fl^fl^^M aljaJim« M MAIASIILM r u»"ii7KJ OluCOnO f UUIUVIIII Leto XXI., št. 29 Ljubljana, torek 6. februarja 1940 Cena 1 Din Jpravnistvo .luOiiano Miatlievc . - I eietor štev 312ž 3123 3124 3124 3126 •meram. ^aaeiek Ljubliana. Selen-oorgovo m — lei 3495 m 339/ ■'odružnico Maribor Graiski trg st. 1. 1 eietor šl 2456 ^odružnico Cehe Kocenovo ulico 2. f eietor št I9L {ačum on oošt ček. zavod.ht Ljubljano st 17J49 zhaia /sak dan razen ponedeljka Naročnino znašo mesečno 25 din Zo inozemstvo 4C din Uredništvo s iubl|ana Knafl|evo ulico 5 reieton 3122 3123 3124 3125 3126. Mar,bor 3ra|ski trg štev 7 telefon štev 2455; Celie Strossmayerievo ulico štev I tclston štev 65 Rokopisi icsk\a, 5. febr. AA. (Tass). Moskov-ak. listi mishjo. da je sklep stalnega sveta Balkanske zveze, da se balkanski pakt podaljša za nadaljnih sedem let, najvažnejši sklep ki so ga štiri balkanske države mogle objaviti v se 'anjem trenutku. Po pisanju meskovskh listov pomeni ta sklep obenem popoln polom vseh poskusov, da bi se balknnske države zapletle v vojno pustolovšč no. Moskva 5. febr. s (United Press) Današ nji moskovski listi, me dnjimi tudi organ vojske »Rdeča zvezda«, objavljajo o balkanski konferenci v Beogradu iz Sofije datirane telegrame, ki trdijo, da konferenca ni rodila sadu. kakršnega so pričakovali v Parizu in Londonu. Sovjetski listi ob tej priliki zopet ostro napadajo Anglijo in Francijo ter trdijo, da pod krinko obramba pravit rmlih narodov hujskata k vojni na Balkanu. n v Nišu Na potu domov sta se včeraj ustavila v Nišu, kjer sta bila rj sta predsednika Cvetkoviča — Poštovne izjave o solidarnost? Olikana in Fj^unavja Niš, 5. febr a. Predsednik grške vlad? ai zunanji minis Metaxas ter zunanji minister republike Turčije Saradzoglu sta prispela dopoldne ob 9.20 v Niš v družbi predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča Na niški železniški postaji, ki je bila razkošno okrašena z jugoslovenskimi. turškim in grškimi zastavami, je Metaxa in Sarad-zogla pozdravil ban moravske banovin« Krasojevič. dalje poveljnik .pete arnvjske oblasti general Naumovič, .niški župan 2iv-kovič. zastopniki raznih krajevnih organizacij in velika množica ljudstva, ki se je zbrala na peronu in na trgu pred kolodvorom. Ko je godba zaigrala grško in turško himno in so., se polegli prisrčni pozdravni vzkliki je odlična gosta s toplimi besedami pozdravil župan Zivkovič. Ko sta odhajala s kolodvora jima je ljudstvo znova navdušeno vzklikalo. Dopoldne sta si gg. Metaxas in Saradzoglu v družbi predsednika Cvetkoviča ogledala tobačno tovarno v Nišu. V tovarni jih je sprejel in jim razkazal vse oddelke upravnik Tanasije Aritonovič. Pri ogledovanju tovarne se je zlasti g. Metaxas nenavadno »animal za sleherno podrobnost. Po ogledu je predsednik grške vlade dal novinarjem tole izjavo: »Ogledal sem si to tovarno in občudujem njeno popolno funkciomranie Osta1 bom še nekaj ur v Nišu, da si ogledam mesto, ki ga poznam še iz dobe balkan k;h vojn vidirn. kolikšen napredek ie mesto doživelo. Odhajam il Jugoslavije s trdnim prepričanjem, ki sem ga imel že več let in ki se mi .je to pot še utrdilo, da sta ntša dva naroda trdno zvezana med seboj in da bosta ostala tako zvezana za obrambo svo-jih neodvisnosti in svojih koristi. Upam. Ja bodo s časom tudi vse druge države balkanskega polotoka in dunavske kotline pristopile k naši skupini. Z velikim zadovoljstvom gledam vsakodnevni zavidanja vredni napredek jugcslovenskega naroda, ki pod modrim vodstvom Nj. Vis. kneza namestnika uživa ves blagoslov miru in blaginje.« Turški zunanji minister Saradzoglu je pa dal novinarjem naslednio izjavo: »Iz Beograda odhajnm s prepričanjem, da bodo balkanski narodi od dne do dne bolj solidarni in čedalje bolj v skladnosti s svojimi državnimi koristmi. Videl sem. kako so prebivalci Niša zadovoljni, srečni in i veseli. Bral sem jim izraz njihove duše na obrazu. Edinost v državi, edinost med balkanskimi državami: to je moč. ki se nanjo vsi naslanjamo. Kot do go'eten fi- j nančni minister debro poznam tobačno in cigaretno industrijo. Videl sem že mnogo tovarn, toda niška tovarna me je prisilila k občudovanju.« Po obisku v tobačni tovarni so se gosti i odpeljali v mesto, nato pa v Niško Banjo, kjer jim je predsednik vlade Cvetkovič priredil intimno kosilo. Niš, 5. febr. AA. Ban moravske banovine Krascjevič je ob 20.30 priredil večerjo na čast Metaxasu in Saradzoglu. Na večerji so bili predsednk vlade Dragiša Cvetkovič, general Naumovič. poveljnik pete arm je, spremstvo Metaxasa m Sa-radzogla, niški župan živkovič. višje u: ad-ništvo banske uprave in mnogo drugih osebnosti. Predsednik grške vlade Metaxas in turški zunanji m nister Saradzoglu se odpeljeta iz Niša opolnoči. Gafencova izjava po povratku v Bukarešto Bukarešta. 5. febr. AA (Štefani) Po vrnitvi v Bukarešto je zunanji minister Gafencu izjavil dopisniku angenciie Štefani: »Vračam se zadovoljen. Veselim se rezul- tatov konference sveta Balkanske zveze, ker sem prepričan, da smo izpolnili svojo dolžnost. Z utrditvijo miru in varnosti na Balkanu branimo ne samo koristi naših štirih držav, ampak tudi vodimo oolitiko. ki jo mora vsaka država, ki ima interese na Balkanu, samo odobriti. Hotel bi vam v zvezi s tem zagotoviti, da nisem priznanja, kj sem ga v svojem govoru izrekel Italiji, storil samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu svojih tovarišev in da je to priznanje prišlo od srca.« Konferenca a«*en kam in kolike naj se izvaža presežek. V pogledu velesil bo uvedeno kontingentiranje izvoza, tako da bo s tega stališča v bodoče izključena ne samo vsaka konkurenca, nego tudi vsaka gospodarska politika, ki bo mogla ogroziti interese balkanskih držav. Pariz. 5 febr. j. Havas poroča iz Beograda. da se bo v kratkem sestal gospodarski odbor Balkanske zveze, ki bo razpravljal o raznih važnih gospodarskih vprašanjih, tičočih se vseh balkanskih držav. Zaradi zelo povečanega izvoza iz balkanskih držav so predvsem poskočile cene živil Gospodarski odbor Balkanske zveze bo skušal za nekatere živilske proizvode, ki se izvažajo, fiksirati maksimalne cene in sicer na ta način da bi se te cene uvedle hkrati v vseh balkanskih državah, da bi se na ta način onemogočila medseboina konkurenca. Na konferenci se bo pretresal tudi načrt, ki nai bi odstranil rivaliteto v industrijski proizvodnii posameznih balkanskih držav ker bi se tudi na ta način povečpip njih samostojnost napram tujim vplivom. GaMhi pri podkralju Vprašanje nove ustave za Indijo — Podkraljev! predlogi Gandhiju. ki pa jih je odklonil New Delhi, 5. febr. s. (Reuter) Pod-Kialj lord Lii)htligow je danes sprejel v dve in pol urni avdienci ' Jandhija. Razgovor je veljal vprašanjem nove ustave za Indijo, še tekom današnjega dneva se bo sestal Gandhi tudi s predsednikom muslimanske lige Ginnahom, jutri pa bo Ginna-ha sprejel podkralj. Po današnji avdienci je bil izdan dolg Jiadni komunike ki pravi predvsem, da sta podkralj in Gandiu v zelo prijateljskem razgovoru izčrpno proučila položaj. Gandhi je sporočil, da nima nobenega pooblastila od delovnega komiteja kongresne stranke in da more govoriti samo v svojem imenu Lmlithgow je obvestil Gandhi-ja v podrobnostih o namenih in predlogih angleške vlade Piedvsem je ponovil, da želi angleška vlada uvesti čimpreje za Indijo domini^nski statut in rta želi na vse načine olajšati dosego tega cilja. Težave, ki se pojavljajo, se tičejo predvsem vprašanj obrambe novo ustanovljenega domi-niona. Vlada hoče proučiti vsa vprašanja z vpoštevanjem vseh strank in vseh interesov. Podkralj je Gandhiju ponovil predlog za federalni načrt, ki je bil začasno suspendiran, enako tudi predlog za ustanovitev posebnega sveta pri indijski vladi, ki naj bi dajal nasvete v vseh upravnih vprašanjih. Vlada hoče vse načrte pospešiti, tako, da bi jih bilo mogoče takoj po koncu vojne ostvariti. Komunike pravi dalje, da je Gandhi izrazil sicer svoje priznanje lordu Lin-lithgowu, dejal pa je, da v sedanji obliki n>e ustrezajo polnim zahtevam kongresne stranke. Stavil je zato predlog, ki ga je podkralj odobril, da se namreč razgovori zaradi sedanjih težav do nadaljnjega odlo-že. 'tmmskl in ameriški protest v Tokiu zaradi obstreljevanja železniške proge, ki vodi iz francoske Indokine na Kitajsko Tokio, 5. febr. s. (Reuter). Francosko poslaništvo je sporočilo, da je bila ob priliki bombardiranja vlaka iz francoske Indokine v Junan ubita 101 oseba. Med 5 francoskimi žrtvami so ena ženska in dva otroka. V soboto so japonska letala zopet bombardirala isto progo, kar je otežkoči-!o reševalna dela. Francoska vlada je zaradi incidenta vložila pri japonski vladi po svojem poslaniku oster protest. Kakor sedaj poročajo, pa je že 1. februarja protestiral pri japonski vladi zaradi ponovnega bombardiranja te proge tudi svetnik ameriškega poslaništva v imenu svoje vlade. Ameriška vlada je japonsko obvestila, da tvori železnica v Junan edino zvezo s čunkingom, kjer živi več ameriških državljanov. Istotako je ameriška vlada interesirana na tej progi, ker se po njej razvija trgovinski promet Kitajske z Zedinjenimi državami. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da bo japonska vlada protest skrbno proučila, da pa Japonci itak nočejo bombardirati civilnega prebivalstva. Danes je posetil pod tajnika ministrstva za zunanje zadeve Tanija nemški poslanik in imel z njim tričetrturni razgovor. Vsebina razgovora ni znana. Angleški poslanik Craigie je rahlo obolel in so zato nadaljnji razgovori med angleško in japonsko vlado glede incidenta z ladjo »Asama Maru« zastali. Zopet pa naglašajo na obeh straneh, da so dosedanji razgovori potekali odkrito in prijateljsko. Japonske oblasti so danes dovolile, da so smeli trije vlaki pripeljati živila v angleško koncesijo v Tiencin. S tem je vsaj začasno prenehalo pomanjkanje živil, ki je bdlo nekaj dni že doka,j občutno. Vojvodinja Wands»orska se bo vrnila v Anglijo London, 5. febr. o. »United Press« poroča, da se bo po triletni odsotnosti v kratkem vrnila v Anglijo vojvodinja Windsor-ska. Angleški listi v zadnjem času zelo simpatično pišejo o njej in naglašajo zlasti njeno humanitarno delo v sedanji vojnL Vojvodinja Windsorska bo ob povratku v Anglijo sprejeta z vsemi častmi. f BOJI NA MANNE RHEIMGVI ČRTI ZAVZEMAJO VEDNO VEČJI OBSEG Sovjetske čete razširile napade od Summe do jezera Muola in postajajo boji od dne do dne srditejši — $00 bombnikov in lovskih letal podpira sovjetske čete — Finski uspeh pri Kiteli ob Ladoškem jezeru vojakov padlo, bilo ujetih ali umrlo gladu Oslo, 5 febr. j. (Norske T. B.) Sovjetska ofenziva na Karelski ožini postaja čedalje silovitejša in pošilja sovjetsko vojaško poveljstvo v boj zmerom nove sveže čete pehote. Sovjetski napadi se še zmerom izvršujejo s podporo izredno velikega števila motornih sani, tankov in oklopnih avtomobilov. Dočim je bila prvotno ofenziva koncentrirana samo na frontni sektor pri Summi, pa se je včeraj raztegnila tudi na vzhodno ležeči frontni sektor pri jezeru Muola. Tu so posegle v boj povsem sveže sovjetske čete, ki so bile šele nedavno prepeljane iz vojaških okrožij Moskve ter iz raznih garnizij v Ukrajini in v Povolžju. Ker se dovoz čet iz teh vojnih okrožij še zmerom nadaljuje, se je bati, da bo zavzela nova sovjetska ofenziva še večji obseg ter da se bo raztegnila preko vse Karelske ožine. Včeraj so izvedle sovjetske čete štiri silne napade na frontnem odseku pri Summi in jezeru Muola. Ti napadi, ki so bili pripravljeni s hudim ogn.iem sovjetske ar-tilerije. so po svoji silovitosti presegli vse dosedanje napade na Mannerheimove utrdbe. Pred pehoto je bilo poslanih proti finskim utrjenim črtam več sto oklopnih motornih vozil, hkrati pa je obstreljevalo finske postojanke blizu 500 lovskih in bombnih letal. Letala so izvršila napade zlasti v ozadju Mannerheimove črte z namenom. da bi Fincem preprečila vsako pregrupiranje čet ter presekala dohod rezervnih čet. Kolikor je doslej znano. _se sovjetskim četam navzlic temu. da niso štedili svojih sil. nikjer ni posrečilo prebiti finske utrdbene črte. Ker pa se napadi še zmerom nadaljujejo z nezmanjšano silo, je zaenkrat položaj težko pregleden ter ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so bile sovjetske čete povsod potisnjene nazaj. Sovjetsko letalstvo je včeraj izvršilo ponovno več bombnih napadov na južno in jugovzhodno finsko obalo, pri čemer sta biii zlasti hudo prizadeti pristanišče Viborg ter mesto Sortavala ob Ladoškem jezeru. Po napadih je v obeh mestih izbruhnilo mnogo požarov. Sovjetsko bombardiranje je zahtevalo tudi večje število človeških žrtev. Medtem ko so sovjetska letala bombardirala mesta na severni obali Ladoškega jezera, pa se ie severovzhodno od tega jezera posrečilo Fincem zavojevati nekaj novih strateško važnih pozicij vzhodno od Kitela, s čimer so spet nekoliko tesneje sklenili obroč okrog ruskih čet. ki so jih J že ooprej odrezali od njihovih oporišč v ; okrožju Kiorinoja. Pri teh bojih so imeli Rusi precejšnje izgube in je Fincem padlo v roke zlasti precejšnje število ujetnikov, ki so bili fizično silno izčrpani, ker že 14 dni niso bili deležni redne oskrbe s hrano. Mesti Sortavala in Viborg porušeni Stockholm, 5. febr. AA. Mesto Sortova-la, ki šteje 12.000 ljudi, je bilo včeraj srdito bombardirano in nudi strahotno sliko. Tri četrtine mesta je porušenega. Protestantska cerkev je podrta, bolnišnica na pol razdejana, prav tako je uničen tudi sanitetni vlak, ki je bil v bližini postaje. V pravoslavnem škofijskem dvorcu so bile ubite tri ženske itd. Po vsej Finski je izgubilo včeraj zaradi sovjetskega bombardiranja življenje 40 ljudi, 50 pa jih je bilo hudo ranjenih. Finci so sestrelili 11 sovjetskih letal. Uspešno so tudi bombardirali sovjetske čete ter sovražne letalske sile. Včeraj je 47 sovjetskih letal bombardiralo Viborg. ki je v plamenih. Porušenih je 160 hiš ter je na 16 krajih izbruhnil požar. Gasilci so pogumno opravljali reševalna dela v mrazu 30 stopenj pod ničlo. Posebno hudo prizadet je bil stari del mesta. Nad 200 bomb je padlo na objekte, ki nimajo vojaškega značaja. Ubitih je bilo 10 ljudi, ranjenih pa okoli 20. Sovjetski letalci so štirikrat izvedli napad Ln so leteli zelo visoko. Zdi se, da se je sovjetsko poveljstvo odločilo to mesto za vsako ceno razrušiti ter da je ta operacija v zvezi z veliko ofenzivo na področju Sume. Na tisoče prebivalcev je brez strehe. Veliko krasno katedralo v Viborgu je poškodovala bomba težjega kalibra. Zadete so bile tudi štiri velike banke. Sovjetski letalci so metali tudi letake, v katerih pozivajo Fince, naj se vdajo. Helsinki, 5. febr. s. (Reuter). Sovjetska letala so danes dopoldne ponovila bombne napade na finska mesta. Kolikor je doslej znano so napadi veljali zlasti mestoma Kaiaani in Rovaniemi. Napadena je bila tudi neka švedska prostovoljska am-bulanca. V napadih zadnjih dni sta trpeli zlasti mesti Viborg in Abo. Skoro vse večje zgradbe v obeh mestih so porušene. Inozemski novinarji soglasno poročajo, da so sovjetska letala zadnje dni bombardirala predvsem bolnišnice in cerkve, tudi v manjših krajih. Sovjetski napad tudi pri Salli Pariz, 5. febr. br. Po poročilih nekaterih listov iz Haparande se je razvila nova sovjetska ofenziva severno od Salle, a tudi jugovzhodno Muolajarvija so Rusi prešli v napad. Tudi boji na Karelski ožini kažejo, da se bo sovjetska ofenziva tam razširila na vse področje od Koivista do Taj-pale. Finsko vojno poročilo Helsinki, 5. febr. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je danes popoldne objavilo j naslednje vojno poročilo: Na kopnem: Na Karelski ožini je sovražnik včeraj izvršil nove napade z manjšimi oddelki vojaštva v smeri proti Summi. Vsi so bili že od početka onemogočeni. Sovjetske čete so poskušale na nekaterih novih postojankah izkopati rove, a so bile pregnane v svoja izhodišča. Drugod na ozemlju se je nadaljevalo običajno topni- i ško streljanje. Posebno uspešno je finsko topništvo obstreljevalo sovražne topniške baterije. Severovzhodno od Ladoškega jezera so Rusi izvršili dva napada na finske postojanke na otokih, tretjega pa na postojanke na kopnem vzdolž obale. Tam so Finci prešli v protinapad in pregnali sovjetske čete v njihova izhodišča. Pri tem je padlo 400 sovjetskih vojakov, finski plen pa je znašal 7 tankov, 4 topove, mnogo drugega orožja ter nad 30 različnih avtomobilov. Pri Altojokiju so Rusi znova prešli v napad na vsej črti, a so bili tudi tam odbiti. V smeri proti Kuhmu so se boji ves dan nadaljevali. Tudi pri Salli je bil odbit neki sovjetski napad pri Markajarviju. Drugod ui bilo važnejših dogodkov. Na morju: Nič omembe vrednega. V zraku: Finska letala so uspešno izvršila več obrambnih, izvidniških in napadalnih poletov. Bombardirala so predvsem kolone sovjetskih čet in sovjetska letalska oporišča. Po zanesljivih ugotovitvah je bilo sestreljenih 9 sovjetskih letal. Po nadaljnjih vesteh so bila sestreljena še štiri sovjetska letala, njihovih ostankov pa doslej ni bilo mogoče najti. Sovjetsko letalstvo je na frontnem področju včeraj bombardiralo pred vsem Va-lamo in Mantsintsaari na Ladoškem jezeru. V Valamu je nastalo več požarov. Nad notranjo Finsko so sovjetska letala razvijala manišo aktivnost kakor prejšnje dni. V južni Finski pa so bila bombardirana mesta Abo, Ekenaes, Riihimaki in Meri-oki. V severni Finski so sovjetska letala napadla samostan in cerkev v Linemariju. Kraj je bil razdejan, letalski napadi pa niso zahtevali med civilnim prebivalstvom nobene človeške žrtve. Le tri osebe so bile ranjene. 