St. fit. V Trstu, v soboto 1. avgusta 1885. Tečaj X EDINOS Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako irtdi in sahot« o poludne. Cena vse > Vsi dnvtsi ae pošiljajo UradniHvu »vi« Tcrrants« »Nuova Tipografla:« vs-ik morabttl leto je 6 pld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta % prid. SO kr. — Posamezne številke »e / frankiraft. Hokooisi o-er posebne vrednosti ae ne vračajo. — Inseratt (razno vrste nazn»- dobivajo on onravuiitvu in v trafikah v * »t« po S kr., v fiarlol in v Ajdovščini po ( niia in poslanice) ae zaraounijo po pogodbi — prav caud; pri kratkih offlaaih z drobnimi o kr. — Naro&nim, reklamacije m inserate \ ojema OpravaUHv«, vit Tcrreit«, »Nava tlakama*. < črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr Čehi, Madjari in Nemci. (Konec.) Ako moremo soditi iz ogerskih Časnikov, ne bi bili zdaj Masrjari nasprotni, ako bi Čehi dosegli velik del onih tirjatev, katere so stavili pod Hohenwartovim ministerstvom, in res je mogoče, da b časoma Čehi dobe popolno svojo avtonomijo. — Naravno je, da tudi Poljaki ne zaostanejo za Čehi. Ostali bi potem izmej Slovanov le mi Slovenci in Dalmatinci, katere bi hoteli Nemci in Italijani ge nadalje zatirati i raznaroditi. Vpraš anje bi nastalo : Kaj potem, ko bi Čehi in Poljaki dosegli svojo avtonomijo ? Ako Poljaki in Cehi zadobe svojo popolno avtonomijo in poSiljajo svoje poslance le v delegacije, pa ne tudi v državni zbor, po tem bi Nemci imeli veliko večino v tem zboru, ako bi še obstal in naša narodnost bi bila v največej nevarnosti. Zato pa bi si morali tudi mi južni Slovani zagotoviti svoj narodni obstoj; predno bi mogli dati naši poslanci svoj glas za kako prenaredbo ustave, bi Čehi in Poljaki morali pokazati, da ne žrtvujejo svojih bratov v nampn, da le dosežejo svoje cilje. Mi menimo, da Češka in Poljska avtonomija v Hohenwartovem zmislu, bi morala imeti v nastanku, kakor prvi pogoj, vredbo Avstrije po narodnih skupinah. Nemške dežele bi morale biti zložene v eno tako skupino, slovanske v drugo; v tej zadnjej bi bili tudi nekateri Nemci in Italijani, ali narodnostna postava, kakorgno je Hohenwart leta 1871. predlagal, naj bi varovala vsako narodno manjšino pred terorizmom večine. Cehi torej, ako mislijo kaj trajnega doseči, ne smejo egoistično sami za se skrbeti, ampak sodelovati morajo, PODLISTEK. Indijska drama KaiidAsova. Na slovenski jezik pivložil dr. Karol G laser. (Dalje.) Ijrvali. Prijateljica. lepši si mi dozdeva danes nego takrat, ko sem ga prvokrat videla! Čitralekhd Res je to, stopive bliže. Urvr.lt. Ne Se; hočem se poprej s zagrinjalom prikrita bližali in poslušati, o čem s- z svojim spremljevalcem na samem raz-govarja. Catralekhd. kakor hočeš. (Obe storile, kakor povedano) 1 Vidulaka. I z ume 1 sem sredstvo, po katerem se moreš »družiti z dev0, ki jo ljubiš, kateri se je tnško približati. Kralj {molči). Ur v aH. Kdo je ta srečna žena, ki se sme po nasati. da on podnje j hrepeni? Cilralekha in dokler Avstrija ne zadobi konečne svoje oblike, kakoršna jej pristaje po naravi. Federalizem je naravna oblika naše Avstrije in proti temu se pomika vedno bolj in to k ljubu slabej volji njenih državnikov. Ni torej brez pomena bližanje čehov k Magjarom; Čehi hočejo Ma-gjarom dokazati, da bode boljše za njihovo državo, ako oni priznavajo