18 Spominčice, ali kot bi jim rekli naši stari starši, mačje oči ali kurja očesca so cvetlice, ki v obliki modrikastih oblakov zacvetijo, ko se od nas poslo- vijo prvi pravi znanilci pomladi. Takrat lahko na gozdnih obronkih opazimo zgodnje vrste spominčic, poznejše pa videvamo do sredine poletja tako na njivah kot tudi na nekoliko bolj mo- čvirnatih rastiščih. Kot okrasne rastli- ne so priljubljene v vrtovih, predvsem zaradi čudovitih drobnih modrih cve- tov, deloma pa tudi zaradi bogate sim- bolike, ki jo nosi njihovo ime. V zgod- bah in legendah, ki poskušajo razložiti nastanek rastline in njenega imena (v angleščini forget-me-not, v nemščini Vergissmeinnicht: v dobesednem pre- vodu 'ne pozabi me'), večkrat srečuje- mo motive nesrečne ljubezni, zvestobe in spominjanja. Iz teh razlogov jih lah- ko opazimo v logotipih društev bol- nikov z alzheimerjevo boleznijo in ob obletnicah vojn, bitk in genocidov. Članek je nastal kot povzetek moje magi- strske naloge z naslovom Revizija skupine gozdne spominčice (Myosotis sylvatica agg.) v Sloveniji. Magistrska naloga je obravnavala izključno skupino gozdnih spominčic, v tem članku pa bom poskuša- la bralcem Trdoživa predstaviti in nekoli- ko približati celoten rod teh čudovitih in skrivnostnih rastlin. Rod spominčic (Myosotis) obsega okrog 100 vrst. Večino najdemo v območju zmerno toplega podnebja, nekaj pa tudi v goratih predelih tropov. Spominčice so enoletnice, dvoletnice ali zelnate trajnice. Zanje so značilni svetlomodri cevasto- -pladnjasti cvetovi s petimi venčnimi kr- pami in suličasto-jajčastimi listi. Cvetovi v premeru merijo med 2 in 10 mm in so združeni v socvetje – vijaček. Barva cve- tov je pri večini vrst in primerkov svetlo modra, glede na stopnjo razvoja cveta, kislost tal ali zaradi drugih razlogov pa so venčni listi lahko rožnati, redko celo beli ali rumeni. Kot vse rastline v družini srhkolistovk (Boraginaceae) so tudi pri spominčicah po površini stebla in listov nameščene kratke in toge dlačice, zaradi česar je rastlina na otip srhkodlakava. Četrta izdaja Male flore Slovenije (v na- daljevanju MFS) uvršča v rod Myosotis 10 vrst spominčic: planinsko (M. alpestris), njivsko (M. arvensis), pisano (M. discolor), poleglo (M. decumbens), podlesno (M. nemorosa), razraslo (M. ramosissima), močvirsko (M. scorpioides), redkocvetno (M. sparsiflora), togo (M. stricta) in goz- dno spominčico (M. sylvatica). Čeprav MFS omenja 10 vrst, domnevamo, da v Sloveniji uspeva vsaj 13 različnih vrst spominčic. Enega od novih taksonov zno- traj skupine gozdnih spominčic je potrdi- la tudi omenjena magistrska naloga, ven- dar še ne moremo z gotovostjo trditi, ali gre za novo vrsto ali le podvrsto. Zaradi ozke sorodnosti in velike morfolo- ške podobnosti med vrstami raziskovalci nekatere vrste spominčic združujejo v skupine oz. agregate. Za območje Slove- nije so navedene štiri skupine, ki se med seboj jasno razlikujejo po morfoloških znakih. Da bi spominčice med seboj pravilno raz- likovali, moramo dobro poznati njihovo morfologijo. Za natančno določanje ne- katerih vrst znotraj skupin potrebujemo tudi mikroskop, zato je določanje na te- renu skoraj nemogoče. Za zanesljivo raz- likovanje moramo opazovati več znakov. Zato moramo nabrati rastlino, ki ima ta- ko popolno razvite cvetove kot tudi zrele plodiče. Pri spominčicah najprej opazimo modre cvetove. Ko opazujemo venčne ce- vi, moramo biti pozorni na njihovo veli- kost, obliko in barvo. Oblika čaše se med nekaterimi vrstami razlikuje, še posebej pomembni pa so laski na njeni bazi (rav- ni in kavljasti). Ko rastlina plodi, moramo biti pozorni na obliko, velikost in barvo plodičev