Še daleč do temeljnih ciljev
Produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost pa-dajo. Kljub upoštevanju vse težavnosti letošnjih raz-mer za gospodarjenje, ki opravičujejo marsikak slabši gospodarski dosežek, je to vendarle dokaj neobetavna slika poslovanja organizacij združenega dela v naši občlni.
Fizični obseg proizvodnje je bil sicer večji za 3,9 odstotka, kar je skoraj še enkrat več od povprečne rasti v republiki, a vendar velja povedati, da je delavec s tako povečanim ob-segom proizvodnje vseeno ustvaril realno manjši doho-dek kot v enakem lanskem obdobju. Zanimivo pri tem je, da je tak obseg proizvodnje zabeležen z manjšim številom zaposlenih (0,7 odstotka zapo-slenih manj kot pred letom dni). Hkrati pa se velja zami-sliti nad podatkom, da gospo-darstvo v Centru zaostaja, in to kar občutno, za rastjo pro-izvodnje v Ljubljani kot celo-ti. Ljubljanska gospodarska rast se je namreč povečala za 5,2 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Kar zadeva f inančne učinke gospodarjenja, je moč ugoto-viti, da je celotni prihodek prvih šestih mesecev letošnje-ga leta ostal, realno gledano, na ravni primerjalnega ob-dobja. Njegovo nominalno povečanje je resda znašalo 28 odstotkov, vendar je toliko znašala tudi inflacijska rast. Večji celotni nominalni doho-dek so ustvarile vse gospodar-ske dejavnosti, razen gradbe-ništva, kjer so zaradi usihanja gradbenih naročil zabeležili za pet odstotkov manjši fi-nančni učinek.
Zavoljo močnih inflacijskih gibanj v tem letu, in seveda že prej, ki so bila »najintenziv-
nejša« zlasti na surovinskem in energetskem področju, je razumljivo, da so tudi kazalci ekonomičnosti pokazali slab-še vrednosti kot pred letom dni. Nabavna vrednost blaga za proizvodnjo je porasla za 30 odstotkov (to je dobrih 80 od-stotkov vseh porabljenih sredstev), precej več pa so plačali tudi za porabljeno energijo (43 odstotkov) in za razne neproizvodne storitve (64 odstotkov).
Slejkoprej pa je temeljni »nosilec« slabše ekonomično-sti pravzaprav administrativ-ni predpis. Gre za uveljavitev višjih amortizacijskih sto-penj, ki so gospodarstvo v ob-čini Center obremenile za do-datnih 58 odstotkov dotlej ovrednotene amortizacije. Tu-di pri rentabilnosti uporabe poslovnih sredstev je moč ugotoviti neugodno smer gi-banja, saj se rentabilnost že dalj časa slabša. Večja rast uporabljenih poslovnih sred-stev (za 34 odstotkov) ob nižji rasti dohodka (za 27 odstot-kov) sta zmanjšali rentabil-nost poslovanja za 5,5 odstot-ka. Sicer pa bolj ali manj velja pravilo, da so dejavnosti s slabšo ekonomičnostjo dose-gle tudi slabšo rentabilnost.
V gospodarskih organizaci-jah občine so v prvem polletju razporedili za 27 odstotkov več dohodka, pri čemer je tre-ba upoštevati, da je doseženi dohodek nekoliko manjši (za
0,35 odstotka), kajti deset or-ganizacij združenega dela je šestmesečno poslovanje sle-dilo z izgubo. Za gospodarske izgube je treba reči, da ven-darle še niso dobile širših raz-sežnosti, čeravno so se pove-čale kar za 148 odstotkov v primerjavi s stanjem sredi lanskega leta. Med postavka-mi pri razporejanju dohodka so zlasti vidno porasla sred-stva za splošno porabo in za druge obveznosti iz dohodka. Hitrejšo rast od dohodka je moč v okviru razporejanja sredstev za druge obveznosti iz dohodka ugotoviti pri obre-stih za kredite (48-odstotno povečanje), naglo so povečali porabo dohodka tudi v delov-nih skupnostih (za 42 odstot-kov), močno so se povečale zavarovalne premije (za 60 od-stotkov).
Ce bi lahko rekli, da na teh področjih porabe, glede na naša prizadevanja za omejitev vseh vrst porabe, ni bilo po-sebnega uspeha, pa je pri iz-plačevanju sredstev za ko-smate osebne dohodke in pri združevanju sredstev za skup-no porabo delavcev bilo več »discipline«, saj so stopnje ra-sti te vrste porabe nižje od ra-sti dohodka. Tako na primer je bilo za bruto osebne dohod-ke namenjeno za 25 odstotkov več sredstev kot v prvi polovi-ci lanskega leta, za skupno porabo delavcev pa 22 odstot-kov več denarja.
Velja pa omeniti, da so uspeli povečati sredstva za akumulacijo, in sicer kar za 20 odstotkov, kar gre v največji meri pripisati novim amorti-zacijskim stopnjam.
J. K.