i*\/Av/POTI F1 IZDAJA UPRAVA NA’ RODNEEA OJEDAIIUA VLJUBEJANIUREJA OTON ŽUPANČIČ CEIMA6K ■ Spored za 33. teden Drama Torek, 26. aprila — Zaprto ^reda, ‘27. aprila — Androklus in lev. C ^etrtek, 28. aprila — Gospodična Julija. Don Pietro Caruso. Po znižanih cenah. Izven. ^etek, 29. aprila — Borba. E S°bota, 30. aprila — Androklus in lev. A ^edelja, 1. maja — Borba. Po znižanih cenah. Izven. Poned., 2. inaja — Androklus in lev. D ^°rek, 3. maja — Zaprto. Opera Torek, 26. aprila — Zlatorog. Po znižanih cenah. Izven, ^trtek ?reda, 27. aprila — Carmen. A tek, 28. aprila — Prodana nevesta. V prid Udruženju Sled. igralcev. Gostovanje ge Irme Polakove. Izven. etek, 29. aprila — Tosca. D ^°b°ta, 3o. aprila — Carmen. C edelja, i. maja — Prodana nevesta. Gostovanje p §e Irme Polakove. Izven. °ned., 2. maja — Zaprto. Začetek ob 8. Konec po 10- Hndroklus in lev Pravljična igra v treh dejanjih. Spisal B. Schaw. Prevel O. Zupančič. Androklus Lev . . Ferrovius Stotnik . Lentulus Metellus Centurio Cezar Spintho Secutor Retiarius K ličar Voditelj iger Paznik Megera Lavinija g. Rogoz, g. Plut. g. Gregorin, g. Peček, g. Železnik, g. Drenovec, g. Gaberščik- g. Danilo, g. Kralj, g. Ločnik. g. Terčič. g. Strniša, g. Pregare, g. Škerlj, ga Rogozova ga Šaričeva. Gladijatorji, sužnji, Rimljani, kristjani. Prvo dejanje se vrši v gozdni goščavi, drugo pred rimski"’1 vrati, tretje v Koloseju. - 2 - Začetek ob 8. Konec okrog 11. Gospodična Julija Tragedija v enem dejanju. Spisal A. Strindberg, prevel Ferdo Kozak. Režiser: E. KRALJ. Gospodična Julija................ga Pregarčeva. Jean, sluga......................g. Kralj. Kristina, kuharica...............ga Juvanova. Godi se na kresno noč v grajski kuhinji. Don Pietro Caruso Drama v enem dejanju. Spisal Roberto Bracco, prevel E. Kralj. Pietro Caruso.......................g. Kralj. :Jargherita, njegova hči.................gna Gradišarjeva. 'jrof Pabrizio Fabrizi...................g. Terčič. Godi se v Neapolju dandanes. Začetek ob 8. Konec krog 11» BORBA (Stri f c.) Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Gals-worthy. Prevel O. Župančič. Režiser: O. ŠEST. delavski odbor John Anthony, predsednik upravnega sveta trenarthske kositrarne................. Edgar Anthony, njegov sin,) upravni Frederic Wilder, ( svetniki William Scantlebury, (trenarthske Oliver Wanklin, j kositrarne Henry Tench, tajnik....................... Francis Underwood, ravnatelj tovarne . Simon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts, James Green, John Bulgin, Heijry Thomas, George Rous, Henry Rous, Lewis, Jago, Ewans, Davies, Rdečelas fant, Frost, sluga pri Johnu Anthonyju Enid, žena Underwoodova, hči Johna Anthonyj: Ana, žena Robertsova......................... Madge, hči Thomasova......................... Rousovka, mati Georgea iti Henryja Rousa Bulginka, žena Bulginova . . . , . . Yeoovka, žena nekega delavca .... Jan, Madgein brat............................ delavci v tovarni Več štrajkujočih delavcev. g. Pregare, g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik. Kralj. g. Rogoz, g. Kovič, g. Terčič. g. Danilo, g. Gregorin, g. Šubelj. g. Škerl, g. Kuratov, g. Čengeri. g. Bitenc, g. Rakuša, g. Šest. ga PregarČevfl' ga Danilova-ga Juvanova-gna Rovanov*1-gna Gorjup°va' gna Rakarjeva' * Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do šesti*1’ štrajk je trajal že vso zimo. — 4 — Začetek ob 8. Konec ob 11. ZLATOROG Opera v štirih dejanjih po R. Baumbachu napisal R. Brauer, prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma. Dirigent: I. 3REZ0VŠEK. Režiser: F. BUČAR. Hatra, krčmarica (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. Jerica, njena hči (sopran).............gna Thalerjeva. Janez, lovec (tenor)......................g. Kovač. Spela, planšarica (alt).................gna Šterkova. Jaka, planšar (bas).......................g. Zupan. Tondo, lovec (bariton)................g. Pfibislavski. Marko, beneški trgovec (bariton) ... g. Romanovski. ........................g. Simončič. ........................g. Rus. ........................g. Erklavec. ........................g. Ribič. Učitelj........................................g. Povše. / ..............................gna Vrhunčeva. ^°jenice < ..............................gna Šuštarjeva. I..................................ga Trbuhovičevj Strelci, gostje, otroci. beneški trgovci Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Svobo-^°va, Chladkova, Špirkova, Vavpotičeva in baletni zbor. — Nove dekoracije naslikal g. Skružny. ^0(li se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini sredi 18. stoletja. I. V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez prenočevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga prijazno pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za mizo. Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Triglavom, o kraljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na čelu jim Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svani Janeza, naj nikar ne strelja na Zlatoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska roža, katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine. Oni pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga in odklene z njegovim zlatim rogom jamo v Bogatinu, kjer sc nahaja ogromen zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez sc dobrika Špeli, ona pa, dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže utrujen na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorogu. II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše-Bogata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho Jezuščka, zato ji poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke pogosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalnem streljanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Trente in prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, proslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na praS krčme Jerica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — a*' tudi Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater Katro, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem odporu dovoli. III. V gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat P° Jerici, Špela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti JaneZ k njej, oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji .podar šopek cvetic in odiide. Špela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ, je zvest le tisti mladenič, ki so mu stale ob zibeli rojenico. Jeric3 nato pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da H )e to rekel in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojeniic. Špela pa se ji dalje roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti bleste^ demante iz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti žadom poštni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, me^ njimi bogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije kras^ Jerici, ii takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji P°“a — 6 — za spomin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši Janez vidi vse to dn prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi n)iiu srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide. IV. V kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Prebujene po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu r°ienic. Ko se prikažejo planinske koze z Zlatorogom, se strnejo vse cvetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreliti Zlatoroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj pade 'flrtev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtvega, / y Začetek ob 8. Konec ob ll> CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA’ Carmen (mezzo-sopran)..........................gna Thierry. Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton) . . ... g. Pribislavski. Micaela, kmečko dekle (sopran) .... gna Zikova. Frasquita, ciganka (sopran)......gna Thalerjeva- Mercedes, ciganka (sopran).........gna Šterkova. Dancairo, tihotapec (tenor)..........g. Mohorič. Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovič. Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey. Morales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapi' Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodič11® Svobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zar0^f^, Don .I:Qse-jja; kar ga ne naijde, zopet odide. Z novo stražo pride ^ Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med n Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so ijo že kovali, sc ii laskajo, ne da bi kaj dosegli: njej je všeč edino le ^ Vrnivšase Micaela .prinese Joseju pismo od doma in mu priP°ve o ljubezni njegove skinbeče matere. Jose se ganjen spominja li r matere 'in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj 1 pnesrčaio ipazdiravii in poljub?. V tovarni nastane prepir in Pr ,| zato pošlje poveljnik straiže Zuniga narednika Josčja, da iuV ,^c0 ;red. Jose pri vede te tovarne Carmen, ki je 'bila neko t<>var' en, ranfla. Poveljmik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. C« - 8 — dobro vedoč, da iahko omami i sakeja moškega, se začne prilizovat: ■''O&eju ,in res kmalu doseže svioj namen. Jose se strastno zaljubi v-anjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazLvši to prevaro, zaipove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci Ln ciganu .plešejo in popivajo. Začuje se .veselo petje prihaja>jol&ih »toreadorijev«; med nljimi ije slavni zmagovalec Escaimiilllo. Vsa dnužba .ga navdušeno pozdravi, lin Esca-«110 pripoveduje o svoji zadnji zmagi 'v bikoborbi. P.o odhodu Es;a-'fiillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen Pa iih izavirne, (poudarjajoč, da .pričakuje svojega ljubčka. Jose .pride ln tanailu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje j*e viojaškii signal, iki kliJče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo l°če Jose tako kmalu zaipustiti, zato mu porogljivo /veli, inaij le gre jja/.aj v kasanio. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata untga^ ker pa imu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre lin vstopi. Ulliga zapove Joseju, nia'j gre takoj domov, Jose se mu upre ter ctlo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, .rogaje se mu, Ve,do. 1P0 rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče .po mapami ipoti poči-'a^> Poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carina/, 0Se 'Pa naj mej tem straži odloženo blago. Posejeva .mati >je .poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa ^Sana in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihaja-l^oga EscaimiMa, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, jj^a tu išče, odgovori Escamdllo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. 0 kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla g^agal, če hi ne hila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče i. cairuUlarn proč, Jose pa ji to za brani. MicaSla .roti Joseja naj se diom-ov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose lcaiilo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet g 'V. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega ^arnilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi ©rdča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenji r. A tovarišic. Kjo hoče Carme.n vstopiti v areno, go uStavii Jose, j c i°, naj gre ž njim, ona pa mn pove, da ljubi Escamilla. Jose ~ t>0učetek ob 8. Konec ob 103/4. TOSCA I elodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala 'Iliča in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. D,r'gent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Pio jj0r|a Tosca, slovita pevka (sopran) . . gdri0 Cavaradossi, slikar (tenor) . . . q °n Scarpia, policijski načelnik (bariton) q 8®re Angelotti (bas)........................... Sn iVnik (bariton)............................... Sr;0 ’ b'r'č (tenor)............................. j ,a|'r°ne, orožnik (bas)........................ ^ar (bas)........................................ gna Zikova. g. Kovač, g. Levar, g. Zorman, g. Trbuhovič. g. Mohorič, g. Vovko, g. Perko, gna Šterkova. Ki aidinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. V cerkvi St. Andrca della valle v Rimu. ieče^nge^otti> b'vši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz ia^lj"1 se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov pri-taj ’ ^a spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cava- °ss|je Slik; va zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki Po^ir.3 ^avaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu tariern v^ar^lza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod ol-sled gensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred za-skrije ltn Ea Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj se •deta c n^egovi vil‘. a^o pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba od-S°°2na Carpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi ^?feze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi, *°skin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi - 11 - v stiku z begom Angelottijeviin, tembolj, ker je v kapelici naše pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče P° ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasleduj^0 Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi Prl večenji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posreči prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove priveS Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skriva lišča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve raščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjak11-Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je TosC> izdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vef’ da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossi!3, tako d,a spozna Scarpia v nijam svojega političnega nasprotni^ Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se.Uj.0 Scarpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ^ začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji. da mu uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali hoče Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, 'J2 me vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarad0 siju, da bi ž njim pobegnila. III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca Pr'^ ^ pismom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, bo le na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukaza*’ pj naj Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno s ^ pred puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli« ^ se le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico t»r skoči z Sra globočino. - 12 - Georges Bizet, skladatelj opere Carmen. , v Statistična poročila o repertoarju večjih opernih gledališč *azeio, da se je pela Carmen leto za letom najpogosteje, in .!? ie publika to delo najbolj zahtevala. Le v letih 1890— ... je Carmen prekosila enodejanka „Cavalleria rusticana“. 1 navdušenost za Mascagnijevo enodejanko se je hitro , eŠ*a, ko si skladatelj ni mogel pridobljenega zaupanja . r3tiiti s svojimi novimi, hitro sledečimi deli. Carmen pa se latu!168 ^)0'e v sPl°®no zadovoljstvo poslušalcev, in jo še vedno slov Pr^*-evarno’ me(^ one redke opere, ki imajo svetovni ^ Georges Bizet — nekateri ga imenujejo francoskega O^gnerja — se je rodil 25. septembra 1838. 1. v Parizu. ^ sbeno vzgojo je užival od svojega desetega leta dalje na sifavnern konservatoriju v Parizu, kjer mu je bil učitelj znani 2a a^elj Halevy. Leto za letom je dobival različne nagrade Ve,. ®v°je znanje med njimi tudi Offenbachovo ustanovo in odru državno petletno „rimsko“ štipendijo, po kateri je “Kovanec zavezan dve leti študirati v Rimu italijanske gl ,en*ke, zadnji dve leti pa posvetiti študiju moderne nemške e' Zadnjega dela te obveznosti pa Bizet ni megel izpol-8C5°Vo smrt je v veliki meri pospešila danes svetovnoznana llen“, ki je pa pri preinijeri v Parizu popolnoma propadla. o razumevanje Berlina je značilna njegova lastna izjava obja a°sti, katero je pod psevdonimom Gaston de Betri HeVa 1 v »National -Revue“ 1. 1867: „Zadnja leta napreduje kaj iti 8Ujn° neke vrste umetnost in kritika. Neplodne polemike tiejg °Parno besedičenje ubijajo najvztrajnejšega in najpogum-st«jo v delavca. Komponisti postajajo redkejši, ali kritiki ra-brezmejnost. Imamo najrazličnejše glasbe — glasbo ®®ti, sedanjosti in bodočnosti, ali pa tudi melodično, °nično ali izumetničeno. Poslednja je najnevarnejša izmed - 13 - vseh. Zame pa sta samo dve vrsti: dobra in slaba! UstvaiF joči umetnik porablja vse svoje sile, vse svoje znanje, dovrši svoje delo. V obupu in strahu trepetajoč bolj j50 največji zločinec, ga izroči javnosti in nam pravi: „Glei*e' poslušajte in sodite!