena v čas prehoda Ha C2 v Ha D1 stopnjo oziroma v stopnjo Štajerska 3 (Guštin/Tiefengraber 2001, 112). Okras poševnih plitkih kanelur in bradavic najdemo predvsem v II. horizontu poštelske naselbinske keramike (Teržan 1990, 32, T. 10: 13; T. 11: 5) in na domala vseh sosednjih najdiščih (Strmčnik Gulič 1979, 118, T. 5: 11, T. 6: 9, T. 12: 3) v času razvitega Ha C obdobja. Ker vrat in ustje na naši žari manjkata, domnevamo, da žara ni imela visokega stožčastega vratu, temveč kratek stožčast vrat, kar je značilna oblika posod 2. in 3. horizonta skupine Marti-janec-Kaptol severozahodne Hrvaške iz časa Ha C2-Ha D1 (Vin- ski Gasparini 1987, 206; Vejvoda/Mirnik 1971, 204, T. 6: 9; Vejvoda/ Mirnik 1975, T. 3: 8; T. 7: 10). Po obliki je naša žara primerljiva tudi z žaro iz gomile 3 na madžarskem južnopanonskem najdišču Nagyberki-Szalacski (Ke-menczei 1976, 205-208, sl. 3), ki je opredeljena v čas razvitega in poznega Ha C oziroma v stopnjo Štajerska 3B. Teržan primerja žaro iz najdišča Nagyberki-Szalacska s podobnimi posodami iz najdišča Kaptol in meni, da v njih lahko razpoznamo specifične južnopanonske oblike posodja (Teržan 1990, 156). Lonci sodčaste oblike z jezičastimi držaji so pogosta oblika posodja v celotnem halštatskem obdobju. Odlomek ostenja posode z držajem (G1339) iz groba je verjetno pripadal takemu tipu loncev. V gradivu iz poštelske naselbine se podobni lonci pojavijo v I., II. in III. horizontu (Teržan 1990, T. 2: 14; T. 8: 21; T. 9: 1; T. 16: 8, 9). Lonci z jezičastimi držaji iz halštatskih gomil avstrijskoštajerske-ga najdišča Klein Glein se prav tako časovno zastopani od najstarejših do najmlajših grobov, na primer lonec sodčaste oblike iz gomile 3 skupine Hochschusterwald (Dobiat 1980, 168, T. 3: 8), ki je opredeljena v najstarejšo 1. fazo, ali lonec iz gomile 39 skupine Grellwald (Dobiat 1980, 170, T. 76: 1), ki je opredeljena v mlajšo 3. fazo. Odlomek lonca z ravnim ustjem in z okrasom bradavice na ramenu (G1338) ima najbližjo primerjavo z loncem iz žganega groba 2, odkritega na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti, ki je uvrščen v stopnjo Ha C oziroma Štajerska 2 (Guštin/Tiefengraber 2001, 112, sl. 5: 4). Podoben je iz naselbine na Pošteli, ki je opredeljen v mlajši horizont Štajerska 3 (Teržan 1990, T. 16: 1). Podobne lonce z izboklinami oziroma bradavicami poznamo iz žganega groba v gomili v hrvaški Podravini z imenom Gamuli-ca pri Martijancu in so skupaj z ostalimi najdbami opredeljeni v čas razvitega halšata C oziroma v 2. horizont skupine Martijanec-Kaptol (Vinski Gasparini 1961, 42, 51, T. 7: 14-20; 1987, 198, 201). Podobni lonci z bradavicami iz halštatskih gomil avstrijskošta-jerskega najdišča Klein Glein so znani iz gomile 21 skupine For-stwald, ki je opredeljena v mlajšo 3. fazo - to je v čas okrog leta 600 pr. n. š. (Dobiat 1980, 170, T. 36: 15; T. 37: 1). Plan žgan grob s poškodovano žaro, drobci sežganih kosti in manjšimi odlomki keramičnih posod sodi po primerjavah podobnih keramičnih posod iz bližnje okolice slovenskih, hrvaških, avstrijskih in madžarskih najdišč v čas starejše železne dobe, predvsem dobre so povezave s skupino 2. in 3. horizonta Martijanec-Kaptol. Sklep Na severovzhodnem delu najdišča Za Raščico pri Krogu je bil odkrit osamljen žarni grob (SE 659). Globoko oranje na tem predelu najdišča je močno poškodovalo grob z žaro (G1337) in ostale pridane keramične posode, od katerih so ostali le skromni odlomki (G1338-1340). Podoben način preprostega planega žganega pokopa poznamo iz bližnjega najdišča Nova tabla pri Murski Soboti (Guštin/Tiefengraber 2001, 110, sl. 3). Najdbe iz groba smo poskušali časovno in kulturno opredeliti. Žaro smo na podlagi vzporednic z najbližjim najdiščem na Novi tabli pri Murski Soboti in ostalimi najdišči na Štajerskem in Koroškem (Poštela, Legen pri Slovenj Gradcu), hrvaškim najdiščem Kaptol in madžarskim najdiščem Nagyberki-Szalacki uvrstili v čas pozne starejše železne dobe, to je v stopnjo Štajerska 3 oziroma v 2. in 3. horizont skupine Martijanec-Kaptol. Odlomek ostenja posode z jezičastim držajem (G1339) je verjetno del lonca sodčaste oblike z dvema jezičastima držajema, ki so pogosta oblika posod v celotnem halštatskem obdobju. Iz Po-štelske naselbine so med najdbami tako iz 1. kakor 2. in 3. horizonta. Odlomek lonca z ravnim ustjem in z okrasom bradavice na ramenu (G1338) je oblika posodja, ki je značilna za čas razvite starejše železne dobe, to je stopnjo Štajerska 2 do 3 oziroma 2. horizonta skupine Martijanec-Kaptol. Plan žgan grob z žaro, drobci sežganih kosti in manjšimi odlomki keramičnih posod sodi po primerjavah podobnih keramičnih posod iz bližnjih slovenskih, hrvaških, avstrijskih in madžarskih najdišč v čas pozne starejše železne dobe. Radiokarbonska analiza kosti (Leibniz Labor fur Alterbestimung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat Kiel) (sl. 48) je pokazala konvencionalno starost 2408±58 in radiokar-bonsko starost: 1! cal BC 729- 692 (11,6%), 659-652 (1,4%), 543401 (55,3%), 2! cal. BC 755-684 (18,1%), 669-607 (10,5%), 601-393 (66,8%). Rimsko obdobje V manjši meri so bili na najdišču prisotni tudi sledovi poselitve iz rimskega obdobja (sl. 15). Poselitev iz tega časa je bila ugotovljena na severovzhodnem delu najdišča, kjer je v bilo v plasti SE 1 odkritih nekaj rimskodobnih najdb (G1341). V plasti SE 2 so bili najdeni 2 trinožnika (G1342, G1343), ročaj vrča (G1346), 2 dna posod (G1344, G1345) in nekaj ostenj rimskodobnih keramičnih posod. V plasti SE 614 (sl. 16), ki je bila odkrita v kv. 228 in 231 (na manjši vzpetini na severovzhodnem robu najdišča), je bilo najdeno ostenje rimskodobne keramične posode. V kv. 226 in delno v kv. 229 (na manjši vzpetini) je bila odkrita plast SE 615 (sl. 16), v kateri je bilo pet ostenj in ročaj rimskodobnih keramičnih posod. Raziskane strukture na tem delu najdišča (stojke, jame in jarek) bi lahko predstavljale nadzemni objekt (sl. 22). Domnevni nadzemni objekt št. V bi lahko bil na omenjeni manjši vzpetini, in sicer v kv. 226-227, 228-229, 230-231, kjer so bile odkrite stojke SE 619, 621, 623, 625, 629, 635 in 645, velike od 0,17 m do 0,45 m v premeru in so segale od 0,05 m do 0,6 m globoko. Ob stojkah so bile jame SE 610, 627, 637, 639, 641, velike od 0,8 do 2,9 m v premeru in so segale od 0,1 do 0,42 m globoko. V polni-lih so bili oglje, drobci hišnega ometa in v nekaterih le skromni odlomki prazgodovinskih keramičnih posod. Razen manjših odlomkov ostenj prazgodovinskih keramičnih posod je bila v jami SE 627 tudi rimskodobna keramika (G1350- G1353). Jame in stojke je prekrivala 8 x 6 m velika in 0,2 m debela plast SE 617 (sl. 16) z žganino, ogljem, pepelom, opečeno glino in majhnimi odlomki prazgodovinskih keramičnih posod. Nad plastjo SE 617 je bila 10 x 11 m velika in 0,5 m debela plast opečene zemlje SE 613 (sl. 16). Plast je ob robovih sestavljala močno opečena zemlja, v sredini pa je bila rumeno rjava peščena ilovica z drobci oglja in opečene zemlje. Vsebovala je nekaj drobnih odlomkov prazgodovisnkih keramičnih posod. Radiokarbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Alterbestimung und Isotopenforschung Christian-Albre-chts-Universitat Kiel) (sl. 53) je pokazala konvencionalno starost 2029±21 in radiokarbonsko starost: 1! cal BC 49-cal.AD 2 (68,3%); 2! cal BC 95 - cal AD 26 (94,4%), cal. AD 42-47 (1,0%). Omenjene strukture in plasti je obdajal pravokotni jarek SE 643. Slabo ohranjena prazgodovinska keramika iz obeh plasti dokazuje, da je bil ta predel najprej poseljen v prazgodovini (kultura Somogyvár-Vinkovci), nato pa ponovno v rimskem obdobju, kar dokazuje radiokarbonska analiza oglja iz pravokotnega jarka oziroma jame SE 633, rimskodobne najdbe iz jame SE 627 ter nekatere plasti (SE 614, SE 615) z odlomki rimskodobnih posod. Ohranjene strukture sicer nakazujejo obstoj nadzemnega objekta, vendar iz njih zvemo premalo o njegovi obliki in velikosti. Radiokarbonska analiza oglja iz plasti SE 617 (Laboratorij Instituta Ruđer Bošković, Zagreb) je pokazala starost 1815±85 in kalibrira-no starost AD 120-340 AD (64,1%) (sl. 43). Radiokarbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Alterbestimung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat Kiel) (sl. 54) je pokazala konvencionalno starost 2070±22 in radiokarbonsko starost: 1! cal BC 146141 (4,1%), 111-46 (64,2%); 2! cal BC 169-39 (94,4%), 8-4 (1,0%). Jarek Jarek SE 643 je bil odkrit na vzpetini na severovzhodnem robu najdišča v kv. 219-220, 227-228, 226, 229, na južni strani je bil razširjen (SE 633) in prekinjen (mogoče vhod do objekta?), na vzhodni strani pa ga nismo zasledili. Verjetno je bil pravokotne oblike, velik 23,21 x 9,38 x 12, 52 m in širok 0,4 m. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,14 m globoko. Jarek je zamejeval večje jame SE 637, 639, 610 in 627, manjše jamice, ki smo jih opredelili kot stojke in so potekale v dokaj ravni črti od zahoda proti vzhodu SE 645, 635, 625, 623, 621, 619 in plasti SE 613 in 617. Zunaj jarka, vendar v njegovi neposredni bližini, sta bili jami SE 631 in 641. Jarek, ki je verjetno iz rimskega obdobja, lahko interpretiramo kot drenažni jarek, ki je ščitil objekt, kar potrjuje radiokarbonska analiza oglja iz razširjenega dela jarka SE 633. Jame v domnevnem nadzemnem objektu (sl. 23E) Jama SE 610 je bila odkrita v kv. 230-231. Bila je okrogla, velika 2 m v premeru. Vkopana je bila 0,21 m globoko. V polnilu so bila oglje in 4 drobna ostenja prazgodovinskih posod. Jama SE 627 je bila odkrita na vzpetini na severovzhodnem robu najdišča, v kv. 228-231. Ležala je pod plastjo SE 617. Bila je okrogla, velika 1 m v premeru in vkopana 0,42 m globoko. V polnilu so bili 12 ostenj prazgodovinskih keramičnih posod, odlomki terre sigillate (G1351-G1353) in 2 ostenji rimskodobnih posod (G1350). Radiokarbonska analiza oglja (Leibniz Labor fur Alterbestimung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat Kiel) (sl. 52) je pokazala konvencionalno starost 1989±25 in radiokarbonsko starost: 1I cal. BC 37-29 (6,1%), 21-11(10,2%), 2-cal AD 30 (36,9%), cal. AD 37-52 (15,0%), 2l cal. BC 43- cal. AD 64 (95,4%). Jama SE 637 je bila odkrita v kv. 227. Bila je okrogla, velika 0,8 m v premeru. Vkopana je bila 0,1 m globoko. V polnilu so bila 4 ostenja prazgodovinskih posod. Jama SE 639 je bila odkrita v kv. 226-227. Bila je podolgovata, velika 2,9 x 1,1 m. Vkopana je bila 0,4 m globoko. V polnilu je bilo 8 manjših ostenj prazgodovinskih posod. Jama SE 633 je bila odkrita na skrajnem vzhodnem robu najdišča v kv. 229. Bila je okrogla, velika 4 m v premeru. Jama je verjetno sestavni del jarka SE 643, ki je bil v tem delu razširjen (oziroma od oranja razvlečen). V polnilu (SE 632) je bilo precej oglja. Radiokarbonska analiza oglja iz jame SE 633 (Laboratorij Instituta Ruđer Bošković, Zagreb) je pokazala starost 1915±85 in kalibrira-no starost: AD1-220 AD (68,2%) (sl. 44). Ostale jame Jama SE 641 je bila odkrita v kv. 226. Bila je okrogla, velika 1,5 m v premeru. Vkopana je bila 0,4 m globoko. Jama SE 631 je bila odkrita v kv. 220. Bila je okrogla, velika 0,8 m v premeru. Vkopana je bila 0,28 m globoko. V polnilu so bili drobci oglja. Ostanek jame SE 582 je bil odkrit na skrajnem zahodnem robu najdišča v kv. 115. Bila je okrogla, velika 2,4 m v premeru. Odkrili smo le dno jame, v katerem so bila tri ostenja rimskodobnih posod. Rimskodobne najdbe Rimskodobne najdbe potrjujejo časovni okvir rimskodobne poselitve na najdišču, pridobljen z radiokarbonsko analizo oglja, in sicer iz plasti z ruševino SE 617, ki je pokazala starost AD 120-340 AD, in iz jame SE 633, ki je sestavni del jarka SE 643 in je pokazala starost AD 1-220 AD. Sklep Maloštevilne rimskodobne najdbe so slabo ohranjene. Edino tri-nožnika iz plasti SE 2 (G1342, G1343) sta celi najdbi. Oba trinožni-ka sta domače izdelave, pri obeh je ustje vodoravno in izviha-no, stene so rahlo poševne, prehod v dno je oster. Ta oblika je značilnost trinožnikov iz slovenskih noriških in panonskih najdišč (Lazar 2006, 93). Podobni so znani iz bližnjih prekmurskih rimskodobnih najdišč: Čikečka vas (Horvat Šavel 1987, 311, T. 3: 2), Strehovci (Šavel 1990, 8, T. 1: 2), Ivanci (Horvat Šavel 1978, 296, T. 4: 2), Dokležovje (Pahič 1960-61, 111, T. 7: 5), ki so opredeljeni v čas 1. in 2. stoletja. Številne sorodne oblike najdemo tudi med gradivom iz drugih severovzhodnih slovenskih najdišč iz 1. in 2. stoletja, na primer iz Spodnje Nove vasi (Pahič 1978, T. 10: 1). Iz plasti SE 2 je ohranjen tudi odlomljen trakast ročaj z žlebom (G1346), ki bi lahko pripadal večjemu enoročajnemu ali pa tudi dvoročajnemu vrču. Dvoje dnov posod (G1344, G1345) pripada rimskodobnima loncema. Med pomembnejše kose sodijo trije odlomki posod terre sigilla-te iz jame SE 627. Odlomek krožnika (G1351) bi sodil med uvoženo italsko keramiko in pripada obliki Drag. 17, ki se pojavlja v provinci Panoniji v 1. stoletju (Brukner 1981, 18-19. T. 6: 12-17) oziroma pripada krožnikom s pokončnim robom ustja oblike Consp. 20.4, ki se v posameznih primerkih pojavljajo do konca 1. stoletja (Ettlinger et al. 1990, 48, T. 18). Podoben izvira iz groba v Spodnji Novi vasi (Pahič 1978, 198, T. 17: 16). Iz 1. stoletja jih poznamo iz emonskega grobišča (Plesničar Gec 1972, T. 26: 7). Prav tako iz 1. stoletja so podobni krožniki iz zahodnomadžarskega najdišča Zalalovo - Salla (Redo 2005, 4, Consp. 20) ter iz avstrijskega najdišča Petronell-Carnuntum (Grunewald 1983, T. 2: 5). Tudi odlomek skodelice z aplicirano spiralo (G1353) bi po obliki sodil med uvoženo italsko keramiko, in sicer pripada obliki Drag. 24/25 (Brukner 1981, 18-19, T. 10: 14-21), ki se prav tako pojavlja v 1. stoletju, oziroma pripada kroglastim skodelicam Consp. 34 (Ettlinger et al. 1990, 49, T. 31), ki so značilne oblike posod v času druge polovice 1. stoletja. Podobne iz 1. stoletja imamo iz emonskih grobišč (Plesničar Gec 1972, T. 173: 2). Poznamo jih tudi iz zahodnomadžarskega najdišča (županija Zala) Zalalovo-Salla (Redo 2005, 4, consp. 34) in avstrijskega najdišča Petronell-Carnuntum (Grunewald 1983, T. 6: 2) ter iz groba 37 vzhodnoštajerskega najdišča Gleisdorf (Artner 1988/89, 77, T.22: 8), ki je opredeljeno v čas konec 1. in v začetek 2. stoletja. Dno posode s prstanasto nogo terre sigillate (G1352) bi lahko pripadalo eni izmed obeh posod. V manjši meri so bili na severovzhodnem delu najdišča odkriti tudi sledovi poselitve iz rimskega obdobja. V zgornjem severovzhodnem delu najdišča je bilo v ornici (SE 1) nekaj rimskodobnih najdb, več pa v paleoornici (SE 2), kjer so bili najdeni dva trinožnika (G1342, G1343), ročaj vrča (G1346), 2 dna posod (G1344, G1345) in nekaj ostenj rimskodobnih posod. Na manjši vzpetini na severovzhodnem robu najdišča (kv. 226-227, 228-229, 230231) so bile odkrite ostaline (stojke, jame, jarek), ki so pripadale domnevni stavbi. Stojke SE 619, SE 621, SE 623, SE 625, SE 629, SE 635 in SE 645, velike od 0,17 m do 0,45 m v premeru, so segale od 0,05 m do 0,60m globoko in so potekale v ravni liniji v smeri za-hod-vzhod. Ob stojkah so bile jame SE 610, SE 627, SE 637, SE 639, SE 641, velike od 0,8 m do 2,9 m v premeru in so segale od 0,1 m do 0,42 m globoko. V polnilih so bili oglje, drobci hišnega ometa in v nekaterih le skromni odlomki prazgodovinskih keramičnih posod, v jami SE 627 pa so bili odlomki rimskodobnih keramičnih posod (G1350- G1353). Jame in stojke je prekrivala 8 x 6 m velika plast SE 617 (sl. 16) z žganino, ogljem, pepelom, opečeno glino. Nad njo pa je bila večja 10 x 11 m velika in 0,5 m debela plast opečene zemlje SE 613 (sl. 16). Strukture in plasti je obdajal 0,4 m širok in 23,21 x 9,38 x 12,52 m dolg pravokotni jarek (vzhodni del jarka manjka) SE 643, ki je bil 0,14 m vkopan v geološko osnovo. Na južni strani je bila opazna razširitev jarka v obliki jame SE 633. Maloštevilne rimskodobne najdbe so slabo ohranjene in večinoma močno poškodovane. Le trinožnika iz plasti SE 2 (G1342, G1343) sta celi najdbi. Oba trinožnika sta domače izdelave, pri obeh je ustje vodoravno in izvihano, stene so rahlo poševne, prehod v dno je oster. Podobni trinožniki iz prekmurskih in severovzhodnih slovenskih najdišč so iz 1. in 2. stoletja. Med pomembnejše kose sodijo trije odlomki posod terre sigillate iz jame SE 627. Odlomek krožnika (G1351) bi sodil med uvoženo italsko keramiko in po obliki pripada Consp. 20.4, ki se v posameznih primerkih pojavljajo do konca 1. stoletja. Tudi odlomek skodelice z aplicirano spiralo (G1353) bi po obliki sodil med uvoženo italsko keramiko, po obliki pa bi jo lahko prišteli h kroglastim skodelicam Consp. 34, ki so značilne za čas druge polovice 1. stoletja. Rimskodobne najdbe kažejo na časovni okvir rimskodobne poselitve na najdišču v 1. in 2. stol., ki je bil potrjen z radiokarbonsko analizo oglja jame (razširjeni del jarka) SE 643 (sl. 44) in iz plasti z ruševino SE 617 (sl. 54). Katalog si tratigrafsk ih enot Legenda: kamen • ••• koncentracija keramike keramika 1 lep 1 oglje Zgodnja bronasta doba kost Vse risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. SE 1 - vrhnja plast - ornica posod (G7, G9, G26), 34 ročajev po- SE 2 - plast - paleoornica (sl. 16) G49, G51, G54, G56), 130 dnov posod Sivo rjava ilovnata prst se Je nahaja- sod, 3 držaje posod, 3 noge posod Plast temno rjave ilovnate prsti, ki (G33), 27 okrašenih delov posod, 59 la po celotni površini najdišča. Bila (G6, G10, G13), 1 zajemalko (G11), 12 se je na posameznih delih površi- ročajev posod (G40), 9 držajev po- je debela od 0,22 do 0,30 m. Vsebo- vretenc (G15, G19, G20, G23), 8 od- ne pojavila pod plastjo SE 1. Debela sod, 1 noga posode (G31), 8 vretenc vala je večje število prazgodovinskih lomkov žrmelj, 5 kamnitih odbitkov je bila od 0,05 do 0,20 m. V plasti je (G28, G38, G41, G43, G50, G52, G53, najdb: 2801 ostenj posod, 137 od- (G1, G8, G12, G14, G16), odlomek ka- bila odkrita večina prazgodovinskih G55), 6 odlomkov žrmelj, 3 kamni- lomkov ustij posod (G4, G5, G17, G18, mnite sekire (G2), 51 odlomkov pre- najdb: 2 celi posodi (G30, G34), 2040 ti odbitki (G35, G36,G45), 1 kamniti G21, G22, G24, G25), 131 dnov posod žganega hišnega ometa. ostenj posod, 145 ustij posod (G29, kalup (G27), železna puščica (G47) in (G3), 39 odlomkov okrašenih ostenj G32, G37, G39, G42, G44, G46, G48, 50 kosov hišnega ometa. SE 3 - plast (sl. 16) najdb: 1 celo posodo (G63), 1378 SE 5 - plast (sl. 16) G98-100, G102, G104, G116-119), 267 Plast rjave prsti, ki se je nahajala na ostenj posod, 54 ustij posod (G57, Plast rjavo rdeče mivke, ki se je na- dnov posod (G101, G105-107, G120), posameznih delih površine pod SE 1 G58, G61, G66), 11 dnov posod, 8 hajala pod SE 1 in delno pod SE 2. 56 okrašenih delov posod (G69, G83, in delno SE 2. Plast z debelino 0,60 okrašenih delov posod (G62), 24 ro- Plast z debelino 0,05 do 0,10 m se je G89, G108, G121), 103 ročaje posod do 0,85 m se je nahajala v spodnjem čajev, 4 vretenca (G590, G65), 5 od- nahajala v zgornjem SV delu najdi- (G115), 5 držajev posod, 2 nogi po- JZ delu najdišča in zgornjem SV delu lomkov žrmelj, 2 kamnita odbit- šča, v sektorjih od I do VI. Vsebova- sod (G68, G79), 14 vretenc (G71, G80, najdišča, v sektorjih od I do VI. Plast ka (G60, G64) in 13 kosov hišnega la je precej prazgodovinskih najdb: G92, G86, G109-114), 1 glinasto utež, je nastajala s kontinuiranim napla- ometa. 5 celih posod (G72, G74, G76, G81, 1 odlomek zajemalke, 4 kamnite od- vljanjem in obdelavo zemljišča in je G103), 4359 odlomkov ostenj po- bitke (G73, G77, G78, G97), 11 odlom- prekrila prazgodovinske strukture. sod, 194 ustij posod (G67, G70, G75, kov žrmelj, 59 kosov prežganega hi- Vsebovala je precej prazgodovinskih G82, G84-88, G90, G91, G93-95, šnega ometa. SE 180 - plast (sl. 16) 11 okrašenih ostenj posod (G125, Nadzemni objekt 1 (sl. 22, 23A) Plast rjave ilovice nepravilne oblike G142), 45 dnov posod, 1 preluknja- (M 1:500) se je nahajala v sektorju I-V (kv. 10- no dno posode (G126), 25 ročajev Tloris nadzemnega objekta smo do- 540 13, 27-30, 43-46, 60-63, 77-79), (G131, G147), 2 držaja, 1 nogo posode ločili na podlagi stojk: SE 515, 517, velika je bila 58 x 22 m, debela pa od (G141), 2 vretenci (G129, G143), 4 ka- 523, 538, 550 in 552. K objektu so- 0,10 do 0,15 m. Plast se je nahajala pod SE 1 in je ležala na SE 5. Vse- mnite odbitke (G148-151), 2 odlomka kamnitih žrmelj in 15 kosov prežga- dijo večja jama SE 540, jami SE 542, 548 in jami SE 283, 291 v neposre- \ 550 ^ jy Objekt 1 . 538 bovala je prazgodovinske najdbe: 1 nega hišnega ometa. dni bližini. 517 ^ O283 celo posodo (G132), 1338 ostenj po- sod, 89 ustij (G122-124, G127, G128, G130, G133-140, G144-146, G152), o Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 64 SE 540 - jama (M 1:200) Odkrita Je bila v kv. 1, kv. 1a, kv. 1b, kv. 1c. Bila Je nepravilne oblike, velika Je bila 5 x 4,05 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 539) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 skledo (G153), 1 skledico (G154), 73 ustiJ posod (G155-175), 41 dnov posod (G176-179), 23 ročaJev posod (G180-184), 4 okrašena oste-nJa posod (G185), 919 ostenJ posod, 1 odlomek kamnitih žrmelJ (G186), 2 kamnita odbitka (G187, G188) in 62 kosov prežganega hišnega ometa. w A / Radiokarbonski datum polnila SE 539 (LaboratoriJ Instituta Ruđer Bošković, Zagreb): Radiokarbonska starost: BP 3708±74BP Razpon 1Z: (verJetnost 68,2 %) cal BC 2210 - 2010 (verJetnost 62,3 %) 2000 - 1970 (verJetnost 5,9 %) Razpon 2Z: (verJetnost 95,4 %) cal BC 2310 - 1880 (verJetnost 95,4 %) ZnotraJ Jame sta bili stoJki SE 550 in SE 552 ter Jami SE 665 in 667. V neposredni bližini so bile dve Jami (SE 542, 548) in več stoJk (SE 515, 517, 523, 538 in 552), ki tvoriJo ostanek nadzemnega obJekta. Dve Jami zunaJ obJekta SE 283 in 291 bi lahko prišteli k tem strukturam. SE 550 - stojka Odkrita Je bila v kv. 1 (znotraJ obJekta SE 540). Bila Je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. A ^_^ SE 552 - stojka Odkrita Je bila v kv. 1 (znotraJ obJekta SE 540). Bila Je okrogle oblike, velika 0,05 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,04 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. B I A B SE 665 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 1a (znotraJ obJekta SE 540). Bila Je okrogle oblike, velika 0,85 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo Je temno sive barve. SE 667 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 1a (znotraJ obJekta SE 540). Bila Je okrogle oblike, velika 1 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo (SE 666) Je bilo sive barve in Je vsebovalo 16 ostenJ in 1 ustJe prazgodovinskih posod. \ B SE 542 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 1. Bila Je okrogle oblike, velika 1,10 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo (SE 541) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo nekaJ drobcev živalskih kosti, drobce oglJa, prežganega hišnega ometa, 1 ustJe posode (G189) in 8 ostenJ prazgodovinskih posod. SE 548 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 1. Bila Je okrogle oblike, velika 0,80 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. A D ^ A B C D A B A B B A A A B A B B A \ B A A B SE 515 - stojka Odkrita Je bila v kv. 2. Bila Je ovalne oblike, velika 0,38 x 0,28 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 2 ostenJi prazgodovinskih posod. -1 J SE 517 - stojka Odkrita Je bila v kv. 1. Bila Je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. \ B V \ A SE 523 - stojka Odkrita Je bila v kv. 1. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,06 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 538 - stojka Odkrita Je bila v kv. 1. Bila Je ovalne oblike, velika 0,32 x 0,26 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo (SE 537) Je bilo sive barve in Je vsebovalo 1 ustJe posode, 5 ostenJ prazgodovinskih posod in 3 kose prežganega hišnega ometa. A B SE 283 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 17-18. Bila Je nepravilne oblike, velika 2,30 x 1,70 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,32 m globoko. Polnilo (SE 282) Je bilo sive barve in Je vsebovalo 1 ustJe, 18 ostenJ in 1 ročaJ prazgodovinskih posod. .J --'r^t .-'I SE 291 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 17. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,80 x 0,90 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,33 m globoko. Polnilo (SE 290) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 8 ostenJ prazgodovinskih posod. Polzemljanka 1 (sl. 22, 23A) (M 1:200) PredstavlJa nam Jo velika Jama SE 299 z Jamama SE 297 in 301. 297 ) / j / B / AB A B B B A A A B A / A B B A B SE 299 - jama (M 1:200) Odkrita Je bila v kv. 49 in 49A. Bila Je nepravilne oblike, velika 5,50 x 5,50 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 298) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe posode, 2 ročaJa posod (G190) in 41 ostenJ posod. ZnotraJ vkopa Je bil odkrit manJši vkop SE 297. V neposredni bližini Je bila Jama SE 301. SE 301 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 49 (ob obJektu SE 299). Bila Je pravokotne oblike, velika 2,20 x 1,20 m. Vkopana Je bila geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. SE 297 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 49 (kot sestavni del obJekta SE 299). Bila Je nepravilne okrogle oblike, velika 1,60 x 1,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 296) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 18 ostenJ prazgodovinskih posod in 1 ustJe sklede (G191). Nadzemni objekt 2 in dvorišče 1 (sl. 22, 23A) (M 1:200) Tloris nadzemnega obJekta smo določili na podlagi stoJk SE 227, 229, 231, 233, 235, 237, 239, 241, 243, 458, 460, 462, 464, 466, 468, 470, 472, 474, 478, 480, 482, 484. K obJektu sodita še Jama SE 476 in Jama SE 131 zunaJ obJekta. K temu obJektu sodi tudi dvorišče s pečJo SE 125, dvema zbiralnikoma za vodo št. Objekt 2 1 (SE 129) in št. 2 (SE 325), s stoJkami, Jamami SE 127, 225, 246, 488, 490 in koncentraciJo keramike SE 372. Zbiralnik 2 372 „ ^ t?52 480 278 O 231 Zbiralnik 1 129,--^ 256 O 252 o 250 O 490 / 7 ~\148 A A ,, B A B B A B SE 476 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 34. Bila Je pravokotne oblike, velika 1,90 x 1,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,35 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 227 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo drobce oglJa. \ B SE 229 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,15 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,06 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 231 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,17 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. A B I ? SE 233 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,04 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. / A C'- SE 235 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 237 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. A B SE 239 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,27 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 241 - stojka Odkrita Je bila v kv. 50. Bila Je okrogle oblike, velika 0,27 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. Al-' ' V B A A B B A A A B A B B B A A B B B A B B B A A B SE 243 - stojka Odkrita je bila v kv. 50. Bila je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 458 - stojka Odkrita je bila v kv. 34, 35. Bila je okrogle oblike, velika 0,19 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo odlomek prazgodovinske posode. - '( SE 460 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 462 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 464 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 466 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,21 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 468 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,18 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 470 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,16 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 2 odlomka prazgodovinskih posod. B SE 472 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,21 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo odlomek prazgodovinske posode. SE 474 - stojka Odkrita je bila v kv. 34. Bila je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,11 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. 'A B / ^ B B A A B A B B -^ B A A B A B \ B B A A B A B B A A B A B B A A B SE 478 - stojka Odkrita Je bila v kv. 34. Bila Je okrogle oblike, velika 0,22 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 480 - stojka Odkrita Je bila v kv. 34. Bila Je okrogle oblike, velika 0,23 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 482 - stojka Odkrita Je bila v kv. 34. Bila Je okrogle oblike, velika 0,24 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo drobce hišnega ometa. SE 484 - stojka Odkrita Je bila v kv. 34. Bila Je okrogle oblike, velika 0,24 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo drobce hišnega ometa. _ B vy SE 546 - stojka Odkrita Je bila v kv. 35. Bila Je okrogle oblike, velika 0,24 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. SE 486 - stojka Odkrita Je bila v kv. 33. Bila Je okrogle oblike, velika 0,18 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. k i SE 131 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 51. Bila Je okrogle oblike, velika 1,40 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 130) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: odlomke lonca (G192), odlomke sklede (G193), 2 odlomka ustiJ loncev (G194), odlomek ustJa z ostenJem sklede z ročaJem (G195), 19 ostenJ posod in 17 kosov prežganega hišnega ometa. SE 248 - stojka Odkrita Je bila v kv. 51. Bila Je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. \ B ,'V' / Dvorišče 1 SE 129 - zbiralnik za vodo (M 1:100) Odkrit Je bil v kv. 51. Bil Je okrogle oblike, velik 2,60 m v premeru. Vkopan Je bil v geološko osnovo 1,15 m globoko. Polnilo (SE 128) Je sestavlJala sivo rJava mivka s prodom in odlomki prazgodovinskih posod: 2 ustJi posod, 1 ročaJ, 2 dna posod (G196, G197), 29 ostenJ posod in nekaJ kosov prežganega hišnega ometa. V bližini zbiralnika so bile stoJke (SE 248, 250, 252, 256), ki nakazuJeJo, da Je bil zbiralnik morda pod streho. A v-'" \ B A A B A B B A A B A B -^ B B A A B A B A B A B A A B SE 250 - stojka Odkrita Je bila v kv. 51. Bila Je okrogle oblike, velika 0,50 x 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 252 - stojka Odkrita je bila v kv. 51. Bila je okrogle oblike, velika 0,32 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 256 - stojka Odkrita je bila v kv. 51. Bila je okrogle oblike, velika 0,40 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 127 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 52. Bila je nepravilne oblike, velika 2,20 x 1,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 126) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: odlomke lonca (G198), 3 ustja posod, 2 okrašeni ostenji posod (G199), 3 dna posod, 72 ostenj posod in 17 kosov prežganega hišnega ometa. Na dnu jame je bila stojka SE 133. \ A V / A / ( a\ \ B V '' \ A L - ' . ' B A B B A B A B A B SE 133 - stojka Odkrita je bila v kv. 52 (na dnu jame SE 127). Bila je okrogle oblike, velika 0,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. X B , SE 225 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 51. Bila je ovalne oblike, velika 1,60 x 1,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo (SE 224) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: odlomke sklede (G200), 6 ustij posod (G201), 1 dno posode, 1 ročaj posode (G202), 71 ostenj posod, 1 vretence (G203) in 7 kosov prežganega hišnega ometa. / bÍ' SE 246 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 51. Bila je okrogle oblike, velika 0,90 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,75 m globoko. Polnilo (SE 245) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 2 ustji in 32 ostenj prazgodovinskih posod, nekaj kosov prežganega hišnega ometa in večjih kamnov. Bi SE 488 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 67. Bila je okrogle oblike, velika 1,50 x 1,60 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,60 m globoko. Polnilo (SE 487) je bilo temno rjave barve in je vsebovalo lonec (G204), 5 ostenj prazgodovinskih posod, 1 kos prežganega hišnega ometa in 1 kamen. SE 490 - jama Odkrita je bila v kv. 67. Bila je nepravilne oblike, velika 1,70 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 12 ostenj prazgodovinskih posod. « » I B SE 125, 148 - peč (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 52. Na površini je bila 2 x 1,30 m velika zaplata rjave ilovice, premešane z ožgano zemljo in odlomki prazgodovinskih posod: 63 ostenj, 1 dno, 2 ustji in 4 ročaji ter 500 kosov opečene gline. Sledila je konstrukcija peči v velikosti 1,40 x 1,30 m iz ožgane zemlje z ohranjenimi zunanjimi stenami do višine 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 cm globoko. Po odstranitvi zunanje konstrukcije se je pojavilo dno peči, ki ga je sestavljala močno steptana in opečena ilovica. Ob peči je bila močno ožgana zemlja (SE 148), velika 1 x 0,80 m. --_^ A , / / // A A A B A A A B A B A B A B B A B SE 325 - zbiralnik za vodo (M 1:100) Odkrit Je bil v kv. 35. Na površini Je bil nepravilne podolgovate oblike, velik Je bil 4 x 1,70 m. Na globini 0,10 m pa se Je spremenil v okroglo obliko, veliko 1,60 m v premeru. Vkopan Je bil v geološko osnovo 1 m globoko. Vkop Je vseboval štiri polnila. Prvo polnilo SE 324 Je bilo debelo 0,25 m, rJavo sive barve in vsebovalo Je prazgodovinske naJdbe: 3 ustJa posod (G205-207), 1 okrašeno ostenJe posode, 12 dnov posod (G208) in 79 ostenJ posod. Drugo polnilo SE 357 Je bilo debelo 0,47 m, temno rJave barve s prazgodovinskimi naJdbami: 3 skledami (G209-211), 1 ustJem skodele (G212), 31 ustJi loncev (G213-219), 4 okrašenimi oste-nJi posod (G220-222), 6 ročaJi posod, 9 dnemi posod (G223-225), 298 ostenJi posod, 4 vretenci (G226-229) in 65 kosi prežganega hišnega ometa. TretJe polnilo SE 360 Je bilo debelo 0,13 m, črno sive barve z veliko oglJa in odlomki prazgodovinskih posod: glineni kalup (G230), odlomek koleščka modela vozička (G231), 6 ustiJ posod (G232, G233), 1 okrašeno ostenJe, 3 ročaJi, 4 dna, 46 ostenJ posod in 119 kosov prežganega hišnega ometa. Četrto polnilo SE 361 Je bilo debelo 0,20 m, sivo rJave barve z odlomki prazgodovinskih posod: 1 dno in 2 ostenJi ter nekaJ kosov prežganega hišnega ometa. Radiokarbonski datum polnila SE 357 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al-brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 3899±34 Razpon 1Z: (verJetnost 68,3 %) Razpon 2Z: cal BC 2464 - 2390 (verJetnost 43,7 %) 2385 - 2345 (verJetnost 24,6 %) cal BC 2474 - 2287 (verJetnost 95,4 %) Radiokarbonski datum polnila SE 360 (LaboratoriJ Instituta Ruđer Bošković, Zagreb): Radiokarbonska starost: BP 3777±89 Razpon 1Z: cal BC 2400 - 2380 (verJetnost 1,0 %) (verJetnost 68,2 %) 2340 - 2110 (verJetnost 54,0 %) 2100 - 2030 (verJetnost 13,2 %) Razpon 2Z: (verJetnost 95,4 %) cal BC 2500 - 1950 (verJetnost 95,4 %) SE 372 - koncentracija keramike (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 35 (ob zbiralniku SE 325). Bila Je nepravilne oblike, velika 0,80 x 0,70 m. SestavlJa Jo prazgodovinska keramika: 14 ustiJ posod (G234-243), 5 dnov posod (G244), 97 ostenJ posod, 2 ostenJi posod z bar-botinom in 5 kosov prežganega hišnega ometa. 4 . SE 452 - stojka Odkrita Je bila v kv. 35. Bila Je okrogle oblike, velika 0,23 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. Nadzemni objekt 3 (sl. 22, 23A) (M 1:200) Tloris nadzemnega obJekta smo določili na podlagi stoJk SE 511, 513, 525, 536. V obJektu sta bili Jami SE 207 in SE 211, v bližini pa Jame SE 193, 293, 436. 525 o 211,—N Objekt 3 B A A B SE 511 - stojka Odkrita Je bila v kv. 3. Bila Je okrogle oblike, velika 0,38 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo (SE 437) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 5 ostenJ prazgodovinskih posod. SE 513 - stojka Odkrita Je bila v kv. 2. Bila Je okrogle oblike, velika 0,16 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,07 m. Polnilo Je bilo sive barve. A J SE 525 - stojka Odkrita Je bila v kv. 3. Bila Je okrogle oblike, velika 0,24 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. SE 536 - stojka Odkrita Je bila v kv. 2. Bila Je ovalne oblike, velika 0,28 x 0,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. z'--B A B SE 207 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 19-20. Bila Je nepravilne oblike, velika 3 x 1,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,35 m globoko. Polnilo (SE 194) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 11 ostenJ in 1 ustJe prazgodovinskih posod. SE 211 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 3-4, 19-20. Bila Je okrogle oblike, velika 0,90 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,33 m globoko. Polnilo (SE 210) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 5 odlomkov ustiJ skled (G245-248, G252), 14 ustiJ loncev (G249-251, G253-256), 17 dnov posod (G257-259), 1 okrašeno ostenJe posode (G260), 5 ostenJ posod z bar-botinom, 1 ročaJ posode, 27 ostenJ posod in 87 kosov prežganega hišnega ometa. SE 193 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 20. Bila Je okrogle oblike, velika 1,40 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 192) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 40 ostenJ prazgodovinskih posod in 4 kose hišnega ometa. / 1 aV' SE 436 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 3-4. Bila Je okrogle oblike, velika 2,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,35 m globoko. Polnilo (SE 435) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 29 ostenJ in 3 dna prazgodovinskih posod. B A A B A B B A A B B A A B A B B A B A A B SE 293 - jama Odkrita Je bila v kv. 18. Bila Je ovalne oblike, velika 0,70 x 0,50 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 292) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 3 ostenJa prazgodovinskih posod. \ B A' Nadzemni objekt 4 (sl. 22, 23A) (M 1:200) Tloris nadzemnega obJekta smo določili na podlagi stoJk SE 379, 381, 496, 498, 500, 502, 504 in 506. O 381 379 O 496 O Objekt 4 SE 379 - stojka Odkrita Je bila v kv. 36. Bila Je okrogle oblike, velika 0,36 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,21 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalos 3 ostenJa prazgodovinskih posod, drobce hišnega ometa in oglJa. SE 381 - stojka Odkrita Je bila v kv. 36. Bila Je okrogle oblike, velika 0,16 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 1 ostenJe prazgodovinske posode, drobce hišnega ometa in oglJa. SE 496 - stojka Odkrita Je bila v kv. 36. Bila Je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 1 ostenJe prazgodovinske posode. \ B Ár' SE 498 - stojka Odkrita Je bila v kv. 36. Bila Je okrogle oblike, velika 0,22 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,04 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. A B SE 500 - stojka Odkrita Je bila v kv. 36. Bila Je okrogle oblike, velika 0,17 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 502 - stojka Odkrita Je bila v kv. 36. Bila Je okrogle oblike, velika 0,17 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. A A B A A B B B A A A B A B A A B B B A A B SE 504 - stojka SE 506 - stojka Z" B Odkrita je bila v kv. 37. Bila je okro- Odkrita je bila v kv. 37. Bila je okro- / T gle oblike, velika 0,16 m v preme- gle oblike, velika 0,22 m. Vkopana je A y ru. Vkopana je bila v geološko osno- A B bila v geološko osnovo 0,08 m glo- vo 0,11 m globoko. Polnilo je bilo boko. Polnilo je bilo sive barve. sive barve. \ / \7 A B \ _y V/"" 532 ,—, Nadzemni objekt 5 (sl. 22, 23B) / ) C ) SE 261 - ruševina (M 1:300) Tloris nadzemnega objekta smo do- 2'50 \ / 306 U O Odkrita je bila v kv. 22. Bila je nepravilne oblike, velika 0,15 x 0,15 ločili na podlagi stojk SE 271, 302, m. Sestavljala jo je koncentracija 27 304, 306, 309, 311, 377, ruševin SE 304 O Objekt 5 kosov prežganega hišnega ometa. 261, 262, 263 in jam SE 275, 295. K objektu sodijo še jame SE 196, 273 27^^ „ 295^ °271 *> 26^ „263 Koncentracija je bila z oranjem dokaj uničena. in 532. 311 ° 309 30^261 0 377 SE 262 - ruševina SE 263 - ruševina SE 271 - stojka / / Odkrita je bila v kv. 22. Bila je ne- Odkrita je bila v kv. 22. Bila je ne- Odkrita je bila v kv. 21. Bila je okro- pravilne oblike, velika 0,60 x 0,50 m. pravilne oblike, velika 0,30 x 0,25 gle oblike, velika 0,25 m v premeru. Sestavlja jo koncentracija 55 kosov m. Sestavlja jo koncentracija 9 kosov Vkopana je bila v geološko osnovo prežganega hišnega ometa. Kon- prežganega hišnega ometa. Kon- 0,12 m globoko. Polnilo je sivo rjave A ■ centracija je bila z oranjem dokaj centracija je bila z oranjem dokaj barve in je vsebovalo odlomek oste- uničena. uničena. nja prazgodovinske posode in drobce oglja. SE 302 - stojka A ' 'V' SE 304 - stojka Odkrita je bila v kv. 22. Bila je okro- Odkrita je bila v kv. 22. Bila je okro- gle oblike, velika 0,35 m v premeru. gle oblike, velika 0,40 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo B ^^^^ / Vkopana je bila v geološko osnovo A J 0,18 m. Polnilo (SE 307) je bilo sivo v, 0,20 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 2 od- rjave barve in je vsebovalo drobce A B lomka ostenj prazgodovinskih po- A B keramike. sod in 11 kosov prežganega hišne- { / V \ / ga ometa. \ / \ / \ / ___y SE 306 - stojka / SE 309 - stojka A Odkrita je bila v kv. 22. Bila je oval- A / Odkrita je bila v kv. 22. Bila je okro- ne oblike, velika 0,42 x 0,27 m. Vko- ^ y gle oblike, velika 0,28 m v premeru. B pana je bila v geološko osnovo 0,35 Vkopana je bila v geološko osnovo m globoko. Polnilo je bilo sivo rja- A B 0,15 m globoko. Polnilo je bilo sivo A B ve barve. 1 / \ / \ / \ / rjave barve. Arheologija na avtocestah Slovenije vy Za Raščico pri Krogu 76 SE 311 - stojka Odkrita Je bila v kv. 22. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. / SE 275 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 22. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,35 x 0,80 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,38 m globoko. Polnilo (SE 274) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo odlomke prazgodovinskih posod: 1 ustJe lonca (G261), 2 dna, 27 ostenJ posod in 1 kos prežganega hišnega ometa. SE 377 - stojka Odkrita Je bila v kv. 38. Bila Je okrogle oblike, velika 0,29 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo odlomek ostenJa prazgodovinske posode in drobce ožgane gline. SE 196 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 23. Bila Je podolgovate oblike, velika 1,40 x 0,60 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,21 m globoko. Polnilo (SE 195) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbami: 1 okrašeno ustJe lonca (G265), 4 dna posod, 1 ročaJ posode in 46 ostenJ posod. SE 295 - jama Odkrita Je bila v kv. 22. Bila Je ovalne oblike, velika 0,47 x 0,37 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,17 m globoko. Polnilo (SE 294) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe lonca (G262), 1 okrašeno ostenJe, 2 vretenci (G263, G264), 77 ostenJ posod in 22 kosov prežganega hišnega ometa. \ •• aV^... / SE 273 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 21. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,20 x 0,65 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 14 ostenJ prazgodovinskih posod. SE 532 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 6. Bila Je nepravilne oblike, velika 2,10 x 1,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,40 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 18 ostenJ in 1 odlomek dna prazgodovinskih posod. A / SE 34 - plast (sl. 16) Plast SE 34 Je ležala v sek. IV, V in VI (kv. 51-53, 68-70, 84-87), velika Je bila 42 x 15,5 m, debela 0,10 do 0,20 m. SestavlJala Jo Je rJava ilovica, ki se Je nahaJala pod SE 3 in nad plastJo sterilne ilovice SE 321, v katero so bile vkopane prazgodovinske strukture in nadzemni obJekt št. 6. Vsebovala Je prazgodovinske naJdbe: 9 odlomkov ustiJ skled (G266-271, G282, G295, G296), 66 odlomkov ustiJ loncev (G272-274, G277-279, G283, G284, G286-288, G297, G298), 42 dnov posod (G275, G289), 1 preluknJano ostenJe posode (G276), 29 ročaJev posod (G280, G299), 11 okrašenih ostenJ posod (G281, G290-293), 896 ostenJ posod, 2 kamnita odbitka (G285, G294) in 24 kosov prežganega hišnega ometa. -^ A ^ B B A A B A B B A A B B /A B B A B B A A B B A B Nadzemni objekt 6 (sl. 22, 23A) (M 1:200) Tloris nadzemnega obJekta smo določili na podlagi stoJk SE 141, 150, 154, 171, 173, 175, 177, 200, 202, 204, 206, 213, 215. V obJektu Je bila Jama SE 169 s stoJko SE 141 in večJa Jama SE 554, na dnu katere Je bila manJša Jama SE 179. Ob obJektu Je bila večJa Jama SE 223 z dvema stoJkama SE 191 in 209. V bližini pa so bile manJše plitke Jame SE 152, 156, 164, 18 in 20 ter plast SE 7. Jl50 Objekt 6 /—0202 I 213 200 / 206 A 204 •O 215 01 y 152 SE 554 - jama (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 85 in 86. NahaJala se Je pod plastJo SE 34. Na površini se Je poJavila kot temna lisa nepravilne oblike, velika 4,7 x 3,5 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo SE 321 od 0,15 do 0,20 m globoko. Polnilo (SE 34A) Je bilo zapolnJeno s temno rJavo ilovico, v kateri so bile prazgodovinske naJdbe: 60 odlomkov ustiJ skled in loncev (G300-312), 25 dnov posod (G313), 11 ročaJev in držaJev posod (G314-317), 13 okrašenih ostenJ posod (G318 -320), 483 ostenJ posod, 2 kamnita odbitka (G321, G322) in 122 kosov prežganega hišnega ometa. V Jami Je bila odkrita manJša Jama SE 179. SE 179 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v obJektu SE 554, na meJi kv. 85 in 86. Jama Je bila okrogle oblike, velika 1,50 x 1,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,60 m globoko. Polnilo (SE 178) Je bilo sivo rJave barve, v nJem so bile prazgodovinske naJdbe: 4 ustJa posod (G323-325), 1 okrašeno ostenJe, 4 dna posod, 102 ostenJ posod in 5 kosov prežganega hišnega ometa. \ ; ^^vvBi^- SE 169 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 85. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,60 x 1,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. Presekana Je bila s pozneJšim manJšim vkopom (SE 141). A.- SE 141 - stojka (M 1:50) Odkrita Je bila znotraJ Jame SE 169 v kv. 85. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. SE 150 - stojka (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 85. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. aV,'' / V_/ A B A B A B B A A B A B B B A B SE 154 - stojka Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,15 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. B / / ) A V A SE 171 - stojka Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,16 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,04 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. A V--^ A B SE 173 - stojka Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. A/ \/ SE 175 - stojka Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,15 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,04 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. B/ A B SE 177 - stojka Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 200 - stojka Odkrita je bila v jami SE 554, kv. 85. Bila je nepravilne oblike, velika 0,30 x 0,25 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo rjave barve in je vsebovalo odlomek kamnitih žrmelj. SE 202 - stojka Odkrita je bila v jami SE 554, kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo je bilo rjavo sive barve. aT A B SE 204 - stojka Odkrita je bila v jami SE 554, kv. 86. Bila je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,04 m. Polnilo je bilo rjavo sive barve. A \ B SE 206 - stojka Odkrita je bila v jami SE 554, kv. 86. Bila je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m. Polnilo je bilo rjavo sive barve. \ SE 213 - stojka Odkrita je bila v jami SE 554, kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,23 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m. Polnilo je bilo rjavo sive barve. B B B A B A A B A B A A B B B A A B SE 215 - stojka Odkrita je bila v jami SE 554, kv. 86. Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo je bilo rjavo sive barve. SE 191 - stojka (M 1:10) Odkrita je bila na dnu jame SE 223. Bila je okrogle oblike, velika 0,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo je bilo sive barve. A SE 209 - stojka Odkrita je bila na dnu jame SE 223. Bila je podolgovate oblike, velika 0,20 x 0,04 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo je bilo sive barve. SE 223 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 86. Bila je nepravilne oblike, velika 6,5 x 4 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,17 m globoko. Polnilo (SE 165) je bilo temno rjave barve. Na dnu vkopa sta bili odkriti dve stojki (SE 191 in 209). SE 152 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 85. Bila je nepravilne oblike, velika 2,8 x 0,70 m. Vkopana je bila v geološko / osnovo 0,15 m. Polnilo je bilo sivo rjave barve z odlomkom prazgodovinske posode. / A B SE 156 - jama Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 1,10 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. \ B / SE 164 - jama Odkrita je bila v kv. 85. Bila je okrogle oblike, velika 0,50 x 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo odlomek prazgodovinske posode. / \ A \ '' \ A SE 18 - jama (M 1:50) Odkrita je bila ob strojnem izkopu testnega jarka ob jugovzhodnem profilu v kv. 85. Vkop je meril v dolžino 1 m in je bil vkopan 0,20 m globoko. Polnilo (SE 17) je bilo temno rjave barve in je vsebovalo drobce prazgodovinske keramike. SE 20 - jama Odkrita je bila ob strojnem izkopu testnega jarka ob jugovzhodnem profilu v kv. 85. Vkop je meril v dolžino 0,35 m in je bil vkopan 0,10 m globoko. Polnilo (SE 19) je bilo temno rjave barve in je vsebovalo drobce prazgodovinske keramike. SE 21 - nasutje proda Odkrito je bilo ob strojnem izkopu testnega jarka ob jugovzhodnem profilu v kv. 85 in 86. Nasutje iz drobnega proda je merilo v dolžino 3,4 m in je bilo debelo od 0,06 do 0,20 m. Verjetno je bilo sestavni del objekta št. 6. A B A B B A B \ B A V A B A B A B B A B B A B SE 7- plast (sl. 16) (M 1:100) Plast rJave ilovice, ki Je verJetno posledica uničene prazgodovinske strukture, se Je nahaJala v sektorJih V in VI (kv. 70-71, 86-87), velika Je bila 13 x 6,5 m, debela pa 0,10 do 0,15 m. Plast Je ležala pod plastJo SE 1 in delno SE 3. Vsebovala Je prazgodovinske naJdbe: 2 skledi (G326, G327), lonec (G328), skledico (G329), vrč (G330), 64 odlomkov ustiJ skled in loncev (G331-360), 87 dnov posod (G361-370), 4 noge posod (G371-374), 20 ročaJev in držaJev posod (G375-381), 16 okrašenih ostenJ posod (G382-391), 1098 ostenJ ( posod, 6 vretenc (G392-396), 1 utež, 1 zaJemalko, 1 kamniti odbitek (G397), odlomek žrmelJ in 126 kosov prežganega hišnega ometa. V neposredni bližini sta bili stoJka SE 147 in Jama SE 440. ZunaJ plasti sta bili Jama SE 61 in koncentraciJa keramike (SE 31, 286, 287), ki bi lahko sodili k omenJeni plasti. -V ' ' i > % - . 'i J SE 147 - stojka Odkrita Je bila v kv. 86 (ob uničeni strukturi SE 7). StoJka Je bila okrogle oblike, velika 0,27 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. SE 440 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 70 (tik ob uničeni strukturi SE 7). Jama Je bila nepravilne oblike, velika 1,35 x 1,05 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 439) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 3 ustJa posod (G398) in 28 ostenJ posod. SE 61 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 55. Bila Je okrogle oblike, velika 1,90 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 60) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: lonec z ročaJema (G399), 4 odlomke ustiJ posod (G400-403), 3 dna posod (G404), 1 okrašeno ostenJe posode (G405), 23 ostenJ posod in 1 kos prežganega hišnega ometa. B A A A B A B A A B SE 31 - koncentracija prazgodovinske keramike Odkrita je bila v kv. 55. Bila je nepravilne oblike, velika 1 x 0,50 m. Ležala je na geološki osnovi. Sestavljena je bila iz prazgodovinske keramike: 1 dno posode (G406), 2 ročaja posod (G407, G408), 20 ostenj posod in 30 prežganih kosov hišnega ometa. SE 286 - koncentracija prazgodovinske keramike Odkrita je bila v kv. 71. Bila je nepravilne oblike, velika 0,15 x 0,10 m. Ležala je na geološki osnovi. Sestavljena je bila iz 37 ostenj in 2 ustij prazgodovinskih posod. SE 287 - koncentracija prazgodovinske keramike in hišnega ometa Odkrita je bila v kv. 71. Bila je nepravilne oblike, velika 0,40 x 0,30 m. Ležala je na geološki osnovi. Sestavljena je bila iz 1 ostenja prazgodovinske posode in nekaj kosov prežganega hišnega ometa. Polzemljanka 2 (sl. 22, 23B) (M 1:200) Zbiralnik 3 611 r—\ Predstavlja nam jo velika jama SE 432. V bližini jame so bile stojke SE 285, 434, 442, dve manjši jami SE 669 in 673, koncentracija keramike SE 425, 426 in zbiralnik za vodo št. 3 (SE 671). Polzemljanka 2 7 / ■ SE 426 - koncentracija keramike (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 8. Bila je nepravilne oblike, velika 0,70 x 0,50 m. Sestavljala jo je prazgodovinska keramika: odlomek sklede (G446), lonec (G447), 3 dna posod, okrašeno ostenje posode (G448), 17 ostenj posod in 2 kosa prežganega hišnega ometa. ■■■•O SE 432 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 8. Bila Je nepravilne oblike, velika 6,30 x 3,70 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,40 m globoko. Polnilo (SE 431) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 9 odlomkov ustiJ skled (G409-417), 18 odlomkov ustiJ loncev (G418-422), 25 dnov posod (G423-428), 2 nogi posod (G429, G430), 14 ročaJev posod (G431-433), 29 okrašenih ostenJ posod (G434-439), 363 ostenJ posod, 2 kamnita odbitka (G440, G441), odlomek kamnitih žrmelJ in 139 kosov prežganega hišnega ometa. / A / ' V . ♦ \ J'-' \ B SE 425 - koncentracija keramike A Odkrita Je bila v kv. 8. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,20 x 0,60 m. SestavlJala Jo Je prazgodovin- A ska keramika: odlomek sklede (G442), 2 odlomka ustiJ loncev (G443, G444), 1 dno posode (G445), 2 okrašeni ostenJi posod, 29 ostenJ c posod in 3 kosi prežganega hišnega ometa. SE 285 - stojka Odkrita Je bila v kv. 24. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 434 - stojka Odkrita Je bila v kv.8. Bila Je ovalne oblike, velika 0,50 x 0,35 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,03 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. SE 442 - stojka Odkrita Je bila v kv. 8. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. D / B D A A B B \ B A A A B A B SE 671 - zbiralnik za vodo (M 1:50) Odkrit je bil v kv. 8a. Bil je okrogle oblike, velik 1,20 m v premeru. Vkopan je bil v geološko osnovo 1,20 m globoko. Zgornji del polnila je bilo nasutje (SE 670A) s prazgodovinskimi najdbami: 17 odlomkov ustij skled in loncev (G449-458), 12 dnov posod (G459), 4 ročaji posod (G460), 9 okrašeniih ostenj (G461), 326 ostenj posod in 60 kosov hišnega ometa. Spodnji del polnila (SE 670B) pa je bil temno siv mulj, ki ga je po sredini prekinjal prod. Nastal je, ko je bil zbiralnik v uporabi. \ aV SE 669 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 8a. Bila je okrogle oblike, velika 1,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 668) je bilo temno sive barve in je vsebovalo odlomke prazgodovinskih posod: 11 odlomkov ustij skled in loncev (G462-468), 12 dnov posod (G469, G470), 3 ročaje posod (G471), 4 okrašena ostenja (G472, G473), 115 ostenj posod, drobce prežganega hišnega ometa in delom. SE 673 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 7a. Bila je ovalne oblike, velika 2 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,80 m globoko. Polnilo (SE 672) je bilo sive barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 22 odlomkov ustij skled in loncev (G474-488), 6 ročajev posod (G489-491), 19 okrašenih ostenj posod (G492, G493), 26 dnov posod (G494-498), 234 ostenj posod, 1 odlomek žrmelj in 130 kosov prežganega hišnega ometa. Nadzemni objekt 7 (sl. 22, 23B) (M 1:200) Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 66, 68, 70, 72, 74, 76, 90, 123, koncentracije prazgodovinske keramike SE 30 in manjše jame SE 11. V bližini objekta sta bili jama SE 359 s stojko SE 370 in stojka SE 527. 30 Objekt 7 66 O 90 O J5") 370 (S i SE 30 - koncentracija prazgodovinske keramike (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 56. Bila je ovalne oblike, velika 1,25 x 0,80 m. Sestavljali so jo odlomki prazgodovinskih posod: 6 odlomkov ustij posod (G499-501), 2 ročaja posod, 2 okrašeni ostenji posod, 54 ostenj in 45 kosov prežganega hišnega ometa in večji kamni. Verjetno je ostanek stavbe, ki je bila uničena z oranjem. Ti / ■■ \ \ SE 72 - stojka Odkrita je bila v kv. 57. Bila je okrogle oblike, velika 0,38 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo ostenje prazgodovinske posode. B > A A B A B B A A B 1 b\ A A B SE 66 - stojka Odkrita Je bila v kv. 56. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo ostenJe prazgodovinske posode in kos prežganega hišnega ometa. A L- SE 68 - stojka Odkrita Je bila v kv. 56. Bila Je okrogle oblike, velika 0,33 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. aA-- \ \ B / SE 74 - stojka Odkrita Je bila v kv. 57. Bila Je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. / A - SE 76 - stojka Odkrita Je bila v kv. 57. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 90 - stojka Odkrita Je bila v kv. 56. Bila Je ovalne oblike, velika 0,40 x 0,27 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,06 m globoko. Polnilo Je sivo rJave barve in Je vsebovalo drobce oglJa in prežganega hišnega ometa. \ B SE 92 - stojka Odkrita Je bila v kv. 56. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo rJave barve in Je vsebovalo drobce oglJa in keramike. SE 123 - stojka Odkrita Je bila v kv. 56. Bila Je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 2 ostenJi prazgodovinskih posod. \ B SE 527 - stojka Odkrita Je bila v kv. 40. Bila Je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. A B SE 11 - jama Odkrita Je bila v kv. 57. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,80 x 0,60 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 10) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe posode (G502), 2 dna posod (G503), 1 okrašeno ostenJe (G504), 49 ostenJ posod, zglaJen prodnik (G505), 5 kamnitih odbitkov (G506-510), 1 kos prežganega hišnega ometa in večJi kamen. Na dnu Je bila stoJka SE 70. X B A B A B ^ B B A A B A B B A A A B A B A A A B A B A B SE 70 - stojka Odkrita je bila v kv. 57. Bila je okrogle oblike, velika 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. B/' SE 359 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 73. Bila je ovalne oblike, velika 1,03 x 0,65 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,26 m globoko. Polnilo (SE 358) je bilo rjave barve in je vsebovalo odlomke prazgodovinskih posod:dno in 14 ostenj. Na njenem skrajnem robu je bila stojka SE 370. b/. /A ^ SE 370 - stojka Odkrita je bila v kv. 73, ob skrajnem robu jame SE 359. Bila je okrogle oblike, velika 0,24 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo je bilo rjave barve in je vsebovalo drobce hišnega ometa in oglja. K A SE 315 - keramika Odkrita je bila v kv. 73. Bila je nepravilne oblike, velika 0,40 x 0,30 m. Ležala je na geološki osnovi. Sestavljena je bila iz odlomkov ostenj ene prazgodovinske posode. V Polzemljanka 3 (sl. 22, 23B) (M 1:50) Predstavlja nam jo velika jama SE 13. V bližini so bili jami SE 94 in 96, stojka SE 121 in ognjišče SE 528. Polzemljanka 3 - ' T » đ. \ I 1 - \ 96 / r ' ^ ; i- v-o-v-.i'/ < » 4 * > V- \\ * )\ \ t » J V A A B A B B B 3 SE 13 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila na meJi kv. 41-42, 5758. Bila Je nepravilne oblike, velika 4,40 x 2,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo do 0,50 m globoko. Polnilo (SE 12) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: skledo (G511), vrč (G523), 99 odlomkov ustiJ skled in loncev (G512-522, G524 -556), 88 dna posod (G557-562), 1 nogo posode (G563), 32 ročaJev in držaJev posod (G564-572), 34 okrašenih ostenJ posod (G573-581), 1218 ostenJ posod, 1 vretence (G582), surovec (G583), 5 kamnitih odbitkov (G584-587, 2), 444 kosov prežganega hišnega ometa, odlomek žrmlJe, drobce oglJa, več večJih kamnov in živalske kosti. V bližini so bili Jami (SE 94 in 96), stoJka (SE 121) in ognJišče (SE 528). ' ♦ . ♦ : fc < ^ < » " \ Radiokarbonski datum polnila SE 12 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al- brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 4022±26 Razpon 1Z: cal BC 2573 - - 2557 (verJetnost 16.4 %) (verJetnost 68,3 %) 2555 - ■ 2550 (verJetnost 3.4 %) 2537 - ■ 2491 (verJetnost 48.5 %) Razpon 2Z: cal BC 2618 - - 2609 (verJetnost 1.9 %) (verJetnost 95,4 %) 2597 - - 2595 (verJetnost 1.0 %) 2582 - 2473 (verJetnost 92.5 %) \ ^ '•» » ' / \ > ^^ '/ \ X'® fc^ / vfe./ SE 96 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 41. Bila Je nepravilne oblike, velika 3 x 2 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,14 / m globoko. Polnilo (SE 95) Je bilo ~ sivo rJave barve in Je vsebova- I lo prazgodovinske naJdbe: 1 skle- \ do (G601), lonec (G602), vrč (G603), lonec (G604), 7 odlomkov loncev (G605-608), 13 dnov posod (G609), 78 ostenJ posod, 4 okrašena ostenJa posod, 2 ostenJi z ročaJem, vretence (G610), 2 kamnita odbitka (G611, G612) in 60 kosov prežganega hišne- a ga ometa. L » > V iN ^ A B A B B C D SE 94 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 41. Bila je ovalne oblike, velika 0,90 x 0,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,28 m globoko. Polnilo (SE 93) je bilo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 3 odlomke skled (G589-591), 5 odlomki ustij loncev (G592-596), 4 dna posod (G597-600), 194 ostenj prazgodovinskih posod in 10 kosov prežganega hišnega ometa. Vb . I SE 528 - ognjišče Odkrito je bilo v kv. 41. Bilo je okrogle oblike, veliko 0,95 m v premeru. Ognjišče je bilo sestavljeno iz 110 kosov opečene gline in močno ožgane zemlje, ki je ležala na geološki osnovi. SE 121 - stojka (M 1:10) Odkrita je bila v kv. 57, 58. Bila je podolgovate oblike, velika 0,60 x 0,08 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo ostenje prazgodovinske posode in 2 kosa prežganega hišnega ometa. Stojka je ostanek poševnega kola. Polzemljanka 4 (sl. 22, sl. 23B) (M 1:300) Predstavlja nam jo velika jama SE 189, v bližini so bile stojki SE 510 in 519, koncentracija keramike SE 119 ter jami SE 269 in 383. 