18. ruska divizija uničena Helsinki, 5. febr s. (Reuter). Zvečer javljajo, da so izvojevali Finci novo veliko zmago pri mestu Kitella na severu Ladoškega jezera. Po bojih, ki so trajali več tednov, so Finci popolnoma uničili 18. ?ov-jetsko divizijo, ki je stala pri Kitella. Računajo da je 15.000 do 20.000 sovjetskih m mraza. Moskovski komunike MOsKva, 5. februarja. AA. Poročilo generalnega štaba leningrajske vojne oblasti pravi: 4. februarja je bila zabeležena v prvi vrsti ogleduiška delavnost na obeh straneh. Na področju severno od Ladoškega jezera so bili pehotni boji. Sovjetske letalske sile so izvedle več ogledniških poletov, pri čemer so bombardirale vojaške objekte. I50 mest in naselij bombardiranih Helsinki, 5. febr. s. (Reuter). Poveljstvo zaščite civilnega prebivalstva na Finskem javlja, da so sovjetska letala v preteklem tednu bombardirala skupno 150 različnih finskih mest in naselbin in vrgla nanje okrog 7000 bomb. 145 civilistov je bilo pri tem ubitih 150 pa ranjenih. V dosedanjih bombardiranjih je bilo popolnoma uničenih 20 bolnišnic. Moskva se opravičuje Moskva, 5. febr. AA. (DNB). Po poročilu agencije Tas je estonski poslanec Rayn izročil 3. februarja pomočniku za zunanje zadeve Potemkinu noto, ki pravi, da so 2. februarja sovjetske vojne ladje, ki so bile zasidrane v tatinskem pristanišču, streljale na neko estonsko letalo. Estonska vlada je v tem incidentu videla kršitev teritorialne nedotakljivosti Estonske in je naročila svojemu moskovskemu poslaniku, da s to noto vloži protest. Potemkin je 4. februarja izročil estonskemu poslaniku naslednjo noto: Po poročilu vrhovnega poveljstva sovjetske mornarice, je na Vzhodnem morju v na sprotju z dogovorom, sklenjenim z Estonsko, po katerem estonska letala ne smejo preleteti talinske luke in tudi ne sovjet skih vojnih ladij, ki so tamkaj zasidrane neko estonsko letalo 2. februarja večKrat preletelo sovjetske votne ladje. Ladje so mislile, da gre za neko tuje letalo, ln so oddale več strelov. Sovjetska vlada ugotavlja. da gre za nesoglasje, in izreka estonski vladi svoje obžalovanje. Zavezniški vojni svet Sestal se Je včeraj v Parizu in je razpravljal o vojnem položaju Moskva hoče izsiliti odločitev do 23« t. m. Sovjetska unija hoče čimprej likvidirati vojno na Finskem, ker ne more še nadalje riskirati izgube na prestižu Pariz, 4. febr. j. (Havas). Sodeč po izjavah, ki se zadnje dni vedno iznova ponavljajo na velikih političnih zborovanjih v Moskvi in drugih velikih ruskih mestih, je Sovjetska unija odločena izsiliti vojno odločitev na Finskem še pred 23. februarjem, t. j. pred obletnico ustvaritve sovjetske armade. Ni mogoče prezreti, da postaja sovjetska ofenziva na Karelski ožini čedalje bolj metodična, silovitejša in brezobzirna. Kakor naglašajo v dobro informiranih sovjetskih krogih, Moskva ne more še nadalje riskirati izgube na prestižu, ki jo je že doslej v silni izmeri utrpela zaradi svojih vojaških neuspehov proti številčno toliko slabejšim nasprotnikom. Izguba na prestižu napravlja tudi čedalje težje stališče Sovjetske unije v njenih pogajanjih z Japonsko, kakor tudi njeni poziciji napram Nemčiji. Zaradi tega je sovjetska vlada odločena, da zaključi vojaške operacije čimprej bo mogoče. Ako se bo tudi sedanja sovjetska ofenziva izjalovila (kar v poučenih krogih ne izključujejo), potem je verjetno, da si bo sovjetska vlada iznova prizadevala pridobiti Nemčijo za intervencijo na svoji strani. To pričakujejo takoj prihodnji mesec. V primeru, da bi Nemčija hotela posredovati, bi sovjetska vlada verjetno likvidirala Kuusinenovo vlado v Teriokjju. Glede na to možnost omenjajo v francoskih diplomatskih krogih izredno previdno zadržanje vlade v Helsinkih, ki pušča odprta vrata za vsako tako možnost. Manner-heimova armada se bori z vso svojo energijo proti napadalcu, toda dočim je Finska na bojišču zastavila vse svoje moči. pa je v politični areni ostala mirna ter strogo čuva svojo nevtralnost. To se javno vidi po tem. kako ostro Finska razlikuje med svojim konfliktom s Sovjetsko unijo ter vojnim kofliktom. v katerega sta zapadni velesili zapleteni z Nemčijo. S to svojo previdnostjo si hoče Finska ohraniti še zmerom možnosti na sleherno zanjo sprejemljivo mirno poravnavo, v primeru, da bi se Sovjetska unija odločila odložiti orožje. %ikrita nemška podpora Moskvi Bern. 5 febr j. (Havas). Po poročilih iz Berlina se v merodajnih nemških krogih še zmerom obravnava vprašanje možnosti nemške vojaške pomoči Rusiji pri njeni akciji na Finskem, čeprav nemški službeni krogi vsako tako možnost odločno za-nikujejo, ter zatrjujejo, da je Nemčija odločena ostati izven tega spora Kakor poroča berlinski dopisnik dobro informiranega švicarskega lista »Corriere del Ticino«, pripravlja Nemčija nekako prikrito vojaško sodelovanje s Sovjetsko unijo na Finskem. Namesto da bi Nemčija poslala na finska bojišča čete svoje redne vojske, bi se rajši zatekla k sistemu tako zvanih »prostovoljskih odredov«. Razen tega bi dala Nemčija Moskvi na razpolago svoje častnike, ki bi fungirali kot posvetovalci v sovjetskem generalnem štabu. To prikrito vojaško sodelovanje bi bila Nemčija po informacijah omenjenega lista pripravljena organizirati, čim bodo na Finskem nekoli- Pariz, 5. febr. s. (Reuter). Danes se je vršila v Parizu peta seja vrhovnega an-gleško-francoskega vojnega sveta. Prisostvovali so ji z angleške strani ministrski predsednik Chamberlain, mornariški minister Churchill, zunanji minister Halifax, letalski minister Wood, vojni minister Stanley ln šef generalnega štaba, general Ironside. Francijo so zastopali ministrski predsednik Daladier, minister vojne mornarice Campinchi, letalski minister Guy la Chambre, državni podtajnik Champetier de Rlbes in vrhovni poveljnik zavezniške vojske, general Gamelin. Vrhovni vojni svet je proučil v vseh ozirih vojni položaj in je razpravljal posebno o vprašanjih še učinkovitejšega angleško-francoskega sodelovanja. V vseh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum. Na fronti mir Pariz, 5. febr. j. (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da včeraj na fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Do manjšega spopada je prišlo samo v frontnem odseku vzhodno od Bliesa, kjer se je nemška izvidniška četa preveč približala neki francoski postojanki v naj-sprednejši bojni črti. Posadka francoske postojanke se je nemški četi energično postavila po robu ter je zavrnila nasprotnikov napad. Pri tem sta Francozom padla v roke dva nemška ujetnika Zaradi zelo slabega vremena ni bilu v zraku nikake aktivnosti. Poročilo vrhovnega poveljstva se glasi: Nič pomembnejšega Berlin, 5. februarja. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča. Včerajšnji dan je bil miren. Pospešen je vojne produkcije v Angliji London, 5. febr. s. (Reuter). Zastopniki organizacije strojnih delavcev so danes obiskali ministra za delo ter so imeli z njim poldrugourno konferenco o možnosti pospešenja vojne produkcije. V prihodnjih 14 dneh se bo vršila še druga konferenca o istem predmetu. Med lastniki rudnikov in rudarj v Angliji je bil dosežen sporazum o povišanju plač rudarjem. Uradno javljajo, da bo racioniranje mesa odrejeno že prihodnje dni. Povratek kralja Jurija v London London, 5. febr. s. (Reuter). Kralj in kraljica sta se danes vrnila v London z Wind- sora, kjer sta prebila konec tedna. Mobilizacija žensk v Veliki Britaniji London, 5. febr. p. »Daily Express« poroča, da bo v kratkem mobiliziranih v Angliji milijon žensk, ki bodo zamenjale moške pri tramvajih, avtobusih, v pisarnah in trgovinah. Na ta način bo Anglija pridobila nadaljnji milijon vojakov. Odstop poveljnika holandske vojske Haag, 5. febr. s. (Reuter). Vrhovni poveljnik holandske vojske na kopnem in na morju general Rcndcrs je podal danes ostavko Za njegovega naslednika je imenovan general \Vinckelmann. Vzrok izpremembe so diferencc dosedanjega poveljnika z vlado glede vojaških ukrepov. Nekatere tehnične ukrepe, ki jih je odredil general Ren-ders, je vlada spremenila, ker so stali preveč denarja. V uradnih krogih naglašajo, da nima odstop vrhovnega poveljnika ničesar opraviti z zunanjo politiko in da tudi ni v nobeni zvezi z nedavno demisijo belgijskega vrhovnega poveljnika. Z bombniki proti ladjam Napadi nemških bombnikov na angleške trgovinske konvoje se nadaljujejo Angleški lovilec min žrtev letalskega napada ko ugodnejše vremenske prilike, ki bi jam čile skupni akciji uspeh. Vprašanje pomoči zapadnih velesil London, 5. febr. j. (Havas). Pozornost | angleških diplomatskih krogov je zaenkrat bolj kakor na vojaške operacije na zapadni fronti, usmerjena na možnost intervencije zapadnih držav na Finskem. Ta intervencija bi morala biti po angleškem mnenju mnogo bolj aktivne oblike, kakor pa je možna samo z materialno pomočjo. O organizaciji take pomoči sc že več tednov izmenjavajo misli med Londonom in Parizom. V dobro informiranih krogih trdijo, da se bo izmena misli sedaj takoj pospešila, da bo prišlo že v 14 dneh do dokončne odločitve, i Angleški diplomatski krogi poudarjajo, da se Sovjetska unija oficielno ne smatra v vojnem stanju s Finsko, tako da bi pošiljanje prostovoljcev na Finsko v kakršnem koli številu za zapadni velesili nikakor ne načenjalo problema definicije vojnega stanja napram Sovjetski uniji. Kako naj tolmači tako odločitev zapadnih velesil, bi bilo odvisno edino le od Sovjetske unije same. V angleških diplomatskih krogih pripominjajo, da bi reakcijo na tak sklep obeh zapadnih držav diktirala manj oblika pomoči, ki bi jo od njih dobila Finska, kakor pa uspeh, ki bi se po taki pomoči pokazal. Velika osuševalna dela v Italiji Rim, 5. febr. br. Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel kmetijskega mi- ! nistra Tassinarija, ki mu je poročal o novem načrtu za velika osuševalna in kanalizacijska dela v močvirnatih predelih države. Po tem načrtu naj bi se določil za ta dela kredit ene milijarde lir, ki bi se porabil v osmih letih. Poseben kredit pol mi- • lijarde lir naj bi se določil za gradnjo kme- ■ čkih vodovodov. S temi sredstvi naj bi se osušila močvirja ter izboljšala zemlja na področju pol milijona hektarjev, 'redvsem naj bi se osušila močvirja Sibrri in Meta-fonto na Siciliji, izboljšala zem"všča v Sardiniji. Romagni in okrog Boiogne. Iz Pada naj bi se napeljal 180 km dolg kanal v Romagno. tako da bi se tamkajšnje ozemlje lahko kanalizir ilo. Dva angfeSka ministra izvoljena v parlament London, 5. febr. s. (Reuter). Novi minister za trgovino >ir Andrew Duncan je bil danes brez protikandidata izvoljen za čla- < na parlamenta z u okrožje City of London, namesto sira Alana Andersona. ki je odstopil. Že prejšnji teden je bil v Southamp-tonu brez protikandidata izvoljen za poslanca novi minister za informacije Reith. ki enako kakor Duncan doslej ni bil član parlamenta. Verjetno bosta oba nova poslanca že jutri vpeljana v spodnjo zbornico. Njun primer, da sta bila imenovana za ministra preje, pre len sta bi'a člana parlamenta, je prvi v zgodovini angleškega parlamenta. j London, 5. febr. j. (Havas). Novi nemški letalski napadi na angleške obale so očitno pokazali velike težave ki jih ima sovražnik pri svojih poskusih^ da bi prodrl angle#ki protiletalski obrambni pas. Nekateri letalski Izvedenci trdijo v tej zvezi, da letalstvo vsaj v centralno ležečih frontah ne bo moglo igrati taste odločilne vloge ki mu je bila v vojnih načrtih dodeljena. Po mnenju letalskih strokovnjakov lahko Nemčija upa, da bo dosegla s svojim letalstvom kake večje uspehe proti Veliki Britaniji samo tedaj ako se ji bo posrečilo njena letalska oporišča bolj približati britanskim otokom, kar bo verjetno Nemčija tudi storila kadar bo resnično odločena ojačiti vojno v tej smeri. Nemška vojaška akcija proti Belgiji in Holandski, ki bi bila verjetno s takim oia-čenjem zračne vojne v zvezi, je po mnenju angleških vojaških izvedencev sicer odložena, toda še zmerom verjetna. Možno Je tudi. da Nemčija želi da se vojni teritorij ne bi geografsko razširil Nemčija si verjetno tudi še zmerom nadeja, da bi, če ostani vojna teritorialno omejena, imele nekatere države kakor n. pr. Italija v bodoče več izgledov za svoja mirovna posredovanja, kakor pa so jih imele prve dni vojne. Glede Churchillove izjave v svojem zad njem govoru, ko je dejal, da se bo morala Nemčija sprijazniti s tem, da bosta zapadni zavezniški državi prešli v ofenzivo, pravijo v angleških informiranih krogih, da bi bilo odveč v tej zvezi delati kake hipoteze o načrtih generalnih štabov zavezri-ških držav ter da popolnoma zadostuje suha konstatacija, da Churchill ne bi bil izgovoril gornjih besed, ako si ne bi bil na jasnem, kako se bodo bodoče vojaške operacije razvijale. Koliko ladij je bilo potopljenih London, 5. febr. s. (Associated Press). Po nemških poročilih so nemška letala v soboto potopila ob angleških obalah zopet 14 trgovinskih ladij. V angleških uradnih krogh označujejo to vest kot tako fantastično, da je ni treba niti demontirati. Priznavajo samo potopitev angleškega parn'ka »Kildalec (3800 ton), ki sta ga dve nemški letali napadli z bombami in strojniškim ognjem, šest članov posadke je bilo ubitih .ostalih 15 je rešenih. Poleg tega je bila potopljena neka 630-tonska norveška ladja. Napadena je bila še neka belgijska obrežna ladja, ki sicer ni bila potopljena, pač pa pogrešajo nekaj članov posadke. Enako je poslala klice na pomoč švedska ladja »Natin an«. Ko so prišle ladje na pomoč, niso našle na krovu nobenega člana posadke več. Tudi rešilni čolni sc manjkali. Ladja sama se ci potopila Po zasebnih poročilih so nemška letala v sodo to napadla skupno 17 ladij, potopila pa kvečjemu štiri ali pet. London, 5. februarja. A A. (Reuter). O priliki velikeg: napada na britansiko bro-dovje, ki so ga nemški letalci izvedli v bližini britanske <4>ale so b2a sestreljena tri nemška letala tipa Heinkel, kar Nemci sami priznavajo Mislijo pa, da se tucli četrtemu nemškemu, letalu ni posrečilo priti nazaj v svoje oporišče. Pri tem naipadu so Nemci izgubili sedem letalcev, dočim jih je bilo šest ujetih. Ena nevtralna ladja je bila potop' jen<£ na eni angleški pa je izbruhnil požar Od devetih ladij, o kaiterh je znano, di so bile napadene. se je 7 posrečilo pobegniti in so pretrpele neznatno materialno škodo. Skupne izgube na angleški sbraa: znašajo 11 mrtvih. Napadene ladje so bfle britanska, ladja >Hildel«, ki je zaradi požara izgubila 6 mornarjev, norveška ladj* »Tempo«, ki je b;la potopljena ter so nt njej našli smrt 4 mornarj', ostale ladje, ki so prispele v pristanišče, pa so n^atno poškodovan«. Lordon, 5. febr. s. (Reuter). Ugotovljeno je, da je postal žrtev nemškega bombnega napada v soboto mali lovilec min angleške vojne mornarice »Sphinx« (875 ton). Pet članov posadke je bilo ubitih, ostalih 49 pa tudi pogrešajo in so najbrže izgubiienL Nemška letala so ladjo sicer samo poškodovala. ko pa se ie vračala v luko. se je prevrnila in posadka je najbrže vsa utonila. Dva norveška parnika pogrešana London, 5. febr. AA. švedska ladja Nalili ian« (4531 ton), na katero so streljali sovražni letalci s strojnicami in metali nanjo bombe na obali Yorkshira, je prispela snoči v pristanišče. Osl°, 5. febr. A A. (Reuter). Pogrešale norveška ladja »Segovia« (1387 ton), ka je plula s Portugalskega, na Norveško in se je poslednjič javila 20. januarja iz Biskajskega zaliva. Prav tako se je bati za usodo švedskega parnika »A n d a 1 u s i a« (1357 ton), ki je odplul iz Bordeaoxa 17, januarja v Goteborg. Aleksa?! Irov kolegij v Pragi Praga, 5. febr. AA. (DNB). Agencija Havas je v nekem poročilu trdila, da jo mesca novembra Gestapo zasedla jugoslovenski študentovski dom v Pragi in zapečatila njegove prostore ter da so pri tej priložnosti našli smrt štirje jugoslovenski študentje. Ta dom naj bi bil z>daj bivališče uradnikov Gestapa. Glede na to vest agencije Havas upravnik jugoslovenskega študentovskega doma »Aleksandrov kolegij« v Pragi, Stanislav Fiala, izjavil poročevalcem listo«, da ne more biti niti govora o kakšni zasedbi in zapečatenju tega doma po nemških oblastvih. Trditev o aretacijah in ubijanju študentov v češkomoravskem pro-tektoratu spada v kraljestvo pravljic. Fiala trdi dalje, da ni nobeden izmed jugoslo-venskih študentov, ki prebivajo v študen-tovskem domu. sodeloval pri dogodku 15. novembra in da tudi nobeden ni ubit. NI nobene pritožbe proti ravnanju oblastev glede tega doma, a vsi študentjie so deležni popolne svobode. Iz državne službe Beograd, 5. febr. p. Za višjega veterinar* skega pristava za srez barski je imenovan Ljudevit Urbas. — Premeščen je višji kontrolor Fran Šnur iz Krapine v Kotoribo, nadalje višji pristav Joško Slekovec iz Va-raždina v Dolnjo Lendavo. — V višjo skupino so napredovali: višji kontrolor Oton Cajhofer, višji pristavi Fran Sos, Ivan Ko-kolj ter višji nadzornik proge Maksimilijan Vohinec. Za glavne arhivarje pri železniški direkciji v Ljubljani so imenovani Josip Jesih, Karol Vozel, Alojzij Herman in Janez Šimenko. — Za tehničnega pristava pri sreskem načelstvu v Kranju je imenovan inž. Fran Jenko. Poplave v Srbiji Aleksinac, 5. febr. p. Zaradi naglega tajanja snega so nastale prve poplave. Morava je na več krajih prestopila bregove. V okolici Aleksinca so poplavljena vsa se-la. Posebno hudo je prizadeta vas Obovi-šte, ki je popolnoma pod vodo. Vremenska napoved Zemunska: Nekoliko hladnejše. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Nekaj jasnine bo na primorju in v severni polov ci. Ponekod utegne še nekoliko snežiti ali deževati / Naši kraji in ljudje Ob zasedanju Balkanske zveze v Beogradu je bila pričujoča slika posneta na banketn v rumunskem poslaništvu. Od leve na desno so: naš bukareški poslanik pesnik Jovan Dučič, dr. Metaxas, rumunski poslanik Cadere, dr. Gafencu, dr. Saradzoglu in predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič. Dve drugi sliki glej na 6. strani! Gornjegrajski okraj je osamljen Kljub prirodnim lepotam je premalo upoštevan Luče 5. februarja »Ves gornjegrajski okraj je brez luči« smo čitali v »Jutru« od 2. t. m Upravičeno se sobesednik iz Gornjega grada pritožuje nad razmerami, ki vladajo v središču okraja , in se sprašuje, zakaj se ravno naš okraj, ki po svoji lepoti sliči Gorenjskemu, toliko zapostavlja Človek dejansko ne more doumeti, da se v časih tolikega razmaha tujskega prom. zanemarjajo v taki meri kraji, ki bi jim oblasti sicer morale nuditi vse, da bi se mogli pokazati domačim in tujcem v onem razcvitu, ki ga morejo pokazati kraji po Gorenjskem. Gornjegrajski okraj je menda edini v zapadnem delu države, ki sploh nima železnice; proga Celje-Velenje tako rekoč le tangira naš okraj. Če jo mahnete peš. z vozom, kolesom ali avtom od postaje Šmartno ob Paki v Savinjsko ali Zadrečko dolino, se čudite, kako gosto sta obe dolini naseljem in koliko imata obrti in industrija Pa preštejte vse žage in mline ob Savinji. Dreti in dotokih! Nehote se boste vprašali, zakaj ti kraji niso s svetom povezani z železnico? Če primerjate te kraje ob severni državni meji — kar posebno poudarjamo — z drugimi v naši ožji domovini, ki se jim je z gradnjo železnice odprla pot v svet, šele spoznate resničnost zapostavljanja na:ega ikraja. Ko pridete v zgornji savinjski kot in vidite njegov zaključek v divje-roman-tičnem Robanovem kotu in v dalekoznani Logarski dolini na eni strani, na drugi strani pa v Zadrečki dolini s središčem okraja Gorn jim gradom ter božjo potjo v Novo Štifto, boste vzkliknili: »Res je! Ta okraj zapostavljajo namenoma!« Kar ima naš okraj, je zasluga zasebnih pobud, ki pa slednjič tudi nc morejo »doleti vsem neprilikam. ki se stavijo na pot z mest, ki bi sicer mi rala v največji meri podpreti in čuvati zasebna podjetnost. Skoraj vse občine v okraju do vključno občine Luče imajo lastno električno razsvetljavo, ki je delo in uspeh domačinov, dasi je na-e največje električno podjetje v sose ščini nagega sreza. Na ta način se je trg Mozirje dvignil v pr\vj\rstno letovišče, ki ga zelo radi posečajo bratje Hrvati in Sr bi. Isto je z Gornjim gradom. Rečico. Rad-mirjem in Ljubnim. Tudi Lučani so si po delavnosti in podjetnosti domačina pred tremi leti ustanovili električno zadrugo in so zgradili hidrocentralo. ki jim daje res izborno razsvetljavo. Žali bog pa je ta po-p:>inoma odvisna cd milosti neba. Ako Savinja bolj naraste — kar se večkrat doga-a — podre preprosto napravo nad razdrtim Juvanovim jezom in Luče so brez luči. Zastonj so b j vsa posredovanja in prošnje va?