pa tudi na obliko brazgotinice na bazi plodiča. Če po preverjanju makro- morfoloških znakov še vedno nismo pre- pričani, katero vrsto imamo pred seboj, je najbolj gotovo pogledati pod mikroskop. Spominčice imajo med kritosemenkami najmanjši pelod, a se po njegovih dimen- zijah ozko sorodne vrste med seboj dobro razlikujejo. Njivske spominčice (M. arvensis agg.) naj- lažje razlikujemo od ostalih, saj so cvetovi vseh vrst v skupini manjši od 5 mm, naj- demo pa jih na sušnih rastiščih. Velikokrat pride do zamenjav med planinsko spo- minčico (M. alpestris) in katero iz skupine gozdnih spominčic (M. sylvatica agg.), saj so za vse značilni veliki cvetovi (med 6 Socvetje močvirske spominčice (Myosotis scorpioides agg.). (foto: Polona Sušnik) Prve spominčice ne pozabiš nikoli ali rod Myosotis na Slovenskem Besedilo: Polona Sušnik 19 in 10 mm) in kavljasti laski na bazi čaše. Vendar planinska spominčica uspeva sko- raj izključno na nadmorskih višinah nad 1.000 m, medtem ko gozdne spominčice videvamo po nižinskih gozdovih, gozdnih robovih in sadovnjakih. Skupino močvir- skih spominčic (M. scorpioides agg.) pre- poznamo po velikih cvetovih in predvsem po tem, da na rastlini ni kavljastih laskov. Kot pove že njihovo ime, rastejo na vla- žnih rastiščih, razlikovanje vrst znotraj skupine pa je zelo težavno. Raziskava v okviru magistrske naloge je potrdila, da v Sloveniji v skupino gozdnih spominčic uvrščamo tri samostojne vrste: gozdno in poleglo spominčico ter še en, do zdaj še neopisan takson spominčice. Omenjeni taksoni so se izkazali za mor- fološko izjemno podobne in se jih brez meritev peloda skoraj ne da razlikovati. V raziskavo smo vključili tudi planinsko spominčico, ki so jo analize morfoloških in ekoloških znakov lepo razločile od vrst iz skupine gozdnih spominčic, kar smo tu- di pričakovali. Čeprav naj bi raziskava razjasnila razlike med taksoni v skupini gozdnih spominčic, je odprla še več vprašanj. V prihodnosti bodo potrebne genetske študije skupine pa tudi natančna morfometrija ostalih vrst iz rodu. Kljub številnim raziskavam spominčic, ki pri nas potekajo v zadnjem času, je rod še vedno slabo raziskan. Ver- jetno še nismo zbrali vseh vrst z območja Slovenije, saj naša dežela leži na stičišču raznolikih biogeografskih regij. Tu se sre- čujejo območja razširjenosti več vrst in določevalni ključi, ki veljajo za nekatere vrste iz ostalih delov Evrope, za naše ob- močje včasih niso uporabni. Zavedati se moramo, da je območje Slovenije z vidika biodiverzitete zelo posebno, zato ga mo- ramo znati spoštovati in varovati. Prav na to bi nas lahko opominjala zapletena ta- ksonomska situacija spominčic. Deset vrst spominčic, ki jih omenja zadnja izdaja Male flore Slovenije. Po sorodnosti so razdeljene v skupi- ne oz. agregate. Dodani sta še vrsti M. laxa (odkrita 2007) in M. refracta (odkrita 2015), v skupino gozdnih spominčic pa je dodan tudi še nepoimenovani novi takson, odkrit v okviru magistrske naloge. Znaki, ki so pomembni za razlikovanje med vrstami spominčic: velikost venca, razmerje med dolžino venčne cevi in čaše, oblika čaše, dolžina in oblika laskov na čaši, oblika plodičev, velikost pelodnih zrn. (foto: Polona Sušnik) Primerjava velikih in malih cvetov spominčic – na levi strani ena od močvirskih vrst, desno pa vrsta z drobnimi cvetovi iz skupine njivskih spominčic. (foto: Polona in Matjaž Sušnik) Myosotis alpestris agg. Myosotis scorpioides agg. Myosotis arvensis agg. Myosotis sylvatica agg. rod Myosotis M. refracta M. alpestris M. arvensis M. sylvaticaM. scorpioides M. ramosissima M. decumbensM. nemorosa M. alpestris Myosotis sp.M. laxa M. discolor M. sparsilora