510 Polzemljanka 4 189 / A A B A ^ A B SE 189 - jama (M 1:50) Odkrita je bil na meji kv. 26, 41, 42. Bila je nepravilne oblike, velika 4,50 x 2,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,23 m globoko. Polnilo (SE 188) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 6 odlomkov ustij posod (G613), 1 dno posode (G614), 1 okrašeno ostenje posode (G615), 43 ostenj posod in 30 kosov prežganega hišnega ometa. SE 119 - koncentracija keramike Odkrita je bila v kv. 42. Bila je nepravilne oblike, velika 0,40 x 0,30 m. Ležala je na geološki osnovi. Sestavljali so jo 4 ustja (G616, G617) in 54 ostenj prazgodovinskih posod. SE 269 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 26. Bila je podolgovate oblike, velika 2,68 x 0,65 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,28 m globoko. Polnilo (SE 268) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo prazgodovinskei najdbe: 2 ustji posod (G618), 3 dna posod, 1 ročaj posode, 103 ostenj posod, 2 kamnita odbitka (G619, G620) in 3 kose prežganega hišnega ometa. A B A / D C A B D B SE 383 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 42. Bila je okrogle oblike, velika 3,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,85 m globoko. Polnilo (SE 382) je bilo rjave barve s prazgodovinskimi najdbami: 6 odlomkov ustij posod (G621-624), 2 ročaja posode (G625), 5 dna posod, 98 ostenj posod, 1 odlomek kamnitih žrmelj (G626), 1 kamniti odbitek (G627) in kos prežganega hišnega ometa. A V SE 510 - stojka Odkrita je bila v kv. 10. Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 509) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 1 odlomek ustja lonca (G628), 1 ostenje posode in 18 kosov prežganega hišnega ometa. / \ A V' SE 519 - stojka Odkrita je bila v kv. 10. Bila je ovalne oblike, velika 0,54 x 0,37 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,16 m globoko. Polnilo je bilo sive barve. \ Nadzemni objekt 8 (sl. 22, 23B) (M 1:200) Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 337, 398, 424, 429, 555. K objektu sodijo jama SE 319, plasti SE 6, SE 375 in 403. V 555 C, plast SE 403 so bile vkopane stoj-ke SE 409 in 411 in jami SE 407 in 417. V neposredni bližini oziroma pod SE 6 je bil zbiralnik za vodo št. 4 (SE 374), ob njem pa plast proda SE 354. V bližini plasti SE 6 je bila jama SE 64. 424 o 398 O Objekt 8 33h u .Zbiralnik 4 ^\374 ■Ů 407/ SE 337 - stojka Odkrita je bila v kv. 74 v bližini SE 6. Bila je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m globoko. Polnilo (SE 336) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 1 okrašeno ostenje posode (G629), 13 ostenj posod, drobce prežganega hišnega ometa in oglja. \ SE 398 - stojka Odkrita je bila v kv. 74 v bližini SE 6. Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo ostenje posode in drobce prežganega hišnega ometa. B A B B \ B A B A B 6 A A A B A B SE 424 - stojka Odkrita Je bila v kv. 73 v bližini SE 6. Bila Je ovalne oblike, velika 0,35 x 0,25 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo ostenJe prazgodovinske posode. A B SE 429 - stojka Odkrita Je bila v kv. 74 v bližini SE 6. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. \ B V / SE 555 - stojka Odkrita Je bila v kv. 57 v bližini SE 6. Bila Je trikotne oblike, velika 0,14 x 0,12 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo (SE 97) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo okrašeno ustJe prazgodovinske posode (G630). A B SE 319 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 74 v bližini SE 6. Bila Je nepravilne oblike, velika 2,10 x 1,40 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 318) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: lonec (G631), 3 ustJa posod (G632, G633), 4 dna posod, 1 ostenJe posode s pre-luknJanim držaJem (G634), 3 okrašena ostenJa posod, 31 ostenJ posod, 1 kos prežganega hišnega ometa in oglJe. SE 375 - plast (sl. 16) Odkrita Je bila v kv. 74 in 75 pod plastJo 6. Bila Je nepravilne oblike, velika 12,30 x 3,70 m. Plast Je ležala na plasti proda SE 403. V plasti rJavo sive barve so bile prazgodovinske naJdbe: 4 odlomki skled (G812-815), odlomek ročaJa vrča (G816), odlomek ustJa lonca (G817), 14 dnov posod, 3 ročaJi in držaJi posod (G818, G819), 18 okrašenih ostenJ posod, kalup (G820), 109 ostenJ posod in 25 kosov prežganega hišnega ometa in oglJe. SE 403 - plast proda Odkrita Je bila v kv. 74, 75, 90, 91. Plast z večJimi prodniki se Je nahaJala pod SE 6 in SE 375, Je geološka podlaga in sestavni del SE 4. B\ SE 407 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 74 pod plastJo 6. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,65 x 1,10 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,33 m globoko. Polnilo (SE 406) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 11 ostenJ in 3 dna prazgodovinskih posod. SE 417 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 75 pod plastJo 6. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,90 x 1,10 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,26 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo 6 ostenJ in 1 ostenJe z barbotinom prazgodovinskih posod. / / / A A B A B A B A A B A / A D B A B A B C D ■it j ■ . - r' / ■ CM ^ ^ ^ /• .-.v-î.y- SE 6 - plast (sl. 16) (M 1:150) Odkrita Je bila v kv. 64, 74-76, 9092. Bila Je nepravilne oblike, velika 17 x 10 m, debela od 0,15 do 0,20 m. V rJavi plasti so bile prazgodovinske naJdbe: 6 skled (G635-\ 640), 19 odlomkov ustiJ skled \ (G641-660), 2 skledi na nogi \ (G661, G662), 1 skode- \ la z odlomlJenim roča- \ \ Jem (G663), skledica ) (G664), 2 vrča (G665, / G666), 4 lonci (G667- 670), 219 odlomkov ustiJ loncev (G671-711), 249 dna posod (G712-739), 3 noge posod (G740-742), 61 ročaJev in držaJev posod (G743-770), 315 okrašenih ostenJ posod (G771-798), 2428 ostenJ posod, 5 vretenc (G799-803), 1 odlomek koleščka vozička (G804), 1 okrašeno ostenJe modela vozička (G805), 6 kamnitih odbitkov (G806-809, G819, G811) in 410 kosov prežganega hišnega ometa. Pod plastJo SE 6 Je ležala plast SE 375, ki Ji Je sledila plast proda SE 403. Jame SE 407 in 417 ter stoJki SE 409 in 411 so bile pod plastJo SE 6 in vkopane v SE 403. V neposredni bližini oziroma pod SE 6 Je bil zbiralnik za vodo SE 374, ob nJem pa plast proda SE 354. V bližini plasti SE 6 so bile Jame SE 64 in 319 ter stoJke SE 337, 398, 424, 429 in 555, ki so sestavni del obJekta 8. Radiokarbonski datum plasti SE 6 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al- brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 4093±28 Razpon 1Z: cal BC 2836 - 2816 (verJetnost 13,0 %) (verJetnost 68,3 %) 2669 - 2578 (verJetnost 55,3 %) Razpon 2Z: cal BC 2859 - 2809 (verJetnost 20,0 %) (verJetnost 95,4 %) 2752 - 2721 (verJetnost 6,7 %) 2702 - 2570 (verJetnost 66,8 %) 2515 - 2501 (verJetnost 1,9 %) SE 409 - stojka Odkrita Je bila v kv. 74 pod plastJo 6. Bila Je okrogle oblike, velika 0,27 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo drobce prežganega hišnega ometa. / A SE 411 - stojka Odkrita Je bila v kv. 74 pod plastJo 6. Bila Je okrogle oblike, velika 0,33 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,07 m globoko. Polnilo Je sivo rJave barve. A A B A A B B \ \ \ \ \ \ y \ \ \ \ \ \ f. i- \ \ \ \ B « J»- SE 374 - zbiralnik za vodo (M 1:50) Odkrit je bil v kv. 75 pod plastjo SE 6. Bil je okrogle oblike, velik 5,50 m v premeru. Vkopan je bil v geološko osnovo 4,45 m globoko. Sestavljalo ga je več polnil: SE 373 je bilo rjave barve, 1,60 m debelo in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 40 odlomkov ustij skled in loncev (G821-831), 1 okrašeno nogo posode (G832), 25 dnov posod, 16 ročajev in držajev posod (G833-835), 16 okrašenih ostenj posod (G836-838), 959 ostenj posod, 2 kamnita odbitka (G839, G840), 2 odlomka žr-melj (G841, G842) in 70 kosov prežganega hišnega ometa; SE 395 je bilo rjave barve, debelo 1,70 m in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 6 odlomkov ustij vrča in loncev (G843, G844), 26 dnov posod (G845), 1 okrašeno ostenje posode (G846), 3 ročaje posod, 132 ostenj posod in 42 kosov prežganega hišnega ometa; SE 396 je bilo rjavo rumena ilovica, debela do r 0,30 m in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 2 ustji posod (G847), 2 ročaja posod, 49 ostenj posod in 17 kosov prežganega hišnega ometa; SE 412 je sestavljal siv mulj s prodom in mivko in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 2 ustji posod (G848, G849), 4 dna posod, 2 ročaja posode (G850), 124 ostenj posod, 1 kamniti odbitek (G851), 1 odlomek žrmelj (G852) in 150 kosov prežganega hišnega ometa, na dnu zbiralnika je bila SE 420 kot temno siv mulj s prodom in mivko ter s prazgodovinskimi najdbami: 4 ostenji posod in 1 kosom hišnega ometa. Skupne najdbe iz SE 373, 396, 412, 395 so: vrč (G853), lonec (G854), 3 odlomki ustij loncev (G855 -857), 4 dna posod (G858), 1 ročaj posode (G859), 1 okrašeno ostenje posode (G860), ostenja 4 posod in 33 ostenj posod. Plasti SE 395, 396, 373 so plasti za-sutja zbiralnika, plasti SE 420 in 412 pa sta plasti na dnu vodnjaka, ki sta nastali v času, ko je bil zbiralnik še v uporabi. Radiokarbonski datum plasti SE 373 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al- brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 3865±28 Razpon 1Z: cal BC 2454 - - 2419 (verjetnost 15,7 %) (verjetnost 68,3 %) 2406 - - 2377 (verjetnost 15,7 %) 2350 - - 2290 (verjetnost 36,9 %) Razpon 2Z: cal BC 2463 - - 2279 (verjetnost 88,7 %) (verjetnost 95,4 %) 2250 - - 2230 (verjetnost 4,8 %) 373 . "■ ■■ prod 2220 - 2211 (verjetnost 1,9 %) Radiokarbonski datum polnila SE 412 (Laboratorij Instituta Ruđer Bošković, Zagreb): Radiokarbonska starost: BP 3655±73BP Razpon 1Z: (verjetnost 68,2 %) cal BC 2140 - 1920 (verjetnost 68,2 %) Razpon 2Z: cal BC 2280 - 2250 (verjetnost 1,4 %) (verjetnost 95,4 %) 2210 - 1870 (verjetnost 90,4 %) 1850 - 1810 (verjetnost 2,2 %) 1800 - 1770 (verjetnost 1,3 %) A D A B Odkrita je bila v kv. 75 ob zbiralniku za vodo SE 374, pod plastjo SE 6. Bila je nepravilne oblike, velika 3 x 2 m. Plast lahko razlagamo kot ostanek proda znotraj SE 6. SE 64 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 92 v bližini SE 6. Bila je podolgovate oblike, velika 1,80 x 0,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m globoko. Polnilo je bilo rjave barve in je vsebovalo 9 ostenj prazgodovinskih posod. \ B - V- / Polzemljanka 5 (sl. 22, 23B) (M 1:50) Predstavlja nam jo velika jama SE 265. V bližini so bile koncentracija keramike SE 222, 427 in jame SE 264, 494 in 544. Polzemljanka 5 '' Vt y / ^ ♦ / \ « * » 4 • 1 « SE 265 - jama Odkrita je bila v kv. 27. Bila je nepravilne oblike, velika 4,80 x 2,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,22 m globoko. Polnilo (SE 220) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: skledo (G861), 44 odlomkov ustij skled, vrčev in loncev (G862-892), 32 dnov posod (G893-895), 2 ustji posod z ročajem (G897, G898), 13 ročajev in držajev posod (G896, G899, G900), 12 okrašenih ostenj posod, 409 ostenj posod, 1 bikonično vretence (G901), 2 odlomka žrmelj (G902) in 141 kosov prežganega hišnega ometa. SE 222 - koncentracija prazgodovinske keramike (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 27. Bila je nepravilne oblike, velika 3,50 x 1,70 m. Ležala je na geološki osnovi in je verjetno ostanek strukture, ki je bila z oranjem uničena. Koncentracija je vsebovala prazgodovinske najdbe: 6 ustij loncev (G903-905), 2 ustji loncev z ročajem (G906, G907), 1 ročaj posode, 3 dna posod, 1 okrašeno ostenje posode (G908), 74 ostenj posod, kamne in oglje. / \ ( ' . SE 494 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 12. Bila je nepravilne oblike, velika 1,80 x 1,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,16 m globoko. Polnilo (SE 493) je bilo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 7 ustij posod (G917-919), 4 dna posod (G920), 2 ročaja posod, 1 ostenje posode z barbotinom, 89 ostenj posod in 2 kosa prežganega hišnega ometa. A A B > B A A B B A SE 264 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 27 in 28. Bila Je nepravilne oblike, velika 3,10 x 1,60 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo (SE 221) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 9 ustiJ posod (G909-911), 5 dnov posod (G912), 2 ročaJa posod, 3 okrašena ostenJa posod (G913-915), 98 ostenJ posod, 1 kamniti odbitek (G916), 49 kosov prežganega hišnega ometa in oglJe. SE 544 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 12. Bila Je ovalne oblike, velika 1,93 x 0,83 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,60 m globoko. Polnilo (SE 543) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 1 ustJe lonca (G921) in 3 ostenJa prazgodovinskih posod. , - ; , A SE 427 - koncentracija keramike (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 12, 13. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,35 x 0,25 m. Ležala Je na geološki osnovi. SestavlJalo Jo Je 1 dno (G922), 1 okrašeno ostenJe (G923) in 6 ostenJ prazgodovinskih posod. \ Nadzemni objekt 9 (sl. 22, 23B) (M 1:300) Tloris nadzemnega obJekta smo določili na podlagi stoJk SE 37, 39, 41, 57 in koncentraciJe keramike SE 29. K obJektu sodiJo še Jame SE 43, 53, 323, 327, 339 in 419. 327^ C y O Objekt 9 SE 37 - stojka Odkrita Je bila v kv. 93. Bila Je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 36) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 2 ostenJi prazgodovinskih posod. / aL- SE 39 - stojka Odkrita Je bila v kv. 93. Bila Je ovalne oblike, velika 0,50 x 0,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo (SE 38) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 5 ostenJ prazgodovinskih posod in 37 kosov prežganega hišnega ometa. S \ / B A B B A A B B B A A B SE 41 - stojka Odkrita Je bila v kv. 93. Bila Je ovalne oblike, velika 0,50 x 0,45 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,27 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. \ B, V' SE 57 - stojka Odkrita Je bila v kv. 92. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo (SE 56) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 1 ostenJe prazgodovinske posode in 1 kos prežganega hišnega ometa. SE 29 - koncentracija keramike (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 93. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,50 x 1,30 m. Ležala Je na geološki osnovi. SestavlJalo Jo Je 9 odlomkov ustiJ skled in loncev (G924-930), 3 dna posod (G931), 3 ročaJi posod (G932), 2 okrašeni ostenJi (G933, G934) in 115 ostenJ prazgodovinskih posod in 1 A kos prežganega hišnega ometa. SE 323 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 77. Bila Je okrogle oblike, velika 1,05 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 322) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 9 odlomkov ustiJ posod (G942-947), 12 dnov posod (G948-950), 2 ročaJa posod, 5 okrašenih ostenJ posod (G951-953), 176 ostenJ posod, 2 kamnita odbitka (G954, G955) in 196 kosov prežganega hišnega ometa. M SE 53 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 93. Bila Je ovalne oblike, velika 1,40 x 0,85 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,45 m globoko. Polnilo (SE 52) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 5 odlomkov ustiJ skled, vrčev in loncev (G935-938), 4 dna posod (G939), 2 ročaJa posod, 2 okrašeni ostenJi posod (G940, G941), 55 ostenJ posod in 2 kosa prežganega hišnega ometa. SE 43 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 93. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,10 x 0,70 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,28 m globoko. Polnilo (SE 42) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 11 ostenJ prazgodovinskih posod. SE 327 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 77. Bila Je okrogle oblike, velika 0,80 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,23 m globoko. Imela Je dve polnili: zgornJe polnilo (SE 326) Je bilo rJavo sive barve, debelo 0,08 m in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 9 ustiJ posod (G956, G957, G959-963), 9 dnov posod (G964-966), 2 ročaJa posod (G967), 11 okrašenih ostenJ posod (G968), odlomke ene posode (G958), 176 ostenJ posod, 1 vretence (G969) in 4 kose prežganega hišnega ometa; spodnJe polnilo (SE 351) Je bilo sive barve, debelo 0,15 m in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe posode in 5 ostenJ posod. '40 A B A A \ , A B A B B A B A B B B a\ A B . A A B SE 339 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 76, 77. Bila je nepravilne oblike, velika 2,30 x 2 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,90 m globoko. Polnilo (SE 338) je bilo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 1 ustje posode, 1 ročaj posode, 50 ostenj posod, 1 kamniti odbitek (G970), kladivasti tip kamnite sekire (G971) in 9 kosov prežganega hišnega ometa. SE 419 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 77. Bila je okrogle oblike, velika 2,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo (SE 418) je bilo rjavo sive barve in je vsebo- \ valo prazgodovinske najdbe: 1 ustje posode, 42 ostenj posod, 6 dnov posod, 1 odlomek žrmelj in 3 kose prežganega hišnega ometa. -—X A 185 /-X ( ) o Domnevni nadzemni objekt I (sl. 22, 23B ) (M 1:200) Tloris domnevnega nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 143, 145, 187, 356, 388 in jam SE 107, 348, 414 v neposredni bližini. K temu objektu bi sodile še jame SE 137, 185, 365 in 416. JO)356 /ti 80 Možni objekt I 143 O O \ / A B A B B A B SE 143 - stojka Odkrita Je bila v kv. 61. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 142) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 2 ostenJi prazgodovinskih posod. B \ SE 145 - stojka Odkrita Je bila v kv. 61. Bila Je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,17 m globoko. Polnilo Je bilo rJavo sive barve. A V SE 187- stojka Odkrita Je bila v kv. 29. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,50 x 0,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,03 m globoko. Polnilo Je bilo sivo rJave barve. SE 388 - stojka Odkrita Je bila v kv. 46. Bila Je okrogle oblike, velika 0,40 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,25 m globoko. Polnilo (SE 387) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 4 ostenJa prazgodovinskih posod. SE 348 - jama Odkrita Je bila v kv. 45. Bila Je podolgovate oblike, velika 1 x 0,50 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo (SE 347) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe posode in 26 ostenJ posod. Na dnu Jame Je bila stoJka SE 356. - - SE 107 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 61, 62. Bila Je okrogle oblike, velika 0,90 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,45 m globoko. Polnilo (SE 106) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 6 ustiJ posod (G972-974), 1 dno posode (G975), 63 ostenJ posod in 4 kose prežganega hišnega ometa. ,-r SE 185 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 29. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,10 x 0,80 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,45 m globoko. Polnilo (SE 184) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 9 ustiJ posod (G977-983), 16 dnov posod (G984, G985-987), 121 ostenJ posod (G988) in 26 kosov prežganega hišnega ometa. SE 356 - stojka Odkrita Je bila v kv. 45 (znotraJ Jame SE 348). Bila Je okrogle oblike, velika 0,40 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo (SE 355) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 3 ostenJa prazgodovinskih posod. SE 137 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 60. Bila Je nepravilne oblike, velika 2 x 1,40 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 136) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 2 ustJi posod, 2 ostenJi posod in 2 kosa prežganega hišnega ometa. A \ - - A , SE 414 - jama Odkrita Je bila v kv. 45. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,82 x 0,58 J B m. Vkopana Je bila v geološko osno-/ vo 0,11 m globoko. Polnilo (SE 413) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe B sklede (G976) in 4 ostenJa posod. B A A B A B A A B A B A B B B A A\ ^ A A B A B B A A B A A B B A A A B SE 365 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 44. Bila je nepravilne oblike, velika 1,90 x 1,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,28 m globoko. Polnilo (SE 364) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 7 ustij posod (G989-992), 5 dnov posod, 3 ročaje posod, 1 okrašeno ostenje posode (G993), 160 ostenj posod in 21 kosov prežganega hišnega ometa. SE 416 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 44. Bila je nepravilne oblike, velika 2,30 x 1,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo (SE 415) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 35 ostenj posod, 2 dna posod in kos prežganega hišnega ometa. \ A Domnevni nadzemni objekt II in dvorišče 2 (sl. 22, 23C) (M 1:200) Tloris domnevnega nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 103, 105, 521 in jame SE 331. K objektu sodijo še jame SE 9, 78 in 217 ter dvorišče z zbiralnikom za vodo št. 5 (SE 353), ob katerem so bili koncentracija keramike SE 33, jame SE 109, 158, 160, 162, 422 in jarek SE 45. 217 r ; 103o 105o Možni objekt II 33b "O Zbiralnik 5 353 - /45 SE 103 - stojka Odkrita je bila v kv. 63. Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo je bilo rjavo sive barve. /a \ B (-------V " 160 Q V—) SE 105 - stojka Odkrita je bila v kv. 63. Bila je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo je bilo rjavo sive barve. SE 521 - stojka Odkrita je bila v kv. 79. Bila je okrogle oblike, velika 0,40 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,16 m globoko. Polnilo (SE 520) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo 1 ustje in 7 ostenj prazgodovinskih posod. B A A B A B 9 A B A B A B B SE 331 - jama Odkrita Je bila v kv. 79. Bila Je okrogle oblike, velika 0,65 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,36 m globoko. Polnilo (SE 330) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo nekaJ oglJa in prazgodovinske naJdbe: 3 ustJa posod (G994-996), 1 okrašeno ostenJe posode (G997), 32 ostenJ posod in 2 kosa prežganega hišnega ometa. y SE 9 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 63. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,90 x 1,40 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,25 m globoko. Polnilo (SE 8) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: vrč (G998), 1 odlomek ustJa vrča (G999), 2 ustJi posod (G1000, G1001), 5 dnov posod (G1002), 1 okrašeno ostenJe posode, 2 ročaJa posod, 62 ostenJ posod in 3 kose prežganega hišnega ometa. B \ -- \ SE 353 - zbiralnik za vodo (M 1:50) Odkrit Je bil v kv. 79. Bil Je okrogle oblike, velik 3 m v premeru. Vkopan Je bil v geološko osnovo 2,35 m globoko. SestavlJalo ga Je več polnil. ZgornJe polnilo SE 352, debelo od 0,70 do 1,10 m, Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo nekaJ proda in prazgodovinske naJdbe: 64 ustJi posod (G1008-1032), 53 dna posod (G1033, G1034), 27 ročaJev in držaJev posod (G1035-1039), 34 okrašenih ostenJ posod (G1040-1049), 3336 ostenJ posod, 5 odlomkov bikonič-nih vretenc (G1050-1052), 4 kamnite odbitke (G1053-1056), 1 odlomek kamnitih žrmelJ in 80 kosov prežganega hišnega ometa. Sledilo Je temno rJavo polnilo z mivko in mulJem SE 368, debelo 0,70 m, v katerem so bile prazgodovinske naJdbe: 5 ustiJ posod (G1057, G1058), 5 dnov posod (G1059), 2 ročaJa posod, 8 okrašenih ostenJ posod (G1060), 376 ostenJ posod, 2 kamnita odbitka (G1061, G1062) in 21 kosov prežganega hišnega ometa. TretJe polnilo SE 371 Je bilo temno siv mulJ, debel 0,70 m in v nJem so bile prazgodovinske naJdbe: 3 ustJa posod (G1063), 4 dna posod, 1 ročaJ posode, 3 okrašena ostenJa, 113 ostenJ posod in 39 kosov prežganega hišnega ometa. ZadnJe polnilo SE 386 Je bilo iz sivo modrega mulJa, debelo 0,20 m, v nJem pa so bile prazgodovinske naJdbe: skleda (G1064), vrč (G1065), 7 ustiJ posod (G1066-1069), 8 dnov posod (G1070, G1071), 111 ostenJ posod in 5 kosov prežganega hišnega ometa. UstJe lonca (G1072) Je iz enega izmed naštetih polnil. ZadnJi dve polnili sta nastali v času, ko Je zbiralnik še bil v uporabi, ostala pa predstavlJaJo zasutJa po uporabi zbiralnika. »A ^^-V . V Radiokarbonski datum polnila SE 371 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al-brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 4099±33 Razpon 1Z: cal BC 2847 - 2844 (verJetnost 1,4 %) (verJetnost 68,3 %) 2840 - 2813 (verJetnost 13,7 %) 2737 - 2734 (verJetnost 0,7 %) 2692 - 2689 (verJetnost 1,4 %) 2678 - 2578 (verJetnost 51,2 %) Razpon 2Z: cal BC 2864 - 2806 (verJetnost 21,9 %) (verJetnost 95,4 %) 2760 - 2569 (verJetnost 71,6 %) 2516 - 2500 (verJetnost 1,9 %) A A A B A B A B SE 78 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 62, 63. Bila Je ovalne oblike, velika 2,10 x 1,70 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 77) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 12 ustiJ posod (G1003-1006), 4 dna posod, 1 ročaJ posode, 1 okrašeno ostenJe posode (G1007), 171 ostenJ posod in 15 kosov prežganega A hišnega ometa. SE 45 - jarek (M 1:100) Odkrit Je bil v kv. 94, 95. Bil Je pol-krožne oblike z dolžino 10 m in širino od 0,40 do 0,70 m. Vkopan Je bil v geološko osnovo 0,03 m globoko. Polnilo (SE 44) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 3 ustJa posod (G1078), 5 dnov posod, 2 nogi posode (G1079), 1 ročaJ posode (G1080), 57 ostenJ posod in 2 kosa prežganega hišnega ometa. FunkciJa Jarka ni bila ugotovlJena. \ \ V \ \ \ SE 33 - koncentracija keramike (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 95. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,30 x 1 m. Ležala Je na geološki osnovi. SestavlJena Je bila iz prazgodovinskih naJdb: 3 ustJa posod (G1073-1074), 1 dno posode (G1076), 1 ročaJ posode (G1077), 32 ostenJ posod in 199 kosov prežganega hišnega ometa. % SE 158 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 78, 94. Bila Je nepravilne oblike, velika 1,50 x 1,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 157) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 2 ostenJi prazgodovinskih posod. .---'x A -< B SE 109 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 94, 95 (tik ob Jarku SE 45). Bila Je ovalne oblike, velika 1,60 x 1,10 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo (SE 108) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 1 nogo (G1081), 1 ročaJ (G1082) in 19 ostenJ prazgodovinskih posod. A — -—B SE 160 - jama Odkrita Je bila v kv. 94. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,60 x 0,50 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo (SE 159) Je bilo rJave barve. V J/ SE 162 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 94. Bila Je okrogle oblike, velika 1 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,06 mgloboko. Polnilo (SE 161) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 1 ostenJe prazgodovinske posode. \ B SE 422 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 78. Bila Je ovalne oblike, velika 1,34 x 0,95 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,09 m globoko. Polnilo (SE 421) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe posode, 2 ostenJi posod in 1 dno posode. \ a\. \ B -A SE 217 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 64. Bila Je nepravilne oblike, velika 1 x 0,80 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 216) Je bilo sivo rJave barve in Je vsebovalo 4 ostenJa prazgodovinskih posod. B ( ' - ' A B A B A B A B A B A B A B A A B A B A B Domnevni nadzemni objekt III in dvorišče 3 (sl. 22, 23C) (M 1:200) Tloris domnevnega nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 47, 49, 99, 101 in 112. K objektu sodijo še jame SE 85, 114, 116 in dvorišče z zbiralnikom za vodo št. 6 (SE 118), ob katerem sta bili jami SE 87 in 329. Zbiralnik 6 -^118 \ 85 z' \ (J. 47 112 ,101 O" Možni objekt SE 47 - stojka Odkrita je bila v kv. 95. Bila je okrogle oblike, velika 0,25 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 46) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 1 ustje sklede (G1083), 2 ostenja prazgodovinskih posod ter 1 kos prežganega hišnega ometa. B \ , '' \ A B SE 49 - stojka Odkrita je bila v kv. 95. Bila je okrogle oblike, velika 0,25 v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,23 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 99 - stojka Odkrita je bila v kv. 96. Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 98) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo 4 ostenja prazgodovinskih posod. B \ A \ A B SE 101 - stojka Odkrita je bila v kv. 96. Bila je okrogle oblike, velika 0,35 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 100) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo 1 ustje in 3 ostenja prazgodovinskih posod. B \ SE 112 - stojka Odkrita je bila v kv. 96. Bila je okrogle oblike, velika 0,27 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 111) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo ostenje prazgodovinske posode. SE 85 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 95, 96. Bila je okrogle oblike, velika 1 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo (SE 35) je bilo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 7 ustij skled in loncev (G1084-1087), 7 dnov posod (G1088), 2 okrašeni ostenji posod, 1 ročaj posode, 116 ostenj posod in 28 kosov prežganega hišnega ometa. B\ A A A B A A B B B A A A B SE 114 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 96. Bila je nepravilne oblike, velika 1,30 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 113) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo 5 ostenj prazgodovinskih posod. SE 116 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 80, 96. Bila je nepravilne oblike, velika 1,50 x 1,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 115) je bilo rjavo sive barve in je vsebovalo 5 ostenj prazgodovinskih posod. SE 118 - zbiralnik za vodo (M 1:50) Odkrit je bil v kv. 79-80, 95-96. Bil je okrogle oblike, velik 2 do 2,20 m v premeru. Vkopan je bil v geološko osnovo 1,55 m. Ugotovljenih je bilo več polnil: SE 117, debelo 1,20 m, rjave barve, v njem so bile prazgodovinske najdbe: 48 ustij skled in loncev (G1089-1100), 32 dnov posod (G1101-1107), 1 noga posode (G1108), 10 ročajev posod (G1109), 16 okrašenih ostenj posod (G1110-1114), 2431 ostenj posod, 1 bikonično vretence (G1115), 1 odbitek (G1116) in 218 kosov hišnega ometa; SE 320, debelo 0,53 m je bilo temno siv mulj s prazgodovinskimi najdbami: 11 ustij skled in loncev (G1117-1121), 6 dnov posod, 5 ročajev posod (G1122), 346 ostenj posod, 2 kamnita odbitka (G1123), odlomek žrmelj in 79 kosov prežganega hišnega ometa. SE 320 je nastalao v času, ko je bil zbiralnik v uporabi, SE 117 pa je bilo zasutje, ki je nastalo v času, ko zbiralnik ni bil več v uporabi. J- / aV.-- B A SE 87 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 95. Bila je okrogle oblike, velika 0,75 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 86) je bilo rjave barve in je vsebovalo 9 ostenj prazgodovinskih posod. v -J SE 329 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 80. Bila je nepravilne oblike, velika 1,05 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 328) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 1 ustje sklede z držajema (G1125), 9 ustij skled in loncev (G1124, G1126-1128), 3 ročaje posod (G1129), 2 dna posod in 150 kosov prežganega hišnega ometa. ' B A , A A B A B B B A A A B A B Polzemljanka 6 (sl. 22, 23C) (M 1:200) PredstavlJa nam Jo velika Jama SE 314, v kateri so bili stoJka SE 577, Jame SE 313, 557, 608 in ognJišče SE 598. K polzemlJanki sodiJo še Jame SE 390, 530, 182, 392 in stoJka SE 534. (? 534 530^ Polzemljanka 6 314/ ) 55n \ D00 -"""^N I 55f\ \ / \ SE 577 - stojka Odkrita Je bila v kv. 121 (znotraJ SE 314). Bila Je okrogle oblike, velika 0,40 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 576) Je bilo sive barve in Je vsebovalo 4 ostenJa prazgodovinskih posod. SE 557 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 97 (znotraJ obJekta SE 314). Bila Je okrogle oblike, velika 0,90 x 0,60 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 556) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 3 ostenJa posod, 1 okrašeno ostenJe posode (G1254) in 1 odlomek žrmelJ. SE 608 - jama (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 121 (znotraJ SE 314). Bila Je okrogle oblike, velika 1,38 m v premeru. Vko- ^ pana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 607) Je bilo sive barve in Je vsebovalo žganino, oglJe, 8 ostenJ in 1 dno prazgodovinskih posod ter 3 kose prežganega hišnega ometa. D A' . 2 183' SE 313 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 32, 97, 121 in 16 (znotraJ SE 314). Bila Je nepravilne oblike, velika 3 x 2,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,27 m globoko. Polnilo (SE 312) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodo- , vinske naJdbe: 7 ustiJ skled in I loncev (G1241-1249), 8 dnov posod, 1 nogo posode (G1250), 3 ročaJe posod (G1251), 2 okrašeni oste-nJi posod (G1252, G1253) in 76 ostenJ posod. 607, 608 4 A , B A B A B A B A C B D B A B 4 D D SE 314 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 16, 32, 97 in 121. Bila je nepravilne oblike, velika 10 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 183) je bilo rjave barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 142 ustij skled in loncev (G1130-1183), 115 dna posod (G1184-1198), 1 noga posode (G1199), 7 ustij skled z ročajem (G1200-1204), 40 ročajev in držajev posod (G1205-1212), 55 okrašenih ostenj posod (G1213-1232), 37 ostenj posod z barbotinom (G1233-1235), 1965 ostenj posod, 3 bikonična vretenca (G1236-1238), 5 odlomkov žrmelj (G1239), 1 kamnit odbitek (G1240), kos žlindre in 2 kosa prežganega hišnega ometa. Znotraj objekta so bile jame SE 313, 557, 608, ognjišče 598 in stojka 577, zunaj objekta pa jami SE 390 in 530. V bližini objekta so bile koncentracija keramike SE 405 in 430, jame SE 182, 392 in stojka SE 534. " b\ ^607, 608 SE 598 - ognjišče Odkrito je bilo v kv. 121 (znotraj SE 314). Bilo je okrogle oblike, veliko 1,90 x 2,20 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo 0,56 m globoko. Ognjišče so sestavljali (SE 597) temno siva ilovica, oglje, žganina, 70 kosov hišnega ometa, del žrmelj in Radiokarbonski datum polnila SE 597 (Laboratorij Instituta Ruđer Bošković, Zagreb): Radiokarbonska starost: BP 3521±88 prazgodovinska keramika: 11 ustij skled in loncev (G1255-1262), 12 dnov posod (G1263, G1264), 1 ročaj posode, 9 okrašenih ostenj posod (G1265, G1266) in 265 ostenj posod. Razpon 1Z: cal BC 1960 - 1730 (verjetnost 65,6 %) (verjetnost 68,2 %) 1710 - 1690 (verjetnost 2,6 %) Razpon 2Z: (verjetnost 95,4 %) cal BC 2150 - 1600 (verjetnost 95,4 %) C D A B 4 D SE 390 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 16. bila Je podolgovate oblike, velika 1,60 x 0,85 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,33 m. Polnilo (SE 389) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: vrč (G1271), 13 ustiJ skled in loncev (G1267-1270, G1272-1274), 3 dna posod, 3 ročaJe posod (G1275, G1276), 122 ostenJ posod (G1277), 1 spodnJi del posode (G1278) in odlomek žrmelJ. "k SE 530 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 16. Bila Je okrogle oblike, velika 0,90 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (529) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 2 ustJi loncev (G1279, G1280), 4 dna posod (G1281, G1282), 1 ostenJe posode z barbotinom, 18 ostenJ posod in 7 kosov prežganega hišnega ometa. \ B ' \ t« SE 405 - koncentracija keramike (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 15. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,41 x 0,40 m. Ležala Je na geološki osnovi. SestavlJali so Jo 1 ustJe posode (G1283), 1 dno posode (G1284), 1 ročaJ posode (G1285) in 21 ostenJ posod. SE 430 - koncentracija keramike (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 14, 15. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,90 x 0,80 m. Ležala Je na geološki osnovi. SestavlJali so Jo 2 okrašeni ustJi (G1286, G1287), 1 ročaJ, 1 okrašeno ostenJe (G1288) in 11 ostenJ prazgodovinskih posod. SE 182 - jama (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 31. Bila Je nepravilne oblike, velika 2,50 x 1 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,35 m globoko. Polnilo (SE 181) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 2 ustJi posod, 12 ostenJ posod in 1 ročaJ posode. SE 392 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 15. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,65 x 0,50 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo (SE 391) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 6 ustiJ skled in loncev (G1289-1293), 6 dnov posod (G1294, G1295), 1 okrašeno ostenJe posode (G1296) in 31 ostenJ posod. V'^^ à SE 534 - stojka Odkrita Je bila v kv. 15. Bila Je nepravilne oblike, velika 0,49 x 0,30 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo (SE 533) Je bilo rJavo sive barve in Je vsebovalo 1 ostenJe prazgodovinske posode. V B A A B A A B A B A B B A B Polzemljanka 7 (sl. 22, sl. 23C) (M 1:200) Predstavlja nam jo velika jama SE 567, v kateri je bila stojka SE 579, tik ob njej pa jama SE 569. Polzemljanka 7 / O / 579 SE 567 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 122 (med objektoma SE 314 in 590). Bila je nepravilne oblike, velika 3,20 x 5,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,38 m globoko. Polnilo (SE 566) je bilo rumeno sive barve in je vsebovalo prazgodovinske najdbe: 40 ostenj posod, 1 ustje posode, 2 dna posod in 1 kosom prežganega hišnega ometa. V jami je bila stojka SE 579. SE 579 - stojka Odkrita je bila v kv. 122 (znotraj jame SE 566). Bila je okrogle oblike, velika 0,24 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,22 m globoko. Polnilo je bilo sive barve. SE 569 - jama (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 121 (med objektoma SE 314 in 590). Bila je nepravilne podolgovate oblike, velika 2,30 x 1,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,65 m globoko. Polnilo (SE 568) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 5 ostenj prazgodovinskih posod. B A A B B A A B Nadzemni objekt 10 (sl. 22, 23C) (M 1:200) Tloris nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 600, 602, 604, 647, 649, 651 in jam SE 584, 586, 588, 592, 594. K objektu sodijo tudi večja jama SE 590 in dva večja shrambena lonca v bližini. \ o \ 602 ^ 586 647 Objekt 10 / // v v C(597 651 SE 602 - stojka Odkrita je bila v kv. 144 (znotraj objekta SE 590). Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo (SE 601) je bilo temno sive barve in je vsebovalo žganino, oglje, 5 kosov prežganega hišnega ometa in 3 ostenja prazgodovinskih posod. V 649D SE 600 - stojka (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 145 (ob objektu SE 590). Bila je okrogle oblike, velika 0,60 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,22 m globoko. Polnilo (SE 599) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 2 ostenji prazgodovinskih posod. \ \ / ■ ^ ■■ .v" ' . -•■ SE 604 - stojka Odkrita je bila v kv. 145 (znotraj objekta SE 590). Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo (SE 603) je bilo sive barve in je vsebovalo žganino, oglje in 2 ostenji prazgodovinskih posod. : / SE 647 - stojka (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 144 (ob objektu SE 590). Bila je okrogle oblike, velika 0,60 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 646) je bilo sive barve in je vsebovalo drobce opečene gline, 1 ustje sklede (G1297) in 2 ostenji prazgodovinskih posod. A B A A B B _ A A B B A A B SE 649 - stojka (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 144 (ob obJektu SE 590). Bila Je nepravilne oblike, velika 0,60 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,16 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo drobce oglJa. B / aV SE 651 - stojka Odkrita Je bila v kv. 144 (ob obJektu SE 590). Bila Je okrogle oblike, velika 0,20 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. B / / SE 590 - jama (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 144, 145, 122. Bila Je podolgovate nepravilne oblike, velika 5 x 10 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 589) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 33 ustiJ skled in loncev (G1298-1314), 29 dna posod (G1315-1321), 1 nogo posode (G1322), 13 ročaJev posod (G1323-1326), 3 okrašena ostenJa posod (G1327), 476 ostenJ posod, 1 odlomek zaJemalke z dul-cem (G1328), 1 bikonično vretence (G1328), 1 kamnit odbitek (G1330)in 110 kosov prežganega hišnega ometa. ZnotraJ Jame in v neposredni bližini so bile stoJke (SE 600, 602, 604, 647, 649, 651) in Jame (SE 584, 586, 588, 594, 592). Dva večJa vkopana lonca (SE 653 in 655) sta bila v nJeni bližini. SE 584 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 144 (ob obJektu SE 590). Bila Je ovalne oblike, velika 1,40 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m \ \ globoko. Polnilo (SE 683) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 23 ostenJ posod, 1 ustJe posode, 2 ostenJi posod z barbotinom in 1 ročaJ posode. ' SE 586 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 144 (ob obJektu SE 590). Bila Je okrogle oblike, velika 0,90 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,24 m globoko. Polnilo (SE 585) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo 1 ostenJe prazgodovinske posode. A A B A B B A A B B B \ A B SE 588 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 144 (ob obJektu SE 590). Bila Je podolgovate oblike, velika 1,40 x 1 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,30 m globoko. Polnilo (SE 587) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 1 ustJe posode, 1 dno posode, 1 ročaJ posode (G1331), 1 okrašeno ostenJe posode in 3 ostenJa posod. A L' SE 592 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 144 (v obJektu SE 590). Bila Je okrogle oblike, velika 1,80 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo (SE 591) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo prazgodovinske naJdbe: 5 ustiJ posod (G1332, G1333), 1 dno posode, 1 ostenJe posode z bradavico in 18 ostenJ posod. SE 594 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 144, 145 (ob in v obJektu SE 590). Bila Je ovalne oblike, velika 1,80 x 1,50 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo (SE 593) Je bilo temno rJave barve in Je vsebovalo odlomek kamnitih žrmelJ. SE 655 - vkopan shrambeni lonec Odkrit Je bil v kv. 166 (zraven lonca SE 653). Zmečkan in razbit lonec (G1335), velik 0,60 m v premeru, Je bil vkopan v geološko osnovo 0,10 m globoko. SE 653 - vkopan shrambeni lonec (M 1:50) Odkrit Je bil v kv. 166 (zraven lonca SE 655). Zmečkan in razbit lonec (G1334), velik 0, 70 m v premeru, Je bil vkopan v geološko osnovo 0,10 m globoko. m i SE 657 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 167. Bila Je okrogle oblike, velika 0,70 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,25 m globoko. Polnilo (SE 656) Je bilo rJave barve in Je vsebovalo 2 ostenJi prazgodovinskih posod. B A A B A B B A A B B A A B Možni objekt IV Domnevni nadzemni objekt IV (sl. 22, 23D) (M 1:400) Tloris domnevnega nadzemnega objekta smo določili na podlagi stojk SE 559, 575 in jam SE 571 in 573. V 606 bližini so bile še jame SE 561, 661, -C 606 in stojka SE 595. SE 559 - stojka Odkrita je bila v kv. 101. Bila je okrogle oblike, velika 0,40 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo je bilo sivo rjave barve. SE 575 - stojka Odkrita je bila v kv. 125. Bila je okrogle oblike, velika 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,08 m globoko. Polnilo je bilo rjave barve. b\ SE 571 - jama (M 1:200) Odkrita je bila v kv. 125. Bila je ovalne oblike, velika 1,80 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,75 m globoko. Polnilo (SE 570) je bilo rjavo rumene barve. A /,-- SE 573 - jama (M 1:200) Odkrita je bila v kv. 125 (ob jami SE 571). Bila je okrogle oblike, velika 1,70 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,70 m globoko. Polnilo (SE 572) je bilo rjavo rumene barve in je vsebovalo 3 ostenja prazgodovinskih posod. SE 595 - stojka Odkrita je bila v kv. 149. Bila je okrogle oblike, velika 0,22 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo je bilo sive barve. B \ y AB A B A B B A A B A B A B SE 561 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 101. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velika 5 x 1 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo (SE 560) je bilo rjave barve in je vsebovalo 5 ostenj prazgodovinskih posod. SE 661 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 190. Bila je pravokotne oblike, velika 1,70 x 1,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m globoko. Polnilo (SE 660) je bilo sivo rjave barve in je vsebovalo 1 ustje (G1336) in 6 ostenj prazgodovinskih posod ter 3 kose prežganega hišnega ometa. SE 606 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 175. Bila je podolgovate oblike, velika 1,50 x 0,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m globoko. Polnilo (SE 605) je bilo temno sive barve in je vsebovalo 1 ostenje prazgodovinske posode. A B A B B A A B A A B Starejša železna doba Žgan žarni grob (sl. 22, 23E) SE 659 - žarni grob Odkrit Je bil v kv. 194. Vkop groba Je bil okrogle oblike, velik 0,70 m v premeru. Bil Je vkopan 0,25 m globoko v geološko osnovo. Grob z žaro (SE 658), v kateri so bili ostanki sežganih kosti, Je bil zaradi obdelovanJa površine močno uničen. V žari in ob nJeJ (G1337) so bili še ustJe lonca z bradavico na ramenu (G1338), oste-nJe posode z držaJem (G1339), ustJe z ostenJem skodele z ročaJem (G1340), 1 ročaJ posode, 1 držaJ posode in 23 drobnih ostenJ posod. Radiokarbonska analiza oglJa in kosti iz groba SE 659 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al-brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 2408±58 Razpon 1Z: (verJetnost 68,3 %) cal BC 729-692 (verJetnost 11,6) 659-652 (verJetnost 1,4%) 543-401 (verJetnost 55,3%) Razpon 2Z: cal BC 755-684 (verJetnost 18,1%) (verJetnost 95,4 %) 669-607 (verJetnost 10,5%) 601-393 (verJetnost 66,8%) A B A B Rimsko obdobje Domnevni nadzemni objekt V (sl. 22, 23E) (M 1:500) Domnevni nadzemni objket smo določili na podlagi stojk SE 619, 621, 623, 625, 629, jam SE 610, 627 in plasti SE 614, 615, 613 in 617. V bližini so bile stojke SE 635, 645 in jame SE 637 in 639. Objekt je obdajal jarek SE 643 z jamo SE 633. V bližini so bile še jame SE 631, 641 in 582. SE 1 - plast V severovzhodnem delu izkopa je bilo v plasti nekaj rimskodobnih najdb: 3 ostenja posod, 1 dno rim-skodobne posode (G1341) in 1 odlomek okrašenega ustja posode. SE 2 - plast V severovzhodnem delu izkopa je bilo v tej plasti nekaj rimskodobnih najdb: 2 celi posodi -trinožni-ka (G1342, G1343), 7 ostenj posod, 2 dna posod (G1344, G1345) in 1 ročaj vrča (G1346). SE 614 - plast (sl. 16) Odkrita je bila v kv. 228 in 231. Bila je nepravilne oblike, velika 13 x 8 m in debela 0,60 m. Na južni strani je mejila na plast SE 613, na severni in vzhodni pa je segala do meje izkopa. Plast je sestavljala rdeče rjava ilovica s prodniki. V plasti je bilo 1 ostenje rimskodobne posode. SE 615 - plast (sl. 16) Odkrita je bila v kv. 226 in delno v kv. 229. Bila je nepravilne oblike. Na severni strani je mejila na plast SE 565, na zahodni strani pa na plast SE 563, na vzhodni in južni strani je segala do meje izkopa. Plast je sestavljala temno siva ilovica s prodniki, vsebovala pa je 5 ostenj in 1 ročaj rimskodobnih posod ter 1 ročaj prazgodovinske posode. O, 643 // -A // / Možni objekt V // 645 641 //^ 637 62°3 cP627 J 639 /X612 - -C:^! 643 O ^629 610 V SE 613 - plast (sl. 16) Odkrita je bila v kv. 227-228, 230231. Bila je okrogle oblike, velika 10 x 11 m in debela 0,50 m. Ob robovih je plast sestavljala močno opečena zemlja, ostali del pa je bil sestavljen iz rumeno rjave peščene ilovice z žganino, ogljem in opečene zemlje v njej pa so bili 1 ustje (G1347), 1 dno in 20 ostenj prazgodovinskih posod. Prekrivala je plast SE 617. Radiokarbonski datum plasti SE 613 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al- brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 2029±21 Razpon 1Z: cal BC 49 - (verjetnost 68,3 %) cal AD 2 Razpon 2Z: (verjetnost 95,4 %) cal BC 95 - (verjetnost 94,4 %) cal AD 26 cal AD 42 - 47 (verjetnost 1,0 %) SE 617 - plast (sl. 16) Odkrita Je bila v kv. 227/228, 230/231, pod plastJo SE 613. Bila Je nepravilne oblike, velika 8 x 6 m. Ležala Je na geološki osnovi, debeli 0,20 m. Polnilo (SE 616) so sestavlJali zelo močna žganina, oglJe, pepel, opečena glina in 2 ustJi, 64 ostenJ, 3 ostenJa z bradavico (G1348, G1349) in 3 dna prazgodovinskih posod. Radiokarbonska analiza oglJa iz plasti (LaboratoriJ Instituta Ruđer Bo-šković, Zagreb) Je pokazala starost 1815±85 in kalibrirano starost AD 120-340 AD (64,1%). Plast Je prekrivala različne strukture: stoJke 619, 621, 623, 625, 629 in Jami SE 610 in 627, v kateri so bile tudi rimskodobne naJdbe. Radiokarbonski datum plasti SE 66 (LaboratoriJ Instituta Ruđer Bošković, Zagreb): Radiokarbonska starost: BP 1815±83 Razpon 1Z: (verJetnost 68,2 %) Razpon 2Z: (verJetnost 95,4 %) cal AD 80 - 110 (verJetnost 4,1 %) 120 - 340 (verJetnost 64,1 %) cal AD 20 - 410 (verJetnost 95,4 %) Radiokarbonski datum polnila SE 616 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al-brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 2070±22 Razpon 1Z: (verJetnost 68,3 %) Razpon 2Z: cal BC 169 - 39 (verJetnost 94,4 %) (verJetnost 95,4 %) 8 - 4 (verJetnost 1,0 %) cal BC 146 - 141 (verJetnost 4,1 %) 111 - 46 (verJetnost 64,2 %) SE 619 - stojka Odkrita Je bila v kv. 228 (pod ruševino SE 617). Bila Je okrogle oblike s premerom 0,23 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo žganino, oglJe in drobce prežganega hišnega ometa. /A A V \ B SE 621 - stojka Odkrita Je bila v kv. 228 (pod ruševino SE 617). Bila Je okrogle oblike, velika 0,26 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,05 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo oglJe in drobce prežganega hišnega ometa. SE 623 - stojka Odkrita Je bila v kv. 227 (pod ruševino SE 617). Bila Je okrogle oblike, velika 0,28 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo (SE 622) Je bilo sive barve in Je vsebovalo drobce oglJa in opečene gline ter 1 ostenJe prazgodovinske posode. / \ B A B ".if'y SE 625 - stojka Odkrita Je bila v kv. 227 (pod plastJo SE 613). Bila Je okrogle oblike, velika 0,20 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo (SE 624) Je bilo sive barve in Je vsebovalo drobce oglJa in opečene gline ter 1 ostenJe prazgodovinske posode. SE 629 - stojka Odkrita Je bila v kv. 231 (pod ruševino SE 617 in tik ob kurišču SE 627). Bila Je okrogle oblike, velika 0,53 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,13 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo drobce oglJa in prežganega hišnega ometa. \ A SE 610 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 230-231. Bila Je okrogle oblike, velika 2 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,21 m globoko. Polnilo (SE 609) Je bilo sive barve in Je vsebovalo žgani-no, oglJe in 4 ostenJa prazgodovinskih posod. A B AB A B A B A B B B A A B SE 627 - jama Odkrita je bila v kv. 228, 231 (pod ruševino SE 617). Bila je okrogle oblike, velika 1 m v premeru. Vkopana je bilo v geološko osnovo 0,42 m globoko. Polnilo (SE 626) je bilo sive barve in je vsebovalo 12 ostenj prazgodovinskih posod, 1 oste-nje rimskodobne posode, 1 okrašeno ostenje rimskodobne posode (G1350), 4 odlomke terre sigillate (G1351-1353) in 1 kos hišnega ometa. Spodnji del jame je zapolnjevala 0,05 m debela žganina. Radiokarbonski datum polnila SE 626 (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Al- brechts-Universitat Kiel): Radiokarbonska starost: BP 1989±25 Razpon 1Z: (verjetnost 68,3 %) cal BC 37 - 29 (verjetnost 6,1 %) 21 - 11 (verjetnost 10,2 %) 2 - cal AD 30 (verjetnost 36,9 %) cal AD 37 - 52 (verjetnost 15,0 %) Razpon 2Z: cal BC Znotraj jarka (SE 643), vendar izven plasti SE 613 so bile plast SE 612, jame SE 637, 639 in stojke SE 635, 43 - cal AD 64 (verjetnost 95,4 %) 645. Izven jarka vendar v neposredni bližini pa jami SE 631 in 641 ter oddaljena jama SE 582. k/ » J ř • - • A / / ) / r / / / / / // j j / / II / / / / / / / / / / / / / / / / / / SE 643 - jarek (M 1:200) Odkrit je bil v kv. 219-220, 227-228, 226, 229. Verjetno je bil pravokotne oblike, dolg 23,21 x 9,38 x 12,52 m in širok 0,40 m, saj vzhodni del jarka manjka. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo (SE 642) je bilo sive barve in je vsebovalo 1 ostenje prazgodovinske posode. Jarek verjetno sodi v rimsko obdobje. Na južnem delu je bil jarek prekinjen. Sestavi del jarka je bila jama SE 633. SE 612 - plast s kamnitimi oblicami (M 1:100) Odkrita je bila v kv. 230. Bila je podolgovate oblike, velika 2,40 x 1,50 m. Plast z oblicami je ležala na geološki osnovi. Med kamnitimi oblicami so bila 3 ostenja in 1 okrašeno ostenje prazgodovinske posode. > » . , \ ♦ K- SE 637 - jama (M 1:50) Odkrita je bila v kv. 227. Bila je okrogle oblike, velika 0,80 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo (SE 636) je bilo sive barve in je vsebovalo oglje in ostenje prazgodovinske posode. A A B A B C D B \ B A A B SE 633 - jama (M 1:100) Odkrita Je bila v kv. 229 (kot sestavni del Jarka SE 643). Bila Je nepravilne oblike, velika 4 m v premeru. Vkopana Je bila 0,12 m globoko. V polnilu (SE 632) Je bilo preceJ oglJa. Radiokarbonski datum polnila SE 632 (LaboratoriJ Instituta Ruđer Bošković, Zagreb): Radiokarbonska starost: BP 1913±83 Razpon 1Z: (verJetnost 68,2 %) cal AD 1 - 220 Razpon 2Z: (verJetnost 95,4 %) cal AD 110 - 340 A B / SE 639 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 226, 227. Bila Je po- / dolgovate oblike, velika 2,90 x 1,10 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,40 a\, m globoko. Polnilo (SE 638) Je bilo sive barve in Je vsebovalo 8 ostenJ prazgodovinskih posod. A \ B SE 645 - stojka V Odkrita Je bila v kv. 227. Bila Je okrogle oblike, velika 0,45 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,60 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve. SE 635 - stojka Odkrita Je bila v kv. 227. Bila Je okrogle oblike, velika 0,35 m. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,17 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo drobce oglJa in opečene gline. SE 631 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 220. Bila Je okrogle oblike, velika 0,80 m v premeru. Vkopana Je bila v geološko osnovo 0,28 m globoko. Polnilo Je bilo sive barve in Je vsebovalo drobce oglJa in žganine. SE 641 - jama (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 226. Bila Je okrogle oblike, velika 1,50 v premeru, vkopana Je bila v geološko osnovo 0,40 m globoko. Polnilo Je bilo teA mno sive barve. SE 582 - ostanek jame (M 1:50) Odkrita Je bila v kv. 115. Bila Je okrogle oblike, velika 2,40 m v premeru. Na površini Jo Je sestavlJala rJavo siva ilovica, v kateri so bila 3 ostenJa rimskodobnih posod. Struktura, od katere Je bilo odkrito le dno, Je verJetno ostanek uničene rimskodobne večJe Jame. A B B A A B B B B\ A \ A A B A B B A B Analize Antropološka analiza žganega skeleta Zdravka Hincak Sek. V, kv. 194, SE 659, 26.7.2002 Masa vzorca: 109 g Spol osebe: ženska? Starostna doba osebe: 20-30 let Mikroskopski vzorci oziroma histološki preparati so narejeni z mikrotomom Minitom (Struers) in strojem za poliranje Labopol 1 (Struers). Analiza je narejena na mikroskopu Olympus CX41RF, fotografija je posneta z digitalnim fotografskim aparatom Olympus C-5050 Zoom. Barva žganih kosti v vzorcu se nahaja v razponu od rumeno bele do sivo bele barve, redko popolnoma bele. Bela barva kostnih ostankov kaže na zelo visoko temperaturo žganja (900-1000°C) in kalcinirane kosti, pri nekoliko nižjih temperaturah (500-800°C) kosti odbijajo odtenek sive do sivo bele barve. Rumena ali rumeno bela barva pomeni žganje na temperaturah okrog 800°C. Na materialu sta bili opravljeni makroskopska in mikroskopska analiza za določanje starosti in spola osebe (Acsadi Nemsceri 1970; Chiarelli 1980; Kerley 1965; Kerley/Ubelaker 1978; Kleppinger 2006; Schmidt 2008; Ubelaker 1999). Makroskopska analiza 29 Detajl, fotomikrogram ženske osebe starostne dobe 20-30 let (sek.V, kv.194, SE 658). V^^ «■■i. ■■■ ' A/' 3 mm in fragmenta diafize koželjnice (radius) 2,1 mm. Ostali bolj ohranjeni fragmenti diafiz prav tako kažejo določeno gracilnost. Ohranjeni so izjemno drobni žgani fragmenti človeških kosti. Povprečno fragmenti dolgih kosti dosegajo več kakor 70% celotnega vzorca. Zaradi visoke fragmentiranosti vzorcev in mase, ta znaša samo 109 g, ni bilo mogoče z gotovostjo določati spola osebe. Gracilni videz posameznih anatomskih elementov in deloma metrične vrednosti predpostavljajo, da je bila oseba ženskega spola. Sedem fragmentov lobanjskih kosti (ossa crania) večinoma predstavlja odlomke zatilnice (os occipitale), katerih debelina se nahaja v razponu 3,2-3,8 mm. Največja debelina je izmerjena v bližini luske zatilnice (squama occipitalis) oziroma v bližini konkavne izbokline v obliki križa (eminentia cruciformis). Fragmenti temenice (os parietale) so zelo drobni, na fragmentu se opazi krajši odprti odlomek šiva (sutura saggitalis). Večji ohranjeni fragmenti glave koželjnice (caputradii) kažejo bolj gracilne značilnosti kosti. Debelina kompaktnega kostnega tkiva (substantia compacta) treh fragmentov diafiz stegnenice (femur) se nahaja v razponu 2,8-4 mm, štirih fragmentov diafiz golenice (tibia) 3-3,5 mm, fragmenta nadlahtnice (humerus) Mikroskopska analiza (določitev starostne dobe osebe) Iz treh fragmentov diafize stegnenice (femur) so bili izdelani histološki preparati. Po modificirani Kerleyjevi metodi je določena starost osebe v razponu od 20-30 let, najverjetneje 20-25 let (sl. 29). Arheobotanični pregled arheološkega najdišča Mitja Kaligarič, Igor Paušič Najdeno je bilo tudi eno samo seme konoplje (Cannabis sp.), ki jo večinoma opisujejo iz mlajših, srednjeveških najdišč. Iz sosednje Madžarske jo navaja Gyulai (2002) že za neolitik. Bližino vode oziroma močvirij dokazujeta seme rmanca (Myri-ophyllumsp.) in gomoljčki preslice (Equisetum). Uvod Pregledali in prešteli smo semena, plodove in druge razpoznavne dele rastlin, po katerih smo lahko določili vrsto ali rod. Makroo-stankov in lesa nismo določali. Prevladujejo semena plevelov in ruderalnih rastlin. Precej je tudi trav (Poaceae), redka so semena travniških ali gozdnih vrst. V več vzorcih so tudi semena/plodovi vinske trte. Verjetno so manjša ali manj značilna semena ostala nesortirana, seveda pa je možno, da niso bila zastopana v vzorcih. Ker gre za človekova bivališča, je seveda logično, da najdena semena izvirajo iz bližine bivališč, ki so bila bodisi ogolela ru-deralizirana rastišča ali pa tudi kmetijske kulture. Čeprav semen samih kultur (razen semena ajde, prosa in vinske trte) nismo našli v vzorcih. Morda je za koga sporna prisotnost ajde, vendar Ca-stelletti et al. (2001) navajajo, da se je ajda v severni Italiji pojavljala že v neolitiku, čeprav večina avtorjev ugotavlja ostanke od zgodnjega srednjega veka naprej. Zanimivo je, da se pojavlja vrsta Fallopia convolvulus; zastopana je kar v 5 vzorcih najdišča Za Raščico pri Krogu (št. vzorcev 123, 440, 55, 217, 97). Kakor navajajo Blamey et al. (1989), je bila ta vrsta znana kot užitna prehranska rastlina že od bronaste dobe dalje, njena semena pa so zelo podobna semenom današnje ajde. Zelo težko jo je namreč dobro ločiti od tedanje ajde. Metode Semena smo določali po različnih literarnih virih, od domačih po Bakanu (2006) in Martinčiču et al. (1999). Uporabljali smo tudi najnovejši atlas semen Srednje Evrope (Bojňanský/Fargaso-vá 2007). Veliko koristnih podatkov je v delu Zohary/Hopf (2000). Metodološko nam je pomagal članek Ernst/Jacomet (2006) o posušenih rastlinskih ostankih v starih zgradbah. Pomagali smo si tudi z zbirko M. Culiberg na ZRC SAZU. Za to in za njeno pomoč se iskreno zahvaljujemo. Uporabili smo tudi nekaj internetnih virov.2 Rezultati V tabeli (sl. 30) so predstavljeni podatki o vzorčenju in določeni taksoni rastlin v vzorcih; v oklepaju jim je pripisano tudi število semen. A -vrečka 1, B -vrečka 2. Nomenklatura imen po Martin-čič et al. (2007). http://asis.scri.ac.uk/ (ASIS - Arable Seed Identification System) http://predmet.arh.uni-lJ.si (29.05.2008) www.fmnh.helsinki.fi/english/botany/afe/ (25.5.2008) www.dees.dri.edu/Facilities/archaeobotany.htm (22.5. 