ča:v>v — tudi na najmerodajnejših mestih — odpomoči še m, dasi je zaradi razdrtega Juvanovega jeza v nevarnosti tu-J; vsa vas. Ob vsaki poplavi se Lučani boje za svoje domove. Ko pa srečno preživc ogražanje vasi, morajo s trdim delom zopet zajeziti Sav .njo nad jezom, ako hočejo, da jim luči zopet zažare. Treba pa je Lučanom priznat1 da so jevno razsvetljavo vasi izvedli res odlično. Kakor so bili lučki zadrugarji v tem oziru na višku, tako so bili nazadnjaški odločilni činitelji občine, ko so na prišepetavanje ljudi, ki vidijo le lastno korist in ki jim je procvrt kraja deseta briga, dosegli razširjenje starega pokopališča v okoliš, ki je ustvarjen zu, da je mogel razširjenje priporočati, še bolj pa oblastvu, ki je razširjenje v sredi strnjenega naselja, ki leži tik naokrog pokopališča in ob banovinski cesti, dovolilo. Zavrgli so vse pojme o zdravstvu, higieni itd. Vas Luče, ki je brez dvoma po legi in zidavi ena naših najlepših gorskih vasi, se zaradi tega ne bo mogla nikdar dvigniti v priznano gorsko letovišče. Saj se tujci — in tudi že domačini — branijo uživati vodo iz vodnjakov v nižje ležečem delu vasi. Pa tudi sicer ne spada počivališče pokojnih v sredo vasi, ob gostilne, kjer se vrše različne zabave, in ob banovinsko cesto, po kateri neprestano drve vozovi in avtomobili. Gospodje, ki so zlo storili tej lepi vasici zaslužijo javno kritiko. Ljudstvo jih bo že v prav bližnji bodočnosti obsodilo. Zasebna pobuda je naš okraj zvezala preko Černivca s kulturnim središčem Slovenije, z belo Ljubljano. Avtoprometna družba stori res vse, da našim ljudem nudi lepo in udobno potovanje na kranjsko plat. Hudo je le, da je ta zveza takoj prekinjena, ako nasuje nebo le malo več snega. In zopet ni volje na pristojnih mestih, da bi se ovira čimprej odstranila in zveza z Ljubljano upostavila. Na ta način je naš srez na Kranjsko stran pozimi prav pogosto odrezan od sveta. Tn kaj je s cesto čez Volovljek. s tako imenovano »lučko cesto«? Ni zanimanja za njo tam v spodnjem koncu našega okraja in vse kaže, tudi ne v Ljubljani. Naj ždi ta obmejni okraj! Že ponovno smo v »Jutru« opozarjali, v kakšnem stanju je čez zimo v pomlad pot čez Volovljek mimo Raka iz Luč v Kamnik. Blaginja ubogega ljudstva zahteva, da se oba sosedna okraja — Gornji grad in Kamnik — za to zadevo že vendar enkrat pozanimata. Vsa pot je zastavljena z lesom in spremenjena je v drčo. Potnik je v smrtni nevarnosti, ako si upa mimo Raka na to ali ono stran. Ali res ni izhoda, kakor da se ed>no možn; prehod čez sedlo Volovljek vsako leto ob tem času skoraj onemogoči? Apeliramo na oba gospoda sreska načelnika, da v tem pogledu za parceliranje in gradnjo. Čuditi se je sre- i odločno napravita red. Namestil »Pianistke« zrase nov dom V zrak štrle le ožgane ruševine Maribor, 5. februarja V današnjem »Ponedeljkovem Jutru« smo poročali o požaru vrh Pohorja, ki je vpepelil priljubljeno planinsko postojanko »Planinko«, depandanco Ruške koče. S tem je utrpela občutno izgubo Podravska podružnica SPD v Rušah, katere funkcionarji so se takoj podali na kraj požara da ugotovijo podrobne okoliščine nastanka ognja in pa skupno šikodo, ki se ceni na več ka- kor 300.000 din. Kar je bile lesenega stavbnega materiala je vse pogorelo, na žalostnem pogorišču štrlijo kvišku še samo dimniki. Verjetno je, da je nastal ogenj zaradi pregretosti sten v zvezi s kurjenjem. Za lesene gradnje je v sličnih primerih zmerom podana nevarnost požara. Kakor se ču-je iz krogov Podravske podružnice SPD v Rušah bodo na mesto pogorele »Planin-ke« zgradili novo postojanko, ki bo v ponos vsemu obmejnemu planinstvu. Nesrečna smrt krovskega pomočnika S strehe je padel 28 letni Martin Strah in se ubil Ljubljana, 5. februarja Odjuga. ki je povzročila, da se sklada-nice sqnega, ki jih je zima nanesla na strehe, naglo tope in se voda v curkih odteka čez žlebove je dala hišnim posestnikom novih sezonskih skrbi, krovcem pa dela in zaslužka. Na vseh hišah po mestu je te dni živahen obrat — ljudje odmetujejo belo breme, ki je precej nevarno življenju mimoidočih, pa tudi streham in zidovom, kadar postane odmeklo in voda razjeda streho in zid. Na strehi Jelačinove hiše na vogalu Fmonske in Ceste 29. oktobra je danes či- tin Strah, zaposlen pri krovskem mojstru Ivanu Janežiču v Staretovi ulici. Na lepem je izgubil ravnovesje in padel v globoči-no, kjer je nezavesten obležal na pločniku. Takoj so poklicali mestne reševalce, ki so nesrečnega fanta z vso naglico prepeljali v splošno bolnišnico. A med prevozom je Martin Strah že izkrvavel, da so ga morali namesto na kirurški oddelek odpe Ijati v Mestni dom Kakor je ugotovila uradna komisija, je dobil pri padcu smrt-nonevarne notranje poškodbe, poleg tega si je zlomil hrbtenico. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, hkratu pa so obvestili pokojni- stil sneg 28-letni krovski pomočnik Mar- I kovo mater, ki živi v Zalogu. F^tftač žrtvam potresa v Turčiji Doslej sta £*imagala glavni odbor RK in država Ljubfjnna. 5 februarja Po poročilu posebnega odposlanca mednarodnega komiteta in Lige društva Rdečega križa, je pri katastrofalnem potresu v Turčiji v noči od 26. do 27. decembra 1939. kakor tudi pri poznejših potresnih sunkih, snežnih zametih in poplavah izgubilo življenje okoli 35.000 oseb in je bilo ranjenih okoli 10.000 Ogromna materialna škoda ic bila napravljena v 11 okrožjih, na tisoče rodbin je ostalo brez strehe. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je brzojavno izrazil svoje sočustvovanje m nakazal že 29. decembra 50 000 din turškemu Rdečemu polumesecu kot pomoč siromašnim oškodovancem. Naša vlada je Literarne pismo iz Pariza Pariz, v januarju 1940 Sedanja vojna je un;čila cele sloje neKa-terih narodov, druge pa preselila na nova ozemlja. Čedalje bolj verjetna se zdi likvidacija starih vrednot. Bodoča družba, najsi bo hotela ali ne in naj bodo njene ohranitvene sile še tako močne bo podvržena preobrazbam. katerih oblike si danes še težko zamišljamo. Prav zaradi tega so knjige, ki so izšle v Franciji zadnje mesece (in ki so bile spisane tik pred novo vojno) tako zeio zanimive in sicer ne glede na svojo čisto literarno vrednost, ki o nji v tem trenutku ne bomo razpravljali. Te knjige so pričevanja, dokumenti, ki so tem več vredni, ker so zadnji na prelomu dob. Nje bo moral v bodočnosti poiskati zgodovinar, če bo hotel proučevati tisto razdobje civilizacije, ki ga prav sedaj preživljamo Ta pričevanja so tem bolj značilna in tem bolj nepobit-na, ker niso bila spisana kot pričevanja. Njihovi pisci, po večini mladi ljudje, niso imeli pri pisanju nobene vzgojne arriere-pensee. Zadovoljili so se s *eir da so pripovedovali vsak po svojem temperamentu zgodbe iz življenja, ki so jim prihajale na misel. Toda najsi je Francoz še tako liričen m še tako poln fantazije postane proti svoji volji in tako rekoč brez svoje vednosti ostroumen, neumoren neizprosen opa zovalec. in tako izražajo tudi ti romani soc'a'no življenje tako. kakrfno je bilo v trenutku, ko so njih avtorji odprli oci, da bi ga opazovali Danes se nj;hova pričevanja zdijo naravna; jutri bodo r.emara že podobe iz preteklosti, ki si jo bodo ljudje težko predstavljali. In oni, ki bodo hoteli spoznati to preteklost, se bodo morali zatekati k njim in prebrati sleherno stran, da bi na tej podlagi spoznali, kakšne so bile naše navade, naše nravi, naše umevanje ljubezni in vse drugo. Tule pred menoj je nekaj takih knjig. Navedel jih bom tako kakor mi po naključju pridejo v roko Tu je n. pr roman »Gilles«. ki ga je spisal Diieu La Rochel-le Mnogoličen avtor, vznemirljiv in vznemirjajoč; njegovo delo pričuje o moralni nestanovitnosti in o bojaznih človeka, čigar mladost in zrela leta so potekla med dvema vojnama, človeka, ki ni utegnil najti svojega ravnotežja po sunku, ki mu ga je povzročila prva vojna in glej, že je sunila vanj druga vojna, prav *ako preteča in neznana. Kakšen tragičen položaj! .. Dalje so tu »Les Enfants gates« za katere je Philippe Heriat dobil Goncourtovo nagrado leta 1939. Je to odlična čeprav nekoliko jedka študija o merčanskih krogih v Franciji (ali o slojih, ki jih imenujemo srednji stan). Predvsem vidimo v tem romanu dvoje enako presenetljivih opazovanj: z ene strani večno ali vsaj zelo trpežno lastnost tega meščanstva, njegovo zagrizeno vdanost tradiciji, ki zaradi nje iprejema z nezaupanjem slehern napredek in vsako spremembo, takisto kakor njegov kult denarja, v katerem vidi trdno podlago za zgraditev socialne stavbe. Z druge strani pa mrzlično naglico, s katero obnavljajo francoski intelektualci meščansko tradicijo. Kritika Philippa Hčriata je trda. vendar se zaveda, da napada neko reč, ki je še bolj trda in čije trdnost mu sama daje največ poguma. Nihče pač ne sku;a prevrniti tega, kar jc že na tleh. Temeljito drugačen se zdi roman Andreja Beuclerja »La Fleur qui chante« V tem romanu ni težišče v tradicionalnih vrednotah. marveč v smelosti in v tveganju. Sicer pa spis ni podoba celotne družbe, marveč važnega odlomka pariške družbe »falange majhnih zaskrbljenih m črnogledih milijonarjev aristokratov s skrivnostnimi prejemki, politikantov ki zavise od muhavosti posvečenih politikov, odličnih žena. ki žive v razkošju ali v zadiegah, živahnih tujcev, sterilnih in kričavih umetnikov, zgodaj osivelih mladeničev in mladih starcev, ki ustvarjajo ono. kar imenujemo pariški ambient in ki dajejo s svojo prisot-I n^stjo značaj znamenitim loka'om. kroja-i "kim delavnicam, plažam in gledališčem.« t So to podobni krogi, kakor jih nam predstavlja Maurice Sacha v »Au temps du Boeuf sur le Toit«. Kabare* pod tem naslovom je bil eno najživahnejš;h središč pariškega življenja v teku kakih petnajstih let. Močno verjetno se zdi. da bo sedanja vojna prizadeja'a usoden udarec tej vrsti družbe, ki je bila preveč izumetničena in preveč mrzlična, tako da se je zdela bolj pena. kakor pa plast naše družbe. Lahko Si pa tudi mislimo, da se utegnejo podobni družabni krogi, četudi morda pod dokaj Irugačnimi ob'ikami, razviti v neredu in nemiru parifkega življenja, ki ga bo povzročila sedanja vojna pred dokončno usta- sklenila pomagati turški vladi z zneskom 3,000.000 za nabavo gradbenega materiala v naši državi. Banovinski odbor društva Rdečega križa v Sarajevu je dosedaj zbral približno 20.000 din prostovoljnih prispevkov, katere bo v kratkem nakazal turškemu Rdečemu polumesccu. Banovinski odbor RK v Ljubljani prosi vse one, kateri bi želeli pomagati turškemu narodu v tej veliki nesreči, da svoje darove v gotovini nakažejo banovinskemu ali pa Glavnemu odboru društva Rdečega križa. (Uredništvo je rade volje pripravljeno, sprejemati darila v gotovini za oškodovance po jx)trcsu in poplavah v Turčiji). Lepi uspehi našega znanstvenika Ljubljana. 3. februarja O znanstvenem delu mladega slovenskega botanika Vojteha Lindtnerja, ki že več let uspešno deluje v botaničnem institutu beograjske univerze, je naši širši javnosti znanega le malo. »Jutro« jc o njem sicer že poročalo decembra 1938 in tedaj poudarilo pomembnost njegovega dela, ki v vsakem pogledu zasluži, da tudi našo šir^o javnost seznanimo z njiin. Delovanje Vojteha Lindtnerja posebno v goboznanstvu cenijo tudi znanstveni krogi v inozemstvu, saj jc v izrazito znanstvenih publikacijah objavil že več svojih del, ki so zbudila splošno pozornost. Tako je v »Glasniku skopskega znanstvenega društva« že leta 1937 objavil zapaženo razpravo »Notizen zur Flora in Siidserbien«, kjer je opisal svoje znanstvene ekskurzije po gorovjih južnega Balkana in odkril celo vrsto dotlej v botaničnem svetu še neznanih rastlin, ki jim je določil imena skupno z berlinskim učenjakom dr. Markgrafom. Še obsežnejšo njegovo razpravo je objavil »Glasnik skopskega znanstvenega društva« za leto 1938 pod naslovom »Ein Beitrag zur Kenntnis der Basidiomvce-ten von Siidserbien«, ki jo je napisal skupno s članom praškega narodnega muzeja dr. Pilatom Razprava, ki obsega opis nad dve- Tulipa glorioea Lindtner, bela z rumenim cvetnim dnom sto vrst gob. je pTsana v latinščini, obravnava pa veliko gob Balkana, ki so bile prej le malo znane in ki jih je med prvimi podrobneje opisal Vojteh Lindtner sam. Eni izmed dotlej še čisto neznanih gob je inozemski znanstveni svet dal ime našega botanika in se imenuje »Pentophora Lindtne-ri«. Tudi dvajseta knjiga »Glasnika skopskega znanstvenega društva« za leto 1939. ki je izšla te dni, objavlja več res pomembnih odkritij našega botanika Lindtnerja. Kot najvažnejšo v tej kniigi moramo smatrati njegovo razpravo »Fine neue Tulpe der Flora Siidserbien mit einem Vorfriihlings-Aspckt des Orlovo Brdo (Krivo'ak)«, ki v njej uvodoma navaja razmere, v katerih je prišel do svojega odkritja, sledi pa obsežen opis nove vrste tulipana, ki je bil doslej v znanstvenem svetu sploh še neznan in ki se odlikuje po svojih kaeastih listih, kakor kaže naša slika, pa tudi po svojem svojevrstnem cvetu. Temu tulipanu je naš mladi znanstvenik Lindtner dal ime po svoji materi in se imenuje »Tulipa Mariannae Lindtner«. S tem je pač najlepše počastil spomin svoje matere in se ji oddolžil za vse, kar mu je dala v življenju. Znanstveni opis tulipana je pisan v latinščini, ostali opis pa v nemščini, tako da bo razprava dostopna najširšemu krogu botanikov, opremljena pa je tudi s sliko in barvnimi risbami posameznih sestavnih delov cveta tega doslej še neznanega tulipana. Primer »Tuiipae Mariannae« dokazuje, da je v botaničnem pogledu Južna Srbija še zelo slabo raziskana in bo Vojteh Lindtner. ki prav Južni Srbiji in njenemu rastlinstvu posveča največjo pozornost, gotovo dosegel na tem polju še več lepih uspehov. V isteir zvezku »Glasnika skopskega znanstvenega društva« je izšel tudi drugi w*4xue pinčo-! Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga Uuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino. RADION BELINA! dei razpiave »Ein Beitrag zur Kenntnis der Basidiomvceten von Siidserbien«, čije prvi del je izšel leta 1938. Tudi drugi del sta skupno nap sala češki učenjak dr. Albert Pilat in naš mladi znastvenik Vojteh Lindtner. Razprava obravnava gobe, ki rasto po gorah Južne Srbije in ki so v našem in tujem znanstvenem svetu delno ali sploh še neznane, neopisane in neraziskane. Razprava je ponazorjena z enajstimi celostranskimi prilogami na umetniškem papirju, ki kažejo te redke, znanstveno doslej v vseh podrobnostih še neobdelane gobe, obsega pa 11 strani in je pisana v latinščini. Naposled moramo omeniti tudi deset strani obsegajočo znanstveno razpravo nem škega mihologa Viktorja Litschauerja pod naslovom »Beitrag zur Kenntnis der Resu-pinaten Phylacteriaceen von Siidserbien«, v kateri se nenavdno pohvalno in z največjim priznanjem izraža o skupnem delu Vojteha Lindtnerja in dr. Alberta Pilata na polju splošnega in posebno južnosrbskega goboznanstva. Na koncu svoje razprave omenja Litschauer še posebej gobo Lindt-neria trachvspora, ki se tudi imenuje po našem rojaku, in jo opisuje na podlagi izsledkov samega Lindtnerja in svojih. Tudi ta opis je seveda v latinščini, saj je »Glasnik skopskega znanstvenega društva« namenjen najširšemu krogu učenjakov po vsem svetu. Kdor pozna botaniko, ve prav dobro, kako težaven je ta študij, posebno če je zajet tako globoko znastveno, kakor ga je zajel in kakor ga uveljavlja naš rojak Vojteh Lindtner. Upoštevati moramo tudi okoliščino, da se je doslej prav malo naših botanikov tako zelo proslavilo s svojimi deli, da bi se z njimi uveljavili tudi v krogih inozemskih znanstvenikov in da bi po njih imenovali na novo odkrite rastline Znanstveni uspehi Vojteha Lindtnerja so spričo tega še večji in za nas pomembnejši. Pri njegovem znanstvenem delu mu želimo še obilo uspehov. Pobratimu pod rušo Prečesto pot posojam, ki nikoli nihčč vrniti je ne bo utegnil. Še nisem se izvil domači boli, pa že Mezku in Grošlju grob je regnil. Stotnik Koščak — glej — spet med nas je [dregnil: »Boštjan čenčur bo moral z mano doli. Bo služil v moji vojski za karkoli, iz nje doslej nikdo še ni pobegnil!« V nedeljo, brat, si spred oči mi zginil. Po novec Haron segel ti je v usta, a Ti kot senca še šaljiv si zinil: »Z denarjem kupi kuča in cigaro, da boš doma junak pred svojo staro, saj zdaj, brodnik, imaš dva dni dopusta!« Anton Debeljak (Opomba: šegavi pokojnik hoče reči prevozniku, da imamo dva dni od pustne nedelje do pustnega torka.) litvijo novih razmer Zgodovinar bo našel nekoč dokaj užitka v primerjavi teh in onih krogov in njihovih nravi. Kakor koli je že, daje roman Andrča Beuclerja presenetljivo verno in zajetno podobo sedanjega časa, v katerem je kipelo, prihajalo navzkriž in se med seboj spajalo toliko ideologij, sanj, misli in bojazni... Naj naposled se omenimo Roberta Bra-silacha očarljivi roman »Les (Les) sept cou-leurs«, ki kakor nekako sentimentalno zrcalo odraža življenje mladih ljudi v tej dobi, dalje roman »Terre des Hommes«, v katerem Antoinc de Saint Exupčry opeva junaštvo letalcev na način, ki je v enaki meri eksakten kakor liričen. Naj tudi ne pozabimo romana »Coqui!lage«, dela gospe Clarisse Francillon, v katerem opisuje avtorica življenjsko ozračje siromašnih pariških uemtnikov. Lahko bi omenili šc celo vrsto drugih zanimivih novitet Njihova vrednost je neenaka, zanimanje, ki ga zbujajo, je lahko večje ali manjše. Vendar pa tudi slednje med njimi predstavlja neko reč, pričuje o kakšni strasti aH o kakšni še živeči ideji, meče žarek luči na družbo, ki se jc nekako zaključila s septembrom 1 '»39 in ki sc zopet pripravlja za svoje vstajenje. Kakšne bodo oblike tega vstajenja, ne vem. Mogoče bo treba, kakor misli Jean Schlumbcrger, prenoviti vse do dna, vse očistiti rje in pomladiti, nemara pa so same tradicije, ki na skrivaj žive pod temi običaji in minljivimi modami, dovolj močne, da prinesejo družbeni prerod in da, zlasti če jih ojači zmaga v vojni, dajo nekega dne francoskemu življenju večji sijaj, kakor ga je imela katera koli doba v zgodo-* ini. Francis de Miomandre (za»Telefranče*) Nestr z reorganizacijo v smislu preureditve državne uprave. Predsednik sekcije dr Velizar Jan-kovič je poročal o nedavm seji centralne uprave v Zagrebu, na kateri je bilo sporazumno sklenjeno, da se Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije preosnuje v obliki treh samostojnih klubov s sedeži v ce ne smele prodajati mesa Podobne vesti so se že pred mesci raznesle, a takrat so jih oblastva odločno demantirala. Kakor zagotavljajo na pristojnem mestu, se pripravljajo samo potrebni ukrepi, da se prepreči nepotrebno kopičenje hrane, ki so ga začele nekatere premožnejše družine in s tem povzročile stisko siromašnej-ših ljudi. * Za preimenovanje zagrebških ulic in trgov. Svoj čas smo poročali, da je mest-nr občina zagrebška razpisala nekaj denarnih nagrad za najboljše predloge, kako nj se nekatere ulice in trgi prekrste. Zanimanje za natečaj je bilo precej majhno, odzvalo se je vsega skupaj samo 98 predlagateljev Eden izmed njih graja, da razen kralja Tvrdka noben vladar iz Bosne nima v Zagrebu svoje ulice ali trga. Največ predlagateljev opozarja na potrebo, -ia se katera izmed večjih ulic imenuje po pokojnem Stipi Javorju, dr. Anteju Trum-biču in Milanu šufflayu Nekateri bi racn imeli nekaj ulic in trgov imenovanih tudi po še živečih politikih, zlasti po dr. Vlat-ku Mačku. Nekdo je predlagal, da bi se Mesnička ulica prekrstila po Svetozarju Pribičeviču. a vsi se čudijo, da slavni hrvatski pisatelj Ljuba Babič-Gjaiski v Zagrebu še nima ulice ali trga Nekateri se zavzemajo za to, da bi se nekatere ulice preimenovale po vrhovih svetovne umetnosti in kulture, nekateri si žele astronomskih imen (Venerin trg, Marsova poljana. Vulkanska ulica itd.), drugi pa spet nekaj pravljičnih (Rdeča kapica, Trg Sne-gulčiče). Izmed najoriginalnejših in najznačilnejših predlogov naj navedemo še »Hrvatsko srce« in »Ulico hrvatske vztrajnosti«. * Nenavadna ljubavna komedija 601et-nega starca. Pred šeriatskim sodiščem v Sarajevu se je te dni končala nenavadna družinska zdražba, kl je leto dni dvigala mnogo prahu. V Kamenici pri Črni Rijeki v sarajevski okolici živi 601etni kmečki bogataš Alija Zukič, oženjen in oče štirih otrok. Na lepem pa se je čez glavo zalju- I I PUSTNI TOREK 6. februarja 1940. PEPELNIČNA SREDA 7. februarja 1940. ZABAVNI VEČER Z GODBO. SLANIKOVA POJEDINA BOGATA IZBIRA JEDI. Restavracija Unlsn, Ljubljana Vljudno vabljeni! svoji ljubljeni Pepci (gdč. Barbičeva) in postane pošten meščan. Njegovemu zgledu sledita tudi nekdanja tovariša, ki se izka. žeta pri vsej prebrisanosti in potepuštvu kot privržena in poštena prijatelja. Ta preprosta in kratka snov tvori le okvir neštetim šalam, zbadljivkam, glasbenim dovtipom in zafrkacijam, od katerih je najbolj grenka in resnična tista, ki očita ljubljanski gospodi reševanje gledališke in drugih kriz pri pivu in cvičku v gostilni. Ko bi le kaj zaleglo! — Gg. Peček, Lupša, B. Sancin pa ge. španova, Mencinova in Japljeva skrbijo za ostale vidnejše vloge. Ga. Kogejeva pa s krepko stisnjeno me-tersko palico v junaški pozituri Trubadurja zaključi niz opernih in operetnih arij, obloženih z zasmehovalnim besedilom. — Z zelo deljenimi mnenji so gledalci in poslušalci zapuščali predstavo. Toda mnogi posrečeni dovtipi, živo pričajo o štrito-fovem smislu za humor, so še istega večera krožili po Ljubljani in bodo bržkone skrbeli za uspešen inkaso. Glasbene točke je smiselno instrumentiral S. Hubad. Dirigiral je g. štritof, režiral g. Zupan, z dekoracijami opremil inž. Franz, številne baletne točke pa oskrbel inž. Golovin. P. Š. Zapiski ZAŠČITA BOLGARSKE KNJIGE Sofija, januarja V Bolgariji se ie nedavno ustanovil akcijski odbor za zaščito bolgarske knjige. Do ustanovitve tega odbora je prišlo na pobudo Bolgarske pisateljske zveze in s sodelovanjem Društva mladinskih pisateljev, Kluba žen pisateljic, Zveze založnikov in knjigarnarjev, s sodelovanjem umetnikov in Vrhovne zveze knjižnic, ki so se jim pozneje še pridružili Prosvetna zveza, Bibliografski institut, Bolgarska akademija znanosti, Narodna biblioteka, Zveza umetnikov itd. Na nedavni ustanovni skupščini je bil izdelan delovni program. Sklenjeno je bilo, naj komitet predloži vladi s posredovanjem ministrstva prosvete »Zakonski osnutek za ustanavljanje javnih knjižnic«. Po določbah tega zakona bi se morale v vseh javnih in zasebnih podjetjih, v tovarnah, delavnicah itd., kjer je zaposlenih najmanj pet oseb, ustanoviti javne knjižnice. V podjetjih, ki zaposlujejo največ pet oseb, bi knjižnice imele do 200 zvezkov, v podjetjih s 100 do 150 delavci pa do 2000 knjig. To število bi se vsako leto povečalo za 20%. Če se bo ta zamisel res ostvarila, tedaj je prodaja bolgarske knjige zagotovljena in pisateljem ne bo treba prositi podpor in miloščine, da lahko živijo in delajo. V mnogih novih knjižnicah pa bodo potrebovali knjižničarja in bi tako dobili zaposlitev tudi številni intelektualcL Knjige za nove knjižnice bodo nabavljale posebne komisije, v katerih bo po en predstavnik delavcev, predstavnik delodajalca in predstavnik knjižnice. Ministrstvo prosvete je že odobrilo to iniciativo Bolgarske pisateljske zveze in obljubilo svojo pomoč. Bolgarski umetniki, ki so pri tem zlasti zainteresirani, so izrekli željo, naj bi se ta zamisel uresničila v čim krajšem času, kajti tako bo tudi dana možnost boljše kontrole nad umetniškimi izdajami bolgarske knjige. Akcijski odbor je pristal na sodelovanje z Zvezo bolgarskih knjižnic, ki že dolgo vrsto let deluje v istem pravcu. Odbor je sklenil podpirati vse bolgarske intelektualce, posebno učitelje in tiste, ki imajo kar koli opraviti s knjižnicami, saj so ti ljudje v najtesnejši zvezi z dviganjem kulturne ravni naroda. Odbor bo vodil tu- di boj zoper slabo knjigo, pornografijo ln cenene detektivske romane. St. Atanasov Dvajsetletnica »Praškega kvarteta«, češka kulturna javnost se je v teh dneh spominjala dvajsetletnice obstoja enega najpomembnejših praških glasbenih združenj, »Praškega kvarteta«. Ta glasbeni korpus je bil ustanovljen v Ljubljani, kjer sta delovala brata Zika. Njegovi prvi člani so bili: brata Zika, Karel Sancin (sedaj ravnatelj Glasbene Matice v Celju) in Vladi-slav čern£. Kvartet je najprej dobil ime »Zikov kvartet« in je pod tem imenom nastopal tudi pri nas. Pozneje se je preselil v Prago in poprijel ime »Praški kvartet«. Pod tem imenom je s svojimi koncertnimi turnejami zaslovel po vsej Evropi in se uvrstil med reprezentante češke reproduk-tlvne glasbe. Sestava kvarteta se je večkrat spremenila. Danes sta v njem dva Čeha in dva Nemca. Delo slovenskega astronoma. Najnovejši zvezek glasila Jugoslovenskega astronomskega društva v BeogTadu »Saturn« prinaša novi prispevek ljubljanskega astronoma Ivana T o m c a z naslovom »Sonce in nihanje ritmov v juliju 1939«. Kakor znano, ima gospod Tomec v Ljubljani privatni observatorij za sonce, v katerem smotrno opazuje gibanje sončnih peg. Poročali smo že, da mu je uspelo točno v naprej napovedati razvoj sončnih peg, uspeh, ki je rezultat njegovega eksak-tnega opazovanja. Tudi v najnovejšem kratkem prispevku, ki pa združuje rezultat sistematičnega opazovanja v mescu juliju, objavlja za astronomsko vedo zanimive podatke, članek je opremljen s sliko, ki jo je narisal Pavel Kunaver in ki prikazuje razvoj in razkroj vnaprej napovedane pege od 15. do 24. junija lanskega leta. 1 Razkošen film, bogat na humorj-| lepi glasbi in odlični inscenaciji! Po motivih nesmrtne Rossinijeve opere! V tem filmu sodeluje elita španskih igralcev Španija... zemlja vroče ljubezni, strastnih plesov in nepozabnih melodij ... | DANES PREMIERA! Ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 | Seviljski brivec I Dve uri prisrčne zabave in veselega smeha Vam nudita nadvse zabavna komika STAN LAUREL in OLIVER HARDI v zabavni komediji R T C T P r ri A V 1? Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri Pl3 1 1* L, J\ V ML KINO SLOGA — Tel. 27-30 I bil v lepo, mlado Habibo, ženo svojega nečaka. Doigo jo je omreževal, nazadnje pa jo je — pač po sugestiji svojega bogastva — pregovoril, da je zapustila moža. kakor je tudi on zapustil svojo družino, in leto dni sta živela v nedovoljeni ljubezni Morda bi bilo tudi ostalo tako, če se ne bi bil stari Zukič odločil, da svojo ženo :n otroke popolnoma zavrže in vse svoje premoženje prepiše na lepo Habibo. šele takrat so ga žena in otroci ovadili šeriat-skemu sodišču. Sodnik je starcu pametno prigovarjal naj opusti grešno življenje in naj se vrne k svoji rodbini, sicer da bo moral njegovi norosti postaviti varuha Starec se je nazadnje vdal in s svojo ženo Rabijo sklenil kompromis, da se vrne domov in ostane pri svoji rodbini pod pogojem, da ga bodo žena in otroci v bodoče ubogali. V nasprotnem primeru pa ima Alija Zukič pravico, da jih spet zapusti in se na novo oženi po izbiri svojega srca. Happieend je bil popoln, ko je tudi mož mlade Habibe izjavil da ji »halah«, to se pravi, da ji vse oprosti, kar mu je prizadejala ta čas. * Sokol Polje priredi danes, na pustni torek ob 8. zvečer, običajno maškarado pod geslom »še je čas!« Predpustno razpo loženje bodo poživljale razne zabavne točke, kakor burka »5 minut nevesta«. »Komičen muzikant« in še mnogo drugih Plesu bo igrala godba šramelj. Vstopnina nizka. Pridite vsi, ki si želite nekaj ur zabave in smeha. Dostojne maske se pričakujejo. (—) * Za Prešernovo rojstno hišo na Vrbi je daroval g. Ferdo Primec iz Celja 50 din. Iskrena hvala! t - Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ul. 11. V sredo 7. t. m. ob 20.30 bo predaval g. vseuč. prof. dr. Fran Bubanovič o pomenu kemije za življenje«. Vstop prost. Gg. rezervni oficirji! Vse kar potrebujete za vašo uniformo — dobite najceneje prt tvrdki A KASSIG. Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora. Iz Liubtfcne u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča vsem tistim, ki se uče angleščine ali ki se nameravajo uč ti, da se še vedno lahko vpišejo v katerikoli učni tečaj društva. Poleg tečajev za začetnike ima društvo še dve vrsti tečaja za naprednejše m tečaje za dikcijo s konverzacijo. za literarno zgodovno tečaje za vaje, čitanje Shakespeareja in dr. čim se orijavi zadostno število tečajnikov prične spet nov tečaj za začetnike Onim, ki bi se želeli učit. angleščine zasebno, so na razpolago angleški in domači učitelji; enako je moči priiediti tečaje za male skupine. Društvo nudi svojim članom č talnico ki ima mnogo raznovrstnih časopisov in revij, kakor tudi bogato knjižnico klasične in sodobne literature. Klulx>va čitalnca je odprta dnevno od 17. do 19., medtem ito posluje knjižnica ob sredah in sobotah od 17. do 19. Društvo goji tudi družabne stike članstva s čajankami, ki se vrše vsako sredo ob pol 21. in kjer se člani lahko s svobodnim pogovorom vad jo v angleški konver-zaciji. Vse informacije daje in sprejema tajnik učnega odseka ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v društvenih prostorih, Tavčarjeva 12. Prav tako prisrčna in poceni zabava kakor običajno bo na pustni večer pri Clillllfril Na PePelnico pa Vam 91dIMt»ll bo istotam na razpolago v L nadstropju bogato založen ribji buffet. u— Vodarina na periferiji. Iz vrst posestnikov novih majhnih hiš je bil pred nedavnim objavljen apel na mestni svet, naj bi bili oproščeni plačevanja vodarine tisti posestniki na periferiji, ki zaradi socialnih razmer ne morejo napeljati vodovoda v svoje hiše in torej tudi ne uporabljajo vode iz mestnega vodovoda. Na ta dopis nam je tiskovni referent mestnega poglavarstva posla! obširno pojasnilo, ki zavrača utemeljenost prošnje prizadetih in tolmači stališče mestne uprave. Vodovod je gotovo med takimi pridobitvami, pravi med drugim, ki služijo javni blaginji, in so vodovodi zato vsaj posredno koristni tudi takim, ki ne uporabljajo vode iz njih. Skrb za dobro vodo nalagajo občini tudi državni zakoni in 5 125 gradbenega zakona določa, da so lastniki zazidanih stavbišč dolžni, napeljati vodo iz mestnega vodovoda, čim je ta napeljan pred njih posestva, najdelj pa v 6 mescih, ker ga pozneje lahko napelje občina sama na stroške lastnikov. Zakon pripušča, da občina pobira vodovodno doklado tudi od tistih hišnih posestnikov, ki njih hiše leže ob cevovodu meltne-ga vodovoda, čeprav niso zvezane ž njim. I VALČKOV VEČER SOKOLA VIČ — drevi ob 20. uri PLES. Vstopnina Din 5.— I u— Ljubljanska filharmonija bo na petkovem koncertu v Unionu izvajala Brav-ničarjevo skladbo »Belokrajinska rapsodija«, ki je posvečena pesniku O. Župančiču. Skladba je bila zložena v maju 1935, prvo izvedbo pa je doživela 29. januarja 1939 v Parizu. Značilno za »Belokrajinsko« je simfonično oblikovanje belokrajinske folklore, ki je ohranila največ pristno-samo-bitnega slovenskega elementa. Skladatelj je uporabil nekatere izvirne motive narodnih pesmi. Da si je dirigent Baranovič sam izbral to slovensko delo, priča o njeni umetniški vrednosti. Koncert bo s svojim sporedom in znamenitim dirigentom ponovno utrdil sloves naše filharmonije. Prodaja vstopnic po cenah od 10—40 din pri blagajni kino Uniona. u— Avtoprometna zadruga v Ljubljani javlja, da obratuje s svojimi avtobusi po voznem redu na progi Ljubljana—Celje samo od Ljubljane do Krašnje in obratno, ter na progi Ljubljana—Moravče. Na ostalem delu proge je promet popolnoma nemogoč, ker cesta preko Trojan ni dovolj očiščena, (—) PETRIČEK SLAŠČIČARNA IN KAVARNA Danes in jutri do večera vroči pustni krofi. Pošljemo na dom! Telefon 42*80 u— Bohemski večer pri Mikliču bo drevi v znamenju veselja. Igralci so se potrudili. da letos še stopnjujejo učinek prejšnjih prireditev. Mobiliz.rane so najboljše moči od znamenitega tenorja Francla preko opernih primadon, operetnih stebrov z najnovejšim operetnikom Modestom San-cinom vred. Udarno bodo nastopili s smehom in dobro voljo Kralj, Sever, Brati na, Daneš, ki bo na njemu lasten prikupen in šegav način prepletal s svojim neusahljivim humorjem ves večer. Obleka poljubna. Odeon jazz Vfcopnice pri operni blagajn: in zvečer pri Mikliču. u— Razstava olj ti. plastik inž. arh. Mitje šviglja bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju v nedeljo 11. t. m. Razstava bo obsegala v treh glavnih kabinetih paviljona krajine, figuralne kompozicije, portrete, plastike in skice, razstav-ljalčeva dela iz zadnjih dveh let. Med krajinami so po večini na večjih platnih zastopani motivi iz Gorenjske, figuralne kompozicije pa prikazujejo različne športne in idejne skupine Vsa razstava br nudila mnogo raznolikosti v sižeju iD razstavljenem materialu čeprav bodo razstavljena dela samo enega avtorja. Razstava bo odprta od 11. do 25. t. m. (—) Šaljivi predmeti NOVOSTI 1. 1940. v veliki izbiri v drogeriji KANI Ljubljana, Židovska 1. Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno. Družabni večer Soče v Trgovskem domu na Svečnico je lepo uspel Nabralo se je polno primorskih rojakov in njih prijateljev, da sta bili natlačeni obe prostorni dvorani. Operna pevka g. Vidalijeva in pevec g. Belizar Sancin sta odlično pela in bila obdarovana s cvetjem. Prav tako operni zborovodja g. Simonitti. Istrsko narodno kolo so zaplesali živahni Istrani v narodnih nošah s svojo domačo godbo Hvaležno občinstvo jih je nagradilo z odobravanjem. Prosta zabava je bila pestra: oživljal jo je podjetni buffet v lastni režiji agilnega ženskega odseka pod spretnim vodstvom ge. Kroftove Agilne aran-žerke so zadovoljile tudi neplesalce s svojo dobro postrežbo. Plesalci, mladi in stari, so prišli na svoj račun z veselim pustnim rajanjem, dasi je bila v plesni dvorani precejšnja gneča. Vsi zadovoljni so se razhajali z zagotovilom: »še pridemo!« u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. priredi redno predavanje v sredo dne 7. t. m ob 19. uri v kemijski dvorani I. drž realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik Josip štrekel.i o pomladanskih delih pri sadnem drevju. Vstop prost, člani in gostje vabljeni. u— Pustno rajanje društva »Tabor« v Delavski zbornici. Taborčani nam bodo nudili na pustni torek prav prijeten in zabavni večer s plesom in zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen v socialne svrhe, naj ne bo med nami nobenega rojaka, ki se temu vabilu ne bi odzval. (—) u— Zaključna plesna vaja Akademske Jadranske Straže se vrši dne 10. februarja 1940. v Kazini. Ljubitelji našega Jadrana, toplo vabljeni! (—) u— »Seviljski brivec« kot film v kinu Unionu! Danes na pustni torek se boste najboljše zabavali in prijetno razvedrili pri »Seviljskem brivcu« v kinu Unionu. »Seviljski brivec«, znamenita Rossinijeva komična opera, je še danes eno najprivla-čnejših opernih del na največjih svetovnih odrih, šaljivi Figaro je pojava, ki jo igrajo najslavnejši baritonisti kot eno najboljših vlog svojega repertoarja. Ni čuda, da so to znamenito opero spravili tudi na filmsko platno. Napravili so jo Španci z največjim razkošjem in s sodelovanjem svojih najznamenitejših igralskih moči. Rosina, Bartolo, Basilio, Almaviva in končno slavni Figaro, vsi ti junaki iz Rossi-nijeve opere so tudi v filmu prvovrstno podani. Poleg tega je filmska kamera zajela celo vrsto najlepših fotografičnih posnetkov čarobne Španije z njeno čudovito baritostjo. Poleg muzike, plesnih prizorov in lepega petja bo vsakdo užival na humo-ristični, komični vsebini dela, tako da smo prepričani, da bo »Seviljski brivec« tudi kot film vžgal publiko, ki si zaželi veselja, zabave in razvedrila. (—). u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svoj m članom, da bo redni občni £bor v sredo 14. t. m. ob 20. v društvenih prostorih, Tavčarjeva 12, z običajnim dnevnim redom. Odfoor. u— Danes pa zopet vsi v Šiško pohiti- mo, da se v Sokolskem domu v pustnem rajanju zavrtimo. Mask se tudi veselimo. Pijače in jedače je za vse dovolj. Pridite — zadnji dan rajanja v letošnjem pustu! <—L u— Valčkov večer Sokola Vič je najza-bavnejša prireditev na pustni torek in je obenem zaključek sobotne lepo uspele ma-škarade »V belem carstvu«. Tudi drevi se bomo izvistno zabavali na valčkovem večeru, ki bo ob 20. v dvorani Sokoiskega doma. Ples, neprisiljena zabava, izborna postrežba itd. nam jamčijo, da bodo vsi posetniki izredno zadovoljni, kakor so biti na sobotni maškaradi. Kdor hoče preživeti nekaj veselih uric, naj pohiti drevi v sokolski dom na Vič. Tramvajska zveza zelo ugouna. Vstopnina samo 5 din. (—J u— Legitimacije za nameščence in po-slovne knjižice za delavce. Mestni domovinski oddelek na Mestnem trgu št. 2., II. nadstropje, soba št. 50, bo izdajal popol-njene legitimacije in poslovne knjižice v času od 7. do 9. februarja t. 1. od 10. do 13. vsem onim nameščencem, ki so do 15. januarja t. 1., ter onim delavcem, ki so do 1. januarja t. 1. predložili zadostno popol-njene tiskovine s potrebnimi listinami in fotografijami. Da ne bo pri izdaji legitimacij in poslovnih knjižic prevelikega navala, naj se ti nameščenci in delavci zgla-se v mestnem domovinskem uradu po naslednjem vrstnem redu: v sredo 7. t. m. nameščenci in delavci, ki se njih rodbinsko ime začenja s črkami A do vštetega B od 10. do 11. C do D od 11. do 12. in E do G od 12. do 13.; v četrtek 8. t. m. H do J od 10. do 11., K do L. od 11. do 12. in M do O od 12. do 13.; v petek 9. t. m. P do S od 10. do 11.. š do U od 11. do 12. in V ei ž od 12. do 13. u— Hud pretep na Ižanski cesti. To je že stara navada, da pustna nedelja mladim in starim razgiblje kri. V nedeljo zvečer se je v neki gostilni na Ižanski cesti zbrala večja družba okoličanov, pripravljenih, da ob kozarcu vina in ob harmoniki mirno prebijejo svoj praznik. Pozneje je prišlo še nekaj fantov, ki jih je skrbelo, da bi se udarili na korajžo. Pa takrat še ni kazalo, da se bodo zabiiskali noži. A ko je prišel v lokal še 471etni posestnik Feliks Š. iz čme vasi, ki je skušal razgrete glave z mirno besedo pomiriti, so nekateri fantje planili pokonci in na mah se je pričel pretep. Feliksu š. je eden izmed ponorelih razgrajačev z nožem prizadejal nevarno rano v vrat in trebuh, 361etnega posestnika Lojzeta V. z Ižanske ceste je nekdo prav tako nevarno porezai, 281etni posestnikov sin Stane J. iz Orne vasi pa je bil oklan po glavi. Iz gostilne so brž telefonirali po reševalce, ki so vse tri ranjence pripeljali v Leonišče. Kakor so nam snoči sporočili iz sanatorija, je stanje Feliksa š. in Lojzeta V. resno. m— Damo, kateri sem v trgovini dne 4. t. m. pomotoma izročil svilen rjav damski dežnik, pros;m, da ga blagovoli takoj prinesti nazaj! Mencinger Štefan, šmartin-ska 10. (—) Iz Celja e— Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev je imel v nedeljo redni letni občni zb r v restavraciji pri »Belem volu«. Ob-čn- zbor, ki ga je vodil predsednik g. Fra-nj > Roš, je razpravljal predvsem o potrebi ikvidacije celjskega odseka Zveze Maistrovih borccv in njegove združitve z Legijo koro'kih borcev. Do volitev novega odbora ni prišlo, pač pa je bil sprejet predlog, da sedanji odbor v soglasju z Zvezo Maistrovih borcev ukrene v dveh mescih pot-ebno, da se celjski odsek likvidira in združi z Legijo koroških borcev, ker imata obe organizaciji iste cilje. e— Iz mestnega sveta. Gosp. Franjo Wl-tavskv, uradnik cinkarne v Celju, je podal ostavko na položaj člana mestnega sveta celjskega. Kakor čujemo, nameravajo še nekateri člani mestnega sveta podati ostavko. e— IV celjski karneval, ki ga je priredi SK Celje na pustno soboto v Narodnem domu, je bil izredno dobro obiskan. V učinkovito in okusno okrašenih prostorih se je ob zvokih odličnega Odeon jazza iz Ljubljane razvilo nad vse animirano pustno rajanje, ki je trajalo do jutranjih ur. Pri konkurenci mask jc prejela prvo darilo (zlato zapcstnico) gdč. Zora Spindler-jeva, drugo darilo (zlato verižico, darilo tv Lečnik) ga. Heda Šumerjeva. tretje da-r:lo (svilo za kombineže, darilo tv. Petek) ga. Pepca Wltavska, četrto darilo (fratir-kc, darilo tv. H'adin) gdč. Zofka Požuno-va. peto nagrado (darilo tv. Stermecki) ga. Justi Dečmanova, šesto nagrado (darilo tv. Sch;cht) gdč. Olga Novakova, sedmo nagrado (darilo tv. Schicht) gdč. Rezi Novakova. osmo nagrado (darilo tv. Loffler) gdč. Anica Mirnikova, deveto nagrado (darilo frizerskega salona Fra:le) gdč. Slava Butkovičeva Prvo nagrado za najoriginal-nej;o masko (srebrno kaseto za cigarete, darilo tv Mislcj) je prejel kapitan iz odlične orientalske skupine (g A. S.), drugo nagrado (steklenico kolonjske vede) pa mornar Popaj (g. Franjo Frajle) e— Pomanjkanje petroleja. V Celju je že pred nekaj tedni začelo primanjkovati petroleja, pred dnevi pa so zaloge petroleja docela pošle. Posebno prizadeti so okoli ki in podeželski prebivalci, ki nimajo električne razsvetljave in «o navezani na petrolej. Prizadeto prebivalstvo postaja nevnljno in nestrpno čaka z dneva v dan, da prispejo nove zaloge petroleja. e— Drugi debatni večer prosvetnega odbora Sokola Celja-matice bo v sredo 7. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Predmet debate je : Dr. Miroslav Tyrš: N'a;a naloga, smer in cilj Poročevalec je br dr. Franjo Farkaš. Pridite v čim večjem številu! e— Opeklinam je podlegla. Kakor smo poročali, se je 16. januarja v Žalcu težko ponesrečila 19-lctna sobarica Angela Mar- 1 kova. Ko se je grela pri močno zakurjeni peči. se ji je vnela obleka. Markova je dobila težke opekline po hrbtu Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je po dolgem trpljenju v nedeljo izdihnila. e— Pustno rajanje za deco, ki ga je priredilo Sokolsko društvo Celje-matica na pustno nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, je poleg dece obiskalo tudi mnogo odraslih. Dcca je nastopila v ljubkih in pestrih maskah in se je ob zvokih sokoiskega orkestra od srca zabavala. Društvo je razigrano deco v maskah obdarilo s pomarančami in keksi. e— Dve nesreči Te dni je padel 15-letni delavčev sin Anton Zupane s Slane pri Te-harju pri smučanju tako nesrečno, da si je »lomil desno nogo pod kolenom. V Pod- i I gorju pri Braslovčah je slamoreznica zgrabila 12-letnega posestnikovega sina ter ga močno poškodovala po ramenu in nad desnim kolenom. Ponesrečenca sc zdravita v 1 celjski bolnišnici. I e— Dijaški kuhinji v Celju je darovalo Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju 110 din namesto venca na grob ge. Tatjane Medveškove, soproge pisarniškega ravnatelja v Celju. e— Napad v gostilni. V neki gostilni na Babnem je v nedeljo posestnikov sin Anton H. v prepiru udaril 28-letnega šoferja Franca Fridriha z Babnega pri Celju s stolom in ga močno poškodoval po glavi. Fridriha so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— ProtituberkulOzni dispanzer v Mali boru nam sporoča, da se je preselil v lastne na novo urejene prostore v Zdravstvenem domu, Koroščeva ulica št. 3. Razpolaga sedaj tudi z lastnim novim ront-genskim aparatom Ordinacijske ure vsak delavn k od 8. do 12. in od 16. do 18. V svrho preiskave je dispanzer na razpolago vsakomur, zdravi pa le revnejše sloje. a— Matične n°vice. Sedaj so se že pričele vaje za pomladni simfonični koncert matičnega orkestralnega odseka. Vztrajno delajmo, da bo naš matični amaterski orkester predhodnik najelitnejšemu glasbenemu združenju — bodoči mariborski filharmoniji. Vaja v sredo 7. t. m. s pričet-kom ob 20. uri v matičn h prostorih. Dobrodošel vsakdo, ki želi sodelovati. a— Pekovski mojstri, zlasti podeželski, naj v smislu opozorila združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, vlož jo čim preje pri pristojnih davčnih upravah prijave za odmero pridobnine. Mali pekovski obrtniki n so več pavšalirani, kakor so bili doslej v krajih izpod 20.000 prebivalcev. a— Guštanjski Sokol prvi. Pri nedeljskih sokolskih smučarskih tekmah je dosegel v izmeničnem teku članov prvo mesto Sokol Guštanj, ne Sokol matica, kakor se je glasilo poročilo v »Ponedeljskem Jutru«. a— Z državnega tožilstva, šef tukajšnjega državnega tožilstva g. dr. M. Zor-jan je napredoval v III. skupino 2. stopnje. Obenem je premeščen k sreskemu sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. a— 65 odstotkov jih je izdelalo. Ob sklepu prvega polletja je izdelalo na tukajšnji klasični gimnaz ji, kjer je 774 dijakov in dijakinj, 65 odstotkov. Lani jih je izdelalo ob sklepu I. polletja 58 odstotkov. a— Temperament. Včeraj dopoldne je tukajšnji mali kazenski senat obsodil 51-letnega tesarja Josipa Pokrova na 4 mesece zapora, ker je 25. oktobra 1939 v pretemperamentni obliki dajal duška tuji miselnosti. a— V zadnjem hipu rešen. 30-ietni vi-ničarski sin Rudolf žerjav iz Spodnjega Hlapja pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je delal v vinogradu. Nenadoma se je prevalila plast zemlje in ga zasula. Delavci, k: so kopali v bližini, so takoj pričeli odkopavati zemljo in so rešili Žerjava v zadnjem hipu. žerjav ima zlomljeno nogo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. a— Skrivnostni streli. V Kralja Petra ulici v Studencih je nekdo obst.relil iz ozadja soprogo pokojnega poštnega upravnika gospo Josipino Joseckovo. Ima poškodbe v hrbtu in se je zatekla v bolnišnico. Orožn ki se zanimajo za skrivnostnega strelca. a— Punt kaznencev. Svojčas smo poročali o puntu 10 kaznencev v Marenbergu dne 26. septembra 1939. V zvezi s tem sta bila sedaj obsojena pred malim kazenskim senatom glavna krivca, ki sta ostale kaz-nence nagovarjala k upornostim. In sicer 33-letni Mihael Hode in 40-letni Franc Rojko. Vsak je dobil 4 mesece strogega zapora. SLANIKOVA POJEDINA bo v sredo 7. II. ob 20. uri. — Od 8. zjutraj do 18. ure KULINARSKA RAZSTAVA. Pustni torek DOMAČA VESELICA. Razna razvedrila. Zmerne cene. Hotel, kavarna in restavracija »O R E L« — Maribor. Premogovna produkcija TPD Padci. V noči na ponedeljek je bilo zaradi poledice nešteto padcev. Staro in mlado je padalo po zrcalno polzkih tleh. Tudi posipavanje ni mnogo koristilo, ker so tla zaradi rahlega pršenja sproti lede-nela. Med drugim so se poškodovali 17-let-ni zidarski vajenec Rudolf Amon, ki si je zlomil desnico, 21-letna služkinja Marija Bogataj, ki si je zlomila levo nogo, trgovska pomočnica Elvira Lamer. ki si je zlomila desno nogo, in 41-letni DagobaJ Vur-za lz Rogatca, ki si je pri padcu poškodoval ustnice. Vsi 4 se zdravijo v bolnišnicL MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 6.: Neopravičena uri. Globoko znižane cene. Sreda, 7.: zaprto. Četrtek, 8.: C-gan baron. Premiera. Red C. Iz KrSkega k— Priprave za maškarado. Ali že veste, kaj pripravljajo na pustni torek zvečer v sokolski dvorani? Izredno dekoracijo, posebne skupine mask, tekmovanje za najlepšo in najoriginalnejšo masko in še kaj. Znano je obiskovalcem krških prireditev, da so skrbno pripravljene, če ne verjamete, pridite, in oglejte si letošnjo dekoracijo, ki bo po pestrosti in učinkovitosti prekašala vse prejšnje. k— Uprizoritev Linhartove komedije »Ma tiček se ženi«, ki je bila v soboto posvečena proslavi 1501etnice prve slovenske igre, je bila dovolj posrečena. Za požrtvovalnost gre priznanje vsem sodelujočim, zlasti pa režiserju, ki je s posebnim veseljem in razumevanjem prevzel težko nalogo. Uspeh, ki je bil dosežen z uprizoritvijo igre, naj bo v spodbudo vsem sodelujočim! Iz Ptuja j— Mariborski trio, katerega sestavljajo Taras, Poljanec, Oton Bajde in dr. Roman Klasinc, priredi koncert 9. L m. v Ptuju v dvorani Glasbene Matice. Iz Trbovelj t— V smrt je hotel. V Obupu si je hotel končati življenje nezaposleni rudar š. Prerezal si je z britvijo vrat v stanovanju na Tereziji. Prepeljali so ga v bolnišnico in je njegovo stanje nevarno. Zaradi vojnega stanja v Evropi, ki je otežkočilo uvoz inozemskega črnega premoga, je zadnje mesce hudo naraslo povpraševanje po domačem premogu. Pre-j mogovniki v naši državi so sicer po danih možnostih povečali svojo produkcijo, vendar se je pojavilo občutno pomanjkanje. V tej zvezi so zanimivi podatki o produkciji Trboveljske premogokopne družbe. Povečanje produkcije je odpadlo le na zadnje mesce preteklega leta, zato se je celotna količina nakopanega premoga v primeri s prejšnjim letom povečala le za 69.400 ton ali za dobrih 5 odstotkov, pri čemer pa je treba upoštevati, da se je produkcija že v letu 1938. znatno dvignila v primeri s prejšnjim letom. Ponovno se je lani povečala produkcija cementa, produkcija apna pa je bila nekoliko manjša. Gibanje . ro-dukcije premoga, cementa in apna pri TPD je bilo v zadnjih letih naslednje (premog v tonah, cement in apno v vagonih). premog cement apno 1929 1,957.600 4368 2077 1933 921.400 3953 536 1936 977.400 5851 1444 1937 1,166.000 6738 2053 1938 1,423.600 7433 1965 1939 1,493.000 8000 1500 čeprav je bila produkcija premoga v primeri z najslabšim letom 1933. za 571.600 ton ali za 62% večja, vendar je še hudo zaostajala v primeri z rekordnim letom 1929. ko je bila še za 464.600 ton večja nego lani. Produkcija cementa je lani prvikrat dosegla količino 8000 vagonov, kar je še enkrat toliko, kakor v letih krize. Povečanje produkcijske kapacitete Družba je v zadnjem času pričela z znatnimi investicijami za povečanje svoje produkcijske kapacitete. Predvsem se vršijo investicije za razširjenje rudnika v Zagorju in tudi za povečanje produkcije v Trbovljah. Znano je, da se produkcija premoga ne da kar preko noči povečati, ker so za to potrebne obsežne priprave, če danes premogovniki ne morejo zadostiti vsemu povpraševanju po premogu, so temu v znatni meri krive tudi državne železnice, ki so v zadnjih letih pri naročilih hudo zapostavljale naše rudnike. Podjetja, ki niso imela sigurnih naročil, seveda tudi niso vršila potrebnih investicij za eventualno povečanje produkcije. V premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe je bila v zadnjih mescih lanskega leta pro- dukcija sicer za 20 do 25% večja nego istem razdobju prejšnjega leta, vendar t ni zadostovalo glede na naraslo povpraše vanje in glede na okolnost, da je mora družba del povečane produkcije po lai sklenjeni pogodbi izvoziti v Italijo. Gradnja nove elektrarne v Rajhenburgi. V svojem rudniku v Senovem pri Ra. henburgu so že v teku obsežna dela za pc večanje kapacitete tamošnjega rudnika o, sedanjih 40 vagonov na 100 vagonov dnev no. Te investicije bodo že v jeseni letošnje ga leta omogočile znatno večjo produkcijo spomladi prihodnjega leta pa bo dosežen, kapaciteta 100 vagonov dnevno. To pove čanje produkcije pa je tudi v zvezi z grad njo nove velike elektrarne. Trboveljske premogokopna družba bo pri samem rudniku v Senovem zgradila veliko kalorično centralo s kapaciteto 12.500 kilovatov, tako da bo del nakopanega premoga potrošen na mestu samem v elektrarni. Tok bo elektrarna oddajala v omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, deloma pa tudi v sosedno banovino Hrvatsko. Anketa zaradi oskrbe s premogom Sredi preteklega tedna se je v Beogradu pričela anketa zaradi oskrbe javnih in privatnih konzumentov s premogom. To anketo je sklicalo ministrstvo za gozdove in rudnike z namenom, da se razpravlja o celotnem vprašanju, predvsem seveda o vprašanju oskrbe železnic in plovnih objektov s premogom. Kakor poročajo u. Beograda, gre tudi za sklenitev nove pogodbe med državnimi železnicami in premogovniki zaradi dobav premoga v letu 1940/1941, ker poteče sedanja pogodba sre di februarja. Glavni predmet pri pogajanjih z železniško upravo je vprašanje cen za nove dobave premoga. Predstavniki premogovnikov so utemeljili potrebo znatnega povišanja cen zaradi višjih mezd in podražitve potrošnega materiala. Verjetno je, da bodo državne železnice pristale na povišane cene za 15%. Nadalje poročajo iz Beograda, da je izšel iz industrijskih vrst predlog, da bi se ustanovil poseben komisarijat za premog, ki naj bi imel nalogo kontrolirati produkcijo in razdelitev premoga in skrbeti za racionalno oskrbo potrošnikov s premogom. za ustvarjenje potrebnih rezerv, za povečanje produkcije in za oplemenitev domačega premoga. vesti = Sestanek jugoslovensko-nemškega odbora za les bo na Bledu. Kakor smo že poročali, se bo 10. t. m. sestal jugoslovensko-nemški odbor za les. Po prvotnih vesteh naj bi se odbor sestal v Zagrebu ali v Ljubljani. Po najnovejših vesteh iz Beograda pa je definitivno odločeno, da bo sestanek na Bledu. = Nova visoka peč Kranjske industrijske družbe. Zagrebški listi poročajo, da bo Kranjska industrijska družba zgradila v Bosni novo visoko peč in da je v ministrstvu že podpisano dovoljenje za gradnjo te visoke peči. Kakor doznavamo se nanaša to dovoljenje na visoko peč, Ki se že gradi na Jesenicah in bo dograjeaa letos poleti. Ta visoka peč bo imela dnevno kapaciteto 100 ton (že obstoječa prva visoka peč ima kapaciteto 150 ton) in io podjetje gradi predvsem zaradi tega, da bo delno nadomestilo staro železo, ki ga sedaj ni mogoče dobiti iz inozemstva. Vprašanje gradnje visoke peči izven Slovenije pa je, kakor smo že enkrat poroead, predmet študija, pri čemer pridejo v pošt ev oziri na ležišča železne rude, na prevozne možnosti in obstoječe vodne sile. = Vprašanje uvoza italijanske bombažne preje. Prejšnji teden smo poročali, ia je odpotovala v Italijo posebna delegacija zaradi pogajanj o tehničnih vpraša a jih dobave bombažne preje iz Italije. Ta delegacija se je med tem že vrnila iz Milana, kjer pa ni dosegla zadovoljivih rezultatov, ker zahtevajo italijanske predilnice pretirano visoke cene, ki so znatno višje od cen domačih predilnic, ki predelujejo uvožen ameriški bombaž. Predstavnik trgovinskega ministrstva g. Tomič. ki je bil z delegat naše tekstilne industrije v Milanu, je odpotoval v Rim, med tem ko so se delegati tekstilne industrije vrnili. = Prijava terjatev ln dolgov v češko- Moravski. Devizna direkcija Narodne banke je pozvala vse izvoznike in uvoznike blaga v prometu s Češko-Moravsko, da do 7. L m. prijavijo svoje terjatve odnosno svoje obveznosti, ne glede na okolnost, kdaj so nastale te terjatve ali obveznosti. Te prijave imajo namen, urediti vprašanje vnovčenja naših izvozniških in drugih terjatev v češko-Moravski. = Izdajanje dovoljenj za nvoz surovin v drugem četrtletju. Iz Beograda poročajo, da bo uvozni odbor pri Narodni banki pričel izdajati dovoljenja za uvoz surovin v drugem četrtletju letošnjega leta. Medtem ko je izdajal odbor za prvo četrtletje uvozna dovoljenja za 25% lanskega celoletnega uvoza (po teži), izdaja za drugo četrtletje dovoljenja samo za 22.5% lanskega uvoza. Razliko v višini 2.5% lanskega uvoza namerava zadržati kot rezervo, ki bo naknadno odobrena v teku drugega četrtletja. = Razširjenje kontrole »zvoza. Devizni odbor pri Narodni banki je razširil režim kontrole izvoza na nekatere nadaljne izvozne predmete, in sicer na izvoz opija, prirodnih smol, prirodnih balzamov, opijskih alkaloidov in njihovih derivatov. = Uvoz petroleja in soli. Uprava državnih monopolov objavlja, da je zaradi redne oskrbe naše države s soljo kupila v inozemstvu velike količine soli, in sicer ▼ Egiptu 20.000 ton, v Turčiji 20.000 ton, v Italiji 50.000 ton in v Rumuniji 40.000. Skupaj s količinami domače produkcije je zasigurana potrošnja soli za poldrugo leto. Prav tako vodi monopolska uprava pogajanja z Nemčijo zaradi nabave drobne soli. Iz obvestila monopol ske uprave je nadalje razvidno, da bomo dobili tudi večje količine mineralnega olja. Prevoz rumunske nafte po Dunavu je trenutno zaradi ledu onemogočen. Zato pa prihajajo sedaj naročene količine mineralnega olja po morju. Uprava monopolov je dobila obvestila, da bo v Dubrovnik prispela ladja »Apolonia« z 2.000 tonami petroleja. Tudi po železnici bodo prispele večje količine petrolei«, plinskega olja in surove nafte. Vrhu tega bodo v kratkem prispele prve količine mineralnega olja iz Italije. = Konferenca predstavnikov Ups«ega velesejma v Beogradu. Nedavno je bila La poziv službenega urada apskega velesejma za Balkan v Beogradu konferenca vseh sodelavcev lipskega velesejma v Jugoslaviji. Tej konferenci je prisostvoval tudi predsednik lipskega velesejma g. Ludvik Fichte z upravnikom oddelka za inozemske organizacije lipskega velesejma. O poteku in uspehu te konference .?e je upravnik službenega urada lipskega velesejma za Balkan direktor Voss izrazil z;lo zadovoljivo in je med drugim dejal, da bosta na bližnjem pomladnem lipskem veleiej-mu zastopani poleg Jugoslavije tudi Bolgarija in Grčija ki bosta imeli vsaka svojo kolektivno razstavo. Z Rumunijo se še vodijo pogajanja. Ponudbi blaga iz Jugovzhodne Evrope na lipskem veleseimu bo stalo nasproti veliko povpraševanje, in sicer ne samo iz Nemčije, temveč tudi iz ostalih nevtralnih držav Evrope. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je povsod veliko povpraševanje po surovinah, polizdelkih in gotovih izdelkih in so dani vsi pogoji za živahno mednarodno izmenjavo blaga, tako da bo promet v času velesejma prav živahen. To oži vi jen je v trgovini ne bo samo koristilo lipskemu velesejma, temveč enako tudi jugoslovenskim veles*ij-mom. Uspeh bo na eni in drugi strani zajamčen, če bodo vsa pristojna mesta temu vprašanju posvetila polno razumevanje, zlasti v pogledu vprašanj, ki se tičejo ureditve prometa, mednarodne trgovine, potovanja v inozemstvo itd. da bc omogočen poset velesejmov Lipski pomladni velesejem. ki bo od 3—8 marca, bo nudil mnogo novega v 24 velesejmskih palačah. Poleg vzročnega sejma bo, kakor doslej, tudi poseben sejem za knjigovodstvene in grafične stroje. Vzorčni sejem bo letos nekoliko razširjen, ker mu bodo priključeni deli tehničnega sejma (vozna, šivalni stroji, pisarniški stroji, kino, foto in optika, elektrotehnični proizvodi, orodje, gradbeni material itd.) ki so bili prej razstavljeni na tehničnem sejmu. Ostali del tehničnega in gradbenega sejma bo prirejen pozneje. Lipski velesejem bo dokaz, da gospodarska in izvozna moč Nemčija zaia-di vojne ne bo oslabljena. Na zaključku svojih izvajanj je direktor Voss izrazil svoje trdno prepričanje, da bo lipski velesejem, še bolj poglobil že obstoječe jugo-slovensko-nemške kulturne ln gospodarske vezi. (—) Borze 5. februarja Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.68, v Beogradu pa po 31.25. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili po 95. Tečaji na svobodnem trgu ee nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna Škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 420 (v Beogradu je bil pri čvrsti tendenci promet po 424). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.90 — 179.10, Pariz 99.40 — 101.70, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387, Bruselj 749 — 761. Tečaji na svobodnem trga s London 217.28 — 220.48, Pariz 122.84 — 125.14, New York 5480 -— 5520, Curih 122818 — 1238 IS. Amsterdam 2901.17 — 2939.17 Bruselj 925.05 — 937.05. Curih. Beograd 10, Pariz 10.06. London 17.76, New York 446, Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80 Berlin 17S.7U Stockholm 106.1750. Oslo 101.35, Kob.-n-havn 86.10, Atene 3.30, Bukarešta 3 30. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 20 — 422.50 (420), 4% agrarne 52 bi, o severne agrarne 51 — 52, 6°/0 beg-lu-:ce 74 den., 6° o dalm. agrarne 68 — 68 30, 7c šumske 66 bi.. 7*> 0 stabiliz. 96 den., 0 invest. 98 den.', 7% Blair 87.50 den.. ^ Blair 96 den., delnice: Trboveljska 240 245, Gutman 60 bi., Šečerana Osijek l-iO n. Beograd. Vojna škoda 224.50 — 225 -24), 4°/o severne agrarne 50 den., 67o -gluške 76.50 — 77, 6®/o dalm. agrarne 1.25 — 71.50, (71), 6% šumske 67.j) - -3.50. 7°/o invest. 98.50 den., 7% Seligman 01 den., 7° o Blair 88 den., 8° o Blair 98.50 en., Narodna banka 7400 den., PAB 1 len. Blagovna tržišča Žito -f- Chicago, 5. febr. Začetni tečaji: .1 ca: za maj 96.75, za julij 93-875; koruza« maj 55. za julij 54.75 Uinnipeg, 5. febr. Začetni tečaji: pše-:'ca: za maj 84.375. -}- Novosadska blagovna borza (5. t. n.) Tendenca stalna. — fšenica: baška okol. Novi Sad 199 — 201; gor. b. 200 — 202 srem. 196 — 198; slavonska 197 — 199; ladja Tisa 203 — 205. Rž: baška 155 — 157.50. Oves, baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza; baška nova 124 do 125; nova pariteta Indjija 123 — 124. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 302.50 — 312.50; »2« 282.50 — 292.50; »5« 262.50 — 272.50; »6« 242.50 — 252.50; »7* 212.50 — 222.50; »8« 137.50 do 390 — 400. Otrobi: baški in sremski 127.50 do 130: ban. 125 — 127.50. Beg slovaškega politika v Pariz Pariz, 5. febr. s. (Reuter). Slovaški politik msgr. Mahaček, ki se mu je posrečilo pobegniti preko meje je dospel v Pariz. Novinarjem je izjavil, da Nemci iz Slovaške na avtomobilih sistematično odvažajo živila in vse surovine, ki so potrebne za vojaške svrhe. 50.000 slovaških delavcev je bilo poslanih v Nemčijo na delo. Ko so se vrnili, niso prinesli s seboj nobenega zaslužka. Skrb Italije za družine z mnogo otrok Rim, 5. februarja AA. (Štefani). Med drugimi demografsko-političnimi ukrepi, ki jih misli vlada izdati, velja poudariti zakonski predlog zelo velikega pomena, po katerem bodo poglavarji družin z velikim številom družinskih članov imeli prednost pri sprejetju v razne službe. Ta zakonski predlog bo rezerviral eno desetino služb v vseh javnih podjetjih za kandidate, ki so poglavarji družin z več ko 7 živimi otroki. Javna uprava bo pri zasedanju mest pazila na to, da dobi vsako deseto mesto poglavar takšne družine, ki ima tudi vse druge kvalifikacije. Vsa zasebna podjetja bodo morala vzeti na vsakih 20 delavcev v službo po enega očeta ki ima mnogo otrok. Pri zasebnih podjetjih se bo smatralo, da je mnogoštevilna tista družina, ki šteje pet živih otrok. Kdor bo prekršil ta zakon, bo strogo kaznovan. Nov hud potres v Ersingjanu Ankara, 5. febr. s. (Reuter). V soboto zvečer so se v pokrajini pri Ersingjtnu ponovili zelo močni potresni sunki. 