“ Pa kaj storimo mi? Nikar da bi 11111 sledili, ga vprašamo za potni list. Rajši povprašujemo P Alex. C6sar Leop. George Bizet. njegovih manirah, po njegovih odnošajih in umetniških jj cedencijah. To ni kritika — to je policijstvo. Če ima ustvafl genij i talent, smo mu dolžni priznanja; če ga P^v^of ga lahko pomilujemo, toda žaliti ga ne smemo. Ne i^c umetniku tega, česar nima, upoštevajmo to, kar ima. * Bizet je eklektik. Kot Francozu mu je bil vzor rf vp)i-Gounod; pa tudi Meyerbeer, Boieldieu in Cherubini s° — 14 — vfli nanj; od Hektorja Berlioza se je naučil skrivnosti, moder-nizirati stare, ovenele lepote. Nad vse blagodejno pa sta nanj vplivala Bach in Beethoven. V Rimu je spoznal vse vrline talijanov, zlasti Verdija, Rossinija, Donizettija in Bellinija, Pa tudi nevenljivo veličino Palestrinija. Ali vendar ga ni vsa ta'ijanska glasba tako zadovoljila kot Mozart in Beethoven. Ekscerpt vseh teli mnogobrojnih vtisov je njegovo prvo Veliko operno delo „Ribiči biserov*, ki so se 1. 1863. prvič uPi‘izorili v Parizu. Gotovo to delo prekaša vsa istodobna °Perna dela drugih francoskih komponistov, vendar pa mu I1'80 niti to, niti sledeča dela prinesla vsaj priznanja, ki ga Je ^služil. Če tudi imenujejo Bizeta francoskega Wagnerja, se ne _^0re trditi, da bi bil imel Wagner kaj upliva nanj. Nasprotno: Bizetovega dnevnika je posneti, da je imel o Wagnerju Prej nego dobro mnenje. Sicer ima Bizet prav tako kakor ,^agner motivično izpeljavo, vendarle s tem razločkom, da je Seg0V m°t-‘v odlomek melodične perijode, medtem ko Wagnerjev motiv celota. Učinek Bizetove, dostikrat zelo preproste glasbe, zavisi ljav°S^° °(' Prec*rzne harmonije in rafinirane ritmične izpe-Ve> kakor tudi od blesteče instrumentacije. Snovi svojim H r.atn jemlje iz pestrega življenja, ki mu omogoča hitro nJavo kontrernih temperamentov v orkestru plastično slikati. p »Ribičem biserov* je sledilo 1867. „Čedno dekle iz U|g ln 1872. 1. „Djamileth“. Razen teh opernih del sta f' orkestralni suiti „L’Arlesienne“ in „Roma“ dični Ijj >ei^°arni točki vseh boljših orkestrov. Največje delo pa, »Cg111 '^e Pr‘neslo svetovni sloves, je zadnja opera, štiridejanka ^ tnen“, ki se je prvič uprizorila 3. marca 1875. v Parizu Veli j'? *Uf*' P°Pwl»otna ProPa(ila. Občinstvo, ki je bilo po svoji ut'‘.^čini mnenja, da je opera le kraj razveseljevanja po je ‘Jivem delu, in ni bilo pripravljeno na nova pota Bizetova, do ?Prejelo to krasno delo skrajno hladno. Le pesem torea-v2rot 'n ^v*n^et v dejanju sta vžgala spontano. Drugi &jZet neuspeha je bila zavist sodobnih komponistov, ki so očitali Wagnerja; ta pa je bil tedaj kot reprezentant te^' e glasbe v Parizu prav tako obsovražen kot Bismark; in s HjemSo niu pri nerazsodni masi podkopali ugled. V tej gonji proti CftIo U S0 sliltali snov opere kot skrajno nemoralno; h°tei S*edališki ravnatelj je izjavil nekemu ministru, ki je fal^o Za premijero kupiti celo ložo, naj rajši počaka na gene-“iegov81^11-'0’ na^ Se ®e’*e PrePr'^a> al* ie ta opera za e dame primerna ali ne. - 15 — Bizet je v Carmen izlil vse svoje moči in znanje, za' vedal se je, da je s tem delom podal svojemu narodu nekaj trajno lepega; zavrnitev ga je bolela, da je začel bolehati* tri mesece po premijeri je umrl. Iz Pariza so sprejeli Carmen Nemci, ki so spoznali vse njene vrline in jo temu primerno tudi povzdigovali. V Par,f se je vrnila 1. 1883., vendar v popolnoma predrugačeni oblik1. Iz očarljive seviljske ciganske kokete je postala prava parišk8 grizeta, ki prihiti v brezhibni toaleti, v lakastih čeveljčkih "J svilenih nogavicah pred stražnico, da poskusi svojo zapeljiv0®, nad Josejem. Prav tako so bile oblečene po zadnji mo njene tovarišice iz tovarne, kakor tudi dvomljiva druz tihotapcev. Druga izdaja Carmen je bila v pravem pome,ltl besede salonska izdaja in — pridobila je srca Parižanov. Prof. dr. K. . 16 - Ponatisk dovoljen le z označbo vira. ^dal'ški list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-pfj Orodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti delih * 'n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih °'0lia‘n njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Alhrecht, Anton Funtek, Pavel A|°jip ^ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, J Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKH UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJHMI-