rit O I. KT A K E«: JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ftTATELJK
(.hisilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in ProMveln« Malice
official organ of j. s. f. and its educational bureau
SX. — NO. 1764.
MW MItar. toa ft. IHUT. M «Ml .1"- al i.»<««>.
H«.
«MW Ift« 4«' «I {MfW «I •«»<• ». *•'«
CHICAGO, ILI.., 2. JULIJA (July 2). 1941.
?ublUh*<l VVV-klv >t 2301 S. Uwnd.le Ave.
LETO—VOL XXXVI.
Hitler v vsaki invaziji trdi, da se le "brani"!
ČEHOSLOVASKA, POLJSKA, N0RVE2KA, JUGOSLAVIJA IN SEDAJ RUSIJA BILE "NAPADALKE" NA TRETJI RAJ H, LAZE NEMŠKA PROPAGANDA
Firer tretjega rajha nikdar ne piizna svoje zavratnosti pač pa vali vso krivdo za svoja kr-vava dejanja, nasilja in osvajanja na druge. To je storil tudi v slučaju Sovjetske Unije, kateri je 24. avgusta 1939 zagotovil prijateljstvo in sodelovanje Nemčije s posebnim paktom. čigar veljavnost bi pote-
"Rešitelj Evrope"
V svojem proglasu glede invazije v Rusijo je dejal, da je I sovjetska armada mejo med I Nemčijo in Rusijo neštetokrat kršila, namreč, da so sovjetske čete z naslado izzivale nemške vojake, prekoračevale mejo in | provocirale.
Dalje Hitler trdi, da se je Nemčija morala spustiti v to o-brambno vojno, ker je Rusija planirala invadirati centralno Evropo in si jo podvreči.
Dolžnost aretjega rajha pa je bila — pravi Hitler — Rusiji
Joahin von Ribbentrop, Hitlerjev vna-
nji minister, ki je z Molotovom itpo-iloval med Nemčijo in Ruaijo desetletni nenapadalni pakt.
kia avgusta 1949, če bi bil držal besedo. Pa je pogodbo prelomil po dvaindvajsetih mesecih.
Stara igra
Ko si je izbral za žrtev če-hoslovasko, je v rajhstagu grmel, da se mora Nemčija pred njo braniti, češ, da dokler bo ta sp^ka versaillske pogodbe obstojala, bo Nemčija neprenehoma v nevarnosti.
čisto brez sramu je Hitler trdil, da je Cehoslovaška "agre-sokra" in da kuje proti Nemčiji zavratne naklepe.
Nte argumente je nato ponovil v kampanji proti Poljski. Nemčija se je le "branila", ker jo je Poljska napadla, je lagal
Hitler, ne da bi zardel.
Svojo invazijo v nevtralno Norve^foje\ opravičeval z isto
meto*
KH je udaril v Jugoslavijo,
* je tudi le "branil".
Vja*e*lav Molotov, ki je 24. avgusta 19.*>9 v imenu Sovjetske Unije podpisal s Ribbentropom posrodbo za desetletno prijateljstvo.
to preprečiti in s tem rešiti Evropo, civilizacijo in nov red, ki nastaja v Evropi pod vodstvom slavnega nemškega-naroda.
Potvarjanje resnice
Ako bi hotel Hitler navesti resnico, bi moral priznati, da se je Stalin skupno z Molotovom trudil ohraniti z Nemčijo mirne odnošaje. Nobena tajnost ni več, da so Stalina nekateri njegovi tovariši svarili, da gre v "apizarstvu" predaleč. Nedvomno so imeli pred očmi Chamberlaina, ki je tudi gojil "mirovno politiko" in padel v nji.
Enako lažnjiva je Hitlerjeva trditev, da se Nemčija proti Rusiji bori zato, da ubrani civilizacijo in "nov red" pred ruskim barbarizmom.
Kar Hitler s svojimi oprodami v zasedenih deželah počne,
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Sovjetska bojna mornarica prvič v akciji

S«vj*tsk« Rutija ima v sedanji vojni na morju glavno borbo v Crnam in v Baltiikem morja. Gornjo jo «lika onoga iamod njenih spopadov, par momontov prodno »o jo priée!.
Kdo je povzročitelj vojne med Rusijo in Nemčijo? Čemu?
O gornjem vprašanju «o oni, ki Proletarca čitajo, poučeni. A ljudje tega spopada v«led pskta med Nemčijo in Rusijo niso pričakovali, saj ne tako naglo.
Kaj so vzroki? Ali se je Stalin s pogodbo, ki jo je »klenil avgusta 1939 s Hitlerjem ukani!?
Čitajte o tem verodostojna poročila in komentarje v Proletarcu. Propaganda glede tega konflikta je tako o-gromna, da ljudje, ki se bi cslanjali na poročila le v protidelavskem tisku, o vzrokih nikakor ne bodo mogli biti pravilno poučeni.
NAŠE PRIREDBE
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETI

¿vedska je poleg Anglije 1 jevala, da če bo napadena, se edina država v Evropi, kjer je bo branila ne v svoji nego v so-V munistična stranka še pri- vražnikovi deželi. A svoje pret-znana za legalno. Od kar pa je 1 nje ni mogla uresničiti. Bori se Nemčija napadla Rusijo, so s Hitlerjevim kolosom na svoji
V Clevelandu imata prired-♦ jbo klub št. 27 JSZ in njegov J pevski od.sek Zarja v nedeljo 6. julija.
Klub št. 49 JSZ, Cleveland, jo ima v nedeljo 13. julija. Oba ta piknika se bosta vršila na farmi SNPJ.
nemški in finski časopisi pritisnili na vlado v Stockholmu, da naj "komunistično vrtanje" za-tre in ustavi komunistične časopise. K tej zahtevi je pristopila tudi nemška vlada. Sved^ ska je dovolila Nemčiji poslati "divizijo nemških vojakov" preko svoie dežele "na pomoč Finski". Ko je Anglija vprašala za enako koncesijo v prvem napadu Rusije na Finsko, sta ji predlog odbili švedska in norvežka vlada, rz strahu pred Hitlerjem. Pakt med Moskvo in Berlinom je namreč takrat še deloval. Sedaj sra je konec in Švedska smatra, da je tudi Sovjetske Unije konec.
Poljska je na 'papirju v vojni z Rusijo od avgusta 1939, ko sta v njo udrle z ene strani Hitlerjeva in potem z druge še sovjetska armada in si jo razdelile. Premier poljske vlade v ubežništvu — nastanjena je v Londonu — general Vladislav Sikorski je minuli teden Moskvi neposredno predlagal sporazum in pa zvezo Poljske z Rusijo. Rusija bi se obvezala priznati neodvisnost Poljske in ji po porazu Hitlerja vrniti tudi tisti del, ki ga je ona vzela. Churchill in Roosevelt sta skozi njune diplomate sovjetsko vlado urgirala, naj tak sporazum sklene, ker bo v Angliji in v Zed. državah, pa tudi drugod, velike moralne vrednosti. Pristati v to je vladi v Mask vi težko zato, ker bi rada Poljsko v svojo Unijo, ne pa samostojno poljsko republiko.
Nemčija je imela v prejšnji in ima v sedanji vojni to velikansko »prednost, da vse svoje bitke vrši na tujih ozemljih. Sovjetska vlada je via leta zatr-
zemlji.
. f»
Katoliška cerkev sovraži nacizem. A še veliko bolj zoprn ji je ruski komunizem. V .sedanji vojni podpira nacije proti Rusiji. Tudi druge cerkve, vš-tevši pravoslavna v državah iz-
Siovenski socialistični klub, Milwaukee, bo imel piknik v nedeljo 13. julija na F. Klopči-čevem vrtu v New Berlinu.
Petek 4. julija je ohijski dan SNPJ
V petek 4. julija bo v Girar-du prireditev društev SNPJ države Ohio. Vršila se bo v Avon
ven Sovj. Unije, žele zmago ] parku. Člani SNPJ in njih priti:*!.—i«	1 ¿.a.!'._____ a	«i
Hitlerju, četudi mu očitajo, da uvaja paganizem in zatira krščanstvo.
Na Španskem nabirajo prostovoljce v pomoč Nemčiji pro-
jatelji pridejo na to slavje, ki se imenuje "ohijski dan SNPJ", iz vseh krajev države. Pravijo, da pride tudi naš stari pionir Nace Žlemberger in mnogo
tiRusijf. V 'Španskih mestih'je <,ru«l|\- k! *°°rali '?dino- Me-vlada s pomočjo svoje faSisti- tropo^amprKlejo vkmv«lb
čne organizacije priredila de-
monstracije, v katerih je bilo glavno geslo, "Marširajmo v Moskvo!" To je bilo demonstrantom lahko vpiti. A marši-
iu jih bo baje kot listja in trave. Iz vzhodnega Ohia se bo med drugimi prismehljal tudi
Joe Snoy.
Torej na svidenje četrtega v
rati v Moskvo ni enostavno, kar Girardu. Program bo mičen in je rzprevidel tudi Hitler, ki se zabaven. Za govornika sta poje «a tako marširanje sicer do- vabljena Frank Zaitz in Mi-bro pripravil. Ichael Kumer. Oba sta »poročila, da prideta. Naj bo vreme še Senator Wheeler se v svoji takšno, girardski in sosedni čla-borbi proti Rooseveltu kaj nad ni SNPJ so se odločili, da mora poslužuje tudi laži. Ako bi on biti to veličastna prireditev, imel moč, bi Anglija ne dobila	-
od tu nikakršnih vojnih in dru- rt9ic|/i \/ /~CKJTPII gih potrebščin niti za denar.	v CINIKU
Njegovo gibanje "America	v Slovenskem delavskem First" se razvija v ameriški	centru v Chicagu so se mmuli "nacizem". Ko je Wheeler na	teden »»glasili Peter Benedict in shodih vpil, da je ameriška vo-	njegova soproga Mary, njur. jaška komanda naročila en mi-	sin Charles, Mrs. Kathy Kraina, lijon rakev, mu je pojasnila, da	Martin Menton in njegova soso take trditve budalost. Pa ni	prOR:R .Julia, vsi iz Detroita. Be-
te laži hotel nikoli preklicati. Sedaj laže glede Anglije, češ, da so nemško invazijo v Rusijo zasnovali angleški diplomati, četudi mu je znano, da je knjigo Mein Kampf napisal Hitler, ne pa kak Chamberlain ali Churchill, Wheeler vseeno zavaja javnost po svoje. Bodisi
(Dalje na 5. strani.)
nedietovi in Mrs. Krainz so bili par tednov na obiskih v Kansa-su, kjer je bi! pr*^ ,of; »Mihov dom, Mentonova pa sta bila na počitnicah v Wisconsinu.
Kadar vam kak spis v Proletarcu ne ugaja, pomnite, da je to list sa misleče ¿itatelje, ne sa cenzorje!
Zvišavanje mezde počasnejše kot zvišavanje cen

V	nedeljo 6. julija piknik k|uba it. 27 JSZ in pevskega
»bera Zarja na farmi SNPJ. *
V	nedeljo 13. julija piknik klub* ¿t. 49 JSZ istotako na
»•'mi SNPJ.
Rojaki v Clevelandu m oko-udeležit® se prvega in dru-
hmm»

V	New Yorku so podražili mleko. S 1. julijem je bilo po-draženo tudi v Chicagu. In menda povsod. Cene vseh drugih živil se nagloma višajo. Trusti, ki jih kontrolirajo, širijo v časopisju poročila, da jih zmanjkuje. Prot ¡angleška propaganda trdi, da se živila dra-ie, ker jih Roosevelt pošilja v ogromnih količinah v Anglijo.
V	resnici izvažajo sedaj Zed. države manj hrane v inozemstvo kakor pred sedanjo vojno. Prekupčevalci in živilski trusti morajo imeti vzrok za navijanje cen. Oziroma si ga najdejo. To jim je lahko. Velečaaopisje
je popolnoma odvisno od njihovega oglašanja. Sploh je večina velikih dnevnikov in maga-zinov posest oglaševalcev, namreč korporacij in trustov, dasi o trustih nič ne pišejo. Po zakonu so namreč prepovedani, ali podtalno delujejo da kaj, kar dokazujejo obtožbe zvezne vlade proti njim in obravnave na podlagi teh obtožb pred federalnimi sodniki.
Za podražitev mleka se kor-poracije izgovarjajo na višje cene farmarjem in pa na večje mezde. Dalje na potrebščine, ki jih rabijo pri svojem poslu. Pedftfžile so se in ker je temu tako, kdo drugi naj plača vse
to kot končni konzument!
V klavnicah se draži meso. Za vzrok navajajo enako povest. Višje mezde,., stroje morajo plačevati višje, sploh vse gre navzgor.
Tu in tam dobe delavci zvišanje plače recimo po 5 ali 6c na uro. Kompanija podraži svoj produkt običajno vsak toliko, da pride tudi nji najmanj lc povišanja od prejšnjih cen.
Podražitev mleka v Chica-bo stala po 1. juliju odjemalce skoro pol milijona dolarjev več na mesec. Toda delavci in farmarji ne bodo deležni vse te vsote, ker preeej odstotkov jo
odpade na lastnike in delničarje.
V sedanji uredbi je običaj, da je prebitka od zvišanih mezd deležnih le nekaj odstotkov delavcev, drugi pa so še celo na izgubi.
Isto velja za farmarje. Cene potrebščin za vse bi bilo torej potrebno urediti tako, da bi bilo v korist producentom in kon-sumentom. Tako pa so vmes špekulanti, borsijani, velečaso-pisi in veliki magazini, radio družbe itd., ki požro stotine milijonov dolarjev na leto, kar vse morajo plačati odjemalci v eni aH drugi obliki. V vsakem slučaju so na izgubU*'1
USSR IMA V VOJNI Z NACIJI TU IN DRUGOD
LE MALO ZASLOMBE
i ■
F0STER APELIRAL NA R00SEVELTA, DA NAJ URESNIČI SVOJO 0BUUB0. — KAKO BI MOGLE ZED. DRŽAVE IN PA ANGLIJA POMAGATI RUSIJI?
Zadnjo nedeljo je govoril po radijskem omrežju ameriški javnosti bivši predsednik Her-bert Hoover in argumentiral, da so onim. ki skušajo to deželo potisniti v vojno, izpodbita tla izpod nog.
Češ, doslej so argumentirali, da se gre za demokracijo in civilizacijo. A spopad med Nemčijo in Rusijo je pokazal, da se tepeta v Evropi za prvenstvo in vodstvo nad kontinentom dva največja sovražnika demokracije in civilizacije.
Pomagati enemu kot drugemu bi bil zločin, pravi Hoover, je pa zato, da se Angliji mate-rijalno še v naprej pomaga, in pa da se Zed. države oborože v svojo varnost, nikakor pa ne za intervencijo v Evropi.
Norman Thomas je zadnjo nedeljo na pikniku soc. stranke v Milwaukeeju dejal, da vojna med Hitlerjem in Stalinom ni vredna, da bi dal življenje zanjo niti -eden ameriški vojak. Izvajal je, da je med njima le malo razlike, oba sta tirana in noben izmed nju ne zasluži, da bi poslali radi enega ali drugega ameriške fante umirati na evropska bojiAča. Thomas je striktno izoiacionist in pacifist. Tudi Hoover trdi isto o sebi in pa vse gibanje, ki se ga vodi proti ameriškemu umešavanju v svetovne konflikte in proti podpiranju Anglije pod firmo "America First".
Tudi v ameriških unijah je USSR vsled svoje taktike, ki jo je vodila v raznih oblikah in pod raznimi gesli od svojega postanka sem, brez zaslombe. Sicer je v njih tisoče Članov, ki z njo simpatizirajo in ji žele sedaj zmago, toda so v splošnem le neznatna manjšina.
Katoliška propaganda in propaganda drugih cerkva, razen posameznih duhovnikov ter lajikov, je prispevala svoj delež mrženj proti kominterni in Rusiji.
Takozvani nordijski narodi Rusijo in njeno prebivalstvo mrze že iz tradicije, čeprav so tudi Rusi severnjaki.
In naravno, vsa buržvazija -1 ♦
po svetu je zamrzela boljševi-ški prevrat čim se je dogodil. Izjeme so bile sicer, a ne mnogo.
Prvotna taktika kominteme je bila, zasejati po svetu toliko zmede, pomagati v širjenju in večanju ekonomske krize, in ščuvati sloj proti sloju, smešiti demokracijo in druge "buržva-zne čednosti", da bi v tej kon-fuziji nastala tla ugodna za revolucijo boljše viške,ga tipa in z njo ustvariti svetovni preobrat v komunizem, kakršnega
William Z. Foater, ki je dal komunistom Amerike nova nsvodila, sedaj >S .podpiranje vojne proti Hitlerju.
- • ■ fwm mu
so si zamislili Lenin, Trocki, Zi-novjev, Bukharin, Radek in z njimi je oil Stalin. Mnogi izmed onih boljseviških prvakov so bili pod Stalinom šiloma pokončani, še prej pa tudi vsa opozicija.
To na javno mnenje po svetu za Rusijo ni vplivalo dobro, dasi si je slednja veliko trudila, da opraviči in opere svoje postopanje.
Vendar pa je Rusiji pomagal k ugledu en človek: bil je to komisar vnanjih zadev Maksim Litvi nov. Ko je zastopal svojo državo v Angliji, v ligi narodov in na drugih mednarodnih konferencah, je videl, da ga glodajo večinoma sovražni obrazi. Pa je v nekaj letih dobil zase in za svojo deželo vzlic temu toliko ugleda, da je bila sprememba kot noč in dan. Kajti
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Nekaj o naeelih in našem programu
Naši agitatorji nalete tu in tam pri svojem delu za Proletarca na ljudi, ki pravijo, da se je ''izneveril svojemu programu". To so nekje slišali, pa jim to pride prav, da se te odkrižajo kot da jim je res za kakšna načela.