2008) www.statsoft.com (StatSoft, Inc. 2001, STATISTICA (Data Analysis Software System), version 6) 30 Podatki o vzorčenju. rotk kvadrant LU tO št. vzorca A B - vrečka 1 - vrečka 2 1 101 SE 558 A: Setaria viridis(1), rastlinski ostanki B: Setaria viridis(1), Chenopodium album (3), rastlinski ostanki 1 16 SE 529 368 Matricaria perforata (1) 1 8A SE670 18, 19, 20 Rastlinski ostanki 1 1 SE 537 369 Rastlinski ostanki 2 121 SE 597 398 A: al B: Vitis vinifera (1), Veronica hederifolia (6), Setaria pumila (7), Agrostis sp. (1), Setaria viridis (2), Chenopodium bum (1) Chenopodium album (18), Chenopodium sp. (4), Setaria viridis (1) 2 121 SE 607 405 A: B: Veronica (2), Chenopodium album (1), Brassica sp. (1), Settaria sp. (1) Amaranthus sp. (4), Stellaria media (1), Chenopodium album (2) 2 26 SE 188 136 A: B: Matricaria perforata (1), Agrostis tenuis (1), rastlinski ostanki Chenopodium album (13), Brassica sp. (1) 2 29 SE 184 142 A: B: Agrostis tenuis (1), Panicum miliaceum (1), Chenopodium sp. (1) Aphanes arvensis (1), Chenopodium album (3), Amaranthus sp. (1) 2 28 SE 180 130, 137 A: B: Veronica sp. (1), Agrostis sp. (1), Setaria pumila (4), Polygonum aviculare (1) Setaria viridis (1), Echinochloa crus-galli (1), Chenopodium album (68), Chenopodium sp. (6), Setaria sp. (1) 2 28 SE 221/264 181 A: B: Echinochloa sp. (1), rastlinski ostanki Chenopodium album (5), Chenopodium sp. (1) 2 27 SE 220 179 A: B: Echinochloa crus-galli. (3), semena nedoločeno (4) Chenopodium album (6), Chenopodium sp. (2), rastlinski ostanki 2 29 SE 186/187 135 Amaranthus sp. (4), Chenopodium album (5), Chenopodium sp. (2) 2 31 SE 181/182 151 Chenopodium album (20) 2 121 SE 507 402 Vitis vinifera(1), Veronica hederifolia(1), rastlinski ostanki 3 144/145 SE 589 392, 404 A: Vitis vinifera (1), Settaria pumila (10), Echinochloa (2), rastlinski ostanki B: Echinochloa crus-galli (1), Amaranthus sp. (2), Chenopodium album (8), Setaria pumila (1), rastlinski ostanki 3 45 SE 341 254 A: Luzulasp. (1), rastlinski ostanki B: Chenopodium album (1), Chenopodium sp. (3), rastlinski ostanki 2 ti kvadrant št. vzorca A - vrečka 1 B- vrečka 2 3 144 SE 585 395 A: Scleranthuusanuus(2), Polygonum aviculare(1), Setariapumila (1), Polygonum persicaria (2), rastlinski ostanki B: Chenopodium album (4), rastlinski ostanki 3 40 SE 343 261 A: Polygonum aviculare (1), Ranunculus sp. (1), Echinochloa crus-galli (1), Setaria pumila (1), rastlinski ostanki B: Luzula sp. (1), Chenopodium sp. (1), Echinochloa crus-galli (1), rastlinski ostanki 3 35 SE 357 258,269 A: Vitis vinifera (2), Setaria pumila (1), nedoločena semena (2), rastlinski ostanki B: Chenopodium album (1), Chenopodium sp. (3), rastlinski ostanki 3 38 SE 376 A: rastlinski ostanki B: Chenopodium album (2), Chenopodium sp. (4), rastlinski ostanki 3 144 SE 048 436 Shenopodium sp. (2), rastlinski ostanki 3 44 SE 415 304 Chenopodium album (4) 3 46 SE 387 290 Chenopodium album (30), Chenopodium polyspermum (2), nedoločena semena (1) 3 36 SE 378 281 Vitis vinifera (1), Chenopodium polyspermum (1) 3 144 SE 583 396 Setaria pumila (3), Veronica sp. (1) 3 35 SE 360 276 Veronica hederifolia (1) 3,4 41/57 SE 93/95 50, 48, 48 A: Vitis vinifera (1), Agrostis sp. (2), Polygonum aviculare (1), Polygonum persicaria (3), Luzula sp. (1), Setaria pumila (8), rastlinski ostanki B: Polygonum persicaria (3), Agrostis sp. (4), Setaria pumila (4), Chenopodium album (82), Chenopodium sp. (12) 3, 4 42, 58 SE 12 18, 25 A: Vitis vinifera (4), Setaria pumila (11), Luzula sp. (1), nedoločena semena (11) B: Echinochloa sp. (3), Luzula sp. (2), Chenopodium album (40), Chenopodium sp. (8) 4 63 SE 218 155 Chenopodium album (6), Chenopodium polyspermum (6), Chenopodium sp. (7) 4 61/62 SE 106/107 123 A: Setaria pumila (20), Luzula sp. (1), Fallopia sp???*. (1), Polygonum persicaria (2) B: Amaranthus (1), Chenopodium album (20), Polygonum aviculare (1), Polygonum persicaria (1) 4 64 SE 82 45 A: Panicum miliaceum (1) B: Chenopodium album (3), Amaranthus sp. (1), Echinochloa crus-galli (1) 4 62/63 SE 77/78 115 A: Luzula sp. (1), nedoločena semena (2), Veronica sp. (4), Polygonum persicaria (6), Panicum miliaceum (36), rastlinski ostanki B: Chenopodium album (25), Chenopodium polyspermum (16), Amaranthus sp. (4) 4 55 SE 60 35 A: Setaria pumila (7), Setaria viridis (1) B: Chenopodium album (6) 4 57 SE 10 113 A: Setaria sp. (2), Scleranthuus anuus (1) B: Scleranthuus anuus (1), Chenopodium album (15), Chenopodium polyspermum (2) 4 64 SE 216 154 A: Polygonum persicaria (1), Chenopodium polyspermum (1), Setaria pumila (1) B: Amaranthus sp. (1), Polygonum persicaria (1), Rumex acetosella (1), Chenopodium album (7) 4 51 SE 245 173 Vitis vinifera (12) 4 49 SE 296 203 Corydalis sp. (1), Stellaria graminea (2) 4 51 SE 224 158 Vitis vinifera (1) 4 50 SE 253 Vitis vinifera (1) 4 512 SE 148 80 Vitis vinifera (2), Vicia sp. (1), Setaria pumila (2), nedoločena semena (2) 4 61 SE 142/143 68 Veronica sp. (1), Vicia sp. (1), Chenopodium sp. (1) 4 63 SE 104/105 108 Vitis vinifera (1), Setaria pumila (1) 4 56 SE 89/90 102 Polygonum persicaria (1), Aphanes arvensis (1) 4 56 SE 122/123 59 Chenopodium album (8) 4 51 SE 130/131 66 Fumaria sp. (1), nedoločena semena (1) 4 166 SE 652 411 A: Setaria pumila (7), Euphorbia sp. (1) B: Chenopodium album (2) 4 52 SE 124/125 64, 72, 74, 76 Equisetum sp. gomolJčki (12), Veronica sp. (1), Arenaria sp. (2), Kixkia elatine (19) 4 166 SE 654 440 A: Fallopia convolvulus???* (1), Echinochloa crus-galli (1), Setaria viridis (6) B: Chenopodium album (2), Agrostis tenuis (1) 4 167 SE 5 PPN243, 443 A: Plod ??? (1), Veronica sp. (1), Polygonum persicaria (1), Setaria punila (27) B: Chenopodium album (20), Chenopodium polyspermum (2), Setaria pumila (2) 5 71 SE 286 201 A: Agrostis sp. (1), Equisetum sp. gomolJčki (2), rastlinski ostanki B: Chenopodium album (42), Chenopodium polyspermum (44) 5 74 SE 318 218 A: Veronica hederifolia (1), rastlinski ostanki B : Chenopodium polyspermum (6), Chenopodium album (14), Amaranthus sp. (10) 5 74 SE 336 240 Chenopodium polyspermum (3), Chenopodium album (1), rastlinski ostanki 5 75 SE 373 291 Kickxia elatine (2), plod ? (1) 5 75 SE 396 299 Plodovi ? 5 76 SE 338 248 A: Setaria pumila (15), Polygonum persicaria (1), Chenopodium album (1) B: Chenopodium album (10), Chenopodium polyspermum (4) 5 77 SE 322 234 A: Setaria pumila (2), Polygonum persicaria (1) B: Chenopodium album (8), Chenopodium polyspermum (2) ii !» kvadrant LU tO št. vzorca A B - vrečka 1 - vrečka 2 5 77 SE 326/327 237 A: Setaria pumila (3), Chenopodium album (2), Equisetum sp. gomoljčki (1) B: Chenopodium album (4), Amaranthussp. (2), rastlinski ostanki 5 79 SE 368 270 Cannabis sativa (1), Equisetum sp. gomoljčki (1), rastlinski ostanki 5 79 SE 371 273 Chenopodium album (4) 5 79 SE 352 278 Chenopodium album (7), Chenopodium polyspermum (1), Amaranthus sp. (1) 5 79 SE 330 239 A B Setaria pumila (1), Polygonum persicaria (1), Equisetum sp. gomoljčki (1) Chenopodium album (12), seme nedoločeno (1), rastlinski ostanki 5 79 SE 395 294 A B Polygonum persicaria (1) Chenopodium album (17), Amaranthus sp. (3) 5 80 SE 328 257 A B Veronica sp. (1), Setaria pumila (15), Polygonum aviculare (2), Polygonum persicaria (2), rastlinski ostanki Chenopodium album (139, rastlinski ostanki 5/6 75, 90, 91 SE 6 8, 12 A B p Veronica sp. (4), Polygonum persicaria (3), Scleranthuus anuus (3), Setaria pumila (13), Chenopodium album (1) Rumex acetosella (1), Polygonum persicaria (1), Setaria pumila (1), Chenopodium album (48), Chenopodium olyspermum (11) 5/6 79, 80, 95, 96 SE 117 55, 217 A: Polygonum aviculare (12), Polygonum persicaria (15), Fallopia convolvulus ???*(2), Setaria pumila (34), Setaria viridis (4), Veronica sp. (1) B: Chenopodium album (21), Amaranthus sp. (2) 5/6 95, 96, 79, 80 SE 320 219 A: Setaria pumila (2), Veronica sp. (2), Polygonum persicaria (4), Polygonum aviculare (2), Scleranthuus anuus (1) B: Chenopodium album (10), Amaranthus sp. (1), Polygonum aviculare (1), rastlinski ostanki 6 85 SE 151 126 Polygonum persicaria (1) 6 85 SE 163/164 84 Veronica hederifolia (1) 6 86 SE 166 128 Polygonum persicaria (1) 6 93 SE 42 94 Luzula sp. (2), Chenopodium polyspermum (4), Chenopodium album (5) rastlinski ostanki 6 55 SE 46/47 95 Polygonum aviculare (1), Setaria pumila (1), Chenopodium polyspermum (1) 6 95, 96 SE 35 97 Setaria pumila (3), Polygonum aviculare (1), Fallopia convolvulus ???*(1) 6 95 SE 86/87 103 A B Setaria pumila (1), Polygonum persicaria (1), Polygonum aviculare (3) Chenopodium polyspermum (1), Chenopodium album (2) 6 96 SE 98/99 103 A B Polygonum aviculare (1) Amaranthus sp. (2), Chenopodium album (3), Setaria pumila (1) 6 96 SE 100/101 106 A B Setaria pumila (3) Amaranthus sp. (2), rastlinski ostanki 6 96 SE 115/116 110 A B Setaria pumila (6), Polygonum persicaria (2), Polygonum aviculare (1) Aphanes arvensis (1), Chenopodium album (6) 6 94 SE 157 124 A: B Agrostis tenuis (2) Chenopodium album (2) 6 94 SE 159 117 A: B Setaria viridis (ostanki) Chenopodium album (1), Chenopodium polyspermum (2) 6 85, 86 SE 178/179 89 A: B Veronica sp. (1) Chenopodium album (6), Chenopodium polyspermum (1) 6 92 SE 59 101 A B Setaria pumila (3), Polygonum persicaria (1) Chenopodium album (13), Chenopodium polyspermum (2), rastlinski ostanki 6 92, 92 SE 58 99 A B Veronica sp. (2), Polygonum persicaria (1), Panicum miliaceum (2), Setaria pumila (8) Chenopodium album (19), Amaranthus sp. (2) 6 42 SE 63/64 100 A B Polygonum persicaria (3) Chenopodium album (12), Chenopodium polyspermum (3), Amaranthus sp. (7) 6 43 SE 52/53 121 A B Vitis vinifera (2), rastlinski ostanki Chenopodium album (5), rastlinski ostanki 6 92 SE 56/57 98 A B Setaria pumila (1), Aphanes arvensis (1) Chenopodium album (7), Amaranthus sp. (2), Setaria pumila (1), Chenopodium polyspermum (1) 6 85, 86 SE 34A 119, 131 A: B Veronica sp. (3), Panicum miliaceum (1), Equisetum sp. gomoljčki (3) Matricaria perforata (1), Chenopodium album (42), Chenopodium polyspermum (5) 6 93 SE 38/39 92 A B Agrostis sp. (1), Vitis vinifera (1), Polygonum persicaria (1), Luzula sp. (1) Chenopodium album (17), Amaranthus sp. (3), Chenopodium polyspermum (4) 6 92 SE 29 114 A B Polygonum persicaria (15), Kickxia elatine (1), Setaria pumila (1), Setaria viridis (1) Chenopodium album (34), Chenopodium polyspermum (4), Polgonum persicaria (1) 6 88 SE 7 63 A B Equisetum sp. gomoljčki (2) Chenopodium album (3), rastlinski ostanki 7 226, 227 SE 638 432 Veronica sp. (1), Setaria pumila (1) 7,8 227, 228, 230, 231 SE 616 415 A B Veronica sp. (2), Agrostis tenuis (1) Chenopodium album (5), rastlinski ostanki SE 587 391 A B Euphorbia sp. (3), Chenopodium polyspermum (1), Setaria pumila (1), rastlinski ostanki Chenopodium album (4), Rumex acetosella (1) SE 183 397 A B Euphorbia sp. (3), Panicum miliaceum (4), Equisetum sp. ostanki (1) Chenopodium album (8), Polygonum persicaria (1), Setaria pumila (1), rastlinski ostanki Živalski kostni ostanki Borut Toškan Sesalska makrofavna Med arheološkimi zavarovalnimi izkopavanji na najdišču Za Ra-ščico pri Krogu v letih 2001 in 2002 je bilo poleg drugega pridobljenih tudi več sto ostankov sesalske makrofavne. Čeprav so bile 31 Seznam vseh ostankov sesalske makrofavne z najdišča. SE « S Kvadrant Takson Skelt. element Število 1 IV 63 Sus cf. scrofa Femur (dia.) 2 frag. 12 III 42 Indet. spec. Indet. frag. 1 frag. 12/13 III 42 Indet. spec. Indet. frag. 47 frag. 34 V Bos taurus Dens 1 frag. 34 V 70 Indet. spec. Indet. frag. 3 frag. 34A VI 85/86 Indet. spec. Indet. frag. 139 frag. 56/57 VI 92 Indet. spec. Indet. frag. 1 frag. 77/78 IV 62-61 Indet. spec. Indet. frag. 67 frag. 117 V, VI 79, 80, 95, 96 Indet spec. Indet. frag. 43 frag. 117/118 VI 95 Indet. spec. Indet. frag. 35 frag. 124/125 IV 52 Indet. spec. Indet. frag. 7 frag. 178 VI 85/86 Indet. spec. Indet. frag. 47 frag. 180 II 27 Indet. spec. Indet. frag. 16 frag. 183 I, II 97, 121 Indet. spec. Indet. frag. 5 frag. 192/193 II 20 Indet. spec. Indet. frag. 3 frag. 320 VI, V 95, 96, 79, 80 Bos taurus Dens 1 320 V, VI 95, 96, 79, 80 Bos taurus Dens 5 frag. 320 V, VI 95, 96, 79, 80 Indet. spec. Indet. frag. 98 frag. 326 V 77 Indet. spec. Indet. frag. 9 frag. 326/327 V 77 Indet. spec. Indet. frag. 3 frag. 338 V 76 Indet. spec. Indet. frag. 2 frag. 352 V 79 Sus domesticus Maxilla 1 frag. 352 V 79 Felis silvestris Phalanx 1 1 frag. 352 V 79 Indet. spec. Indet. frag. 88 frag. 357 III 35 Ovis aries Phalanx 2 1 frag. 357 III 35 Indet. spec. Indet. frag. 30 frag. 360 III 35 Indet. spec. Indet. frag. 37 frag. 368 V 79 Caprinae Dens 3 frag. 368 V 79 Indet. spec. Indet. frag. 25 frag. 371 V 79 Caprinae Dens 3 frag. 371 V 79 Sus domesticus Dens 1 frag. 371 V 79 Indet. spec. Indet. frag. 34 frag. 373 V 75 Indet. spec. Indet. frag. 16 frag. 376 III 38 Indet. spec. Indet. frag. 2 frag. 386 V 79 Indet. spec. Indet. frag. 13 frag. 395 V 75 Bos taurus Dens 1 frag. 412 V 75 Sus domesticus Dens 1 frag. 412 V 75 Caprinae Dens 1 frag. 412 V 75 Bos taurus Maxilla 1 frag. 412 V 75 Indet. spec. Indet. frag. 21 frag. 420 V 75 Indet. spec. Indet. frag. 9 frag. 431 I 8//9 Indet. spec. Indet. frag. 11 frag. 487 V 67 Indet. spec. Indet. frag. 7 frag. Testni jarek VI 86 Indet. spec. Indet. frag. 22 frag. na obravnavanem najdišču pod vrhnjo plastjo (tj. ornica in deloma paleoornica) najdene tudi ostaline iz rimskega obdobja ter žgan žarni grob iz starejše železne dobe, pa v nadaljevanju predstavljeni subfosilni živalski ostanki v celoti izvirajo iz različnih struktur enoplastne zgodnjebronastodobne naselbine iz druge polovice 24. stoletja pred našim štetjem. Na osnovi razpoložljivih arheoloških ostalin je bila naselbina uvrščena v kulturno skupino Somogyvár-Vinkovci (Šavel 2005). Taksonomija Od skupno 923 ostankov velikih sesalcev jih je bilo vsaj do nivoja rodu (v primeru drobnice pa do ravni poddružine, tj. subfam. Caprinae) mogoče določiti zgolj 17 (glej sl. 31). Glede na navedeno je abundanca posameznih taksonov podana kot najmanjše število določenih primerkov (Number of Identified Specimens; NISP), ki v arheozoologiji velja za osnovni kazalec številčnosti živalskih ostankov (Grayson 1984, 17ss). Izjemo predstavljajo najdbe več drobcev očitno istega zoba/kosti, ki so bili sistematično obravnavani kot enoten primerek (tj. NISP = 1). Podoben pristop je bil uporabljen v primeru štirih levih govejih kočnikov (P3-M2) in več fragmentov prav tako leve polovice spodnje čeljustnice iz vzorca PV 222, ki so zelo verjetno pripadali isti živali in so bili zato prav tako vodeni kot enoten primerek. Seznam določenih živalskih ostankov je podan v sl. 32. Z izjemo najdbe prve prstnice divje mačke (Felissilvestris; vzorec PV 278) so v razpoložljivem gradivu zastopane zgolj domače živali. Resnici na ljubo gre k ostankom lovnih vrst prišteti tudi fragment diafize prašičje stegnenice iz vzorca št. 42, saj se ta po dimenzijah umešča bliže divjemu prašiču (Susscrofa) kakor njegovemu domačemu sorodniku (S. domesticus). Ker pa navedena najdba izvira iz ornice (SE 1), je ni mogoče z zanesljivostjo vključiti med zgodnjebronastodobno favno. SE 1 (gre za 0,25 do 0,35 m debelo plast temno rjave ilovice, ki je pokrivala celotno površino 32 Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev na najdišču po posameznih stratigrafskih enotah (SE). Zvezda (*) označuje primerek, katerega umestitev v obdobje zgodnje bronaste dobe ostaja vprašljiva (cf. Šavel 2005, 42). Takson Lega Sk. element > SE 001 (ornica) Sus cf. scrofa* Femur 1 SE 34 (rjava ilovica; prekrivala večje število prazgod. struktur) Bos taurus Dens 1 SE 320 (polnilo zbiralnika za vodo št. 6) Bos taurus Dentes 6 SE 352 Sus domesticus Dens 1 (polnilo zbiralnika za vodo št. 5) Felis silvestris Phalanx 2 1 SE 357 (polnilo zbiralnika za vodo št. 2) Ovis aries Phalanx 2 1 SE 368 (polnilo zbiralnika za vodo št. 5) Caprinae Dens 1 SE 371 Sus domesticus Dens 1 (polnilo zbiralnika za vodo št. 5) Caprinae Dens 1 SE 395 (polnilo zbiralnika za vodo št. 4) Bos taurus Dens 1 SE 412 Bos taurus Maxilla 1 (polnilo zbiralnika za vodo št. 4) Sus domesticus Dens 1 Caprinae Dens 1 122 najdišča) je sicer res vsebovala večje število prazgodovinske keramike, a iz nje izvira tudi nekaj novejše lončenine, gradbenega materiala in različne druge novejše najdbe (Šavel 2005, 42). Od domačih živali so na najdišču Za Raščico zastopani vsi trije taksoni, katerih najdbe sicer prevladujejo v okviru srednjeevropskih bronastodobnih najdišč (cf. Bokonyi 1974, 65ss): domače govedo, domači prašič in drobnica. Specifična determinacija prašičjih najdb (tj. dva zoba in fragment zgornje čeljustnice) temelji na njihovih skromnih dimenzijah, čeprav je bil sicer razpoložljivi vzorec za izpeljavo verodostojne biometrične analize seveda preskromen (Bokonyi 1995, 6). Izmed štirih ostankov drobnice je bilo do vrste mogoče taksonomsko določiti le fragment druge prstnice iz vzorca PV 258, ki morfološko ustreza ovci (Ovis aries). Posteriorni rob valjčevega čvrša (condylus trochleae) je namreč pri obravnavanem primerku manj nazobčan, kakor je praviloma pri kozi (cf. Boessneck 1969, 357), poleg tega pa na periferni strani ne kaže nikakršnega trenda k podaljševanju sklepne površine proti proksimalnemu delu kosti. V smislu determinacije je izpovedno tudi dejstvo, da periferna polovica distalne sklepne površine ne kaže očitnejšega podaljšanja v dorzalni smeri proti aksialni polovici, kar je prav tako blizu morfološkim značilnostim drugih prstnic ovce (Boessneck 1969, 357). Ker preostalih treh razpoložljivih ostankov drobnice ni bilo mogoče specifično determinirati, ostaja zastopanost koze (Capra hircus) v zgodnjebronastodobnih sedimentih obravnavanega najdišča vprašljiva. Kljub temu velja načelno prepričanje, da so se prebivalci naselbine Za Raščico skoraj zagotovo ukvarjali tudi s kozjerejo. Koze in (sicer še bolj) ovce so namreč v okviru favnističnega gradiva z zgodnjebronastodobnih najdišč severne Italije, Istre, zahodne Madžarske in Avstrije skoraj brez izjeme zelo dobro zastopane, skupno pogosto celo z več kakor polovičnim deležem vseh določljivih kosti in zob (Riedel 1976; 1992; 2003; Karoušková Soper 1983; Brajković et al. 1998; Becker 1999; Pucher 2001; Mira-cle/Pugsley 2006). Tafonomija Glede na površino najdišča (tj. slabih 22.500 m2) je bilo med izkopavanji naselbine Za Raščico pridobljeno razmeroma skromno število živalskih ostankov. Nizek je tudi delež taksonomske dolo-čljivosti, saj je bilo vsaj do nivoja rodu (pri drobnici pa do nivoja poddružine) mogoče determinirati zgolj 1,8 odstotka razpoložljivih najdb. Takšno sliko lahko do neke mere nedvomno razložimo z izbrano metodologijo terenskega raziskovanja, ki je vključevala tudi spiranje dela izkopanega sedimenta skozi sita (cf. Toškan/ Dirjec 2004, 158ss). Še pomembnejšo vlogo pa gre pripisati sedi-mentnemu okolju na raziskovanem območju, saj je reakcija ilovnatih prsti v Prekmurju navadno pod pH 7 (Vovk Korže 2002, 69). Na diagenezo kostnega tkiva namreč ne vplivajo le notranji (in-trinzični) dejavniki, med katere prištevamo velikost, poroznost in kemično strukturo posameznega primerka, pač pa tudi zunanji (ekstrinzični) vplivi, kamor ob pH sedimenta sodijo še njegov vodni in temperaturni režim, bakterijska aktivnost idr. (Von Endt/Ortner 1984). V tem smislu je kisel pH ilovnatih plasti na območju najdišča Za Raščico domnevno prispeval k intenziviranju specifičnih kemičnih procesov (cf. Tagliacozzo 1993; Lyman 1999, 417ss), kar je rezultiralo v pospešenem razpadanju kostnih ostankov. Podobno skromen nabor favnističnih najdb (ali celo njihova odsotnost) navsezadnje kažejo tudi druga najdišča v regiji, denimo Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 23ss), Gornje njive pri Dolgi vasi (Dirjec 2008), Nova Tabla pri Murski Soboti (Z. Hin-cak, ustno poročilo), Popava pri Lipovcih (Toškan/Zadravec, neobjavljen podatek), Pri Muri pri Lendavi (Toškan, v tisku). 33 Zastopanost kosti in zob med taksonomsko determiniranimi živalskimi ostanki z najdišča po posameznih taksonih. Taxon Zob Kost Skupaj B. taurus 8 1 9 Caprinae 3 1 4 S. domesticus 3 - 3 F. silvestris - 1 1 Skupaj 14 3 17 Nekoliko bolj poglobljen vpogled v ohranjenost živalskih ostankov z najdišča Za Raščico v celoti potrjuje zgornjo tezo o pospešenem razpadanju kosti in zob v tamkajšnjem agresivnem ilovnatem sedimentu. Od skupno 17 določljivih najdb zgodnje-bronastodobne starosti jih namreč kar 14 predstavljajo fragmenti zob (sl. 33). Gre za pričakovano posledico njihove večje strukturne gostote, zaradi česar uspešneje kljubujejo destruktivnemu delovanju različnih poodložitvenih tafonomskih dejavnikov, kakor, denimo (odlomki) kosti. K temu velja dodati, da so kostne najdbe (s taksonomsko in anatomsko nedoločljivimi vred) zelo fragmentirane in praviloma ne presegajo velikosti 2 cm (sl. 34). Zanimivo je, da približno polovica vseh kostnih drobcev izvira iz vodnih zbiralnikov (sl. 35), katerih skupna površina predstavlja le nekaj promilov površine celotnega izkopnega polja. Razloge za navedeni vzorec porazdelitve najdb v prostoru gre iskati v dejstvu, da je vodne zbiralnike praviloma zapolnjeval mulj oz. mulj s primesmi (mivka, prod). Ta pa je nedvomno ugodnejše okolje za ohranitev kostne substance od ilovice, čemur botrujejo tako manj kisel (do rahlo bazičen) pH kakor tudi nekoliko bolj vlažne in morda mestoma celo anaerobne razmere (cf. Toškan 2005, 94). Ob že omenjenem gradivu iz vodnih zbiralnikov je bila edina izrazitejša koncentracija favnističnih najdb na najdišču odkrita v večji jami na območju nadzemnega objekta 6 (tj. SE 554). Pri tem je zanimivo, da polnila omenjene strukture (tj. SE 34A) ne predstavlja mulj, ampak temno rjava ilovica (Šavel 2005, 45). Paleoekonomija Večina živalskih ostankov z najdišča Za Raščico predstavlja ostanke hrane tam živečih prebivalcev, čeprav lahko v tem smislu pričakujemo tudi kakšno izjemo. Ena takšnih je skoraj zagotovo prstnica divje mačke; omenjena vrsta namreč za človeka nikoli ni bila omembe vreden vir mesa (cf. Bokonyi 1974). Če je prisotnost ostanka divje mačke na najdišču sploh mogoče pripisati človekovemu (u)lovu, ga prej kakor potreba po mesu verjetno narekovala želja po krznu ali pa zaščiti imetja (cf. Riedel 1989, 320). Kakorkoli že, druga prstnica s tukaj obravnavanega najdišča predstavlja prvi objavljeni podatek o zastopanosti divje mačke v favni bronastodobnih najdišč na Slovenskem. Toškan (2008, 96) sicer navaja primer najdbe felidne spodnje čeljustni-ce z zgodnjebronastodobnega najdišča Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju, vendar gre pri tem bržkone za ostanek recentne domače mačke (Felis catus). 35 Abundanca živalskih ostankov z najdišča v polnilih vodnih zbiralnikov, stratigrafski enoti 34A oz. v drugih strukturah. Status Vodni zbiralniki SE 34A Ostalo Določeno 12 1 Nedoločeno 448 198 264 Skupaj 460 198 265 Malone popolna odsotnost lovnih vrst v tukaj obravnavanem favnističnem gradivu ni presenetljiva, saj podobno sliko kaže večina sočasnih najdišč v regiji (Bokonyi 1974, 65ss). Glede na skromnost vzorca je seveda povsem mogoče, da ta dejanskih razmerij v zastopanosti posameznih vrst velikih sesalcev v času trajanja naselbine ne povzema dovolj reprezentativno (cf. Grayson 1984, 132ss). Da bi oceniii takšno tveganje, je na sl. 36 prikazana končna razporeditev matrike, pridobljene z večdimenzionalnim skaliranjem (MultidimensionalScalling; cf. StatSoft Inc. 2001) evklidskih razdalj med gradivom z najdišča Za Raščico in še 30 naključno oblikovanimi podvzorci večjih komparativnih favnističnih vzorcev s šestih zgodnjebronastodobnih najdišč v širši regiji (tj. po pet podvzorcev na posamezen vzorec). Vsak od podvzorcev vsebuje 13 določljivih najdb (tj. toliko kakor vzorec z najdišča Za Raščico), ki so bile naključno izbrane med vsemi razpoložljivimi najdbami s posameznega najdišča; naključnost izbora je bila zagotovljena z uporabo funkcije RANDBE-TWEEN programa Microsoft Office Excel 2007. Skladno s pričakovanji je mogoče s sl. 36 razbrati, da se nabor ta-ksonov in njihovi deleži zastopanosti v posameznih podvzor-cih istega vzorca do neke mere razlikujejo. Ker pa ta odstopanja pravzaprav niti niso tako zelo velika (praviloma namreč znotraj najdiščne razlike zaostajajo za mednajdiščnimi), lahko iz ugotovljenega domnevamo, da tudi vzorec z najdišča Za Raščico v grobem dokaj verodostojno povzema dejansko favnistično sliko nekdanje tamkajšne zgodnjebronastodobne naselbine. To predvsem velja za malone popolno odsotnost ostankov lovnih vrst, ki jo torej lahko dejansko razumemo kot kazalec (kvantitativno) obrobne vloge lova v ekonomiji obravnavane skupnosti. Poleg tega lahko na osnovi podobnega števila najdb goveda, drobnice in prašiča domnevamo, da večjih razlik v obsegu čred omenjenih treh taksonov domačih živali ni bilo. Če je bilo res tako, je bilo osrednji vir mesa za takratne prebivalce naselbine Za Raščico torej nedvomno domače govedo (cf. Choyke/Bartosiewicz 1999), saj njegova masa bistveno presega maso prašičev in drobnice. Žal zaradi pičlega števila razpoložljivih najdb ni bilo mogoče verodostojno oceniti starostne strukture populacij, s tem pa tudi ne pomena prireje mesa v primerjavi s posameznimi sekundarnimi 36 Končna razporeditev matrike, pridobljene z večdimenzionalnim skaliranjem (Multidimensional Scalling; cf. StatSoft Inc. 2001) evklidskih razdalj med gradivom z najdišča Za Raščico in še 30 naključno oblikovanimi podvzorci večjih komparativnih favnističnih vzorcev s šestih najdišč kulturne skupine Somogyvár-Vinkovci v širši regiji (Stress = 0,091). Vsak od šestih najdišč je zastopan s po petimi podvzorci, ki obsegajo po 13 naključno izbranih taksonomsko določljivih najdb. Podatke za najdišče Parte podajajo Drobne et al. (v pripravi), za Borzon-ce, Gyorszemere, Ravazd in Szava pa Choyke in Bartosiewicz (1999); preostanek (tj. Založnica) predstavljajo lastni neobjavljeni podatki. 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 "x 0,0 es I I -0,4 O -0,6 -0,8 -1,0 -1.2 -1,4 -1,6 -2. _ A - ^ -I □ : □ ° □ * ■ r-, é A • ♦ ♦ ♦ □ - ■ *ZaRaSCico A Založnica (Lj. baije) □ Parte (Lj. baije) A Bfttzence (Z Madžarska) ^ Gyorszemere (Z Madžarska) ■ Ravazd (Z Madžarcka) • Szava (Z Madžarska) -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 Dimenzija 1 1,0 1,5 2,0 produkti reje (mleko, koža, volna idr.) domestikatov. Edini zadovoljivo ohranjeni zob v razpoložljivem gradivu je drugi meljak domačega prašiča iz vzorca PV 273 (SE 371), ki je glede na še povsem neobrabljeno žvekalno površino domnevno pripadal suba-dultni, med 5/8 in 10/14 mesecev stari živali (cf. Rolett/Chiu 1994). Ugotovitev se ujema s splošno prakso tistega časa v evropskem prostoru, po kateri je bila prašičereja usmerjena (skoraj) izključno v pridobivanje mesa in maščob (cf. Riedel 1994, 74). Dejstvo namreč je, da je meso mladih prašičev okusnejše, po drugi strani pa nadaljnje investiranje v njihovo rejo ne (bi) rezultira(lo) v bistveno večjem iztržku mesa ob zakolu. Primerjava s sočasnimi najdišči v regiji Podobno kakor že pri poskusu vpogleda v paleoekonomijo tukaj obravnavane zgodnjebronastodobne skupnosti velja tudi v okviru mednajdiščnih primerjav poudariti, da izpovedno vrednost rezultatov močno omejuje skromnost razpoložljivega gradiva. Izhajajoč iz lege posameznih podvzorcev živalskih ostankov s šestih najdišč kulturne skupine Somogyvár-Vinkovci na sl. 36 pa se vseeno zdi, da je določene razlike v prostoru mogoče prepoznati tudi ob obravnavi sicer zelo skromnega števila najdb. Čeprav je vsak od 30 podvzorcev obsegal le 13 določenih kosti/zob (tj. toliko, kolikor je obsegalo gradivo z najdišča Za Raščico), namreč ti kažejo očitno grupiranje na osnovi geografske lege: podvzorci z obeh najdišč na Ljubljanskem barju zasedajo levo polovico grafikona, večina podvzorcev s štirih zahodnomadžarskih najdišča pa desno. K temu je treba dodati, da razlika v vrednostih prve od obeh dimenzij večdimenzionalnega skaliranja med obema skupinama podvzorcev presega mejo statistične značilnosti (Mann-Whitney U test: U = 21,0; Z = -3,48; p = 0,000). Analiza vstopnih podatkov je pokazala, da k porazdelitvi (pod) vzorcev vzdolž ordinatne osi v pretežni meri prispevajo razlike v abundanci najdb domačega goveda. Delež omenjene vrste namreč z naraščanjem vrednosti prve dimenzije postopoma upada. Drugače povedano: ključno razliko med favnističnimi podvzorci z obeh najdišč na Ljubljanskem barju na eni strani in pa večino podvzorcev s štirih zahodnomadžarskih najdišč na drugi predstavlja večja abundanca govejih najdb pri slednjih (sl. 37). Vzorec z naselbine Za Raščico v tem smislu izkazuje vmesno lego, kar nemara ni le naključna posledica pičlega števila razpoložljivih najdb. Kakor je razvidno s sl. 36, je namreč prostorska razpršenost posameznih podvzorcev istega vzorca pri vseh šestih komparativnih favnističnih gradivih razmeroma omejena, zato zelo velikih razlik nemara ne gre pričakovati niti med skromnim obravnavanim vzorcem z najdišča Za Raščico in dejanskim stanjem na navedeni lokaciji pred 4.300 leti. 37 Abundanca ostankov domačega goveda (Bos taurus) v gradivu z najdišča Za Raščico (ZR) in v še 30 naključno oblikovanih podvzorcih večjih komparativnih favnističnih vzorcev s šestih najdišč kulturne skupine Somogyvár-Vinkovci v širši regiji. Vsak od šestih najdišč je zastopan s po petimi podvzorci, ki obsegajo po 13 naključno izbranih taksonom-sko določljivih najdb. Seznam vzorcev: 1 - Založnica; 2 - Parte; 3 -Borzonce; 4 - Gyorszemere; 5 - Ravazd; 6 - Szava. Zgornje ugotovitve v celoti potrjujejo tudi rezultati statističnega testiranja razlik v zastopanosti posameznih vrst sesalcev med vzorcem z najdišča Za Raščico na eni strani ter razpoložljivim gradivom z nekaj drugih zgodnjebronastodobnih najdišč v regiji na drugi (sl. 38). Razkorak med tukaj obravnavanim najdiščem in pa dvema od treh arheozoološko obdelanih zgodnjebronastodobnih naselbin na Ljubljanskem barju (Založnica in Mali Otavnik) namreč mejo statistične značilnosti (a = 0,05) močno presega. Drugače povedano: verjetnost, da bi lahko z naključnim vzorčenjem trinajstih kosti/zob iz razpoložljivega gradiva z omenjenih dveh kolišč pridobili vzorec, kakršen je vzorec z najdišča Za Raščico, je manjša od enega odstotka. Po drugi strani pa verjetnost za to, da bi vzorec s petimi ostanki domačega goveda, štirimi najdbami drobnice, tremi najdbami prašiča in eno najdbo divje mačke (sl. 32) pridobili z naključnim vzorčenjem gradiva iz treh od skupno štirih obravnavanih najdišč z Madžarskega ali pa najdišča iz Mitrejeve jame na Krasu (Petrucci 1996, 105), presega deset odstotkov. 38 Statistično testiranje razlik v sestavi favnističnega vzorca z najdišča in tistih z več drugih zgodnjebronastodobnih najdišč v širši regiji. Statistično značilne razlike so osenčene. Podatke za najdišče Parte podajajo Drobne et al. (v pripravi), za Mali Otavnik Toškan (2008), za Mi-trejevo jamo/Grotta del Mitreo Petrucci (1996), za najdišča Borzonce, Gyorszemere, Ravazd in Szava pa Choyke in Bartosiewicz (1999). X2 test Za Raščico Vzorci (podvzorci) Nekoliko drugačno sliko kažejo rezultati mednajdiščne primerjave abundance lovnih vrst. Medtem ko so te v gradivu z Madžarskega zastopane le s pičlim številom najdb ali pa celo v celoti manjkajo (Choyke/Bartosiewicz 1999, Tab. 1), je njihov delež v okviru obeh obravnavanih koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju četrtinski (Parte pri Igu; Drobne et al., v pripravi) oz. celo dvotretjinski (Založnica pri Kamniku pod Krimom; lastni neobjavljeni podatki). V tem pogledu se vzorec z najdišča Za Raščico umešča bliže transdanubijskim vzorcem, s tem pa obenem tudi bliže večini ostalih sočasnih naselbin v širši regiji (Toškan 2008, 98ss in tam citirani viri). Relativno velika abundanca ostankov lovnih vrst v favnističnem gradivu z obeh zgoraj navedenih kolišč je namreč za obdobje (zgodnje) bronaste dobe na območju Srednje Evrope nekoliko nenavadna. Zaradi večinske zastopanosti lovnih vrst v favnističnem gradivu še tretje arheozoološko obdelane zgodnjebronastodobne naselbine na Ljubljanskem barju (tj. Mali Otavnik pri Bistri; Toškan 2008) ter obeh obsežnih poznoba-kenodobnih-zgodnjebronastodobnih favnističnih vzorcev z De-žmanovih kolišč in Notranjih Goric (Drobne 1973, 219) se pač zdi, da se je ekonomija (pozno)bakrenodobnih in (zgodnje)bronasto-dobnih prebivalcev s takrat še ojezerjenega Ljubljanskega barja pač bistveno bolj opirala na lov kakor sočasne skupnosti iz Prek-murja (Za Raščico, Pri Muri pri Lendavi), s Krasa (Velušček 2005) ali Dolenjskega (Pohar 1983; 1988). X2 d.f. p-vrednost Parte 6,09 11 p > 0,100 Založnica 35,70 11 p < 0,001 Borzonce 15,44 11 p > 0,100 Gyorszemere 16,47 11 p > 0,100 Ravazd 12,66 11 p > 0,200 Szava 46,47 11 p < 0,001 Mali Otavnik 28,16 11 p < 0,010 Mitrejeva jama 11,22 11 p > 0,200 Glede na ugotovljeno podobnost med tukaj obravnavanim fav-nističnim vzorcem in pa gradivom s sočasnih najdišč na zahodnem Madžarskem velja ob koncu omeniti še možnost, da so zgodnjebronastodobne skupnosti v Prekmurju že poznale tudi domačega konja (Equus caballus). Po avtorjevi najboljši vednosti so najstarejše doslej znane najdbe domačega konja s Slovenskega sicer arheološko datirane v končni del bronaste dobe (cf. Ra-kovec 1973, 259; Riedel 1977, 133; Bartosiewicz 1987, 58), podobno pa velja tudi za SV Italijo (Riedel 1986, 89) in Istro (Mihovilić et al. 2002). V Partih na Ljubljanskem barju sta bila sicer med ostanki kolov in pretežno eneolitske keramike najdena tudi konjska pr-stnica in zob, vendar pa obe najdbi izvirata iz struge Išce, kar dopušča možnost kontaminacije (Harej 1977). Enako velja za najdbo konjskega sekalca na območju mezolitskega najdišča Zalog pri Verdu (Ljubljansko barje; Toškan/Dirjec 2006, 170). Zahvala Zahvaljujem se muzejski svetnici Ireni Šavel, ki mi je omogočila obdelavo živalskih ostankov z najdišča Za Raščico in mi posredovala vse zaprošene vzporedne arheološke podatke. Hvaležen sem tudi dr. Katici Drobne, ki mi je omogočila vpogled v rokopis prispevka o favni s koliščarske naselbine Parte na Ljubljanskem barju. Poročilo o rezultatih 14C Bogomil Obelić, Pieter M. Grootes Rezultati analize 14C vzorcev iz serije Za Raščico (Laboratorij Instituta Ruđer Bošković, Zagreb) so navedeni v spodnji tabeli (sl. 39-45). 39 Br./Šifra IRB Naziv uzorka 14C starost (BP) Raspon kalibracije (% vjerojatnosti) Serija: Krog, Za Raščico Z-3177 #1 Sektor III, kv. 35, SE 360 (325) 3775±90 BC 2340-2110 BC (54.0%) BC 2100-2030 (13.2%) Z-3178 #2 Sektor I, kv. 1, SE 539 3710±75 BC 2210-2010 BC (62.3%) BC 2000-1970 BC (5.9%) Z-3179 #3 Sektor V, kv. 75, SE 412 3655±75 BC 2140-1920 BC (68.2%) Z-3180 #4 Sektor VII, kv. 227, SE 617 1815±85 AD 120-340 AD (64.1%) Z-3181 #5 Sektor VII, kv. 229, SE 632 1915±85 AD 1-220 AD (68.2%) Z-3184 #8 Sektor II, kv. 121, SE 597 (598) 3520±90 BC 1960-1730 BC (65.6%) 14C starost (BP): Absolutna starost v letih je računana od 1950. leta, znapako 1o in konvencijo o razpolovni dobi radioaktivnega ogljika 1''C,ki znaša 5570 let. Razpon kalibracije: Kalibrirana vrednost meritev je podana v letih (AD/BC). Zanesljivost datacije je podana v okviru napake 1o (v odstotkih), določena na podlagi dendrokronološke korekcije (po Stuiver/Reimer 1986; Bronk Ramsey 1995). V tabeli so navedene verjetnosti višje od 5 odstotkov. 40 Zbiralnik za vodo št. 2 (SE 325), 3. Polnilo (SE 360). 4400BP----»; ----------------------------------------------- 42 Zbiralnik za vodo št. 4 (SE 374), 4. Polnilo (SE 412). n 4200BP I 4000BP S ■S 3800BP 3600BP - 3400BP 3200BP Z-3177 (Krog, za Rascico #1) : 3777±89BP 68.2% probability 3000CalBC 2400BC{ 1,0%)23S0BC 2340BC (54.0%)2110BC 2100BC(13.2%)2030BC 95.4% probability 2500BC (95,4%) 1950BC jl 2500CalBC 2000CalBC Calibrated date ISOOCalBC 41 Nadzemni objekt št. 1, jama SE 540. Polnilo (SE 539). 4200BP C .o I 4000BP 1 3800BP C o a 3600BP 2 3400BP 3200BP h Z-3178 (Krog, za Rascico #2) ; 3708±74BP 68.2% probability 2210BC{62,3%)2010BC 2000BC ( 5.9%) 1970BC 95.4% probability 2310BC(95.4%) 1880BC JL aOOOCalBC 2500CalBC 2000CalBC Calibrated date ISOOCalBC 43 Plast (SE 617) (domnevni nadzemni objekt št. V). 2400BP .g 2200BP i 2000BP S g 1800BP .i 1600BP 1400BP Z-3180 (Krog, za Rascico #4) : 1815±83BP 68.2% probability 80AD(4.!%) IIOAD 120AD(64.I%)340AD ■i- 95.4% probability A 20AD(95.4%)410AD 500CalBC CalBC/CalAD Calibrated date 500CalAD 44 Jama SE 632 (polnilo SE 632), ob jarku SE 643. 45 Ognjišče SE 598 v pozem Ijanki št. 6. Rezultati analize 14C vzorcev iz serije Za Raščico (Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universitat Kiel) so navedeni v spodnjih tabelah (sl. 46-54). 46 Zbiralnik za vodo št. 2 (SE 325), 2. Polnilo (zasutje SE 357). 48 Žgan žarni grob iz starejše železne dobe (SE 659/658). 47 Zbiralnik za vodo št. 4 (SE 374), 1. Polnilo (zasutje SE 373). 49 Polzemljanka št. 3 (SE 13). Polnilo (SE 12). Zbiralnik za vodo št. 5 (SE 353), 3. Polnilo (SE 371). Jama SE 627 v domnevnem nadzemnem objektu št. V. The samples were checked and mechanically cleaned under the microscope. The residual material was then extracted with 1% HCl, 1% NaOH at 60°C and again 1% HCl. The combustion to CO2 was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900°C. The sample CO2 was reduced with H2 over about 2 mg of Fe powder as catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 1''C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal background material. Conventional 1''C ages were calculated according to Stuiver and Polach (1977, 355) with a o 6 13C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: This 6 13C includes the effects of fractionation during graphitization and in the AMS-system and, therefore, cannot be compared with o 6 13C values obtained per mass spectrometer on CO2). For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation 6) we observe both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as measuring uncertainty. To this we add the uncertainty connected with the subtraction of our "blank". The quoted 16 uncertainty is thus our best estimate for the full measurement and not just based on counting statistics. »Calibrated« or calendar ages were calculated using "CALIB rev 5.01" (Data set: IntCal04, Reimer et al. 2004). All samples reported here gave more than the 1 mg of carbon recommended for a precise measurement and produced sufficient ion beam during the AMS measurement. The 613C values are in the normal range and insofar the results are reliable. 54 Plast SE 617, domnevni nadzemni objekt št. V. Makroskopska analiza keramičnega zbira s površinskega pregleda Mirjam Jezeršek Seznam ant. AN AM A B C D E J frg. glaz. neglaz. id. pred. ozn. LM NV osn. ses. ost. PZ Teh. pod. zap. št. Uvod okrajšav: antika antično obdobJe arhiv mas kremen kalciJev karbonat slJuda organske sestavine železovi oksidi nedefinirane sestavine fragment glaziran/a neglaziran/a identifikaciJsko število predmeta v Teh. pod. b. oznaka lončarska masa novo veška obdobJa osnovne sestavine ostenJe prazgodovinsko obdobJe b.Tehnološka podatkovna baza zaporedna številka Z makroskopsko analizo keramičnega zbira s površinskega terenskega pregleda smo poskušali prepoznati raznolikost lončarske produkcije na omenjeni lokaciji. Kot metoda dela je bila uporabljena makroskopska tehnološka analiza, ki jo je razvila M. Horvat (Horvat 1999). Analiza je potekala na dveh nivojih. Na ravni posameznega fragmenta so bile dokumentirane osnovne tehnološke lastnosti keramike. Na ravni keramičnega zbira pa so bile dokumentirane osnovne značilnosti keramične produkcije. V analizo je bil zajet celoten keramični zbir. Glavna kriterija za obdelavo fragmenta sta bila velikost od 1 cm dalje in nepoškodovanost zunanje in notranje površine. Tema kriterijema je ustrezalo 1061 keramičnih fragmentov (Dodatek 2). Pri tem velja izpostaviti dvoje dejstev, ki lahko delno vplivata na kakovost analize, in sicer majhnost fragmentov in slaba ohranjenost zunanje in notranje površine. Tehnološka analiza keramičnih fragmentov je potekala na makroskopskem nivoju. Opazovane so bile naslednje spremenljivke tehnoloških lastnosti vsakega posameznega keramičnega fragmenta: - lončarska masa (določitev osnovnih sestavin lončarske mase, njihove velikosti in pogostnosti, zrnavosti in luknjičavosti), - oblikovanje (določitev osnovnih značilnosti oblikovanja), - dodelava površine (določitev osnovnega načina obdelave površine in določitev barve po Munsellu), - žganje (določitev osnovnega načina žganja), - trdota (določitev trdote po Mohsu), - premazovanje površine (določitev osnovnega načina pre-mazovanja - glineni premazi, glazura in barva premazov po Munsellu in barve glazure po barvni lestvici Michel Farbenfu-hrer) (Horvat 1999, 15-27). Vse spremenljivke, določene pri makroskopski tehnološki analizi keramičnega gradiva, so bile zabeležene v kordinatni obliki in obdelane v računalniškem programu Excel. Izdelana sta keramični arhiv najdišča in računalniška tehnološka podatkovna baza. Podatki so statistično ovrednoteni in prikazani v tabelarni in grafični obliki. Keramiki mlajših obdobij lahko pripišemo 670 keramičnih fragmentov. Od tega 51% (541 frg.) lončarskim masam neglazirane in 12% lončarskim masam (129 frg.) glazirane keramike. Kar 36% (387 frg.) delež celotnega keramičnega zbira predstavlja keramika prazgodovinskih obdobij. Z minimalnim deležem (1%, 4 frg.) pa je zastopana keramika, ki bi jo morebiti lahko umestili v antično obdobje (sl. 56). 55 Seznam lončarskih mas keramičnega zbira. .zn ML o razširjena koda lončarske mase .gr makroskopski opis lončarske mase pojav lončarske mase po časovnih obdobjih LM01 A13 20 Izredno fina lončarska mas s sestavinami kremena (1) NV (št.glaz.frg. 20) LM02 A13;C21 36 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in slJude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 36, 125, 468, 469, 527, 698, 972), NV (št.glaz.frg. 14) LM03 A13;C21;E21 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in železovih oksidov (2) NV (št.glaz.frg. 1) LM04 A13;C21;E31;J31;J21 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2), železovih oksidov (2) in nedefiniranih sestavin (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 206) LM05 A13;C21;J21 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in nedefiniranih sestavin (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 117) LM06 A13;C22 84 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in slJude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 165, 228, 266, 267, 268, 337, 363, 419, 425, 428, 515, 522, 648, 653, 679), NV (št. glaz.frg. 21) LM07 A13;C22;D21 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in organskih sestavin (2) NV razširjena koda lončarske mase makroskopski opis lončarske mase pojav lončarske mase po časovnih obdobjih LM08 A13;C22;E21 36 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 153, 159, 181, 203, 214, 269, 427), NV (glaz.št.frg. 10) LM09 A13;C22;E22 5 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in železovih oksidov (2) A (Teh.pod.b. - zap.št. 912), NV LM10 A13;C22;E31;E21 9 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in železovih oksidov (2;3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 148, 249, 277, 299, 300, 301, 779, 965), NV (glaz.št.frg. 1) LM11 A13;C23 69 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1) in slJude (2) NV (št.glaz.frg. 11) LM12 A13;C23;E21 47 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (1), slJude (2) in železovih oksidov (2) NV (galz.št.frg. 6) LM13 A21;A13;C21 80 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in slJude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 29, 90, 227, 470, 491, 493, 497, 505, 507, 521, 525, 558, 562, 575, 576, 581, 582, 612, 694, 702, 703, 707, 740, 765, 948, 951, 660, 971, 973, 974, 975, 983), NV (glaz.št.frg. 8) LM14 A21;A13;C21;D21 4 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2) in organskih sestavin (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 172, 490, 530), NV LM15 A21;A13;C21;E21 38 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 101, 156, 157, 158, 179, 292, 306, 307, 345, 347, 352, 467, 479, 481, 492, 520, 550, 551, 651, 656, 668, 671, 705, 987, 988), NV (glaz. št.frg. 4) LM16 A21;A13;C22;C12 74 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in slJude (2;1) NV (glaz.št.frg. 8) LM17 A21;A13;C22;C12;E21 20 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2,1) in železovih oksidov (2) NV (glaz.št.frg. 5) LM18 A21;A13;C22;D22;E21 5 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 354, 355), NV LM19 A21;A13;C22;E21 101 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 291, 512, 571, 585, 593, 595, 609, 623, 639, 645, 729, 840), NV (glaz.št.frg. 11) LM20 A21;A13;C23;E31;E21 4 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2) in železovih oksidov (3;2) NV LM21 A22;A13;C21;D21;E21 2 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 24, 516) LM22 A22;A13;C21;E21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1), slJude (2) in železovih oksidov (2) A (Teh.pod.b. - zap.št. 989) LM23 A22;A13;C22 16 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in slJude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 265, 289, 305, 308, 344, 346, 372, 383, 403, 406, 422, 498, 596, 600, 611, 782) LM24 A23;A13;C21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (2;1) in slJude (2) NV LM25 A31;A13;C21;E21 55 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 83, 132, 149, 151, 234, 335, 395, 435, 448, 463, 474, 475, 496, 504, 519, 528, 534, 544, 545, 546, 556, 561, 573, 603, 608, 617, 631, 642, 649, 662, 666, 674, 684, 701, 747, 761, 773, 777, 781, 806, 809, 814, 867, 871, 949, 950, 961, 976, 977, 978, 979, 980, 981, 982, 1014 LM26 A31;A13;C21;E31;E21 7 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 88, 97, 180, 182, 465, 601, 986) LM27 A31;A13;C21;E31;E22 42 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (teh.pod.b. - zap.št. 53, 54, 75, 200, 215, 216, 217, 235, 242, 243, 312, 313, 321, 326, 328, 329, 330, 336, 338, 339, 340, 357, 379, 392, 399, 400, 405, 451, 452, 476, 499, 510, 524, 536, 537, 567, 605, 630, 675, 824, 990, 991 LM28 A31;A13;C21;E32;E21 16 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 193, 288, 295, 591, 661, 752, 753, 786, 963, 964, 992-996), NV LM29 A31;A13;C22;D31;E31;E21 1 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 327) LM30 A31;A13;C22;E21 2 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 486), NV (glaz.št.frg. 1) LM31 A31;A13;C23 15 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1) in slJude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 89, 164, 398, 450, 935, 1012, 1013), A (Teh.pod.b. - zap.št. 17), NV LM32 A31;A13;C23;E32 19 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;1), slJude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 356, 378, 424, 438, 533, 547, 554, 711, 790, 952, 1009), NV LM33 A31;A21;A13;C21 4 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in slJude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 953, 962), NV Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 130 N —' o razširjena koda lončarske mase makroskopski opis lončarske mase pojav lončarske mase po časovnih obdobjih LM34 A31;A21;A13;C21;E21 24 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 432, 590, 709, 938), NV (glaz. št.frg. 2) LM35 A31;A21;A13;C22 19 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 100, 171, 254, 689, 846), NV LM36 A31;A21;A13;C22;E21 61 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 56, 371, 393, 394, 412, 439, 613, 615, 710, 1008), NV (glaz.št.frg. 3) LM37 A31;A21;A13;C23;D21;E21 3 Zelo fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) NV (glaz.št.frg. 1) LM38 A31;A22;A13;C21 28 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 141, 150, 166, 218, 250, 255, 358, 442, 471, 472, 506, 616, 638, 641, 734, 749, 819), NV (glaz.št.frg. 2) LM39 A31;A22;A13;C21;E31;E21 13 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 314, 351, 548, 610, 650, 784, 785, 844, 970, 998, 1000, 1002), NV LM40 A31;A22;A13;C22 14 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 147, 155, 163, 364, 458, 466, 954, 997, 999, 1001), NV LM41 A31;A22;A13;C22;D31;E31;E22 3 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2), organskih sestavin (3) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 201, 535), NV LM42 A31;A22;A13;C22;E21 2 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) NV LM43 A31;A22;A13;C22;E31 51 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 64, 92, 130, 154, 194, 202, 205, 259, 264, 270, 283, 290, 304, 350, 353, 380, 413, 446, 447, 503, 508, 529, 542, 555, 574, 577, 588, 594, 604, 620, 626, 640, 663, 725, 789, 815, 843, 872, 955, 1010), NV LM44 A31;A22;A13;C22;E41;E31 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (4;3) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 91) LM45 A31;A22;A13;C23 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) NV LM46 A31;A23;A13;C22;E31;E21 4 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 538, 957, 968, 969) LM47 A32;A21;A13;C21 1 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1) in sljude (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 98) LM48 A32;A22;A13;C21;D21;E21 2 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2), organskih sestavin (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 966, 967) LM49 A32;A22;A13;C22;E21 3 Drobno zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 621, 845, 956) LM50 A41;A31;A21;A13;C21;E21 7 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 420, 445, 459, 509), NV LM51 A41;A31;A21;A13;C22;E31;E21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 462) LM52 A41;A31;A22;A13;C21;E21 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1), sljude (2) in železovih oksidov (3;2) PZ (Teh.pod.b. - zap.št. 868) LM53 A41;A31;A22;A13;C22 1 Fino zrnata lončarska masa s sestavinami kremena (4;3;2;1) in sljude (2) A (Teh.pod.b. - zap. št. 911) Opomba: Razširjeno kodo lončarske mase sestavljajo: neplastične surovine (A, C, D, E, J), velikost zrnc oz. vključkov (numerična vrednost) in pogostnost (numerična vrednost), primer: A13;C22 56 Količinska in odstotkovna porazdelitev vrste lončenine v keramičnem zbiru. I vrsta lončenine št. fragmentov delež v % 1 prazgodovinska lončenina 387 36 1 antična lončenina 4 1 1 neglazirana lončenina mlajših obdobij 541 51 1 glazirana lončenina mlajših obdobij 129 12 skupaj 1061 100 Tehnološka opredelitev keramičnega zbira na makroskopski ravni Lončarske mase Lončarska masa je zmes dveh ali več glin s topitelji (glinenec, kalcijev karbonat), ki uravnavajo lastnosti in spreminjajo sestavo lončarske mase (Horvat 1999, 16). Z makroskopsko tehnološko analizo je bilo določenih 53 različnih lončarskih mas, ki se med seboj razlikujejo po vrsti, velikosti in pogostnosti osnovnih sestavin (sl. 55). Tudi v tem primeru, enako kakor pri makroskopski analizi keramičnega zbira najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 42), se je izkazalo, da se lahko lončarska masa (LM) z enako razširjeno kodo (npr. LM40, razširjena koda lončarske mase A31;A22;A13;C22 nastopa tako v prazgodovinskem, antičnem kakor tudi v mlajših obdobjih) pojavi v različnih časovnih obdobjih. Malo verjetno je, da bi bila za izdelavo lončenine v različnih časovnih obdobjih uporabljena ista lončarska masa. Na makroskopskem nivoju opazovanja tega ni mogoče dokazati. Potrebne bi bile kemijske analize teh lončarskih mas. Večinski delež, in sicer 63% (670 frg.) celotnega obravnavanega keramičnega gradiva lahko uvrstimo med keramiko mlajših obdobij (sl. 55, 56). Najpogostejše so naslednje lončarske mase: LM19 (89 frg., od tega 78 neglaziranih in 11 glaziranih), LM16 (74 frg., od tega 66 neglaziranih in 8 glaziranih), LM06 (69 frg., od tega 48 neglaziranih in 21 glaziranih), LM11 (69 frg., od tega 58 neglaziranih in 11 glaziranih), LM36 (51 frg. od tega 48 neglaziranih in 3 glazirani), LM13 (48 frg., od tega 40 neglaziranih in 8 glaziranih), LM12 (47 frg., od tega 41 neglaziranih in 6 glaziranih), LM02 (29 frg., od tega 15 neglaziranih in 14 glaziranih), LM08 (29 frg., od tega 19 neglazirana in 10 glaziranih), LM34 (20 frg., od tega 18 neglaziranih in 2 glazirana), LM17 (20 frg., od tega 15 neglaziranih in 5 glaziranih), LM01 (20 frg., vse glazirano). Sledijo jim lončarske mase LM35, LM15, LM43 in LM38, ki so zastopane z manjšimi deleži (od 14 do 10 frg.). Ostale lončarske mase pa so zastopane z minimalnimi deleži. Vse lončarske mase sodijo v skupino kremenovih lončarskih mas. Prevladujejo lončarske mase, ki so tipične za neglazirano keramiko in večinoma (23 lončarskih mas) sodijo v skupino zelo finozrnatih lončarskih mas. Sledijo jim finozrnate lončarske mase (9 lončarskih mas). Za glazirano keramiko so značilne (16 lončarskih mas) zelo finozrnate lončarske mase. Izjemi sta LM01, ki sodi v skupino izredno finih lončarskih mas, in LM38, ki se uvršča v skupino finozrnatih lončarskih mas. Primerjalna analiza je pokazala, da je večina lončarskih mas mlajših obdobij po osnovni kodi identična z lončarskimi masami, ki so značilne za lončenino mlajših obdobij na arheološkem najdišču Pod Kotom - jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 43-46). Lončarske mase LM07, LM24, LM30, LM39, LM41 in LM45 pa se pojavijo le na najdišču Za Raščico. Odstotkovni delež lončarskih mas, ki bi jih lahko na podlagi primerjalne analize z lončarskimi masami antičnega obdobja z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 43-45) nemara umestili v antično obdobje, je minimalen (sl. 57). Predstavlja le 1% (4 frg.) celotnega obravnavanega gradiva. Evidentirane so bile 4 različne lončarske mase (LM09, LM22, LM31 in LM53), ki so zastopane le s po enim fragmentom. Sodijo v osnovno skupino kremenovih lončarskih mas, in sicer zelo finih (LM09, LM31) in finih lončarskih mas (LM22, LM53). Drugi največji odstotkovni delež (36%) v obravnavanem keramičnem gradivu predstavljajo prazgodovinske lončarske mase (sl. 58). Evidentiranih je bilo 38 različnih lončarskih mas. Vse sodijo v skupino kremenovih lončarskih mas. Prevladujejo zelo finozrnate lončarske mase (23), sledijo jim finozrnate (12). V skupino drobnozrnatih lončarskih mas pa sodijo le tri. Najpogostejše med njimi so lončarske mase LM25 (55 frg.), LM27 (42 frg.), LM43 (40 frg.), LM13 (32 frg.) in LM15 (25 frg.). Kar 15 lončarskih mas sodi izključno v prazgodovinska obdobja. Tri zelo finozrnate lončarske mase (LM10, LM14, LM28) so po osnovni kodi identične z lončarskimi masami z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu (LM11, LM15 in LM30) (sl. 58). Količinska in odstotkovna porazdelitev osnovnih skupin lončarskih mas keramičnega zbira Lončarske mase lahko razvrstimo v tri osnovne skupine, in sicer na lončarske mase s kremenom (A), lončarske mase s kremenom in kalcijevim karbonatom (AB) in lončarske mase s kalcijevim karbonatom (B). Pri tem je treba upoštevati prisotnost in odsotnost kremena (A) in kalcijevega karbonata (B) oz. prisotnost obeh (AB). Ne glede na časovno umestitev lončarskih mas se je izkazalo, da sodi obravnavano keramično gradivo izključno v skupino mas s kremenom (A). V nobenem primeru ni bila dokazana prisotnost kalcijevega karbonata (B). Razmerja osnovnih sestavin v lončarskih masah keramičnega zbira Mase so bile analizirane z vidika razmerja osnovnih sestavin (skrajšana koda lončarske mase). Določene so bile le vrste sestavin, ne pa tudi velikost in pogostnost zrnc osnovnih sestavin. Glede na vrsto osnovnih sestavin (kremen - A, sljuda - C, organske sestavine - D, železovi oksidi - E, nedefinirane sestavine - J) 57 Antične lončarske mase. vrsta LM ML is a n z o koda LM .tš .d -. oci prde .. b čšic p .d a .ipd pdo aaRZ .Z .h eT v id op k pr h. do pgu e P uj ^ kremenove LM09 A13;C22;E22 1 912 lončarske LM22 A22;A13;C21;E21 1 989 178,171, mase 492, 885 (LM28) LM31 A31;A13;C23 1 17 LM53 A41;A31;A22;A13;C22 1 911 v lončarskih masah se je število prepoznanih skupin skrčilo le na 7 (sl. 59). Večinski delež pripada lončarskim masam s kodo osnovnih sestavin ACE (571 frg. oz. 52 odstotkov) in AC (446 frg. oz. 41 odstotkov). Pogoste so tudi lončarske mase s sestavinami A (20 frg.) in ACDE (16 frg.). Ostale lončarske mase z osnovnimi sestavinami ACD, ACEJ in ACJ so redke. "Glede na to, da gre za kremenove lončarske mase, je v vseh zastopan kremen (A). Skoraj v vseh masah z izjemo ene je zastopana tudi sljuda (C). Ostale sestavine (železovi oksidi - E, organske sestavine - D in nedefinirane sestavine - J) so zastopane manj pogosto. Povečana vsebnost organskih sestavin se pojavi le v LM18 in LM41 (sl. 58, 60). 58 Prazgodovinske lončarske mase. vrsta LM M koda LM .grf .tš d -. oci ^ î^ id .po aZ h e ^ ^^ ^ ^^ kremenove lončarske mase LM02 A13;C21 7 36, 125, 468, 469, 527, 698, 972 LM04 A13;C21;E31;J31;J21 1 206 LM05 A13;C21;J21 1 117 LM06 A13;C22 15 165, 228, 266, 267, 268, 337, 363, 419, 425, 428, 515, 522, 648, 653, 679 LM08 A13;C22;E21 7 153, 159, 181, 203, 214, 269, 427 LM10 A13;C22;E31;E21 8 148, 249, 277, 299, 300, 301, 779, 965 1277 (LM11) LM13 A21;A13;C21 32 29, 90, 227, 470, 491, 493, 497, 505, 507, 521, 525, 558, 562, 575, 576, 581, 582, 612, 694, 702, 703, 707, 740, 765, 948, 951, 960, 971, 973, 974, 975, 983 LM14 A21;A13;C21;D21 3 172, 490, 530 1333 (LM15) LM15 A21;A13;C21;E21 25 101, 156, 157, 158, 179, 292, 306, 307, 345, 347, 352, 467, 479, 481, 492, 520, 550, 551, 651, 656, 668, 671, 705, 987, 988 LM18 A21;A13;C22;D22;E21 2 354, 355 LM19 A21;A13;C22;E21 12 291, 512, 571, 585, 593, 595, 609, 623, 639, 645, 729, 840 LM21 A22;A13;C21;D21;E21 2 24,516 LM23 A22;A13;C22 16 265, 289, 305, 308, 344, 346, 372, 383, 403, 406, 422, 498, 596, 600, 611, 782 LM25 A31;A13;C21;E21 55 83, 132, 149, 151, 234, 335, 395, 435, 448, 463, 474, 475, 496, 504, 519, 528, 534, 544, 545, 546, 556, 561, 573, 603, 608, 617, 631, 642, 649, 662, 666, 674, 684, 701, 747, 761, 773, 777, 781, 806, 809, 814, 867, 871, 949, 950, 961, 976, 977, 978, 979, 980, 981, 982, 1014 LM26 A31;A13;C21;E31;E21 7 88, 97, 180, 182, 465, 601, 986 LM27 A31;A13;C21;E31;E22 42 53, 54, 75, 200, 215, 216, 217, 235, 242, 243, 312, 313, 321, 326, 328, 329, 330, 336, 338, 339, 340, 357, 379, 392, 399, 400, 405, 451, 452, 476, 499, 510, 524, 536, 537, 567, 605, 630, 675, 824, 990, 991 LM28 A31;A13;C21;E32;E21 14 193, 288, 295, 591, 661, 752, 753, 786, 963, 964, 992-996) 1208 (LM30) LM29 A31;A13;C22;D31;E31;E21 1 327 LM30 A31;A13;C22;E21 1 486 LM31 A31;A13;C23 6 89, 164, 398, 450, 1012, 1013 LM32 A31;A13;C23;E32 11 356, 378, 424, 438, 533, 547, 554, 711, 790, 952, 1009 LM33 A31;A21;A13;C21 2 953, 962 LM34 A31;A21;A13;C21;E21 4 432, 590, 709, 938 LM35 A31;A21;A13;C22 5 100, 171, 254, 689, 846 LM36 A31;A21;A13;C22;E21 10 56, 371, 393, 394, 412, 439, 613, 615, 710, 1008 LM38 A31;A22;A13;C21 17 141, 150, 166, 218, 250, 255, 358, 442, 471, 472, 506, 616, 638, 641, 734, 749, 819 LM39 A31;A22;A13;C21;E31;E21 12 314, 351, 548, 610, 650, 784, 785, 844, 970, 998, 1000, 1002 LM40 A31;A22;A13;C22 10 147, 155, 163, 364, 458, 466, 954, 997, 999, 1001 LM41 A31;A22;A13;C22;D31;E31;E22 2 201, 535 LM43 A31;A22;A13;C22;E31 40 64, 92, 130, 154, 194, 202, 205, 259, 264, 270, 283, 290, 304, 350, 353, 380, 413, 446, 447, 503, 508, 529, 542, 555, 574, 577, 588, 594, 604, 620, 626, 640, 663, 725, 789, 815, 843, 872, 955, 1010 LM44 A31;A22;A13;C22;E41;E31 1 91 LM46 A31;A23;A13;C22;E31;E21 4 538, 957, 968, 969 LM47 A32;A21;A13;C21 1 98 LM48 A32;A22;A13;C21;D21;E21 2 966, 967 LM49 A32;A22;A13;C22;E21 3 612, 845, 956 LM50 A41;A31;A21;A13;C21;E21 4 420, 445, 459, 509 LM51 A41;A31;A21;A13;C22;E31;E21 1 462 LM52 A41;A31;A22;A13;C21;E21 868 1 I I Predstavitev razmerja osnovnih sestavin LM keramičnega zbira (kremen - A, sljuda - C, organske sestavine - D, železovi oksidi - E, nedefinirane sestavine - J). osnovne sestavine LM št. frg. % A 20 3 AC 446 41 1 ACD 6 1 ACDE 16 2 1 ACE 571 52 1 ACEJ 1 0,5 ACJ 1 0,5 Pri keramiki mlajših obdobij (sl. 60) tako pri glazirani kakor ne-glazirani lončenini prevladujeta lončarski masi z osnovnimi sestavinami AC (333 frg.) in ACE (307 frg.). Gre za zelo fino in fino zrnate lončarske mase. Lončarska masa z osnovno sestavino kremena (A) (20 frg.) se pojavi izključno pri glazirani keramiki in sicer gre za porcelansko lončarsko maso. Povišana vsebnost slju-de (C) je bila ugotovljena kar pri 21 lončarskih masah. Zanimivo je, da se povečana vsebnost sljude in železovih oksidov pojavi le pri 3 lončarskih masah (LM09, LM32, LM41). Čeprav so železovi oksidi prisotni kar v 56 odstotkih vseh lončarskih mas mlajših obdobij (sl. 60), pa je povišana vsebnost le-teh ugotovljena le pri eni (LM28). 60 Lončarske mase mlajših obdobij s povečano vsebnostjo sljude (C), železovih oksidov (E) ter sljude in železovih oksidov (CE). LM s povišano vsebnostjo C, E, CE oznaka LM št. LM LM s povišano vsebnostjo sljude LM06-LM08, LM10-LM12 21 (C) LM16-LM20, LM30, LM31 LM35-LM37, LM40, LM42, LM43 LM45, LM53 LM s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov (CE) LM04, LM32, LM41 3 LM s povišano vsebnostjo železovih oksidov (CE) LM28 1 Za lončarske mase, ki bi jih nemara lahko uvrstili v antično obdobje (sl. 61), sta značilni lončarski masi z osnovnimi sestavinami AC in ACE. Povečana vsebnost sljude (C) se pojavi pri dveh lončarskih masah (LM31, LM53). Le ena lončarska masa (LM09) pa vsebuje tudi povišano vrednost sljude in železovih oksidov (sl. 61). 