45 oseb je bilo ubitih. Dve vasi sta bili popolnoma porušeni. Potresne sunke so v Ersingjanu občutili sploh ves čas od katastrofe v decembru dalje, pretekli teden pa so postali sunki zopet močnejši in pogostejši. Nemiri v Vazlristanu M<>sKva, 5. februarja. AA. (DNB). Po poročilu agencije Tas so izbruhnili v Va-ziiristanu nemiri, ki se čedalje bolj širijo. Pri uporih so se odlikovala predvsem plemena iz okraja Kohata, južno od Pešava-ra, ki so potrgala telegrafske žice ter porušila ceste. Prav tako so izbruhnili nemiri tudi v vzhodnem delu Vazi ris tana. Anglež' so bili prisiljeni občutno okrepiti policijske čete v obmejnih predelih. Nova pridobitev rudarske znanosti Ljubljana, 5. februarja Včeraj se je vršila v mineraloškem institutu univerze javna odbrana disertacije, katero je predložil g. inž. M. Munda za dosego naslova doktorja montan;stičnih ved. Naslov disertacije je »Stratigrafija in tek-toniko v rajhenburški terciarni kadunji«. V dvorani smo opazili poleg visokošolcev tudi veliko število inženjerjev in geologov. Mladi doktorant, po rodu iz Maribora, kjer je končal srednjo šolo, je dovršil visokošolske študije na rudarskem oddelku tehniške fakultete univerze v Ljubljani, kjer je bil leta 1935 diplomiran za rudarskega inženjerja. Po enoletni rudarski praksi se je leta 1937. vrnil na univerzo v Ljubljani in je kot asistent g. prof. inž. V. Nikitina začel svoje znanstveno delovanje na področju uporabne geologije. Disertacija, ki jo je branil doktorant, obravnava važne geološke probleme naših premogovnih revirjev ter ima poleg znanstvenega pomena za geologijo domačih krajev še znatno važnost za rudarsko prakso. Odbrana se je vršila tako, da je doktorant najpreje obrazložil vsebino in glavne zaključke svojega dela. V debati, ki je sledila, je zagovarjal svoje izsledke. Debate sta se udeležila gg. profesorja inž. V. Nikitin in dr. Ivan Rakovec. Tretji referent g. profesor beograjske univerze dr. V. Laskarev, ki se ni mogel osebno udeležiti diskusije, je pismeno sporočil svoje mnenje. Potek zagovora je pokazal, da mladi doktorant temeljito obvlada obdelr.no snov ter jo zna tudi primerno podati. Izpitni odbor pod predsedstvom g. dekana tehniške fakultete je ocenil delo doktoranta in njegovo odbrano kot odlično. Mlademu doktorju montanističnih ved iskreno čestitamo. Univerzi pa se moramo zahvaliti, da je omogočila javnosti vpogled v način vzgajanja znanstvenega naraščaja, kar bodi glavna naloga naše najvišje znanstvene ustanove. Sestanek zunanjih ministrov Balkanske zveze v Beogradu | Finska v belem Vcjno markiranje v zimskem čarj človek posnema naravo Evropska celina se v vojnem času skriva pod zelenkasto-rjavkasto barvo. To je ' barva, ki se prilagodeva barvi njenih tal. Na evropskem severu pa se je v zadnjih j časih pojavila povsem nova vrsta maski-j ranja, to je maskiranje z belim. Finska pokrajina je pozimi pokrita s snegom in : je vsa bela. Finski vojaki morajo biti zavoljo tega tudi beli, če se naj skrijejo ruskim letalom in patruljam. To maskiranje vršijo s spretnostjo in rezultat njihovega prizadevanja dela na slikah, ki jih vidimo od tam, precej nenavaden in nevojaški vtis. So sicer poedini primeri, da si vojaki oblačijo čez težke volnene in kožuhovinaste obleke nekakšno belo platneno jopo, v večini primerov pa je videti, da si ovijajo čez obleke samo belo platneno blago. Na slikah učinkujejo mnogi teh vojakov kakor Rimljani v togah ali kakor puščavski šejki. Finska krajina ima dve temeljni barvi: belo in črno. Bel je sneg, črna so vodovja in gozdovja, poedini štori in grmi brez listov. Temu belo-črnemu temeljnemu tonu se je prilagodil finski vojak. Njegove črne noge izpod belih površnikov, temna kopita pušk, temnorjave smuči, črne strojnice: vse to učinkuje kakor del pokrajine in na večjo daljavo ne ločiš drugega od drugega. A ne samo vojaki, tudi vse drugo, kar je z njimi v zvezi, se je prilagodilo snežni pokrajini. Celo avtomobile so v prvih tednih vojne prevlekli z belimi platnenimi rjuhami. pozneje so jih belo prepleskali. Najnovejše pa je to, da se tudi civilno prebivalstvo oblači v belo. Vodja finske zaščite pred zračnimi napadi je izdal odredbo o prepleskanju avtomobilov in o izdelavi zaščitnih oblek. S to odredbo je civilno prebivalstvo dobilo točna navodila, kako si naj iz navadne posteljne rjuhe in s prišitim pasom preko vrste gub izdela zaščitni površnik, ki naj njegov spodnji rob ne bo dvignjen več nego 15 cm od tal. Tako bo v kratkem vse finsko prebivalstvo hodilo v belih oblačilih po cestah in po teh cestah bodo vozili belo prepleskani avtomobili. Tuč!a Ameriki mraz ne prizanaša ■ j. ilKL /;EVACO: Don Juan KOM AN. »Kaj še!« je dejal don Juan. »Prav gotovo je v svojem dvorcu, ko mi je sam pisal, naj ga danes čakam v vaši gostilni, da mi prinese sto zlatnikov, ki mi jih je dolžan ... a kaj pripovedujem!... Skoči, Corentin, kajti mudi se mi, takoj kreneva spet na pot.« »Tak tako globoko je padel!« si je dejal Corentin. »Že tečem, gospod, že hitim!. . .« »Nikar, gospod de Corentin! Ostanite!« je zastokal gostilničar. V mislih je pretehtal eno in drugo. Kaj je bilo bolje: odrinite sto zlatnikov ali vzeti nase ječo in polom? Videl je, da se ne kaže obotavljati. »Za božji čas,« je vzkliknil, »nikar ne pošiljajte po gospoda namestnika, ki bo neutegoma poklical kraljevskega gozdarja! Ce morate res brez odloga na pot, dovolite mi, da vskočim na mesto gospoda de Montpezana in založim tistih sto zlatnikov. Vrnete mi jih, ko se drugič oglasite .« »Naj bo,« je rekel don Juan. »Storim vam to uslugo, ker se mi zdite poštenjak.« »Da bi ga kuga. klateža peklenskega!« je zamr-mral Corentin. »O. don Luis Tenario, kje si!...« Mojster Faireol je planil iz sobe Cez deset minut se je vrnil z zajetno mošnjo v rok-h in brez vzdiha, čeprav s prepadenimi očmi in bledim obrazom, odštel na mizo sto zlatnikov, ki so bili gotovo ves njegov zaslužek v letu dni. »Hude sanje sanjam, zbudil se bom,« je mrmral sam pri sebi. »Ali smem zdaj odnesti glavo?« je boječe vprašal. »Celo uro vas že prosim, da jo spravite z mize!« je rekel don Juan. »Ne, ne: stegno pustite. Še dotaknil se ga nisem!« »Ali. vaša svetlost je rekla... tisto zastran sokrivde . ..« »Da. Rekel sem vam, da odnesite glavo, stegno pa pustite. Idite, mojster, dajte si ogreti posteljo in ležite vanjo, prej ko morete, zakaj videti je, da ste bolni.« S temi besedami se je lotil stegna, med tem. ko je gostilničar odnesel nesrečno srnjakovo glavo, rekoč: »Ker nas vaša svetlost zapušča, grem spisat račun ...« Don Juan je prikimal. Corentin, ki se mu je cd tega prizora že vrtilo v glavi, je molčal in zamišljeno strmel v zlati kupček, ki se je rumenil na mizi. Minila je dobršna ura. Nato se je mojster Faireol vrnil in slovesno predal svoj račun na srebrnem pladnju. Don Juan ga je komaj pogledal; a ta pogled mu je zadostoval. Nasmehnil se je: »Skupaj: sto zlatnikov. Nu. saj ni predrago. Vzemite si jih!« »Sto zlatnikov« je vzkliknil Corentin sam pri sebi. »Oh, ta krčmar! Imenitno, kaj, don Tenorio! Našli ste mojstra!... In glave ni več!« »To je bila veleumna poteza,« je z mirnim glasom rekel don Juan. »Dolgo se je bom spominjal.« Mojster Faireol se je klanjal, mežikal in smehljal takisto, kakor da bi pav vozil kočijo. Z okrutno počasnostjo je spuščal zlatnik v mošnjo, vsakega posebej, med tem ko je don Juan glasno čital račun in zdaj pa zdaj vzkliknil, kakor da bi ga kdo ve kako občudoval. »Zaslužil je svojo večerjo, mojo večerjo in oves za konja,« je mislil Corentin sam pri sebi. »Toliko laži in ukane za takšen reven dobiček! O, gospodar! ...« »Čudovito bistro ste pogodili,« je izpregovoril don Juan. »da ne morem oporekati vašim cenam... Uganili ste, da nočem zbujati pozornosti in bi se rajši dal živega odreti, kakor da bi zavpil... Velik mož ste, gospod Faireol!« Faireol se je skromno priklonil. Zadenski, kriveč se v dve gubi. se je umikal proti vratom in stiskal mošnjo pod pazduho... Ze je bil na pragu... »Stojte,« je zdajci rekel don Juan, »nekaj važnega ste pozabili... O. ali plačam vse ali pa nič!... Stopite semkaj, mojster, in dopolnite račun. CoTen-tin. hitro mu daj črnilo in jrero!« »Kaj pa?...« je zajecljal gostilničar in pristopil. »Sedite... tako... Zdaj pišite: Za to, da ste zuhljali mojstra Faireol.a... šest 1 i b e r ! « ... »Svetlost.« ie ves bled odvrnil Faireol, »tega nikoli ne zaračunam!« »Ali nisi rekel, Corentin, da imaš srebrnjak za šest liber? Daj ga mojstru... tako! Pišite zdaj..-kar mora biti, mora biti. Nisem izmed tistih nesramnežev, ki uhljajo, ne da bi plačali.... Pišite! Faireol je po njegovem glasu spoznal, da se ne sme upirati. In konec koncev, kaj je tvegal? Kdo bo kdaj bral ta račun? ... Ubogal je in zapisal. »Tako... Zdaj ste zadovoljni, jaz pa tudi! je dejal in se poredno namuznil. Vesel, ker je bil rešil svojih sto zlatnikov in prelisičil ošabnega plemiča, je krenil k vratom, se še enkrat priklonil, stopil ven in zaprl za seboj. Tedajci pa je začul glas dona Juana, ki je razločno velel: »Corentin, stopi do javnega oklicevalca in ga privedi semka j ...« »Kaj bo spet to?« je zamrmral Faireol in obstal. Kar nehote je spet odprl vrata. »Ze grem,« je dejal Corentin, »a stvar postaja I naporna. Trikrat ali štirikrat ste me poslali k namestniku ...« »V a svetlost,« je začel Faireol, »oklicevalec....« »Ne, ne!« je vzkliknil don Juan in buhnil v smeh. »Škoda besed! Javni oklicevalec je na uradnem do-tovanju, saj vem! Toda prišel bo vendarle! In vendarle bo dobil od mene naročilo, da okliče ta račun, od vrat do vrat, po vsem mestu, pa da mu je kričati teden dni! Ljudje naj zvedo, da sem za šest liber uhlial mojstra Faireola. Stopi, Corentin, podvizaj se!« Mojster Faireol, premagani Faireol, se je drhteč in bled vrnil k mizi in brez besede oostavil polno možnjo na vogal. K mošnji je položil Od leve proti desni gg.: Saradzoglu, dr. Cincar-Markovič, Metaxas in Gafencu lusija pazim 1 Kako se varujemo mraza — Iz dežele »t medvedov" V tej zimi smo se že večkrat bali, da bomo morali tja do pomladi prenašati »sibirski mraz«. Izraz »sibirski« je za naš mraz seveda precej pretiran. Sibirci bi naše podnebje, tudi v najhujših zimah, občutili kot milo. Res je pa tudi. da se znajo tako kakor sploh prebivalci Rusije bolje varovati mraza nego zapadna ljudstva. Oblačijo se v kožuhe, večinoma v cenene ovčje kožuhe ali — kakor v ruskih mestih — v debelo vatirane plašče. Glavo si pokrivajo s čepico, ki je obložena s kožu-hovino in ki se da potegniti čez ušesa in biado. Letos je v ostalem ženska moda tudi pri nas uvedla kapuce, ki zakrivajo glavo in v korist ljudskega zdravja bi bi-fo samo želeti, da bi ta pokrivala ne izginila tako kmalu kakor druge oblike klobukov. A da nadaljujemo z ruskimi zaščitnimi ukrepi proti mrazu: Rusi si obuvajo visoke klobučevinaste škornje, ki so zelo topli in bolj praktični. Klobučevinasta tla teh škornjev, dokler leži trd sneg, ne postanejo vlažna in noga je vedno suha. Seveda nosijo tudi visoke usnjene škornje. Noge so poleg tega ovite še s prnjami, ki zopet dobro vzdržujejo toploto. Tudi stanovanja so v Rusiji bolje zavarovana pred mrazom nego pri nas. Med okna, ki so vedno dvojna, polagajo vato ali stare cunje ali papir, da zadržujejo prepih Na to mašilo polagajo pogostoma še majhne kose lesenega oglja, ki vsrkavalo vlago. Sobe se zračijo z majhnimi odprtinami visoko na oknih Peči so zelo velike in imajo posebne priprave, da zapirajo prepihu pot, ko kurivo dogori in nastane žerjavica. Pogostoma so te peči tako nizke in široke, da na njih lahko udobno sipiš, kar ruski kmetje tudi radi delajo. Tudi iz drugih ruskih izkustev se lahko marsičesa naučimo. Ozeblin in drugih takšnih neprijetnih ter skelečih posledic mraza na telesu se lahko obvarujemo, če poskrbimo pravočasno za to Ozebline nastanejo na rokah večinoma tako, da so nam rokavice pretesne, tako da ni med njimi in roko nobenega izolirajočega zračnega prostora. Isto velja za obuvalo, noga nam je preveč stisnjena v usnje, kri zastaja in ne more več ogrevati. Da mora vse težke primere ozeblin in zmrznjenja obravnavati zdravnik, se razume samo po sebi. Preden ne dospe, pa zmrznjenega človeka ne smemo spraviti v toplo sobo V hladnem prostoru ga moramo previdno sleči, ker se otrpli udje radi prelomijo. Telo je treba četrt ure drgniti s snegom ali hladnimi, vlažnimi cunjami, šele tedaj, ko postanejo udje sipe t gibčni, lahko pričnemo s poskusi z umetnim dihanjem. Če stvar že ni preveč obupna, tedaj se ponesrečencu zavest kaj kmalu vrne. ^ Nfesreča pri izlivu Donave v šrno morje. Voznik s konji 232 lefllll fllPŽgjv zaledenelem zalivu Na čuden način so rešili nekega moža v Sulini, enem izmed izlivov Donave v Črno morje. Čuvaj morskega svetilnika pred istoimenskim krajem je opazil kakšnih 12 milj daleč moža. ki je plul z vozom in dvema konjema na ledni plošči proti odprtemu morju in se vedel obupano, čuvaj je sporočil v pristanišče, kaj je videl, in takoj so odposlali dve motorki. da bi moža z vprego rešili. Njiju pot med plavajočim ledom je bila kaj težka in šele po večurnem delu je bilo mogoče rešiti moža, voz in enega izmed konjev. Drugi konj je padel v vodo, a je Stoletna pravda Pred sodiščem v Buenos Airesu se je zaključila pravda za dedščino. ki je trajala 102 leti. šlo je za 2800 ha zemlje v neposredni okolici argentinske prestolnice, ki jih cenijo na 50 milijonov pezov. Prvotni lastnik tega posestva je bil neki Lopez Ca-melo. Med dediči je tudi bivši predsednik republike, Marcello de Alvear. navzlic veliki oddaljenosti sam izplaval na kopno. šlo je za voznika, ki je bil z vozom odšel v južno Besarabijo po blago in se je potem vračal po zaledenelem zalivu pri Sulini, da bi si skrajšal pot. Zašel je pa malo predaleč in nenadno je v svojo grozo opazil, da plava na ledni plošči proti morju. Vso noč je trajala ta njegova neprostovoljna plovba, dokler ga niso vsega premočenega in pol norega od strahu rešili. Prva angleška dezerterka 201etno Julijano Milesovo. ki je služila kot prostovoljka v ženski pomožni brigadi angleške zračne vojne sile, so prijeli zavoljo pobega. S stražo so> jo privedli nazaj in jo bodo postavili pred vojno sodišče. V ministrstvu za letalstvo so izjavili, da je to prva angleška dezerterka in da se bo morala za svoj greh pokoriti kakor vsakdo, ki je podrejen vojaški disciplini. Dvomijo pa, da bi ženske dezerterje lahko obsojali na smrt. Zamrznjene šipe Zamrznjene šipe so posebno pri izložbenih oknih zelo neprijetne, ker zmanjšujejo ali pa popolnoma razveljavljajo reklamni učinek izložbe. A lastnik trgovine, ki hoče ledne cvetlice s svojih izložbenih oken odpraviti, ne dela prav, če uporablja za ta namen toploto, posebno pa ne takšno toploto, ki učinkuje samo na del šipe. Neprevidno lavnanje se mu maščuje s tem, da dobi šipa razpoke. Odsvetovati je zlasti uporabo kurilnih žarnic, ki zadevajo njih žarki samo del izložbene šipe, sveč tople vode. ogrevalne cevi i. t. d. Komu; je do tega. da bi mu izložbeno okno ne zaledenelo. stori najbolje, da postavi v primerno razdaljo ventilator, ki šipi s svojim zračnim tokom od-jemlje vlago, da se ne more usedati nanjo in spreminjati v led. Medvet* — vcjni ujetnik Neka finska četa je za severno fronto ujela nenavadnega »vojnega ujetnika«. To je mlad medved, ki ga je samica po vsej priliki zapustila, ker ji je šel vojni hrup na živce. Mevedek je rad sledil finskim strelcem in se kot razvajeni gost v njihovem taborišču počuti prav imenitno. če še ne veš, zdaj izveš: da je te dni trajekt, ki oskrbuje promet med Helsingorom in Helsingborgom, obtičal v ledu in so ga morali osvoboditi z ledolomci. Na trajektu je bilo 50 potnikov; da vzdržuje francoska družba Air France kljub vojni promet na vseh progah, izvzemši tiste, ki gredo preko nemškega ozemlja; da je v Berlinu umrl v največji bedi znani krojač kronanih glav, bivši dunajski imetnik krojaškega salona baron Drecoll. Franc Jcžef ga je svojčas povzdignil v plemenitaški stan, njegova tvrdka pa je izdelovala obleke za vse evropske dvore; da je na Dunaju umrl v 92. letu svoje dobe najstarejši ondotni izvošček, ki je svojčas dosegel rekord v hitrostni vožnji s kočijo; da je v Poadižju snežni plaz zasul skupino alpincev. štirje so Obležali mrtvi pod snegom; da so prošli teden v Locarnu pokopali 971etnega Carla Prandija, enega zadnjih garibaldincev, ki se je udeležil bitke pri Kustoci in Villafranchi; da so od začetka vojne polovili samo ob obali Danske nad 550 min; da je odposlanstvo ruskih visokih šol obiskalo nemško prestolnico ter si ogledalo tudi kliniko prof. Sauerbrucha; da živi v bližini Tittmoninga na Bavarskem šest sester, ki imajo skupno 82 otrok. Samo ena izmed njih ima sama 21 potomcev; da je belgijska vlada ustavila komunistično glasilo »Roi de Peuple«; da sta se na Angleškem v zadnjih tednih pocenila slanina in gnjat. V turškem poslaništvu Iz Amerike poročajo o rekordno nizkih temperaturah in silovitih snežnih metežih, ki zavirajo javni promet in zahtevajo tudi mnogo smrtnih žrtev. Ta posnetek so napravili ob priliki nekega požara prejšnji mesec v Minneapolisu. Gasilci so imeli zavoljo hudega mraza naporno težko delo Od leve proti desni: Metaxas, min. predsednik Cvetkovič, Saradzoglu, Gafencu, Cincar-Markovič A N E K D O T A Novinarji mnogih držav obupujejo nad strogostjo cenzure in hrepene po normalnih časih svobodne besede. »Paris-Midi« pa tolaži obupance, češ da je v starih časih bilo še daleko huje in navaja za primer ruskega pesnika Radiščeva. Ta je pod carjem Pavlom I. napisal odo, polno domoljubnega navdušenja in jo predložil cenzuri v odobritev. Oda je našla milost v očeh cenzorja, samo en verz se je zdel strogemu možu naravnost prevraten: »Še dim očetnjave nam je sladek in prijeten«. Vrstica sama na sebi je bila popolnoma nedolžna, toda poklicni dvomi so prevevali dušo cenzorja, da se je spraševal: »Zakaj dim? Kakšen dim? Dima brez ognja ni. Ta-le Radiščev bi v Rusiji rad raznetil požar. Njegova pesem ne bo zagledala belega dne. Prevratna je.« Oda ni smela iziti in šele čez dolgo let jo je iz pozabljenja otel neki ruski list. VSAK DAN ENA »Kje pa je vaš nedeljski lovski blagor?« »Pravkar ga peljejo v bolnišnico.« (»Humorist«) Cvetkovič o svoji politik! Izjava ministrskega predsednika ob prvi obletnici sedanje vlade — Pomen sklenjenega sporazuma Beograd, 5. febr. a. Ob priliki današnje obletnice svoje vlade je dal ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič novinarjem daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Vlada, ki sem jo sestavil 5. februarja 1939, je imela zelo pomembno nalogo, da začne v temeljih konsolidirati notranje razmere in da najde rešitev enega izmed najvažnejših notranjih problemov. Predvsem je bilo treba obnoviti duha zaupanja med Srbi in Hrvati, ki je bil v zadnjih 20 letih popolnoma izgubljen. Začrtal sem si osnovne poglede na probleme in sklenil, da brez obotavljanja izvršim vse, kar je pravično ter v interesu Srbov in Hrvatov in vse državne skupnosti. Vsi so bili soglasni, da je treba najti za problem nujno rešitev, vendar pa so nekateri politični krogi skeptično in z nezaupanjem gledali na to moje delo. Vsekakor je bilo v začetku zelo majhno število onih, ki so pričakovali ugodno rešitev.« Predsednik vlade je izrazil nato zahvalo vsem, ki so mu pomagali in ga podpirali pri delu za dosego sporazuma z dr. Mačkom. V nadaljnjih izvajanjih je rekel poleg drugega: »Razumevanju dr. Vladka Mačka se imamo zahvaliti, da smo v najkritičnejših trenutkih mednarodnega položaja vsemu svetu lahko odločno in jasno povedali, da je naša domovina složna, da je duhovno ze-din jena in pripravljena odločno braniti svoje meje. To jc po mojem mnenju največji pomen sporazuma Srbov in Hrvatov. Lahko se sporazum kritizira, lahko ima svoje hibe, toda eno je gotovo: brez sporazuma in brez skupnega sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bi mogel v teh težkih trenutkih pravilno funkcionirati naš državni mehanizem in mi ne bi imeli dovolj moči upreti se onim tendencam, ki bi stremele za tem, da se naš položaj oslabi. Spo- razum s Hrvati naj bi zadovoljil osnovna stremljenja hrvatskega naroda, ki so se kazala ne samo v zadnjih 20 letih od zedinjenja sem, temveč že mnogo preje v vseh borbah v zgodovini hrvatskega naroda. Ta stremljenja po mojem mnenju niti najmanj ne ovirajo dosege velikih ciljev naše državne skupnosti, okrepitve in izvedbe velike jugoslovenske misli. Sam dr. Maček je v svojih izjavah jasno razglasil svojo jugoslovensko orientacijo, kar mora biti garancija za vsakega dobrega Hrvata, Srba in Slovenca. Naši politiki danes napačno razpravljajo o mejah banovin, ko vedo, da nad vsem tem. nad vsemi banovinami obstoja širša, močnejša m večja zunanja meja Jugoslavije, ki smo jo vsi odločeni braniti in ki kot takšna omogoča rešitev vseh notranjih problemov. Če se problem postavi tako, potem se bo sporazum o enakosti in enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev izvedel do kraja.« Predsednik Cvetkovič je omenil tudi politične zakone. Rekel je, da je volilni zakon že gotov in da je sestavljen na načelih zdrave in široke demokracije. Obnovo normalnega političnega življenja smatra za pogoj popolne notranje konsolidacije, za enega glavnih pogojev te obnove pa večjo svobodo tiska. Zatrdil je, da je tisk že prve dni njegovega režima dobil svobodo glede politične reportaže in glede objektivnega razpravljanja o bistvenih državnih in nacionalnih problemih. Na koncu svojih izvajanj je g. Cvetkovič orisal svoj delovni program za bodoče, zlasti glede gospodarske in finančne politike. Še bolj se morajo ublažit' nasprotstva med onimi, ki ustvarjajo in delajo, ter onimi, ki imajo od tega koristi. Voditi je treba resnično kmetsko politiko. Dvigniti je treba tudi življenjski standard našega delavstva, pa zato nadaljevati z že začetimi socialnimi reformami. Beležke Patriarh Gavrilo o dolžnostih sedanjih dni Patriarh Gavrilo je naslovil na pravoslavne vernike posebno poslanico, v kateri jih opozarja na potrebo čim složnej-šega dela na vseh poljih narodnega življenja. Med drugim pravi: z Danes moramo osredotočiti vse narodne sile v pripravah za obrambo naše narodne svobode. Pravoslavna duhovščina naj posveti vso svojo skrb širjenju bratske ljubezni med ljudstvom. Vpliva naj povsod, da se bodo podredili splošnim narodnim in državnim interesom vsi plemenski. pokrajinski, osebni in strankarski interesi. Pazi naj tudi na razdiralne tendence raznih našemu narodu tujih ideologij, ki poskušajo zastrupiti duše jugoslovenske mladine. Ne smemo dopustiti, da bi postajala naša mladina žrtev tajnih akcij, katerih pravi akterji sede daleč proč od našega naroda in države, ki jima žele samo slabo.« Dve obletnici Dne 3. februarja je Jugoslavija tiho proslavila obletnico katastrofe dr. Stojadino-vičevega režima. Od 24. junija 1935 pa do 3. februarja 1939 je vlada JRZ s Stoja-dinovičem na čelu vodila usodo Jugoslavije. Ob njeni triletnici je »Slovenec« pod naslovom »Ponosni jubilej« poveličeval politiko Stojadinovičevega kabineta. , Dne 8. decembra 1938. je bil zadnji manifestacijski shod Stojadinovičeve vlade v Ljubljani, na katerem so oduševljeni pristaši JRZ vnovič potrdili svojo neomajno zvestobo velikemu voditelju naroda in države dr. Milanu Sto-jadinoviču. Volitve 11. decembra so tudi v številkah dokazale, da bo ta režim trajal, kakor je njegov podpredsednik slovesno napovedal, ako Bog da, še najmanj deset let. Pičlih osem tednov pozneje je bila katastrofa tu. Čez noč je prišel polom in v nekaj urah je g. Stojadinoviča zapustilo vse. kar mu je še par tednov poprej prisegalo zvestobo do groba. Dne 5. februarja je bila imenovana vlada g. Cvetkoviča. Ob obletnici svojega režima je predsednik Cvetkovič podal izjavo, katere glavne misli prinašamo na drugem mestu. „Domoljubove" ugotovitve »Domoljub« razpravlja v uvodniku o političnem položaju in pravi, da je v Zagrebu pripovedoval dr. Maček, da hoče takoj volitve in da se bo šele potem razgovarjal o nadaljni preureditvi države. Nato to podeželsko glasilo JRZ nadaljuje: »Slovenci in Hrvati nimamo krajevnih sporov. Kadar nam bodo Hrvati odstopili še Osilnico, Drago in Travo, ne bo med nami več nobenega teritorialnega vprašanja. Hrvati in Slovenci smo si bili doslej vedno edini v borbi proti beograjskemu centralizmu. Res. da nismo mogli slediti hrvatski taktiki in da se ji v njenih najbolj skrajnih izrazih boja proti Beogradu nismo mogli podrediti Sporazum od 26 avgusta smo iskreno pozdravili, četudi nam je bilo neprijetno, da ni bile takoj obenem go-govora o ustanovitvi slovenske enote, ki bi odgovarjala temu, kar so Hrvati dobili. Zabolelo nas je tudi. da je bila ureditev drugih banovin šele nekako na koncu predvidena, tako da je izgledalo kakor da gre Hrvatom neka prednost pred drugimi. Danes se vprašujemo, ali ne velja za Srbe in nas Slovence isti paragraf ustave po katerem so dobili Hrvati svojo banovino.« »Nikakor ne bi bilo umestno — pravi »Domoljub« dalje —. da bi se sedaj ljudje razburjali z volilnim bojem, ki je pri nas vedno zelo oster. Narodno predstavništvo bi bilo sicer res potrebno. Po svojih poslancih narod pove svoje mnenje. Tako narodno skupščino smo tudi imeli, toda 26. avgusta je ob sporazumu s Hrvati in na zahtevo Hrvatov morala narazen Bile so pač izredne razmere, zato smo se uklonili izrednim odredbam. Prepričani smo da bodo Hrvati svojo željo glede volitev zapostavili splošni koristi. Naenkrat se vsega ne da napraviti. Hrvati bodo še zelo rabi- ) li vso svojo politično moč za reševanje raznih problemov. Zato smo prepričani, da ne bodo potrošili svojih velikih političnih kapitalov za boj, kdaj naj bodo volitve. Sploh je zelo, zelo malo verjetno, da bi imeli sedaj kake volitve.« Pri »Slovencu" so vedno nedolžni V svojem uvodniku od 3. februarja je »Hrvatski dnevnik« ostro obsodil politiko »Slovenca« z ozirom na preureditev države. Mi smo glavno vsebino njegovih izvajanj ; objavili. V nedeljski številki se je javil tudi »Slovenec«, ki pa se z mastnimi črkami dela tako veselega in zadovoljnega, kakor da mu je glasilo dr. Mačka izreklo največje priznanje Seveda »Slovenec« nič ne odgovarja na ugotovitve »Hrvatskega dnevnika« glede njegove avtonomistične politike in njegovi bralci sploh ne izvedo kaj je zagrebški list o tem napisal Pač pa so gospodje iz Kopitarjeve ulice našli v dotič-nem uvodniku, o katerem pravijo, da je oči-vidno inspiriran, priznanje pravice Sloven- i cev do samostojne slovenske politične eno- j te. To se jim zdi ogromna pridobitev, ako- ; ravno je seveda vsemu svetu znano, da dr. Maček in njegova stranka nikdar nista ničesar drugega govorila in da je to osnova službene hrvatske politike, da se ustvarijo poleg banovine Hrvatske tudi še druge av- i tonom* edhrirn. med njimi tndi jdcfl, »Slovenec« torej nekaj pribija, kar je že zdavnaj pribito. Porablja pa dobrodošlo priliko, da se na hitrico tudi še zlaže. Pravi namreč, da se je »od naše strani« zahtevala istočasno z ustanovitvijo banovine Hrvatske tudi ustanovitev slovenske samostojne enote. Trdi torej, da so odgovorni slovenski politiki njegovega kroga postavili to zahtevo povodom sklepanja sporazuma od 26. avgusta, da pa to ni bilo izvršeno. Znano je, kdo je sporazum podpisal. Če torej zahtevi po ustanovitvi slovenske banovine ni bilo ustreženo, mora enega od teh dveh podpisnikov zadeti krivda. Natančno ta vtis je hotel s svojo notico izzvati tudi »Slovenec«. Gospodje iz Kopitarjeve ulice sami niso nikdar ničesar krivi. Vedno je kriv kdo tretji, ki ne dovoli, da bi se odrešilni državniški načrti izvedli. Ponavadi so bili krivi nacionalisti in na-prednjaki, to pot pa kar dr. Maček in celo sam predsednik njihove lastne stranke, samo oni ne nikoli. Težko si je militi, da bi jim njihovi čitatelji in pristaši res verjeli vse njihove vratolomnosti. Sodni odmev krvave volilne borbe Pred podgoriškim okrožnim sodiščem se mora zagovarjati bivši sreski načelnik v Danilovgradu Milovan Ilič. Dne 3. decembra 1936, teden pred volitvami, je imel v Danilovgradu sestanek svojih prijateljev kandidat črnogorske opozicije dr. Ra-dovič. Sreski načelnik Ilič je dal z orožjem razgnati konferenco opozicije in je nato razganjal še po cestah ljudi, ki so klicali demokraciji in združeni opoziciji. Sprva so orožniki uporabljali samo kopita ln bajonete, ko pa se demonstracije le niso hotele poleči, je Ilič potegnil svoj službeni revolver in ustrelil v množico. Težko je ranil 16 letno Pekno Djurovičevo. ki bo ostala zaradi tega vse življenje pohabljena. Za sreskim načelnikom so pričeli streljati še orožniki, ki so nekega moža na mestu ubili, več pa ranili. Obtožnica obtožuje načelnika Iliča, da je dal brez povoda streljati v množico in da je s tem zagrešil smrt dotičnega demonstranta. Obtoženi načelnik se zagovarja, da je streljal v množico, ker se je bal, da bodo ljudje pobili njega in orožnike s kamenjem in stoli, katere so nosili iz gostiln na ulice »Ce bi bil namesto mene ban, bi prav tako streljal, kakor sem jaz.« Poljski begunci v Litvi Litovska uradna agencija zavrača vesti iz poljskega vira. češ da Litva izganja poljske begunce ter jih pošilja v kraje, ki so sedaj pod nemško zasedbo. Litovska vlada zatrjuje, da doslej še ni nikogar izgnala, pač pa nujno priporoča beguncem, naj se vrnejo na svoja bivališča. Litva je prenapolnjena z begunci in ne more hraniti in podpirati tako ogromnega števila ljudi brez posla in poklica. Med begunci je okoli 2000 rabinov ter židovskih bogoslov-cev in dijakov, ki jim nemške oblasti nikakor ne dovolijo povratka v poljske kraje Rusija je doslej sprejela kakih 1000 oseb, ki so pristojne v kraje pod sovjetsko zasedbo. Litva se je obrnila na Zedinjene države, naj prevzamejo vsaj 10.000 beguncev, pa doslej ni dobila nikakršnega odgovora. Li-tovci se boje. da bi poljski priliv ojačil poljski živelj v Kovnu in poljske jezikovne toke. raztresene v okolici Kovna Tudi na skandinavske države se je obrnila litovska vlada s prošnjo, naj bi vsaka prevzela vsaj po 1000 beguncev, pa je prošnja o~tala brez uspeha. Skandinavci Dravijo. da morajo že itak skrbeti za begunce iz Finske. Politične aktualnosti Neuspeh dosedanje akcije za združitev radikalov — Izjava dr. Mačka bolgarskemu listu — „Slovenčeve" očitke framasonom je treba razčistiti Po poročilih iz Beograda je smatrati akcijo za združitev radikalov v obliki sporazuma med glavnim odborom Narodno radikalne stranke in vodstvom .JRZ za izjalovljeno. Glavni odbor NRS ni bil pripravljen na nobeno koncesijo napram JRZ in je slej ko prej ponavljal svojo zahtevo: Vrnite nam premoženje in vpišite se v naše organizacije! Položaj v JRZ je postal težaven, ker njeni člani v srbskem delu države, ki so v veliki večini bivši radikali, slej ko prej pritiskajo, da se vzpostavi stara stranka pod vodstvom g. Ace Stanojeviča. Muslimansko krilo JRZ s podpredsednikom stranke dr Kulenovičem na čelu se oči-vidno že formira kot posebna stranka v okviru stare Jugoslovenske muslimanske organizacije. Zagrebški »Obzor« objavlja o političnem položaju, ki je nastal zaradi načelnega sklepa izvršnega odbora JRZ z dne 24 januarja in zaradi akcije za združitev radikalov, sledečo informacijo: »V normalnih političnih prilikah bi bilo nrišlo do krize v vladi že po izjavi dr. Mačka, da se ga sklepi JRZ ne tičejo. Po izjavi dr. Kuleno viča je pa nemogoče, da bi prilike v vladi in v JRZ ostale še dalje časa take. kakršne so danes. Seveda je prerano reči, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi, ker živimo v izjemno težkih časih in so iznenadenja vedno mogoča.« Dr. Maček je povodom balkanske konference dal izjavo bolgarskemu listu »Zora«. V tej izjavi pravi: »Več ko 20 let se je vodila med Hrvati in Srbi težka borba. Vzrok je bil v različnih pogledih vodilnih osebnosti Jugoslavije na državno in nacionalno vprašanje. Končno je prodrlo spoznanje, da narod v Jugoslaviji ni samo srbski narod, in postavilo se je vprašanje, kako naj se vsi narodi v Jugoslaviji obravnavajo enako. Ker Jugoslavija ni stvorjena potom kakega dekreta, temveč je zgrajena po previdnosti božji in ker so se razvijali veliki zgodovinski dogodki, je to moralo uspeti. Ce drugod različni narodi lahko živijo v medsebojnem soglasju, zakaj ne bi mogli Srbi in Hrvati, ki so etnično povsem blizu, po jeziku in po značaju pa so popolnoma enaki. Dne 26. avgusta lanskega leta je bila priznana hrvatska narodna individualnost in z njo pravica na oblast in na ozemlje na pod- ročju banovine Hrvatske. Naša notranja ureditev bo dokončno uspela mnogo lažje, nego se misli. Tudi srbski narod je danes hvala Bogu uverjen, da smo bratje in da smo se sporazumeli na široki in resnični osnovi, široki srbski sloji občutijo, da smo izvojevali, če nič več vsaj varnost proti vsaki opasnosti od zunaj.« Dr. Maček je na kraju izrazil željo, da pride med srbskim in bolgarskim narodom do kar najbolj prijateljskih odnošajev, kar samo po sebi znači tudi najbolj prijateljske cc rošuje med Bolgarijo in vso Jugoslavijo. * V ^Jugoslovenski otadžbini« je g. Jovan Banjanin napisal članek, v katerem opozarja, da je »Slovenec« objavil težke obtožbe proti jugoslovenskim framazonom in da jih je zlasti obdolžil, da so organizirali maisejski atentat. G. Banjanin izrecno pravi, da za nr.s nimajo nobenega interesa ideološki ali kaki drugi spori med masonerijo in predstavniki politike, ki jo zastopa »Slovence«. Si^alia pa, da je tio-ba na >, Slovenčevo« obtožbo glede niareej-skega atentata vendarle reagirati, ker je »Slovenec« pri objavi teli čianov direktno apostrofiral Jugcsiovenske nacionaliste. Gre za strašno obtožbo in tu ne more ostati samo pn polemiki v časopisju. Mogoče je samo dveje: ali so tu na eni strani veliki cbrekovalci, s li pa co na drugi strani veliki zločinci. Ako masoni ne bodo obtoženi, da so sokrivci marsejskci.a ateii.ala, petem so dolžni da tož;jo oni sami. Vprašrnje je. koga in kako. »Slovenčeve« metode so znane. G. Banjanin smatra, da bi moral g. dr. Korcšec prevzeti osebno odgovornost za obtožbo svojega glasila in točno povedati koga obtožuje ter tako omogočiti, da se stvar pred sodiščem razčisti. Narodra vest in zdrav patriotizem ne moreta mirno prenašati, da se danes otvorjeno piše, da se organizatorji umora velikega kralja še vedno svobodno in nekaznovani sprehajajo po naši zemlji. »Slovenec« poroča o tem članku, ki je po vsej državi napravil globok vtis. češ da v njem g. Banjanin »rohni, grmi. bobni, razsaja in besni« ter svobodne zidarje hujska na g. dr. Korošca, naj ga tožijo. »Slovencu« je to dobaz, da je Banjanin iste kvalitete, kakor Kramer ... Vojni minister rezervnim oficirjem Kongres rezervnih oficirjev iz vse države bo letos sredi maja v Ljubljani Poročali smo že, da je bila v soboto v Beogradu seja osrednjega odbora Udruženja rezervnih oficirjev, v nedeljo pa svečana otvoritev novega, reprezentativnega prizidka k domu rezervnih oficirjev v Beogradu. Slovenske oficirje so tako na seji kakor pri otvoritveni svečanosti zastopali gg. dr. Vinko Vrhunec in inž. Lado Bevc iz Ljubljane ter odv. dr. Franjo Šalamun iz Ptuja. Na seji osrednjega odbora je bil med drugim soglasno sprejet predlog slovenskih delegatov, naj bo letošnji kongres rezervnih oficirjev kraljevine Jugoslavije dne 15. maja v Ljubljani. Vse tehnične priprave bo izvedel ljubljanski pododbor. Svečana otvoritev reprezentativnega dela doma rezervnih oficirjev se je izvršila ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Dekaneve. Na svečanosti je imel vojni minister armijski general Nedič pomemben govor o vlogi in nalogi rezervnih oficirjev. Izvajal je med dugim: »Naša glavna obrambna sila leži na rezervi. Rezerva šteje milijone in obsega ves narod. Vodstvo tako ogromne vojske ne more biti poverjeno samo malemu številu aktivnih oficirjev, temveč v prvi vrsti rezervnim oficirjem, ki bi lahko sestavljali sami za>e celo armijo z več divizijami. Kakršni bodo ti rezervni oficirji, takšna bo tudi vojska. Ako hočejo biti rezervni oficirji kos svoji veliki nalogi, morajo imeti potrebne starešinske lastnosti, moralne in strokovne. Vodje narodne vojske so lahko samo oni, ki fanatično ljubijo svojo domovino in svoj narod, oni ki se zavedajo, kaj vse je ta narod žrtvoval za svojo nacionalno svobodo, oni. ki vedo in čutijo, da sta narod in njegova bodočnost nad vsem in pred vsem. Rezervni oficirji morajo biti nosilci te vere. taka falanga rezervnih oficirjev pa bo tvorila nepremagljivo vojsko Posebno danes, ko je voina vihra vnovič zajela Evropo in svet. ie naša dolžnost, da se dvignemo nad vsakdanjost.« »Vsak dan čitate poročila z raznih bojišč. Iz njih razvidite. kako ogromno vlogo imata danes tudi strokovna usposobljenost in tehnika. Vsi moramo z napeto pozornostjo spremljati časopisna poročila in nikdar ne smemo zapirati oči pred stvarnostjo. V strokovni pripravljenosti moramo biti vedno sodobni. Nesodobna vojska je že v miru premagana in na bojišču potem saano it dokaže svojo nesposobnost.« Vojni minister je izrazil svoje zadovoljstvo in svoje veselje, da so rezervni oficirji iz lastne pobude organizirali tečaje za strokovno izpopolnitev in da polagajo kapetan-ske in majorske izpite v izredno velikem številu. Na ta način je bilo organiziranih po sedežih divizijskih komand že 16 centrov za strokovno izpopolnitev rezervnih oficirjev. Poleg tega z vso vnemo podpirajo ta strokovni študij aktivni oficirji, ki kakor novodobni apostoli predavajo o vsem, kar mora rezervni oficir vedeti. Ta predavanja so posebno dobro obiskovana ▼ Ljubljani in Beogradu. »V izvrševanju svoje službe — }e nadaljeval g. minister — mora biti rezervni oficir naravnost fanatičen, kajti osebni primer najmočneje vpliva na vojaka. Vi. li ste že bili v vojni, veste iz lastne izkušnje, kako v primernem trenutku lahko ena sama beseda ustvari čudeže. Mlajšim generacijam morate zato biti učitelji in vzori v izvrševanju vojne službe. A tudi tem mladim moram izreči svoje priznanje. Ko sem lani v septembrskih dneh obiskoval razne mobilizirane edinice. sem naletel na mlade oficirje, ki so bili tako na višku, da sem marsikoga od njih vprašal, iz katerega razreda vojne akademije je. Ponosno so mi odgovarjali, da so rezervni oficirji, in ponosen sem bil na nje tudi jaz.« »V današnjih motnih časih se moramo dan in noč pripravljati, ker nikdar ne vemo. kaj nas čaka jutri. Dvajsetletno viharno politično življenje v naši domovini nam je zapustilo marsikako nevšečnost, jaz pa vam odkrito povem, da ni dobre vojske, ako politično in javno življenje države in naroda ne ustvarjata povoljnih pogojev zanjo. Zato morate biti ena duša, ena misel in eno telo, da bomo ohranili svojo tako krvavo pridobljeno najvišje dobro, našo Jugoslavijo, za katero so cele generacije predčasno odhajale v grob. Če bomo tako odločni in pripravljeni, nas bodo spošto«vaM prijatelji in neprijatelji.« Naposled je vojni minister, kakor smo Se včeraj poročali, izročil Udruženju rezervnih oficirjev visoko odlikovanje Belega orla III. stopnje, s katerim je Ni. Vis. knez namestnik izrazil rezervnim oficirjem svoje priznanje in zadovoljstvo. Skupščina Sokola v Kamniku Nedavna letna skupščina kamniškega Sokoia je biia gotovo med najvažnejšimi, kar jih je Sokol imel od ustanovitve dalje. Vsa poročda funkcionarjev so bila sestavljena zelo vestno, da si je mogel vsak član ustvariti sliko o izvršenem delu in si reči: »To je uprava, ki se zaveda, da daje javnosti obračun svojega dela.