Pred letom dni je naše gibanje na svojem zboru v Clevelandu znova formuliralo svoj program, za kakršnega lahko s ponosom deluje vsakdo, ki mu je za napredek in socializem.
Ako bi se držali programa, načel in v aktivnostih ameriški sodrugi kakor se naši zavedni slovenski delavci, bi imeli v Zed. državah najjačjo delavsko socalistično gibanje na svetu.
JSZ in njeno glasilo Proletarec se nista odmaknila od socialističnih načel niti za las. Komur je torej res kaj za prepričanje, oziroma, če ga ima, se ne bo izgovarjal, da nismo to in ono, nego bo pristopil in pomagal. Ljudje, ki verujejo v delavska načela, vedo4 da le v skupnih naporih je moč.
Kdor pa se aktivnostim odmika, mu je vsak izgovor dober.
PROLETAREC
LIST ZA l!tTEKf:9E DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ImUÍ* Jugotlovantka D«U«»ka TUUvm Drvik«, CIm*|», III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAKOČNINA t ZecJinjvnih državah za celo leto $3.00; im pol leta $1.76; V	za četrt leta $1.00. 1
Inozemstvo: za cele leto $3.60; za pol leta $2.00.
Vft rokopisi in oglasi morajo biti v nameni uradu najpozneje do pondeljka popoldne za prfobčitev v ktevilkl tekoéega tedna.
PKOLETAKEC
Published every Wednesday by the Jugoulav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 190«.
P roi et «roc, July 2, 1941.
Zçveznikt zo vztrajanje do pa^ca hitlerixmo
Editor..................................................................Frank Zaiti
Business Manager....................»......—________Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asat. Buaineas Manager-------Joseph Draaler
SUBSCRIPTION KATES: United States: One Year $3.00; Six Month« $1.76; Throe Month* $1.90. J '* ' Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLE TAKEC
T I t	■ *	• ... "
2301 3. Uwndale Avenue	CHICAGO, H L
Telephon« s ROCKWELL 28*4
Dr« 12. junij* m i« zbrali v Landon« aastepniki »lirin«j»tik drsel i« »«glasno sklenili. 4a bode vztrajali v vojni s Hitlerjem, dokler ne bo poraftrn. Na »liki od lev« na «letno »o Winston Cknrcbill. Anthony Eden (angleški rinlrter vranjih madev) in pa Mttopaikl Jnan« Afrike, Nove Zelandijo, Avstralije, Kanade, Jugoslavije, Poljske,
Ceike itd.
Iz ene 44linije" v drugo
V	Angliji se je pred nekaj tetini vršilo zborovanje označeno z imenom "People's Convention*'. Stvar je bila sklicana z velikim pompom in oglašana po vsem svetu. Stroške je plačala ko-minterna. seveda pod roko.
Dotična konvencija, na kateri je imel veliko besedo Ludi William Gallacber, edini komunist v angleškem parlamentu, je od angleške vlade kratkomalo zahtevala, naj z vojno preneha in sklene mir s Hitlerjem. "Promoterji" tega komunističnega zberovanja v Angliji tedaj še niso vedeli, da je Hitler na "desetletni nt napadalni pakt" pljunil in se odločil storiti z Rusijo to,
kar je izpovedal v svoji knjigi "Mein Kampf".
> i
V	Rusiji, ali v katerikoli drugi totalitarni državi take "kon-veneje" proti vladni politiki ne le. da niso dovoljene, nego se pospravi s sveta tudi take, ki podtalno delujejo.
Anglija je demonstracijo za mir s Hitlerjem komunistom dovolila in nacijsski tisk v Nemčiji in drugod je oglašal, kako je ljudstvo Velike Britanije zoper vlado in proti vojni.
Komunisti v Ameriki so prav tako, kakor njihovi tovariši v Angliji, na vse kriplje v akciji, da zaduše "imperialistično" vojno.
Oziroma, bili so do minulega tedn*. Storili so v /i^iiji kot v Zed državah vse v svoji moči, da bi Anglija propadla in da ji ne bi Zed. države v borbi s Hitlerjem ne dale nikakršne opore.
Ko je avgusta 1939 šinila v svet vest, da je Stalin skleni! sporaizum s Hitlerjem, so komunisti v Rusiji, v Franciji, Angliji, v Ameriki m drugod strmeli bolj kakor pa člani angleške in francoske vlade. Newyorški komunistični dnevnik ni podal o nori zvezi štiri dni nikakršne izjave. Tajnik komunistične stranke Browder ni bil 'doma", ne v uradu, ko so ga reporterji klicali po telefon, da naj jim razjasni ta čudni dogodek. Kajti dva dni prej, ko so se Širile vesti, da se kuje zveza med tretjim raj-hom in Sovjetsko Unijo, jim je zagotovil, da je pakt med njima prav tako nemogoč, kakor je nemogoče, da bi ameriška trgovska komora izbrala glavnega tajnika komunistične stranke za svojega načelnika.
Ortodoksni komunisti so se po par dnevih presenečenja in strmenja sprijaznili z dogodkom, češ, Stalin pač ve, kaj dela! Anglija in Francija sta hoteli, da Rusija gre v vpjno za Poljsko in izkrvavi, m modri Stalin je prisluhnil Hitlerju, ki mu je to skrivnost zaupal. Zato je Stalin pokazal Londonu in Parizu figo.
Tako je za komuniste nastala nova linija, ki je pomenila zanje sledeče navodilo:
"Sovražnica Rusije ni več Nemčija, nego Velika Britanija. Pomagajmo, da se jo zdrobi."
Večina zgodovinarjev je še vedno mnenja, da si Hitler ne bi upal napasti Poljske, ako ne bi bil sklenil pakta z Rusijo. Saj se je Poljaka upirala ogromni nacijski premofci mesec dni. Pakt z Rusijo je Nemčiji omogočil zdrobiti Poljsko in nato pa si podjarmiti deželo za deželo, in ves ta čas je komintema, s svojim ogromnim propagandnim aparatom in finančnimi sredstvi blatila Veliko Britanijo ter njeno "imperialistično vojno". Nem-čjp je opravičevala m ruska vlada sedaj sama priznava, da je Hitlerju pomagala vsled krivic, ki so bile Nemčiji storjene z versai lis ko pogodbo.
Komunisti po svetu bi si lahko zapomnili, da je bila sovjetska Rusija v ospredju kampanje proti Hitlerju do »ppmla,dj leta 1939 in da je bil sovjetski komisar vranjih zadev Maksim Lit-vipov najglasnejši v propagandi za kolektivno varnost (posameznih dežel, ki so bile zastopane v ligi narodov), torej Je bil oij eden glavnih, ki je deloval, da versaillski mir ostane v veljavi!
Hitler je spreten diplomat, pa je diktatorja v Moskvi prepiral, da so Angleži celo večji cigani kot so, češ, delujejo, da se miflva spopadeva, oni fpa si bodo mencali roke od radovanja! Tqko je Hitler dobil svojo prvo odločilno bitko, svest si, da ko bo, dovolj prost na drugih bojiščih, bo udaril po Rusiji, kakor si je določil v pričetku svojega gibanja za temeljni namen novega nemškega imperializma.
Komunisti bi to lahko razumeli. Mnogi so in ker jim ni kazalo drugega, so odstopili. Komintema namreč ne priznava ugo-vofov. Drugi so se prilagodili, se naučili posnemati Hitlerja v napadanju in smešenju demokracije in mu pomagali v propagandi in v sabotaži.
V» Zed. državah so komunisti po paktu s Hitlerjem razpustili svojo ligo proti fašizmu in pričeli ustanavljati nove firme. Enfi njihovih poslednjih podvzetij je "American Mobilization Foj Peace". Namen te akcije pa ni mir, nego da store vse kar mogoče, da se Angliji »prepreči ameriško podporo.
Pod firmo "American Mobilrzation For Peace" so komunisti imeli krdelo piketov pred Belo hišo dan za dnem po 24 ur na dan. Roosevelt je odredil, naj se jim ne stori nič žalega, češ, bo<fo ljudje saj videli, kaj je demokracija 1 V Nemčiji ni komunista, ki bi si upal piketirati prtd Hitlerjevo palačo, ne v Rusiji, ki bi se drznil nositi piketski napis proti 8talinu.
KARL KAUTSKV:
Obris razvojne zgodovine
človeštva
Prvotna oblika boja za člo- vojaški kralji in kot načelniki vekov obstanek je večna vojna vojaške kaste, ki je hkrati du-za pokrajine, ki so nudile hra-	tUdi
no, med plemeni, v katerih sredini sicer vlada komunizem.! Komunistični instinkti (nagoni) so radi tega nenavadno močni, kajti zmagovala so ona plemena, katerih člani so po-
leža na posesti zemlje. (Odtod še kasnejši medsebojni vpliv Judov in Egipčanov na njihovo filozofijo.) Ker Hebrejci (Judi) ne podjarmijo domačega prebivalstva Kanaana, temveč jih pomore ali preženejo, ne j tvorijo nobene vojaške kaste, ■temveč tvorijo pod varstvom
vrhovni duhovniki. Niti kot vrhovni duhovnik niti kot vojskovodja ni vojaški krat j napram vladajočemu plemenu neomejeni gospodar, kajti -delati mora, kar hoče pleme, ker nima
ka rimske, vojaške monarhije najdemo krščanstvo. Med indi-vidualisticiiimi narodi rimske države je samo eden ohranil komunistične instinkte: judovski. Judovsko-egipčanska vera monoteizma je ne samo po vsebini prekašala vere drugih ljudstev, imela je tudi edine vernike in navdušene borce: zato je morala v boju za obstanek zmagati nad drugimi. Toda vladajoča vera ni mogla po-tati, ne da bi sprejela značilnih lastnosti dobe: internacionalno^ stopi na meato eksklu-zivnosti (izključenj vsega drugega), resignacija (uklonitev) na mesto kljuboval no« 11, individualnem namesto komunizma, t eo k racija je dobila obfike lim.-ke centralizirane birokracije; tako se dvigne krščanstvo — kompromis individualistične roman-ko-helenske kulture in premočnih komunističnih instinktov judovskega ljudstva.
Medtem je razpadla rimska država, ki pa ni našla nobenega naslednika. Surove tolpe m pridrvele z vseh strani, da zavzamejo izpraznjeno mesto. Rimska individualistična kultura je z judovstvom in arab
V kateri smeri pa bo delavski razred dalje razvijal to družbo? To smer predpisuje delavskemu razredu boj za obstanek. Boja za obstanek delavskega razreda se ne da voditi z orožjem posesti ali \isje kulture, temveč z fizično premočjo, s strnjenostjo množic. Boj za obstanek proletariata se da voditi le z organizacijami, ki krepe njegove komunistične (Kakor v vsakem Članku, je tudi na tem mestu treba razumeti to besedo kot "nagibi «kup-nosU, vzajemnosti", in ne si predstavljati pod njo posebne politične organizacije, kakor je po vojni nastala), nagibe, ki sicer ^ploh niso pri spodnjih plasteh tako oslabljeni, kakor pri vitjih. Izkušnja uči, da «o vsa individualistična pomožna sredstva delavskega razreda spodletela, dočim .«o nezrušlji-va vsa sredstva, ki jačijo ko-nunistične mstinkte. Predvsem Irckovne organizacije. Šele ko >odo komunistični nagibi na i se močni, more delavski raz-.cd zmagati.
Op. ur. To razpravo je Kari vaut.*ky napisal že 1876. 1. in ,o jc ponatisnil leta 1928 v svo-
skim komunizmom dala islam' jom <|e]u "Materialistische Ge-(muslimansko vero). Islam *e! ¡«chichtsauffassung". je navezal na aleksandrinska |--
kulturo in zato razvija pozitiv- Zgodovinska zmaga
ne znanosti: matematiko, astro- • 9	•
nomijo, mehaniko, mcdicino, ki
Detroit, Micb. — Že znana
UIIMIV UUIIJU jn/u miaiTviu "	"	,	...	¿m
svojih gora kmečko republiko I *> Apanijo in južno Italijo stvar je, da se je umji avtnib samo z dvema stanovoma: ljud-' l'™>e v Evropo in tu tvorile delavcev pocjal ^UcLi Henry
---------* ..-------: 4-l pori "Ukrotili smo kralja avtov," so vzkliVU delavci. Ra d o vali so se,kef sc ie pjed
stvo in duhovniki. Odtod Judom lastna vladna oblika teo-k racije. Kraljestvo se razvije šele kasneje kot potrebno vojsko vodstvo v boju za obstoj proti zunanjim sovražnikom.
Kazali največ požrtvovalnosti,	, .... . , , . ,
.. . ,,	" . . .	silo ukrotil; kot zastopnik vla-
dtscipline, samozatajevaina.	, . . \__ r .
K	dajocega plemena pa je neo-
noWr. «r«i»tva. da bi „a , '^časno se razvije Judom la-
stna oblika monotejzma (
Nenavadno močni so bili tudi nacionalni, oziroma bolje plemenski instinkti, kajti vsak tujec jim je bil sovražnik. Na tej stopnji so vojnega ujetnika ii-bili, često tudi pojedli. Z na pred kom od prehrane z lovom in ribarstvom do gospodarstva
mejeni vladar napram premaganemu plemenu. Obe plemeni imata sužnje in tako imamo tri stanove. Taka je ustava Egrpta v dobi, ko stopi v zgodovino. Toda kraljestvo postaja vedno mogočnejše proti plemstvu, ker
..... . . ..	, e opira na podrejeno pleme,
s pasnjo zivrne je bilo omogo- ,. . / . .. ... , ,	,
x 1	-at	Od šeste dinastije dalje posta-
čeno, da so vojne ujetnike up> \ ^ » .. .
' J	1 ! ne kraljestvo dedno, istočasno
rahljali tudi ¿a sužnje. Prvotni komunizem zemljišča je ostal, prav tako močna organizacija plemena. Toda položen je bil temelj za privatno lastnino živine in sužnjev, za nastauek individualističnih (osebnostnih) nagonov, kajti pašna živina in sužnji »o bili družinska
se razvija privntna lastnina z naraščajočo kulturo in kot naravna posledica tega postajajo individualistični nagibi in padajo komunistični. Vojaška sluzi»« postaja breme, ki ga pre-, .	., . . . puhajo plačanim vojakom (od^J* 19. dinastije dalje).
vera v enega samega boga, ki je močnejši kakor bogovi vseh drugih plemen in ki jc torej edini vsemogočni bog).
— (Nato orisuic Kautsky zgodovino Asircev, Babiloncev in Perzijcev, kar izpuščamo radi prostora.) Nato nadaljuje:
Ko so Grki prišli v svojo sedanjo domovino, m samo na posameznih mestih naili predstavnike višje kulture: Fcniča-ne — tam se je stvoril duhovniški stan. Po kulturi zaostalo prebivalstvo so našli v bogatih ravninah Tesalije, Beotije, Me-senije, Lakonije, Argosa. Tam
melje za znanost in razvoj tehnike neodvisno od Rima. ista rimska kultura je s slovanskim komunizmom ustvarila grske cerkev, kompromis med rimskim individualizmom in germanskim komunizmom je pa rodnosti imajo pri tem nekaj ustvaril kisčansko germansko zasluge. Povprečno nedvomno svetovno naziranje in fevdal-! toliko, ako ne k«j>t vsaka nost.
(Nato opisuje Kautsky boj med rimsko cerkvijo in raznimi narodi, razredne boje v srednjem veku, potem pa preide na novo zgodovino kapitalizma.)
Kapital 1 Pojav, kakor ga doslej še ni bilo. Kapitalisti tvorijo posebni človeški razred, ne da bi bili kako posebno pleme, kakor smo videli doslej. Vsi drugi razredi so imeli v»aj komunistične tradicije; kapitalist pa je nastal in vlada ¿a-mo z individualizmom. Ni zmagal s svojo močjo niti s svojo
, . r, «, . *,. . * »ii Radi	naraščanja	privatne
last. S pomočjo delitve dela, ki', , .	. . ..	. .
K ... . . . ' lastnine	pada število	porodov ?a je omogočilo suženjstvo, so
napredovali do poljedelstva, do stalnega bivališča. Tudi tu je še obstojala skupna lastnina zemlje, toda privatna lastnina orodij. Sedaj so se pričele državne oblike. Poljedelec ne beži, če sc bliža močnejše pleme, temveč sc uda. Suženjstvu se pridruži tlačanstvo: zmagovito pleme prepusti premaganemu boj proti pri rod i, samo si pa pridrži boj proti sovražnim plemenom: nastane razlika med
pri vladajočem razredu. Kadi tega dolok tuiih ras, Etiopov, Semitov. Ti osvoje deželo, so vojaško izvežbanejsi. uklonijo se pa višji kulturi, t. j. sprejmejo egipčansko vero. Radi tega nova delitev stanov; nova plemena tvorijo vojaški stan, prej vladajoče pleme kot predstavnik višje kulture pa duhovniški stan.
Radi nacionalne vstaje duhovniškega stanu preženejo E-
ča ni. ¿Gorate pokrajine so ali'višjo kulturo, temveč s svojo znale ohraniti svojo samostoj- posestjo, to se pravi, njegova nost ali pa so bile tako redko moč raste s propadanjem dru-naseljene, da je prvotno prebi- gih članov njegovega razreda.
valstvo brez sledu «ginilo kot v Atiki, kjer so bili samo svobodni in kupljeni sužnji, toda nobenih tlačanov.