61 Lončarske mase antičnega obdobja s povečano vsebnostjo sljude (C) ter sljude in železovih oksidov (E). LM s povišano vsebnostjo C, CE oznaka LM št. LM LM s povišano vsebnostjo sljude C LM33, LM53 2 LM s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov (CE) LM09 Pri lončenini prazgodovinskih obdobij (sl. 62) prevladujeta lončarski masi z osnovnimi sestavinami ACE (262 frg.) in AC (111 frg.). Ostale lončarske mase (ACD, ACDE, ACEJ, ACJ) pa so redke. Povečana vsebnost sljude (C) je ugotovljena pri 17 lončarskih masah, in sicer tako pri zelo fino, fino in drobno zrnatih lončarskih masah. Povišana vsebnost železovih oksidov pa se pojavi le pri dveh lončarskih masah (LM27, LM28). Povečana vsebnost sljude (C) in železovih oksidov (E) pa vsebujeta le dve lončarski masi (LM 32 in LM 41) (sl. 62). Šest lončarskih mas (LM14, LM18, LM21, LM29, LM41, LM48) pa vsebuje tudi organske sestavine. Izstopata lončarski masi LM04 in LM05 (sl. 58), ki vsebujeta nedefinirane sestavine. Na makroskopskem nivoju jih ni mogoče definirati. Gre verjetno za neizlužene anorganske sestavine, ki ostanejo v notranjosti luknjic kot bel prah (Horvat 2008, 168). 62 Lončarske mase prazgodovinskih obdobij s povečano vsebnostjo sljude (C), železovih oksidov (E) ter sljude in železovih oksidov (CE). LM s povišano vsebnostjo C, E, CE oznaka LM št. LM LM s povišano vsebnostjo sljude C LM06, LM08, LM10, LM18, LM19, 17 LM21, LM23, LM29-LM31, LM35, LM36, LM40, LM43, LM44, LM46, LM49, LM51 LM s povišano vsebnostjo železovih oksidov (E) LM27, LM28 LM s povišano vsebnostjo sljude in železovih oksidov (CE) LM32, LM41 Zrnavostne skupine lončarskih mas keramičnega zbira Z velikostjo in pogostnostjo zrnc je definirana zrnavost lončarske mase, od katere so odvisne naslednje lastnosti: linerani skrček, občutljivost na sušenje, trdost in odpornost proti zmrzovanju (Horvat 1999, 159). Definirane so bile štiri zrnavostne skupine (sl. 63). Izredno fino zrnate lončarske mase so zastopane z 2 odstotkoma (1 glaz. frg., 19 porc. frg.), ki so značilne predvsem za izdelke, narejene iz porcelanske mase. Večinski delež, kar 83 63 Količinska in odstotkovna porazdelitev zrnavostnih skupin lončarskih mas keramičnega zbira. i zrnavost LM št. keramičnih frg. ss fi NV in u in .g ra rf iz lg e n in .g ra rf iz lg .gr .c p o n p u k M k s 0 - izredno fino zrnata (v. zrnc do 0,25mm) 1 19 20 2 1 - zelo fino zrnata (v. zrnc od 0,26 do 0,50mm) 271 2 505 107 885 83 2 - fino zrnata (v. zrnc od 0,51 do 2,00mm) 110 2 36 2 150 14 3 - drobno zrnata (v. zrnc od 2,01 do 3,00mm) 6 6 1 / ^ 1 2 2 odstotkov (271 praz. frg., 2 ant. frg., 505 neglaz. frg., 107 glaz. frg.) vseh lončarskih mas, je zelo finozrnatih in sodijo v prvo zr-navostno skupino. Sledijo jim finozrnate lončarske mase s 14 odstotki (110 praz. frg., 2 ant. frg., 36 neglaz. frg., 2 glaz. frg.). Drob-nozrnate lončarske mase dosegajo komaj 1 odstotek (6 praz. frg.) in so značilne le za prazgodovinsko lončenino. Za prazgodovinsko keramiko in keramiko mlajših obdobij je značilno, da prevladujejo zelo finozrnate lončarske mase, sledijo jim finozrnate lončarske mase. Pri lončarskih masah, ki bi jih lahko morda umestili v antično obdobje, pa prevladujejo finozrnate lončarske mase. Sledijo jim zelo finozrnate lončarske mase. Podobno razmerje je bilo definirano tudi pri analizi lončenine na najdišču Pod Kotom - jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 48). Luknjičavost lončarskih mas keramičnega zbira Luknjičavost je parameter, ki ga je pri nas na novo definirala M. Horvat (1999, 159). Na nivoju makroskopske analize lončenine lahko izključno določamo le navidezno luknjičavost mase, se pravi praznine (luknjice) znotraj lončarske mase in na površini. Določa se velikost in pogostnost luknjic. Luknjičavost lahko nastane kot posledica izgorevanja organskih sestavin med žganjem ali pa izluženja oz. razpada karbonatov v lončarski masi. Luknji-čavosti ne gre enačiti s poroznostjo (Horvat 2008, 169). Vse analizirane lončarske mase sodijo v skupino, kjer je luknjičavost nič (0), kar pomeni, da je keramika izredno kompaktna. Osnovne tehnike oblikovanja Pri izdelavi keramike se lahko uporabljajo različne tehnike oblikovanja, in sicer: prostoročno (1), na vretenu na ročni (2) in nožni pogon (3) in v kalupu (4) (Horvat 1999, 17). Evidentirani so bili trije načini oblikovanja keramičnih izdelkov. Prazgodovinska keramika je izdelana prostoročno (387 frg.). Največji delež obravnavane lončenine je izdelan na lončarskem vretenu (639 frg.). V kalupu pa so oblikovane pečnice, ploščice, opeka in porcelanski izdelki (35 frg.). Dodelava površine Pri obdelavi površine, ki se izvaja na nežgani površini, so bile uporabljene tri osnovne tehnike dodelave. Prevladuje tehnika brisanja (1038 frg.), kjer je površina izdelka gladka. Nepravilnosti so zabrisane, ostrin na površini ni. Tehnika brisanja se pri 35 keramičnih fragmentih pojavlja v kombinaciji s tehniko poliranja, ki je bila uporabljena izključno na zunanji površini, ki je zglajena in spolirana. Ta kombinacija je značilna le za lončenino mlajših obdobij. Tehnika glajenja pa je bila evidentirana na 23 fragmentih (Teh. pod. b. - id. predmeta: 91, 139, 154, 538, 844, 845, 868, 872, 910, 955, 956, 966, 968, 969, 970, 997, 998, 999, 1000, 1001, 1002, 1010, 1040). Površina je groba, neravna in ostra. Večinoma gre za keramiko, ki jo uvrščamo v prazgodovinska obdobja (20 frg.). Predstavitev osnovnih oblik žganja v keramičnem zbiru Trdnost, barva in kvaliteta so lastnosti lončenine, ki jih ta pridobi šele z žganjem pri visokih temperaturah. Pri določanju vrste žganja se opredeli vrsto žganja in razmere, v katerih je bila žgana keramika (Horvat 1999, 46). Prepoznanih je bilo pet različnih načinov žganja (sl. 64). V povprečju je lončenina dobro žgana, saj prevladuje oksidacijsko žganje z 42 odstotki. Oksidacij-ski način žganja prevladuje pri keramiki mlajših obdobij, tako pri neglazirani (324 frg.) kakor pri glazirani (112 frg.), kjer predstavlja večinski delež. V minimalnem odstotku se pojavi tudi pri prazgodovinski keramiki (4 frg.). Druga dva najpogostejša načina žganja pa sta nepopolno oksidacijsko žganje (216 frg.) in redukcijsko žganje (215 frg.), ki sta zastopana skoraj z enakima deležema. Pri nepopolnem oksidacijskem žganju je keramika žgana v oksidacijskih razmerah, vendar z nepopolno oksidacijo v jedru. Posledično je tako proces žganja prehitro končan (Horvat 1999, 54). Nepopolno oksidacijsko žganje prevladuje pri neglazirani lončenini (178 frg.), pojavi pa se tudi pri glazirani (12 frg.), prazgodovinski (25 frg.) in antični (1 frg.) lončenini, vendar v manjšem odstotku. Redukcijski način žganja prevladuje pri lončenini prazgodovinskih obdobij (195 frg.), zastopan je tudi pri keramiki mlajših obdobij (neglaz. frg. 17, glaz .frg. 2). Pri antični lončenini pa je bil prepoznan le v enem primeru. Drugi najpogostejši način žganja, ki je bil definiran pri keramiki prazgodovinskih obdobij (162 frg.), je redukcijsko žganje, pri katerem je bila v končni fazi vzpostavljena oksidacijska atmosfera. Prepoznano je bilo tudi oksidacijsko žganje, pri katerem je bil v končni fazi vzpostavljen proces dimljenja, in sicer po enkrat pri prazgodovinski lončenini, pri keramiki mlajših obdobij pa tako pri neglazirani (6 frg.) kakor tudi glazirani (1 frg.) lončenini. Predstavitev trdotnih skupin keramičnega zbira Trdoto določamo s pomočjo Mohsove trdotne lestvice, ki temelji na trdoti različnih mineralov. Trdota narašča z žgalno temperaturo, pri čemer sta pomembni dolžina žganja in dolžina ohlajanja. Pomembna pa je tudi sestava lončarske mase, in sicer vrsta in količina primesi (kremen, kalcijev karbonat) (Horvat 1999, 56). Analiza trdote celotnega keramičnega zbira ne glede na časovno umestitev je pokazala, da prevladuje trda keramika (3., 4. stopnja po Mohsu) z 51 odstotnim deležem. Sledita ji zelo trda (5., 6. stopnja po Mohsu) s 27 odstotki in izredno trda keramika (7., 8. 9. stopnja po Mohsu) z 21 odstotki. V keramičnem zbiru pa sta bila 64 Količinska in odstotkovna porazdelitev različnih načinov žganja v keramičnem zbiru. oznaka žganja I št. keramičnih frg. ^ 5 NV grf .t n g n g ss in 1 -oksidaciJsko 4 1 324 112 441 42 2 - redukciJsko 195 1 17 2 215 19 4 - oks.žg. v končni fazi red.atm. 1 6 1 8 1 5 - red.žg. v končni fazi oks.atm. 162 1 16 2 181 17 7 - nepopolna oks. 25 1 178 12 216 21 65 Količinska in odstotkovna porazdelitev različnih trdotnih skupin keramičnega zbira. oznaka žganja št. keramičnih frg. ^ ^ 5 NV in n g n g I - mehka keramika (1, 2 po Mohsu) 1 1 2 1 - trda keramika (3, 4 po Mohsu) 284 1 227 27 539 51 - zelo trda keramika (5, 6 po Mohsu) 73 2 169 40 284 27 - izredno trda keramika (7, 8, 9 po Mohsu) 29 1 144 62 236 21 tudi 2 frg., ki sodita v skupino mehke keramike (1., 2. stopnja po Mohsu). Tudi na nivoju posameznih obdobij se kaže podobna situacija. Pri neglazirani keramiki mlajših obdobij prevladuje trda keramika (227 frg.), medtem ko sta deleža zelo trde (169 frg.) in izredno trde keramike (144 frg.) skoraj enakovredna. Ravno obratna slika pa se kaže pri glazirani keramiki, kjer prevladuje izredno trda keramika (62 frg.), sledi ji zelo trda (40 frg.). Trda keramika pa je zastopana le s 27 frg. To potrjuje dejstvo, da je kremen eden izmed najvažnejših komponent v lončarskih masah in tudi glazur, saj ima zelo visoko stopnjo trdote (4. trdotna skupina). Pri keramiki, ki bi jo nemara lahko umestili v antično obdobje, pa so zastopane zelo trda ( 2 frg.), trda (1 frg.) in izredno trda (1 frg.) keramika. V keramičnem zbiru prazgodovinske keramike prevladuje trda keramika (284 frg.), sledi ji zelo trda keramika (73 frg.). Izredno trda keramika pa je zastopana z minimalnim deležem (29 frg.). Barva površine Barva gline v surovem stanju je lahko bela, rumenkasta, rjava, rdeča, siva. Šele z žganjem pa dobi predmet, izdelan iz gline, pravo barvo. Barva površine keramičnega izdelka je barva površine po prvem žganju, ki je odvisna predvsem od železovih spojin v lončarski masi in od atmosfere pri žganju. Barvo keramičnih izdelkov, razen glaziranih, se določa s pomočjo barvne lestvice (Munsell soil color charts). Določa se barvo tako zunanje kakor notranje površine (Horvat 1999, 55). Na zunanji in notranji površini lončenine obravnavanega keramičnega zbira prevladujejo bledo rjava (20%), svetlo rdeča (16%), rdečkasta (10%) in rdečkasto siva (2,5%), torej svetlejši barvni toni. Temnejši barvni toni pa so zastopani s sivo (11%), sivo črno (8%) in rjavo (8%) in predstavljajo manjši delež. Pod rubriko drugo pa so navedeni drugi barvni toni, ki se pojavljajo na manj kakor petih keramičnih fragmentih. Makroskopska analiza glazirane lončenine keramičnega zbira Glazura je tanka stenska prevleka, s katero dosežemo, da postane površina keramičnega izdelka gladka, trša, manj propustna za tekočine, pline in maščobe, odporna na vremenske vplive, kisline. Je dekorativna, ščiti podglazurne barve ali pa je nosilec slikanega okrasa. Nanaša se na enkrat žgano površino keramičnega izdelka. Barva glaziranih izdelkov pa je odvisna od vrste oksida in od atmosfere pri žganju (Horvat 1999, 27). Vseh keramičnih fragmentov, na katerih se pojavlja glazura, ali na zunanji in notranji, ali samo na zunanji, ali samo na notranji površini, je bilo 129 (sl. 67). Večina glazirane keramike (107 frg.) je izdelana iz zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas. 66 Barva površine enkrat žganih keramičnih izdelkov keramičnega zbira (siva/sivo črna - najprej je navedena barva notranje površine (siva), nato pa barva zunanje površine (sivo črna)). barva površine št. frg. % bela 21 2 siva/siva 25 3 siva/svetlo rdeča 12 1,5 siva/bledo rJava 11 1 siva/rJava 6 0,5 siva 120 11 sivo črna/svetlo rdeča 14 1,7 sivo črna/bledo rJava 10 0,9 sivo črna/rJava 5 0,4 sivo črna 86 8 svetlo rdeča/siva 5 0,4 svetlo rdeča/rdečkasto siva 6 0,5 svetlo rdeča/bledo rJava 5 0,4 svetlo rdeča 172 16 rdečkasta/siva 19 1,8 rdečkasta/rdečkasto siva 27 2,5 rdečkasta 107 10 rdečkasto siva 27 2,5 bledo rJava/siva 9 0,8 bledo rJava 203 20 svetlo rJava/siva 7 0,6 rJava/svetlo rdeča 6 0,5 rJava 87 8 drugo 71 Samo dva keramična fragmenta lahko glede na maso uvrstimo med finozrnate kremenove lončarske mase (LM38). Dvajset keramičnih fragmentov pa pripada izredno fini lončarski masi, t. i. porcelanski masi (LM01). Na keramičnih izdelkih obravnavanega keramičnega zbira je bila definirana neprozorna barvna glazura (barvno krijoča - K). Med barvno krijočo glazuro prevladujejo temno zelena (17 frg.), oker (15 frg.), rjavo oker (14) in olivno rjava (12 frg.). Ostale barve glazure se pojavijo na manj kakor 10 frg. (rumena, oranžna, rdeča, olivno zelena, Neprozorna bela glazura se pojavlja večinoma na belo prsteni keramiki oz. porcelanu (20 frg.). Sklep V sklepnem delu so povzeti rezultati, pridobljeni z makroskopsko tehnološko analizo, ki je bila uporabljena kot metoda dela pri analizi obravnavanega keramičnega zbira s površinskega terenskega pregleda najdišča. Predstavljena pa je tudi primerjava z makroskopsko analizo keramičnega gradiva z najdišča Pod Kotom 6 67 Seznam lončarskih mas glazirane keramike keramičnega zbira. oznaka LM koda LM št. frg. LM01 A13 20 LM02 A13;C21 14 LM03 A13;C21;E21 1 LM06 A13;C22 21 LM08 A13;C22;E21 10 LM10 A13;C22;E31;E21 1 LM11 A13;C23 11 LM12 A13;C23;E21 6 LM13 A21;A13;C21 8 LM15 A21;A13;C21;E21 4 LM16 A21;A13;C22;C12 8 LM17 A21;A13;C22;C12;E21 5 LM19 A21;A13;C22;E21 11 LM30 A31;A13;C22;E21 1 LM34 A31;A21;A13;C21;E21 2 LM36 A31;A21;A13;C22;E21 3 LM37 A31;A21;A13;C23;D21;E21 1 LM38 A31;A22;A13;C21 2 68 Barvne glazure na keramičnih izdelkih keramičnega zbira. vrsta glazure barva glazure št. frg. bela 24 rumena 7 citronsko rumena 2 krem 1 oranžna 7 rdeča 1 )K( a ultramarin 1 očj rk temno zelena 16 o n olivno zelena 7 vr rab oker 15 rjavo oker 14 olivno rjava 12 rjava 1 rdeče rjava 3 črna 2 glazura minimalno ohranjena - ni določljiva 16 - jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 42-51), ki je pokazala precejšno podobnost, predvsem s keramičnim gradivom mlajših obdobij. V analizo je bilo zajetih 1061 keramičnih fragmentov (Dodatek 2), ki so ustrezali določenim kriterijem (velikost fragmenta, ohranjenost zunanje in notranje površine). Na kakovost analize sta delno vplivali fragmentarnost gradiva in slaba ohranjenost zunanje in notranje površine predvsem na keramiki prazgodovinskih obdobij. Med keramiko mlajših obdobij je bilo uvrščeno 670 frg., 387 frg. v prazgodovinsko in le 4 frg. v antično obdobje (sl. 56). Le ti so bili umeščeni v antiko na podlagi primerjave z antičnimi lončarskimi masami (osnovne sestavine, velikost in pogostnost zrnc, dodelava površine) z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu. Določenih je bilo 53 različnih lončarskih mas (sl. 55), ki se razlikujejo med seboj po vrsti, velikosti in pogostnosti zrnc osnovnih sestavin. Vse lončarske mase sodijo v osnovno skupino kreme-novih lončarskih mas. V nobenem primeru ni bila dokazana prisotnost kalcijevega karbonata. Tudi v keramičnem zbiru najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu so zastopane izključno kremenove lončarske mase. Primerjalna analiza z lončarskimi masami mlajših obdobij z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu je pokazala, da je večina lončarskih mas po osnovni kodi identična na obeh najdiščih (izjema le LM04, LM24, LM30, LM41) (Jezeršek 2009, 43-46). V vseh obdobjih prevladujejo zelo finozrnate lončarske mase (sl. 55; prazgodovina - 23 LM, antika - 2 LM, mlajša obdobja - 26 LM). Sledijo jim finozrnate lončarske mase (prazgodovina 12 LM, antika - 2 LM, mlajša obdobja - 9 LM). Z minimalnim deležem pa so zastopane tudi drobnozrnate lončarske mase, ki so značilne le za prazgodovinsko lončenino (3 LM). Izredno fina lončarska masa (1 LM) pa je zastopana le med lončarskimi masami mlajših obdobij in je značilna predvsem za porcelanske keramične izdelke (20 frg.). Enako razmerje je bilo definirano tudi na najdišču Pod kotom - jug pri Krogu (Jezeršek 2009, 51). Ob upoštevanju samo osnovnih sestavin (kremen - A, sljuda - C, železovi oksidi - E, organske sestavine - D in nedefinirane sestavine - J) se je število lončarskih mas zmanjšalo na sedem (sl. 59). Večinski delež, tudi na nivoju posameznih obdobij, pripada lončarskim masam s kodo osnovnih sestavin ACE (52%) in AC (41%). Pogostnost ostalih lončarskih mas (A, ACDE, ACD, ACEJ, ACJ) pa je nizka, manj kakor 5 odstotkov. Tudi v keramičnem zbiru najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu se kaže podobno odstotkovno razmerje, in sicer sta najpogostejši lončarski masi z osnovnimi sestavinami ACE (51%) in AC (43%), ostale mase pa so zastopane z manj kakor 5 odstotki (Jezeršek 2009, 46). Izpostaviti velja lončarske mase s povečano vsebnostjo sljude (C) oz. železovih oksidov (E). Povišana vsebnost sljude je bila definirana pri 27 lončarskih masah. Glede na to, da se povečana vsebnost sljude pojavi pri večini lončarskih mas, in glede na to, da ni definirana prisotnost kalcijevega karbonata v lončarskih masah, lahko predvidevamo, da je bila sljuda v lončarski masi uporabljena za povečanje odpornosti na temperaturne spremembe in je tako nadomestila kalcijev karbonat, ki daje predmetom čvrstost ob žganju pri visoki temperaturi. Dve lončarski masi imata povečano vsebnost železovih oksidov (LM27, LM28). Povečana vsebnost sljude in železovih oksidov (CE) pa je bila definirana pri treh lončarskih masah (LM 09, LM32 in LM41). Pri dveh lončarskih masah prazgodovinskih obdobij pa so bile definirane tudi nedefinirane sestavine (J). Tudi pri lončarskih masah keramičnega zbira najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu je zaznati predvsem povečano vsebnost sljude (C) oz. železovih oksidov (E), medtem ko se nedefinirane sestavine (J) pojavljajo v lončarskih masah antičnega in slovanskega obdobja (Jezeršek 2009, 51). Zaradi izredne fragmentarnosti gradiva ni mogoče definirati oblikovnih tipov in jih povezati s posameznimi lončarskimi masami, ki imajo povečano vsebnost sljude (C) oz. železovih oksidov (E) v svojem sestavu. Na podlagi te korelacije bi nemara lahko določili določene tipe keramičnih izdelkov, ki so imeli točno določeno uporabno funkcijo, ki pa je pogojevala določeno sestavo lončarske mase. Vse analizirane lončarske mase sodijo v skupino, kjer je luknjiča-vost nič (0), kar pomeni, da je keramika izredno kompaktna, kar je značilno tudi za keramiko iz najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu, kjer pa so z minimalnim deležem prisotne tudi zelo fino in fi-noluknjičave lončarske mase (Jezeršek 2009, 48). Evidentirani so bili trije načini oblikovanja keramičnih izdelkov, in sicer prostoročno, ki je značilno za prazgodovinsko keramiko (387 frg.), ter oblikovanje na vretenu (639 frg.) in v kalupu (35 frg.). Pri analizi obdelave površine, ki se izvaja na nežgani površini, so bile ugotovljene tri osnovne tehnike. Prevladuje tehnika brisanja (1038 frg.), ki se pri 35 frg. pojavi tudi v kombinaciji s tehniko poliranja. To je značilno le za keramiko mlajših obdobij. Tehnika glajenja je bila evidentirana na 23 frg. Večinoma je značilna za prazgodovinsko lončenino (20 frg.). Prepoznanih je bilo pet različnih načinov žganja (sl. 64). V povprečju je lončenina dobro žgana, saj prevladuje oksidacijski način žganja (42%), ki je najpogostejši pri keramiki mlajših obdobij, tako neglazirani kakor glazirani (436 frg.). Skoraj enaki deleži so razporejeni med nepopolno oksidacijsko žganje (21%), redukcijsko žganje (19%) in redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (17%). Slednja dva načina žganja prevladujeta predvsem pri lončenini prazgodovinskih obdobij. Ostale oblike žganja so skromneje zastopane. Tudi pri keramiki z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu je najpogostejše oksidacijsko žganje, predvsem pri lončenini mlajših obdobij. Pri čemer je za neglazirano keramiko značilno, da prevladuje nepopolno oksidacijsko žganje (Je-zeršek 2009, 51), medtem ko je ta način žganja pri obravnavani lončenini mlajših obdobij (178 frg.) skromnejši. Analiza trdote keramičnega zbira (sl. 65) je pokazala, da prevladuje trda keramika (51%). Sledita ji zelo trda keramika (27%) in izredno trda keramika (21%). Z minimalnim deležem pa je bila definirana tudi mehka keramika (2 frg.). Za keramiko prazgodovinskih obdobij je značilno, da prevladuje trda keramika (284 frg.). Večji del lončenine mlajših obdobij sodi v skupino zelo trde in izredno trde keramike. Analiza trdote keramičnega zbira najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu pa na splošno pokaže ravno obratno sliko, in sicer prevladuje izredno trda keramika (48%), trda in zelo trda keramika pa sta zastopani z enakima deležema (26%) (Jezeršek 2009, 51, sl. 39). To razliko gre verjetno pripisati dejstvu, da je v keramičnem zbiru najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu minimalen delež prazgodovinske keramike, pri kateri prevladuje trda keramika. Na zunanji in notranji površini analizirane keramike prevladujejo svetlejši barvni toni, in sicer bledo rjava, svetlo rdeča, rdečkasta in rdečkasto siva. Temnejši barvi toni, denimo sivi, sivo črni in rjavi so manj pogosti. Tudi tukaj se potrjuje enako dejstvo kakor v keramičnem zbiru najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu, kjer prevladujejo svetlejši barvni toni (Jezeršek 2009, 50). 129 keramičnih fragmentov v obravnavanem keramičnem zbiru sodi v skupino glazirane keramike mlajših obdobij. Izdelana je iz zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas. Le dva fragmenta sodita v skupino finozrnatih lončarskih mas. V skupino izredno finih lončarskih mas pa se uvršča porcelanska masa (20 frg.). Večina glazirane keramike je oksidacijsko žgana (112 frg.). Na ostale načine žganja odpade minimalen delež (sl. 64). Na lončenini se pojavlja le neprozorna barvna glazura (barvno krijoča) temno zelene, oker, rjavo oker, olivno rjave barve (sl. 68). Neprozorna bela glazura se pojavlja na belo prsteni keramiki in na porcelanu. Tudi glazirana keramika z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu kaže enake značilnosti (Jezeršek 2009, 50, 51). Večina je bila izdelana iz zelo finozrnatih lončarskih mas. Izdelki iz porcelanske mase sodijo v skupino izredno fine lončarske mase. Prevladuje oksidacijski način žganja. Zastopana je samo ena vrsta glazure, in sicer neprozorna barvna glazura. Prevladujejo barve: temno zelena, oker, rjavo oker, olivno rjava. Morda bi to lahko kazalo na isto lončarsko delavnico, ki je izdelovala izključno glazira- no keramiko, ali pa na to, da so različni lončarji uporabljali enake recepture. Primerjalna analiza z lončenino mlajših obdobij z najdišča Pod Kotom - jug pri Krogu je pokazala, da so si keramični izdelki obeh najdišč podobni zlasti v sestavi lončarske mase, oblikovanju, dodelavi površine, žganju in trdoti. Žal pa primerjalne analize ni bilo mogoče izvesti s prazgodovinsko in antično lončenino, saj je njun odstotkovni delež premajhen in primerjalna analiza ne bi dala realnih rezultatov. Morda bodo to omogočile nadaljnje makroskopske tehnološke analize lončenine z drugih najdišč na tem območju. Sklep Najdišče, na katerem so bile pred posegom njivske obdelovalne površine, leži na aluvialni ravnini reke Mure, med potokom Do-bel, razbremenilnim kanalom Ledava-Mura in potokom Mokoš, vzhodno od vasi Krog (sl. 1-4). Površino najdišča je pokrivala ornica (SE 1) s prazgodovinskimi, rimskodobnimi in novodobnimi najdbami. Tej so sledile različne plasti (sl. 16). V večjem delu najdišča ji je sledila temno rjava ilovnata prst (SE 2), ki je vsebovala prazgodovinske in v zgornjem severovzhodnem delu najdišča tudi rimskodobne najdbe. V kv. 10-13, 27-30, 43-46, 60-63, 77-79 je bila pod ornico plast sivo rjave ilovice (SE 180), ki je prekrivala večje število prazgodovinskih ostalin arheoloških objektov. V spodnjem jugozahodnem delu sta bili pod plastjo SE 2 plast rjave ilovice (SE 3) in plast rdeče mivke (SE 5), ki sta vsebovali precej prazgodovinskih najdb in prekrivali prazgodovinske ostaline. Pod plastjo SE 3 je bila plast rumene ilovice (SE 321) kot geološka osnova, v katero je bilo vkopano večje število prazgodovinskih ostalin arheoloških objektov. V zgornjem severovzhodnem delu najdišča so se menjavale različne plasti, tako smo poleg plasti SE 3 in SE 5 zasledili tudi plast rdečkastega melja (SE 553), plast temno sive ilovice s prodniki s kosi rimskodobne lončenine (SE 615) in plast rjavo rdeče ilovice s prodniki prav tako z nekaj rimskodobnimi najdbami (SE 614). Na manjši vzpetini je bila pod plastjo SE 2 plast 613, pod njo pa plast SE 617. Tik ob kanalu je bila plast rdeče ilovice s prodniki (SE 565) in plast temno sivega mulja (SE 580). Pod naštetimi plastmi je bila plast gramoza kot geološka osnova (SE 4), ki je bila presekana z več paleostrugami SE 23, 27, 562 (sl. 17). Pogled na strati-grafijo najdišča nam kažejo preseki na njegovem jugovzhodnem robu (sl. 18- 21). Zgodnja bronasta doba - kultura Somogyvár-Vinkovci je prav gotovo v največji meri zaznamovala območje najdišča. Arheološka raziskava je na tem prostoru ugotovila naselbinske ostaline objektov, ki smo jih poskušali opredeliti kot nadzemne objekte, polzemljanke, večje in manjše jame v objektih in zunaj njih, zbiralnike za vodo, peč in ognjišča (sl. 22). Odkritih je bilo deset nadzemnih objektov (od št. 1 do št. 10), štirje objekti pa kažejo na domnevno nadzemno gradnjo (od št. I do IV). Tlorise nadzemnih objektov smo določili na podlagi stojk, večjih in manjših jam v objektih ali ob njih, ter koncentracije keramičnih posod in prežganega hišnega ometa v objektih. Povprečna velikost, večinoma pravokotnih ali trapezoidnih nadzemnih objektov je bila 10 x 6 m, njihova smer je bila vzhod-zahod. Jame za sohe so bile okrogle oblike, v premeru so merile od 0,05 m do 0,4 m, vkopane so bile od 0,04 m do 0,25 m globoko. Verjetno je, da so bili objekti zgrajeni iz navpičnih nosilnih soh, vkopanih v jamo, in manjših vmesnih navpičnih palic, ki so bile prepletene s šibjem, in nato zamazani z glino. Polzemljanke (št. 1 do št. 4) so bile nepravilnih oblik, velike od 4,4 x 2,2 m do 10 x 10 m in so bile dokaj plitko vkopane v osnovo. Ob nadzemnih in vkopanih objektih in v njih so bile večje in manjše jame, v dveh primerih pa tudi ognjišča. V jamah so bile keramične posode, vretenca, drobno kamnito orodje, deli žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Zunaj objektov so bili na dvoriščnem prostoru zbiralniki za vodo, peč, vkopani shrambni posodi ter manjše in večje jame, ki so se lahko uporabljale kot shrambni oziroma delovni prostori. Odkritih je bilo šest zbiralnikov za vodo (št. 1 do št. 6), ki so bili okrogle oblike, veliki od 1,6 m do 5,5 m v premeru, vkopani so bili od 1 m do 4,45 m globoko. Nekateri so vsebovali več polnil, v katerih so bili različne keramične posode, drobno kamnito orodje, deli kamnitih žrmelj in kosi prežganega hišnega ometa. Odkrita peč (SE 125), ki se je na površini pojavila kot ruševina v velikosti 2 x 1,3 m, je imela konstrukcijo v velikosti 1,4 x 1,3 m, ki jo je sestavljala močno ožgana ilovica z do 10 cm visokimi in 5 cm debelimi ohranjenimi zunanjimi stenami. Dno peči je bilo iz močno steptane in opečene ilovice. Jame v bližini objektov so bile različnih oblik, merile so od 0,3 x 0,5 m do 6,5 x 5 m, vkopane so bile od 0,05 m do 0,9 m globoko. V polnilih so bili keramične posode, vretenca, drobno kamnito orodje in prežgan hišni omet (sl. 23A-23E). Najdbe iz zgodnjebronastodobnih struktur kažejo jasne povezave z najdišči, opredeljenimi v kulturo Somogyvár - Vinkovci. Bogato gradivo je primerljivo z Založnico in Partami na Ljubljanskem barju ter z najdišči Panonske nižine, kakršna so Borzon-ce, Nagykanizsa in številna druga. Med keramičnim gradivom so najštevilčnejše zastopani lonci z ročaji ali brez njih ter sklede in skodele. Nekaj pa je tudi za kulturo Somogyvár - Vinkovci tipičnih vrčev in pitosov. Na podlagi primerjav najdb z najdišč iz širšega prostora in 14C datumov smo zgodnjebronastodobno poselitev umestili od približno 25. do 23. stoletja pr. n. š., kar časovno ustreza Brd A1 v srednjeevropskem prostoru. Na severovzhodnem delu najdišča je bil v kv. 194 odkrit osamljen žarni grob SE 659, velik 0,7 m v premeru (sl. 23D, fotografija groba). Grob sestavljajo v zgornjem delu poškodovana žara (G1337) z ostanki sežganih kosti in skromni odlomki keramičnih posod (G1338-1340). Žaro in ostale odlomke posod smo na podlagi vzporednic z najbližjim najdiščem Nova tabla pri Murski Soboti in ostalimi najdišči na Štajerskem in Koroškem, hrvaškim najdiščem Kaptol in zahodnomadžarskim najdiščem Nagyberki-Szalacki uvrstili v čas pozne starejše železne dobe, v stopnjo Štajerska 3 oziroma v 2. in 3. horizont skupine Martijanec-Kaptol. V manjši meri je bila na severovzhodnem delu najdišča prisotna tudi poselitev v rimskem obdobju (sl. 15, sl. 23E). Nekaj odlomkov rimskodobnih keramičnih posod je bilo odkritih v plasti SE 1, dva trinožnika pa sta bila iz plasti SE 2. Na tem predelu je bila manjša vzpetina, kjer bi lahko bil nadzemni objekt št. V z odkritimi stojkami, jamami in jarkom (sl. 22). Stojke v velikosti od 0,17 m do 0,45 m v premeru so segale od 0,05 m do 0,6 m globoko in so potekale v ravni liniji v smeri zahod-vzhod. Ob stojkah so bile jame od 0,8 m do 2,9 m v premeru in so segale od 0,1 do 0,42 m globo- ko. V polnilih so bili skromni odlomki prazgodovinskih keramičnih posod, oglje in drobci prežganega hišnega ometa. V jami SE 627 pa so bili odlomki rimskodobnih keramičnih posod. Jame in stojke je prekrivala 8 x 6 m velika plast SE 617 z žganino, pepelom, opečeno glino. Nad njo pa je bila večja, 10 x 11 m velika plast opečene zemlje SE 613 (sl. 16). Strukture in plasti je obdajal verjetno pravokotni jarek SE 643, ki je bil na južni strani prekinjen. Maloštevilne rimskodobne najdbe so slabo ohranjene. Celi najdbi sta trinožnika, ki sta na podlagi bližnjih vzporednic opredeljena v čas med 1. in 2. stoletjem. Med pomembnejše kose sodijo trije odlomki posod terre sigillate iz jame SE 627. Odlomek krožnika (G1351) je uvožena italska keramika in po obliki sodi med krožnike tipa Consp. 20.4, ki se pojavljajo do konca 1. stoletja. Uvožena italska keramika je tudi odlomek skodelice z aplicirano spiralo (G1353), ki sodi med skodelice tipa Consp. 34, ki so značilne za čas druge polovice 1. stoletja. Literatura ACSÁDI, GY. in J. NEMESKERI 1970, BOKONYI, S. 1974, History of do- BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- -. 1982, Die fruhe Vinkovci Kul- History of human life span and mestic mammals in Central and ka u jugoslavenskom delu pro- tur und ihre Beziehungen zu mortality. - Budapest. Eastern Europe. - Budapest. vincije Donje Panonije. - Disser- Vučedoler Substrat. - Opuscula ARTNER, W. 1988-89, Die provinzial- -. 1995, Problems with using os- tationes et monographiae 24, Archaeologica 7, 7-36. romischen Graber von Gleisdorf teological materials of wild an- Beograd. DIRJEC, J. 2008, Analiza kostnih in der Oststeiermark. - Mittei- imals for comparisons in ar- CASTELLETTI L., E. CASTIGLIONI in ostankov favne. - V: I. Šavel in lungen der Osterreichischen Ge- chaeozoology. - Anthropologiai M. ROTTOLI 2001, L'agricoltu- B. Kerman, Gornje njive pri Dolgi sellschaft fur Ur-und Fruhge- Kozlemények 37, 3-11. ra dell'Italia settentrionale dal vasi, AAS 6, LJublJana, 136. schichte 38/39, DunaJ (1994). BÓNA, I. 1960, Clay Models of Bronze Neolitico al Medioevo. - V: Failla DJURIC, b. 1998, Delno poročilo o re- BAKAN, B. 2006, Slikovni pregled Age Wagons and Wheels in the O. in G. Forni (ur.), Le piante zultatih ekstenzivnega arheo- višjih rastlin Prekmurja, prispe- Middle Danube Basin. - Acta Ar- coltivate e la loro storia. Dalle loškegapregleda. - LJublJana vek k poznavanju flore Prek- chaeologica Academiae Scien- origini al transgenico in Lom- (neobJavlJeno poročilo). murja. - Lendava. tiarum Hungaricae 12, 83-111. bardia nel centenario del- -. 1999, Poročilo o arheoloških BÁNDI, G. 1984, Somogyvár-Grup- -. 1965, The peoples of southern la riscoperta della genetica di raziskavah na najdišču Za Ra- pe. - V: Kulturen der Fruhbron- origin of the Early Bronze Age in Mendel, Atti del Convegno orga- ščico. - LJublJana (neobJavlJeno zezeit des Karpatembeckens Hungary I-II. - Alba Regia 4-5, nizzato dal Museo Lombardo di poročilo). und Nordbalkans, Beograd, 17-63. Storia dell'Agricoltura (24 giugno DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitli- 125-132. -. 1994, Les cultures des tells de 1999), Milano, 33-84. che Graberfeld von Kleinklein. - BARTOSIEWICZ, L. 1987, Ormož, vloga l'âge du bronze en Hongrie. - V: CHIARELLI, A. B., 1980, Recommen- Schild von Steier 1, Grad ec. živali v kmečkem gospodarstvu. Le bel age du bronze en Hongrie, dations for Age and sex Diag- DROBNE, K. 1973, Favna koliščar- - V: Gombač, B. (ur.), Bronasta 9-39. noses of Skeletons. - Journal of skih naselbin na LJublJanskem doba na Slovenskem, LJublJa- BONDÁR, M. 1990, Das fruhbronze- Human Evolution 7, 517-549. barJu. - Arheološki vestnik 24, na, 58-60. zeitliche Wagenmodel von Bor- CHOYKE, A.M. in L. BARTOSIEWICZ 217-224. BECKER, C. 1999, Initial comments zonce. - Communicationes Ar- 1999, Bronze Age animal ex- DROBNE, K., V. POHAR in L. BAR- on slaughter and consump- chaeologice Hungariae, 77-91. ploitation in western Hungary. TOSIEWICZ, Parte by Ig: ani- tion refuse from MonkodonJa, a -. 1995, Early Bronze Age settle- - V: E. Jerem in I. Poroszlai (ur.), mal remains from a prehistoric Middle Bronze Age castelliere in ment patterns in south-west Archaeology of the Bronze and lake dwelling in the Ljublja- the Istrian coast. - V: C. Becker, Transdanubia. - Antaeus 22, Iron age. Experimental archae- na marshland. - LJublJana (v H. Mahart, J. Peters in J. Schi- 197-269. ology, environmental archae- pripravi). bler (ur.), Historia Animalium ex -. 2003, Kora bronzkori telep ology, archaeological parks, DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- Ossibus. Festschrift fur Angela Nagykanizsa - Inkey - kápolnán Archaeolingua 9, Budapest, LA 2002, Bronastodobno na- von den Driesch, Internationale (Fruhbronzezeitliche Siedlung 239-249. selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. Archaologie, Studia honoraria 8, von Nagykanizsa Inkey Kapelle). ČREŠNAR, M. 2007, Načini lesenih - Opera Instituti Archaeologici Rahden, 55-64. - Zalai Múzeum 12, 49-77. gradenJ v času bronaste in sta- Sloveniae 5, LJublJana. BLAMEY, M. in C. GREY WILSON 1989, BRAJKOVIC, D., M. PAUNOVIC in M. POJE reJše železne dobe v SloveniJi. - ECSEDY, I. 1978, Adatok a The illustrated flora of Britain 1998, The fauna of the Bronze Arheo 24, 39-68. Somogyvár-Vinkovci kultúra and northern Europe. - London. Age hillfort of MonkodonJa. - DELLA CASA, P. 1996, Velika Gruda II. Kérdéséhez. - Janus Pannonius BOESSNECK, J. 1969, Osteological dif- V: K. Buršić MatJašić (ur.), The Die bronzezeitliche Nekropole Múzeum Évkonyve 22, 185-194. ferences between sheep (Ovis Monkodonja Hillfort: a typo- Velika Gruda (Opš. Kotor, Monte- -. 1979, Die Siedlung der Somo- aries Linné) and goat (Capra hir- logical and statistical analysis negro). - Universitatsforschun- gyvár-Vinkovci Kultur bei Szava cus Linné). - V: D. Brothwell in E. of pottery finds from the Middle gen zur Prahistorischer Archao- und einige Fragen der Fruhbron- Higgs (ur.), Science in archaeol- Bronze Age hillfort of Monko- logie 33, Bonn. zezeit in Sudpannonien. - Janus ogy, New York, 331-558. donja near Rovinj, MonografiJe i DIMITRIJEVIC, S. 1977-78, Zur Frage Pannonius Múzeum Évkonyve BOJŇANSKÝ, V. in A. FARAGASOVÁ katalozi 9, Pula, 125-147. der Genese und der Gliederung 23, 97-136. 2007, Atlas of Seeds and Fruits of BRONK RAMSEY, C. 1995, Radiocar- der Vučedoler Kultur in dem Zwi- -. 1980, Bronzkori leletek Lány- Central and East-European Flo- bon calibration and analysis schenstromlande Donau-Drau- csókról (Bronzezeitliche Funde ra. The Carpathian Mountains of stratigraphy: The OxCal pro- Sawe. - Vjesnik Arheološkog aus Lánycsók). - Janus Pan- Region. - Dodrecht. gram. - Radiocarbon 37(2), muzeja u Zagrebu 10-11, 1-84. nonius Múzeum Évkonyve 24, 425-430 95-112. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 141 -. 1983, ÁsatásokZók-Várhegyen GUŠTIN, M. 2005, Starejša brona- HORVÁTH, L. A. 2001, Neue Anga- KERMAN, B. 2002, Neznano Prek- (1977-1982) (Excavations at sta doba v Prekmurju - Horizont ben zum Ubergang von Kupfer- murje. Zapisi preteklosti iz zra- Zók-Várhegy. 1977-1982 - pramenaste (litzen) lončenine. bis Fruhbronzezeit in Sudwest- ka. - Murska Sobota. Preliminary Report). - Janus - Zbornik soboškega muzeja 8, pannonien. - Zalai Múzeum 10, -. 2003a, Kotare pri Murski Soboti. Pannonius Múzeum Évkonyve 85-98. 52-65. - V: Prešeren D. (ur.) Zemlja pod 27, 59-105. GUŠTIN, M. in G. TIEFEGABER 2001, KALICZ SCHREIBER, R. 1989, Die altes- vašimi nogami. Arheologija na -. 1988, Ásatások Szigetcsép - Prazgodovinske najdbe z avto- te Bronzezeit in Nordwestun- avtocestah Slovenije. Vodnik po Tangazdaság lelohelyen II. A cestnega odseka Murska Sobo- garn und ihre Beziehungen. - najdiščih, Ljubljana, 160-162. korabronzkori telepulés le- ta-Nova tabla. - Arheološki ve- Praehistorica 15, 249-259. -. 2003 b, Pod kotom - sever. - V: letei (Excavations at Sziget- stnik 52, 107-116. -. 1991, A Somogyvár-Vinkov- Prešeren D. (ur.) Zemlja pod va- csép - Tangazdaság II. The GYULAI F., 2002, Biohistory farm at ci kultúra dél-északi irányú šimi nogami. Arheologija na early bronze age settlement). - Szarvasgede (Hungary): a case kOzvetíto szerepe a Korabronz- avtocestah Slovenije. Vodnik po Communicationes Archaeologice for biodiversity conservation. - korban (Die Vermittlungrolle in najdiščih, Ljubljana, 213-215. Hungariae 1988, 5-18. V: Jerem, E. in K. T. Biró (ur.) Ar- Sud-Nord Richtung der Somogy- KISS, V. 2007 A Balaton déli partvi- ENDRODI, A. 1992, The settlement chaeometry 98. Proceedings of vár-Vinkovci Kultur in der Fru- déke és a Dél-Dunántúl a bronz- and cemetery of the Bell-Beaker the 31th symposium, Budapest, hen Bronzezeit). - Budapest Ré- korban. - V: Belényesy K., Sz. Culture in the district of Sziget- April 26 - May 31998. Vol 1. BAR giségei 28, 9-43. Honti in V. Kiss (ur.), Gordulo ido. szentmiklós, Archaeological IS 1043.1, 197-202. -. 1997, Fruhbronzezeitlichen Be- Régészeti feltá rások az M7-es researches on the line of mo- HAREJ, Z. 1974, Poročilo o površin- stattungen am ostlichen Ufer autópálya Somogy megyei sza- torway M0 I. - BTM muhely 5, skih najdbah na kolišču ob Par- der Csepel-Insel bei Budapest. - kaszán Zamárdi és Ordacsehi ko- 83-200. tovskem kanalu I pri Igu. - Po- Budapest Régiségei 31, 177-197. zott (Rolling Time, Excavations ERNST, M. in S. JACOMET 2006, The ročilo o raziskovanju paleolita, KALICZ SCHREIBER, R. in N. KALICZ on the M7 Motorway in County value of the archaeobotani- neolita in eneolita v Sloveniji 3, 1998-99, Die Somogyvár-Vin- Somogy between Zamárdi and cal analysis of desiccated plant 76-90. kovci Kultur und die Glocken- Ordacsehi), Budapest, 29-34. remains from old buildings: -. 1977, Ig, v Partih. - Varstvo spo- becher in der Fruhbronzezeit KLEPPINGER L. L. 2006, Fundamen- methodological aspects and in- menikov 21, 168-170. von Budapest. - Savaria 24.3, tals of Forensic Anthropology. - terpretation of crop weed as- -. 1978, Kolišče v Partih pri Igu na 93-113. New Jersey. semblages. - Vegetation History Ljubljanskem barju. - Poročilo o KAROUŠKOVÁ SOPER, V. 1983, The cas- KOPACZ, J. in L. ŠEBELA 2000, Mo- and Archeobotany 15.1, 45-56. raziskovanju paleolita, neolita tellieri of Venezia Giulia, north- rawy na przetomie epok kami- ETTLINGER E. et al. 1990, Conspectus in eneolita v Sloveniji 6, 61-94. eastern Italy. - BAR IS 192, enia i br^zu w swietle materi- formarum terrae sigillatae Ita- -. 1981-82, Kolišče v Partih pri Igu Oxford. atów kamiennych. - Pravek 10, lico modo confectae. - Materi- na Ljubljanskem barju - razi- KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na 261-285. allen zur romisch-germanischen skovanja 1978. in 1979. leta. - najdišču Čatež-Sredno polje. - KULCSÁR, G. 1998-99, The Early Keramik 10, Frankfurt am Main. Poročilo o raziskovanju paleoli- V: Guštin, M. (ur.) Prvi poljedel- Bronze Age internally decorated FIGLER, A. 1994, Die Fragen der Fruh- ta, neolita in eneolita v Sloveniji ci. Annales Mediterranea, Koper, bowls from the Transdanubia. - bronzezeit in Nordwest-Trans- 9-10, 31-99. 131-144. Savaria 24/3, 132-139. danubien. - Zalai Múzeum 5, -. 1987, Kolišče v Partih pri Igu na -. 2009, Kamnita orodja. - V: Ša- LAMUT, B. 1996, Zgodnje bronasto- 21-38. Ljubljanskem barju (Raziskova- vel, I., Pod Kotom - jug pri Kro- dobno najdišče: Ptuj - Prešer- FORENBAHER, S. 1993, Radiocarbon nja leta 1981). - Poročilo o raz- gu, AAS 7, Ljubljana, 148-150. nova ulica 6. - Ptujski zbornik dates and absolute chronolo- iskovanju paleolita, neolita in KAVUR, B., TOMAŽ, A. in Z. MILEUSNIC 6/1, 16-48. gy of the Central European Early eneolita v Sloveniji 15, 141-183. 2006, Sodolek - naselje bakrene LAZAR, I. 2006, Ilovca pri Vranskem. Bronze Age. - Antiquity 67, 218- HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- dobe. - V: A. Tomaž (ur.), Od So- - AAS 1, Ljubljana. 220, 235-256. nologija keramike, tipologi- pota do Lengyela, Annales Me- LYMAN, R. L. 1999, Vertebrate Tapho- GARAŠANIN, M. 1983, Grupa Belotić - ja lončenine, keramični arhiv. diterranea, Koper, 121 - 128. nomy. - Cambridge. Bela Crkva. - V: Praistorija Jugo- - Ljubljana. KEMENCZEI, T. 1976, Fruheisenzeit- MARKOVIC, z. 1981, Vučedolska kul- slavenskih zemalja 4, 705-718. -. 2008, Makroskopska analiza ke- liche Keramikfunde von Nagy- tura u sjeverozapadnoj Hrvat- GRAYSON, D.K. 1984, Qunatitative ramičnega zbira s površinskega berki. - Folia archaeologica 27, skoj. - Arheološki vestnik 32, zooarchaeology. Topics in the pregleda najdišča Mrzlo Polje. - 203-208. 219-290. analysis of archaeological fau- V: Svoljšak, D. et al., Mrzlo Polje KERLEY, E. R. 1965, The microscop- -. 2002, Grabrovac kot Đakova i nas. - Orlando. pri Ivančni Gorici, AAS 5, Ljublja- ic determination of age in hu- početak brončanog doba u sje- GRUNEWALD, M. 1983, Die Funde aus na, 162-174. man bone. - American Journal vernoj Hrvatskoj. - Prilozi insti- dem Sch utthugel des legionsla- HORVAT ŠAVEL, I. 1978, Antično na- of Physical Anthropology 23(2), tuta za arheologiju u Zagrebu gers von Carnuntum (Die Bau- selje v Ivancih. - Arheološki ve- 149-163. 19, 31-46. grube Pingitzer). - Der romische stnik 29, 290-317. KERLEY, E. R. in D. H. UBELAKER 1978, MARTINČIČ et al. 2007, Mala flo- Limes in Osterreich 32, Wien. -. 1987, Zaščitno izkopavanje go- Revisions in the microscop- ra Slovenije: ključ za dolo- mil v čikečki vasi. - Časopis za ic method of estimating age at čanje praprotnic in semenk. zgodovino in narodopisje 2, death in human cortical bone. - Ljubljana. 308-318. - American Journal of Physical Anthropology 49, 545-546. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 142 MEDUNOVÁ BENEŠOVÁ, A. 1981, Zur PUCHER, E. 2001, Die Tierknochen- ROLETT, B. V. in M. Y. CHIU 1994, Age -. 2005, Najdišče Za Raščico pri Frage des Vorkommens der Ko- funde aus dem bronzezeitli- estimation of prehistoric pigs Krogu - naselbina kulture So- sihy - Čaka - gruppe in Mahren. chen Siedlungsplatz Unter- (Sus scrofa) by molar erup- mogyvár-Vinkovci. - Zbornik - Slovenská archeológia 29/1, hautzenthal in Niederosterreich. tion and attrition. - Journal soboškega muzeja 8, 39-84. 97-103. - V: E. Lauermann, E. Pucher, of Archaeological Science 21, -. 2006, The Excavation Site »Be- mihoviliC, k., b. teržan, b. hansel, M. Schmitzberger (ur.), Unter- 377-386. hind Raščica near Krog« - the D. MATOŠEVIC in C. BECKER 2002, hautzenthal und Michelberg, SANKOVIČ, S. 2005, Za Raščico pri Settlement of the Somogy- Rovinj i okolica prije Rima. Archaologische Forschungen in Murski Soboti - objekt iz zgo- vár-Vinkovci Culture. - Zalai - Kiel. Niederosterreich 1, St. Polten, dnje bronaste dobe. - Diplom- Múzeum 15, 135-148. MIRACLE, P. in L. PUGSLEY 2006, Ver- 64-103. sko delo, Univerza v Ljubljani, -. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. tebrate faunal remains from RAKOVEC, I. 1973, Razvoj kvartarne Filozofska fakulteta, Oddelek za - AAS 7, Ljubljana. Pupićina cave. - V: P. Miracle, sesalske favne v Sloveniji. - Ar- arheologijo, Ljubljana. TAGLIACOZZO, A. 1993, L'archeozoo- S. Forenbaher (ur.), Prehistoric heološki vestnik 24, 225-270. -. 2009, Zgodnjebronastodobne logia: problemi e metodologie herders of northern Istria: the REDO, F. 2005, Terra sigillata. Keres- najdbe. - V: Šavel I., Pod kotom relativi alla interpretazione dei archaeology of Pupićina cave. kedok Sallában. - V: ZalalovS - jug pri Krogu, AAS 7, Ljubljana, dati. - Origini 17, 7-88. Volume 1, Monografije i katalozi oroksége. Hereditas Sallensis 3, 139-146. TASIC, N. 1984, Die Vinkovci Kultur. 14, Pula, 259-399. Zalalovo. SCHMIDT, C. W. in S. A. Symes (ur.) - V: Tasić N. (ur.), Kulturen der MUŠIČ, B. 1999, Poročilo o geofizi- REIMER, P. J. et al. 2004, IntCal04 2008, The Analysis of Buried Hu- Fruhbronzezeit des Karpatenbe- kalnem kartiranju. - Ljubljana terrestrial radiocarbon age cali- man Remains, London. ckens und Nordbalkans, 15-28. (neobjavljeno poročilo). bration cal kyr BP. - Radiocar- STRMČNIK GULIČ, M. 1979, Prazgodo- TERŽAN, B. 1990, Starejša železna NATEK, K. 1991, Naravne geografske bon 46(3), 1029-1058. vinske gomile na Legnu pri Slo- doba na Slovenskem Štajerskem. značilnosti Prekmurja. - V: Ar- RIEDEL, A. 1976, La fauna del villag- venj Gradcu. - Arheološki ve- - Katalogi in monografije 25, heološka topografija Slovenije; gio preistorico di Barche di Sol- stnik 30, 101-150. Ljubljana. topografsko področje XX (Prek- ferino. - Atti del Museo civico di STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. murje). Ljubljana, 9-11. Storia naturale 29(4), Trieste, Discussion: reporting of 14 C KAVUR 2006a, Ormož - škoršičev PAHIČ, S. 1960-61, Antične gomile v 215-318. data. - Radiocarbon 19(3), vrt. - V: Tomaž A. (ur.), Od Sopota Prekmurju. - Arheološki vestnik -. 1977, I resti animali della grot- 355-363. do Lengyela. Annales Mediterra- 11-12, 88-146. ta delle Ossa (Škocjan). - Atti del STUIVER, M. in P. J. REIMER 1986, A nea, Koper, 155-174. -. 1978, Najdbe z rimske ceste Slo- Museo civico di Storia naturale computer program for radiocar- TOMANIČ JEVREMOV, M., TOMAŽ, A. in venska Bistrica-Pragersko. - Ar- 30(2), Trieste, 125-208. bon age calibration. - Radio- B. KAVUR 2006b, Neolitske in heološki vestnik 29, 129-289. -. 1986, Risultati di ricerche ar- carbon 28, 1022-1030. bakrenodobne najdbe s Ptu- PERKO, D. 1999, Murska ravan. - V: cheologiche eseguite nella re- ŠAVEL, I. 1990, Antična gomilna jskega gradu. - V: Tomaž A. (ur.), Slovenija. Pokrajina in ljudje, gione fra la costa adriatica ed il grobišča v okolici Strehovec. - Od Sopota do Lengyela. Annales Ljubljana, 564-577. crinale alpino (dal Neolitico re- Zbornik soboškega muzeja 1, Mediterranea, Koper, 175-194. PETRUCCI, G. 1996, Resti di fauna dai cente al medio evo). - Padusa Murska Sobota, 7-17. TOŠKAN, B. 2005, Živalski ostanki iz livelli neolitici e post-neolitici 22, 1-220. -. 1991, Arheološka topografija bronastodobnih naselbin pri della Grotta del Mitreo nel Car- -. 1989, The wild animals of Slovenije; topografsko področje Iški Loki in Žlebiču. - Arheološki so di Trieste (scavi 1967). - Atti Northeastern Italy from Neo- XX(Prekmurje). - Ljubljana. vestnik 56, 91-97. della Societa per la Storia e Pro- lithic to Medieval times: an ar- -. 2002, Zgodnjesrednjeveški -. 2008, Sesalska favna iz brona- tostoria del Friuli-Venezia Giulia chaeozoological comment. - objekt z najdišča Pod kotom- stodobnega najdišča Mali Otav- 10, 99-118. »Natura Bresciana«: Annali del jug pri Krogu. - V: Guštin M. nik pri Bistri na Ljubljanskem PIGGOTT, S. 1983, The Earliest Museo Civico di Storia Naturale (ur.), Zgodnji Slovani, Ljubljana, barju. - Arheološki vestnik 59, Wheeled Transport: From the At- 26, Brescia, 311-330. 11-16. 91-110. lantic Coast to the Caspian Sea. -. 1992, The bronze age animal -. 2003a, Za Raščico. - V: Prešeren -. (v tisku) Sesalska favna. - V: I. - Itaka. bone deposit of Nogarole Rocca I D. (ur.), Zemlja pod vašimi no- Šavel, Pri Muri pri Petišovcih. PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno Camponi (Verona). - Padusa 18, gami. Arheologija na avtoce- TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2004, Ostan- emonskogrobišče. - Katalogi in 87-104. stah Slovenije. Vodnik po najdi- ki velikih sesalcev. - V: I. Turk monografije 8, Ljubljana. -. 1994, Archaeozoological inves- ščih, Ljubljana, 274-275. (ur.), Viktorjevspodmol in Mala POHAR, V. 1983, Holocenska favna tigations in North-eastern Italy: -. 2003b, Bakrenodobno žarno Triglavca. Prispevki k pozna- iz Lukenjske jame. - Poročilo o the exploitation of animals since grobišče. - V: Prešeren D. (ur.), vanju mezolitskega obdobja v raziskovanju paleolita, neolita the Neolithic. - Preistoria Alpina Zemlja pod vašimi nogami. Ar- Sloveniji, Opera Instituti Archae- in eneolita v Sloveniji 11, 33-72. 30, 43-94. heologija na avtocestah Slove- ologici Sloveniae 9, Ljubljana, -. 2003, Die Fruhbronzezeitliche nije. Vodnik po najdiščih, Lju- 135-167. Fauna von Brixlegg in Tirol. - bljana, 37-40, 211-212. Atti dell'Accademia Rovereta- -. 2004, Neskončen dih. - Murska na degli Agiati, ser. VIII, 3(B), Sobota. 197-281. Arheologija na avtocestah Slovenije i a Raščico pri Krogu 143 TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Veli- -. 1987, Grupa MartiJanec-Kaptol. ki sesalci. - V: A. Gaspari (ur.), - V: Praistorija jugoslavenskih Zalog pri Verdu. Tabor kame- zemalja 5. Željezno doba, Sara- nodobnih lovcev na zahodnem Jevo, 182-231. robu Ljubljanskega barja, Opera VLADÁR, J. 1966, Zur Problematik der Instituti Archaeologici Sloveniae Kosihy-Čaka Gruppe in der Slo- 11, LJublJana, 165-188. wakei. - Slovenská archeológia TÓTH, K. 1998, Fruhbronzezeitliche 14/2, 245-336. Funde im Komitat Bács-Kiskun. VON ENDT, D.W. in D.J. ORTNER 1984, - A Móra Ferenc Múzeum Évko- Experimental effects of bone nyve Stud. Arch. 4, 68-80. size and temperature on bone TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgo- diagenesis. - Journal of Archae- dnJesrednJeveška lončenina z ological Science 11, 247-253. naJdišča Pod kotom - cesta. - V: VOSTEEN, M. U. 1999, Urgeschichtli- Guštin M. (ur.), Zgodnji Slovani, che Wagen in Mitteleuropa: Eine LJublJana, 36-45. archaologische und religions- -. 2003, Pod kotom - cesta. - V: wissenschaftliche Untersuchung Prešeren D. (ur.), Zemlja pod va- neolithischer bis hallstattzeit- šimi nogami. Arheologija na licherBefunde. - Freiburger Ar- avtocestah Slovenije. Vodnik po chaologische Studien 3. Rahden/ najdiščih, LJublJana, 208-210. Westfahlen. UBELAKER, D. H. 1999, Human VOVK KORŽE, A. 2002, Vpliv značilno- Skeletal Remains: Excava- sti prsti na razširJenost biokme- tion, Analysis, Interpretation. tiJskih zemlJišč v PrekmurJu. - - Washington. Geografski vestnik74(1), 65-71. VEJVODA, V. in I. MIRNIK 1971, Istra- ZOHARY, D. in M. HOPF 2000, Dome- živanJa prethistoriJskih tumula stication of plants in the Old u Kaptolu kraJ Slavonske Požege. World. - New York. - Vjesnik arheološkog muzeja u Zagrebu 5, 183-210. -. 1975, Halštatski kneževski gro- bovi iz Kaptola kod Slavonske Požege. - Arheološki vestnik 24, 592-610. VERBIČ, T. 2001, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na naj- dišču Za Raščico - LJublJana (ne- obJavlJeno poročilo). VELUŠČEK, A. 2005, Kraška planota Jugozahodne SloveniJe in LJu- blJansko barJe v neo-eneolitski dobi - primerJalna študiJa. - V: Mihevc A. (ur.), Kras. Voda in ži- vljenje v kamniti pokrajini, LJu- blJana, 199-219. VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2003, Zalo- žnica pri Kamniku pod Krimom na LJublJanskem barJu - nasel- bina kulture Somogyvár-Vin- kovci. - Arheološki vestnik54, 123-158. VINSKI GASPARINI, K. 1961, Iskopa- vanJe kneževskog tumulusa kod MartiJanca u Podravini. - Vje- snik arheološkog muzeja u Za- grebu 2, 39-66. Arheologija na avtocestah Slovenije i a Raščico pri Krogu 144 Ind ex str atig: rafs kih L en ot SE stran SE stran SE stran SE stran SE stran SE stran 114 103 229 68 356 98 486 70 595 111 zgodnja bronasta 116 103 231 68 359 86 488 72 598 105 doba 118 103 233 68 365 99 490 72 600 108 1 64 119 89 235 68 370 86 494 94 602 108 2 64 121 88 237 68 372 73 496 75 604 108 3 64 123 85 239 68 374 93 498 75 606 112 5 64 125, 148 72 241 68 375 91 500 75 608 104 6 92 127 71 243 69 377 77 502 75 647 108 7 81 131 70 246 72 379 75 504 76 649 109 9 100 133 72 248 70 381 75 506 76 651 109 11 85 137 98 250 71 383 90 510 90 653 110 13 87 141 78 252 71 388 98 511 74 655 110 18 80 143 98 256 71 390 106 513 74 657 110 20 80 145 98 261 76 392 106 515 66 661 112 21 80 147 81 262 76 398 90 517 66 665 65 29 96 150 78 263 76 403 91 519 90 667 65 30 84 152 80 264 95 405 106 521 99 669 84 31 82 154 79 265 94 407 91 523 66 671 84 33 101 156 80 269 89 409 92 525 74 673 84 34 77 158 101 271 76 411 92 527 85 37 95 160 101 273 77 414 98 528 88 starejša železna 39 95 162 101 275 77 416 99 530 106 doba 41 96 164 80 283 66 417 91 532 77 659 113 43 96 169 78 285 83 419 97 534 106 45 101 171 79 286 82 422 101 536 74 rimsko obdobje 47 102 173 79 287 82 424 91 538 66 1 114 49 102 175 79 291 66 425 83 540 65 2 114 53 96 177 79 293 75 426 82 542 65 582 117 57 96 179 78 295 77 427 95 544 95 610 115 61 81 180 64 297 67 429 91 546 70 612 116 64 94 182 106 299 67 430 106 548 65 613 114 66 85 185 98 301 67 432 83 550 65 614 114 68 85 187 98 302 76 434 83 552 65 615 114 70 86 189 89 304 76 436 74 554 78 617 115 72 84 191 80 306 76 440 81 555 91 619 115 74 85 193 74 309 76 442 83 557 104 621 115 76 85 196 77 311 77 452 73 559 111 623 115 78 101 200 79 313 104 458 69 561 112 625 115 85 102 202 79 314 105 460 69 567 107 627 116 87 103 204 79 315 86 462 69 569 107 629 115 90 85 206 79 319 91 464 69 571 111 631 117 92 85 207 74 323 96 466 69 573 111 633 117 94 88 209 80 325 73 468 69 575 111 635 117 96 87 211 74 327 96 470 69 577 104 637 116 99 102 213 79 329 103 472 69 579 107 639 117 101 102 215 80 331 100 474 69 584 109 641 117 103 99 217 101 337 90 476 68 586 109 643 116 105 99 222 94 339 97 478 70 588 110 645 117 107 98 223 80 348 98 480 70 590 109 109 101 225 72 353 100 482 70 592 110 112 102 227 68 354 94 484 70 594 110 Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 145 k e d o Q u g o r « p 0 u 1 š a R a N a d e elg e a g e k vo p u z zeR a .i m u o .t .d ol lk ket če lg an I tš tš tš tš ln at air on bi ne ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo oooooooooooooo ooooooo ooooooo ooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOi.oOOOOOOOOOO OOOí-HOOOOOOOOOO OOOí-HOOOí-HOí-HOO OOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooo OOOOOi.oOOOOysOOOOO 00000í-H0000»^00000 OOOOOOOij^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOÍ-HOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooo r— mt— t— mt— t— mr— t— t— mm t— t— '— '— 1, 3, ,1 ,6 3, ,1 1, ,3 1, ,1 ,1 ,3 3, 1, ,6 6, 1, 77 66 1.0 1.0 o 7 7 7 3 7 3 3 7 3 3 7 6 6 6 3 6 3 3 6 3 3 6 0 6 ^.O^.O^.Oro'-i^i.oOLnororoi.ororoi.o,^^ 1 1 1 3 6 m m 1.0 CO CO ^.o Í-H o CO c^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooo oooooooooooo Oooooomooc^ooí-Hoí-H OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi.oOOOOOOOOOOOOOO o 00000000000000®000000í-H00000000000000 o ooooooooooooooo OOOOOOOOOO o OOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOO o ooooooooooooooo OOOOOOOOOO o ooooooooooooooo OOOOOOOOOO o ooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooo OOOOOOOOOO o OOOOOOOOOO o OOOOOOOOOO o o o o o o o o o OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOi.oOOOOOOOO OOOOOOi-HOOOOOOOO OOOOOOOOOOij^OOOO OOOOOOOOOOT-IOOOO 3 3 6 6 6 6 3 3 O^ o^ m o o^ 3, 8, ,1 6, 1, 1, 3, 3, 1 3 3 3 7 3 7 0 0 0 3 3 3 5 6 3 6 ,3 31 ,8 ,6 ,3 ,6 ooooooooooooooooooo o o ooooooooooooo ooooooooooooo OOOOOOOil^OOOOOOOOO OOOOOOOT-IOOOOOOOOO oooooooooooooo o oooooooooooooo o 000000i.o0000i.i3000000000000000000000000 o ,1 ,1 OOOOOOí-HOOOOí-HOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o T-I m CO oooOrOi-Hmc^Lnt— roooOí-Horor^'-^'"^Oí-HOOoor^r^i.oor^ooOr^ 3 76 3 3 3 ,1 13 ,8 3, 6, 6, ,3 ,6 ,1 ,8 11 8, 3, 3, 3 7 3 3 3 6 3 3 3 OOfOi.oro'-i^OroOOOro ,3 ,6 ,3 ,8 oor^-ir^mOLnooOLn OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 3 3 7 7 3 7 3 3 6 6 3 6 ,3 ,8 11 6, ,3 ,6 c^Lnt— -íc^o-íoooc^ 3 3 7 7 7 7 3 3 3 6 6 6 6 3 I — —, < CÛ o o o LH LJ_ I _ —I < m u o ol lk ket tš tš tš tš tš ln at air on bi ne ooooooooo oooooooooo OOOOOOO ooooooooo oooooooooo ooo®ooo ooooooooo ooooooooo® OOOOOOO ooooooooo oooooooooo OOOOOOO ooooooooo oooooooooo ooooooooo ooooooooo® ooooooooo ooooooooo® OOOOOOO ooooooooo ooooooooo® 000®®00 ooooooooo ooooooooo Oij^OOOOOOO® Oi-HOOOOOOOO ooooooooo ooooooooo® OOOi.oOOOOO OOO^-IOOOOO t— t— mm i.OOOi.ororoOOO í-HOOí-HC^C^OOO 73 63 m T-l -If 1.0 o o o o o o ® ® ® ® OOOOOOO OOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooo® OOOOOOOOOi.oOOOOOOOOO OOOOOOO OOOOOOOOOi-HOOOOOOOO® oooo®®® ij^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO® OOOOOOO i-H000000000000®®®®®®®®00000000 OOOOOOO OOi.oOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO® OOOOOOO ,1 OOi-HOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO® OOOOOOO oooooooooooooooo oooooooooooo®®® ooooooooooooooo 3 7 7 7 7 3 3 3 3 3 3 7 3 7 7 3 3 m m m m^-O ^.Ororo"' 0ij50000roi-i^rororo00000o^mr^i.00000roi.o®i.0rorof^ 33 3831 1, 1, ,3 3, 3 0000000000000000000000000000®®®®®®®®®®®0000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ^ ro lOfOOOOOO 8 3 3 ^.OLncooc^ooooo m f— m oOOOOOr^Ln^;^i^^OOOOO® o®®®®®LnrOi-Hr^ooooo®'"^ 00000 00000 f— f— f— m _ ^.O ^.O _ _ 1.0 ® ^.O 1.0 ® ® o T-i T-i o o 00000000000í-H00®00000000000000000000000000000000 00000000000000®®0000000000000®®0000000000000®00 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 00000000000000®00000000000000®00000000000000®00 00000000000000000000000000000®®®000000000000®®0 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000®0000000000000®00000000000000®00 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt-IOOOOOOOOOOOOOOO^-IOOT-IOOOOO 00i.^000000000000®000000^;^000000®®00ij50000000000®00 00í-H0000000000000000000í-H0000000000í-H0000000000®®0 00000000000000000000000000000®00000000000000000 000000000000000®00000000000000®0000000000000®®0 76 76 0ij50000000000000000000000000000®®®000000ij50000000 0í-H0000000000000000000000000000000000000í-H0000®00 oooooooooo 0000®®0000000000000®®000000000000®®0 oooooooooo 0000000000000000000®®®00000000000000 oooooooooooo®oo oooooOÍ-HC^í-HOOOOOOO oooooooooooo®®o 73773 ,1 ,8 ,1 ,6 ,3 o o o o o o o o o o o o oooo oooOi-HLni-H-ife^oooo o o o o o o o o o o o o oooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o 1.0 o o o o o o m t— mm 3 3 3 6 3 3 roOroOOOi.oroi-i^ o o o o o 77 o o o o o o c^O'-^OOOi-Hr^ror^ o o o o o Ooooooi-Hoi-Hfo-Ifoooo (.Dl — —1 < Cû m u G ol lk ket tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš ln at air on bi ne OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooo 0®00000000000000®000 OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooo oooooooooooooooo OOOOOOOOOij^OOOOOO OOOOOOOOOO ,1 oooooooooi-Hoooooo OOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO 0000001.0000 ooooooooooij^ooooo OOOOOOOOOOi-HOOOOO ooooooooooooij^oooooooooo ooooooooooooi-Hoooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOT-IOOO OOOOOOOOOi.oOOO OOOOOOOOOi-HOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 7 7 7 7 7 6 3 6 6 6 6 6 6 6 6 3 00000i.or^i.l3y3y300000000i.oi.o0000i.oi.o0i.o0ro0 o o o o o oooooooo^-i-ifoooOT-iT-ioT-ior^o r— r— m m o o LH 1.0 ^.o m o o m 3 7 7 7 7 3 6 6 6 6 OOOfoi.Oi.O'-'^^.O'-'^^.OOO ,3 ,1 ,6 ,1 ,6 OOor^í-H..:fr0í-Hr0..:foo 7 7 7 3 7 3 3 7 6 6 6 3 6 3 3 6 i.Oi.OLHi.oroOOOOOi.ororo'-i^i.O'"'^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO m fo f— f— m r^OOOLno^i.o^.Orof^.'-'^OOO 8, ,3 ,1 ,1 ,3 8 LH o o o m m f— m r— m m 1.0 m ^.O roOOmi.Oro'-i^i.O'-'^'-'^OOO ,3 ,3 6, ,3 ,1 c^OOt^^-^ft^^f^i-Hromooo (.3 I — —, < Cû --. oooooooooo oooooooooo OOOOOOO oooooooooo oooooooooo OOOOOOO oooooooooo oooooooooo ooooooo oooooooooo oooooooooo OOOOOOO oooooooooo oooooooooo OOOOOOO oooooooooo oooooooooo OOOOOOO oooooooooo oooooooooo OOOOOOO oooooooooo oooooooooo ooooooo 773 OOOOí-HOí-HOC^O OOOOí-Hí-HOOOO OOOOOi.oOOOO OOOOO^-IOOOO Oi.oOOOOOOOO Oi-HOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOO OOOij^OOO OOOOOOOOi.oOOOOOOOOO OOOOOOOOi-HOOOOOOOOO oooooooooC^^^oo OOOOOOOOOí-Hí-HOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOO f— f— f— f— f— f— fomm f— f— f— f— f— mf— f— f— p— r— r— p— r— r— f— m r— OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^-lOOO oooooooooo oooooooooo ooooooooooo OOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 333 1 1 1 6 3 1 1 1 3 7 3 7 7 7 3 3 3 7 3 7 3 7 3 7 3 6 3 6 6 6 3 3 3 6 3 6 3 6 3 6 mi.oroi.o^.oOOOi.oro'-i^rof'^Oi.oro'-i^i.O'-'^roi.Oro'-i^i.O 31316 o o o T-l 313 m c^ Í-H c^ ,6 ,6 ,3 ,3 ,3 1, 3, ,3 ,3 O^-Of^O-ifro-ife^roor^r^i-Hr^roe^e^OO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 7 7 7 7 7 6 6 6 6 6 f— f— f— f— f— f— m Oí-HOí-HfOí-Hí-Hí-HC^OOO o o o o o o o o f— f— f— m i-HOOi-Hi-HOt'^O m u o ol lk ket an I tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš ln at air on bi ne o o o o 7 7 3 7 7 3 3 3 3 3 7 6 6 3 6 6 3 3 3 3 3 6 m o^ m OOOí-Hí-Hc^mOOOroO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o o o o T-l 7 7 7 3 3 7 6 6 6 3 3 6 ,1 1, ,1 ,3 ,3 ,1 (.Dl — —1 < Cû ooooooooc^c^oooo (.Dl — —1JQLJJLJ_(.DI — —,J 00000000000000®®0000000000000®®00000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 00000000000000®00000000000000®000000 00000000000000®®0000000000000®®00000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000®0000000000000®000000 00000000000000®®000000000000®®®0000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000®0000000000000®®00000 000000000000000®®000000000000®®®0000 00000000000ij500000000000000000®000000 00000000000i-H000®00000000000000®00000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000®00000000000000®®0000 000000000000000000000000000000®®®000 m ^ ^ '— m mr— mmi— t— '■n^.lS'-no^^OOOo^i.