Slovanom narodne pravice v Avstriji, in ako se za vedno odrečejo nalogi, da bi velikonemcem pomagali pri krutem pouemčevanju. katerega so sami Magjari skusili, ter z vso silo odbili. Magjari imajo najmanj potrebe, da si nakopljejo maščevalno sovraštvo Slovanov na glavo ; od Nemcev pa dobro vedd, kaj imajo pričakovati, in ako tega niso še bili prepričani po skušnjah do leta 1861., prepričati jih je maralo ravnanje z deputacijo magjar-skih telovadcev v Draždanah, kder so magjarsko trobojnico na najsurovejši način zaničevali. In ko so Nemci iz rajha to delali, ploskali so jim avstrijski Nemci, tisti naši sodržavljani, katere so Magjari podpirali, da so vrgli Hohenwarta in nemogočo storili spremembo ustave v federalističnem zmislu. Madjari naj dobro pomislijo, da oni imajo najveSi interes na obstoju Avstrije; obstoj Avstrije je na srcu tudi avstr. Slovanom; ako pa bodo ti Slovani to postali, kar želć iz njih napraviti Velikonemci, potem bo zastonj se ustavljati pangermanizmu, ki je zdaj bolj nevaren Avstriji, nego pa panslavizem. Najboljša politika za obstoj Madjarskega kraljestva je pač mirna poravnava sč Slovani. Cehi utegnejo, kakor smo reklt, z Madjari sklopiti kak kompromis, kateri jim more mnogo pomagati v dosego svojih ciljev. Zamisli se in skuhaj z globokim premišljevanjem to proučiti. U rvali. Bojim se, da ne bi tega vsled svoje moči takoj spoznala/ Vidulaka. Poslu5aj tedaj, izumel sem sredstvo; da se moreš združiti s predrago. Kralj. Govori. „ čitralekhd. Potem ne morem ugovarjati. Urvali. Pokaži mi tedaj pot, da ne bom imela nepotrebnih zaprek. Čitralekhd. Pogum velja. Se ne spominjaš, da je naju sveti učitelj podučil v umetnnosti, da se morevp nevidljivi storiti, in se ubraniti sovražnikov, ki jih imajo bogovi? Urvali. Res, spominjam se še. čitralekhd. Došli sve do kraljevega grada, ki je največja krasota mestaPratištana ob stoku Jamune in svete Ganae, eija voda je tu najsvet-jša. Dozdeva se mi. kot da bi kraljev grad odseval iz svetih voda. Urvali fse poželjivo tja o^ira). Po pravici se sme reči. da so se ne besa tja preselila. Oh, kde utegne neki biti pomočnik zapuščenim. * Bopovi in pobožni puSčavniki morejo po Zakaj se tako po človeško obotav^fiu^® v« .krlv.io.tl spo- Mi Slovenci jim tega ne moremo in ne smsmo zavidati. Ampak Čehi in Poljaki ne bi smeli pozabiti pri enakih poravnavah in političnih kompromisih tudi drugih slovanskih bratov, ker egoistična politika v tem obziru bi se utegnola maščevati tudi nad njimi. Naši Velikonemci, ki bi radi pustili Poljakom in Dalmatincem prosto pot, bodo se sicer branili kaj tacega storiti tudi gledć češkega kraljestva, ali na vse zadnje bi vgriznoli tudi v to kislo jabelko, da jim je le zajamčena nadvlada v ostalih deželah. Uprav zato pa je potrebno, da se poprej sploh vse narodne zadeve v Avstriji konečno uredć in da se Velikonemcem nikder ne pušča večega gospodarstva, nego jim pristova po na-ravnej postavi; — kadar je vse to dognano ter konečno rešeno narodno prašanje, še le potem je mogoče, da nastopi nek harmonični federalizem, ki se pri zadosti močnem središču ozira prvič na zgodovinsko, drugič na narodno pravo. Ako čehi se svojo novo politiko to dosežejo, prav bo za vse, posebno pa za skupno državo, Bog pa jih varuj kompromisov, kateri bi bili naperjeni proti