Neprestani boj za obstanek so komunistične instinkte tako obvarovali, da so Grki ostali j.magoviti proti individualističnim kontingentom Perzijcev. [ delavce. Kot nosilka individua-Toda mir s Perzijci, njihov lizma buržoazija krepi vojaško vpliv, naraščanje privatne last- monarhijo. Švicarska kmečka nine je rodilo individualizem, republika ni noben protidoka«
Zato nikjer ne najdemo tako močnih individualističnih instinktov, kakor pri kapitalistih. Niso zmagali s svojo močjo, temveč s slabostjo drugih. Zadolžitev držav in plemstva jim je podvrgla oboje, beda kmečkega stanu jim je dala mezdne
■ te m
ha hal 4a noče imeti z "u nijo nikakršnega Qpçavka.
Tudi delavci slovenske na
druga nai;o<in9stua skupina. Ponose m sem na oii<? nase ljudi. pa če so bile njihne *likr novfnah ali ne, ki Ho piketirali in se ni«o bali ničesar; Bil sem mei njimi in videl. Aeroplam so bili nad nami m pehotnih str al okrog nas, proti nam. vse polno. Aeroplanski letalci tekali tik qad nami in snemali
kmeti in v^jščaki in njihova tiopce, kakor pripoveduje He-delitev na razrede. Ločenost! rodotos, vojaška kasta se radi
kast ni noben čuden pojav, ker ao kaste (razredi) vedno med seboj tuja plemena, ki se ne marajo krvno mešati radi izredno močno razvitega plemenskega nagona. Svetonti zmagovitega plemena postanejo velavne za obe plemeni, njih oskrbovanje je prepuščeno zmagovitemu plemenu, t. j. vojaška kasta je hkrati duhovniška kasta. Z neprestanimi vojnami vojaške kaste zadobi vojaška nprava poseben pomen, prvotno poglavarji pontanejo
nezadovoljnosti izseli s kraljem. .
Tudi drugod najdemo isti pojav, da so različni stanovi različna plemena, nižji stanovi kulturno zaostali, duhovniški &tan pa da jc kultivirano pleme, katerega individualistični instinkti so premagali komunistične tako, da jim je vojaška služba breme. Ko se Judi izselijo iz Egipta, vzamejo s seboj več pregnanih duhovnikov, ki tvorijo naravno tuje pleme, ki se z drugimi ne meša, nima de-
Kakor avgusta leta 1939, so komunisti znova tu in dcugorl dne 22. junij« Ui Ipto mahoma utihnili tn strmeli. Pakt, kateremu so se morali prilagoditi in delovati zanj, je postal v nodeîjô 22. junija zgodaj zjutraj krpa papirja.
Nemška armada je dobila ukaz, da naj izvrši nacijsko poslanstvo, ki ga ji je navedel vsvoji bibliji "Mein Kampf" "fifer" nemškega naroda.
Komunistični piketi pred Belo hišo v Washingtonu so makoma izginili. In komunistični poslanec William Gallacher v Angliji je pohvalil premierja Churchilla prvič v svojem živ-rjenju. Komunistom v Angliji je dal sijtnal, da "nova linija" iz leta 1939 več ne drži.
Velika Britanija, predstavnica "imperialistične vojne", je sedaj nada komunistov in Sov jetske Unije v vojni za zlom tret-
pomehkuženost, padanje števila prebivalstva. Zv v pelopone-ski vojni se je to jasno pokazalo. Prvi, ki je zaveatno zagovarjal individualizem, je bil modrijan Sokrate*. Od njegovih učencev je bil Alkibiades izdajalec domovine. Ksenofon general plačane vojske, Kri-tias plutokrat in mnoffo stavljeni Platon aristokrat in sovražnik svoje domovine. Nje-fov ideal je t>i!a Sparta, ki je uničila njegovo rojstno me*to Atene. Ta individualizem Je bil eden glavnih vzrokov padca Aten In atensko ljudstvo je ze-lp dobro vedelo, kaj je storilo,
.. . Francija je republika le zato, ker so tu trije pretendenti za prestol. Buržuazija ni nikdar stremela po repuklibi, temveč vedno le po tem, da monarhijo napravi za svoje orodje. Po tem je stremela vedno na miren, zakonit način, ker radi svoje individualistične narave ne vzdrži fizičnega boja za obstanek. Kjer je bil tak boj potreben, kjer je bila buržuazija napadena, tam so boj izvojeva-li nrugi — proletarci. V Angliji med revolucijo poljedelski, v Franciji mestni proletarci.
S proletariatom sc pojavlja
!	j	, snemali
slike, da vidijo, kdo je kdo predhj h vrstal* te^r^e,. ©icer je družba z*titj$vaUi. fe tista letala niso njena, *k«r je verjetno. UM	«orpo-
racija ima latifo mnogo drugih prijateljev. '
Biti na piketni Ufliji pomeni, da vidi4 Pred sabo vsa sted^tva oblasti. Oktopne av^e, oborožene Čete, ki jih spremljajo zaloge solzavic, ^mbulančne vozove itd.
V tem slučaju pa nas je bilo
preveč. Armada delavcev kar 27 milj naokrog tovarn kralja avtov.
Neki dan se srečava na piketni liniji s slovenskim fantom, ki dela v istem oddelku ogromne tovarne kakor jaz. Domenila sva se pregledati vse piketne vrste 27 milj naofcrog. Povsod sva dobila kakega slovenskega korenjaka, ki je svojo službo na določenem prostoru vestno vršil.
Zasluga za zmago pri Fordu v EXearbornu gre torej vsem, ki so kaj žrtvovali zanjo. Henry Ford je bil skrajno trmast. N.ie-gov protiunijski manager Harry Bennet, ki je imel na razpolago karkoli bi ga stalo, da se uniči unijo, je borbo izgubil. Delavska sloga je zmagala. In unija CIO je dobila tisdče novih članov.
Lahko bi pisal ves večer, kar se je dogajalo v času stavke, a si lahko sami predstavljate, kaj
___________________________, nov igralec na odru. Zanj je
ko je obsodilo Sokrata, ki je iz- < prav tako težko najti nekaj po-1 P°meni zmaga unije v pod vzet-
podkopal temelje države.
Naravna posledica individu-alpsma je bila vojaška mpnar-hija. Kakor hitro izginejo komunistični instinkti, se mora pojaviti moč, ki Mil požrtvovalnost,* disciplino, samozata-jevnnje, ker se te same po sebi ne pojavijo. Tako fe prišla Grčija skuhaj z individualistično perzijsko državo v roke makedonske vojaške monarhije... Ta helenska država je morala kasneje podleči plemenu, pri katerem so bili komunistični instinkti še močni: Rimu.
S tem stopimo v tretjo perio-
dobnega kakor za kapital. V^u« ki »posluje blizu sto tiW antičnem svetu so sicer tudi bili1 delavcev. John PUchter.J bogati In revni. Toda revni so!
jega raj ha.
Pred dvemi leti smo v tem listu pisali, da je Hitler sklenil do: romanskega internaciona-famozni "desetletni nenapadalni pakt in prijateljstvo" z USSR 1»*™. Prav tsko hitro, kakor v trdni veri, da ga prelomi čim opravi v drugimi deželami v i« bH komun,zem *a*trup *vropi, in da bo Sovjetska Unija ta sporazum drago plačala. j ^ Pjo^^ToK??ko' i
Mednarodno delavstvo se iz teh dogodkov lahko uči, da	' rimski
ako hoče vršiti svoj« zgodovinsko poslanstvo v graditvi soeiali-	¡n vojaška monar-
zma, mora to nalogo vršiti načelno, demokratično in pošteno, je 7TnAira|a v Rimu. ne pa se posluževati jezuitskih pravil in golega oportunizma. j Kot naslednika in alužabni-
bili le propadli posestniki, niso bili nobeni delavci. Da niso mogli nikdar napraviti posrečene revolucije, da splob niso hoteli socialne revolucije, temveč samo obnovo prejšnjega stanja, je naravno. S temi ni primerjati modernega mezdnega delavca, tudi ne sužnja. Mezdni delavec ne pripada nižji rasi, kakor jt antični suženj vedno bil.
Sedanja kot vsaka indivMn-alistična družba mora propasti radi nazadovanja prebivalstva in radi nesposobnosti za boj za obstanek. Vprašanje Je samo v tem, s čim nadomestiti to družbo. Ali naj neko drugo ljudsko pleme prevzame In dalje razvija njene pridobitve?
Nobenega nI, ki bi bil »po-soben za to. Delavski razred edini ima sposobnosti za to.
L.
¿v.*
_
i
Zottpftik Borborich vabi
Milwaukee, Wi*. — Vabim
rojake v Milwaukeeju in iz bližnjih krajev na piknik slovenskega socialističnega kluba, ki
se bo vršil v nedelj^ 13. juliji pri Franku Klopilču v New Berlinu, to je ob cesti št. 15. Peljite se do 84. ceste. Od tam dalj« bodo vozili na piknik bu-si. Iz Milwaukeeja vzemite karo 19, ki vozi po W. Greenfield in ae peljite do konca. Od tam naprej vzemite klubov bus.
Upam," da bomo imeli lep lan in da nam bodo šli v ta n»-men vsi svetniki na roko. Berlin bomo zasedli, dasi brez oroiji. na prijateljski način, ker smo r deželi, ki je za mir.
Pozdrav sodrugom in čiutc-Ijem Proletarca.
Louis Barborich.
iMPi^üCT IN Ort Iö IN AL
l Cordei:
S sibirskim ekspresom v Mandžurijo (Mančukuo)
(Sibirska železnica je najdaljša na svetu. Veže pristan Vladivostok z Moskvo in vso severno Azijo z Evropo Stranska proga sibirske železnice skozi Mandžurijo je bližnjica iz evropske Rusije do Vladivostoka. Od kar je Mandžurija, ali kot se imenuje sedaj, Mančukuo, pod Japonsko, Rusija to bližnjico uporablja veliko manj kakor jo je, ko je bila Mandžurija še pod njeno ekonomsko in politično kontrolo.
Devet dni že sedim v vlaku.
Sibirski ekspres sledi zavojem Angara-reke. IVolina Angare je ¿¿roka. Tu grade Rusi mrežo vodnih elektrarn, katerih kapaciteta bo prekosila niagar-jku elektrarno, ki je bila doslej najmočnejša na svetu.
Lepa je ta pokrajina. Visoke >rore. prosto zaraščene z gozdovi. Ob strmih skalnatih stenah grmi naš vlak. Breze, bori, jelke, jeseni in ogromna skladišča lesa drse mimo nas. Včasih vidimo v daljavi, da se dim vali iz gozdov: guzni požar, ki cesto besni v Sibiriji, ki ne ve, kam z vsem svojim lesom.
V sosednem ku;eju se ruski zakonski par zabava z gramofonom. Rusinja ga spremlja z otožnim glasom, ki visoko in melanholično vibrira.
Vlak nas s skrivnostno brzi-i	. fT. ,, ...
T 4- «<ir ! mejno	vojaštvo. Utrdba. V ju-
nelie proti vzhodu, tik ob . ..	. . . . . ,
v J y - tranji	sapi plapolata zastavi
Rusija zagotavlja, da zmaga v vojni z Nemčijo
USSR IMA V VOJNI Z NACIJI TU IN DRUGOD LE MALO ZASLOMBE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Dve rumeni sorti in bela. Rumeni so Japonci in mandžurski Kitajci, beli so ruski emigranti, ki so zdaj državljani cesarstva Mandžuko in ki služijo vladi kot vojaki, čelade nosijo samo japonski vojaki, drugi imajo čepice. Oboroženi so vsi. Kitajski Mandžu in ruski Man-t džu nosijo enake zelenkasto-rumene uniforme. Japonska je malo bolj ibleda in rumena.
Mandžuli ni nikako mesto,
temveč pravzaprav samo kolo- i--------=====
dvor. Na eni strani kolodvora | čevljev in berači. Da, in plesalk je majhna kitajska naselbina, j ne smem pozabiti v tej zvezi, ki sestoji iz nekaj umazanih 2e s takozvanimi agenti, ki bajt; na drugi strani postaje so se legitimirajo kot taki, se ni pa hiše «priseljenih ruskih emi- dobro šaliti, človek se ne sme grantov. Vsi ljudje žive posred- dati varati ne po njihovi zuna
SovjeUka Unij« j« bila »avratno napadena od deiol«. ki j« sklenila s njo dosotlotno pri ja tal Jat Na gornji «liki ja ¿ata aovjet.kih vojakov, ki ao aa veibali sa varnost pred ••prijatoljom" vilic nenapadalnemu paktu.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
no ali neposredno od železnice. Večinoma so železniški, carinski in vojaški uslužbenci. Tristo metrov dalje so barake za ob-
no
Bajkalskem jezeru. Desno se neprestano vzpenjajo visoke skalnate stene, ki odmevajo od grmenja vlaka in podvojujejo hrup. Skozi levo okno zagledam široko površino Bajkal-¿kejra jezera, ki je sedaj — sredi aprila — še vse pokrito z ledeno skorjo. Zahajajoče soln-ce daje ledeni pokrajini pc:na-raneno-rdečo barvo. Pravljično lepo.
Mala Rusinja je ugotovila, da vem zelo malo o Rdsiji. Zato me podučuje:
"Bajkaisko jezero je tako veliko kakor Belgija, če še ne večje. Njegova površina meri 34,000 kv. km. Ni na svetu sladkovodnega jezera, ki bi dosegalo njegovo globino 1520 metrov. Ogromne množine rib plavajo v njem."
Tu je dvojni železniški tir, toda šele nekaj let sem. Odkar se Japonska širi na azijsko celino, postaja politična bodočnost teh krajev negotova. Rusija utrjuje zveze s svojim sredinem. Zato je najprej zsgra-dila dvojni tir. Za hitro premikanje vojske, za rezerve, za transporte municije in provian-ta. Dvojni tir so začeli graditi od vzhoda proti zapadu, od Vladivostoka proti Moskvi. Kajti nevarnost prihaja od meje. od obale velikega oceana, od otoškega japonskega cesarstva.
Vlak prečka gore in doline proti Verhne-Udinsku in Čiti. Drugi dan popoldne smo v Ka-rimskiji. Od te postaje se odcepi vlak »proti jugovzhodu: smer Mandžuli-Cicihar-HarMih Pravi sibirski ekspres pa vozi dalje proti vzhodu, skozi tako-zvani Verdun daljnega vzhoda ob Amurju do Vladivostoka, najpomembnejšega ruskega pristanišča ob Tihem oceanu.
Na prvi mandžurski postaji patrulirajo tri vrste vojakov.
Japonske in Mandžukua.
Najočitnejša posebnost novega cesarstva Mandžukuo je, da te venomer sprašujejo po potnem listu. Na progi od Man
njosti, ne po uniformi, ne po znanju raznih jezikov ali kakršnihkoli druigih sposobnostih ali spretnostih. V Harbinu je vse mogoče — posebno, kar je v zvezi z ruskimi emigranti. Seveda so tudi v Harbinu nekatere izjeme, pošteni ljudje.
Tako je neko jutro prišel v mojo hotelsko sobo policijski $2.oo.
agent, se legitimiral ter pove- WaUenb*irt. Colo. Ed. Tomštf $1;
tv	IK> 50c: Paul Fatur in G. orge Ocverk,
džulija do Harbina so kontro-idal/ da ™or* v*e »V^6 *lv"n :kupai $2.oo. (Poslal Ed Tomiič.) lirali moj potni list nič manj I najnatančnejše preiskati. In
Detroit, Micb. Martin Mcnton $1,
kakor šestindvajsetkrat.	, do,*e ure in 8t,ka m (
XIII. IZKAZ
«
Nh predlog Antona TomAiča it Oakland«. Calif., in na spel uprav, n tat v a »o se zadnji teden odzvale »ledene organizacije in posamezniki: -
Chicago, III. Anton Zaitz $1; Peter Verhovnik 50c, skupaj $1.50.
Berwyn. 111. Klemeni Lovišek $2.
Ckero. III. Po $1: Frank Podlipec in Kristina Turpin, skupaj $2.00. Willow Sprints, III. Anton Kegel
Najslabše je bilo s tem ponoči. Zaprl sem vrata kupeja in zaspal. Hipoma začujem, kako nekdo trka kot divji na vrata in ukazujoče kriči: "Odprite!" Odprem. Kaj se zgodi? Prav nič. Samo Japonec, ki hoče kontrolirati moj potni list sedemindvajseta. Mož ga samo površno pogleda in spet izgine. In zato me gTe zbudit iz najboljšega spanja!
Zdaj je nemogoče spet zaspati. Vojaki v težkih škornjih se sprehajajo po hodniku. To cepetanje štiridesetih vojaških nog v vsakem Vagonu! Kakor vse proge bivše "vzhodno-ki-tajske železnice" čuvajo tudi progo od Mandžulija do Harbina ti železniški gardisti, kakor jim pravijo. Kajti ni redek dogodek, da banditi napadejo in ustavijo vlak. Železniški gardisti so temu primerno oboroženi — tudi s strojnicami. Ta garda je samo za zaščito železnice in ne spada k pravi vojski Mandžukua. Železniško gardo tvorijo najemniki: Kitajci, Mandžurci in ruski emigranti. Poveljujejo jim pa samo japonski častniki.