^O^O^i.OOi.o ,1 3 ,8 ,1 3, ,3 6, ,1 ooooooooooooooo®® ooooooooooooooooo OOOOOi-HOO'^^'^'-^OOO o o o o o o o o o o o o oooooooooooo®®oooo oooooooooooo®®®®oo 000000000000000®00000000000000®00000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 737 1,0 fo '.o 1,0 Lni.oOOOOOi.oroi.0^.00000®® m u o ol lk ket tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš tš ln at air on bi ne ooooooooo ooooooo®®® ooooooooo ooooooo®oo ooooooooo oooooooo®o ooooooooo OOOOOOOOOO ooooooooo OOOOOOOOOO ooooooooo oooooooo®o ooooooooo oooooooo®® ooooooooo oooooooo®o ooooooooo oooooooo®® ooooooooo ooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000000®00000000000000®0 ooooooooooooo®®ooooooooooooo®® OOOOOOOOOOOOOOOOO®® 00®00000000000000®0 oooooooooooooooooooooooooooo®® OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooo®®ooooooooooooo®® oooooooooooooooooooooooooooo®® Oo^Of^i.isOOOOOOr^O'-'^OOOOOOOo^i.isOOOOO^O ,3 ,3 6, ,3 ,3 ,1 0r^0r^r^000000r^0f^®000000r^í-H00000®® m m I— t— t— 33 OOOí-HOOOOOí-H,-Hí-Hf^OOOOOO ooooooooooooo®®ooooooooooooo®® oooooooooooooooooooooooooooo®® 00000000000000®00000i.^0000000®0 00000000000000®®0000i-H0000000®® (.SI — —' OOOOOOO^-IT-IOOOOOOOO lo tš o ftojuauiSEjj -js vi m iv g o ra a) g akr es a ^ a , ir k ), re lg ed eo tse zla a m j m er aj er rp jl rp tav a av kai o e r a K es rv b ld e er šr ae dao edo kd n iš jvl B , ta e, av ts ena e ja ), i in lg )ej ši - jn om de i) 2 nra an išr p a lo r ik p e lri čn lh e et do osn rb vor )a , i ^ fD fD ši ni jn v šr ra vpo vro rto ap po on sav nj 3 . - a , .) A r a a g n iš iš e n r r I > > ■o o o o 1( p p EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo I^OABDj.ruiini ISOABUJZ e i, zt o ekr idi ots nd in oz e č iv e n ir or el iv re ru ž a m n čir o oj n , s ( s n ja č a e v o je jal it d ke o n šjzir vla als lsa ulj n č tse pela - ls gra klju es n C o v o gm o ir pp m ak A; ;1 3 A A; ;1 2 A A; ;1 2 A es o o Q lb 9 s ^ oa i kn kdes anir .8 si o 1 e}0U3 euiejjqz eiauipajd eHoeiijijiuap! OUBSN A3}!30|0p euAosej e)||!A3:|i; eupajodez 2 A 2 A ftojuaiuSEjj 2 A 4 H íi 1 A 1 "1A 3 9 A6 1 A0 4K 4K 5K K2 0 1/ SÏ 3 7R Y N (0 :> ■o í-o re .SĚ n 4/ /5 5Y0 1 6/ /6Y G 5 "4/ /4 R Y 5, ,2 1/ /8 R Y 5, ,2 (0 1 A .ÎS £ li .SĚ Œ 1 0 D ÎÏ 1/ /8 (0 :> Is R Y5 « C >5^ > 2 2 2 2 2 2 A < m 0 ^ 1 c^ A m 0 B" < m 0 C" 1 B" "1 m 1 B" (0 li li ^ -a 3 3 3 3 3 A "1 A 3 A 3 A 3 3 A 3 3 "1 A 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 A 3 3 3 A 3 A 3 "1 A A 2 A 3 A 3 A 0 A 3 A9 0 3 A6 3 A40 A9 2 A9 A9 1 1 1 A9 A6 1 3 A1 1 A90 A90 1 1 A6 1 1B 1B 0B 1B 1B 1B 0B 1B 1B B B B B B 1B B B B B 1B 0B 0B 1B 1B 0B 1B 0B 0B 1B 1B 0B 1B 01 c /4 2/ 1/ /4 2 2/ /5 NR /7 5R R /7 R Lí^ >- ^ Lí^ >-LH ■D í- /6 R Y 2/ /5 R Y 1 1/4 R 2/ /7 R Y 5, 2/ /5 R Y 3/ /8 R Y /7 R "2/ /7 R Y 5, 3/ /8 R Y0 1/ /5 R Y0 6/ /6 R Y 5, /4 NR Y 5, /3 R Y 5, 2/ /8 R "2 /6 R Y0 2/ /8RY ,7" "4/ /7 R 3/ /8 R Y0 3/ /8 R Y0 3/ /8 R Y0 4/ /7 R 6/ /6 R Y 5, 3/ /8 R Y0 2/ /5 R Y0 /8 N R Y 5, 3/ /8 R Y 4/ 7R 4/ 7R 3/ /8 R Y 3/ /8 R Y 6/ /6 R Y 5, "3/ /8 R Y ii í^ 01 01 Y5 ,7 01 01 5 ,7 1 1 ,7 ,7 ,2 5 1 5 5 1 1 1 5 ,7 1 1 ,2 01 Y5 Y5 01 01 ,7 01 EJOPJI m m -If -If m c^ m m 4 m m ^ c^ m m c^ -i -If -If -If -If c^ m afueSz afueAoiiiiqo m í-H í-H m í-H m m m m m m ^ ^ m m 3 m m m m m m m m m m m m m í-H IsoABDj.ruiini O O O O O o O O o O O o O O O 0 O O o O O o O O O o O O O o O O ISOABUJZ 2 2E 2 2E 12 LU 1 2 E" 12 E" 12 1 3 E" 2 2 E r^ 2 "3 "2 2 "1 m 1 2 1 1 ra E 2C 2C ó^ ó^ 12E 1 2C "3 1A 12 A 12E "3 "3 1 A "2 2 12 1 2E "1 2 1 2 "2 2C "3 1 "2 2C 1 2E "1 2C ii M 2 "32 "3 "1 "1 "32 12 "2 "1 32 32 "3 32 32 "3 "2 2 2 "3 "3 "3 "1 "3 2 "3 "3 ^ (0 >u "3 1A" 2A" A3" "3 "3 2A" 2A" "3 "3 1A" "3 "3 1A" 2C" "3 2C" "3 2C" "3 1A" "1 3 1A" "1 1A" 2A" 1A" 2 C" 2 "3 1A" C Ç3 31 A 3 A 3 A 3 A 3 A 3 A 1A 12 A 13 A 14 A 1A 1A 13 A 13 A 1A 1A 12 A 1A 1A 12 A 1 A 1 A 1 A 3 A 1 A 2 A 2 A 3 A 2 A 31 A 1 A 3 A o E aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ aJ aJ aJ aJ o z aJ aJ aJ aJ aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn aJ Jn et et et et et et et et et et et et et et et et n et n et n et n et n et aJ ts n et n et n et n et et et et et z a et « ÎS ÎS ÎS ÎS so so so so so so so so so so so so so so so so so u ts o ts o ts o ^ ÎS ÎS ÎS ÎS n d so eioue euiBJjqz CÛ 3 CÛ 3 CÛ 3 CÛ 3 CÛ 3 C3 C3 C3 C3 3 E3 E3 E3 F3 (.s 3 G 3 (.s 3 (.s 3 (.s 3 (.s 3 (.s 3 I 3 3 I 3 I3 I3 J3 J3 J3 J3 J3 J3 eieiupejd ef!3e)|!i!iuep! 5 m 5 5 LH 5 5 f— 5 co 5 en 5 o 6 16 6 m 6 -If 6 LH 6 6 7 6 co 6 en 6 o 7 7 7 m -i LH f— co 7 en 7 o 8 8 8 m 8 OUPSjJ Aei!30|0p eUAOSBD > P P > P > > N > N > N > N > N P P > N > N V N > N > N > N > N > N > N > > > > > > > > P e)||!Aeis eupejodez 5 m 5 5 LH 5 5 f— 5 co 5 en 5 o 6 16 6 m 6 -If 6 LH 6 6 7 6 co 6 en 6 o 7 7 7 f— co 7 en 7 o 8 8 8 m 8 3 A 2 A -J ftojuaiuSEjj er akod uzralg kg 1 1A7 4 K er u z al lg a ev d vr oa kb 8/ /7 R RY01 az a a m do er kp az a m er p a ev d vr oa kb e ni išr rv o p a le dao edo kd 2 < 1A9 0 B 3 A 6 0 B 3 A 4 0 B 2 A m 0 1A 6 0 B 2 < m 0 A 2 1B 2 < m 0 C" "1 A 2 1B 3 A 6 0 B 3 A 3 0 B 3 A 3 1B 3 A34 0 B 2 A O 1 B" 1A 9 0 B 2 A O 1 B" 1A 9 0 B 3 A 9 0 B 2 A m 0 B" 1A 9 0 B 3 A 1 1B 2 A 3 0 B" 1A 6 0 B 3 A 2 0 A 3 A 6 0 B 3 A 3 1 B 3 A 6 0 B 3 A30 1 B 3 A 1 1 B 2 A -i 0 B" "1A 9 0 B 3 A 9 0 B 2 A 0 B" "1 A 3 1 B 3 A 1 1 B 3 A 3 1 B 3 A 3 1 B 3 A 3 1 B 3 A 1 1 B 3 A 3 0 B 3 A 3 1 A e n išr op a ev d vr 3/ /8 R >-O /8 R Y 5 6/ /6 R Y 5, ,7 /3 R Y 5, ,2 /5 R /6 R Y 5, ,7 /4 N R Y Li^ /6 R Y 0 /4 R Y Li^ "2 /6 R Y 0 6/ /6 R Y 5, ,7 1/ /5 R Y 0 1 2/ /5 R RY0 1 /3 R Y 5, ,2 2/ /7 cc Y 5" "4/ /7 R Y 5 2/ /7 R >- Li^ ,7" "4/ /7 R Y 5 2/ /8 R Y 5 1/ /5 R 1" "2/ /8 R Y 5 3/ /8 R RY0 1 1/ /5 R RY0 1" "8/ /6R Y 5 /7 R Y 5 6/ /6 R Y 5, ,7 2 /5 R RY0 1 8/ /6 R Y 5 2 /7 R Y 5, ,7 3/ /8 R RY0 1 /3 NR Y L^, ,2" "2/ /8 R Y 5 2/ /8 R Y 5 6/ /6 R Y "2/ /5 R RY0 1 3/ /8 R RY0 1 2/ /5 R Y 0 1 2/ /5 R Y 0 1 3/ /5 R Y 0 1 3/ /8 R Y 0 1 /4 R Y 5, ,2 2/ /4 R Y 5, ,2 EJOPJI ■jt ■Jt m m 4 c^ m m ^ c^ C^ m c^ C^ C^ ■Jt afueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini o O O o O O o o O o O O O O O 0 O o O O O O O O o o o o O O O O ISOABUJZ as a m ak sr a č 2 2 1 1 2 LU 12 1 2 3 2 3 2 3 2 12 E "3 2 13 E" "2 "3 1A" "2 2 A" 2 "3 1A" "2 2 A" E "1 2 C" "3 1 A" 2 C" "2 2 C" "3 1 A" E "2 2 C" "3 1 A" 2 2 "3 3 2 "3 12 E m E "3 2 "3 1A" 12 E "1 2 D" "3 2 C" "3 1 A" "1 2 A" 1 3 E" "2 C" "3 1 A" "2 2 A" 12 E" "3 2 "3 1 C" "3 1 A" "2 2 A" 2 2 "3 12 "3 1A" 3 2 C" "3 1 E" "2 2 "3 1 A" "1 1 C" "3 1 A" "2 2 A" "1 2 C" "3 1 A" "2 2 A" "1 1 E "1 3 E" "2 2 C" "3 1 E" "1 2 C" "3 1 A" 1 "3 1 A" "2 2 A" 1 E "1 2 C" "3 1 A" 1 E "1 2 C" "3 1 A" 1 2 E "2 2 1 3 E "2 "3 1 A" "2 2 A" n ol rH 2 A rH 3 A m 1 A m 1 A "3 1A "3 1A "3 1A "1 3 A 13 A 13 A 12 A 12 A 1A 1A 12 A 13 A 13 A 1A 13 A 1A 12 A 1 A 2 A 3 A 3 A 1 A "1 3 A "1 3 A "1 3 A "1 2 A "3 1 A "1 3 A at e m d aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn so aj aj aj aj aj aj aj aj aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn aj jn der p e mi et et et et et so et so et so et so et so et so et so et so et so et so et so et so aj ts u a n d n et so n et so n et so n et ts o n et ts o n et ts o n et ts o n et ts o et iis et iis et iis et iis et iis et so eioua euiejjqz I4 I4 I4 J4 J4 J4 J4 J4 J4 J4 < 5 < 5 < 5 < 5 < 5 A 5 < 5 < 5 < 5 < 5 CÛ 5 Cû 5 CÛ 5 CÛ 5 CÛ 5 CÛ 5 CÛ 5 CÛ 5 CÛ 5 C5 C5 C5 eiaiupajd e.noeiijijiuap! m LH C^ f— CO cn o m m m m m ■jt m LH m m f— m 1 8 3 1 cn m 1 o ■jt 1 ■jt 1 ■jt 1 m ■Jt 1 -i 1 LH ■Jt 1 ■jt 1 f— ■jt 1 CO ■jt 1 cn ■jt 1 o LH 1 LH 1 LH 1 m m 1 ■jt m 1 OUBSN AaijDOlop euAose:) > > P > > > > N P > N P > N > N > N > N > N V N > N > N P > N > N > N > N > ^ ^ P P > P P eiiijAais eupajodez m LH f— CO cn O m m c^ m m m ■Jt m LH m m f— m 1 8 3 1 cn m 1 o ■jt 1 ■Jt 1 ■Jt 1 m -If 1 -i 1 LH ■Jt 1 ■Jt 1 f— -i 1 CO ■jt 1 cn ■jt 1 O LH 1 LH 1 LH 1 m m 1 ■Jt m 1 2 A 3 A šr ae dao edo kd n iš EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ m ak e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}!30|0p euAosej eiiijAais eupajodez 2 A 2 A ra 01 li li ^ -a c iiň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}!30|0p euAosej eiiijAais eupajodez A" "1 2 A A" "1 2 A ftojuaiuSEjj -js ae dao edo kd n EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ m ak e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez A" "1 2 A ra 01 li li ^ -a c iiň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}!30|0p euAosej eiiijAais eupajodez A" "14 A" "1 2 A A" "2 2 A "1 2 A ra 01 li li ^ -a c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez "1 2 < m < ftojuaiuSEjj H ii 3 -If " " 3 " ÎÏ 3 N (0 ca (0 !> ■o Í-o re .SĚ n un >- O o lis-un OÔ CC >- un ," (0 •5 E li .SĚ Œ (0 E SÏ (0 > ■O 51 O re .SĚ n « C >5^ :> o (0 "(Û li li ^ -a 3 < 3 OÛ 3 < -i O CÛ 3 < 3 O Cû " < on O ^ 3 o Cû 3 < 6 O Cû 3 < 3 O Cû 3 < 3 c^ 3 < 3 c^ " < on O Cû en o Cû 3 ^ O Cû 3 < 3 O Cû 3 < 3 o Cû 3 < 6 o Cû 3 < 3 c^ 3 < 6 o Cû 3 < en o Cû 3 < Cû " < O Cû en o Cû 3 ^ o Cû 3 < CÛ 3 < CÛ 3 < Cû 3 < o Cû 3 < 6 O Cû 3 < 3 Cû " < on Cû ■Jt O Cû 3 < 3 O Cû 3 < ■Jt O Cû " < " OQ < 3 O Cû 3 < O Cû " < O OQ < 6 o Cû 3 < " Cû 01 C itň ra ■D iii r^ un >- O n^ CC >- un un >- o lis-un un >- o lis-un t-^" un >- O c^ un >- O c^ u^ >- o un >- o ř^" oS Û^ lis-un c^ un 1; un 1; L^ 1; >-un ," " L^ 1; >-un ," lis-un on c^ " lis-un ř^" c^ lis-un r^ Z >- un ," on c^ on c^ on c^ r^ Z Û^ lis-un ," cc lis-un ," " un cc c^ un cc r^ Z cc lis-un ," un cc >- o f^ Û^ lis-un ," cc lis-un L^ CC >- O c^ lis-un ," c^ r^ cc lis-un f— cc lis-un ," f^ C^ cc >- o EJOPJI on c^ C^ C^ C^ on on C^ on on on on on ■Jt on ■jt afueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini o O o o O o O O O O O O O O O O O O O O O O O O O o o O o O O o ISOABUJZ c^ on uu " UU 3 UU " " LU " LU 3 LU " 3 LU (0 a LU í-H LU " on uu ř^" c^ LU LU ř^" c^ LU c^ LU ř^" c^ on uu c^ c^ c^ uu " on LU uu řsT " ," " ," E iS (0 >u C Ç3 " " " ón " " " " " " " " " " r^ " ón r^ " " 3" CL CL > > CL CL CL > z CL > z > z CL CL > z > z > z > z CL > z > z > z EÍ > EÍ CL CL CL > > > e)||!Aeis eupejodez SÎ LH O un un un un un un on un un un un un un un un un f— un un CO un un en un un o un un un on un un un un un f— un co un en un o f— un f— un f— un on f— un ■jt f— un un f— un f— un f— f— un CO f— un en f— un o co un "1 2 < "1 2 < îf ra 01 li li ^ -a c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez (■M < ra 01 li li ^ -a c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez CN < (-N < ra 01 li li ^ -a c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez 2 < (-N < (■M < (■M < ra 01 li li ^ -a c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez ," " < < t-h 1 < < m 1 < ftojuaiuSEjj -js ra 01 li li ^ -a c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez < m ftojuaiuSEjj H ii " < un -If ÎÏ 3 N (0 ca (0 !> ■o Í-o re .SĚ n un (.S O (0 •5 E li .SĚ Œ (0 E SÏ (0 :> ■o Í-o re .SĚ n « C >5^ :> o " < " " < " " < " " < " < " < " < " < " " " < " " < " " < " < " < " < " < QÛ QÛ QÛ QÛ c^ c^ c^ c^ o c^ o c^ o c^ o c^ o c^ (0 "(û li li ^ -a 3 < -i o CÛ - o f^ cc >- un r^" f^ c^ >- o f^ cc >- un r^" on c^ >- o o^ cc >- un r^" on c^ >- o >- un on c^ >- o >- un on C^ >- o >- un on C^ >- O ", >-un on >- un lis-un c^ C^ Û^ lis-un on C^ " -If " " IIS-un L^ " " IIS-un ,"" L^ " "" L^ " 3" ", IIS-un 3" ", Us-un "" Us-un "3 z >- un r^ "" Us-un "3 z >- un r^ "" Us-un "3 z >- un r^ "" Us-un "3 z >- un r^ "" Us-un "3 z >- un r^ "" L^ " "" L^ " un Is un un >- o "" L^ >- O ^JD D^ Us-un t-^" ^JD D^ Us-un f—"" ^jD D^ Us-un f—"" "" C^ D^ Us-un EJOPJI m on c^ on on on on on c^ c^ c^ c^ c^ c^ c^ on on on afueSz c^ un un un un un un un un un un un un un un un un un un un un un un un ^ ^ ^ ^ afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O O o O o o o O ISOABUJZ "" LU "" LU " " LU "" uu " " uu " " uu "" uu "" uu "" uu " " uu " " uu " ," 3 LU ," " "3 LU ," " ," 3 LU ," " 3 LU ," " LU " LU " LU " LU " LU LU c^ LU LU on LU c^ LU c^ LU c^ LU on LU on LU ," on LU ," on uu ," on uu ," on uu ," on uu ra E iS " " ," " ," " ," " ," " ," " ," " ," " " " ," " ," " ," " ," " ," " ," " " "" "" "" "" "" ,3 u C ," " < ," 3 < ," 3 < ," 3 < ," 3 < ," 3 < ," 3 < ," 3 < "" < "" < ,3 "3 < "" < "" < ," " < "3 < "3 < "3 < "3 < "3 < "3 < "3 < "3 < "3 < "3 < ," 3 < ," 3 < ," 3 < ," 3 < ,3 < ,3 < ,3 < o E fU ra ra fD fD fD fD fD fD fD fD fD fD fD fD /D /D /D /D /D /D /D /D /D fD ra z > z CL CL CL < CL CL CL CL CL CL CL CL Ei CL > > > > e)||!Aeis eupejodez LH f— cn f— cn f— f— cn CO f— cn cn f— cn o CO cn CO cn CO cn on CO en CO en un CO en CO en f— CO en CO co en en CO en O en en c^ en en en on en en ^ en en un en en en en f— en en CO en en en en en o o o e^ O " o o 3 o o -i o o un O o o o (■M < c itň EJOPJI aíueSz afueAoiiiiqo IsoABDj.ruiini ISOABUJZ E iS e}0U3 euiejjqz eiaiupajd e.noeiijijiuap! OUBSN A3}D0|0P eUAOSej eiiijAais eupajodez CNI < A A arheologija na avtocestah Slovenije MP 03/2 Vučja vas-Beltinci Za Raščico pri Krogu Gradivo II/II Irena Šavel, Samo Sankovič Za Raščico pri Krogu ii/ii Bojan Djurić, Boris Kavur, Zdravka Hincak, Mitja Kaligarič, Igor Paušič, Borut Toškan, Bogomil Obelić, Pieter M. Grootes, Mirjam Jezeršek Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13 Za Raščico pii Kiogu Uiedniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Za^j Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtoija Irena Šavel Pokrajinski muzej Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Samo Sankovič Pokrajinski muzej Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota samo.sankovic@guest.arnes.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Sodelavci Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Boris Kavur Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs-kp.si Zdravka Hincak Zavod za arheologijo, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Trg maršala Tita 14, HR-10002 Zagreb zdhincak@inet.hr Mitja Kaligarič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor mitja.kaligaric@uni-mb.si Igor Paušič Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor igor.pausic@uni-mb.si BorutToškan Inštitut za arheologijo Znanstveno raziskovalni center SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana borut.toskan@zrc-sazu.si Bogomil Obelić Institut Ruđer Bošković Bijenička 54, HR-10000 Zagreb bogomil.obelic@irb.hr Pieter M. Grootes Leibniz Labor fur Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian-Albrechts-Universitat, D-24118 Kiel pgrootes@leibniz.uni-kiel.de Mirjam Jezeršek Celovška 179, SI-1000 Ljubljana mirjam.jezersek@volja.net Recenzentki akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Milena Horvat (analiza keramike) Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Lektor Martina Rotar Tehnična priprava publikacije Maja Jerala, Nives Spudić, Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik Dejan Rijavec Fotografije Oskar Habjanič, Borut Toškan Načrt in računalniška obdelava načrta najdišča Dejan Rijavec Geodetske izmere Geotim d.o.o., Murska Sobota Risbe predmetov Marko Bertalanič, Samo Sankovič, Boris Kavur, Jožica Hrustel Fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Bine Kovačič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 25 izvodov Ljub^ljana, november 2010 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Sloven^.je so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. 903/904(497.4Krog) ŠAVEL, Irena Za Raščico pri Krogu / Irena Šavel, Samo Sankovič ; [sodelavci] Bojan Djurić ... [et al.] ; [fotografije Oskar Habjanič, Borut Toškan ; načrt najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Marko Bertalanič ... et al.]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 13) ISBN 978-961-6420-47-1 1. Sankovič, Samo Kazalo Katalog gradiva 4 Katalog gradiva Seznam okiajšav: V katalogu so navedeni osnovni najdiščni podatki za vsako kv. kvadrant najdbo. SE stratigrafska enota Katalog predmetov sta uredila Irena Šavel in Samo Sankovič. Ka- pr. premer talog vseh drobnih kamnitih predmetov je uredil Boris Kavur. u. ustje Risbe so v merilu 1:2, večji predmeti so izrisani v merilu 1:3, 1:4 in d. dno 1:8, drobni kamniti predmeti pa v merilu 1:1. ost. ostenje dl. dolžina db. debelina v. višina š. širina notr. notranji zun. zunanji odl. odlomek ohr. ohranjen inv. št. inventarna številka, Pokrajinski muzej Murska Sobota Najdbe iz zgodnjebronastodobne naselbine 1 Površina, PPN 55, zunaj trase, inv. št. AI 9737. Fragmentiran retuširan odbitek iz drobnozrnatega rdečkastega ro-ženca; dl. 2,1 cm, š. 1,75 cm, db. 0,4 cm. Distalni del Je odlomljen. Talon Je fasetiran - pokrivata ga dve večji faseti in nekaj manjših negativov. Na distalnem in proksimalnem delu levega lateralnega roba na dor-zalni strani so izdelane retuše. Na srednjem delu desnega lateralne-ga roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. SE 1- ornica, G2 - G26 2 Kv. 5, SE 1, inv. št. AI 9682. Odl. glajene sekire iz zeleno sive kamnine; v. 6 cm, š. 7,2 cm. 3 Kv. 6, SE 1, inv. št. AI 7857/2. Odl. d. z ost., okrašen z vrezi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3 cm, pr. d. 9,2 cm. 4 Kv. 8, SE 1, inv. št. AI 7864/1. Odl. u. lonca z odlomljenim ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 6,1 cm. 5 Kv. 8, SE 1, inv. št. AI 7864/9. Odl. u. sklede, okrašen z odtisi orodja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5,6 cm. 6 Kv. 9, SE 1, inv. št. AI 7873. Noga posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, pr. noge 6 cm. 7 Kv. 9, SE 1, inv. št. AI 7872. Odl. ost. lonca, okrašen z rebri, razčlenjenimi z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 7,5 cm, pr. 14,5 cm. 8 Kv. 9, SE 1, PPN 139, inv. št. AI 9683. Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega drobnozrnatega roženca; dl. 2,4 cm, š. 1,52 cm, db. 0,47 cm. Talon je retuširan - pokrit je z več manjšimi retušami. Na ventralni strani proksimalnega in distalne-ga dela desnega lateralnega roba ter na ventralni strani levega lateralnega roba se nahajajo drobtinča-ste retuše. t - 9 Kv. 10, SE 1, inv. št. AI 7880/1. Odl. ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 7,4 cm. 10 Kv. 10, SE 1, inv. št. AI 7878. Odl. noge posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. noge 8,5 cm. 11 Kv. 11, SE 1, inv. št. AI 7885. Odl. zajemalke z dulcem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; š. 5,5 cm, dl. 4,5 cm. n y I/ V \ \ I J ^ T'A \ I ) Površina 1 SE 1 2-11 1 4 5 6 7 9 8 12 Kv. 13, SE 1, PPN 184, inv. št. AI 9684. Odl. kline iz svetlo rjavega roženca; dl. 1,68 cm, š. 1,43 cm, db. 0,38 cm. Proksimalni in distalni del sta od-lomljena. Na proksimalnem delu so recentne retuše in so verjetno posledica poškodbe pri izkopavanju. Na desnem lateralnem robu so makroskopsko določljive zagladitve, ki so močnejše na proksimalnem in šibkejše na distalnem delu - verjetno posledica uporabe. 13 Kv. 18, SE 1, inv. št. AI 7902. Odl. noge posode, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, pr. 8 cm. 14 Kv 18, SE 1, PPN 58, inv. št. AI 9680. Odl. retuširanega odbitka iz drob-nozrnatega rdečkastega do rjavkastega roženca; dl. 1,66 cm, š. 1,7 cm, db. 0,33 cm. Proksimalni in del distalnega dela sta odlomljena. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na desnem robu so na ven-tralni strani manjše zaglajene retuše - verjetno posledica uporabe. Distalni del je na ventralni strani stanjšan - zdrobljen. Manjša vdolbinica na distalnem delu desnega lateral-nega roba na dorzalni strani kaže, da je bil odbitek izpostavljen visoki temperaturi. 15 Kv. 19, SE 1, inv. št. AI 7911, AI 7912. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, pr. 5,4 cm. 16 Kv. 19, SE 1, PPN 211, inv. št. AI 9681. Retuširan odbitek iz zelenkaste kamnine; dl. 4,8 cm, š. 3,95 cm, db. 1 cm. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane školjkovite retuše. 17 Kv. 20, SE 1, inv. št. AI 7913/18. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 9 cm, pr. u. 24,8 cm. 18 Kv. 20, SE 1, inv. št. AI 7914/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z vrezi na ustju, notr. in zun. strani, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 3,7 cm, pr. u. 20 cm. 19 Kv. 22, SE 1, inv. št. AI 7927. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, pr. 5,4 cm. ř 1 y j / 20 Kv. 22, SE 1, inv. št. AI 7928. Bikonično vretence, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, pr. 5,6 cm. 21 Kv. 26, SE 1, inv. št. AI 7943/1 Odl. u. z ost. sklede z držajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5,5 cm. 22 Kv. 27, SE 1, inv. št. AI 7947/1. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10 cm, š. 10,5 cm, pr. u. 30 cm. 23 Kv. 28, SE 1, inv. št. AI 7958. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, pr. 4,5 cm. 24 Kv. 28, SE 1, inv. št. AI 8024/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 6 cm. 25 Kv. 79, SE 1, inv. št. AI 8002/1. Odl. u. sklede, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 5,8 cm, pr. u. 17,6 cm. mm -^Á 26 Kv. 210, SE 1, inv. št. AI 9613. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 8,5 cm. SE 2 - paleooinica, G27-G56 27 Kv. 6, SE 2, inv. št. AI 8041. Odl. kamnitega predmeta; š. 4,8 cm, dl. 5,8 cm. 28 Kv. 9, SE 2, inv. št. AI 8054. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, pr. 5,1 cm. 29 Kv. 15, SE 2, inv. št. AI 8067. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 30,6 cm. 30 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 8080. Skleda, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, pr. u. 14,7 cm, pr. d. 12,4 cm. 31 Kv. 22, SE 2, inv. št. AI 8082. Noga in d. posode, okrašeno z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, v. 5 cm, pr. noge 7,1 cm. SE 1 26 SE 2 32 Kv. 24, SE 2, inv. št. AI 8085. Odl. u. z ost. ter d. sklede z odlo-mljeno nogo, okrašene na ustju in notr. strani z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; pr. u. 16 cm. 36 Kv. 41, SE 2, PPN 037, inv. št. AI 9685/2. Odbitek iz svetlo sivega prosojnega grobozrnatega kremena; dl. 1,9 cm, š. 1 cm, db. 0,6 cm. Talon je pokrit s korteksom. 37 Kv. 53, SE 2, inv. št. AI 8134. Odl. u. lonca, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 6,8 cm. 33 Kv. 24, SE 2, inv. št. AI 8087. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, pr. d. 5,2 cm. 35 Kv. 41, SE 2, PPN 37, inv. št. AI 9685/1. Razbitina iz svetlo sivega grobozr-natega kremena; dl. 3,7 cm, š. l,8cm,db. 0,5 cm. 34 Kv. 24, SE 2, inv. št. AI 8086. Skodela z ročajema, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 9,2 cm, pr. u. 26,8 cm, pr. d. 10,4 cm. w SE 2 38 Kv. 53, SE 2, inv. št. AI 8139. Bikonično vretence, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, pr. 4,8 cm. 39 Kv. 54, SE 2, inv. št. AI 8140/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. in ost. lonca, fina keramika sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, š. 7 cm, pr. u. 29,6 cm. 40 Kv. 54, SE 2, inv. št. AI 8143. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 5 cm. 41 Kv. 54, SE 2, inv. št. AI 8149. Bikonično vretence, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, pr. 5,8 cm. 42 Kv. 56, SE 2, inv. št. AI 8156. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 6,8 cm. 43 Kv. 56-57, SE 2, inv. št. AI 8163. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. 5,6 cm. 44 Kv. 57, SE 2, inv. št. AI 8166. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, na notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 6 cm, pr. u. 32,2 cm. 45 Kv. 61, SE 2, PPN 008, inv. št. AI 9686. Odl. kline z drobtinčasto retušo iz sivo rjavega roženca; dl. 1,55 cm, š. 1,4 cm, db. 0,4 cm. Distalni in pro-ksimalni del sta odlomljena. Na di-stalnem delu desnega lateralne-ga roba se nahaja nekaj recentnih retuš, ki so verjetno posledica poškodbe pri izkopavanju. Na ventral-ni strani desnega lateralnega roba se nahajajo drobtinčaste retuše. Na ventralni strani desnega lateralnega roba so makroskopsko določljive za-gladitve, pri čemer od proksimalne-ga proti distalnemu delu zaglajenost upada - verjetno posledica uporabe. 46 Kv. 78, SE 2, inv. št. AI 8185/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4 cm. M 1:1 45 M 1:2 M 1:3 44 47 Kv. 81, SE 2, inv. št. AI 9330. Železna puščica; dl. 6 cm. 48 Kv. 91, SE 2, inv. št. AI 8213/1. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 6,8 cm, pr. u. 35,8 cm. 49 Kv. 91, SE 2, inv. št. AI 8214. Odl. u. z ost. sklede s preluknjanim držajem, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 18,4 cm. 50 Kv. 94, SE 2, inv. št. AI 9318. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, pr. 5,2 cm. 51 Kv. 171, SE 2, inv. št. AI 9630/5. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 7 cm, pr. u. 26,2 cm. 52 Kv. 187, SE 2, inv. št. AI 9641. Odl. bikoničnega vretenca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, pr. 5,4 cm. 53 Kv. 189, SE 2, inv. št. AI 9648. Bikonično vretence, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, pr. 5,4 cm. 54 Kv. 207, SE 2, inv. št. AI 9653. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, pr. 4,5 cm. U I I 55 Kv. 207, SE 2, inv. št. AI 9657. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, pr. 4,8 cm. 56 Kv. 230, SE 2, inv. št. AI 9677. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 10,5 cm, pr. u. 43 cm. SE 3 - plast ijave ilovice, G57-G66 57 Kv. 60, SE 3, inv. št. AI 8260. Odl. u. lonca, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 5 cm, pr. u. 26 cm. 58 Kv. 70, SE 3, inv. št. AI 8267. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 9,5 cm, pr. u. 40,2 cm. 59 Kv. 70, SE 3, inv. št. AI 8272. Bikonično vretence, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, pr. 4,6 cm. 60 Kv. 85, SE 3, PPN 045, inv. št. AI 9687. Odbitek iz temno rjave grobozrnate kamnine. Dorzalna stran odbitka je oglajena in vsebuje zbrušeno faseto; v. 3,1 cm, š. 0,7 cm. 61 Kv. 87, SE 3, inv. št. AI 8294/3. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 11 cm, pr. u. 34 cm. 62 Kv. 87, SE 3, inv. št. AI 8297/2. Odl. ost., na notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 6 cm. 63 Kv. 144, SE 3, inv. št. AI 9751. Cedilo, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, pr. u. 22,4 cm, pr. d. 17,5 cm. M 1:1 60 M 1:2 M 1:3 57, 58, 61 M 1:4 56 w - ïf il o -r'7 1 / / ■ y y - SE 2 56 SE 3 64 Kv. 144, SE 3, PPN 219, inv. št. AI 9756. Jedro iz sivo rjavega grobozrnatega kremena; dl. 8,1 cm, š. 7,2 cm, db. 6,1 cm. Jedro je polipolarno. 65 Kv. 148, SE 3, inv. št. AI 9771. Odl. bikoničnega vretenca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 4,3 cm. 66 Kv. 211, SE 3, inv. št. AI 9786/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, š. 11,8 cm, pr. u. 26,4 cm. SE 5 - plast rdeče mivke, G67-121 67 Kv. 6, SE 5, inv. št. AI 8325. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 22,4 cm. 68 Kv. 6A, SE 5, inv. št. AI 9803. Noga posode, okrašena z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 2,7 cm. 69 Kv. 8, SE 5, inv. št. AI 8327. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9 cm, š. 8 cm. / / y cr~3 il I I SE 3 64-66 SE 5 68 70 Kv. 8A, SE 5, inv. št. AI 9816/4. Odl. u. lonca, groba keramika, na zun. strani oranžno rjave, na notr. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 10,3 cm. 71 Kv. 8A, SE 5, inv. št. AI 9820. Odl. bikoničnega vretenca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 5 cm. 72 Kv. 10, SE 5, inv. št. AI 8332. Vrč z odlomljenim ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, pr. u. 5 cm, pr. d. 4 cm. 74 Kv. 13, SE 5, inv. št. AI 8347. Vrč z ročajem, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 9,5 cm, pr. u. 8,8 cm, pr. d. 6,7 cm. 75 Kv. 13, SE 5, inv. št. AI 8348. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 8 cm, pr. u. 36 cm. 76 Kv. 15, SE 5, inv. št. AI 8354. Skodela z ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,5 cm, pr. u. 17,9 cm, pr. d. 11 cm. 73 Kv. 11, SE 5, PPN 182, inv. št. AI 9691. Razbit prodnik iz sivega roženca; dl. 3,8 cm, š. 2,2 cm, db. 0,8 cm. 77 Kv. 18, SE 5, PPN 190, inv. št. AI 9690. Odlomljen retuširan odbitek iz rjavega prosojnega roženca; dl. 2,4 cm, š. 2,15 cm, db. 0,42 cm. Proksimalni del je odlomljen. Na proksimalnem in srednjem delu desnega lateralne-ga roba na ventralni strani so izdelane retuše. Na distalnem delu desnega roba so na dorzalni strani so izdelane retuše. Izjeda na desnem robu je verjetno recentna. 78 Kv. 37, SE 5, PPN 142, inv. št. AI 9689. Odbitek iz sivo rjavega grobozrna-tega kremena; dl. 4,94 cm, š. 4,32 cm, db. 0,96 cm. Talon je retuširan - nekaj večjih negativov in malo korteksa. 79 Kv. 38, SE 5, inv. št. AI 8372. Odl. noge posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 1,5 cm, pr. noge 10,2 cm. M 1:1 73, 77 M 1:2 M 1:3 75 70 \ / 80 Kv. 47, SE 5, inv. št. AI 8411. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, pr. 5,5 cm. 81 Kv. 71, SE 5, inv. št. AI 8426. Skleda, okrašena z bradavicama, fina keramika sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10,5 cm, pr. u. 29,5 cm, pr. d. 18 cm. 82 Kv. 71, SE 5, inv. št. AI 8427. Odl. u. sklede, okrašenega z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 5,1 cm. 83 Kv. 74, SE 5, inv. št. AI 8443. Odl. ost. sklede, na notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, na zun. strani rdeče rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 4 cm. 84 Kv. 77, SE 5, inv. št. AI 8459/1. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 7 cm, pr. u. 19,4 cm. I I \ \ 85 Kv. 77, SE 5, inv. št. AI 8459/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, š. 5,4 cm, pr. u. 24,4 cm. 86 Kv. 77, SE 5, inv. št. AI 8508. Odlomki u. z ost. posode, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,4 cm, pr. u. 26,2 cm. 87 Kv. 79, SE 5, inv. št. AI 8474. Odl. u. z ost. sklede s preluknjanim držajem, okrašene na zun. in notr. strani ter ustju z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 7 cm, pr. u. 24 cm. 88 Kv. 91, SE 5, inv. št. AI 8494/1. Odl. u. posode, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 6 cm, pr. u. 15,7 cm. ÏÏTJTTTI I I 89 Kv. 93, SE 5, inv. št. AI 8506/2. Odl. ost. posode, na zun. in notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 3,2 cm. 95 Kv. 94, SE 5, inv. št. AI 8512/3. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 5 cm. 90 Kv. 94, SE 5, inv. št. AI 8510/8. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 21,6 cm. 91 Kv. 94, SE 5, inv. št. AI 8512/1. Odl. u. lonca z odlomljenim ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4cm, š. 5,4 cm. 92 Kv. 94, SE 5, inv. št. AI 8516. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, pr. 5 cm. 93 Kv. 94, SE 5, inv. št. AI 8509/1. Odl. u. in ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 25,6 cm. 94 Kv. 94, SE 5, inv. št. AI 8509/2. Odl. u. z ost. sklede, na zun. strani in ustju okrašene z vrezi in vbodi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 16,1 cm. / / 's-m 96 Kv. 95, SE 5, inv. št. AI 8522. Bikonično vretence, fina keramika, sivkasto svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, pr. 5,1 cm. 97 Kv. 95, SE 5, PPN 38, inv. št. AI 9688. Odbitek iz sivo rjavega grobozrnate-ga kremena; dl. 5 cm, š. 2,5 cm, db. 1,6 cm. Talon je pokrit s kor-teksom. 98 Kv. 166, SE 5, inv. št. AI 9823/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 29,7 cm. 99 Kv. 166, SE 5, inv. št. AI 9824/4. Odl. odebeljenega u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 4,6 cm. 100 Kv. 166, SE 5, inv. št. AI 9824/7. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,1 cm, š. 8 cm. 101 Kv. 166, SE 5, inv. št. AI 9825/13. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, pr. d. 9 cm. 102 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9855. Odl. u. z ost. sklede z odlomljeno nogo, okrašene na zun. in notr. strani ter ustju z vrezi in vbodi, fina keramika, na zun. strani oranžno rjave, na notr. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, pr. u. 23,6. SE 5 103 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9856. Lonček, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,5 cm, pr. u. 4,2 cm, pr. d. 3,8 cm. 104 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9836/1. Odl. u. z ost. posode, groba keramika temno sive in oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, pr. u. 7 cm. 105 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9838/4. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 3,5 cm, pr. d. 27,3 cm. 106 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9838/13. Odl. d. z barbotinom okrašenega ost. posode, groba keramika rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 18 cm. 107 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9838/15. Odl. d. in ost. posode, okrašenega z barbotinom, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 30 cm. 108 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9840/2. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, š. 11,4 cm. 109 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9845. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, pr. 4,7 cm. 110 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9846. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, pr. 5,8 cm. 1 u 111 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9848. Bikonično vretence, okrašeno z vrezi, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, pr. 5,1 cm. 112 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9849. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 4,5 cm. 113 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9851. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. 5,9 cm. 114 Kv. 167, SE 5, inv. št. AI 9852. Bikonično vretence, fina keramika, sive in oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, pr. 5,8 cm. 115 Kv. 168, SE 5, inv. št. AI 9860/1. Odl. ročaja, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10,5 cm, š. 3,1 cm. 116 Kv. 210, SE 5, inv. št. AI 9863/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 7,1 cm, pr. u. 29,8 cm. 117 Kv. 210, SE 5, inv. št. AI 9863/5. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 11,1 cm, pr. u. 39,8 cm. 118 Kv. 210, SE 5, inv. št. AI 9865/1. Odl. u. z ost. sklede z držajem, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, na zun. strani temno sive, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 11,5 cm, pr. u. 15,2 cm. 119 Kv. 210, SE 5, inv. št. AI 9865/5. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 17 cm. 120 Kv. 210, SE 5, inv. št. AI 9864/2. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 6 cm, pr. d. 10 cm. 121 Kv. 210, SE 5, inv. št. AI 9867/2. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 11 cm. SE 180 - plast ijave ilovice, G122-152 122 Kv. 9A, SE 180, inv. št. AI 8915/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 6,6 cm, pr. u. 19,5 cm. SE 5 SE 180 122 / / / / 123 Kv. 9A, SE 180, inv. št. AI 8915/2. Odl. u. sklede, okrašene na notr. strani in ustju z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 4,9 cm. 124 Kv. 9A, SE 180, inv. št. AI 8916/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 35,2 cm. 125 Kv. 9A, SE 180, inv. št. AI 8920/2. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4 cm, pr. ost. 23,6 cm. 126 Kv. 9A, SE 180, inv. št. AI 8921. Odl. preluknjanega ost. posode, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 5 cm. 127 Kv. 10A, SE 180, inv. št. AI 8926/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 4,6 cm, pr. u. 18 cm. 128 Kv. 10A, SE 180, inv. št. AI 8927/5. Odl. u. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 12 cm. 129 Kv. 10A, SE 180, inv. št. AI 8930. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. 5 cm. 130 Kv. 11, SE 180, inv. št. AI 8896/4. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 6,3 cm, pr. u. 22 cm. ; I U \ \ 1! ' I r u / / 03 J 131 Kv. 11, SE 180, inv. št. AI 8898/1. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 4,6 cm. 132 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8876. Skledica, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, pr. u. 4,8 cm, pr. d. 2 cm. 133 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8877/1. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 5,2 cm, pr. u. 12 cm. 134 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8877/4. Odl. u. z ost. sklede, na notr. in zun. strani okrašene z brazdastimi vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 3,6 cm, pr. u. 21,9 cm. 135 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8878/15. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3 cm, pr. u. 22,2 cm. 136 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8878/7. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 6 cm, pr. u. 21,3 cm. 137 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8878/19. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 5 cm. 138 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8878/25. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 31,2 cm. ........ '■i \ 1 ^ \ / 139 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8878/4. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 8 cm, pr. u. 40,1 cm. 140 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8878/8. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 3,7 cm, pr. u. 13,9 cm. 141 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8886. Odl. noge posode, okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 6 cm, pr. noge 9 cm. 142 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8884/2. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 5,1 cm. 143 Kv. 27, SE 180, inv. št. AI 8887. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; š. 4,5 cm, pr. 5 cm. 144 Kv. 28, SE 180, inv. št. AI 8889/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4,3 cm. 145 Kv. 28, SE 180, inv. št. AI 8889/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 5,7 cm, pr. u. 22,2 cm. 146 Kv. 28, SE 180, inv. št. AI 8890/6. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 5,5 cm. 147 Kv. 28, SE 180, inv. št. AI 8892/1. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 4,5 cm, pr. ost. 16,5 cm. n / / \ / A ; r \ 148 Kv. 28, SE 180, PPN 77, inv. št. AI 9712/1. Odl. kline z drobtinčasto retušo iz svetlo rjavega roženca; dl. 1,75 cm, š. 1,75 cm, db. 0,3 cm. Proksimal-ni in distalni del sta odlomljena. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Nadzemni objekt 1, G153-G189 153 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9423. Skodela z ročajema, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 17 cm, pr. u. 38,9 cm, pr. d. 12,8 cm. 149 Kv. 28, SE 180, PPN 77, inv. št. AI 9712/2. Odl. kline iz svetlo rjavega drobnozr-natega roženca; dl. 2,22 cm, š. 0,74 cm, db. 0,45 cm. Talon Je odlomljen. 150 Kv. 28, SE 180, PPN 79, inv. št. AI 9713/1. Retuširana razbitina odbitka iz sivega roženca; dl. 1,71 cm, š. 1,06 cm, db. 0,63 cm. Proksimalni in distalni del sta odlomljena. Manjše vdol-binice na srednjem delu na desnem robu dorzalne strani kažejo, da je bil odbitek izpostavljen visokim temperaturam - morda celo ognju. Pod vplivom temperature se je razle-tel na več manjših kosov, od katerih smo odkrili le tri, ki sedaj sestavljajo odbitek. Na desnem lateralnem robu se na ventralni strani nahajajo manjše retuše - delovni rob je rahlo nazobčan. 151 Kv. 28, SE 180, PPN 79, inv. št. AI 9713/2. Razbitina odbitka iz sivega roženca; dl. 1,5 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm. Manjše vdolbinice na srednjem delu na ventralni strani kažejo, da je bil odbitek izpostavljen visokim temperaturam - morda celo ognju. Pod vplivom temperature se je razletel na več manjših kosov - del predstavlja odbitek št. 31. 152 Kv. 43, SE 180, inv. št. AI 8905/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 5 cm, pr. u. 29,2 cm. 154 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9421. Skledica, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, pr. u. 10,5 cm, pr. d. 6 cm. 155 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/14, Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive in rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 19 cm. 156 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/7. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 6 cm, pr. u. 21,6 cm. 157 Kv. 1, SE 540, inv. št. AI 9422/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 6 cm, pr. u. 32 cm. n n\ UJ r? \ \ SE 180 148-152 SE 540 158 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9424/1 in 2, Odlomka u. z ost. skodele z ročajema, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10 cm, pr. u. 19,6 cm. 159 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/22, 34 in 36. Odlomki u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, pr. u. 32,6 cm. 160 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/26. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 6 cm, pr. u. 24,4 cm. 161 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/35. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5 cm, pr. u. 28,5 cm. 162 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/16. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 9 cm, pr. u. 25,4 cm. 163 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/18. Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 11,2 cm. \ \ n S) I I \ 164 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/19 in 31. Odl. u. lonca, fina keramika, rjavo- sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 8 cm, pr. u. 15,1 cm. 165 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/20. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 4 cm, pr. u. 16,1 cm. 166 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/23. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 4 cm, pr. u. 11,9 cm. 167 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/28. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 9 cm, pr. u. 20,4 cm. 168 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9425/1. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9,9 cm, š. 9,2 cm. 169 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9413/4-6. Odlomki u. lonca, okrašenega z od- tisi nohta, fina keramika, sivkasto rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, pr. u. 20 cm. 170 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9413/1. Odl. u. posode, okrašene z odti- si orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3,2 cm. 171 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/2. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10,1 cm, š. 15 cm, pr. u. 28,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 48 rv / / i mrnamMm / / 172 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/4. Odl. u. lonca, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 9,2 cm. 173 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/6. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 17,1 cm. 174 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/3, 9. Odlomka u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, pr. u. 16,2 cm. 175 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9411/10. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 19,7 cm. 176 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9412/4. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 6 cm, pr. d. 14 cm. 177 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9412/6. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 5 cm, pr. d. 11,3 cm. 178 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9412/7. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,1 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 10 cm. 179 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9412/16. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 7 cm, pr. d. 14 cm. y / / .(J \ / / 180 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9414/13. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, š. 7 cm, pr. ost. 41,5 cm. 181 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9414/14. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava; v. 8,3 cm, š. 8 cm, pr. ost. 21,4 cm. 182 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9414/15. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, oranžno rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 7,3 cm, š. 6,3 cm. 183 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9414/20. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 5,5 cm. 184 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9416. Odl. u. z odlomljenim ročajem, fina keramika, rjavo sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 8,4 cm. 185 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9418. Odl. ost. posode, okrašenega z re- brom, razčlenjenim z odtisi prsta, fina keramika, rjave barve, prosto- ročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 6,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 52 cL_> / / 186 Kv. 1, 1a, 1b, 1c, SE 540, inv. št. AI 9419. Odl. kamnitih žrmelj; v. 9,5 cm, š. 7 cm. 187 Kv. 1, SE 540, PPN 196, inv. št. AI 9733. Odbitek iz svetlo sivega do rdečkastega grobozrnatega kremena; dl. 3,3 cm, š. 1,8 cm, db. 1 cm. Talon je gladek retuširan - en negativ. 188 Kv. 1, SE 540, PPN 196, inv. št. AI 9734. Odbitek iz svetlo rjave grobozrnate kamnine; dl. 5,9 cm, š. 2,6 cm, db. 1,3 cm. Talon je pokrit s korteksom. 189 Kv. 1, SE 542, inv. št. AI 9426. Odl. u. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 4 cm. Polzemljanka 1, G190-191 190 Kv. 49/49A, SE 299, inv. št. AI 9054/1. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, oranžne in sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,9 cm, š. 5,8 cm. 191 Kv. 49, SE 297, inv. št. AI 9051. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rdeče in sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 5,7 cm. Nadzemni objekt 2, G192-G195 192 Kv. 51, SE 131, inv. št. AI 8859. Odlomki u. z ost. lonca z ročajem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdeiava; v. 10,7 cm, pr. u. 10,4 cm. 193 Kv. 51, SE 131, inv. št. Al 8860/2. Odi. u. z ost. skiede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi invbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdeiava; v. 3,4 cm, š. 6 cm, pr. u. 18cm. 194 Kv. 51, SE 131, inv. št. AI 8860/1. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 11 cm, pr. u. 14 cm. c~) SE 297 191 SE 131 192, 193 195 Kv. 51, SE 131, inv. št. AI 8861. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 9 cm, pr. u. 15,9 cm. Zbiralnik za vodo 1, v bližini nadzemnega objekta 2, G196-G197 196 Kv. 51, SE 129, inv. št. AI 8856/1. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 3,5 cm, pr. d. 6 cm. 197 Kv. 51, SE 129, inv. št. AI 8856/2. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4 cm, pr. d. 13,6 cm. ]ama ob zbiralniku za vodo 1, G198-G199 198 Kv. 52, SE 127, inv. št. AI 8850. Odlomki lonca, na ostenju okrašenega z bradavicama, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 24,6 cm, pr. u. 19,5 cm, pr. d. 14 cm. 199 Kv. 52, SE 127, inv. št. AI 8853/1. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 5,6 cm. CZ) SE 131 195 SE 129 196,197 SE 127 198, 199 ]ama ob zbiralniku za vodo 1, G200-G203 200 Kv. 51, SE 225, inv. št. AI 9013/1-2 in AI 9016. Odlomki u. z ost. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, pr. u. 12 cm. 201 Kv. 51, SE 225, inv. št. AI 9012/1. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 8 cm, pr. u. 16,4 cm. 202 Kv. 51, SE 225, inv. št. AI 9015. Odl. u. z ročajem posode, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 3,3 cm. 203 Kv. 51, SE 225, inv. št. AI 9018. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, pr. 5,5 cm. ]ama ob zbiralnilu za vodo 1, G204 204 Kv. 67, SE 488, inv. št. AI 9380. Lonec, pod ustjem okrašen z odtisi prsta, na ostenju pa z bradavicama, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 19,6 cm, pr. u. 25,7 cm, pr. d. 16 cm. / / CO «06 f f 0 ! SE 225 200-203 SE 487/488 204 Zbiialnik za vodo 2, v bližini nadzemnega objekta 2 - pivo polnilo (zasutje), G205-G208 205 Kv. 35, SE 324, inv. št. AI 9087/1 in 2. Odlomka u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,1 cm, pr. u. 25,7 cm. 206 Kv. 35, SE 324, inv. št. AI 9087/3. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 25 cm. 207 Kv. 35, SE 324, inv. št. AI 9086. Odl. u. sklede, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 3,5 cm. 208 Kv. 35, SE 324, inv. št. AI 9088/5. Odlomka d. z ost. posode, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 8 cm, pr. d. 12 cm. 211 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9091/6. Odl. u. z ost. sklede, na notr. in zun. strani ter ustju okrašene z vrezi brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, oranžne in temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 4,4 cm, pr. u. 11,2 cm. 212 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9092/19. Odl. u. z ost. skodele, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 4 cm. 213 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9091/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjave do temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 5 cm. Zbiialnik za vodo 2 - diugo polnilo (zasutje), G209-G229 209 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9098. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 12,5 cm, pr. d. 11 cm, pr. u. 38,6 cm. 210 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9090. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 12,4 cm, pr. u. 27,8 cm. / r SE 324 205-208 SE 357 209-213 214 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9091/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 15 cm. 215 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9091/5. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 4,2 cm. 216 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9091/7. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,2 cm, pr. u. 15,5 cm. 217 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9092/5. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 3,8 cm. 218 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9092/10. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5 cm, pr. u. 18 cm. 219 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9092/18. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 9 cm, pr. u. 20,1 cm. 220 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9096/1. Odl. ost. lonca, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9,9 cm, š. 10 cm, pr. ost. 32,4 cm. / u r\ II 221 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9096/2. Odl. ost. posode, groba keramika, rjave do temno rjave barve, prosto- ročna izdelava; v. 8,9 cm, š. 9,4 cm. 222 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9096/3. Odl. ost. posode, okrašenega z re- brom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, svetlo do temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 5,2 cm. 223 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9157/1. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- delava; v. 4,4 cm, š. 11 cm, pr. d. 15,5 m. 224 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9157/2. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- delava; v. 3,7 cm, š. 9 cm, pr. d. 15,7 cm. 225 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9157/4. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, oranžne barve, prostoročna iz- delava; v. 4 cm, pr. d. 12,8 cm. 226 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9160. Bikonično vretence, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, pr. 5,2 cm. 227 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9162. Bikonično vretence, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 3,5 cm, pr. 5,1 cm. 228 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9161/1. Odl. bikoničnega vretenca, fina ke- ramika, sive barve, prostoročna iz- delava; v. 3,4 cm, pr. 5 cm. 229 Kv. 35, SE 357, inv. št. AI 9161/2. Odl. bikoničnega vretenca, fina ke- ramika, rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 2,9 cm, pr. 5,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 64 Zbiialnik za vodo 2 - tietje polnilo, G230-G233 230 Kv. 35, SE 360, inv. št. AI 9725. Odl. glinene posode, groba keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, dl. 7,7 cm, š. 4,6 cm. 231 Kv. 35, SE 360, inv. št. AI 9170. Odl. glinenega koleščka, groba keramika, sive barve; v. 4,6 cm. 232 Kv. 35, SE 360, inv. št. AI 9166/2. Odl. u. lonca, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 5,2 cm. 233 Kv. 35, SE 360, inv. št. AI 9166/4. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 16 cm. Koncentiacija keiamike-dvoiišče ob nadzemnemobjektu 2, G134-G244 234 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 4 cm, pr. u. 18,5 cm. 235 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 19,1 cm. 236 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/3. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 5 cm, pr. u. 21,1 cm. 237 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/6. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 4,9 cm. 238 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/4. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 29,5 cm. n J SE 360 230-233 SE 372 234-238 U 239 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/8. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 7 cm, pr. u. 36,2 cm. 240 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/9. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 22,3 cm. 241 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9208/10. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 4 cm, pr. u. 17 cm. 242 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9209/1. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, rjavorde- če barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3,7 cm. 243 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9209/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 23,9 cm. 244 Kv. 35, SE 372, inv. št. AI 9210/3. Odl. d. in ost. z barbotinom, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 11 cm, pr. d. 11,2 cm. Jama v nadzemnem objektu 3, G245-G260 245 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,4 cm, š. 11 cm, pr. u. 15,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 68 il r / SE 372 239-244 SE 211 245 246 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 254 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/2. 8973/12. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na zun. strani temno rjave, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdela- svetlo rjave barve, prostoročna iz- va; v. 3,7 cm, š. 4 cm, pr. u. 16,1 cm. delava; v. 5,1 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 30,5 cm. 247 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/4. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 3,9 cm, š. 5 cm, pr. u. 17,4 cm. 248 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/7. Odl. u. z ost. sklede, groba kerami- ka, na zun. strani sivo rdeče, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 22 cm. 249 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/3. Odl. u. z ost. lonca, fina kerami- ka, na zun. strani oranžno rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5 cm, pr. u. 9,3 cm. 250 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/5. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 4,2, š. 4 cm, pr. u. 23,9 cm. 251 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/6. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 5 cm, pr. u. 16,7 cm. 252 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/9. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 4,7 cm. 253 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8973/11, 15. Odl. u. z ost. posode, groba kera- mika, sivo rjave barve, prostoroč- na izdelava; v. 6,9 cm, š. 6 cm, pr. u. 9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 70 n ......... A" 255 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8974/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohtov, fina keramika, na zun. stra- ni rdeče rjave, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 29 cm. 256 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8974/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohtov in vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 27,4 cm. 257 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8975/1. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 5,1 cm, š. 5 cm, pr. d. 19,7 cm. 258 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8975/10. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani sivo rjave, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 4,8 cm, š. 5,4 cm, pr. d. 3,9 cm, pr. ost. 9 cm. 259 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8975/14. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 5,8 cm, pr. d. 11,8 cm. 260 Kv. 3-4, SE 211, inv. št. AI 8977. Odl. ost. okrašenega z rebrom, raz- členjenim z odtisi prsta, groba kera- mika, temno sivo rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 4,6 cm, š. 7 cm. Jama v nadzemnem objektu 5, G261 261 Kv. 22, SE 275, inv. št. AI 9032/1. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 5 cm, š. 8 cm, pr. u. 25,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 72 rm I I SE 211 255-260 SE 275 261 Jama v nadzemnem objektu 5, G262-G264 262 Kv. 22, SE 295, inv. št. AI 9046/1-4. Odlomki u. z ost. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, pr. u. 32,2 cm. 263 Kv. 22, SE 295, inv. št. AI 9050/1. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 2,9 cm. 264 Kv. 22, SE 295, inv. št. AI 9050/2. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm; š. 4,3 cm. Jama v bližini objekta 5, G265 265 Kv. 23, SE 196, inv. št. AI 8969. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 3,8 cm. Plast rjave ilovice, ki je prekrivala nadzemni objekt 6, G266-G299 266 Kv. 85, SE 34, inv. št. AI 8676/4. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 3,5 cm. 267 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8683/7. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani in ustju okrašene z vrezi, brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 5,4 cm, pr. u. 22,1 cm. 269 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8682/5. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4 cm, pr. u. 30,1 cm. 270 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8682/14. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 21,9 cm. 268 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8682/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 6 cm, pr. u. 19,9 cm. u / / SE 295 262-264 SE 196 265 SE 34 266-270 271 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8683/5. Odl. u. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi, fina keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 3,3 cm, pr. u. 22 cm. 272 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8682/2. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 6 cm, pr. u. 28,1 cm. 273 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8683/6. Odl. u. lonca, okrašenega z rebrom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5,9 cm. 274 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8686. Odl. u. z ročajem lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 22,3 cm. 275 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8684/1. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4 cm, pr. d. 5,5 cm. 276 Kv. 86, SE 34, inv. št. AI 8689. Odl. preluknjanega ost. posode, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 5,7 cm. 277 Kv. 87, SE 34, inv. št. AI 8691/1. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 6 cm, pr. u. 12,1 cm. 278 Kv. 87, SE 34, inv. št. AI 8691/2. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 6 cm, pr. u. 14,1 cm. N, i I \ \ 279 Kv. 87, SE 34, inv. št. AI 8691/5. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 9 cm, pr. u. 23 cm. 280 Kv. 87, SE 34, inv. št. AI 8693/1. Odl. u. z ost. posode z ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 4,5 cm. 281 Kv. 87, SE 34, inv. št. AI 8694. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 4,8 cm. 282 Kv. 68, SE 34, inv. št. AI 8696/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 6 cm, pr. u. 22,3 cm. 283 Kv. 68, SE 34, inv. št. AI 8696/4. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5 cm, pr. u. 19,9 cm. 284 Kv. 68, SE 34, inv. št. AI 8699. Odl. u. lonca, okrašenega z rebrom, fina keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 3,5 cm. 285 Kv. 68, SE 34, PPN 191, inv. št. AI 9705. Odbitek iz svetlo sivega grobozr-natega kremena, dl. 1,6, š. 0,7, db. 0,3. Talon je gladek retuširan - en negativ. 286 Kv. 68-69, SE 34, inv. št. AI 8702/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4,9 cm. 287 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8707/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 5 cm, pr. u. 20 cm. 288 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8708/4. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 7 cm, pr. u. 23,7 cm. dD 289 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8709. Odl. d. in ost. z barbotinom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 9,6 cm. 290 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8714/1. Odl. ost., okrašenega z rebrom, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 3,7 cm. 291 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8714/3. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4,4 cm. 292 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8714/4. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 4,3 cm. 293 Kv. 69, SE 34, inv. št. AI 8714/6. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 3,4 cm. 294 Kv. 69, SE 34, PPN 179, inv. št. AI 9706. Fragmentirana klina z drobtinča-sto retušo iz rjavega roženca; dl. 2 cm, š. 1,64 cm, db. 0,46 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je retuširan - pokrit je z več manjšimi retušami. Na srednjem delu levega lateralne-ga roba na dorzalni strani so vidne manjše drobtinčaste retuše. 297 Kv. 70, SE 34, inv. št. AI 8717/1. Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 7 cm, pr. u. 21,9 cm. 298 Kv. 70, SE 34, inv. št. AI 8717/2. Odl. u. lonca, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 6,2 cm. 299 Kv. 70, SE 34, inv. št. AI 8721/2. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 4,5 cm. 295 Kv. 70, SE 34, inv. št. AI 8717/6. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,2 cm, š. 7 cm, pr. u. 24 cm. 296 Kv. 70, SE 34, inv. št. AI 8718/1. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 9 cm, pr. u. 29,4 cm. J 0 0 0 0 / / ]ama v nadzemnem objektu 6, G300-G322 300 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8723/1, 4. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; pr. u. 18 cm. 301 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8723/2. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 6 cm, pr. u. 16,1 cm. 304 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8723/11. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi nohta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 4 cm. 305 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/1. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4 cm, pr. u. 24 cm. 306 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/2 in 15. Odlomka u. z ost. sklede, groba keramika, sive in rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4 cm; v. 2,3 cm, š. 4,3 cm. 307 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/17. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 29,9 cm. 302 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8723/3. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 2,8 cm. 303 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8723/8. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 36 cm. M 1:3 303 . " . . . : ï ' / 308 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8723/5. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, fina keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5 cm, pr. u. 19,8 cm. 309 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/3. Odl. u. z ost. lonca z odlomljenim ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 3,6 cm. 310 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/5. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 8 cm, pr. u. 36,1 cm. 311 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/6 in 30. Odlomka u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, pr. u. 14 cm. 312 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8724/18. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 5,1 cm. 313 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8725/13. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sive in oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 10 cm, pr. d. 19,6 cm. 314 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8726/4. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,1 cm, š. 6,4 cm. 315 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8727/1. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 5 cm. 316 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8727/3. Odl. u. lonca z ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 3,5 cm. 317 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8729. Odl. ost. s preluknjanim držajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 7,2 cm. 318 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8728/1. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 3,3 cm. I f ^ Í) CD 319 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8728/2. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4,2 cm. 320 Kv. 85-86, SE 554, inv. št. AI 8730/1. Odl. ost. posode, okrašenega z me-tličenjem, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 4 cm. 321 Kv. 85-86, SE 554, PPN 49, inv. št. AI 9707. Odl. kline iz svetlo sivega roženca; dl. 2,9 cm, š. 1,34 cm, db. 0,38 cm. Distalni in proksimalni del sta odlo-mljena. Na levem in desnem lateral-nem robu so na dorzalni in ventralni strani makroskopsko določljive za-gladiteve, ki so močnejše na desnem robu - verjetno posledica uporabe. 322 Kv. 85-86, SE 554, PPN 078, inv. št. AI 9708. Luska iz rdečkastega drobnozrnate-ga roženca; dl. 0,4 cm, š. 0,5 cm, db. 0,1 cm. Talon je fasetiran. Razpoke na luski kažejo, da je bila izpostavljena visoki temperaturi. Jama v nadzemnem objektu 6, G323-G325 323 Kv. 85-86, SE 179, inv. št. AI 8875/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 5,5 cm. 324 Kv. 85-86, SE 179, inv. št. AI 8875/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 5,9 cm. 325 Kv. 85-86, SE 179, inv. št. AI 8872. Odl. u. lonca z ročajema, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 15,8 cm. Jama ob zbiralniku za vodo 6, na dvorišču domnevnega nadzemnega objekta III, G326-G397 326 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8593. Skleda, okrašena z odtisi nohta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 11,9 cm, pr. u. 29 cm, pr. d. 7,7 cm. 327 Kv. 70-71,87, SE 7, inv. št. Al 8595. Skleda, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 13,1 cm, pr. u. 33 cm, pr. d. 7,6 cm. CJ r\ SE 554 319-322 SE 179 323-325 SE 7 326, 327 328 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8596. Lonec, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 18 cm, pr. u. 17,7 cm, pr. d. 11,8 cm. 329 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8599. Skledica, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, pr. u. 8,1 cm, pr. d. 4,5 cm. 330 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8597. Vrček z ročajem, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, pr. u. 5,2 cm, pr. d. 3,4 cm. 331 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/8. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,1 cm, š. 6,6 cm. 332 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/13. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 4,2 cm. 333 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/23. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 5,8 cm, pr. u. 14,9 cm. 334 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/27. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 4,1 cm. 335 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/30. Odl. okrašenega u. z ost. sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 15,6 cm. 336 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/33. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 4 cm. 337 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/2. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 19,9 cm. \ ar-:-.- ■ ""-V/.:?! \ \\ 7/ \\ ■f' ■>cW \ Vj \ v T n i r?" L/ \ \ 338 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8594. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 9 cm, pr. u. 44 cm. 339 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/3. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 30,1 cm. 340 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/4. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izde- lava; v. 6,2 cm, š. 5 cm, pr. u. 20,4 cm 341 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/5. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,2 cm, š. 8 cm, pr. u. 20,4 cm. 342 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/6. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 6,5 cm, š. 5 cm, pr. u. 20 cm. 343 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/7. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 4,8 cm, pr. u. 19,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 90 11 \ \ I / /N 344 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 352 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/9. 8600/36. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, Odl. navzven izvihanega in prile- svetlo rjave barve, prostoročna iz- pljenega u. lonca, okrašenega z od- delava; v. 5,1 cm, š. 7 cm, tisom prsta, groba keramika, rjave pr. u. 13,4 cm. barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 4 cm, pr. u. 23,9 cm. 345 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/11. 353 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, 8600/37. sivo rjave barve, prostoročna izdela- Odl. u. lonca, groba keramika, oran- va; v. 5 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 10 cm. žno rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,8 cm, š. 4,5 cm, 346 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI pr. u. 19,9 cm. 8600/14. Odl. u. z ost. posode, groba kera- mika, sivo rjave barve, prostoroč- na izdelava; v. 6,3 cm, š. 6 cm, pr. u. 6,2 cm. 347 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/15. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 6 cm, pr. u. 20,1 cm. 348 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/17. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 4,6 cm. 349 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/20. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 20,1 cm. 350 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/24. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 6 cm, pr. u. 20,1 cm. 351 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8600/25. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 6 cm, pr. u. 30,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 92 U 'I 354 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 362 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/1. 8602/18. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi Odl. d. z ost., groba keramika, siv prsta, groba keramika, rjave barve, sivo rjave barve, prostoročna izdela- prostoročna izdelava; v. 6 cm, va; v. 5 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 15,6 cm. š. 7,5 cm, pr. u. 20,1 cm. 355 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/4. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si prsta, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 5,4 cm. 356 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/7. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, groba keramika, rjavo sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 14 cm. 357 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/8. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 2,8 cm, š. 6,3 cm, pr. u. 16,1 cm. 358 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/14. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 9,4 cm. 359 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/15. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, groba keramika, oranžno rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 6,2 cm. 360 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8601/16. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 4,4 cm. 361 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/9. Odl. d. z ost., groba keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 6 cm, pr. d. 19,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 94 / / Cl i ' ' ^ He \ \ 363 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/27. Odl. d. z ost., groba keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 5,7 cm, pr. d. 15,8 cm. 364 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/29. Odl. d. z ost., groba keramika, sive in oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 5 cm, š. 5,6 cm, pr. d. 14,2 cm. 365 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/32. Odl. d. z ost., groba keramika, oran- žno rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,4 cm, š. 5 cm, pr. d. 20,8 cm. 366 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/58. Odl. d. z ost., groba keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 5,6 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 17,1 cm. 367 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/63. Odl. d. z ost., groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 5,5 cm, pr. d. 17,1 cm. 368 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/72. Odl. d. z ost., groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 9 cm, pr. d. 22,4 cm. 369 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8602/80. Odl. d. z ost., groba keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 4,3 cm, pr. d. 17,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 96 \ * \ \ / 370 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8603/1-4. Odlomki d. in ost. z barbotinom, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, pr. d. 23,3 cm. 371 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8592. Odlomki noge posode, okrašene z vrezi, fina keramika, sivo rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm; v. 4,1 cm, pr. noge 8 cm. 372 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8609/1. Odl. noge posode, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 3,5 cm, š. 6 cm, pr. noge 5,8 cm. 373 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8609/2. Odl. noge posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5 cm. 374 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8609/3. Odl. noge posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,5 cm, š. 4,5 cm, pr. noge 7,2 cm. 375 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8604/4. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, oranžno sive barve, pro- storočna izdelava; v. 7,3 cm, š. 8,6 cm. 376 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8604/5. Odl. ost. posode z ročajem, fina ke- ramika, rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 5,9 cm, š. 5,6 cm. 377 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8604/6. Odl. u. z ost. sklede s preluknjanim držajem, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4 cm, pr. ost. 29,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 98 —\ / 378 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8604/10. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 4,6 cm. 379 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8605/2. Odl. u. lonca z ročajem"a, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 4,7 cm. 380 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8605/4. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,6 cm, š. 11 cm, pr. u. 25,4 cm. 381 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8606. Odl. ost. z ročajem posode, na notr. in zun. strani okrašenega z vrezi in brazdastimi vrezi, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 3 cm. 382 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8608/3. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,6 cm, š. 5,8 cm. 383 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8608/4. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 6 cm. 384 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8608/5. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 5,4 cm. 385 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/2. Odl. ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 5,9 cm. 388 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/7. Odlomka ost. sklede, na notr. in zun. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 4 cm. 389 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/8. Odl. ost. sklede, na notr. in zun. strani okrašene z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 3,6 cm. 387 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/4. Odl. ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,6 cm. 386 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/3. Odl. ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 6,4 cm. 390 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/9. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 3,9 cm. 391 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8610/11. Odl. ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 4,8 cm. -y—r—j—r- A v 392 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8612. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, pr. 5,7 cm. 393 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8614. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, pr. 5,1 cm. 394 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8615. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, pr. 5,2 cm. 395 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8616. Bikonično vretence, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, pr. 5,3 cm. 396 Kv. 70-71, 87, SE 7, inv. št. AI 8617. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, pr. 5,4 cm. 397 Kv. 70-71, 87, SE 7, PPN 206, inv. št. AI 9698. Odbitek iz svetlo sivega grobozrna-tega kremena; dl. 5,9 cm, š. 5,2 cm, db. 1,7 cm. Talon je pokrit s kor-teksom. ]ama na obrobju plasti SE 7, G398 398 Kv. 70, SE 440, inv. št. AI 9371/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4,3 cm. Jama ob plasti SE 7, G399-G405 399 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8762. Pitos z ročajema na ostenju (ustje manjka), groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 32,2 cm, pr. ost. 26,8 cm, pr. d. 14 cm. 400 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8763. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 4 cm, pr. u. 19 cm. SE 7 392-397 SE 440 398 Se 61 399, 400 \ 401 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8764/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 8 cm, pr. u. 12,1 cm. 402 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8764/2. Odi. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, fina keramika, na zun. strani temno rjave, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 6 cm, pr. u. 12,1 cm. 403 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8764/3. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3,3 cm. 404 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8765/3. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 5 cm, pr. d. 18,6 cm. 405 Kv. 55, SE 61, inv. št. AI 8766. Odl. ost., okrašenega z dvojno bradavico, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 12,7 cm, š. 9,3 cm. Koncentracija keramike ob plasti SE 7, G406-G408 406 Kv. 55, SE 31, inv. št. AI 8664. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 8,6 cm. 407 Kv. 55, SE 31, inv. št. AI 8665/1. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, na zun. strani oranžno sive, na notr. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 10 cm, š. 8 cm. 408 Kv. 55, SE 31, inv. št. AI 8665/2. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,2 cm, š. 5 cm. Polzemljanka 2, G409-G441 409 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9365. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,6 cm, pr. u. 18,9 cm. / I SE 61 401-405 SE 31 405-408 SE 432 409 410 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,1 cm, š. 11 cm, pr. u. 34,2 cm. 411 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/3. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 3,2 cm. 412 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/10. Odl. u. z ost. sklede z odlomljenim ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,72 cm. 413 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/11. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 14,1 cm. 414 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/16. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bar-botinom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 6,5 cm. 415 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/17. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 30,2 cm. 416 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/20. Odl. u. z ost. sklede z držajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3,4 cm. 417 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9353/1. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 11,5 cm, pr. u. 24,8 cm. 418 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/1. Odl. u. lonca, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 29,2 cm. 419 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9352/4. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 5,9 cm. 420 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9353/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,3 cm. 421 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9353/9. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4,5 cm. \ \ J 422 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9353/10. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 6,6 cm, pr. u. 7,9 cm. 423 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9354/1. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, pr. d. 6,7 cm. 424 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9354/8. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 20,2 cm. 425 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9354/9. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 7,2 cm. 426 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9354/11. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, pr. d. 16,4 cm. 427 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9354/14. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 6 cm, pr. d. 11,8 cm. 428 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9354/23. Odl. d. in z barbotinom okrašenega ost. posode, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, pr. d. 15 cm. \ \ "t \ \ ' . . "V 429 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9361. Odl. križne noge posode, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 4,3 cm. 430 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9362. Noga posode, okrašena z brazdasti-mi vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, pr. noge 8,5 cm. 431 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9356/2. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,9 cm, š. 6,5 cm. 432 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9356/1. Odl. ost. z ročajem pitosa, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 9 cm, š. 8 cm, pr. ost. 34 cm. 433 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9357. Odl. ost. z odlomljenim ročajem, okrašenega z vrezi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 4,2 cm. 434 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9355/3. Odl. ost. posode z barbotinom, okrašenega z bradavico, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,4 cm, š. 12,6 cm. 435 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9360/1. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 2,9 cm. 436 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9360/2. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 4,5 cm. 437 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9360/3. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezom in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5,8 cm. 438 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9360/6. Odl. ost. posode, okrašenega z braz-dastimi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 3,5 cm. n >060 O I- O ® 439 Kv. 8-9, SE 432, inv. št. AI 9360/7. Odl. ost. posode, okrašenega z braz-dastimi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 3,6 cm. 440 Kv. 8-9, SE 432, PPN 186, inv. št. AI 9731. Odl. retuširane kline iz sivega drob-nozrnatega roženca; dl. 1,7 cm, š. 1,05 cm, db. 0,3 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je retuširan - pokriva ga več manjših retuš. Na di-stalnem delu desnega lateralnega roba se nahajata na dorzalni strani polovici dveh retuširanih izjed. Distalni in srednji del levega lateralnega roba sta močno zaglajena - verjetno posledica uporabe. Manjše vdolbinice na ventralni strani kažejo, da je bil odbitek izpostavljen visoki temperaturi. 441 Kv. 8-9, SE 432, PPN 186, inv. št. AI 9732. Odbitek iz svetlo sivega grobozr-natega roženca; dl. 3,6 cm, š. 2,4 cm, db. 1 cm. Talon je pokrit s kor-teksom. Koncentiacija keiamike v bližini polzemljanke 2, G442-G445 442 Kv. 8, SE 425, inv. št. AI 9337. Odl. u. z ost. sklede s preluknjanim držajem, okrašene z vrezi, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 2,8 cm. 444 Kv. 8, SE 425, inv. št. AI 9335/2. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 12,2 cm. 445 Kv. 8, SE 425, inv. št. AI 9336. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 4 cm, pr. d. 15,2 cm. Koncentiacija keiamike v bližini polzemljanke 2, G446-G448 446 Kv. 8, SE 426, inv. št. AI 9340/2. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4 cm, pr. u. 13,8 cm. 447 Kv. 8, SE 426, inv. št. AI 9347. Posoda (ohranjen od ramena navzdol), okrašen z vrezi, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,8 cm, pr. ost. 13,1 cm, pr. d. 6 cm. Zbiialnik za vodo 3 v bližini polzemljanke 2, G449-G461 449 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9979/10. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 3,2 cm. 450 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9983/1. Odl. u. vrča z ročajema, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,7 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 12,6 cm. 451 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9979/1. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 5 cm, pr. u. 16,2 cm. 452 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9979/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5 cm, pr. u. 10 cm. 448 Kv. 8, SE 426, inv. št. AI 9342. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z vrezi, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 6,6 cm. 443 Kv. 8, SE 425, inv. št. AI 9335/1. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4,5 cm. M 1:1 440 M 1:2 439 V), ".Cl VJ Q '-.s o f ■ f SE 432 439, 440 SE 425 442-448 SE 671 449-452 fW \ / / 453 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI Jama v bližini polzemljanke 2, 9979/4. G462-G473 Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; 462 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI v. 4,3 cm, š. 3,8 cm. 9970/4. Odlomka u. z ost. sklede, okrašene z 454 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI bradavico, groba keramika, temno 9979/6. rjave barve, prostoročna izdelava; Odl. u. lonca, groba keramika, oran- v. 4,5 cm, š. 5,2 cm. žne in sive barve, prostoročna izde- lava; v. 4,9 cm, š. 8 cm, pr. u. 30 cm. 463 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9973/1. 455 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI Odl. u. z ost. skodele z ročajema, 9979/7. groba keramika, sivo rjave barve, Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 8 sive barve, prostoročna izdelava; cm, pr. u. 30,7 cm. v. 4,4 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 33,1 cm. 456 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9979/14. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 4,5 cm. 457 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9980/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, groba keramika, rjavo sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 16,4 cm. 458 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9980/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si prsta, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 3,8 cm. 459 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9981/7. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, oranžne barve, prostoročna iz- delava; v. 5,7 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 17,7 cm. 460 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9983/2. Odl. u. posode z ročajem, groba ke- ramika, rjavo sive barve, prostoroč- na izdelava; v. 3,5 cm, š. 4,2 cm. 461 Kv. 8a, SE 671, inv. št. AI 9984/7. Odl. ost. z barbotinom, groba kera- mika, temno sive in svetlo rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 7,2 cm, š. 6,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 114 u I I CZ? U SE 671 453-461 SE 669 462-463 464 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9970/1 in 2. Odlomka u. z ost. posode, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,2 cm, pr. u. 12 cm. 465 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9970/3. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,6 cm, š. 16,5 cm, pr. u. 28 cm. 466 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9970/7. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 31,6 cm. 467 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9973/2. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 5 cm, pr. u. 20,6 cm. 468 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9974/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 6 cm, pr. u. 16,1 cm. •—' —m—' S ? t t. 469 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9971/3. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10 cm, pr. d. 14,8 cm. 470 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9971/4. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 17,6 cm, pr. d. 9,6 cm. 471 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9972/1. Odl. ost. z barbotinom posode z ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,4 cm, š. 9 cm. 472 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9976/1. Odl. ost. lonca, okrašenega z metli-čenjem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 14 cm, š. 10,7 cm. / y \ \ 473 Kv. 8a, SE 669, inv. št. AI 9976/2. Odl. ost. posode, okrašenega z me-tličenjem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 5,4 cm. Jama v bližini polzemljanke 2, G474-G498 474 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, š. 13 cm, pr. u. 38,6 cm. 475 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/7 in 16. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na zun. strani sive in rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 11 cm, pr. u. 18,3 cm. 476 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9986/4. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5,6 cm. 477 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9988. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, š. 8 cm, pr. u. 19,3 cm. 478 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/2. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 34,6 cm. SE 669 469 SE 673 474-478 n J 479 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 487 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/3. 9986/2. Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo Odl. navzven izvihanega in prile- rjave barve, prostoročna izdelava; pljenega u. lonca, okrašenega z od- v. 2,6 cm, š. 6 cm, pr. u. 24,9 cm. tisi prsta, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, 480 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI š. 4,2 cm. 9985/11. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izde- lava; v. 3,9 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 14,9 cm. 481 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/12. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdela- va; v. 4,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 9,2 cm. 482 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/13. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 11,1 cm, š. 9 cm, pr. u. 16 cm, pr. ost. 19,4 cm. 483 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/14. Odl. u. lonca, groba keramika, na zun. strani sive, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 7 cm, pr. u. 16,5 cm. 484 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/15. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 11 cm, pr. u. 34,5 cm. 485 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9985/17. Odl. u. lonca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 3 cm, pr. u. 7,2 cm. 486 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9986/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisom nohta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,6 cm, š. 8 cm, pr. u. 9,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 122 ř ř e f > 488 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9986/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4,2 cm. 489 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9987/1. Odl. ost. z barbotinom in držajem, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 6,2 cm. 490 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9987/5. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5,7 cm. 491 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9987/6. Odl. ost. z ročajem in rebri v obliki črke V, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 9,3 cm, š. 8,5 cm. 492 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9989/1. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 2,3 cm. 493 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9989/3. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, groba keramika, na zun. strani sive, na notr. oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 3,7 cm. 494 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9990/1. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, pr. d. 9,1 cm. 495 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9990/2. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 6 cm, pr. d. 19,2 cm. 496 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9990/3. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 11 cm, pr. d. 15,7 cm. 497 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9990/26. Odl. d. posode, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 1,5 cm, pr. d. 3,1 cm. 498 Kv. 7a, SE 673, inv. št. AI 9991/4. Odl. d. z ost., okrašenega z barboti-nom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 5,5 cm, pr. d. 27,4 cm. Koncentiacija keiamike v nadzemnem objektu 7, G499-G501 499 Kv. 56, SE 30, inv. št. AI 8658. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 7 cm. 500 Kv. 56, SE 30, inv. št. AI 8659/2. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 4,7 cm. 501 Kv. 56, SE 30, inv. št. AI 8659/3. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 5 cm. \ I u SE 673 488-498 SE 30 499-501 ]ama v nadzemnem objektu 7, G502-G510 502 Kv. 57, SE 11, inv. št. AI 8627. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 7,3 cm, pr. u. 29,3 cm. 503 Kv. 57, SE 11, inv. št. AI 8628/1. Odl. d. z ost., okrašenim z barboti-nom, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 5 cm, pr. d. 15,5 cm. 504 Kv. 57, SE 11, inv. št. AI 8629. Odl. ost., okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi nohta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,7 cm. 505 Kv. 57, SE 11, inv. št. AI 9334. Na eni strani zglajen večji prodnik; v. 12,1 cm, š. 16,8 cm. 506 Kv. 57, SE 11, PPN 6, inv. št. AI 9699/1. Odl. kline iz svetlo sivo rjavega ro-ženca; dl. 2,82 cm, š. 1,82, db. 0,47 cm. Distalni in proksimalni del sta odlomljena. 507 Kv. 57, SE 11, PPN 6, inv. št. AI 9699/3. Odbitek iz svetlo sivega grobozr-natega kremena; dl. 3,6 cm, š. 2,9 cm, db. 1 cm. Talon je pokrit s kor-teksom. 508 Kv. 57, SE 11, PPN 6, inv. št. AI 9699/4. Odbitek iz sivo rjavega grobozrna-tega kremena; dl. 6,1 cm, š. 3,6 cm, db. 2 cm. Talon je gladek retuširan - en negativ. Celotno dorzalno stran pokriva korteks. 509 Kv. 57, SE 11, PPN 6, inv. št. AI 9699/5. Odbitek iz sive grobozrnate kamnine, dl. 5,1 cm, š. 3 cm, db. 0,8 cm. Talon je pokrit s korteksom. 510 Kv. 57, SE 11, PPN 6, inv. št. AI 9699/2. Razbitina iz belega do svetlo sivo rjavega grobozrnatega kremena, dl. 2,8 cm, š. 2,4 cm, db. 1 cm. Polzemljanka 3, G511-G588 511 Kv. 57, SE 13, inv. št. AI 8631. Skleda z navzven izvihanim in prilepljenim ustjem, okrašenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10,7 cm, pr. u. 14,5 cm, pr. d. 10,8 cm. M 1:1 506, 507, 510 M 1:2 502 U I I r. / SE 11 502-510 SE 13 511 512 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/1, 23, AI 8635/1 in 2. Odlomki u. z ost. sklede s preluknja-nim držajem, okrašene z odtisi prsta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, pr. u. 38,1 cm. 513 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/3. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 7,2 cm, pr. u. 32,5 cm. 514 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/16. Odl. u. z ost. sklede, na zun. strani okrašene z vrezi, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 6,2 cm, pr. u. 34,3 cm. 515 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/30. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, pr. u. 22 cm. 516 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/36. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. in ost. sklede, okrašene z odtisi nohta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5,5 cm. 517 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/43. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 2,9 cm. 518 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/40. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, fina keramika, temno sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 5 cm, pr. u. 35,3 cm. 524 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 5,3 cm. 519 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/16. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 4,1 cm. 520 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/17. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 5,4 cm, pr. u. 15,8 cm. 521 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/19. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 3,9 cm. 522 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/32. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 4,8 cm, pr. u. 20 cm. 523 Kv. 41-42, 57-59, SE 13, inv. št. AI 8632. Odl. u. z ost. vrča z ročajem, fina keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,9 cm, pr. u. 8,6 cm. a \ \ r7> cn:^ 525 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. 532 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/4. AI 8633/25. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pljenega u. lonca, okrašenega z od- orodja, groba keramika, temno rjavo tisi orodja, fina keramika, rjave bar- sive barve, prostoročna izdelava; ve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, v. 2,7 cm, š. 4 cm, pr. u. 12,1 cm. š. 5 cm, pr. u. 28,2 cm. 533 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. 526 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/27. AI 8633/5, 10 in 11. Odl. navzven izvihanega in prile- Odlomki u. lonca, okrašenega z odti- pljenega u. lonca, okrašenega z od- si orodja, groba keramika, rjave bar- tisi prsta, fina keramika, rjave barve, ve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, prostoročna izdelava; v. 4 cm, pr. u. 38,3 cm. š. 5 cm, pr. u. 11,7 cm. 527 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. 534 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/6. AI 8633/28. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisom prsta, fina keramika, rjave tisi prsta, fina keramika, rjavo -sive barve, prostoročna izdelava; barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 2,8 cm. v. 3,4 cm, š. 5 cm, pr. u. 23,8 cm. 528 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. 535 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/8. AI 8633/29. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisom orodja, fina keramika, rjave tisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 24,1 cm. v. 5,1 cm, š. 6 cm, pr. u. 30,4 cm. 529 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/14. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 3,6 cm. 530 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/15. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi nohta, fina keramika, svetlo rja- ve barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4 cm. 531 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/19. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 130 Cî o ^ ^ o u / , L / / U , \ 536 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. 543 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/31. AI 8634/3. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. u. lonca, groba keramika, rjave pljenega u. lonca, okrašenega z od- barve, prostoročna izdelava; tisi prsta, fina keramika, na notr. v. 4,6, cm, š. 5,4 cm, pr. u. 30,1 cm. strani sive, na zun. svetlo rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, 544 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. š. 5 cm, pr. u. 11 cm. št. AI 8634/4. Odl. u. lonca, groba keramika, te- 537 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. mno sive barve, prostoročna izdela- AI 8633/32. va; v. 5,7 cm, š. 6,8 cm, Odl. navzven izvihanega in prile- pr. u. 22,4 cm. pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, groba keramika, oranžne 545 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. barve, prostoročna izdelava; AI 8634/5. v. 2,7 cm, š. 3,6 cm. Odl. u. lonca, fina keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna izdela- 538 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. va; v. 3,6 cm, š. 6,1 cm. AI 8633/33. Odl. navzven izvihanega in prile- 546 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. pljenega u. lonca, okrašenega z od- št. AI 8634/6. tisi prsta, fina keramika, rjave barve, Odl. navzven izvihanega in prile- prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, pljenega u. lonca, groba keramika, š. 6,7 cm, pr. u. 30,1 cm. temno rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 3,6 cm, š. 4,7 cm, 539 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. pr. u. 14 cm. AI 8633/35. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. rjave barve, prostoroč- na izdelava; v. 4,2 cm, š. 4,3 cm. 540 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/37. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z vre- zi, fina keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 4,9 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 18,3 cm. 541 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8633/41. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,4 cm, š. 5,4 cm. 542 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/1. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 4 cm, š. 6,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 132 h 1 CD 547 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/10. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, oranžne, sive in rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 7 cm, pr. u. 24,3 cm. 548 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/12. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,1 cm. 549 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/13. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 3,4 cm. 550 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/14. Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 6,7 cm, pr. u. 30,7 cm. 551 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/15. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4 cm, pr. u. 12,1 cm. 552 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/18. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 4,5 cm. 553 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/20. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5 cm. 554 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/21. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5,4 cm, pr. u. 16,1 cm. 555 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/41. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 4,2 cm. 556 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8634/42. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 26,1 cm. 557 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8646. Odl. d. z ost. cedila, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 8 cm, pr. d. 10,7 cm. u 558 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8636/16. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 6,5 cm, pr. d. 15,8 cm. 559 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8636/40. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 4,1 cm, pr. d. 17,2 cm. 560 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8636/43. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 9 cm, pr. d. 23,1 cm. 561 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8637/1. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. d. 19,7 cm. 562 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8637/3. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 11 cm, pr. d. 19,2 cm. 563 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8638. Odl. noge posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3 cm, pr. 6,4 cm. 564 Kv. 41-42, 57-59, SE 13, inv. št. AI 8639/4. Odl. ročaja posode, groba keramika, svetlo rjave in sive barve, prostoroč- na izdelava; v. 2,9 cm, š. 6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 136 1 - d: 565 Kv. 41-42, 57-59, SE 13, inv. št. AI 8639/5. Odl. ost. posode z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 6 cm. 566 Kv. 41-42, 57-59, SE 13, inv. št. AI 8639/13. Odl. ost. posode z ročajema, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. strani rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 5,5 cm. 567 Kv. 41-42, 57-59, SE 13, inv. št. AI 8639/14. Odl. ost. posode z ročajema, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 7,5 cm. 568 Kv. 41-42, 57-59, SE 13, inv. št. AI 8639/20. Odl. ost. posode z ročajema, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 6,5 cm. 569 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8642. Odl. u. lonca z odlomljenim ročajem, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 5,2 cm. 570 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8641/1. Odl. ost. posode z držajem, fina keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 10,9 cm, pr. ost. 31 cm. / I 'V 571 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. 578 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8641/2. Odl. ost. posode s preluknjanim držajem, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 9 cm, pr. ost. 17,2 cm. 572 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8641/3. Držaj, fina keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 7,4 cm. 573 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8640/1. Odl. ost. posode, okrašene z bradavico, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 3,6 cm. 574 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8640/2. Odl. ost. posode, okrašene z bradavicama, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,2 cm, š. 6,5 cm. 575 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8643/2. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašene z brazdastimi vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 5 cm. AI 8643/7. Odl. na zun. strani okrašenega ost., groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 4,5 cm. 579 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8643/9. Odl. ost. posode, na zun. strani okrašene z vrezi, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,5 cm. 580 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8645. Odl. ost. z držajem, okrašenega z barbotinom, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,7 cm, š. 12,8 cm, pr. ost. 34,8 cm. 576 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8643/5. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 4 cm. 577 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8643/6. Odl. u. z ost. sklede, na notr. in zun. strani okrašene z vrezi, fina keramika, na notr. strani svetlo sive, na zun. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,1 cm. Q V A M / / n NJ n 581 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8647. Odl. ost. posode z držajem, fina keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 7 cm. 582 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 8648. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, svetlo rjave in temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, pr. 6 cm. 583 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, inv. št. AI 9331. Surovec; dl. 3,4 cm, š. 2,3 cm. 584 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, PPN 18, inv. št. AI 9700. Odl. klina iz sivo rjavega roženca; dl. 2,54 cm, š. 0,88 cm, db. 0,42 cm. Di-stalni del je odlomljen. Talon je fa-setiran - pokrivata ga dve faseti. 586 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, PPN 202, inv. št. AI 9704. Odbitek iz grobozrnatega tufa rjavo zelene barve; dl. 3,94 cm, š. 4,86 cm, db. 1,4 cm. Talon je gladek. Pro-ksimalni del levega lateralnega roba na dorzalni strani je recentno poškodovan - verjetno poškodba pri izkopavanju. 587 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, PPN 021, inv. št. AI 9701. Odbitek iz rjavega grobozrnatega kremena; dl. 3,72 cm, š. 4,42 cm, db. 0,99 cm. Talon je gladek retuširan -en negativ. 588 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, PPN 22, inv. št. AI 9702. Odbitek iz svetlo rjavega grobozr-natega kremena; dl. 2,2 cm, š. 3 cm, db. 0,43 cm. Talon je pokrit s kor-teksom. ]ama v bližini polzemljanke 3, G589-G600 589 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8814. Odlomki u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,1 cm, pr. u. 40,1 cm. 590 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8797/6. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 8,7 cm, pr. u. 34,3 cm. 591 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8797/7 in 8. Odlomka u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. u. 26,3 cm. 585 Kv. 41-42, 57-58, SE 13, PPN 44, inv. št. AI 9703. Odl. odbitek iz svetlo sivega roženca; dl. 1,1 cm, š. 1,42 cm, db. 0,2 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je zdrobljen. Na distalnem delu desnega distalnega roba je na ventralni strani retuša - verjetno poškodba pri izkopavanju. rx vj SE 13 581-588 SE 94 589-591 M 1:3 589 592 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8795. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, š. 10,3 cm, pr. u. 16,1 cm. 593 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8796/2. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, svetlo sive barve, prostoročna izde- lava; v. 3 cm, š. 2,5 cm. 594 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8797/1. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 18,1 cm. 595 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8797/4. Odl. u. lonca, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5 cm, pr. u. 20 cm. 596 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8797/5. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 2,9 cm, pr. u. 16,1 cm. 597 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8798/7. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 2,8 cm, pr. d. 10,8 cm. 598 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8798/5. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 4 cm, š. 5,2 cm, pr. d. 14,6 cm. 599 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8798/8. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 7 cm, pr. d. 11,3 cm. 600 Kv. 41, 57, SE 94, inv. št. AI 8798/10. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na notr. strani sive, na zun. oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 6,6 cm, š. 6 cm, pr. d. 11,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 144 /f-vrrr?!® ' / Jama v bližini polzemljanke 3, G601-G612 601 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8806. Skleda, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 11,6 cm, pr. u. 26,2 cm, pr. d. 12,6 cm. 602 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8810. Lonec z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 15,1 cm, pr. u. 19,6 cm. 603 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8812. Vrč z ročajem, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,7 cm, pr. u. 9 cm, pr. d. 4 cm. A r CZZZD 604 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8807. Lonec, okrašen z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 20,8 cm, pr. u. 18,9 cm, pr. d. 11,4 cm. 605 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8809. Odlomki u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 18,2 cm, pr. u. 20,4 cm. 606 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8817. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z bradavicama, groba keramika, svetlo do temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 12,3 cm, pr. u. 16,2 cm. 607 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8813. Odlomki u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, pr. u. 25,4 cm. 608 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8815. Odlomki u. z ost. lonca z držaji, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,5 cm, pr. u. 18,2 cm. 609 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8811. Odlomki d. z ost. posode, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 11 cm, pr. d. 13,1 cm. ! / 610 Kv. 41, SE 96, inv. št. AI 8804. Bikonično vretence, fina keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, pr. 5,4 cm. 611 Kv. 41, SE 96, PPN 051, inv. št. AI 9710. Odl. odbitka iz temno sivo rjavega roženca; dl. 1,5 cm, š. 2,46 cm, db. 0,64 cm. 612 Kv. 41, SE 96, PPN 053, inv. št. AI 9710. Odl. odbitka iz rdečkastega roženca; dl. 1,6 cm, š. 0,96 cm, db. 0,23 cm. Proksimalni in distalni del sta odlomljena. Na proksimalnem delu levega lateralnega roba so na dor-zalni strani vidne zagladitve - verjetno posledica uporabe. Manjše vdol-binice na srednjem delu na desnem robu dorzalne strani kažejo, da je bil odbitek izpostavljen visokim temperaturam. Polzemljanka 4, G613-G615 613 Kv. 26, SE 189, inv. št. AI 8962/3. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 5,4 cm, pr. u. 30 cm. 614 Kv. 26, SE 189, inv. št. AI 8964. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, pr. d. 19,9 cm. 615 Kv. 26, SE 189, inv. št. AI 8963. Odl. ost. posode, okrašene z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 7,4 cm. Koncentiacija keiamike v bližini polzemljanke 4, G616-G617 616 Kv. 42, SE 119, inv. št. AI 8842/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 2,3 cm. 617 Kv. 42, SE 119, inv. št. AI 8842/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 3 cm. ]ama v bližini polzemljanke 4, G618-G620 618 Kv. 26, SE 269, inv. št. AI 9028. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 2,9 cm. 619 Kv. 26 SE 269, PPN 080, inv. št. AI 9715. Odl. nazobčane kline iz svetlo rjavega drobnozrnatega roženca; dl. 1,95 cm, š. 1,45 cm, db. 0,33 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je retuširan - pokrit je z več manjšimi retušami. Desni lateralni rob je nazobčan. Z retušami na ventralni in dorzalni strani je bilo izdelanih 6 manjših izjed. Na izjedah so makroskopsko določljive zagladitve - verjetno posledica uporabe. 620 Kv. 26, SE 269, PPN 116 inv. št. AI 9716. Luska iz drobnozrnatega rdečkastega roženca; dl. 0,6 cm, š. 0,4 cm, db. 0,1 cm. Vdolbinice na luski kažejo, da je bila izpostavljena visoki temperaturi. ]ama v bližini polzemljanke 4, G621-G627 621 Kv. 42, SE 383, inv. št. AI 9244/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 5,5 cm. M 1:1 611,612,619,620 M 1:2 610 618 F/ / IJ SE 96 611, 612 SE 189 613-615 SE 119 616, 617 SE 269 618-620 SE 383 621 622 Kv. 42, SE 383, inv. št. AI 9244/3. Odl. u. lonca, fina keramika, temno rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 2,9 cm, pr. u. 28 cm. 623 Kv. 42, SE 383, inv. št. AI 9244/4. Odl. u. lonca, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 3,1 cm. 624 Kv. 42, SE 383, inv. št. AI 9245. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, rjave in sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 6 cm, pr. u. 15,2 cm. 625 Kv. 42, SE 383, inv. št. AI 9247. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, š. 8,7 cm. 626 Kv. 42, SE 383, inv. št. AI 9249. Odl. kamnitih žrmelj; v. 5,4 cm, š. 7,8 cm, dl. 10,3 cm. 627 Kv. 42, SE 383, PPN 152, inv. št. AI 9729. Odbitek iz svetlo sivega do svetlo rjavega grobozrnatega kremena; dl. 1,3 cm, š. 2,3 cm, db. 0,5 cm. Talon je pokrit s korteksom. Stoječa v bližini polzemljan^ce 4, G628 628 Kv. 10, SE 510, inv. št. AI 9396. Odl. u. lonca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 4,1 cm, pr. u. 12 cm. Nadzemni objekt 8 - stojke, G629-G630 629 Kv. 74, SE 337, inv. št. AI 9125. Odl. ost. posode, okrašene z glavni-čenjem, groba keramika, sive in rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, pr. u. 2,4 cm. 630 Kv. 57, SE 555, inv. št. AI 8818. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 6,6 cm, pr. u. 31 cm. M 1:1 627, 628 M 1:2 r\' SE 383 622-627 SE 510 628 SE 337 629 Jama ob nadzemnem objektu 8, G631-G634 631 Kv. 74, SE 319, inv. št. AI 9070. Lonec z ročajema, okrašen z barbo-tinom, fina keramika, sive in rjave barve, prostoročna izdelava; v. 16,9 cm, pr. u. 12,6 cm, pr. d. 8 cm. Plast ob nadzemnem objektu 8, G635-G811 635 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8537. Skleda, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 9,3 cm, pr. u. 16,2 cm, pr. d. 9,5 cm. 632 Kv. 74, SE 319, inv. št. AI 9064. Odl. navzven zavihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 28,9 cm. 633 Kv. 74, SE 319, inv. št. AI 9065/2. Odl. navzven zavihanega in prilepljenega u. sklede, fina keramika, rdečkasto rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, pr. u. 14,7 cm. 634 Kv. 74, SE 319, inv. št. AI 9067. Odl. ost. posode s preluknjanim držajem, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. u. 5,8 cm. 636 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8542. Skleda, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, pr. u. 12,1 cm, pr. d. 4,7 cm. re- SE 555 630 SE 319 631-634 SE 6 635, 636 637 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8534. Skleda, drobno zrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, pr. u. 13,7 cm, pr. d. 4 cm. 638 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8543. Odlomka u. z ost. in d. sklede s pre-luknjanim držajem, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; pr. u. 21,7 cm. 639 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8548/1. Odlomki u. z ost. in d. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, pr. u. 24,5 cm. 640 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8552. Odlomka ost. in d. sklede, okrašene z vrezi in brazdastimi vrezi, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,8 cm, pr. ost. 24,8 cm. 641 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8548/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, pr. u. 34,1 cm. 642 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/30. Odlomka u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, pr. u. 22,7 cm. 643 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/136. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, pr. u. 18 cm. 644 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/19. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 5,7 cm. 645 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/22. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 3,2 cm. 646 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/49. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 4,7 cm. 647 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/66. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 3,7 cm. 648 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/69. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 4,6 cm. 649 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/76. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,1 cm. 650 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/89. Odl. u. z ost. sklede, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 4,6 cm. 651 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/114. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 2,8 cm. 652 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/11. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 6,3 cm, pr. u. 27 cm. 653 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/16. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 5,7 cm, pr. u. 21,9 cm. 654 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/27. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,5 cm. ^ v. C 655 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/39. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z brazdasti-mi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4,2 cm, pr. u. 14,9 cm. 656 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/43. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 2,6 cm. 657 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/69. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, brazdastimi vrezi in vbodi, na notr. strani svetlo rjave, na zun. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4,3 cm, pr. u. 16 cm. 661 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8538. Skleda na nogi, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,5 cm, pr. u. 14 cm, pr. noge. 6 cm. 658 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/60. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi nohta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 4 cm. 659 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/77. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi nohta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,7 cm. 660 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8571/3. Odl. u. posode z držajem, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 4,8 cm. 662 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8533. Skleda na nogi z odlomljenim ročajem, drobno zrnata keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. u. 9,2 cm. o o o a 663 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8539. Skodela z odlomljenim ročajem, okrašena z odtisi prsta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, pr. u. 10,8 cm. 664 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8551. Skledica, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, pr. u. 9,9 cm. 665 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8553. Odlomki navzven izvihanega in prilepljenega ustja, ost. s ploščato nalepko in d. vrča, okrašenega z odtisi orodja, in okroglo nalepko, groba keramika, bledo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 35 cm, pr. u. 11,1cm. cv _ C- 666 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8541. Stekleničasta posoda, zelo groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 20,1 cm, pr. u. 11 cm. 667 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8555. Lonec, okrašen z odtisi orodja in barbotinom, groba keramika svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 48 cm, pr. u. 23 cm, pr. d. 30,3 cm. ' / I / 668 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8557. Lonec z navzven izvihanim in prilepljenim ustjem in ročajema, okrašen z odtisi prsta in barbotinom, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve; v. 21,9 cm, pr. u. 18,1 cm, pr. d. 11 cm. 669 Kv. 74-75,90-91, SE 6, inv. št. Al 8558. Lonecz navzven izvihanim in prilepljenim ustjem in ročajema, okrašen z odtisi prsta in barbotinom, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve; v. 22,k cm, pr. u. 23,4 cm. % »t . ■vy ,. V . 'Ví;.--;V: .. 670 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8536/2. Odlomka u. z ost. in d. lonca z ro- čajema, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prosto- ročna izdelava; v. 16,8 cm, pr. u. 14 cm, pr. d. 10,6 cm. 671 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8554. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,3 cm, š. 8,8 cm, pr. u. 28 cm. 672 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/1. Odl. u. lonca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 5,4 cm. 673 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/3. Odlomka u. lonca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, pr. u. 34,1 cm. 674 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/5. Odl. u. lonca, fina keramika, na notr. strani sive in svetlo rdeče, na zun. pa sive in bele barve, prostoročna izde- lava; v. 6,7 cm, š. 6,5 cm. 675 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/8. Odl. u. lonca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. u. 24,3 cm. 676 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/9. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, fina keramika, na notr. strani svetlo rjave, na zun. rja- ve barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 6 cm. 677 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/12. Odl. u. lonca, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. sivo črne barve. prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, pr. u. 19,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 170 C. - 678 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 686 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/13. AI 8561/70. Odl. u. lonca, fina keramika, na notr. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, strani sive, na zun. rjave barve, pro- na notr. strani rjave, na zun. sive storočna izdelava; v. 8,1 cm, barve, prostoročna izdelava; pr. u. 15,5 cm. v. 3,6 cm, pr. u. 14,7 cm. 679 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/14. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. z ost. sklede, fina kera- mika, sive barve, prostoročna izde- lava; v. 4,9 cm, pr. u. 8,9 cm. 680 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/16. Odl. u. lonca, groba keramika, na notr. strani svetlo rjave, na zun. rdečkaste barve, prostoročna izde- lava; v. 4,5 cm, š. 4,6 cm. 681 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/17. Odl. u. lonca, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. sive barve, pro- storočna izdelava; v. 3,6 cm, pr. u. 22 cm. 682 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/23. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, pr. u. 22,8 cm. 683 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/40. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, pr. u. 9,5 cm. 684 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/47. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, pr. u. 28,4 cm. 685 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/54. Odl. u. lonca, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. u. 16,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 172 687 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/27. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisom orodja, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 3,7 cm. 688 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8561/34. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisom orodja, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 5,3 cm. 689 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8536. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, groba keramika, svetlo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, pr. u. 8,7 cm. 690 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, fina keramika, sive barve, pro- storočna izdelava; v. 4 cm, š. 4,8 cm. 691 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/3. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, groba keramika, na notr. strani rjave, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,9 cm, š. 13,5 cm. 692 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/5. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, fina keramika, na notr. strani svetlo rjave, na zun. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,8 cm, pr. u. 24,5 cm. 693 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/6. Odlomki u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 12,4 cm, pr. u. 31,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 174 694 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/7. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,6 cm, pr. u. 11,3 cm. 695 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/8. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, pr. u. 13,3 cm. 696 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/9. Odlomka navzven izvihanega in pri- lepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, pr. u. 25,7 cm. 697 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/10. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 9 cm, pr. u. 35 cm. 698 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8535. Odlomki u. z ost. lonca, fina kerami- ka, na notr. strani sive, na zun. sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 8 cm, pr. u. 16 cm. 699 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8549. Odlomki navzven izvihanega in pri- lepljenega u. z ost. lonca, okrašene- ga z odtisi prsta in barbotinom, gro- ba keramika, na notr. strani svetlo rjave, na zun. rdečkaste barve, pro- storočna izdelava; v. 16,7 cm, pr. u. 36 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 176 K ^ A „A/ -, ^^ T' , f 700 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 706 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 713 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/12. AI 8562/31. AI 8563/13. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. d. z ost. posode, groba kerami- pljenega u. lonca, okrašenega z od- pljenega u. lonca, okrašenega z od- ka, sive barve, prostoročna izdelava; tisi prsta, fina keramika, na notr. tisi orodja, groba keramika, na notr. v. 4 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 12 cm. strani rjave, na zun. sive barve, pro- strani svetlo rjave, na zun. rjave storočna izdelava; v. 4,6 cm, barve, prostoročna izdelava; 714 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. š. 4,7 cm. v. 3,4 cm, š. 3,1 cm. AI 8563/16. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- 701 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 707 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- AI 8562/15. AI 8562/32. delava; v. 3,7 cm, š. 7,4 cm, Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. navzven izvihanega in prile- pr. d. 26,6 cm. pljenega u. lonca, okrašenega z od- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, fina keramika, sive bar- tisi prsta, fina keramika, sive barve, ve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5,2 cm. š. 5,4 cm. 702 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 708 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/17. AI 8562/38. Odlomka navzven izvihanega in pri- Odl. navzven izvihanega in prile- lepljenega u. lonca, okrašenega z pljenega u. lonca, okrašenega z od- odtisi orodja, fina keramika, na notr. tisi prsta, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. rdečkaste bar- strani rjave, na zun. rdečkaste bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, ve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, pr. u. 16,2 cm. š. 5,2 cm. 703 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 709 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/22. AI 8562/40. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, fina keramika, na notr. tisi prsta, fina keramika, lisaste sive strani svetlo rjave, na zun. rjave in svetlo rdeče barve, prostoročna barve, prostoročna izdelava; izdelava; v. 6 cm, pr. u. 19,5 cm. v. 6,5 cm, š. 5,8 cm. 710 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 704 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/49. AI 8562/25. Odl. u. lonca, okrašenega z brazda- Odl. navzven izvihanega in prile- stim vrezom in vbodi, fina keramika, pljenega u. lonca, okrašenega z od- sive barve, prostoročna izdelava; tisi orodja, fina keramika, sive bar- v. 4,4 cm, pr. u. 9,3 cm. ve, prostoročna izdelava; v. 6,1 cm, š. 4,8 cm. 711 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8562/72. 705 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- AI 8562/30. si nohta, fina keramika, svetlo rjave Odl. u. lonca, okrašenega z odti- barve, prostoročna izdelava; si orodja, groba keramika, na notr. v. 2,2 cm, š. 2,5 cm. strani svetlo rjave, na zun. rdečkaste barve, prostoročna izdelava; 712 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. v. 5,3 cm, pr. u. 20,5 cm. AI 8575. Odl. d., okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 1,5 cm, š. 4,1 cm, pr. d. 5,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 178 // o Ç o ^ ^ i Ci o O o o o 715 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 724 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/27. AI 8563/146. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- ka, oranžne barve, prostoročna iz- va; v. 2 cm, pr. d. 11,8 cm. delava; v. 3 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 24 cm. 716 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/29. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, oranžne in sive barve, prostoroč- na izdelava; v. 3,3 cm, š. 6 cm, pr. d. 15,5 cm. 717 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/31. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 2,9 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 17 cm. 718 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/68. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- delava; v. 4,7 cm, š. 6 cm, pr. d. 18 cm. 719 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/87. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 10 cm, pr. d. 19 cm. 720 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/105. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na notr. strani sive, na zun. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 11,6 cm. 721 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/107. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,3 cm, š. 8 cm, pr. d. 11,4 cm. 722 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/121. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na notr. strani sive, na zun. sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 9 cm, š. 8 cm, pr. d. 19,6 cm. 723 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/124. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na notr. strani sive, na zun. sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3 cm, š. 5 cm, pr. d. 10,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 180 / J 725 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/193. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 13,7 cm. 726 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8563/199. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 26,2 cm 727 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/1. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 10,7 cm, š. 12 cm, pr. d. 18 cm. 728 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/2. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 5,4 cm. 729 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/4. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 9,5 cm, pr. d. 12,7 cm. 730 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/5. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, oran- žno rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 7,6 cm, š. 7 cm, pr. d. 16,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 182 1:3 v 731 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/6. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 31,4 cm. 732 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/8. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 10 cm, pr. d. 20 cm. 733 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/9. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, pr. d. 9,1 cm. 734 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/11. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, na notr. strani sivo rjave, na zun. oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 4 cm, pr. d. 31,3 cm. 735 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/13. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 6 cm, pr. d. 20 cm. 736 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/22. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 4,3 cm, pr. d. 22 cm. 737 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/23. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na notr. strani sive, na zun. sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,4 cm, š. 9 cm, pr. d. 13,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 184 \ \ J 738 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/26. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 6 cm, pr. d. 18 cm. 739 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8564/36. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 6 cm, pr. d. 18,2 cm. 740 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8577/1. Noga posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, pr. noge 6,2 cm. 741 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8578/1. Odl. noge posode, okrašene z braz-dastimi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 3,8 cm. 742 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8578/2. Odl. noge posode, okrašene z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 2,9 cm, pr. noge 5,2 cm. 743 Kv. 75, SE 6, inv. št. AI 8586. Odl. ročaja z ustjem posode, okrašenega z vrezi, zapolnjenimi z inkru-stacijo, fina keramika, na notr. strani temno rjave, na zun. pa sivo črne barve; v. 6,8 cm, š. 5,1 cm. 744 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/1. Odl. ost. z ročajem posode, okrašenega z barbotinom, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 9,6 cm, š. 6,6 cm. 745 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/2. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, š. 4,7 cm. 746 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/3. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 5,8 cm. 747 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/4. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 4,3 cm. 748 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/10. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5,8 cm. 749 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/11. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 2,9 cm. 750 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/14. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4,6 cm. 751 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/23. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 3,9 cm. (--ID C r> ci:) d CI3 752 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/31. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 3,7 cm. 753 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/42. Odl. ročaja posode, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 3 cm. 754 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/44. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 4,6 cm. 755 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/50. Odl. ročaja, okrašenega z vrezi, fina keramika, na notr. strani rdečkaste, na zun. bledo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 3,2 cm. 756 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/52. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 5,3 cm. 757 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8566/53. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,2 cm, š. 5,2 cm. 758 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8567. Odl. ročaja z ost., okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, na notr. strani svetlo rdeče, na zun. rumene barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 8,5 cm. 759 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8568. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, okrašene z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 5,6 cm, pr. u. 17,6 cm. 760 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8570. Odl. u. z ost. lonca z držajema, groba keramika, na notr. strani rjave, na zun. svetlo rdeče in bledo rjave barve; v. 4,6 cm, š. 5,8 cm, pr. u. 18,4 cm. 761 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8569/1. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 3,5 cm. 762 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8571/2. Odl. u. z ost. sklede z držajem, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 6,8 cm, pr. u. 26,5 cm. CZZ5 763 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8571/4. Odl. u. z ost. sklede z držajem, zelo groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 10 cm, pr. u. 34,7 cm. 764 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8571/5. Odl. u. z ost. sklede z držajem, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 6,3 cm, pr. u. 17,7 cm. 765 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8571/6. Odl. u. z ost. sklede s preluknjanim držajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 4,3 cm. 766 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8572/1. Odl. u. z ost. sklede z držajem, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 6,8 cm, pr. u. 24 cm. 767 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8572/2. Odl. u. z ost. sklede z držajem, na notr. strani okrašene z vrezi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 4,9 cm, pr. u. 23,5 cm. 768 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 776 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8573/2. AI 8579/4. Odl. ost. posode z držajem, groba Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi keramika, sive barve, prostoročna in brazdastimi vrezi, fina keramika, izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,8 cm. sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 4,4 cm. 769 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8573/3. 777 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. Odl. ost. posode s preluknjanim dr- AI 8576. žajem, fina keramika, sivo rjave bar- Odl. ost. posode z luknjo, groba ke- ve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, ramika, sive barve, prostoročna iz- š. 5,4 cm. delava; v. 5,2 cm, š. 4 cm. 770 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 778 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8571/1. AI 8579/11. Odl. u. z ost. sklede z držajem, fina Odl. ost. lonca, okrašenega z re- keramika, sive barve, prostoročna brom, razčlenjenim z odtisi prsta, izdelava; v. 2,6 cm, š. 4,8 cm. fina keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 6,5 cm, 771 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. pr. 13,1 cm. AI 8574/1. Odl. ost. posode, okrašenega z bra- 779 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. davico, fina keramika, sivo rjave AI 8579/14. barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, Odl. ost. posode, okrašenega z re- š. 4,2 cm. brom, razčlenjenim z odtisi prsta, fina keramika, na notr. strani rdeč- 772 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. kaste, na zun. svetlo rjave barve, AI 8574/2. prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, Odl. ost. posode, okrašenega z bra- š. 6,6 cm, pr. 21,6 cm. davico, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 8,3 cm, š. 8,3 cm. 773 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8574/3. Odl. ost. posode, okrašenega z bra- davico, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 3,6 cm. 774 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8574/4. Odl. ost. posode, okrašenega z bra- davico in vbodoma, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 4,9 cm, š. 4,9 cm. 775 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8574/8. Odl. ost. posode, okrašenega z bra- davico, groba keramika, na notr. strani sivo rjave, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10 cm, š. 8,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 192 'I. r a \ \ @ 780 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8544. Odlomki ost. posode, okrašenega z vrezi in brazdastimi vrezi, zelo groba keramika, na notr. strani svetlo rjave, na zun. pa sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,1 cm, š. 7,6 cm in v. 4,5 cm, š. 4,5 cm. 781 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8546. Odlomki ost. posode, okrašenega z vrezi in brazdastimi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 7,8 cm; v. 3,9 cm, š. 5,4 cm; v. 2,4 cm, š. 3,1 cm; v. 4,3 cm, š. 4,3 cm. 782 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8550. Odlomki ost. posode, okrašenega z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 4,6 cm; v. 5,5 cm, š. 4,8 cm; v. 3,2 cm, š. 4 cm; v. 1,2 cm, š. 2 cm. 783 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/1. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,4 cm, š. 11,6 cm. 784 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 790 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. 797 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/6. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 6,1 cm. 785 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/7. Odl. ost. posode, okrašenega z me-tličenjem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, š. 6,1 cm. 786 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/9. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 8,7 cm. 787 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/13. Odl. ost. posode, okrašenega, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 3,5 cm. 788 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/16. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 3,6 cm. 789 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/18. Odl. ost. posode, okrašenega z re-broma, groba keramika, sivorjavesi-vo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 7 cm. AI 8579/19. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,8 cm, š. 8 cm. 791 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/20. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, groba keramika, na notr. strani temno sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 4 cm. 792 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/21. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4,3 cm. 793 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/24. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 7,7 cm. 794 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8579/27. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z brazdastimi vrezi, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 2,8 cm. 795 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8580/3. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5 cm. 796 Kv. 75, SE 6, inv. št. AI 8588. Odl. ost. posode, na zun. in notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 4,2 cm. AI 8580/1. Odl. ost. posode, okrašenega z me-tličenjem, fina keramika, na notr. strani rjave, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10,4 cm, š. 10,4 cm. u f] u 798 Kv. 74-75, 90-91, SE 6, inv. št. AI 8580/4. Odl. ost. posode, okrašenega z bar-botinom, fina keramika, na notr. strani sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 8,7 cm. 805 Kv. 75, SE 6, inv. št. AI 8587. Odl. keramičnega modela voza, okrašenega z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 6,5 cm. 799 Kv. 74, 75, 90, 91, SE 6, inv. št. AI 8581. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, dl. 4,4 cm. 800 Kv. 74, 75, 90, 91, SE 6, inv. št. AI 8582. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, pr. 5,6 cm. 801 Kv. 74, 75, 90, 91, SE 6, inv. št. AI 8583. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, pr. 5,1 cm. 802 Kv. 74, 75, 90, 91, SE 6, inv. št. AI 8589. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, ohr. v. 2 cm, dl. 5 cm. 803 Kv. 74, 75, 90, 91, SE 6, inv. št. AI 8584. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, pr. 4,8 cm. 804 Kv. 74, 75, SE 6, inv. št. AI 8585. Odl. keramičnega koleščka, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava, š. 3,2 cm, dl. 3 cm, pr. 6,3 cm. 806 Kv. 74, SE 6, PPN 093, inv. št. AI 9695. Odl. klina z drobtinčasto retušo iz rdečkastega roženca; dl. 1,96 cm, š. 0,91 cm, db. 0,3 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je retuširan - pokrit je z več manjšimi retušami. Na obeh lateralnih robovih na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Manjša vdolbinica na distal-nem delu leve ventralne strani kaže, da je bil odbitek izpostavljen visoki temperaturi. 807 Kv. 74, SE 6, PPN 105, inv. št. AI 9696. Odl. odbitka iz svetlo sivo rjavega roženca; dl. 2,9 cm, š. 1,74 cm, db. 0,64 cm. Proksimalni del je odlomljen. Proksimalni del in proksi-malni del desnega lateralnega roba sta na ventralni strani recentno od-lomljena - verjetno posledica izkopavanja. 808 Kv. 75, SE 6, PPN 114, inv. št. AI 9697. Odl. odbitka iz sivo rjavega roženca; dl.1 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm. Proksimalni del je odlomljen. 809 Kv. 75, SE 6, PPN 135, inv. št. AI 9692. Odbitek iz sivo rjavega grobozrnate-ga kremena; dl. 3,93 cm, š. 4,62 cm, db. 1,08 cm. Talon je gladek retuširan - en negativ. 810 Kv. 91, SE 6, PPN 028, inv. št. AI 9693. Klina iz močno preperelega svetlo sivega roženca; dl. 3,5 cm, š. 1,25 cm, db. 0,7 cm. Talon je retuširan - pokriva ga nekaj manjših retuš. 811 Kv. 91, SE 6, PPN 031, inv. št. AI 9694. Odl. kline iz rdečkastega roženca; dl. 1,54 cm, š. 0,7 cm, db. 0,29 cm. Proksimalni in distalni del sta od-lomljena. Plast ob nadzemnem objektu 8, G812-G820 812 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9232/1. Odlomki u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave in rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 8,1 cm, š. 10,5 cm, pr. u. 27,3 cm. 813 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9233/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 8,4 cm, pr. u. 28,2 cm. M 1:1 806-808,810, 811 M 1:2 SE 6 798-811 SE 375 812, 813 814 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9233/5. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, brazdastimi vrezi in vbodi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 7,7 cm, pr. u. 24,1 cm. 815 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9233/7. Odl. u. z ost. sklede, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,9 cm. 816 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9237. Odl. ročaja z ustjem vrča, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 3,8 cm. 817 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9232/4. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjave in rdečkaste barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5,1 cm, pr. u. 12,5 cm. 818 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9234. Odl. u. posode s preluknjanim držajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 3,6 cm. 819 Kv. 74-75, SE 375, inv. št. AI 9236/1. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,5 cm, š. 5,6 cm. 820 Kv. 75, SE 375, inv. št. AI 9240. Odl. kamnitega brusa ali kalup(?); v. 3,4 cm, š. 5,7 cm. 1. polnilo (zasutje) zbiialnika za vodo 4, G821-G842 821 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9214/9. Odl. u. z ost. sklede, na notr. in zun. strani ter ustju okrašene z vrezi, fina keramika, sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5,2 cm, pr. u. 12,4 cm. 822 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9213/1. Odlomki u. z ost. sklede, fina keramika, sive in rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, pr. u. 22 cm. 823 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9213/3. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 4,4 cm. o / r_j CIJ SE 375 814-820 SE 373 821-823 824 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9213/6. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5 cm. 825 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9217. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 7 cm, pr. u. 19 cm. 826 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9218. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi, brazdasti-mi vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,2 cm, š. 7,4 cm, pr. u. 20,9 cm. 827 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9214/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4 cm. 828 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9214/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,8 cm, š. 8,6 cm, pr. u. 30,3 cm. 829 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9214/5. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 3,5 cm. 830 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9215/1. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 12,3 cm, pr. u. 27,1 cm. 831 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9216. Odl. u. z ost. lonca z odlomljenim ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 9 cm, pr. u. 15 cm. 832 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9227. Noga posode, okrašena z vrezi, fina keramika, sive in svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, pr. noge 6,3 cm. 833 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9221/1. Odl. ost. posode z ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 6 cm. 834 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9221/2. Odl. ost. z ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 4,7 cm. 835 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9221/12. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 4,7 cm. 836 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9222. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 4,9 cm. 837 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9224/2. Odl. ost. posode, na zun. in notr. strani okrašenega z vrezi in brazda-stimi vrezi; v. 2,4 cm, š. 2 cm. 838 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9228. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 5,8 cm. 841 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9230. Odl. kamnitih žrmelj; v. 7 cm, š. 9,4 cm. 839 Kv. 75, SE 373, PPN 164, inv. št. AI 9736. Odl. klina z drobtinčasto retušo in izjedo iz rjavega drobnozrnatega ro-ženca; dl. 3,13 cm, š. 1,62 cm, db. 0,56 cm. Proksimalni del je odlo-mljen. Na terminalnem delu se nahaja na ventralni strani retuširana izjeda. Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahajajo drob-tinčaste retuše. 840 Kv. 75, SE 373, PPN 193, inv. št. AI 9728. Odl. odbitka z drobtinčasto retušo iz rjavega roženca; dl. 1,64 cm, š. 1,4 cm, db. 0,2 cm. Proksimalni in distalni del sta odlomljena. Na srednjem delu desnega lateralne-ga roba je na dorzalni strani ena večja retuša. Na proksimalnem in srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drob-tinčaste retuše. Na proksimalnem in srednjem delu se nahajajo ob retu-šah zagladitve - verjetno posledica uporabe. M 1:1 839, 840 M 1:2 842 Kv. 75, SE 373, inv. št. AI 9231. Žrmlje, kamen, dl. 47,2 cm, š. 35,3 cm; v. 13,2 cm. 2. polnilo (zasutje) zbiialnika za vodo 4, G843-G846 843 Kv. 75, SE 395, inv. št. AI 9282. Odl. u. z ost. vrča z ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 9,5 cm, pr. u. 12 cm. 844 Kv. 75, SE 395, inv. št. AI 9278. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 10,8 cm, š. 13,9 cm, pr. u. 33,8 cm. 845 Kv. 75, SE 395, inv. št. AI 9279/7. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, pr. d. 12,6 cm. 846 Kv. 75, SE 395, inv. št. AI 9280. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, fina keramika, sive in svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 2,8 cm. 3. polnilo (zasutje) zbiialnika za vodo 4, G847 847 Kv. 75, SE 396, inv. št. AI 9285. Odl. u. z ost. sklede na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 2,7 cm. 4. polnilo zbiialnika za vodo 4, G848-G852 848 Kv. 75, SE 412, inv. št. Al 9298/1. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, š. 10,1 cm, pr. u. 19,1 cm. 849 Kv. 75, SE 412, inv. št. AI 9301. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 5,8 cm. 850 Kv. 75, SE 412, inv. št. AI 9302/2. Odl. vratu vrča z ročajem, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 4,5 cm. 851 Kv. 75, SE 412, PPN 175, inv. št. AI 9730. Odbitek iz svetlo sivega grobozrna-tega roženca; dl. 5,4 cm, š. 2,8 cm, db. 1,7 cm. Talon je gladek retuširan - en negativ. M 1:2 M 1:4 844 M 1:8 842 CI^ 845 CI3 SE 373 842 SE 395 843-846 SE 396 847 SE 412 848-851 852 Kv. 75, SE 412, inv. št. AI 9304. Odl. kamnitih žrmelj; v. 3,5 cm, š. 7 cm, dl. 8 cm. 854 Kv. 75, SE 373, 395, 396, 412, inv. št. AI 9589. Lonec, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 27,5 cm, pr. u. 18,2 cm, pr. d. 13 cm. 855 Kv. 75, SE 373, 396, 412, 395, inv. št. AI 9443/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 16 cm. SE 412 852 SE 373 853-855 856 Kv. 75, SE 373, 395, 396, 412, inv. št. AI 9445. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9 cm, š. 12 cm, pr. u. 12 cm. 857 Kv. 75, SE 373, 395, 396, 412, inv. št. AI 9446/1. Odl. u. z ost. lončka z ročajema, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 7,7 cm, pr. u. 21 cm. 858 Kv. 75, SE 373, 395, 396, 412, inv. št. AI 9444/1. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, na zun. strani rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 7 cm, pr. d. 13,2 cm. 859 Kv. 75, SE 373, 395, 396, 412, inv. št. AI 9444/2. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, na zun. strani rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 5,4 cm. 860 Kv. 75, SE 373, 395, 396, 412, inv. št. AI 9442/1. Odlomki ost., okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 15,2 cm, pr. u. 13,6 cm. / CZD Polzemljanka 6, G861-G902 861 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8982. Skleda, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 16,6 cm, pr. u. 26,8 cm, pr. d. 12,5 cm. 862 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/4. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, fina keramika, oranžne in sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 20,3 cm. 863 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/5. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 7,8 cm, pr. u. 18,8 cm. 864 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/6. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 4,6 cm. 865 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/7. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 4,5 cm. 866 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/8. Odl. u. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 4 cm. 867 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/9. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, sive in oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 11 cm, pr. u. 31,4 cm. 868 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 876 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8992. 8985/2. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, na Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- zun. in notr. strani ter ustju okra- tisi nohta, groba keramika, sive bar- šene z vrezi in vbodi, fina keramika, ve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, svetlo rjave barve, prostoročna iz- š. 6,5 cm, pr. u. 27,6 cm. delava; v. 6 cm, š. 8,1 cm, pr. u. 26 cm. 869 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/5. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rdečkasto rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9,3 cm, š. 9,5 cm, pr. u. 18,4 cm. 870 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/6. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 8 cm. 871 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/23. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 15,4 cm. 872 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/26. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- tisi prsta, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 6,2 cm, pr. u. 16,4 cm. 873 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/28. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,9 cm, š. 5,1 cm. 874 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/29. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdela- va; v. 4,5 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 19,7 cm. 875 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/38. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- tisi prsta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 5,9 cm, pr. u. 23,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 214 T \\ 877 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8981. Odlomki u. z ost. vrča z ročajem, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, pr. u. 7,5 cm. 878 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8983. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 21,4 cm, pr. u. 28 cm. 879 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8984. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 13 cm, pr. u. 24 cm. 880 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 6 cm, pr. u. 27,5 cm. u \ "v/ t -i- »s« 881 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8985/3. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, groba keramika, svetlo sive barve, prostoročna izde- lava; v. 5,5 cm, š. 6,7 cm, pr. u. 27,7 cm. 882 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/11. Odl. u. lonca, groba keramika, rdeč- kasto rjave barve, prostoročna izde- lava; v. 4,6 cm, š. 5,4 cm, pr. u. 30 cm. 883 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/13. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 6,9 cm, š. 9,7 cm, pr. u. 32 cm. 884 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/15. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdela- va; v. 5 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 15,4 cm. 885 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/16. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo oranžne barve, prostoročna iz- delava; v. 7 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 28 cm. 886 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/17. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo sive barve, prostoročna izde- lava; v. 3,6 cm, š. 6 cm, pr. u. 12,6 cm. 887 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/19. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z barbotinom, groba keramika, temno sive in rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 9,3 cm, š. 10,3 cm, pr. u. 40,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 218 U I / 888 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 896 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/22. 8988/1. Odl. u. z ost. posode, okrašenega z Odl. ost. z ročajem, groba kerami- bradavico, fina keramika, rjave bar- ka, na zun. strani oranžno rjave, na ve, prostoročna izdelava; v. 6,2 cm, notr. sivo rjave barve, prostoročna š. 5,4 cm, pr. u. 7,3 cm. izdelava; v. 9,3 cm, š. 5,5 cm. 889 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 897 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/30. 8989/1. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba pljenega u. lonca z odlomljenim ro- keramika, sive barve, prostoročna čajem, groba keramika, rjavo sive izdelava; v. 4 cm, š. 5,5 cm, barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, pr. u. 13,4 cm. š. 5 cm, pr. u. 22,5 cm. 890 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/33. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 5,7 cm, pr. u. 15,2 cm. 891 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/37. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 4 cm. 892 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8986/39. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. z ost. lonca, groba kera- mika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 17,6 cm. 893 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8987/3. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjavo sive barve, prostoročna iz- delava; v. 4,7 cm, š. 7 cm, pr. d. 20,2 cm. 894 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8987/7. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 7,3 cm, pr. d. 16,4 cm. 895 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8987/29. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. d. 13,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 220 ............ O 898 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8989/2. Odl. u. z ost. lonca z ročajem, fina keramika, sivo rjave in oranžne bar- ve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 18 cm. 899 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8990/3. Odl. u. z ost. sklede z držajem, groba keramika, temno sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 4,9 cm. 900 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8990/5. Odl. ost. posode s preluknjanim dr- žajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 6,8 cm. 901 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8993. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,4 cm, pr. 5,5 cm. 902 Kv. 27, SE 265, inv. št. AI 8995. Odl. žrmelj; v. 5,4 cm, š. 10,5 cm, dl. 12 cm. Koncentiacija keiamike v bližini polzemljanke 5, G903-G908 903 Kv. 27, SE 222, inv. št. AI 9004/1. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,5 cm, š. 13 cm, pr. u. 28 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 222 o v_y / / SE 265 898-902 SE 222 903 904 Kv. 27, SE 222, inv. št. AI 9004/2. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z odtisi prsta in rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 13 cm, š. 6 cm, pr. u. 33,4 cm. 905 Kv. 27, SE 222, inv. št. AI 9005/3. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,5 cm, š. 11 cm, pr. u. 30,2 cm. 906 Kv. 27, SE 222, inv. št. AI 9006. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,1 cm, š. 9,8 cm, pr. u. 14 cm. 907 Kv. 27, SE 222, inv. št. AI 9007. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, fina keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,8 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 14 cm. 908 Kv. 27, SE 222, inv. št. AI 9009. Odl. ost. lonca, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 9,2 cm, š. 10 cm, pr. ost. 37,4 cm. ....... ■ ' 'ij , , - fi / / r v/ 1 dZJ ]ama v bližini polzemljanke 5, G909-G916 909 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 8997. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 11,8 cm, š. 15 cm, pr. u. 22 cm. 910 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 8998/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 5,4 cm. 911 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 8998/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 7 cm, pr. u. 14,2 cm. 912 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 9000/5. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, pr. d. 6,4 cm. 913 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 9002/2. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 6 cm. 914 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 9002/3. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 10,2 cm. 915 Kv. 27-28, SE 264, inv. št. AI 9003. Odl. ost. posode, okrašenega z bar-botinom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 14 cm, š. 12,3 cm. 916 Kv. 27-28, SE 264, PPN 082, inv. št. AI 9714. Odl. odbitka z drobtinčasto retu-šo iz rdečkasto rjavega roženca; dl. 0,9 cm, š. 1,47 cm, db. 0,38 cm. Pro-ksimalni del je odlomljen. Na pro-ksimalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani se nahaja nekaj inverznih drobtinčastih retuš. C ]ama v bližini polzemljanke 5, G917-G920 917 Kv. 12, SE 494, inv. št. AI 9383/1. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 12,2 cm. SE 264 909-916 SE 494 917 \ \ n ■ïK 918 Kv. 12, SE 494, inv. št. AI 9383/2. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 3,6 cm. 919 Kv. 12, SE 494, inv. št. AI 9383/7. Odl. u. lonca, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 3,6 cm, pr. u. 14 cm. 920 Kv. 12, SE 494, inv. št. AI 9385/1. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 10 cm, pr. d. 14 cm. ]ama v bližini polzemljanke 5, G921 921 Kv. 12, SE 544, inv. št. AI 9428. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 3,7 cm. Koncentiacija keiamike v bližini polzemljanke 5, G922-G923 922 Kv. 12-13, SE 427, inv. št. AI 9344. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 10,6 cm, š. 9 cm, pr. d. 17,4 cm. 923 Kv. 12, SE 427, inv. št. AI 9345. Odl. ost., okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 7,4 cm. Koncentiacija keiamike v nadzemnem objektu 9, G924-G934 924 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8652/5. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 5,8 cm, pr. u. 28,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 228 f SE 494 919, 920 V/ SE 544 SE 427 SE 29 921 922, 923 924 925 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8651/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 3 cm. 926 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8651/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 4,4 cm, pr. u. 16,3 cm. 927 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8651/3. Odl. u. lonca, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3,7 cm, pr. u. 15,6 cm. 928 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8652/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,2 cm, š. 5 cm, pr. u. 26 cm. 929 Kv. 93, SE 029, inv. št. AI 8652/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 26 cm. 933 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8655. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 1,7 cm, š. 2,2 cm. 934 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8657. Odl. ost. posode, okrašenega z dvojno bradavico, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3,3 cm. 930 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8652/4. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prstov, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 29,9 cm. 931 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8653/1. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,6 cm, pr. d. 7,3 cm. 932 Kv. 93, SE 29, inv. št. AI 8654/3. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 7,4 cm. 932 L- Jama v bližini objekta 9, G935-G941 935 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9753/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 30,6 cm. 936 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9756. Odl. u. vrča z ročajema, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 5 cm, pr. u. 13,6 cm. 937 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9753/1. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, š. 8,8 cm, pr. u. 20,3 cm. 938 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9753/4. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4,4 cm, pr. u. 21,8 cm. 939 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9754/3. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 20,2 cm. 940 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9757/1. Odl. ost. posode, okrašenega z braz-dastimi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 2 cm. 941 Kv. 93, SE 53, inv. št. AI 9757/2. Odl. ost. posode, okrašenega z braz-dastimi vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 1,7 cm, š. 2 cm. Jama v bližini objekta 9, G42-G955 942 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9075. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 6 cm, pr. u. 23,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 232 n n" »-RT yeîjj^) SE SE 53 935-941 SE 323 942 943 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9076. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi in brazda-stimi vrezi, groba keramika, na zun. strani rdečkaste, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 19,9 cm. 944 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9077/1. Odl. u. lonca, groba keramika, na zun. strani sive, na notr. sivo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 6 cm, pr. u. 33,2 cm. 945 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9077/5. Odl. u. lonca, groba keramika, na zun. strani sivo rjave, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 30 cm. 946 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9077/6. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 26 cm. 947 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9077/7. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, oranžno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 9 cm, pr. u. 22,8 cm. 948 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9078/2. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,4 cm, š. 8 cm, pr. d. 19 cm. 949 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9078/3. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 15 cm. 950 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9078/7. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 5 cm, pr. d. 13,2 cm. 951 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9080/1. Odl. ost., okrašenega z bradavico, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 3,6 cm. 952 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9080/2. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 3,5 cm. 953 Kv. 77, SE 323, inv. št. AI 9080/3. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, na zun. strani sive, na notr. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 8,5 cm, š. 5 cm. 954 Kv. 77, SE 323, PPN 107, inv. št. AI 9718. Odl. odbitka iz svetlo sivo rjavega drobnozrnatega roženca; dl. 1,9 cm, š. 1,05 cm, db. 0,36 cm. Proksimalni del je odlomljen. 955 Kv. 77, SE 323, PPN 198, inv. št. AI 9719. Odl. odbitka iz rožnato rjavega rahlo prosojnega roženca; dl. 1,65 cm, š. 1,97 cm, db. 0,47 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je retuširan - pokriva jo ga ena večja in več manjših retuš. Manjše vdolbinice na ventral-ni in dorzalni strani kažejo, da je bil odbitek izpostavljen visokim temperaturam. 4 ]ama v bližini objekta 9, G956-G969 956 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9099/5. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na zun. strani rjavo rdeče, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4,8 cm. 957 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9100/1. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi nohta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3 cm. 958 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9103/2, 3 in 4. Odlomki ost. posode, na notr. strani okrašeni z vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 3,3 cm; v. 2,9 cm, š. 2 cm; v. 2 cm, š. 2 cm. 959 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9099/1. Odl. u. z ost. posode, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, pr. 12,5 cm. 960 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9099/3. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 22 cm. r r • - ^c \1 SE 323 948-955 SE 327 956-960 961 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9099/6. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,7 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 21 cm. 962 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9100/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, groba keramika, sivo rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 4,1 cm. 963 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9107a. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, sivo rjave barve, prosto- ročna izdelava; v. 9,6 cm, š. 10,8 cm, pr. u. 22,6 cm. 964 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9107b. Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 6,5 cm, š. 23 cm, pr. d. 27 cm. 965 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9101/3. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani oranžne, na notr. črne barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 8 cm, pr. d. 14,4 cm. 966 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9191/9. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 6,5 cm, pr. d. 10,8 cm. 967 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9102/3. Odl. ost. z ročajem posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 5,8 cm. 968 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9103/1. Odl. ost. lonca, okrašenega z odti- si prstov, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 7,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 238 UfiiJL J k Q 969 Kv. 77, SE 327, inv. št. AI 9105. Bikonično vretence, fina glina, rjave barve; v. 4,3 cm, pr. 7 cm. ]ama v bližini objekta 9, G970 970 Kv. 76, SE 339, PPN 118, inv. št. AI 9721. Odbitek iz sivo rjave grobozrnate kamnine; dl. 6,16 cm, š. 5,47 cm, db. 2,53 cm. Talon je pokrit s korteksom. Jami v bližini objekta 9, G971 971 Kv. 76-77, SE 339 in 419, inv. št. AI 9720. Dva odl. prevrtane sekire iz zeleno rjave kamnine (serpentinit?); v. 6,4 cm, š. 6,6 cm, db. 5,6 cm. Jama v bližini domnevnega objekta I, G976 976 Kv. 45, SE 414, inv. št. AI 9305. Odl. u. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 3,6 cm. Jama v bližini domnevnega objekta I, G977-G988 977 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8957/4. Odl. u. z ost. sklede, na ustju in notr. strani okrašene z brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,7 cm, pr. u. 20 cm. Jama ob domnevnem nadzemnem objektu I, G972-G975 972 Kv. 61-62, SE 107, inv. št. AI 8822/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 4 cm, pr. u. 19 cm. 973 Kv. 61-62, SE 107, inv. št. AI 8822/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z vrezi, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 5 cm, pr. u. 17,6 cm. 974 Kv. 61-62, SE 107, inv. št. AI 8822/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 5,6 cm, pr. u. 11 cm. 975 Kv. 61-62, SE 107, inv. št. AI 8823. Odl. d. z ost. posode, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 6 cm, pr. d. 12 cm. SE 327 969 SE339 970 SE 339 in 419 971 SE 107 972-975 SE 414 976 SE 185 977 978 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 985 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8957/1. 8960/8. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. d. z ost. posode, okrašenim z pljenega u. lonca, okrašenega z od- barbotinom, groba keramika, na tisi nohta, groba keramika, temno zun. strani oranžne, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 30 cm. v. 4,9 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 12 cm. 979 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 986 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8957/2. 8960/12. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi Odl. d. z ost. posode, groba kerami- nohta, groba keramika, svetlo sive ka, temno sivo rjave barve, prosto- barve, prostoročna izdelava; ročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 6,5 cm, v. 5,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 15,8 cm. pr. d. 14 cm. 980 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 987 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8957/3. 8960/16. Odl. navzven izvihanega in prile- Odl. d. z ost. posode, groba kerami- pljenega u. lonca, okrašenega z od- ka, temno sivo rjave barve, prosto- tisi nohta, groba keramika, rjavo ročna izdelava; v. 5,5 cm, pr. d. 8 cm. sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 3,2 cm. 988 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8961. Odl. ost. posode, fina keramika, te- 981 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI mno sivo črne barve, prostoročna iz- 8957/5. delava; v. 4 cm, š. 6 cm, Odl. navzven izvihanega in prile- pr. ost. 8,1 cm. pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 30 cm. 982 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8957/6. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si nohta, groba keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 3,2 cm. 983 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8958/1. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 7 cm, š. 6 cm, pr. u. 9 cm. 984 Kv. 29, SE 185, inv. št. AI 8960/5, 14. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, pr. d. 20 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 242 ]ama v bližini domnevnega objekta I, G989-G993 989 Kv. 44, SE 365, inv. št. AI 9186/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 5,6 cm, pr. u. 30,3 cm. 990 Kv. 44, SE 365, inv. št. AI 9186/4. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na zun. strani temno sive, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 34,3 cm. 991 Kv. 44, SE 365, inv. št. AI 9186/5. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 16,8 cm. 992 Kv. 44, SE 365, inv. št. AI 9186/6. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, oranžno svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,6 cm, pr. u. 28 cm. 993 Kv. 44, SE 365, inv. št. AI 9189. Odl. ost. posode, okrašenega z bar-botinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 7 cm, pr. ost. 27,1 cm. 996 Kv. 79, SE 331, inv. št. AI 9114/1. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 4 cm, pr. u. 25,2 cm. 997 Kv. 79, SE 331, inv. št. AI 9116. Odl. ost., okrašenega z bradavico, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 4,2 cm. ]ama v bližini objekta II, G998-G1002 998 Kv. 63, SE 9, inv. št. AI 8620. Vrč z ročajem, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9,2 cm, pr. u. 4,8 cm, pr. d. 4 cm. 999 Kv. 63, SE 9, inv. št. AI 8626/2. Odl. u. z ost. vrča z ročajem, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, pr. u. 6,3 cm. ]ama v domnevnem nadzemnem objektu II, G994-G997 994 Kv. 79, SE 331, inv. št. AI 9115. Odl. u. z ost. lonca z držajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 8 cm, pr. u. 32,5 cm. 995 Kv. 79, SE 331, inv. št. AI 9114/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 2,5 cm. ms I I L cr3 1000 Kv. 63, SE 9, inv. št. AI 8621. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 4,1 cm. 1001 Kv. 63, SE 9, inv. št. AI 8624. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 9,8 cm. 1002 Kv. 63, SE 9, inv. št. AI 8622/5. Odl. d. z ost., fina keramika, temno sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 10,5 cm, pr. d. 15 cm. Jama v bližini objekta II, G1003-G1007 1003 Kv. 63, SE 78, inv. št. AI 8784. Odl. u. sklede, na zun. in notr. strani okrašene z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,8 cm, pr. u. 18 cm. 1004 Kv. 63, SE 78, inv. št. AI 8786/4. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 3,2 cm, pr. u. 22 cm. 1005 Kv. 63, SE 78, inv. št. AI 8785. Odl. u. lonca z ročajema, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 4 cm, pr. u. 22 cm. 1006 Kv. 63, SE 78, inv. št. AI 8788/2. Odl. u. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 9 cm, pr. u. 21,5 cm. 1007 Kv. 63, SE 78, inv. št. AI 8788/1. Odl. ost., okrašenega z glavniče-njem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 1,9 cm. 1. polnilo (zasutje) zbiialnika za vodo 5, v bližini objekta II, G1008-G1056 1008 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 5,5 cm. 1009 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/3. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3,6 cm. 1010 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/7. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 2,6 cm. 1011 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/10. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,3 cm, š. 4,4 cm. 1012 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/12. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 4 cm, pr. u. 20 cm. 1013 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/16. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3,9 cm. 1014 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/23. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 2,3 cm, pr. u. 14 cm. 1015 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/25. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 3 cm. 1016 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/27. Odl. u. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 3,5 cm. 1017 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/29. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 2,3 cm. 1018 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico z odtisom prsta, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 5 cm, pr. u. 12,8 cm. 1019 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/6. Odl. u. z ost. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,9 cm, š. 3,3 cm. 1020 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/11. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 3,6 cm. 'O SE 9 1000-1002 SE 78 1003-1007 SE 352 1008-1020 1021 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/15. Odl. u. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 1,8 cm. 1022 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/19. Odl. u. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,6 cm, š. 2 cm. 1023 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/2. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 5,4 cm. 1024 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/9. Odl. u. lonca, fina keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 3 cm, pr. u. 12 cm. 1025 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9139/22. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,8 cm. 1026 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/1. Odl. navzven zavihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 3,8 cm. 1027 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 19,8 cm. 1028 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/4. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,4 cm, š. 3 cm. 1029 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/5. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 3,5 cm. 1030 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/7. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 2,4 cm. 1031 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/10. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 4,6 cm. 1032 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9140/21. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 4,5 cm. 1033 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9142/2. Odl. d. z ost., okrašenim z barboti-nom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 6,2 cm, pr. d. 24 cm. 1034 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9142/6. Odl. d. z ost., okrašenim z barboti-nom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave in temno sive, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 6,7 cm, pr. u. 13 cm. 1035 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9143/1. Odl. ost. z ročajem, fina keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 4,7 cm. 1036 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9143/3. Odl. ost. z ročajem, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 7,6 cm. 1037 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9143/4. Odl. ročaja, fina keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,7 cm. 1038 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9145/1. Odl. u. sklede z držajem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,6 cm, š. 5 cm, pr. u. 23,8 cm. 1039 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9145/2. Odl. u. sklede s preluknjanim držajem, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 3,8 cm. n «î. drn n' »i 1040 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9146/3. Odl. ost., okrašenega z barbotinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,3 cm, š. 6,9 cm. 1041 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9146/8. Odl. ost., okrašenega z barbotinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 5,6 cm. 1042 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9146/12. Odl. ost., okrašenega z barbotinom, groba keramika, na zun. strani temno sive, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 4,9 cm. 1043 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9146/19. Odl. ost. z barbotinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,9 cm, š. 7,2 cm. 1044 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9147/1. Odl. ost., okrašenega z bradavico z odtisom prsta, groba keramika, na zun. strani oranžno rjave, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 4,4 cm. 1045 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9147/5. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z vrezi in vbodi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 3,9 cm. 1046 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9147/8. Odl. ost., okrašenega z vrezi, fina keramika, na zun. strani rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3,2 cm. 1047 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9147/10. Odl. ost. posode, na zun. in notr. strani okrašenega z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 2,8 cm. 1048 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9147/11. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z vrezi in brazdastimi vrezi, fina keramika, sivo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 2 cm. 1049 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9147/12. Odl. ost. posode, okrašenega na notr. strani z vrezi, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 2,4 cm. 1050 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9148/1. Odl. bikoničnega vretenca, okrašenega z odtisi orodja, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, pr. 4,9 cm. 1051 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9148/2. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 3 cm. 1052 Kv. 79, SE 352, inv. št. AI 9149. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, pr. 4,5 cm. 1053 Kv. 79, SE 352, PPN 138, inv. št. AI 9723. Odl. kline z drobtinčasto retušo iz svetlo rjavega roženca; dl. 1,9 cm, š. 1,6 cm, db. 0,46 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je ventralno in dorzalno stanjšan - daje vtis okrca-nosti. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drob-tinčaste retuše. 1054 Kv. 79, SE 352, PPN 200, inv. št. AI 9724. Drobec grobozrnatega kremena; dl. 0,6 cm, š. 0,6 cm, db. 0,4 cm. 1055 Kv. 79, SE 352, PPN 122, inv. št. AI 9735. Odbitek iz belega grobozrnatega kremena; dl. 3,3 cm, š. 3,24 cm, db. 1,38 cm. Talon je pokrit s korteksom. 1056 Kv. 79, SE 352, PPN 125, inv. št. AI 9722. Razbitina iz rdečkasto sive grobozr-nate kamnine; dl. 7,3 cm, š. 4,8 cm, db. 1,9 cm. Dorzalna stran je pokrita s korteksom. 2.polnilo (zasutje) zbiialnika za vodo 5, G1057-G1062 1057 Kv. 79, SE 368, inv. št. AI 9192/1. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 2,5 cm. 1058 Kv. 79, SE 368, inv. št. AI 9192/2. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2 cm, š. 3 cm. 1059 Kv. 79, SE 368, inv. št. AI 9193/1. Odl. d. z ost., groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 7,5 cm, pr. d. 16,2 cm. 1060 Kv. 79, SE 368, inv. št. AI 9195/1. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z brazdastim vrezom, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 1,4 cm, š. 1,8 cm. 1061 Kv. 79, SE 368, PPN 159, inv. št. AI 9726. Odbitek iz temno sivega roženca; dl. 3,24 cm, š. 2,77 cm, db. 0,8 cm. Talon je gladek - pokrivata ga dve večji retuši. Celotno dorzalno površino odbitka pokriva korteks. 1062 Kv. 79, SE 368, PPN 199, inv. št. AI 9727. Razbitina iz sivega roženca, dl. 0,4 cm, š. 0,4 cm, db. 0,2 cm. 3. polnilo zbiialnika za vodo 5, G1063 1063 Kv. 79, SE 371, inv. št. AI 9202. Odl. u. sklede, na zun. in notr. strani ter ustju okrašene z vrezi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,4 cm, š. 1,8 cm. M 1:1 1053, 1054, 1062 M 1:2 1040 d Lu d SE 352 1040-1056 SE 368 1057-1062 SE 371 1063 0 4. polnilo zbiialnika za vodo 5, G1064-G1071 1064 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9257. Skleda, okrašena z rebrom, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 16 cm, pr. u. 18,9 cm, pr. d. 9 cm. 1065 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9256. Vrč z ročajem, okrašen z odtisi vrvice, fina keramika, črne barve, prostoročna izdelava; v. 12,9 cm, pr. u. 9,2 cm, pr. d. 4,7 cm. 1066 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9252/3. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 2,5 cm, pr. u. 14 cm. 1067 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9252/5. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4,8 cm, pr. u. 22 cm. 1068 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9253/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4 cm. 1069 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9253/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 5,2 cm. 1070 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9254/2. Odl. d. z ost., groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 6 cm, pr. dna 15,4 cm. 1071 Kv. 79, SE 386, inv. št. AI 9254/7. Odl. d. z ost., okrašenim z barboti-nom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 7,8 cm, pr. d. 24,2 cm. J Vsa polnila skupaj zbiialnika 1079 Kv. 95, SE 45, inv. št. AI za vodo 5, G1072 8744/1. Odl. noge sklede, okrašene z nav- 1072 Kv. 79, SE 352, 368, 371 in pičnimi žlebovi, fina keramika, rjavo 386, inv. št. AI 9198. sive barve, prostoročna izdelava; Odl. u. lonca, groba keramika, sive v. 4,2 cm, pr. noge 6,1 cm. barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 4 cm, pr. u. 16,4 cm. 1080 Kv. 95, SE 45, inv. št. AI 8746. Odl. u. vrča z ročajema, groba kera- Koncentiacija keiamike v mika, rjavo sive barve, prostoročna bližini objekta II, G1073-G1077 izdelava; v. 3,6 cm, š. 2,5 cm, pr. u. 11 cm. 1073 Kv. 95, SE 33, inv. št. AI 8667/3. Odl. u. sklede, okrašene z odti- si orodja, fina keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 1,9 cm, š. 3,4 cm. 1074 Kv. 95, SE 33, inv. št. AI 8667/1. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 10 cm, pr. u. 31,8 cm. 1075 Kv. 95, SE 33, inv. št. AI 8667/2. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi nohta, fina keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 24,2 cm. 1076 Kv. 95, SE 33, inv. št. AI 8668. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 6 cm, pr. d. 20 cm. 1077 Kv. 95, SE 33, inv. št. AI 8669. Odl. ost. posode z odlomljenim ro- čajem, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 5 cm. ]aiek v bližini objekta II, G1079-G1080 1078 Kv. 95, SE 45, inv. št. AI 8742. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi orodja, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 7 cm, pr. u. 27,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 254 I / Jiuy u ' f hll SE 352 1072 SE 33 1073-1077 SE 45 1078-1080 ]ama in jaiek v bližini objekta II, G1081-G1082 1081 Kv. 94-95, SE 109 in 45, inv. št. AI 8744/2 in AI 8825. Odlomka noge posode, okrašene z vrezi, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, pr. noge 6,4 cm. 1082 Kv. 94-95, SE 109, inv. št. AI 8826. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, na zun. strani oranžno rjave, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 6 cm. Domnevni nadzemni objekt III-stojka, G1083 1083 Kv. 95, SE 47, inv. št. AI 8748. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bradavico, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 4 cm, pr. u. 18,4 cm. ]ama v objektu III, G1084-G1088 1084 Kv. 95-96, SE 85, inv. št. AI 8734/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 2,5 cm, pr. u. 13,6 cm. 1085 Kv. 95-96, SE 85, inv. št. AI 8733. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 9 cm, pr. u. 42,5 cm. 1086 Kv. 95-96, SE 85, inv. št. AI 8734/2. Odl. u. lonca, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4,7 cm, pr. u. 12,4 cm. 1087 Kv. 95-96, SE 85, inv. št. AI 8734/3. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi lončarskega orodja, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1 cm, š. 3 cm, pr. u. 13,4 cm. 1088 Kv. 95-96, SE 85, inv. št. AI 8735/6. Odl. d. z ost., groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 4,5 cm, pr. d. 13,7 cm. l.polnilo (zasutje) zbiialnika za vodo 6, G1089-G1116 1089 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/4. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 6 cm, pr. u. 30 cm. 1090 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/5. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 3,8 cm. 1091 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/34. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžno svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 4 cm, pr. u. 16 cm. SE 109 in 45 1081 SE 109 1082 SE 85 1084-1088 SE 117 1089-1091 1092 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8833/1 in 3. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 33,2 cm. 1093 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8833/9. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 12,5 cm, pr. u. 21 cm. 1094 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8831. Odl. u. z ost. posode, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 11,4 cm, pr. u. 10,9 cm. 1095 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/1 in 3. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. u. 18 cm. 1096 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. 1105 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/2. št. AI 8834/13. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, Odl. d. z ost., groba keramika, na rjave barve, prostoročna izdelava; zun. strani svetlo rjave, na notr. sive v. 6,8 cm, š. 7 cm, pr. u. 11 cm. barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 3 cm, pr. d. 10,3 cm. 1097 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/6. 1106 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, št. AI 8834/23. oranžno svetlo rjave barve, prosto- Odl. d. z ost., groba keramika, na ročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 5,5 cm, zun. strani svetlo rjave, na notr. sive pr. u. 10,2 cm. barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 3 cm, pr. d. 11,5 cm. 1098 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8832/10. 1107 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. Odl. u. lonca, groba keramika, te- št. AI 8834/29. mno rjave barve, prostoročna izde- Odl. d. z ost., okrašenim z barboti- lava; v. 3,1 cm, š. 3,8 cm. nom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, 1099 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. š. 9,5 cm, pr. d. 22 cm. št. AI 8832/18. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo 1108 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. rjave barve, prostoročna izdelava; št. AI 8835. v. 3,7 cm, š. 2,8 cm. Odl. noge posode, okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, oranžne in 1100 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. sive barve, prostoročna izdelava; št. AI 8833/2. v. 3,5 cm, pr. 8,2 cm. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si nohta, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 4 cm. 1101 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8834/4. Odl. d. z ost., okrašenim z barboti- nom, groba keramika, na zun. strani rjave, na notr. sive barve, prostoroč- na izdelava; v. 6,1 cm, š. 6 cm, pr. d. 20,1 cm. 1102 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8834/5. Odl. d. z ost., okrašenim z barboti- nom, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 12 cm, pr. d. 21,3 cm. 1103 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8834/6. Odl. d. z ost., groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, pr. d. 18,5 cm. 1104 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8834/8. Odl. d. z ost., fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 9,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 260 c\—f I I ^ 1109 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8836/2. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 3,3 cm. 1110 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8838/1. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z metličenjem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 6 cm. 1111 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8838/2. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 4,8 cm. 1112 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8838/4. Odl. ost. posode, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 4,3 cm. 1113 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8838/5. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z žlebovi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 4,6 cm. 1114 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8838/6. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, fina keramika, temno sivo črne barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3,5 cm. 1115 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, inv. št. AI 8840. Bikonično vretence, fina keramika, sivo rjave barve; v. 3,6 cm, pr. 5,2 cm. 1116 Kv. 79-80, 95-96, SE 117, PPN 131, inv. št. AI 9711. Odl. retuširane kline iz rjavega ro-ženca; dl. 1,96 cm, š. 1,1 cm, db. 0,36 cm. Distalni del je odlomljen. Talon je retuširan - pokrit je z eno večjo in številnimi manjšimi retuša-mi. Na dorzalni strani desnega late-ralnega roba ter na ventralni strani levega in desnega lateralnega roba so izdelane školjkovite retuše. Na dorzalni strani desnega lateralnega roba ter na ventralni strani levega in desnega lateralnega roba so makroskopsko določljive zagladitve - verjetno posledica uporabe. 2. polnilo zbiialnika za vodo 6, G1117-G1123 1117 Kv. 79-80, 95-96, SE 320, inv. št. AI 9071/11. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,8 cm, š. 9 cm, pr. u. 32,8 cm. 1118 Kv. 79-80, 95-96, SE 320, inv. št. AI 9071/10. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5,7 cm. 1119 Kv. 79-80, 95-96, SE 320, inv. št. AI 9071/1. Odl. u. z ost. posode, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 8,3 cm, š. 14 cm, pr. u. 9,2 cm. 1120 Kv. 79-80, 95-96, SE 320, inv. št. AI 9071/2. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 16 cm. 1121 Kv. 79-80, 95-96, SE 320, inv. št. AI 9071/8. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 7 cm, pr. u. 30 cm. SE 117 1111-1116 SE 320 1117-1121 1122 Kv. 79-80, 95-96, SE 320, inv. št. AI 9073/1. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,6 cm, š. 6 cm. 1123 Kv. 95-96, SE 320, PPN 117, inv. št. AI 9717/1. Luska iz temno sivega roženca; dl. 0,9 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm. Jama ob zbiialniku za vodo 6, G1124-G1129 1124 Kv. 80, 329, inv. št. AI 9108/2. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 4 cm, pr. u. 24,2 cm. 1125 Kv. 80, SE 329, inv. št. AI 9110. Odl. u. z ost. sklede s preluknjanima držajema, groba keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 7 cm, pr. u. 23,8 cm. 1126 Kv. 80, SE 329, inv. št. AI 9108/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, fina keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 3,3 cm, pr. u. 13,1 cm. 1127 Kv. 80, SE 329, inv. št. AI 9109/2. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 3,2 cm. 1128 Kv. 80, SE 329, inv. št. AI 9109/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi nohta, groba keramika, na zun. strani sive, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 6 cm, pr. u. 18,9 cm. 1129 Kv. 80, SE 329, inv. št. AI 9112/3. Odl. ost. posode z odlomljenim ročajem, fina keramika, na zun. strani rjavo sive, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,7 cm, š. 5,5 cm, pr. ost. 18,3 cm. Polzemljanka 6, G1130-G1240 1130 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/19. Odl. u. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 5,5 cm. 1131 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/35. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 4,7 cm. 1132 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/52. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na zun. strani rdeče, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 7 cm, pr. u. 16,2 cm. o SE 320 1222-1123 SE 329 1124-1129 SE 314 1130-1132 1133 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/54. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,3 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 19,8 cm. 1134 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/85. Odl. u. sklede, groba keramika, te- mno sive barve, prostoročna izdela- va; v. 2,3 cm, š. 4,8 cm. 1135 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/86. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izde- lava; v. 4,3 cm, š. 4,9 cm. 1136 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/87. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, oranžne in sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 29,2 cm. 1137 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/98. Odl. u. z ost. sklede, izdelava?, bar- va?, prostoročna izdelava; v. 7,1 cm, pr. u. 24 cm. 1138 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/93. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 6 cm, pr. u. 30 cm. 1139 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/96. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 7 cm, pr. u. 27,9 cm. 1140 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/99. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izde- lava; v. 5,7 cm, š. 8 cm, pr. u. 38,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 266 1141 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/100. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,9 cm, š. 13 cm, pr. u. 28 cm. 1142 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/104. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,3 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 11,6 cm. 1143 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/105. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 18,2 cm. 1144 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/110. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 9 cm, š. 12 cm, pr. u. 17,5 cm. 1145 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/3. Odl. u. sklede, na notr. strani in ustju okrašene z vrezi, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 4,2 cm. 1146 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/6. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi orodja, fina keramika, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5 cm, pr. u. 36 cm. 1147 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/7. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta in orodja, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 6,6 cm, pr. u. 24 cm. 1148 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/9. Odl. u. z ost. sklede, na zun. strani in ustju okrašene z vrezi in vbodi, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 3,2 cm. 1149 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/12. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 5 cm, pr. u. 26 cm. 1150 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/18. Odl. u. z ost. sklede, na notr. strani okrašene z vrezi in vbodi, fina keramika, svetlo rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4 cm, pr. u. 15 cm. M 1:3 1146 1141 1 \ TT \ \ 1151 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1159 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/19. inv. št. AI 8936/27. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- Odl. navzven izvihanega in prile- tisi prsta, groba keramika, na zun. pljenega u. sklede, groba keramika, strani oranžne in sive, na notr. rjavo sive barve, prostoročna izdelava; sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4,2 cm. v. 5,7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 20 cm. 1152 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/21. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odti- si nohta, groba keramika, rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 6 cm, pr. u. 23,6 cm. 1153 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/23. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- tisi prsta, groba keramika, na zun. strani oranžno rjave, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 19,6 cm. 1154 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/25. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- tisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 8 cm, pr. u. 37,8 cm. 1155 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/27. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odti- si prsta, groba keramika, temno rja- ve barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 6 cm, pr. u. 32 cm. 1156 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/14. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 14 cm. 1157 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/23. Odl. u. lonca, groba keramika, te- mno rjave barve, prostoročna izde- lava; v. 4,5 cm, š. 7 cm, pr. u. 15,7 cm. 1158 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/25. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 4 cm, pr. u. 14 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 270 ........,......r u 1160 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1169 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/32. inv. št. AI 8936/91. Odl. u. lonca, groba keramika, te- Odl. u. lonca, groba keramika, te- mno sive barve, prostoročna izdela- mno rjave barve, prostoročna izde- va; v. 3,7 cm, š. 5,2 cm, lava; v. 5,3 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 10,1 cm. pr. u. 15,2 cm. 1161 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1170 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/33. inv. št. AI 8936/92. Odl. u. lonca, groba keramika, te- Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo mno rjave barve, prostoročna izde- oranžne barve, prostoročna izdela- lava; v. 4,4 cm, š. 6 cm, va; v. 3,8 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 13,1 cm. pr. u. 23,8 cm. 1162 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/36. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3,8 cm. 1163 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/37. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 4 cm, pr. u. 10,2 cm. 1164 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/38. Odl. u. z ost. lonca, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izde- lava; v. 6,2 cm, š. 6 cm, pr. u. 9,6 cm, pr. ost. 12,8 cm. 1165 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/46. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 3,5 cm. 1166 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/51. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 14 cm. 1167 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/81. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 16 cm. 1168 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/83. Odl. u. lonca, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, š. 6 cm, pr. u. 16,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 272 1171 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1180 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/97. inv. št. AI 8937/24. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo Odl. navzven izvihanega in prile- rdeče barve, prostoročna izdelava; pljenega u. lonca, okrašenega z od- v. 5 cm, š. 5 cm, pr. u. 14,1 cm. tisi prsta, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; 1172 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, v. 3 cm, š. 6 cm, pr. u. 29,8 cm. inv. št. AI 8936/102. Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 20,4 cm. 1173 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/106. Odl. u. lonca, groba keramika, oran- žne barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 7 cm, pr. u. 15,5 cm. 1174 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/107. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdela- va; v. 4,8 cm, š. 7 cm, pr. u. 28,5 cm. 1175 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8936/108. Odl. u. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 8 cm, pr. u. 16 cm. 1176 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/5. Odl. u. lonca, okrašenega z vrezi, groba keramika, sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 2 cm, š. 3,5 cm. 1177 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/8. Odl. u. lonca, okrašenega z odti- si nohta, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, š. 4,3 cm. 1178 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/16. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi pr- sta, groba keramika, sivo rjave bar- ve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 9,7 cm. 1179 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/20. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 5 cm, pr. u. 19,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 274 I I 1181 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/26. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. lonca, okrašenega z od- tisi nohta, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 20,2 cm. 1182 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/30. Odl. u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 6 cm, pr. u. 15,8 cm. 1183 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8937/31. Odl. u. z ost. lonca, okrašenega z od- tisi prsta, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 8,2 cm, š. 8,5 cm, pr. u. 12 cm. 1184 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/1. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z barbotinom, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 9 cm, š. 20 cm, pr. d. 23 cm. 1185 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/6. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdela- va; v. 3,5 cm, š. 8 cm, pr. d. 14,4 cm. 1186 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/29 in 49. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani oranžne, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,7 cm, š. 13 cm, pr. d. 14,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 276 u u..J ÎT ^ :iyVH 1187 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1195 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/39. inv. št. AI 8938/77. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- ka, temno sive barve, prostoročna va; v. 4,8 cm, š. 6,7 cm, pr. d. 18 cm. izdelava; v. 3,3 cm, š. 8,6 cm, pr. d. 17 cm. 1188 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/43. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani oranžne, na notr. sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 5 cm, š. 8 cm, pr. d. 15,1 cm. 1189 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/46. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdela- va; v. 3 cm, š. 5 cm, pr. d. 9,2 cm. 1190 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/58. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sivo rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 2,5 cm, š. 8 cm, pr. d. 19 cm. 1191 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/61. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 6,6 cm, pr. d. 8,9 cm. 1192 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/64. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. svetlo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 8 cm, pr. d. 13,3 cm. 1193 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/70. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani oranžno rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdela- va; v. 5,2 cm, š. 10 cm, pr. d. 16 cm. 1194 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/74. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,7 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 16 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 278 1196 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1204 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/78. inv. št. AI 8941/7. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- Odl. u. z ost. skodele z ročajema, ka, sive barve, prostoročna izdelava; groba keramika, sive barve, prosto- v. 2,9 cm, š. 8 cm, pr. d. 15,1 cm. ročna izdelava; v. 6,2 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 23,6 cm. 1197 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8938/79. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na zun. strani oranžne, na notr. temno sive barve, prostoročna izde- lava; v. 5,2 cm, š. 6 cm, pr. d. 11,6 cm. 1198 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/16. Odl. d. z ost. posode, okrašenim z glavničenjem, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 4,6 cm, pr. d. 11,5 cm. 1199 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8939. Odl. noge posode, okrašene z vre- zom, brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,8 cm, pr. 5,7 cm. 1200 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8941/1. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 5,6 cm, š. 7,7 cm, pr. u. 35,6 cm. 1201 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8941/2. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,3 cm, š. 11,5 cm, pr. u. 19,6 cm. 1202 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8941/5. Odl. u. z ost. sklede z ročajema, gro- ba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 4,6 cm, pr. u. 15,4 cm. 1203 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8941/6. Odl. u. z ost. skodele z ročajema, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,5 cm, š. 7 cm, pr. u. 19 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 280 ero 1205 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1213 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8940/1. inv. št. AI 8942/3. Odl. ost. posode z ročajem, gro- Odl. ost. posode, okrašenega z bra- ba keramika, temno sivo rjave bar- davico, groba keramika, temno rjave ve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, barve, prostoročna izdelava; š. 4,8 cm. v. 3,5 cm, š. 4,5 cm. 1206 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, 1214 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8940/5. inv. št. AI 8942/4. Odl. ost. posode z ročajem, groba Odl. ost. posode, okrašenega z bra- keramika, temno rjave barve, pro- davico, groba keramika, temno sive storočna izdelava; v. 6,5 cm, barve, prostoročna izdelava; š. 4,9 cm. v. 3,7 cm, š. 4,3 cm. 1207 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8940/6. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, temno rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 7,7 cm, š. 8,5 cm. 1208 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8940/7. Odl. ost. posode z odlomljenim ro- čajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6 cm, š. 8,4 cm. 1209 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8940/14. Odl. ost. vrča z ročajem, groba kera- mika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7,1 cm, š. 6,7 cm. 1210 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8940/15. Odl. ročaja, groba keramika, oran- žno temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,3 cm, š. 4,3 cm. 1211 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8941/3. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,8 cm, š. 6 cm, pr. u. 14,9 cm. 1212 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8941/4. Odl. u. z ost. lonca z ročajema, groba keramika, na zun. strani svetlo rja- ve, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,1 cm, š. 5 cm, pr. u. 15,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 282 \ (ř Z' v CZZD f 1215 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8943/5. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,8 cm, š. 7,2 cm. 1216 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8943/6. Odl. ost. posode, okrašenega z dvojno bradavico, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 5,7 cm. 1217 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/2. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi orodja, fina keramika, na zun. strani temno rjave, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 7 cm, pr. ost. 34,8 cm. 1218 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/3. Odl. ost., okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 5,8 cm. 1219 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/4. Odl. ost. posode, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, temno rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,2 cm, š. 5,7 cm, pr. ost. 12,3 cm. 1220 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/5. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta, groba keramika, na zun. strani sive, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4,9 cm. 1221 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/6. Odl. ost. posode, na notr. in zun. strani okrašenega z vrezi in vbodi, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5,6 cm. 1222 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/7. Odl. ost. posode, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 2,9 cm. 1223 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/14. Odl. ost. posode, okrašenega z re-broma, razčlenjenima z odtisi orodja, fina keramika, na zun. strani temno rjave, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 10,3 cm, š. 9,9 cm. 1224 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/15 in 18. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 14,2 cm. 1225 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/22. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, groba keramika, na zun. strani temno rjavo sive, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 7,4 cm. 1226 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/26. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 2,6 cm. 1227 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/29. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z vrezi in vbodi, groba keramika, svetlo rjavo oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 4 cm. 1228 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/31. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi orodja, groba keramika, na zun. strani temno rjave, na notr. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,8 cm, š. 7,4 cm. 1229 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/32. Odl. ost. posode, na notr. strani okrašenega z brazdastimi vrezi in vbodi, fina keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3 cm. 1230 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/34. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 3,4 cm. 1231 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/37. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,2 cm, š. 2,4 cm. 1232 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8944/39. Odl. ost. posode, okrašenega z vrezi, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 3,1 cm. 1233 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8945/1. Odl. ost. posode, okrašenega z bar-botinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 9,4 cm, š. 10,5 cm. 1234 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8945/11. Odl. ost. posode, okrašenega z bar-botinom, groba keramika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdelava; v. 9 cm, š. 8,7 cm. 1235 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8945/16. Odl. ost. posode, okrašenega z bar-botinom, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 8 cm. 1236 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8946. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, pr. 5,5 cm. 1237 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. Al 8947. Bikonično vretence, fina keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, pr. 4,8 cm. 1238 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 314, inv. št. AI 8948. Odl. bikoničnega vretenca, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. 5 cm. 1239 Kv. 16, 32, 97,121, SE 314, inv. št. AI 8951. Odl. kamnitih žrmelj; v. 13 cm, š. 14 cm, dl. 16,3 cm. 1240 Kv, 121, SE 314, PPN 213, inv. št. AI 8949. Odl. odbitka iz svetlo rjavega rožen-ca; dl. 1,7 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm. ]ama v polzemljanki 6, G1241-G1253 1241 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9057/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 3,1 cm. 1242 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9057/2. Odl. u. sklede, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 4,9 cm. 1243 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9389/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 3,9 cm. \ SE 314 1229-1240 SE 313 1241-1243 1244 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9058. Odl. u. lonca z ročajema, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, pr. u. 15 cm. 1245 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9389/2. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,8 cm, š. 3,5 cm. 1246 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9389/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 3,8 cm. 1247 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9389/5. Odl. u. lonca, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 4,2 cm. 1248 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9390. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 3 cm. 1249 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9394/1. Odl. u. lonca z ročajem, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 6,7 cm, š. 3,9 cm. 1250 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9875. Noga posode, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, pr. noge 7 cm. 1251 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9394/2. Odl. ost. posode z ročajema, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 7 cm, pr. ost. 24,7 cm. 1252 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9060. Odl. ost. posode, okrašenega z rebrom, groba keramika, na zun. strani rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 5,5 cm. 1253 Kv. 16, 32, 97, 121, SE 313, inv. št. AI 9392. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,9 cm, š. 3,9 cm. Jama v polzemljanki 6, G1254 1254 Kv. 97, SE 557, inv. št. AI 9878. Odl. ost. posode, okrašenega z glav-ničenjem, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 4,1 cm. Ognjišče v polzemljanki 6, G1255-G1266 1255 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/4. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5 cm, pr. u. 18,2 cm. 1256 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/5. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,2 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 18 cm. M 1:2 1244 u .M U I SE 313 1244-1253 SE 557 1245 SE 598 1255, 1256 n 1257 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 1265 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/6. 9926/4. Odl. u. z ost. sklede, groba kerami- Odl. ost. posode, okrašenega z glav- ka, temno rjavo sive barve, prosto- ničenjem, groba keramika, rjavo sive ročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 4,5 cm, barve, prostoročna izdelava; pr. u. 24 cm. v. 9,3 cm, š. 6 cm. 1258 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 1266 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/10. 9928. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z bar- Odl. ost. posode, okrašenega z bra- botinom, groba keramika, temno davico, groba keramika, svetlo sive sivo rjave barve, prostoročna izdela- barve, prostoročna izdelava; va; v. 5,7 cm, š. 14 cm, pr. u. 30 cm. v. 5,6 cm, š. 3,3 cm. 1259 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/11. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, svetlo sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,7 cm, š. 3,5 cm, pr. u. 11,1 cm. 1260 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9925. Odl. u. vrča z odlomljenim ročajem, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 1,7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 11,8 cm. 1261 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/8. Odl. u. lonca, fina keramika, svetlo oranžno rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 4 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 11,2 cm. 1262 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9923/9. Odl. u. lonca, groba keramika, te- mno rjave barve, prostoročna izde- lava; v. 3,6 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 16,2 cm. 1263 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9924/1. Odl. d. z ost., groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 4 cm, pr. d. 10,8 cm. 1264 Kv. 121, SE 598, inv. št. AI 9924/10. Odl. d. z ost., fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, pr. d. 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 290 a r Jama v bližini polzemljanke 6, G1267-G1278 1267 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9259/1. Odl. u. z ost. sklede, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 32,7 cm. 1268 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9259/7. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 7 cm, pr. u. 16,4 cm. 1269 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9259/8. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, na notr. strani temno sive, na zun. svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, š. 3,7 cm, pr. u. 14,9 cm. 1270 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9260. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odtisi nohta, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,6 cm, š. 5,6 cm, pr. u. 30 cm. 1271 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9266. Vrč z ročajem, fina keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdelava; v. 12,6 cm, pr. u. 10,5 cm, pr. d. 6,6 cm. 1272 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9259/9. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 5,7 cm, pr. u. 26 cm. 1273 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9259/3. Odl. u. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 7 cm, pr. u. 24,6 cm. 1274 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9259/10. Odl. u. lonca, fina keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,1 cm, š. 4 cm, pr. u. 9 cm. D : 1275 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9262/2. Odl. ročaja, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 6 cm, š. 3,4 cm. 1276 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9263. Odl. ost. posode z ročajema, okraše- nim z odtisi prsta, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna iz- delava; v. 7,1 cm, š. 8 cm, pr. ost. 24 cm. 1277 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9265. Odl. ost. posode, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 12,9 cm, š. 12,5 cm, pr. ost. 20 cm. 1278 Kv. 16, SE 390, inv. št. AI 9267. Odl. d. z ost. posode, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,4 cm, pr. ost. 9,2 cm, pr. d. 6,2 cm. ]ama v bližini polzemljanke 6, G1279-G1282 1279 Kv. 16, SE 530, inv. št. AI 9402/1. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 7 cm, š. 4,5 cm, pr. u. 16 cm. 1280 Kv. 16, SE 530, inv. št. AI 9402/2. Odl. u. lonca, groba keramika, te- mno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,8 cm, š. 7 cm, pr. u. 15 cm. 1281 Kv. 16, SE 530, inv. št. AI 9403/2. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 7 cm, pr. d. 11,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 294 / / CI_) n SE 390 1275-1278 SE 530 1279-1281 1282 Kv. 16, SE 530, inv. št. AI 1289 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI 9403/3. 9268/1. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, ka, na zun. strani oranžne, na notr. rjave barve, prostoročna izdelava; sivo rjave barve, prostoročna izdela- v. 4,2 cm, š. 6 cm. va; v. 7,3 cm, š. 7 cm, pr. d. 19,4 cm. ]ama v bližini polzemljanke 6, Koncentiacija keiamike G1290-G1296 v bližini polzemljanke 6, G1283-G1285 1290 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI 9269/1. 1283 Kv. 15, SE 405, inv. št. AI Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odti- 9292. si prsta, groba keramika, rjave bar- Odl. u. lonca, groba keramika, rjavo ve, prostoročna izdelava; v. 5,3 cm, sive barve, prostoročna izdelava; š. 12 cm, pr. u. 30,2 cm. v. 4,3 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 30 cm. 1284 Kv. 15, SE 405, inv. št. AI 9293. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdela- va; v. 3,4 cm, š. 6 cm, pr. d. 15,5 cm. 1285 Kv. 15, SE 405, inv. št. AI 9294. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, rjavo sive barve, prostoročna izdela- va; v. 7,8 cm, š. 7,1 cm. Koncentiacija keiamike v bližini polzemljanke 6, G1286-G1288 1286 Kv. 14-15, SE 430, inv. št. AI 9348/1. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega ustja, okrašenega z odti- si prsta, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 7,5 cm, š. 6 cm. 1287 Kv. 14-15, SE 430, inv. št. AI 9348/2. Odl. u. z ost. sklede, okrašene z odti- si orodja, groba keramika, sive bar- ve, prostoročna izdelava; v. 5,5 cm, š. 5,9 cm. 1288 Kv. 14-15, SE 430, inv. št. AI 9350. Odl. ost. posode, okrašenega z bra- davico, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8,3 cm, š. 9,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 296 r n íTTT^ SE 530 1282 SE 405 1283-1285 SE 430 1286-1288 SE 392 1289, 1290 I C iiJ 1291 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI ]ama v bližini objekta 10, 9272/1. G1298-G1330 Odl. u. z ost. sklede, okrašene z od- tisi prsta, groba keramika, rjavo sive 1298 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. barve, prostoročna izdelava; AI 9907/6. v. 6,5 cm, š. 7 cm, pr. u. 39,8 cm. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sive barve, prostoročna izdelava; 1292 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI v. 2,4 cm, š. 4 cm. 9268/2. Odl. u. lonca, groba keramika, sive 1299 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. barve, prostoročna izdelava; AI 9907/8. v. 5,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 23 cm. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, svetlo rjave barve, prostoročna iz- 1293 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI delava; v. 3 cm, š. 2,9 cm. 9269/3. Odl. navzven izvihanega in prile- 1300 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. pljenega u. lonca, okrašenega z od- AI 9907/20. tisi prsta, groba keramika, rjave bar- Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, ve, prostoročna izdelava; rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,5 cm, š. 3 cm. v. 3,5 cm, š. 3 cm. 1294 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI 9270/1. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 2,9 cm, š. 4 cm, pr. d. 9,2 cm. 1295 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI 9270/5. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 5 cm, pr. d. 11 cm. 1296 Kv. 15, SE 392, inv. št. AI 9272/2, 3 in 4. Odlomki ost. posode z ročajem, okrašenega z rebrom, razčlenjenim z odtisi nohta in barbotinom, groba keramika, rjavo sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 22 cm, š. 23 cm. Nadzemni objekt 10-stojka, G1297 1297 Kv. 144, SE 647, inv. št. AI 9960. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 5,5 cm, š. 4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 298 TírWH^ \ ' SE 392 1291-1296 SE 647 1297 SE 590 1298-1300 1301 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/4. Odl. u. sklede, okrašene z odtisi orodja, groba keramika, na notr. strani svetlo, na zun. temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 5,7 cm. 1302 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/7. Odl. u. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, na notr. strani sive, na zun. Rdeče rjave barve, prostoročna izdelava; v. 2,1 cm, š. 3,9 cm. 1303 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/9. Odl. u. sklede, okrašene z odtisi prsta, groba keramika, na zun. strani rjave, na notr. oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 5,9 cm. 1304 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/11. Odl. u. lonca, fina keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3 cm, š. 4,9 cm. 1305 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/2. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 6 cm, pr. u. 21,9 cm. 1306 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/4. Odl. u. lonca, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 18 cm. 1307 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/5. Odl. u. lonca, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 3,9 cm. 1308 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/9. Odl. u. lonca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,2 cm, š. 5,5 cm, pr. u. 7,5 cm. 1309 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/11. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 4,5 cm. 1310 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/14. Odl. u. lonca, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,5 cm. 1311 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9907/15. Odl. u. lonca, groba keramika, na notr. strani rjavo rdeče, na zun. sive barve, prostoročna izdelava; v. 4,4 cm, š. 4,8 cm. 1312 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/1. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi orodja, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 4,4 cm. 1313 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/3. Odl. navzven izvihanega in prilepljenega u. lonca, okrašenega z odtisi prsta, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,7 cm, š. 10 cm, pr. u. 37 cm. 1314 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9908/8. Odl. u. lonca, okrašenega z navpičnim rebrom, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,6 cm, š. 5,2 cm. 1315 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/3. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 5 cm, pr. d. 20 cm. 1316 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/4. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,8 cm, š. 8 cm, pr. d. 14,3 cm. 7 U U C Kl, i'.,'i,-u \ iJ 1317 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. 1325 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/9. AI 9913/4. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- Odl. ost. posode z odlomljenim ro- ka, svetlo rjave barve, prostoročna čajem, okrašenega z barbotinom, izdelava; v. 3,7 cm, š. 7 cm, groba keramika, temno sive barve, pr. d. 17,8 cm. prostoročna izdelava; v. 14,9 cm, š. 15 cm. 1318 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/12. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, na notr. strani sive, na zun. sve- tlo rjave barve, prostoročna izdela- va; v. 3,6 cm, š. 7 cm, pr. d. 20,4 cm. 1319 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/14. Odl. d. z ost. posode, groba kera- mika, na zun. strani svetlo rjave, na notr. sive barve, prostoročna izdela- va; v. 3,5 cm, š. 4 cm, pr. d. 11,7 cm. 1320 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/16. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, oranžno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,3 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 12 cm. 1321 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9909/22. Odl. d. z ost. posode, groba kerami- ka, sive barve, prostoročna izdelava; v. 5 cm, š. 4 cm, pr. d. 15,8 cm. 1322 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9914. Noga posode, groba keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,5 cm, pr. noge 5,8 cm. 1323 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9910/6. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, temno rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 6,8 cm, š. 6,5 cm. 1324 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9910/8. Odl. ost. posode z ročajem, groba keramika, temno sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 4 cm, š. 3,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pii Kiogu 302 M 1:3 1325 1320 1326 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9910/10. Odl. u. lonca z odlomljenim ročajem, okrašenega z odtisi prsta, groba ke- ramika, temno sive barve, prosto- ročna izdelava; v. 3 cm, š. 5 cm, pr. u. 23,3 cm. 1327 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9912. Odl. ost. posode, okrašenega z bra- davico, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 4,6 cm, š. 5 cm, pr. ost. 31,5 cm. 1328 Kv. 144-145, SE 590, inv. št. AI 9910/11. Odl. zajemalke z dulcem, groba ke- ramika, svetlo sivo rjave barve, pro- storočna izdelava; v. 2,4 cm, š. 5,3 cm, dl. 4,7 cm. 1329 Kv. 144, SE 590, inv. št. AI 9915. Bikonično vretence, groba keramika, temno sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,4 cm, pr. 5 cm. 1330 Kv. 144, SE 590, PPN 223, inv. št. AI 9916. Odbitek iz svetlo rjavega grobozrna- tega kremena; dl. 2,6 cm, š. 2,2 cm, db. 0,7 cm. Talon je gladek retuširan - en negativ. ]ama v objektu 10, G1331 1331 Kv. 144, SE 588, inv. št. AI 9903. Odl. ost. z ročajem, groba keramika, na notr. strani temno sivo črne, na zun. oranžne barve, prostoročna iz- delava; v. 4,6 cm, š. 3,2 cm. ]ama v objektu 10, G1332-G1333 1332 Kv. 144, SE 592, inv. št. AI 9918/1. Odl. u. z ost. sklede, groba keramika, rdeče rjave barve, prostoročna izde- lava; v. 3,5 cm, š. 6 cm, pr. u. 29,9 cm. 1333 Kv. 144, SE 592, inv. št. AI 9918/3. Odl. navzven izvihanega in prile- pljenega u. z ost. sklede, groba ke- ramika, sivo rjave barve, prostoroč- na izdelava; v. 3,7 cm, š. 4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Za Raščico pri Krogu 304 M 1:1 1330 M 1:2 1326 CID SE 590 1326-1330 SE 588 1331 SE 592 1332, 1333 Pitos v bližini objekta 10, G1334 1334 Kv. 166, SE 653, inv. št. AI 9962. Pitos s štirimi ročaji, iz večjih izhajata rebri, razčlenjeni z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 45,7 cm, pr. u. 20,4 cm, pr. d. 16 cm. Pitos v bližini objekta 10, G1335 1335 Kv. 166, SE 655, inv. št. AI 9963. Pitos z ročajema, okrašenima z rebri razčlenjenimi z odtisi prsta, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 32,3 cm, pr. ost. 32,2 cm, pr. d. 14,1 cm. Jama v bližini objekta IV, G1336 1336 Kv. 191, SE 661, inv. št. AI 9966. Odl. u. lonca, fina keramika, svetlo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 3,5 cm, š. 7,5 cm, pr. u. 20 cm. M 1:4 1334,1335 -U SE 653 1334 SE 655 1335 SE 661 1336 Žgan žaini giob iz staiejše železne dobe 1337 Kv. 194, SE 659, inv. št. AI 9965/1. Lonec (žara), okrašen z dvema bradavicama in plitkimi poševnimi ka-nelurami, fina keramika, rjave barve, prostoročna izdelava; v. 23,2 cm, pr. d. 11 cm. 1338 Kv. 194, SE 659, inv. št. AI 9965/3. Odl. u. z ost. lonca z bradavico, groba keramika, sivo rjave barve, prostoročna izdelava; v. 5,9 cm, š. 5,8 cm, pr. u. 15,6 cm. 1339 Kv. 194, SE 659, inv. št. AI 9965/4. Odl. ost. z jezičastim držajem, groba keramika, na zun. strani rjavo rdeče, na notr. temno sive barve, prostoročna izdelava; v. 7,2 cm, š. 7 cm. 1340 Kv. 194, SE 659, inv. št. AI 9965/5. Odl. u. z ost. skodele z ročajem, groba keramika, rjavo rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 3,6 cm, š. 4,2 cm. Žgan žarni grob iz starejše železne dobe -SE 659 Rimskodobne najdbe Plast SE 1, G1341 1341 Kv. 230, SE 1, inv. št. AI 9623/1. Odl. d. z ost. lonca, groba keramika, svetlo sive barve, izdelava na lončarskem vretenu; v. 5 cm, š. 6 cm, pr. d. 13,8 cm. Plast SE 2, G1342-1346 1342 Kv. 227, SE 2, inv. št. AI 9664. Trinožnik, fina keramika, sive barve, izdelana na vretenu; v. 7,2 cm, pr. u. 15,3 cm. 1343 Kv. 228, SE 2, inv. št. AI 9669. Trinožnik, fina keramika, sive barve, izdelana na vretenu; v. 7,8 cm, pr. u. 15,5 cm. 1344 Kv. 227, SE 2, inv. št. AI 9666. Odl. d. z ost. posode, groba keramika, sivo črne barve, izdelava na lončarskem vretenu; v. 2,9 cm, š. 6 cm, pr. d. 9 cm. 1345 Kv. 230, SE 2, inv. št. AI 9675. Odl. d. posode, groba keramika, sive barve, izdelava na lončarskem vretenu; v. 1,8 cm, š. 3 cm. 1346 Kv. 230, SE 2, inv. št. AI 9676. Odl. ročaja vrča, fina keramika, oranžne barve, prostoročna izdelava; v. 4,7 cm, š. 5 cm. Plast SE 613, G1347 1347 Kv. 230, SE 613, inv. št. AI 9940. Odl. u. z ost. lonca, groba keramika, temno rjave barve, prostoročna izdelava; v. 8 cm, š. 6,5 cm, pr. u. 19,8 cm. Plast SE 617, G1348-G1349 1348 Kv. 228 in 231, SE 617, inv. št. AI 9948/1. Odl. ost. posode, okrašenega z dvojno bradavico, groba keramika, sive in rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 2,7 cm, š. 2,3 cm. 1349 Kv. 228 in 231, SE 617, inv. št. AI 9948/2. Odl. ost. posode, okrašenega z bradavico, groba keramika, rdeče barve, prostoročna izdelava; v. 2,9 cm, š. 2,6 cm. ]ama v domnevnem nadzemnem objektu V, G1350-G1353 1350 Kv. 228 in 231, SE 627, inv. št. AI 9953. Odl. ost., okrašenega z metličenjem, groba keramika, črne barve, prostoročna izdelava; v. 4,1 cm, š. 3,2 cm. 1351 Kv. 228 in 231, SE 627, inv. št. AI 9954/1. Odl. krožnika terresigillate, okrašen z aplikacijo, fina keramika, sivo rdeče barve; v. 2,3 cm, pr. u. 20,4 cm. 1352 Kv. 228 in 231, SE 627, inv. št. AI 9954/3. Odl. d. posode z prstanasto nogo terre sigillate, fina keramika, sivo rdeče barve; v. 1,2 cm, pr. d. 4,6 cm. 1353 Kv 228 in 231, SE 627, inv. št. AI 9954/2. Odl. ost. skledice terre sigillate, okrašene z aplicirano spiralo, fina keramika, sivo rdeče barve; v. 1,6 cm, pr. ost. 11,6 cm. u Rimskodobne najdbe SE 1 1341 SE 2 1342-1346 SE 613 1347 SE 617 1348, 1349 SE 627 1350-1353