« Z občnimi zbori je namreč tako, da postajajo žalostna slika nezanimanja. Kolikokrat vidimo v prazni dvorani posedati po nekaj ljudi, ki se z odborom vred dolgočasijo in pokažejo nekaj zanimanja šele tedaj, ko se je pri volitvah treba braniti ponudene funkcije. Fri Sokolu tega ne sm biti, če naj se v redu izvršujejo sokolske naloge Vsak občni zbor mora dati smernice za bodoče delo. Udeležba na našem zboru je bila precejšnja, četudi jih še mnogo ni prišlo. Pod-starosta br. Knez je otvoril zbor s požira vi vrhovnemu starešini ter nato očrtal delo in stremljenje uprave v preteklem letu. Pri tem se je spomnil onih bratov in sester, ki so v preteklem letu preminili. Poročilo brata tajnika je pokazalo mnogo več upravnih poslov, kakor je bilo doslej običajno. Tudi delo v telovadnici je po poročilu kljub nemirnim časom dobro napredovalo. Pomnožilo se je tako telovadeče kakor ostalo članstvo, ki dosega število 300. z naraščajem in deco pa precej preko 400 Brat blagajnik ki je neutrudno zbiral sredstva, ki jih Sckol potrebuje za svoje delo. je izkazal denarnega prometa za [ okoli 152 000 din. Taka številka v našem društvu še ni bila nikoli dosežena. Od tega je ostalo čistega skoraj 50.000 din. To je vse uspeh enega leta. zakaj blagajnik je lani prevzel le 56 din. odnosno še tega ne, če upoštevamo, da je bilo treba med letom plačati stare dolgove v znesku nekaj tisoč dinarjev Finančne vire je društvo črpalo le iz rednih društvenih prireditev, daril in članarine ter je brat blagajnik na ta uspeh lahko ponosen. Povedal je tudi, da se je društvena imovina od 30 000 din. kolikor je bil vreden tedanji inventar (telovadno orndie in drugo), zvišala ra okroglo 300 tisoč dinarjev. Društvo si je namreč v tem letu pridobilo stavbišče v izmeri okoti 6000 kvadratnih metrov. Iz poročila brata prosvetarja je bilo razvidno, katere ideje so vodile upravo pri njenem delu. Misel za zgradbo lastnega doma je razumljivo zadela na pomisleke, češ da to ne bo potrebno, ko imamo že hišo. Treba je bilo te pomisleke odstraniti in vliti poguma onim, ki niso mogli verjeti v uresničenje te zamisli. Prosvetno delo se je vršilo predvsem v sokolsko-ideološkem smislu ter je sestajalo v glavnem iz nagovorov pred telovadnimi oddelki ter predavanj. Društvo je imelo razen tega še sedem prireditev, od katerih sta bili dve zabavni, kjer je šlo predvsem za finančni uspeh, dočim so bile ostale prireditve telovadne in prosvetne. Vse prireditve so lepo uspele. Finančni uspeh kaže blagajna, dočim je v moralnem pogledu treba ugotoviti, da je morda društvo le doseglo nekaj tistega, kar je želelo, namreč dvig sokolske misli v Kamniku. Pri volitvah je bila z nekaterimi spremembami, odnosno dopolnitvami, izbrana dosedanja uprava, ki ji načeljuje starosta brat Tone Knez, katerega zastopnik je brat Drago Uhle. Gradbeni odsek, ki mu je naloga, da izvršuje delo, ki je v neposredni zvezi z gradnjo doma, je ostal neizpreme-njen. Predsednik gradbenega odseka je br. Tone Knaflič, v čigar osebi je vsekakor veliko jamstvo, da svoje delo uspešno dovršimo. O akciji za sokolski dom je skupščina razpravljala v posebni točki dnevnega reda. Brat starosta je orisal dosedanje delo ter ugotovil, da je bilo preteklo leto zelo plodno, $aj je uprava postavila trdno osnovo, na kateri bo delalo in zidalo bodoče sokolstvo. Pozval je članstvo, da od svoje strani doprinese vse. da bo tako mogoče ustvariti veliko zamisel, ki je vredna dela in žrtev. Naše delo je namenjeno bodočnosti. našemu narodu in sokolstvu. Nesebično je in zdaj v teh časih bolj kakor kdaj prej potrebno. Bodimo tako v javnem kot privatnem življenju Sokoli, bodimo borci. V odločilnih časih živimo, toda ne bojmo se bodočnosti, niti ne bodimo lahkomiselni, saj nam sokolska zavest narekuje, da smo vsak na svojem mestu. Krvavi mož Ra'na Moh<->m'čarjeva Tereza je stano-> - :a ? sestro Uršo v prizidku Kolenčevi-ne kot cferica. Tako so nekdaj imenovali dninarje, ki so imeli poleg nestalne dnine tudi natuiaino stanovanje. Kakor oltar sredi svetišča je stala v k j tu starinska omara, kjer je ležal pod stekleno kicglo voščen bogec, do katerega smo uneli vsi otroci pesebno nagnjenje. Me3.da zato, ker nismo mogli s svojimi ra ovednimi preti zraven. Okoli in okoli bcgca pa se je vrst la poi celanasta, glinasta. lesena in steklena nebeška perad angelčkov. Ra-di smo hc:.ili v to svetišče Mahorni-čaik otroci iz sossščine. saj je bilo tu lepše, kakor v faini cerkvi — prav kakor v samih nebesih. Skromno sta živeli ženski. Zgodnjega pomladnega večera je zavijala huda burja okrog oglov, ko je Te-reza odstavila z gašperčka lonec mlečne kaše. Zlila jo je v razveznjeno glinasto skleJ.o, odpela okno in postavila skledo venltaj. Otroci smo vlekli v nos sladki k:šen vonj pa smo čuli, kako je Tereza zanumrala: »Najej se, na jej, ubogi krvavi mož ... < Spogledali smo se. kaj naj to pomenu Visoko nad kravjim hlevom je namreč bilo stanovanje stark. Nobeden moški ni tako velik, da bi segel do sklede. Pa tudi. če bi mogel zraven, kdo bo pač tvegal vielo jed! Osupli smo stali z nemim vprašanjem v odprtih ustih. Klobukova Tončka pa se je krepko pobožala s celo roko po treSbo-| hu in vprašala z globokim glasom, ki je razodeval zrelost: »Teta, kdo pa so krvavi mož?« Za nas vse je vprašala, zato je pa tndi vsem odleglo in je velik oddih napolnil sobo. Vse je bilo tiho, oči nas vseh pa so visele na Terezinih ustnah in čakale, kag poreče. Prekrižala se je Tereza, poiiožila desni kazalec rahlo na svoje ovele ustne in nam povedala skrivnost: »Ubogi krvavi mož je veter, ki se to4&e ob pečine in hiše, trga, praska do krvi drevje ln trnje. Ni bilo v mojih mladih letih takšnjih burij in neviht, ko je čakaJa krvavega moža na vsakem kuhinjskem Oknu polna vroča skleda. Darovi so ga potolažili, da se je spet za Vlekel k počitku tja gori v hribe in tokave.« Debelušna Tončka se je pa spet krepteo pobožala in za vse vprašala: »Ali tudi kaj sne krvavi mož?« »Norče!« se je nasmehnila stara aa. - Kako bo jedel, ko je duh. Oe mu nudiš jed, pokažeš svojo dobro v* _ . . Velik gospod je bil nekdaj krvavi n Zavilo in zajokalo je okoli ogla, kak<~r da je krvavi mož čui srvojo poslednjo sv>-čenico. Mohorničarka je vdano sklonila glavo in se prekrižala. Nas je biio pa strah pred neznaiiim. da smo še v span,u ječaii, da so nam skrbne matere kuhale kumn&i čaj. Janko Ka4 HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta besedo, Din 3.— davka ta vsaM oglas tn enkratno pn ■tojblno Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni, Id Iščejo Ihllb. Najmanjši inr«rh za enkratno objavo nglatia Din 12.—. Dopisi Id Senltve se eara^uimjo po Din 2.— sa vsako brstedo. Din 3.— davka ga vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši enesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi sr »računajo p« Din 1.— sa bnttedo, Dtn 3.- davka Ba vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5. za Slfro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Pri Putrichu danes pustna zabava. Igra prvovrsten jazz. Vljudno vabljeni. 2547-18 Vsi godovniki današnjega dne se bodo najbolje zabavali danes zvečer v gostilni »Pri panju«. Za zabavo bo igral klavir in bodo rajale vesele maske Za izborno telesno okrepčilo pa bo poskrbel gostilničar, ki Vas vse najvljudneje vabi in kliče »Na svidenje« Tone Huč, Vegova ul. 10. 2555-18 Gostilna Martine, Zgornja Šiška Danes velika maškarada! Najlepša maska dobi nagrado! Rezervirajte mize! 2550-18 Službo dobi Trgovca situiranega, v ogroženem ozemlju, iščem, ki bi v prometnem brezkonkurenč-nem kraju Dolenjske otvoril podružnico radi varnosti. Po preteku vojne nevarnosti se zaloga prevzame. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Varno 1887«. 2535-1 Iščemo za takoj dve hotelski sobarici do 30 let stari, ki govorita nemški, plača do 800 din mesečno. blizu Zagreba, 5 natakaric do_ 30 let, dobe šank na račun 5 od sto. Pošljite slike in dopise. 20 dobrih deklet za privatne hiše Pismeni odgovor 2 din. Izviestiona i služinski zavod Betti Szeidner, Zagreb, Gaieva 27. 2534-1 Brusač stekla in obloževalec (Beleger) ogledal popolnoma vešča v" tem poslu, dobita mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2533-1 Kuharico dobro verzirano posebno v slaščicah, za oficirsko menažo v bližini Sušaka iščemo. Ponudbe z ahtevki plače na šušterič, Sušak, Conti nental pod »Stanja o-seba«. 2378-1 Harmonikarja potrebujem za takoj. Oglasiti se: Lasan, Šiška, Vod mkova 17. Plačam din 100. 2543-1 Delavko veščo tudi šivanja, sprejmem. Slatnar, Levčeva 8. 2554-1 Pekovskega pomočnika iščem za skupno delo. — Rotar Jgnac, pekarna, Vrhnika. 2552-1 Postrežnica dobi mesto za dopoldanske ure. Zrinjskega cesta 7-II. 2551-1 Služknjo srednjih let, vajeno vseh hišnih del. spreime konec februarja družina 3 odraslih oseb. Vprašati v Murnikovi ulici 20-11. 2277-1 Natakarica pridna, dobi stalno službo v večji gostilni. Predstaviti se od 12. do 17. ure vsak dan Mestni trg 11, gostilna. 2561-1 Hišni sluga star do 35 let, brihten, ki razume vrtnarstvo, čiščenje avtomobila in ostalega hišnega dela, dobi mesto. Pro sta hrana in stanovanje ter plača. Predstaviti se je po 17. uri. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2562-27 Modistko povsem samostojno delavko iščem za takoj. Le pridne z dobrim okusom naj se oglase pri Fran|i Kogovšek, Frančiškanska pasaža. 2560-1 Brivskega pomočnika mlajšega, spreimem takoj. Drobež Stane, Dravlje 198, Ljubljana. 2539-1 Iščem tkalskega mojstra z nekaj kapitala ali že obstoječim manjšim pod jetjem, ki bi hotel svoje podjetje prenesti v drugo banovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vr-bas«. 2287-1 Raznašalko za cvetličarno iščem. Cvetličarna Split, Frančiškanska 8, Ljubljana. 2565-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Dolničar, Poljanska cesta 51, Ljubljana. 2566-1 Bolniška strežnica in maserka z dolgoletno prakso v Ljubljani in na deželi, krepka in zanesljiva, sprejme službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra priporočila«. 2331-1 Manufakturist same- strokovnjak v stroki, inteligenten in dober prodajalec, že z daljšo službo v mestu, vojaščine prost, dobi dobro stalno mesto v večji trgovini v Ljubl;ani. Ponudbe z izčrpnim živlie-niepisom in prepisi spričeval pod »Takoi ali z marcem« na ogi. odd. Jutra 2231-1 Polirja sprejmemo v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Polir«. 2572-1 Službe išče Gospodinja srednjih let, ki govori tudi nemško in srbsko, dobra kuharica in vzgojiteljica, ■— tudi spretna v šivanju išče službe v boljšem gospodinjstvu ali v hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nina«. 2536-2 Plačilna natakarica simpatična, solidna in inteligentna, govori slovensko, nemško, hrvatsko, madžarsko, angleško, igra tudi malo harmoniko, išče služ bo, samo v boljšem lokalu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štajerka«. 2311-2 Knjigovodja - bilancist slovenski, srbohrvatski, laški, francoski, nemški, organizator, išče stalne zaposlitve. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dolgoletna praksa«. 2568-2 Pouk Francoščino in nemščino slovnično in fonetično pravilno, poučujem privatno. Grem poučevat tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2537-4 Kupim Polnojarmenik do 70 cm širine, z vsem priborom, v najboljšem stanju, kupim takoj. — Ivan Urbane, Sostro, p. Dobru-nje. 2545-7 Trisobno stanovanje s kopalnico oddam ▼ centru za majski termin. Več se poizve: telefon 22-46. 2569-21 posodim. Omerza, Tyrševa cesta 6-1. 2571-13 Več krasnih mask posodim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2139-13 Dvosob. stanovanje iščemo za april. Realitetna pisarna, Adamič, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis Slamiča. 2559-21a Stanovanje 2 sob s kuhinjo ln vsem kom fortom v centru v bll-Mm Drame iščem Ponudbi na ogl. odd Jutra pod »Brez otroke 2514-21 a Sobo odda Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Gradaška 8-1. 2540-23 Pohištvo Spalnico dobro ohranjeno, lahko je tudi iz mehkega lesa, even-tuelno tudi z dobro ohranjenimi žimnicami in vzmetmi, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Res dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra. 2541-12 Sostanovalko sprejmem 15. februarja ali 1. marca v enosobno sta-1 novanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2556-23 Malo sobico z gašperčkom oddam v podpritličju za 130 din. — Einspilerjeva 23, Bežigrad. 2218-23 Iščem 100.000 din za leto dni kot varstvo nudim stroje v pogonu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepe obresti«. 2532-16 Družabnika strokovnjaka za moško konfekcijo, z nekaj kapitala sprejmem. Ponud be na oglas. x3d. Jutra pod »Družabnik«. 2339-16 Dve hiši v centru Ljubljane, ena trgovska v ceni cca 2.500.000 prodaja realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gospo svetska cesta 7, vis-a-vis Slamiča. 2558-20 IKON Stokratno povečanjr je potrebno, da se dobi pri projekciji filma 8 mm slika na platnu 2 m. Pri tem mora biti ta slika ostra in dobro razsvetljena. To lahko dosežete samo z aparatom Favorit 8 tvrdke Zeiss Ikon, ki do skrajnosti izkorišča svetlobni izvor. Mehanizem je zelo precizen, kot objektiv je vgrajen Anastigmat 1:1,4, f-1, 8 cm. Bližnje podatke o tem aparatu morete dobiti pri vsakem boljšem fototrgovcu — a aparat si zamorete ogledati pri tvrdki M. PAVLOVIC, Beograd, Mil. Draškoviča 9, pošt. pret. 411. Posestvo z gradom ca 200 hektarjev v Slovenij naprodaj. — Obvestila na Propagando, Beograd, pošt. pretinac 409 pod »Posjed od 200 ha 1255«. 2058-20 Prodam posestvo žage, mlin. njive, trav nike v prometnem kra ju blizu železniške po staje lz zdravstvenih o-zlrov. Poizve se v vseh posloval. Jutra. 2408-20 Hišo na Viča na mestnem pomerju, dvo-stanovanjsko, pritlično vrtom za din 60.000 pro dam Prikladna za obrt ali privatnika Ponudbe na ogl odd. Jutia pod »Ugodnost« 2238-20 Komfortno stanovanje trisobno, oddam. Dolenj ska cesta 80, Babšek. 2530-21 Trisobno stanovanje komfortno, solnčno, oddam 1. maja. Ogled od 4.-ure. Erjavčeva 4 pri hišniku na dvorišču. 2531-21 Trisobno stanovanje solnčno, s pritiklinami, od dam za 1. maj. Costova 3 nasproti Sv. Krištofa 2538-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. marca v Ljubljani Nove Jarše št. 55. — Oto Lukas, Sv. Petra c. 7. 2542 21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, oddam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 2553-21 1 Dvosob. stanovanje oddam 1. marca v Križevni ški 9-1. za 450 din. 2557-21 | G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA J 68 Ta pot je bila polna grb in jam, vsa posuta z gruščem in kamenjem, ne glede na to, da je visela proti breznu. Nič dolgo ni trajalo, ka se je voziček prevrnil in doktor je padel iz njega... Damo ki je potovala v soboto ponoči s kamniškim avtobusom, prosi gospod za cenj. naslov. Event. dopis ako je sestanek mogoč na ogl. odd. Jutra pod značko »3. II. Kamnik«. 2573-24 Sadje Kupim več vagonov prvovrstnih jabolk, med, suhe gobe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eksport«. 2546-34 Izgubljeni pes se dobi pri g. Hebru Aloj- ' zu. Koseskega ulica 32, — j Ljubljana. Pes je mlad, bele dlake z znamko št. 52. 2548-27 Pisalni stroj Continental, mali kovček, popolnoma nov io eden rabljen, naprodaj za vsako ceno. Poizve se: mlekarna. Slomškova 9. 2570-29 Informacije Nagrado din 3000 dobi tisti, ki bo vedel povedati, kdo je kupoval od Tilke Možine, Gorenja vas . Mirna, blago za obleke, robce za na glavo, Jpece-rijo. Prodajala je na Mirni v Trebnjem, Novem mestu Št. Rupertu in v Ljubljani. Blago je bilo ukradeno Mariji Smalc, Mirna. Tisti, naj se javi žandarmeriji na Mirni ali sodišču. Nagrado dobi pri Ivanki Smalc, Ljubljana. 2563-31 Razno Od Vas J« odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti atl barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 PnMa — Svcrlolikslair PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna OllA GUM....? PREIZKUŠENA IN ZAHTEVANA od W»5 L VELIKA INDUSTRIJA iz Srbije • v v išče vešče ORODJARJE Pismene ponudbe na Propaganda a. d. — Beograd, pošt. pret. 409, pod »1261«. Zahvala Podpisani JOSKO POVH, industrijalec v Novem mestu sem utrpel dne 20. januarja 1940 večjo požarno škodo. Zavarovan sem pri domači zavarovalnici JUGOSLAVIJA škoda je bila takoj najkulantneje ocenjena in likvidirana v moje popolno zadovoljstvo in smatram za svojo dolžnost, da se za izkazano kulanco javno zahvalim in domači zavarovalni zavod najtopleje priporočam. Novo mesto, dne 30. januarja 1940. JOŠKO POVH,1 r predilnica — Novo mesto. IDDanEJDDUUULJUlJ A1LJI inmf II H II II in INSERIRAJTE V „ JUTRU"! iuuulu mni mnnni " » » v m" " K m Tir ŠPORT V nekaj «. Iz kolesarske zveze Jugoslavije (Službeno). Po § 6 saveznih pravil morajo klubi najkasneje do 31. decembra plačati članarino za prihodnje leto, na kar so bili klubi opozorjeni z okrožnico št. 37. Ker večina klubov tej dolžnosti ni zadostila, pozivamo zadnjič vse, ki so v zaostanku s plačilom članarine, da jo poravnajo najkasneje do 20. februarja t. 1. V nasprotnem primeru ne bodo dobili saveznih pooblastil in zato tudi ne bodo imeli pravice glasovanja na občnem zboru saveza. Kdaj bo ta občni zbor, bomo še objavili. Denar naj se pošlje na naslov blagajnika Josipa Vlašiča. Zagreb, Lička 4. Jugoslovenska sportska revija je izdala novo (16.) številko z Gustavom Lechner-jem, enim najbolj popularnih igralcev Jugoslavije, na čelni strani. Med okoli 60 slikami o zadnjih športnih dogodkih objavlja list še mnogo zanimivega gradiva o letošnjem nogometnem prvenstvu, o gostovanju naše prvakinje v umetnem drsanju Silve Palmetove v Beogradu, o čudni novi igri, hokeju na ledu itd. Posamezne številke stanejo 3 din, polletna naročnina znaša din 16. letna pa din 30.— Naslov uprava lista ie Poštni predal 973, čekovni račun 60.273. Naše sf!e1?!!šče DRAMA Torek, 6. ob 16.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 7.: Profesor Klepec. Red sreda. Četrtek, 8.: Praznik cvetočih češenj. Premi erski abonma. Petek, 9. ob 15.: Striček Vanja. Dijažka predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 10.: Na prisojni strani. Red A. Dobro voljo, razpoloženje in zvrhano mero smeha nudi gledalcem popularna Ne-stroyeva burka »Utopljenca« s Cesarjem in Kraljem v komičnih vlogah Buče in Smole, ki sta postala že tradicionalni figuri. Levar, Rakarjeva in V. Juvanova izpopolnjujejo krog glavnih vlog. Režija Sestava. Opozarjamo, da bo današnja predstava ob 16. pop. Visoko pe«em ljubezni in žrtvovanja za domovino je za,jel Klabund v svoji japonski drami »Praznik cvetočih češenj«, ki jo bodo po šestih letih spet ponovili v četrtek za premierski abonma. Poetično delo v čudovito lepem Albrechtovem prevodu je zrežiral Debevec. Dognani liki. ki so jih ustvarili Saričeva, Vida Juvanova, Jan, Gregorin, Skrbinšek, Marija Vera, Debevec, Jerman, Plut in Potokar, ustvarjajo nepozabno predstavo. Dijaška predstava v drami. V petek ob 15. bodo igrali po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol Cehovljevo igro »Striček Vanja«, ki spada po občutenem orisu človeških značajev in duš in po nastroja polnih prizorih med posebno znane igre iz ruske literature. Režiser dramaturg J. Vidmar. OPERA Torek, 6.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Sreda, 7.: Rusalka. Red četrtek. Četrtek, 8.: zaprto. Petek, 9.: zaprto. Sobota, 10.: Gorenjski slavček. Red B. Danes, na pustni torek, se bo ponovila vesela Nestroy-štritofova muzikalna burka »Lumpacius Vagabundus«, ki .je bila doslej v par dneh od premiere že trikrat popolnoma razprodana — najlepši dokaz, kakšno zanimanje je vzbudila pri občinstvu ta zabavna predpustna uprizoritev. Posebno velike pozornosti so bili v glasnih partijah deležni naši popularni komiki in igralci Modest Sancin, Zupan. Janko, Peček in Kogejeva poleg velikega števila ostalih sodelujočih. Predstava je izven abonmaja. Abonenti reda četrtek imajo v tem tednu izjemoma predstavo v sredo zvečer in sicer opero »Rusalko«. V četrtek predstava ni mogoča zaradi generalne vaje za petkov simfonični koncert, pri katerem sodeluje operni orkester. V kratkem bo gostoval pri nas dobro znani in popularni ruski baritonist Boris Popov v Verdijevem »Trubadurju« v partiji grofa Lune. Ker velja »Trubadur« na našem odru za eno izmed najboljših uprizoritev in z ozirom na znano kvaliteto odličnega gosta, opozarjamo že danes občinstvo na to predstavo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! svečnico prej od strehe nego od sveče kane, še hujša zima, kakor je bila dozdaj, nastane. Jasen in sončen svečnice dan. ženam obeta dobro za lan. Je svečnica topla, sončnega vremena, bodo čebele bogate, dobrega plemena. Kaplja če od sveče prej nego od strehe teče, huda zima še nori kakih sedemindvajset dni. Kolikor pred svečnico škrjanec žvrgoli, toliko po svečnici slišati ga ni. Na svečnico dež in Blaževo, veliko vina v jeseni bo. Oblačna svečnica — vesela kmetica. Svečnica jasna obeta čebelicam hasna. Svečnice den. zima je ven. to je laž, pravi sveti Blaž. Ljubi sveti Blaž, glej, da dežja daš! O svečnici če burje ni. še mali traven kaj nori. O svečnici mušice, pozneje še rokavice. Ce se svečnica jasna zdani, zima še dolgo trpi. Kar imajo kure na svečnico pod kapom, to imajo o svetem Juriju ovce po žarah. Ako na svečnico burja vleče, bo dobra letina, če jug. pa slaba. Ako na svečnico jug drži, bo še huda zima. Ce zapihuje na svečnico jug sveče, potem ne bo obrodil fižol.« Glede vseh teh napovedi o vremenu in letini so si edini Kranjci, Štajerci in Korošci. Ne tako glede tele napovedi: »Ako sonce na svečnico pri jasnem vzhaja, se medved še enkrat tako globoko zakoplje; če je pa oblačno jutro, se pred luknjo vleže, ker bo kmalu vigred.« Pokojni Navratil je zapisal, da Kranjci in Štajerci tako trdijo, Korošci pa narobe. Vendar pa so Korošci odprte glave in ne bodo oporekali Kranjcem, kadar so ti tako na dobrem, da imajo tudi Štajerce za seboj. Dokaz za to naj bo gornje prerokovanje z medvedom, ki je koroško, kajti le oni poznajo vigred. V. M. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot uakarnarja Fran Jeran — Za inaeratnj del je odgovoren AJojz Novak. — Vsi v Ljubljani.