. . .Končno smo le dospeli v Harbin. V severnem delu Mandžukua gar mrgoli špijonov, o-gleduhov, sumljivih tipov, moških in žensk vseh narodnosti — ki so v glavnem v službi treh držav: Japonske, Rusije in Kitajske. Vsi ti ljudje se zadržujejo v Harbinu; imajo seveda kakršenkoli civilni poklic; so trgovci, uradniki, branjevci, tujski vodiči, da celo čistilci
me pri tem najprijetnejše za-
na obisku v Chicagu.) Milwaukee, Wit. Dva neimenovana
bava. Pozna vse zanimivosti $2.00. Harbina in jih zna nazorno sla- cieveland. O. Po $t: Matt Mesec viti. Posebne himne poje žen- in Jos. Makovec; Fr. Drobni* 50c. Skemu svetu V Harbinu. Kon- i	^ 50 (Poslal John krebei)
čno se poslovi. Jaz sem se med-	F™k^ ¿\\
tem obril in ko sem bi, spet sam ^^^^^J^on1^ £ sem si mislil: No, to je pa bil Mar>, z+\rl skupaj $8.00. (Poslal vljuden policijski agent."	j Anton Jankovich.)
Spodaj pri vratarju sem na-' Pueblo, Colo. Neimenovan $2; po tO vprašal, ako bi me mogli te- II: Martin Miklich. Frank Boltezar
lefonično zvezati s tem policij-;	^

♦ <-.-^»»»e»»eeeeeeeee»eeeeee»eeeeeeeeeeee»»tsssee »»
KLUB ŠTEV. 27 J. S. Z. IN PEVSKI ZBOR "ZARJA"
(leveland. O.,
PRIREDITA
PIKNIK
V NEDELJO 6. JULIJA 1941
; na farmi clevelandske federacije SNPJ.
| Vsi vabljeni! Trok odpelje ob 9. zjutraj in ob 1. pop. : IGRAL BO SIMONČIČEV ORKESTER t PEL BO SOC. PEVSKI ZBOR "ZARJA"
| ZABAVNE IGRE---PROSTA ZABAVA
Ne se bati deija, ker je tam v slučoju slabega vremena dovolj strehe
NA SVIDENJE! ODBOR. ....................................................
skim agentom; rad bi ga pova-bol na večerjo — pri čemer imam seveda neke egoistične namene.
"S katerim agentom?" me začudeno vpraša.
"No, ta, ki je bil danes zjutraj pri meni."
"Tega ne boste mogli nikdar več najti," mi odgovori vratar in uživa ob pogledu najne, ki mi je od začudenja in skrbi po-bledel obraz.
"Saj se je legitimiral," sem še vzkliknil in brž planil proti sobi, ker so me zaskrbeli moji kovčegi.
Tekel sem po stopnicah in hitro preiskal svoje kovčege. Od 3.38 stvari mi jih manjka točno 121. To je bil rezultat "policijske preiskave".
"In prav moje najdragocenejše stvari — ura, štiri svilene srajce, ki sem jih včeraj kupil," ugotovim žalostno v pogovoru s samim seboj in zamišljen uvrstim tudi to izkušnjo v verigo velikih in malih izkušenj, ki sem jih že in jih bom še ztbral v Mandžukuu. Saj zato pa potujem.
HITLER V VSAKI INVAZIJI TRDI, DA SE LE "BRANI"!
(Poslal Frank Boltezar Sr.)
Cleveland, O. Joseph Kodrich $1. (Poslala Jennie Dagarin.)
Johnstown. Pa. Po $1: Frank Mi-
kush in Nick Spanovich; Jakob Kra-«ovcc 25c, skupaj $2.25. (Poslal Frank Cvetan.)
Fairport Harbor. Okio. Lawrence
Baje $1.00.
Sharon, Pa. Joe Stekla** $2; Tony Bogolin $1.75; Joe Cvelbar $1; Frank Bogolin 25c, skupaj $5.00. (Poslal Joe Cvelbar.)
Arma, Kan». Po $1: Math Medved, Peter Benedict in Anton Shular; po 50c: John Brezovar, Mary Debelak, John Marolt, Victor Dolar, Eugene
(Nadaljevanje z 1. strani.)
ni nikakršna civilizacija pač pa barbarizem.
Mogočen nasprotnik
Hitler se je odločil nad Ru-rijo izvršiti svoj že dolgo prej zasnovani namen, ker smatra, da je sedaj dovolj močan pokončati tudi njo in si jo podvreči za "nemSki življenjski prostor". Pakt mu je služil le za ščit, da je lahko pospravil v nemSko vrečo druge dežele, ne da bi se mu bilo treba bati vojne na vzhodu.
Dasi v svoji invaziji v Rusijo nima toliko sreče kot je pričakoval, je Sovjetska Unija vendar zelo v nevarnosti, kajti Nemčija je sedaj mogočnejša kot pa je bila avgusta 1939, ko je udrla v Poljsko.
Proletarcu boste največ koristili, ako mu pridobite v tem letu vsaj «nega novega naroč ročnika vsaki
propagiral je demokracijo, Čeprav je Rusija ni imela, borbo proti fašizmu, vojno zoper a-gresorje, ščitenje malih narodov in vzajemnost. Ob enem je smešil "apizarstvo" in razkrival hinavstvo kapitalističnih diplomatov. Svetovna javnost mu je odobravala.
Deloma po zaslugi vlade v Londonu in Parizu, še več pa po zaslugi Hitlerjevih spletk, s katerimi je premotil Stalina, je moral Maksim Litvinov iti. Za njim sta Stalin in Molotov sklenila vnanjo politiko Sovjetske Unije obrniti od prijateljstva z demokratičnimi državami k sprijaznjenju z osiščem.
To je posebno potrlo Roose-velta, in pa milijone drugih lju di, ki so verjeli in želeli, da bi Rusija nadaljevala s taktiko Maksima Litvinova.
Posledice tiste spremembe so znane. Ljudska fronta v Franciji je razpadla. Komunisti so se prilagodili novi sovjetski politiki in jo branili, ali pa se u-maknili. Tudi za mednarodno socialistično gibanje je bil tisti pakt mučen udarec, dasi so so cialisti razumeli, kako težko se je zanesti na tiste ljudi, ki proglašajo za svoje glavno načelo v taktiki, da namen posvečuje sredstva.
Tako je morala nastati po liberalnem in vsem drugem svetu demoralizacija ne samo vs-led ekonomskih vzrokov, nego tudi vsled vratolomnih skokov kominterne ter njenega "vrtanja".
Danes je Sovjetska Unija o-samljena, ker je vsa kontinentalna Evropa podjarmljena po Nemčiji, par dežel, ki je še samostojnih, pa se morajo pod pritiskom razmer tudi ravnati po nemških navodilih.
V vojni z njo so poleg Nemčije tudi Italija, Madžarska, Rumunija in še celo mala Albanija ji jo je "napovedala". Seveda po ukazu rz Rima. "Neodvisna Hrvatska" je zagotovila Hitlerju vso "mogočo pomoč". Finska je v vojni z njo in Švedska je dovolila nacijski armadi prehod preko svoje dežele.
Neokupirana Francija je pretrgala s sovjeti. diplomatične stike.
Japonska opazuje in preži na ugoden moment, da tudi ona udari po državi, s katero je pred nekaj tedni sklenila "prijateljstvo" po Hitlerjevem vzgledu.
Le Anglija in Zed. države lahko Sovjetski Uniji pomagajo
razne koncesije, kar ji je Leninov režim dovolil in sklenil s kajzerjevo vlado mir. Rusija je dobila Ukrajino nazaj šele po zmagi zaveznikov.
Ameriški komunisti bi sicer storili boljše, ako bi ostali v ozadju in pustili drugim prijateljem Sovjetske Unije delovati v njen prid. Kajti njihova taktika do 22. junija je bila, "niti centa za oboroževanje! Niti centa pomoči za Anglijo in imperialistično vojno!"
Stalinovo "mirovno politiko" so povzdigovali v deveto nebo, sedaj pa so kar naenkrat spet v oni politiki in za "vojno", kakor jo je zastopal odstavljeni Maksim Litvinov.
Mi želimo, da Rusija zmaga v tej vojni, ker ,se nadejamo, da bo to pomenilo povrnitev svobodščin Človeka ne samo v Nemčiji nego preobrat iz diktature v demokracijo tudi v Sovjetski Uniji.
IZ KANSASA
"iPo dolgem času —. No ja, človek je zaposlen z eno ali drugo stvarjo, včasih kar z več stvarmi, pa ni čudno če kaj zanemari; sicer je pa Proletarec napolnjen tudi brez naših kan-sa.ških novic. Vendar, kar tako pozabljeni tudi ne maramo biti.
Starih "novic", ki so že žal-tave in sploh niso več novice, ne bom opisaval. Posežem naj le za par tednov nazaj in omenim klubovo veselico v Yaleu. Namen te prireditve je bil, da tudi mi po svoje pomagamo v tiskovni fond Proletarca. Cel mesec maj je bil lep in suh, do zadnjega dne, ko se je vršila ta priredba. Ta večer je treskalo in lilo, da so se le najkorajžnej-ši upali na 'pot. In hvala tem, da je vkljub tej nepriliki še vedno ostalo nekaj dolarjev za Proletarca in nujne klubove
naša "solnčna" dežela, v polnem zamahu. V zapadnem Kansasu, od koder so še pred par leti "vzhodnjaki" s pomilovanjem vabili ondotne ljudi, da naj za vselej zapuste tisto peščeno prašno puščavo, imajo letos izredno bogat pridelek. Saj se hvalijo, da bodo letos dobili od 20 do 25 bušljev pšenice na aker; na prašne viharje je ostal samo Še nepr.ijeten spomin.
Majnarji, kolikor jih je še, delajo precej stalno. In ker vlada priporoča ljudem, da naj si že sedaj poleti nabavijo premog, bodo rovi najfbrž precej stalno obratovali tudi v bodoče. Toda kaj, ko je pa vse tako natrpano in zaradi tega zaslužek zelo boren. V kansaškem premogovnem okrožju je zdaj samo še en velik rov, to je št.24 Western Coal Mining Co., pri Jacksonville kjer je zaposlenih nad 400 delavcev. Pred mesec dni je ista družba za stalno zaprla rov št. 22 pri Armi, ker je izčrpan, za "likof" je bil ubit v eksploziji streljač Joe Sushnik, Ki je po 30-letnem o-pravljanju tega nevarnega posla mislil iti v par tednih v pokoj. Ceš, "še par tednov bom delal, da bo ta rov izčrpan in potem ne več." Pa ga je prehitelo. Po eksploziji je družba posla a orodje delavcem ven-kaj in jih ni pustila več v rov. Delavci, ki smo prej precej let delali v tem rovu, imamo zelo različne spomine. Tisti, za katere ni bilo nobenega dela v tem rovu zadnjih par let, imamo pač drugačne spomine kot tisti, ki so delali stalno, do zadnjega dne. In pa unijski "bratje" smo bili vsi skupaj, kajpak da! Sramota je, kakršne razmere so vladale zadnjih par Jet.
Se vidimo spet bolj pogosto.
Anton Shular.
G odi na (Chicago), Frank Lesjak, AM bin Debelak ; po 25c: Carl CaftttU,jv borbi z Nemčijo. Toda KOLÏ-Mrs. Sheme, Frank Jugg, Joe Per,	, lk ,
John Cerne, Martin Oberian, August
ZAHVALA KLUBA ST. 1
Klub št. 1 JSZ si šteje v prijetno dolžnost, „ da se iskreno zahvali vsem delavcem in delavkam na zadnjem pikniku v potrebe. Na tiste, ki se boje korist Proletarca za izborno vsake rose in grmenja pa itak j kooperacijo, ki so jo nudili tajne moremo računati.
Nekakšni vir dohodkov teh naših krajev so stari in mladi nekdanji "kansaščanje", ki pri-
ništvu kluba s predpripravami za piknik, kakor za delo na pikniku samemu.
x. .	... . , Dalje se klub iskreno zahva-
dejo večkrat sem na obisk svoj-.. „„„ , , , v	. .
J .. 411 4 i t, • i • . ljuje vsem udeležencem, ki so cev ali pa Kar tako , m ki pri- nna .... „ . .. ..
Pil i a n/)an
Oberian, Jo« Oberian, Ignac Cerne, Anton Cerne in Fritz Godina, skupaj $9.25. (Nabral Peter Benedict, poslal Anton Shular.)
Renton, Wash. John Shumrov $1. Dearborn, Mich. Po $1: Mary Knez in John Pia c h ter; A nt. Steffler (Detroit) 50c, skupaj $2.50. (Poslal John Plachter.)
Springfield, III. John (¿orftek $2.00. Spanier, Pa. Po $1: 24)* SNPJ in Mary Zemlock. skupaj $2.00. (Poslala Mary Zemlock.)
Aliquippa. Pa. Po $1: Matt Petro-vich, Mike Kumer in Anton Sadar; po50c: Milan Medveiek, John Fradel, Jacob Ambruzkh, Anton Roianc, Anton Zupančič, Anna Gorenc, Martin Gorenc, Louis Glazar, Frank Laurich, Geo. Smrekar, James Maglich in Anton Klemene; po 25c: Jennie Jerala, Jacob Bergant, Louis Uhernik, Anton Rozenberger, Anton Zornik, Anton Petrove ich, Anton Red na k, Matt Der-inoLta. Frank Augustin, Frank Ma-iek, Frank Oblak, Frank Korbar, John Zigman, John Troha, John Progar, John Jereb, John Pangerilič, John .Aire, John Kvartič, Mike Pleshe, Mike Cebaftck, Julius Lesjak, Martin Hudale, Ciril Ocepek. M. J. Girdich in Lawrence Selak, skupaj $15.50. (Nabral na slavnosti SNPJ v Strahane, Pa., George^Smrekar.)
Horminio, Pa. George Smrekar 50c; po 25c: Andy Antončič, Mike Zakraj-Aek Jr., John Sivec, John Rupnik, Anton Habich, Frank Strubel in Ignatz Urban*!«, skupaj $2.25. (Poslal Anton Zornik.)
Conneaat, O. 237 SNPJ $1.00.
Skupaj $73.75, prejftnji iikaz $712.84. skupaj $7H6.59.
Srečo moraš imeti
"Jamar je imel vedno srečo!"
"Kako to?"
"No, ko je jedel ostrige, je požrl biser. Nato se je dal operirati, in pomisli, izkazalo se je, da je bil tisti morski biser tako dragocen, da so lahko plačali z njim stro&ke za operacijo in pogreb."
Ena meja, po kateri je Angliji mogoče vzdrževati zvezo z Rusijo, je Turčija, posebno ako se ji posreči premagati Francoze v Siriji. A Turčija se napram Sovjetski Uniji zelo o-hlaja, ker je Hitler v svojem proglasu, v katerem je pojasnil, čemu se "brani" pred Rusijo, dejal, da je slednja zahtevala, naj ji Nemčija prizna, da si lahko vzame baze v Darda-nelah in drugih krajih Turčije. Pridobiti si kontrolo nad izhodom iz Črnega morja pa je že od nekdaj ambicija Rusije.
Anglija more pomagati mogoče nekoliko z materijalom, najbolj pa z izkušenimi inženirji in drugimi veščaki. V ta namen je angleška komisija že dospela v Moskvo. Najbolj pa lahko pomaga z invazijo bombnikov, ki bi rušili nemško industrijo in prometna sredstva.
William Z. Foster, ki je predsednik ameriške komunistične stranke, je po tajni seji odbora svoje stranke zadnjo soboto a-peliral na predsednika Roose-velta, da naj Sovjetski Uniji pomaga, kakor je obljubil, in pa tudi Angliji naj da več pomoči.
Zed. države Sovjetski Uniji t materijalom ne morejo kaj prida pomagati, ker je težko priti v sovjetska pristanišča. Japonska je že zapretila, da če bodo -pošiljale potrebščine Rusiji skozi Vladivostok, tega ne bo gledala mirno.
Zed. države torej lahko pomagajo najbolj z veščaki, kakor Anglija, in pa a tem, da pomagajo Angliji zmagati. Tako so Rusiji pomagale tudi v prejšnji vojni. Tudi takrat je Nemčija ¡zahtevala Ukrajino in
nesejo s seboj, tudi ne preveč lahko zasluženih dolarjev iz mestnih industrij. "Je lepo, ko pridejo domov na obisk in poleg mi še vsak prinese par de-setakov," je rekel znanec, ki ima več sinov in hčera v De-troitu in Chicagu. "Ampak," je pristavil, "kadar so pa v velikih mestih »brez dela in pridejo domov, je pa drugačna pesem."
Tudi znani s. P. Benedict iz Detroita je obiskal z družino "staro" deželo Kansas, kjer je nekoč delil z nami dobre in slabe ¿ase. Pa je na veselici v Mineralu 15. junija izrabil priliko, ko sta si z znancem segla v roke, da ga je obenem pobaral za kvoder ali dva, za Pro-letarčev, tiskovni fond in ne brez uspeha. "Priden najde pod vsakim kamnom krajcar in pod vsakim grmom kos kruha," se glasi že nekoliko ples-niv slovenski pregovor.
Ko to pišem je žetev zlato rumene pšenice, za kar slovi
posetili naš piknik. Bil je eden največjih piknikov kar jih prirejamo v korist Proletarca, in razume se, da brez njihovega poseta bi tudi tako izbornega uspeha, bodisi v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru ne ''meli. Torej iskrena hvala.
Nagrade so dobili: Prvo, v vsoti $5 Frank Ivanšek, 5030 W. 25th PI., Cicero, 111.; drugo, $3, Frank (Lefty) Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave., Chicago; tretjo, $2, Louis Kosela, 9842 Ewing Ave., So. Chicago.
Chas. Pogorelec, tajnik.
ALI VESTE?
Prvi ameriški general zamorskega plemena je Benjamin O. Daviš. Predsednik mu je podelili to čast koncem minulega leta.
In dasi je v Zed. državah milijone zamorcev, imajo v kongresu samo enega poslanca. Izvoljen je bil v Chicagu.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago

KRITIČNA MNENJA, PQROCILA IN RAZPRAVE
r
KOMEN T AR JI
SOVJETSKA UNIJA SILA TUDI V ZRAKU
"Neodvisna Hrvatska" je
sporočila Hitlerju, da je pripravljena Nemčiji pomagati v vojni z Rusijo, oziroma zoper "komunizem". Gotovo je, da če bodo Hrvati pognani v vojno proti Sovjetski Uniji, ne bodo tepli se manj navdušeno kakor so se "za Srbijo".
Eselpbti so delavska politična sekta, ki vstraja že nad 50 let. Ko se je v nji pred okrog 40 leti dogodil razkol, rt katerega je nastala socialistična stranka, je sekta, z imenom Socialist Labor Party, vztrajala pri svojem evangeliju. 2ivi še danes in prireja piknike in shode celo v krajih, v katerih jih nekdaj močna S. P. več ne zmore.
Naciji so spet v "križarski vojnf* proti "komunizmu". V resnici jim ni "komunizem" nič v napotje, žele pa rusko žito, ruske rude in nafto iz ruskih oljnih polj.
Tudi demokracija ima Čudna pota, ne samo "božja previdnost". V prejšnji vojni jt bila na)bolj nedemokratična dria-va na svetu — ruski carizem — v zvozi z demokracijo, sedaj pa so na strani najbolj protidemo-kratične Nemčije dve najbolj demokratični deželi, namreč Švedska in Finska.
Na Hrvatskem morajo 2 id je imeti na hrbtu všit v obleko ži-dovski znak in pa črko "2". Vsi židovski lokali in prodajalne so enako zaznamovani. Kjerkoli se morajo židje zaznamovati, to ob enem pomeni, da je svobodsein v dotični deželi konec tudi za druge ljudi. Na Hrvatskem jih ni bilo ie nikoli manj kakor sedaj,,pa Čeprav jo je dr. Ante Pavetič krstil z dovoljenjem Adolfa Hitlerja in Mtvssolhtija za "neodvisno" državo, Hrvate pa za 'osvobojen" narod.
"Nenapadalni pakt" je naj-priljtrbljenejša fraza modernih diktatorjev. Podpišejo ga ko-rnurkoH, in ne le za kak teden, nego za kolikor let kdo hoče. Nemčija in Rusija sta jamčili s takim paktom nedotakljivost Poljske, Italija in Nemčija sta imelf nenapadalni pakt z Jugoslavijo, in tako bi lahko naštevali deželo za deželo. Hitler je prfaegeF Rusiji, da je Nemčija ne bo napadla najmanj deset let, kar še je Josipu v Kremiinu tako dobro zdelo, da se je dal ob podpisovanju filmirati s Hitlerjevimi zastopniki in se smehljal ▼ njibovi družt>i. Sedaj se kajpada več ne smehlja.
Frank K eric slovenske klerikalce Vstarfetn kraju pravilno
ocenjuje, ko pravi, da kadar so se njihovi prvaki, oziroma dr. Korošec, kaj sprli s Srbi, so se zatekli k Mussolmiju. Vedno so imeli pred očmi edino interese cerkve, in to je vzrok, čemu so bili tako dobro zapisani v Rimu. Ako si jim omenil komuniste, aH komunizem, so se raz-togotili in »brez oklevanja «pomagali Mussoliniju in Hitlerju v kampanji proti "komunizmu", dokler se nista pobotala znjim. Sedaj so lahko spet zadovoljni, čeprav morajo baje slovenski kanoniki in frančiškani, ki so prišli pod Hitlerja, "pometati ceste".
Neki Voglar v Girardu, O.,
piše v Am. Slovencu, da socialisti "nimajo kaj pokazat" in da niso še nikdar niti "eno uro preživeli nobenega človeka, kot jih morajo nune, tudi soci-jaliste, ne samo naše ljudi." Bržkone temu Voglarju škoduje vročina.
Slovenski katoličani v Ameriki se upravičeno ponašajo z uspehu V Lemontu imajo novo palačo in cerkev slovenski frančiškani in blizu njih slovenske šolske sestre, ali nune, kakor jih nekateri imenujejo. Vse troje, s posestvom vred, stane nad pol milijona dolarjev. A. Slovenec je sedaj poleg Prosvete najbolj razširjen slovenski dnevnik. In slovenske župnije so si skoro vse postavile nove cerkve, ali pa župnijska poslopja, ali pa jih prenovile. In tudi Je-ričev-Trunkov "Novi Svet" uspeva. Delovanje za večno izve-ličanje se torej izplača v vsakem oziru, ne pa delovanje za pravice človekove "v tej solzni dolini".
Hrvatski kralj "Ajmo" (ne
Aimone kot ga označuje Rev. Trunk) bo menda ostal pozabljen kakcfr je kralj Mussoliriije-ve Italije. Slabo za Hrvate in Italijane je le da so taki troti silno dragi.
"Maršal" Kvaternik je obljubil Hrvatom razviti armado, ki bo "mogočna" in vredna slavne zgodovine hrvatskega kraljestva. V Berlinu se mu smejejo, a šalo »o mu vseeno dovolili.
Ivan Jontez sporoča v Pro-sveti z dne 25. junija, da se poslavlja od slovenskega literarnega sveta. Posvetil mu je vse svoje zmožnosti. .A človek, ki dela, mora tudi živeti, to se pravi, potrebni 90 mu dohodki, kf pa Jih slovenski literarni svet ni nudil nikomur niti v starem kraju, kaj šele tu! Le Ivan Cankar si je prizadeval, pa je bil večkrat lačen kakor pa sit.
S^rjetilu Unij« m j« • »talitča if«)f obramb« v rt» nki okoroiivaU le proti dvema velesilama t zoper Nem-c i Jo. » kale VO je »kleoila »krajno pooetreceni desetletni neoapadalni pakt. in proti Japonski. Moskva je sklenil» s pora s «m todi s slednjo. Verjola pa ni ocWidno no «ni ne drugi, kajti kadar so ¿torek pogaja > savratneii, ima t odi opravka s njimi, čeprav druga^a« kakor »i jak jo pr edstavljal. Na goraji sliki jo oddelek letalstva US5R na vajak prodno so jo moralo spoprijeti * Nemci.

H
pristopajte k	^
SLOVENSKI NARODNI J PODPORNI JEDNOTI &
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ CLANOV(IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO t
— I
PROSVETA š
naročite si dnevnik
éfe'
Naročnina sa Zdrnftan« dr lave (laven Ckicaga) In Kanado $6.00 k na letoi $3 tO sa pol lata» $1.8* so fetrt l«»a; u Ckicaga in Clero ^ $7.SO M calo lotof $3.78 «a pol lataf ca Inoaomstoo $0.00.
Naslov zo list in tajništvo je:
!
20.17 Ko. Lsnndnlf Avenue S Chirago. Vllinoi«	^
Drugim slovenskim pisateljem je bilo pisateljevanje "postranski poklic". Sicer bi naš narod lahko vzdrževal tudi v Ameriki nekaj poklicnih pisateljev, če bi bil tako kulturen, kot pravimo, da je. Ako ima pol milijona dolarjev za Lemont, in ako lahko vzdržuje v svojih župnijah okrog 300 ljudi, bi mu ne bilo pretežko dati nekaj opore tudi literatom. Ako bo Jontez pri svoji izjavi vztrajal, ga bomo pogrešali, česar koli se že misli lotiti v bodoče, na primer pisateljevanja v angleščini, mu želim uspeh. — Z.
V	St. Paulti, Mbin», se je udeležilo zaključne maše evhari-stičnega kongresa 100,000 ljudi. torej več kot pa Louisovega "prajzfajta" v New Yorku. Kajti tudi na evharistične kongrese je treba plačati vstopnino, čeprav je prosta.
Napredek, glasilo SSPZ, je enako stvarno ugotovil, kakor Proletarec, da je poročilo o (nacijskem) preganjanju v Sloveniji iz cerkvenega vira. Slika na dolgo in široko, kako naciji preganjajo slovenske duhovnike, ni pa v tistem poročilu niti z eno besedo omenjeno preganjanje, ki ga naciji vrše nad delavakimi voditelji, niti ne o persekucijah nad delavskimi in narodnimi voditelji v Ljubljani in drogih krajih, ki jih je zasedla fašist čin a Italija. Slovenski klerikalci, ki so zastopani v sedanji jugoslovanski vladi kakor so bili v prejšnji, so namreč ve» Čas simpatizirali z Mussoli-nijem in njegovim početjem v klerofašistični Avstriji in potem v ftpaniji. Demokracijo v Sloveniji so zatrli in se polastili vseh političnih služb. Sedaj se pritožujejo le nad Hitlerjem.
V	Napredku z dne 25. junija je pomota v označbi avtorja knjhre "Deset dni, ki so stresli svet." Ni je napisal Jack London, nego John Reed. Nedvomno je bila storjena ta napaka v naglici, ko se Človeku mudi, da napolni prostor. A lahko napravi pomoto tudi stavec in za njim pa korektor.
Amorfkanaki Slovenec se je v frropagando slovenskih klerikalcev v jugoslovanski vladi dobro ujel. Priobčil je editorial o "gromem mučenju, ki ga trpi slovenska duhovščina pod naciji", ne omenja pa čisto nič, kaj počne s Slovenci Italija. To je razumljivo, kajti kot jc* zapisal Tvan Zupan, urednik Glasila KSKJ, boljše je za Slovence pod Italfjo, "ker drži s Cerkvijo". Samo ,da se gospodom ne stori kaj žalega, za kmete In delavce jim ni mar!
Narodni Glasnik je moral spet kar preko noči spremeniti "nove linijo" v Še eno "novo linijo".' Prejšnja je morala na smeti&če. Najnovejšo "novo li-
nijo" je ameriškim komunistom določil predsednik njihove stranke W. Ž. Foster. Roosevelt ni več "war monger" in Churchill ne vodi imperialistične vojne, pač pa je sedaj zločinec Hitler. Ako bi komunisti ne verovali v jezuitsko pravilo, da namen posvečuje sredstva, pa morda ne bi bilo sedanje imperialistične vojne.
Hitler je z napadom na Rusijo stavil vse. S tem izgubi, ali pa pade. On ima vero, da se mu vse, za kar se odloči, posreči. A Rusija fe trd oreh. Ako ga stre, bo svet njegov. Ali če že ne ves svet, ga bo vsaj tri četrtine pod njegovo nadvlado.
Aleksander Kerenski je Rus
tudi po čustvih. Predno so ga boljševiki strmoglavili, je verjel, da bcciz Rusij^ napravil demokratično državo. V sedanji njeni tragediji je izjavil, da naj ji pomagamo, kar je polteno, kajti Rusija pod Stalinom je saj Rusija. Pod Hitlerjem bi morala biti le priležnica tretjega rajha.
Henry Ford se že mnogo let zanima za svetovne probleme. V prejšnji vojni je najel posebno ladjo, ki naj bi bila nosilka miru vsem narodom. Pa so se pacifisti na nji stepli in Fordove misije je bilo s tem konec. Henry se je oddahnil in si mislil: Veliko me je stalo, pa kaj zato! In se je znova posvetil svojemu biznisu. Delavce je naga-njal, jim pravil, da prejemajo več kot za tako delo plača kdorkoli drugi, in tako je to Šlo do letošnjega poletja. Henry, ki je iskal mir po svetu, ga ima sedaj v svoji industriji. Priznal je unijo in ob enem pogoj, da morajo biti v nji tudi oni delavci, ki se bi drugače branili plačevati članarino.
"America First", v kateri so združeni artieri.Ški izolacionisti in pacifisti, je organizacija borbe proti podpiranju Velike Britanije. To je še posebno pokazala, ko je Hitlerjeva armada udrla v Rusijo. Njene simpatije do Hitlerjeve Nemčije so tolikšne, da jih je ob tej priliki izpuhtela z vso silo na dan.
Dve važni priredbi
Cleveland, O. — Naše aktivnosti v prosti naravi so v polnem razmahu. Kulturna, -podporna in druga društva ter u-stanove prirejajo izlete, kot je v poletju običaj, in vabijo na poset. Največ poletnih zabav v Clevelandu se vrši na prrmtorih federacije društev SNPJ. Ljudje jih zelo radi posečajo, ker so vresnici privlačni ne le za članstvo SNPJ, ampak za vse naSe občinstvo. Ne samo na priredbe, tudi ob večerih skozi teden se naši ljudje radi zatečejo tja. N. pr. ob sredah vidiš tam vedno neka/ naših sloven-
skih trgovcev, ki se zabavajo po svoje ali pa balinajo.
V nedeljo 6. julija bo na tem prostoru za Cleveland važna prireditev, namreč piknik kluba st. 27 JSZ in pevskega zbora Zarja. Mislim, da ni odveč, če apeliram, da se ga vsi udeležite.
Ce katerikrat, jc v teh kritičnih časih, ko se odloča usoda vsesra človeštva, odnosno delavskega razreda vsepovsod, potrebno, da se ob takih prilikah snidemo skupaj in so pomenimo o problemih, ki so pred nami. Te dolžnosti se zavedajo tpo svoji možnosti tudi naši klubi, zato upam, da bosta klub it. 27 in njegov pevski zbor Zarja imela res obilen poset.
♦
Teden pozneje, to je, v nedeljo 13. julija bo ravno tam prireditev kluba št. 49 JSZ. Torej ne kaže drugače, da tudi to poset i mo, Saj kot sem že rekel, se v to*» vročih dneh najboljše počutimo pod košatim drevjem in pri kozarcu hladnega piva na farmi SNPJ.
Torej prav tako na svidenje tudi na pikniku kluba št. 40 JSZ. Saj sodrugi ne delajo zase, nego se v aktivnostih le prizadevajo koristi splošnosti in napredku delavstva. Njihov namen je pripomoči k socialnim pravicam in v boljšo človeško družbo. I^e razumno, zavedno delavstvo lahko deluje k tem ciljem ter uspešno zavrača na-zadnjaštvo. Odklanja kakršnokoli diktaturo in se bori z de-magoštvom med nami. Njihova stremljenja so iskrena in poštena, torej so taki delavci vredni, dn se jim vsi ljudje naprednega mišljenja pridružimo in jim pomagamo v njihovih aktivnostih.
*
Dne 21. junija to leto je minilo 25 let, od kar sta stopila v zakon naša dobro znana prijatelja in podpornika John in Anna Fllipič. Oba sta bila in sta vedno naklonjena delovanju naprednih Slovencev v Clevelandu in drugje ter rada pomagata. Za na večer omenjenega dne sta povabila nekaj prijateljev, da so z njima vred praznovali njun jubilej.
Imata hčerko Sylvijo, ki je pohajala tudi v šolo za slikarstvo, kjer je podučeval pokojni H. G. Perušek. Sylvia je pokazala v slikarstvu dober talent. Nekaj njenih del je bilo že razstavljenih.
John in Anna Filipič vodita trgovino živilskih potrebščin na 140. cesti. V tej obrti sta že prilično let
K njuni 25-letnici srečnega zakonskega življenja iskrene Čestitke in voščimo jima še mnogo srofe; v bodoče f .1«
Poročevalec JFD. .
S Proletarčevega piknika
Chicago, III.—Slovenske naselbine inmjo poleg svojih dvoran tudi svoje poset)ne prost »-re, kjer v poletnem ča-uj prirejajo piknike in veselice. V vsaki večji naselbini so nam po o-1 In vaoilih znani taki prostori po imenih. Močilnikarjeva, Pintarjeva farma v Clevelandu in sedaj farma tederacije SNPJ so znana imena vsakemu čita-telju ria*ih listov. Nič manj niso znana imena pikniških prostorov čikaških Slovencev kot "kranjski hribček", Stežinar-jev (sedaj Skavičev) in pa Ke-glov vrt. O teh prostorih sem mnogo čital v Fore«t Cityju še prejšnja leta. Imena so mi bila znana. Vedel pa seveda nisem, da so vsi ti trije kraji blizu skupaj in da ležijo vsi ob eni cesti. Skavičeve in Keglove prostore lastujeta naša poznana rojaka, "kranjski hribček" pa je posest vseh. Nahaja se namreč v takozvanem Forest Preserve, in je občinska last čikaškega o-kraja. Za piknike je prostor tistega, ki ga prej zasede.
Proletarec, če se ne motim, je imel sedaj že tri leta zaporedoma svoj običajni piknik na Keglovih prostorih. Lansko leto nam je izlet delno pokvarilo kislo in mrzlo vreme, letos pa je bilo kakor zanalašč vroče, kar je najboljši pripomoček sa uspeh. Vreme nam je bilo torej to pot naklonjeno in kakor je pokazal obilen poset, so nam naklonjeni tudi še številni naši ljudje, ki so se udeležili piknika. Keglovi prostori imajo vse kar je za pikniški prostor po-1 trebno. To je, dovolj prostora za parkanje avtov, ima mnogo drevja, sence, hribček in dolino. Tista mala in zelo prijazna dolinica je neprestano zasedena -po naših balincarjih. če boste kdaj na teh prostorih in na našrh priredbah iskali Filipa (¿odina. Franka Udovica, Fr. Podlipca in še nekaj drugih naših starih korenin, potem pojte pogledati v to dolinico, kjer jih boste gotovo našli. Iz te dolinice seveda pridno prihajajo nazaj — na hribček, kjer je dovolj mokrote in mazila. Krogla pač ne gre ako se nekoliko ne prilije in primaže, kar je v polnem skladu z zabavo in gmotnim uspehom. Kakor sem že prej omenil, je ta dolinica vedno zasedena, kar se mi je sprva čudno zdelo. Sedaj pa sem končno le pogruntal skrivnost in privlačnost te dolinice za naše balincarje. Vsak nov igralec se posluži ravninice v dolinici, naši stari balinarji, katerim je prostor dobro znan. pa napetega hribčka. Kadar bližajo ne bližajo naravnost vodoravno, temveč jo zapodijo v breg, kjer se moč zaleta ubije, pa se krogla počasi vali navzdol toliko časa, da najde drugo kroglo na katero se nasloni. No in kadar se enkrat nasloni na drugo že veste kaj sledi, "moja, ali naša je", in kadar je "naša", se jo potem proda za pet vrčkov ali več, odvisno je od skupine igralcev.
Zadnjo nedeljo je bila ta dolinica premajhna. Sprvega so jo imeli v oblasti sami moški. Pozneje so v njo udrle tudi
ženske pa so se valile Krogle vse naskrižem tako, da se včasih ni dalo več razločili kat t* je "naša" ali "vaša". Nekaj jih je pričelo vrh hriba, kateri ho se pritoževali, da jim uhajajo v dolinico. Neki rojak, ki je ba-linal s svojo ženico, je kričal v dolino "moja gre doP, moja gre'!" "Le pusti jo, naj gre, mu je odgovarjal balinarski par v dolinici, "bom pa svojo gor poslov". Mrak, oziroma noč je izpraznila dolinico bali-narjev, balinarjev samo pra-vim, ker kakor hitro so ti odšli s kroglami, jo je okupirala mladina, katera ni nič manj njen prijatelj in napetega hrib-čka, kakor strastni balinarji.
Ko že toliko pišem o dolinici, ne smete misliti, da je bilo na hribčku vse mrtvo. Hribček je imel kakor sem že prej omenil, močo, mazilo in vrtilo (ples). "Ne vem, kam ga danes zlivam," se je pritožil rojak pri jaslih, "točiš mi in točiš, pa nič ne zaleže." Nasmehnil sem se mu. Izpraznil je ča*o in odšel na plesišče, kjer ni bila zanj nobena melodija prehitra. Nič čud nega ni, sem si mislil pri sebi, če neve kam zliva. Ako bi jih jaz sukal kakor jih je on v •oki vročini, bi mogel imeti na brhtu brento (škropilnico, ka-kršno rabijo v vinogradih). Za baro smo bili 'bizi", da ni bilo Jasa nobenesra poznati. Marva Omahnova pa je merila tikete kar po cele vatle. Zelo dobre volje je bil Charles. Kaj bi tudi ne bil, saj je tajnik kluba in navadno odpade nanj največje breme. Charles je tega vajen, kakor so vajeni vsi drugi sodrugi in sodružice, kateri so skoraj stalno vpreženi z razni--ni deli pri priredbah, in jim je uspeh zadoščenje in plača za vse.
Zelo dobro aranžmo tega piknika je napravil odbor, v katerem so bili Frank Zaite. John Rak, Joe Drasler, Joseph Turpin, Oscar Godina, Charles Pogorelec in nekaj drugih. Obnesla so se vabilna pisma, katera so bila poslana prijateljem in somišljenikom. Slišal sem. ko mi je rojak zaupal, da je prišel zato, ker je dobil vabilo; in s seboj je «privedel še druge. Zelo dobro je bila zastopana tudi So. Chicago. Videl sem Johna in Joe Kosicha, F. Oglarja in Malneričevo družino. Iz Pullmana, kakor kličejo južni del mesta Roslanda, so bili Jakob Pucovi, kateri so skoraj na vsaki naši priredbi. Najbrž jih je bilo tudi več drugih h bližnjih mest, katerih nisem videl ali pa ne poznal. Zelo pozno v noč nas sta Charles in Turpin razvozila domov tiste, kateri smo pospravili. V seznamu naših priredb pa bo ostal zaznamovan zelo uspešen piknik Proletarca, katerega list zasluži.	Anton Zait*.
Bernard Shaw o morali
Sloviti angleški dramatik, ki je po rodu Irec, pravi v svoji komediji "Zdravnik na razpotju":
"Jaz ne verjamem v moralo. Morala obstoji namreč v tem, da človek sumi druge, da niso pravilno poročeni."
................................................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKo TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 n. halsted street, chicago, ill. i
T.I. MOHAWIC 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
* ' *	i 1 4	,
I »Ml I #>!♦»»> j	j MMMIM IH4MM>»<^
iiviiiiiiiiiiiiiianillll|l
^ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, J g	Ciccru in Berwynu.	'
j ■•ar k view Laundry ("o. 5
J FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika • j Fina p* »strežba — Cene smerne — Dalo jamčeno
I
m
Telefoni: GANAI, 7172—717.1 ^J^H^H g »727-1731 W. 21 st Street	CHICAGO, ILL J
FINSKA ZNOVAV VOJNI
finska je tetitij itrez ¡n>*j* krivde enotti t' vojni. Dve velesili jo smatrata med tubo za strategičuo torku, pa je zato med njim i trkrmt, kdo da si jo čimprej poavrše.Kar se finskega naroda tiče, l,i bil rad svoboden in se ne bi umeial v vojnot ako bi bilo od njega odvisno. Toda Nemčija koče Finsko za svojo bazot in Rusija ima inhrese na tem, da ji Hitler ne pride za hrbet. Finska pa je irtev r tek manevrih. Sledeče je nekaj opisa o nji.
Finska je sama po sebi rev-: gibanja: Sedem bratov, ki jih na. ker njena zemlja je skopa, j ne more ^editi očetova domači-podntbje mrzlo. Finska očara ja, sklene, da jo zapuste, in človeka po veličini svoje samo- i gredo ustanovit nov skupen te in trpke nedotaknjenosti. Zi lom. Skupno odidejo v neobrita trpi dolgo časa. Več kakor ljudeu kraj, s sedem'*ratko mo-šest mesecev v letu prežive Fin- j ško močjo vihte sekire in orje-ci v ledu in snegu, ftele v aprilu jo in drugo poletje te r.avalove razbije jo vode ledeno skorjo, i Žitna polja fe divjine in pusti-Vcčkrat so že proslavili prvi1 nje. Različni so si po značaju maj v snežnih viharjih. Toda In temperamentu, toda drug z t^tlaj se zgodi čudež: solnce dru?im dele srečo in nesrečo, hipoma prebudi vso naravo, tovarHko in neustrašeno delajo breze se odenejo z nežnim »ve* za skupno blaginjo. — Tako se žim zelenjem, siva polja in su- je finsko zadružništvo rodilo iz hi travniki se bohotijo v pisa- različnih potreb, nastale so ranih barvah. Pomladi, kakor jo zne oblike zadrug, toda vse mi poznamo, skoro ni, ker mr- skupaj je vedno vodil isti cilj. zla zima hitro preide v poletje Do spopada med Rusijo in Fin-z vročim solncem, z zapadnimi ci v prejšnji vojni ao zavzemale vetrovi opoldne in s hladno, sa- zadruge na Finskem odločujo-njavo tišino zvečer. V juniju če mesto v gospodarskem in sije solnce podnevi in ponoči, kulturnem življenju države in Tedaj uživa finska mladina be Finec vidi v zadrugi eno važno le noči.	pot k zboljšanju gospodarske-
Led je v desettisočletjih raz- ** «tanja. Skoro vsak odrasli t ral deželo in se stajal v 30,- rin«* i* kak* zadruge. 000 večjih in manjših jezer, dat Zadružništvo daje lice in izje ostalo le malo prostora za , raz v vsej deželi. Tako je prišel pesek, ilovico in rodovitno zem- Sved Ohde na deževen aprilaki
VSIVOIOD IVANOV:
POVEST O
PalucUf. Mati se Z(7ve Irina. Ob straneh ceste ao posekani brzojavni 4rogi, kosi žice — velika 'Semircska proga. Po grmovju
pa vise — človeška čreva. Po-
Oit. Vj^e,lav Al.- lU*iIa,H0 »e, veter in kraKulj
šušljata z njimi. Tenke suhe
SEBI
Mi.iiivr
At the request of the Treasury Department we announce a new feature of interest and service to many readers who are btying or will buy Defense Savings Bonds and Stamps. This w II be called the Defense Bond Quia.
The questions will be chosen from among those asked by
Ni je večje žalosti, nego go- pernico	^
NaU Karakorumskim aka.ov- JJJ- - ff^gl'
bo znal igrati na teh strunah? — Kozaki imajo vojno s pri-
jem (nekoč je stal tam šotor I-"-T "' ^ ir	'p |«tU«nei zaradi zemlje. Ce uja-
čeagiz-khana) sta zdaj pesek | Kia^o v*ji cwnjejmj pravi i	-s
bomo ?
pretolkli, i mfj° ^ojsaki priseljenca, mu Koliko rw/PÄ,,ajo trebuh in mu navije-
in veter. Tja sem šel z vetrom "T..8^ * .. tudi jaz. *el sem mimo. — Vse v asl»J ^"ijoru-L, a
bo minilo, a za žalostjo se raz- i",en imaš ti, bogat človek ai,!J°	»» Mkfco. Unl Pa
cveta veselje kakor neebsežen a cvet. Vsako pomlad zraste tra-|
III.
va, vsako jesen lete žerjavi v
Kgipt.
II.
Sedem let nisem vnlel očeta
Trije dnevi so cveteli v dišavah kozaških poirtiških vasi: v dišavah gnoja« debelorepih, kakor slad kislosladkih ovac, in poleti 1918. leta sem ga vi- slanih luž v suhem trsju. .. del zopet. Stopil mi je naproti ftel sem na lov. Imel sem de-
pred Šolsko oKrajo. nasmehnile sct „aboj.v natrpal sem celo ■ TamV-rlinovih'' Turkmfncev so se mu ožgane ustnice nad vrečo divjih rac, en naboj pa ?uhim koščenim životom. Za-
smeje, ne more prenehati, ti pa
vlečejo čreva iz trebuha... in oni kar umre od «meha. — Kaj pa "priseljenci? -t- No, tudi ti love in navijajo. Na eni strani ceste obešajo tedaj čreva priseljenci, na drugi pa Kozaki. Le j, koliko jih je. Od Cengizovib Mongolov, od
new Defense Savings Program means to the mdividttsl and the Nation.
Q. What U a U. S. Defense Savings Bond?
A. This Bond is proof tbat you have loaned money to the United States Government for national defense. Your Bond bears interest at the rate ol Z9 percent a year, if held to maturity (ten year»).
Q. Why should I buy Defense Bonds?
A. Boca use money talks. To dictators it speaks defiance To friends of freedom, it says, "Here's my band!"
Ijo, na kateri so v stainem boju * kruto naravo zrasli finski gozdovi. Cim bolj gre človek proti severu, tem bolj ga osvaja samota pokrajine.
Neusmiljena granitna tla, jezera in deroče vode, mraz in samota silijo Finca k herojske-mu boju z naravo za svoj obstanek. Ta boj oblikuje značaj Fincev, ki so molčeči, trdi, resni in odločni ljudje.
Zato je Finska tudi dežela plemenitega športa. Zato finski tekmovalci uspešno tekmujejo in zmagujejo nad predstavniki mnojiro večjih narodov.
Trd boj z naravo, stoletni boji za narodno samostojnost in severnjaška razumnoet sta vzbudila v Fincih tudi zmisel in razumevanje za pravo zadružništvo, ki naj z medsebojnim »edelovanjem zadružnikov o-lajša gospodarske skrbi.
V severnih skandinavskih državah je itak zadružništvo najmočneje razvito izmed vseh evropskih dežel. Zadružna misel je prodrla tako med delavce kakor kmete in obrtnike, tako da je skoro ves finski narod organiziran v zadrugah.
Veliki finski roman "Sedem bratov'* (spisal Aleksis Kivis) nazorno razodeva zdravo u-stvarjajoČo moč zadružnega
lostno je otipal iz vreče narejene hlače in se razjokal. Imel js tak obraz, kot da j« jokal sto in sto let.
A v mojih možganih ni njega in ni veselja. Spominjam se zadnjega dneva pred begom iz Omska: šli 90 vozovi po pralnih soparnih ulicah, naštel sem jih sedemdeset in šel sem proč. Ljudje so rekli: Cehi so jih post re lili.
Nemara so jih poetrelili ali pa so bili ubiti v boja... Peljali so jih zjutraj zarana. v naglici, na mrtvece je legal in
, . , . se zopet otresal ž njih rožnati vasi stoji gradu podobni občin- irtiškj prah in M prah h bj,
sk> clom. Poleg občinskih pro- na meni>Tudi ja2 aem mrtVec,
»torov je v njem gostilna in ka- „amo da sem uteke,
V*r?i,in ]akx° le oWl"skl. dom Mati ima tesno prepasan, sredice družabnega «vljtnja. kvišku štrleč trebuh in njen o-Vas šteje 14 000 prebivalcev. bra2 >e oblede, kakor jwenska V vasi so tri konzumn« proda- trava Tiho me	in _
jalne, sedem zadruzmh m le-
kam. šest kreditnih blagajn, L_ Kako pa ti je ime zdaj?
, «..jn, .«v, ... nauuj	, . . ..	,	i Note.—Te purchase Defense Bonds and Stamps, ro to the
sem pozabil vzeti ven. Zvečer, I Ja aolnJ»	I near#tl P-i office'or bank, or write for information to the
ko »em sedel pod skednjom in	( revesa y'm>Jliivi kratkonogi Treasurer of the United State*, Wa»hin»ton, D. C.
piaal ,voJo povest, «i Je limlsHI	Mo,kovit, w ^ nauiili t((ra (k) S!SSJBS	' ___----------------
1 Paltdfj ialo, nameril na oieta	,H)tovm>okih.	*T*
in sprožil petelina.
dan v kmečko vas Lapna: sredi
. 1 > i .	, .. Spredaj se vije dolga.,
Oie je ooležal pote« mfee. do, karavan8 Kir(fizov. Ne.
na debel, platnen, sraje. debela mn7)mj vozovi škripljejo, p^«.
lAfta U »» • U*d lialim mu l> ¿nI	•	,,,
si korakajo velblodi in Kirgizi ne gledajo nas, temveč ¿redo
trdovratno proti zapadu. Ko
„ . . . .. . ... , jih prehitimo, se zdi. da nimajo Pozneje je fepet brat v kuhi-^j. ,jva mrpnai ^^ uma.
strjena kri: ves naboj mu je šel v vrat... Skozi okno so letele na kri sinje muhe, padale na cbraz, ki je še drgetal.
nji na tleh in snažil rozine za
zanemif platnu.
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.;
namenoma, ali pa iz naivnosti, Hitlerju Wheeler izborno služi.
Senator Taft, ki z Wheelr-
, rimer iz Waukegana, Sheboy-gana in tudi Cikažanov ne bi linčali, če bi nas obiskali. I)o svidenja na pikniku!
Christina Pcdjavoršek, tajnica.
Leo Junko poroča
'T? ,	k n
Detroit. — Nabiram prispev-
pogrebno jed. Kadarkoli sem 1 MaU mi	_ pred kug0 , .	. prQti Angliji je I ke v tiskovni sklad Proletarca.
vs opu v Kuninjo, mi je l*>nu-lbeže>
na shodu 25. junija dejal, da ni toda zelo počasi, ker kam grem
iKam? —Kdo ve. Nemara na Kitaj-
sami menda ne vedo. 2reti nimajo kaj. pa beže.
Pesek in zgoraj bogve čemu nebo. Rumenkastosinje ka-
¿adruga za plemenske bike, zadruga za pridelovanje in prodajo svinjake masti, zadruga za stroje in še razne
— Vasilij, odgovorim jaz. Ona prestrašeno molči: jaz imam tuje ime in tuj priimek. Zadaj za njo se smeje z ne raz-
zadružne in kulturne organiza- lo*nim idioUkim Hmehofll brat cue. Najmočnejša zadruga v mojf Pa|adij: tenkorok in ten-Lapni je konzumno društvo konog 2 velikanskim, napihnje-Lapnan Osuuskauppa s 1400 nim trebuhom (on ima razšir-clani in s prometom 11 milijo-, jeno Vranco. malarijo in bogve —	mark, v gredišču!kaj	jabolko je
J®1:
— Vsevolod. češ rozin, glej, kako so debele, a. . . Moje u-streljene race so tudi prišle prav za pogreb. Jedli so jih čopasti Kozaki, grozili, da bodo kaznovali kar sami, se križali in s preklinjanjem obračtU gla- jkor'^sek.^ir^ju,vtee kL ve stran od preperelega Paladi-1 kor dozorclo ^ročje tenki tra-jevega smehljaja.	| k()W
Materi pa so govorili: — Za nami zadaj se počasi po-Najbolje bi bilo, če se odpelje-j mikajo skoro ne da bi dvigali te. prijatelji,... ta tvoj sin prah. Kirkizi, velblodi. vozovi namreč. .. bo*g s*ga%ve. .. saj Molče in ne vklijo ničesar, je častil oče, Vjačeslav Alekse- Gredo.
jič namreč, saj je častil carja, j Tudi mi gremo. Molčali bi In spet sem pobegnil.	I rad|t a ne smemo: jaz vem.
¡V	kam gremo, a mati se boji o-
nega kraja, kamor grem, in o-
nobena država toliko odgovor-j le, kadar me kdo pelje z vozi-na za sedanjo vojno, kakor Ru-i lom. Ne morem namreč iti o-
sko, nemara v Indijo. Tega še sija. Kajti ona je dala Hitlorju | krog kakor zdravi ljudje, a ko
signal, naj udari. Zanje, kar je'srečam znanca, ga vprašam za
nov finskih vaai ima veliko, moderno poslopje z vzornim skladiščem.
V vasi Ta m pere je prisostvoval zadružnemu zborovanju, fttiri ure so s čudovito stvarnostjo obravnavali upravne in poslovne zadeve. V diskuzijo so posegli zastopniki vseh političnih siru j socialisti in konservativci. Čeprav se volijo odborniki po političnih listah, se v debati razpravlja šivamo o potrebah članov in zadruge. Brez gqst, brez kričanja, samo dejstva. številke, stvarni argumenti.
Tako je bilo na Finskem. Sedaj je zopet v vojni.
njevkastosivo, zenica pa mu je rumena.
— He-i-hee... se smeje skozi nos in cvileče. Mati skriva mojo vojaško puško, zašito v
Stepa. Sinje dišave -peska Velblodovi odpadki. Po peščenih gredah saksaul, edini grm v puščavi. Na saksaulovem drevescu kragnilj. Perje kragulje-vih prsi je zmečkano, zlepljeno — levi se.
Na vozu sedita mati in brat
sejala, pravi on. Zed. države naj drže roke proč. Nobene podpore ne Angliji, ne Rusiji, zahteva Taft. Izrazil je tudi željo, da si bi Hitler Rusijo podjarmil, češ, ako bo imel v svoji oblasti oi#omne prirodne vire Sovjetske Unije, ne bo p reža l po ameriških bogastvih. Tako bi nacijska nevarnost za ameriški kontinent avtomatično izginila. To so "senatorji"!
prispevek.
(Opomba upravnika.—Izkaz imen in vsot, ki jih je poslal s. Junko, bo v prihodnji številki.)
Kjer JSZ k hiba nima, pristopite vanjo direktno. Članarina za člane at large je $1 na leto.
nih ljudi, h katerim grem. Zatorej hitiva govoriti, najprej ona, nato jaz, a za njenim hrbtom. z ozko vezeno šarasto preprogo na plečih se tiho cvileče smeje Paladij. Čimdalje prihajamo, tem glasneje in bolj cvileče se smeje: — He-i-hee...
Imenik zastopnikov Proletarca
Dan pozneje in še dva dni
Kdor ieli ,reW* sssropsrvo za	„„oč^ov Pro,. ^ÄÄ
druzmski kotedsr. brošure in knfige, naj j»J« Kirgizf. Velblod je poginil Kir upravniitvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu pnobiene zastopnike apeliramo. naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost kega slovenskega zavednega Proletarec.
Za Japonsko je prišia vojna Nemčije z Rusijo nepričakovano. Komaj par mesecev je tega, ko je bil njen minister vnanjih zadev Yosuke Matsuoka na obisku v Moskvi, Berlinu in v Rimu. V Moskvi dvakrat, kjer je sklenil tudi pogodbo prijateljstva s Sovjetsko Unijo. V vseh treh mestih totalitarnih sil je bil pompo»no sprejet. Ko re je vrnil v Tokio, »o mu prirejali ovacije kot da je slovit poveljnik, ki je zmagal v vojni. Kajti s sabo je prinesel pakt s Sovjetsko Rusijo in pa utrditev
Listen to
PUANDECH'S YU60SLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every S«t»«Uy. t to 2 P. M.
STATION WHYP
1520 kilocycles (Vint Station aa Ymr Dial) a Featuring a program of •
Yugoslav Folk Music
p
Diskreditirani monarhizem
Ena izmed najbolj zastarelih, trhlih ustanov človeške družbe je monarhizem. Mnogo dežel ga je že odpravilo. V vsej dobi po prejšnji vojni je nastala samo ena nova dinastija ("hrvaška"). Izginile pa eo že ob koncu prejšnje vojne tri najmo-gc 'nejtše — namreč )iohenzollemska, habsburška in romanov-ska monarhija.
Par habsburških "nadvojvod" še sanja o obnovitvi prestola. Tudi ekskajzer Wilhelm II, ki je umrl minuli mesec, jj do konca svojih dni upal, da se on, ali pa vsaj njegov sin, Se vrne na prestol. Toda preminul je kot ubežnik. Iz Nemčije je ptbegrrfl 10. novembra 1918, dan predno je bilo podpisano premirje.
Za vzdrževanje dinastije troši sedaj največ Anglija. V normalnih časih se nji to ne pozna dosti, ker je bogata, a težave pa imajo z dvorjani male dežele. Republika plačuje le enef?a človeka, ki je načelnik vlade, a v monarhijah pa je treba skr-brti ne samo za kralja ali cesarja, nego za vse sorodstvo. To *tane milijone.
Ko se bo po sedanji vojni preurejalo svet, bo dobro, ako bvdo oni, ki bodo sklepali mir, vrgli vse dinastij^ med staro *#ro. V korist človeštva bi se moralo to 2« davno zgoditi.
Deželna bramba in prhata* ^ojm
Privatna svojina je največja svetost in nedotakljivost, do-'<l« r imajo odločilno besedo le tisti, 10 bogastva posedujejo. A varlej, kadar je država v krizi, ali zapletena v vojno, spoznajo tudi vladajoči, da privatno lastništvo produktivnih in ^fetri-'>ut»vnih sredstev nI nMcakrien ideal, pač p« breme za deielo.
To se je znova izkazalo tudi v Zed. državah. Odločile so se 'a oboroževanje v čimvečji meri in s kolikor največjo mogočo iglico, toda privatna industrija ne misli na koristi in namene v*»de, nego na svoje dobičke, pa nastajajo ovire.
Ker kongres ni še za pod rg žab 1 j en je tek iredatev, dovo-'juje le, da ima vlada nekaj pravice pri reguliranju industrije ,n transporta, pri tem pa posameznici pridno kritizirajo, češ, ni*<«r se nt uanešavati v privatni "biznis"!
VSJ-
delarca agitirati za svoje glasilo
Ako je ime kakega zastopnika r sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa borno imenik radevolje popravili.
>f M
Najcenejše blago na svetu sta danes: človaško meso fn kri.
—*ugen« V. Debe.
* — * » 19*.'
CALIFORNIA.
Fontana: Anton BlaalcK. Oakland- Anton Tomšič. Loa A i* galea: Frank Norak. San Fraaclsaai A. Lek»an.
COLORADO.
O-.ted Bati«! Ant Slobodnlk. Purbio: Fr. Bolfxar.
WaltenWarg ia ekellea. Frank L.
Tomšič.
ILLINOIS.
Chicago: Frank Bizjak, Joneph Dra-
sler, Jowph Oblak, Cha«. Pogore-lec, IVt*r \>rhovnik. Frank Zaitz in John Rak. Cicaro-Borwyo: Kriatlnn Tttrpin. La Salle- Oglesby: Anton Udovkh. 3priMgfleN: Joneph Ovca In John
iiorS«»k. Virden: Fr. IlertOch. Weukeffan-No. CKicaVo: M«rt»n Jud-nich.
INDIANA.
Clintoni Ignac Sptndal. Indianapolis: Mary 8troj.
KANSAS.
Am«! Anton Sufar. Waat Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: John Zornik, Leo Janko. Jo-*eph KU»ich in JoK» PlachUr
minnesota.
Buhl: Max Mart*.	'
Chi.holm Frank Ktnn. Duluth: John Kobl. Ebi John T^ran.
HONTANA.
Helena 1 Jonaph bilhtllch. Klein: Peter Y«llar. Ra4, Lodge: K. Eranoinik.
NEW jer3et.
ElUaVeth: Amalia Oblak.
new roiuc.
Gowanda. Jamca Dcldava.
OHIO.
Akro*.K«nm«re.ftarfcarfton Mika lo-parh.
Rrldg-pnrt la okolica t Joaaph Snoy in
John Vitoi.	' *
gizom in so ga pustili, ko da še 'prijateljstva s Hitlerjem in opazili niso. Na vozu je troje Mussolinijem. Vpad nemške otrok, pustili so jih tudi, ni pro- armade v Rusijo je japonske štora, kamor bi jih preložili, in »l«** razblinil. V Tokiu so tudi namignili, da če bodo Zed.
Cleveland: John Krebel, Anton Jan-kovich, Jennie Dagarin in Jo>oph Lever.
Girard: John Ko*ln in John Bogatay Glowe««! Albina Kravanja
tudi ni moči. Nato pa je zlezla z eneva vorza ženska in zaostala za karavano.
—	Kdo je to)
—	Mati.	M Ustavil sem konja. Stopil
sem k vozu. Kirgiziči s široko odprtimi suhimi ustnicami so
LiafcomPawer Pointt Jacob Bcrgant dihali v stepo. Kirgizinja je čepela poleg, umazana ruta ji je zlezla z glave in lasje so ji dišali po konjskem potu.
—	Umreti hočejo. .. Lej, ne vode ne kruha. Jaz sem dejal:
—	Treba jih bo vzeti na voz.
—	Saj konj že tako težko vleče.
—	Skrinjo vržemo proč. Sklonil sem se h Kirgizičem
in jih hotel dvigniti v naročje. Kirgizinja je pr'plezala, oprijela se otrok in siknila:
—	Kite-er (proč)... pojdi ... pojdi...
Prigovarjal sem ji, razlagal. Ona je nakremžila usta, praskala po pesku in mi sovražno gledala na noge. Nenadoma je skočila In me oprasnila po o-brazu s svojimi dolgimi višnjevimi nohti.
Mati jo je zgrabila za lase in vrgla v pesek. Spopadli sta se, se praskali, pretepali druga drugo in ja»z ju nisem mogel ločiti. Brat na vozu je mahal s tenkimi rumenimi ročicami in se smejal kakor podgana: He-i-hee.
Kirgizinja z otroci je ostala. Mati je sedla zopet na voz poleg brata, plašno je gledala proti zsrpadu in molčala.
Od peska se je dvigal suh in sinji duh. Nad brzojavnimi drogi je krožil orel z razcefra
Pfney Fork: Frank Zavrftnik. Warren: Joseph Jež.
PENNSYLVANIA.
•
Aliquippa: Geo. Smrekar. Bnrgelltlown Slovan: Joa« ph Krmel. Cambria in Somerset okraj: Frank
Cvetan. * Crafton-Moon Rnn: Jennie Jerala. Canontburg.Slrabane: John Tetfelj
in Marko Tekavc. Export: Jas. Brits. Foraat City: AntHr»ny Draper Jr. Pomt Mariom Tony Zupančič. Herminiet Anton Zornik. Imperial: Frank Anr*«Atis. J eh net mm la okolica 1 Andrew VI* drich. John Lanftetholc in llija Bubala.
l atrebei John fo Mary Fradel. Lawrence: l,oui* Rritt. LiWaryi Niek Triller. Mead«wland>: Martin Bait».
Park Hill . C on* ma ugh: Frank Pod bwy.
Sharon: Joseph Cvelhar. Sygan: Lovrenc Kavčič. Potovalni santopnik Proletarca. A-meriškejra druiinnkefra koledarja In Majskega Glasa xa aapadno Penno Anton Zornik, Hermiai«, Pa.
WASHINGTON. TaattU: Lucas Itebaljak.
' WEST VIRGINIA. Star City t Lawrenca Selak. Thoma«: Lrnhart Werdinak.
WISCONSIN.
Milwaak«« in W«at ARisi Lou la Bar-
boric h. Sheboygan: Fr. Slih. Willard: Mik« KrulU.
WYOMING. K«mai«r«r ia alMlicat Anton Tratnik *ln John It. Kraisnik. Rock Sertaflsi John Jereb.
države pomagale Rusiji, je Japonska glasom pogodbe z Nemčijo dolžna poseči v konflikt.
Angleški parlament je dovolil vladi še štiri milijarde (Štiri tisoč milijonov dolarjev) za na-|j daljevanje vojne. Klanje In u-lj nfčevanje med deželami je naj-dražja stvar na svetu.
Ameriški državljani ne smejo iz Italije. Tako je odredila vlada v Rimu v povračilo ameriški vladi, ki je prepovedala odhod Italijanom. Le konzulom in članom njihovih štabov je dovoljeno odpotovati.
Turčija bo pakt prijateljstva z Nemčijo, ki ga je podpisala 25. junija, bržkone še zelo. obžalovala, kakor ga obžaluje USSR.
MHHimitttUmilMt»;
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Bread Street JOHNSTOWN, PA.
»Mil H + Mt I I» HPi
HMMMIMIIIIMMIliM
PRISTOPAJTK K
SLOVENSKI PODPORNI
NARODNI < JEDNOTI i
NAROCÎTK 81 DNEVNIK ;
66
PROSVETA" ;
Stane aa celo leto $6 00, po« lata fS.OO
Ustanavljajte nova dr oit va 1 Dttftct članov< vc) j« treba aa ! novo drufttvo. Naalov za liât in sa tajništvo ja:
2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL.
illMIMMMMMIMMMM
nimi prsi. Grmovje. Velblodi.
Večeri.
Ni je večje žalosti, nego govoriti o sebi.
, ...In nI večjega veselja.
Vabilo no piknik slovenskega soc. kluba
Milwaukee. — Preteklo je tri leta, odkar je naš klub Imel •voj piknik. Zadnjih par let smo postali mlačni za vse naše ( aktivnosti. Letos smo se zdramili in sklenili zopet poskusiti i piknikom.
V imenu kluba vabim vse napredne rojake, ki so včasih povečali prireditve našega kluba, da nas poaetite tudi letos. Piknik se vrši v nedeljo 13. julija pri rojaku Franku \lopčiču v New Berlinu, Highway 15.
Tinti, ki nimajo svojih avtomobilov, naj vzamejo poulično karo z imenimo Burnham 84 in M. 10 do konca proge. Tam bodo čakali aulomibili od prve do tretje ure popoldne. Vožnja v park je brezplačna.
Upam. da nas občinstvo po-soti v velikem številu. Dobro-idošli so tudi zunanji gosti, na
Dr« John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOtTRS: 2:0C—4:00; 7:00—#>3« Dally At 3724 W. 2Mb Street
Tat Crawford ti t S
At 1858 W. Cermak Rd
4 :S0—4 :<H) p. m. Dally Tak Canal I1M Wednaaday and Sunday by appointmenta only
Reatdeneo Tel.: Crawford M<0 If aa a »ewer — Cal Aaatta »700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. cio 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1764.
Publish««! Weehl, at 2301 So. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL, July 2, 1941.
VOL. XXXVI
'HAMMER AND SCYTHE'
No Illusions!
(New Leader, New York)
The Stalin-Hitler pact was • bombshell that destroyed the Popular Front illusion of Soviet Russia as an ally of the democracies in the fight against Hitlerisna.
The end of the Stalin-Hitler (»act, marked by Hitler's invasion of Soviet Russia, has revived this illusion under circumstances no less dangerous than tkose existing in August, 1939.
Because France kad relied on Stalin for kelp against Germany ske failed to make adequate provision for ker defense and paid tke price of catastrophic defeat.
Tko moral effect of Stalin's betrayal upon tkeir will to kattle was no less destructive to tke Frenck people tkan tke loss of Russia's military aid. As a military factor Soviet Russia was important only if ske fougkt side ky side witk tke Frenck and Britisk armies. Facing tke migkty Nasi military mackine alone, isolated from tke rest of tke world, Soviet Russia is now confronted witk tke fate of Franco.
Witk tke effective assistance of Stalin's diplomacy and collaboration. Hitler succeded in enslaving tke nations of Europe one ky one. At tke same time ke placed a noose around tke neck of tke USSR, waiting only for tke moment wken ke would consider it expedient to tigkton it.
Stalin kimself helped weave that rope. On Sunday, June 22. in kis address denouncing Hitler's onslaught against Soviet Russia, Molotov pleaded that Moscow had loyally observed ker pact witk Hitler. Tke record supports Molotov. It was tke only true statement ke ever made. Foreiga Minister Eden, in tko House of Commons, kailing Soviet Russia as England's new ally, confirmed tke trutk of Molotov's assertion. As Mr. Eden puts it, Stalin "feared Hitler" and was careful only not to provoke kim. True enough.
Stalin helped Hitler to power in the hope tkat witk tke kande of tko Berlin dictator ke would make tko Communist "world revolution." But kaving created tke Nasi Frankenstein, Stalin tremkled before kim and obeyed all kis commands. And it is not because he kad ceasod to fear and obey this Frankenstein tkat Stalin now finds kimself at war witk Hitler, kut because Hitler decided that it was to the interest of Nasi Germany to attack Soviet Russia.
Tko re was never any doukt in tke minds of tke informed tkat Stalin would net dare to figkt Germany as long as Hitler remained master of tke continent. Tkere was always tke probability tkat Hitler would eventually attack Soviet Russia. Hitler victorious required domination of Russia to complete kis new European order. Hitler facing tke danger of defeat at tko kands of England, was kound to seek complete mastery of Russia and ker resources as a means of saving kimself from destruction.
Stalin's only hope of escaping the consequences of kis treackerous policy was eitker in tke collapse of tke entire world, wkick might open tke
road to Communist world revolution—kis program maximum_or in tke
victory of England, wkick would save kim from Hitler wkile permitting kim to retain at least part of tke loot ke kad gatkered from kis pact witk Naxi Germany—kis program minimum. Events ke kelped unlash have now presented kim witk tke prospect of losing out on kotk. More tkan tkat ke now faces tke prospect of losing kis kead, of execution in tke Kremlin Square for kis unspeakable crimes against tke Russian people wkom ko kas subjected to unmeasurakle woe and suffering.
Tke Russian people may ke expected to figkt tke Naxi invaders as well as tke circumstances in wkick Stalin kas placed tkem permit. But tkose circumstances are tke most tragic in wkick tkoy have yet found tkemselves in tke entire long period of Bolskevik misrule. For tko second time, tke Communist dictatorship kas betrayed tkem to Germany. In 1910, because he deserted France. England and tke United States, Lenin was compelled to surrender the Ukraine and other valuable parts of Russia to Germany. Only the victory of the Allies forced Germany to disgorge ker Russian loot. In 1941, Russia faces German conquest and domination under some Quia-ling government now already in preparation in Berlin, because Stalin. Lenin's successor, again betrayed the Western Democracies.
But what doe. all this mean to England and to tke cause of world democracy? Bernard Skaw. in his dotage, kails Stalin's forced entry into tk. war as tke salvation of England. Tke Britisk need not worry an, longer. All tkoy need do now, says tke old clown, is "to sit back, smile and wait." Otkers, less expansive in tkeir optimism, are also inclined to ascribe too great positive importance to tke Rasso-German conflict as it may affect tke prospects of Britisk victory. Tkis is tko illusion against wkick we warn
a o o
Hitler', assault on Russia may bo • confession of kis inability to con. quer England, but it may well be also the prolude to a. all-out attack on tke Brit.sk Isles. Hitler kas merely altered kis plans. He kad intended to finisk off Soviet Russia after completing tko conquest of England. He now finds it necessary to seise tko grain fields of tko Ukraine and tke oil well, of the Caucasus before proceeding witk tko drive into tke Middle East and against Snex as a preliminary tn tke assault on tke Britisk Isle«. All tkis is kis Pm gram maximum. He also kas a program minimum.
concluding kis pact witk Stalin in August. 1939, ko .masked tke diplomatic front of kis opponent, and cleared tko rood for tko advance of k.. armies. By kroaki.g kis pact witk R.„i. .nd .masking Stalin ke plans • gain to di.loc.to tko political unity of ki. advor.ario. ky posing once more as tke savior of tko world from Bol.k.vism. Can tkore ke any doukt tkat tki. would streng tken groatly tko .ppea.er elements in England and tke Un,ted States? Can tkere ke any doukt tkat tke collapse ef Russia would bo a moral blow to tke Britisk people as groat if not greater tkan tke fall of France? Can tkere be any doubt that tkis would tnkance powerfully tke isolationist sentiments In tke United States?
But tkis neod not disturb tke enemies of Hltlerism if tko governments and leaders of tke democracies do not arouse in tko mind, of tkeir p->ple's
hopes witk Soviet Ru..ia cannot po..ikly justify. By all means, let us give all possible aid to the Russian people. Mr. Ckurckill was quite rigkt, as was President Roosevelt, ia pledging every possikle assistance to Russia, kut let us have no illusions as to the kind and mea.ure of a».i.tauce Engla id and tke United States can give. Tke only avenue of direct assistance still open is Vladivostok, and tkat, too, may soon ke closed—ky Japan. Tkere are no otker land or sea approacke. to Russia. Tkoy kave all been closed by Hitler before be embarked upon kis new drive.
Ike only effective assistance England can give is by intensifying her activities in ether tkeatros of tko war and ky increasing to tke maximum ker air attacks on Germany.
Domination of tke Ukraine and tke Caucasus ky Hitler would not only give kim additional vast material resources kut would also open tke keck door tkrougk Iran for an advance tkrougk Iraq and Syria to the Sues Canal.
By his attack on Russia, Hitler is playing kis greatest military and political cards. But let tkere be no illusions concerning the benefits to be derived by the democracies from Stalin's "help." Wo must be prepared for the worst. More tkan ever tke democacies must rely upon tkeir own re-rources and will to figkt.
Wkile .orae are more optimistic tkan otkers concerning Russia's akility to hold out against the Naxi assault, most military experts believe that Russia's defeat is a question only of weeks. Even so notorious an apologist for tke Soviet regime as Walter Duranty doukts whether Russia has more than SO divisions of well-equipped and well trained troops, and questions the ability of the Soviet transport system to sustain more than that number of divisions.
England cannot win this war in Russia. It will be won on the sea and in the air. Germany will be defeated in her own skies. England will win wken ker superiority of air power will make it possikle for ker to pulverise German industry and communications and paralise Hitler at tke source of ki. power.
Precisely kecause of tke military, industrial, economic and political advantages Hitler may derive from a conquest ef Russia, it is essential that tke Uaited States redoukle witkout delay its output and deliver!«, of war weapons and supplies to England. Now is tke time for our fleet and air force to join tke Britisk in tke Atlantic, to kelp sweep German submarine. and raider, from tke sea. to kelp clear tke air over England of German kombers, and to strengthen the poeition of tko Britisk in tke Med-iterranoan, tke Middle Est and Nortk Africa.
Now is tke time for American power to make itself felt.
Only tke grimmest realism can kring tke victory of tke democracies— the grimmest realism and no illusions I
Two Criminal Informations Charging 55 Counts Of Violating Fair Labor Standards Act Filled By U. S. District Attorney J. Albert Woll
FUN FOR EVERYBODY
Another year has rolled uround, and it is again time for the annual Zarja picnic. "Fun for everybody" is again our motto, and from past picnic* everybody known that this will hold true this year also.
The scene of our get-together is ihe popular &NPJ farm. A truck will leave Slov. Nat'l Home on St. Claii Ave. at 0:00 A. M. and at 1 :00 P. M Price for tranMportation 25c.
Kound out your Fourth of Jul.x weekend by con/aig «.o our picnic Sun lay, July 6th. Music by Simoncic. Fun by Zarja.
Publicity Committee.
The Negro in Democracy
Defense orders here, as elsewhere, meet delays due in part to a shortage of skilled labor. Governmental training program» are meeting this situation with considerable success, but already a shortage of men for training is imminent. Available in Cleveland and other cities are many thousands of Negroes who can meet the intellectual and physical require ments. but they are denied this opportunity to serve their country and better their own conditions, for, in general, industry will not hire thetp, and labor unions will not accept them.
The problem, however, has ramifications more serious than needs of the moment. WPA has on its rolls in Cleveland ¡»ome 10,000 men, the large majority of whom are colored. Thus, we deliberately maintain a relief load much heavier than necessary while industry, employed for national de-tense. is complaining for the lack of skilled labor.
(Cleveland Plain Dealer.)
Aleksander Kerensky Asks
Tnity of ItiiNftian« ilgainat \azi* Four Freedom« Wühin I
CHICAGO, 111. — Two criminal in-, formations charging violations of the Fair Labor Standards Act on a total of 56 counts were filed in federal court here by U. S. District Attorney J. Albert Woll.
Wages as low as 19 cents an hour and falsification of records to hide violat ions of the minimum wage and overtime provisions of the Act were disclosed by the investigation of the Wage and Hour Division, U. S. Department of Labor, on which the informations are based.
Named in the informations:
Jack H. Gol<»berg, owner of the Tri-•dock Luggage Manufacturing Company, 2345 W. Harrison Street. The firm makes duffle and bowling ball bags, employing 40 persons, most of them women.
The United Footwear Manufacturing Company, 123 S. Jefferson St., manufacturers or infants' and children s footwear, and Louis Asher, president of the corporation.
Goldberg is charged with violating the Act on 36 counts as follows: 1 count, failure to keep adequate and acurate records; 7 counts, falsification of records; 7 counts, failure to -»ay time and one-half for overtime; 9 counts, failure to pay the minimum wage; and 12 counts, shiping in interstate commerce goods produced in violation of the Act.
Women employed by the Triplock Luggagg Manufacturing Company were worked 60 to 70 hours a week without the payment of overtime and were paid as little as 19 cents an hour, inspectors of the Wage and Hour Division found.
The present requirements of the A< t are that workers be paid no less thun 30 cents an hour, unless a wage order fixes a higher rate, and time »nd one-half after 40 hours a week.
According to the information^ Goldberg "instructed and caused employees to work after their time card had been punched out." This was done for the purpose of indicating no overtime was worked and to show fewer hours than actually worked in order to cover up the fact that the average hourly rate was less than 30 cents an hour.
The indictment also sets forth that payroll records indicated that em-
ployees were paid for 40 hours and failed to reveal "secret payments" for hours in excess of the statutory workweek, which were illegally paid for at straight time instead of at time and one-half.
The Wage and Hour Division estimated several thousand dollars is due workers to bring their hourly ', rates up to 30 cents an hour and com-pensate them for overtime at the rate of time and one-half.
THE LIVING DEATH
(Dedicated to Tko Man Over 40)
Anonymous
In Savage tribes where skulls ar thick And primal passions rage, They have a system sure and quick To cure the flight of old age.
For when a native'» youth haa fled And years have sapped his vim, I hey simply knock him on the head And put an end to him.
Hut we in this enlightened age Are built of sterner stuff; And so we look with righteous rage On deeds so harsh and rough. M
For when a man grows old and gray And weak and short of breath. We simply take his job away And let him starve to death.
From Tke Latker
ATTACKS ON LABOR
«4
The American people should know a ho is behind the vicious and unscrupulous attack being waged on the rights of labor under the cloak of national defense.
The leading behind-the-scenes participants in this shallow scheme to save democracy by putting it on ice are certain organized employer groups who have made it a regular practice and business to conspire against the rights of labor in their trade or region.
They include the violent anti-unionists who politely call themselves open-shoppers, the promotional and community business groups who hope to attract industry by maintaining cheap and unorganized labor supplies, and just plain "rugged individualists" with antiquated concepts of industrial absolutism.
The false notion that strikes, which mean untold risks to the striker and his family in the loss of income and the potential loss of his job, are an enjoyable exercise without much reason except to obstruct production w so silly, that it should evaporate automatically.
The fact that the primary cause of many of our most serious strikes in defense industries is the refusal of recalcitrant employers to bargain collectively receives very little emphasis.
Even more surprising is the failure to emphasise the fact that many of the leading companies In whose plants strikes have occurred are guilty of a persistent course of illegal conduct which merits nothing but condemnation and must bu uprooted by law, economic pressure and public opinion as soon and as quickly as we would wipe out any other criminal activity. Senator LaFolIette.
The Pinnacle of Success
Paul Cézanne never knew that he was "the father of modern painting." Having struggled 36 years without recognition, the shy old man was living in oblivion at Aix—giving away masterpieces to indifferent neighbors.
Then discerning Paris dealer gathered several of these canvases and presented the first Cézanne exhibit. The # great of the art world were stunned: they saluted a Master
Cézanne arrived at the gallery on his son's arm. He gazed wonderingly at his paintings. Tears came to his eyes.
"Look." he whispered to his son. "They've framed them!"
Oxygen to the Soul
There are high spots in all of our lives and most of them have come about through encouragement from someone else. I don't care how great, how famous or successful a man br woman may be, each hungers for applause.
Encouragement is oxygen to the soul. Good work can never expected from a worker without encouragement. No one ever climbed spiritual heights without it. No one ever lived without it.
Note how good you feel after you have encouraged someone else. No other argument is neccesary to suggest that you never miss opportunity to give encouragement.
—George Matthew Adams.
Russia stands against Hitler's panzer divisions. She cannot expect issistance from anyone. Nevertheless, we Kussian patriots are grateful to .*rime Minister Churchill for his promise to give the Russian people whatever help may be within the power of England. We are grateful for his dedge to help preserve the integrity of Russian territory, and for the /aet that he recalled the untold sacrifices made by Russia, both under the ■Id regime and under her democratic government in 1917, in the common ause of the Allied peoples in the repelling of German aggression.
But Stalin is the victim of his own treacherous policy, both domestic and foreign.
To achieve his personal dictatorship he destroyed not only the democratic elements, but also all the leaders of his own party and the military and the naval leaders of the country. He also plunged the entire nation— .voi kers and peasanta—into a state of economic slavery and chronic famine.
In foreign policy he pretended for years to be seeking an alliance with France and England, but at the last moment he concluded a pact with Hitler which had been in secret preparation for a long time. He succeeded in plunging the rest of the world into war in the hope of remaining untouched while playing the role of Hitler's jackal.
Today Stalin is bankrupt. Now he must look for help from the democracies and "plutocracies" against which he had conspired with Hitler.
However, this is not the time to be settling accounts with Stalin. The new peril requires the unification of all Russians who place first the security and independence of their country. This was the attitude of all Russian patriots at the outbreak of war in 1914. The only condition they made was that the then existing government collaborate honestly with the people. Because it failed to do ao, it was ultimately destroyed.
In the present struggle between the Soviet and Nazi totalitarian systems, the chances of victory are on the side of the much stronger and better equipped Germany.
Stalin now has the last chance. To repel the Nazi invaders and to expiate his crimes before the Russian people he must turn to them, he must end his regime of oppression and terror and let the Russian people have the four freedoms of which President Roosevelt has spoken. If, in fanatical devotion to his own totalitarian rule, he remains stubborn in defiance of the people's fervent desire to save the country, the Russian people will accomplish this aim without him, relying upon the support of the free democracies which will now at last come to understand the importance of a free Russia
• n the task of building a new international order based upon freedom and enduring peace.
Labor Subscribes For $325,000 In Drive To Aid British Labor
How to keep freedom
A democracy can last only in so far and so long as the channel is kept open for the flow of approximately accurate information from the center to the border, and for the flo% of criticism, praise and reaction from the border to the center.
—The Toledo Blade.
NEW YORK, N. Y. — Matthew Woll, chairman of the American Labor Committee to Aid British Labor announced that orders had been filled for $325,000 worth of subscription books in the organization's drive. These books represent orders from labor organizations all over the country. In addition contributions from individuals have increased in size and number.
One to the largest checks received to date was a check for $1,000 from Gillespie, Illinois local No. 1 of the Progressive Miners of America. The check was accompanied by a letter wbkh said "Here is a thousand dollars to aid British Labor." In commenting on this gift, Mr. Wool said:
"I wish to express appreciation for this notable contribution. I am gratified that the miners should be able to «end such an amount of money. It proves to the world that Labor has benefited from democracy as it could not have done under any other system, and that laibor is determined that this attack on our system shall fail as every other attack has failed. This check is not the end, it merely sets a mark which all other unions must shoot at and try to surpass."
A check for $500 was contributed by the employes and management of Philip Shlansky and Brother, Inc., cloakmakers of 500 Seventh Avenue, New York City. The check repre-serted proceeds from an employes picnic in the amount of $250.00 and a contribution of $250.00 by the management.
\tilliam Collins, Field Representative of the A. F. of L., accepting the
check in the absence of Matthew Woll, stated that this contribution showed fine cooperation of management and labor and called for more evidences of this identity of interest from labor and management all over the United States.
THE MARCH OF LABOR
Wisdom
There Is nothing so powerful as an idea that arrives in its day. It is fu-tile to resist it. — Montesquieu.
Miss Zara duPont, who upset the Bethlehem Steel stockholders' meet-ing by demanding wage increases for workers, was picketing one time with some Massachusettt strikers. A cop asked her name.
"I suppose you'll tell me you are one of the duPonts of Delaware," the cop said sarcastically.
"Yea," said the 72-year-old woman. It was days before the cop learned she was telling the truth.
Mias duPont la suing Bethlehem for an accounting and restoration of more than $1,000,000 allegedly wasted by "illegal and wrongful" anti-labor activities—Federated Preaa.
Condensed History Lesson
Asked if he could summarize the lessons of history in a short book, Dr. Charles A. Beard, American historian, replied that he could do it. in four sentences:
1.	Whom the gods would destroy they first make mad with power.
2.	The mills of God grind slowly, yet they grind exceeding small.
3.	The bee fertilizes the flower it robs.
4.	When it is dark enough you can see the starts.
—Dr. Arthur H. Secord,
University of Michigan.

F<fkf A* ff* wniomum «4* J®"1	, As w Äy
Lee« Osr «*••* «Mien UM in all Ma «eut* j
MY WORLD FOREVER
By MAX PRESS
My world forever, my world to be
When I am gathered up and flung__
In whirling atoms through the earth,
My world forever, for I shall be One with the free, one with the bright—
One with the things that never yield: The steadfast pines, the stars of night
And I shall be one with little things: The snared and cowering little beast; And I shall touch and always see The mighty most and the humble least.
My world forever, for my vagrant heart
Shall roam in dust, shall drip in rain—
Shall float between all lovers' lips, And be a light unto the dreamer's brain.
And I shall know all joy, all grief, And sing or sigh with every breath; Singing or sighing with Love and
And laughing in tke face of Death.
"Remember, my boy.* aaid the "el-derly relative, "that wealth doea not bring hapiness."
"I don't expect it to," answered
the young man, "I merely want it ao
that I may be able to choose the kind
of misery that is most agreeable to
Int*™«tional Fire Fighter, Washington.
•
What this county needs is a good 25-cent hourly increaae for everybody— Ohio Valley Labor News. Wheeling.
•
The nervousness of one employer in dealing with a union is explained thus by a negotiator:
•His mothe'r got scared by a picket
line just before he was born." _
Montana Labor News. Butte.
He serves his union beat who uses union services.