drugim Slovanom. To bi Avstriji, največ pa Čehom samim škodovalo. To nam pa kaže, da rešenje Češkega prašanja brez konečne vredbe Avstrije na federalistiČnej podlagi ni lahko mogoče, in naj se tudi zgodi s pomočjo Madjarov. Politični prealed. Notri nje dežele. Nal cesar pojde, kakor časniki poročajo za gotovo, G. t. m. v Gostinjske to- (jitralehka. Gotovo zveve to. stopivši v log, ki je tako krasen, kakor nebeška livada. (Obe stopate doli). Čitralekhd (iapa\ivli kralja. vesela). Prijat ljica. tu le je kralj; enak je mespcu. ki s» je prav zdaj prikazal, čakajoč svitlobe.* Vidulaka. Idi spat; potem pa lahko sanjariš o Združenji; nariši si na tablo podobo Ur-vašije in ogleduj jo. Urvali (radostna). Obupno srce, oiači se, ojači. Kralj. Nobeno tvojih sredstev ne pomaga; SrC6 mi Kima teško ranil je. Kuk6 naj si privabim spanec sladki, Da v sanjan, draga, mi prikaže se? Ce tudi ljubico naslikam krasno: Solzd ne vsahno mojih nikdar vir! Čitralekhd. SliŠiŠ ? Urvali. Da, slišim; pa srce vender ni zadovoljno. Vidulaka. Do tega sega moč mojeca razuma. Kralj (v^dihovaje). Neznane so skeleče srčne rane Predragej; morda tudi zaničuje Nesp'tnepa ljubimca, ker nje um Prebiitri ljubav mojo prav pozna. * Ce mesec vzhaja, blel je 5e ; polagoma 3e le dobi popolen svit, ker je videti, kot da bi postal, mislili so si Irtdi, da Čuka svoje svetlobe. plice, da obišče nemškega cesarja, in ostane tam do 7. zvečer, ker nemški ceBar letos ne pride v IŠI. — Mogoče je, da pri tej priliki pride tudi ruski car v Gostinj ali Reichstadt in da bo zopet letos tri-carski shod, in dvomiti nikakor ni, da ruski car še letos obišče našega cesarja na avstrijskej zemlji, ker to zahteva uže vljudnost, ker je lansko leto naš cesar obiskal ruskega carja v Skrnjevicab. Carinskej svezi z Nemčijo teško odi-demo, če tudi ne bode Avstriji koristna, ker Blsmark se za to na vso moč prizadeva. Vsekako bi naša obrtnija veliko trpela, ako se taka zveza sklene. Kakor nemški Časniki trde, suide se uže te dni Blsmark s Kalnoky-jem, ki se bosta dogovarjala o trgovinsko-političnib razmerah, in Bismark sam je neki rekel, da je sedanje njegovo popotovanje silno važno. Mi se bojimo take zveze, boii si iz gmotnih, bodi si iz političnih ozirov, ali Bis-markovej železnej volji in prevelicemu vplivu se bo teško ustavljati. V pralkej trgovinskej zbornici so se glede avstrijsko-ogerske narodne banke podali ti le predlogi: Vlada naj skrbi, da se češkim podružnim barik;im da najmanj 50 milijonov gold., da se povzdigne praška podružnica v glavno podružnico, katere vodstvo naj se sestavi iz načelnika in osem na Češkem bivajočih udov; načelnik imenuje dva uda dunajske glavne uprave, glede druzih šest pa naj pet čeških trgovinskih zbornic in deželni kulturni svet predlog na Dunaj pošljejo. V vodstvo dunajske glavne uprave naj generalni svet voli enega uda praške glavne podružnice. Pri vseh čeških podružnicah naj se spoštuje jezikovna enakopravnost in se ima vrednost na bankovcih tudi v češkem jeziku zaznamovati. Vsi ti predlogi so bili sprejeti z vsemi glasovi, le Nemci so zoper nje glasovali. Mej Nemci in Italijani na južnem Ti-rolskem je vstal tudi narodnostni razpor. Nemške plakate na zidovih trgajo in ma-žejo Italijani, Nemci pa na italijanske plakate prilepljejo nemška zaničevanja. In Madana, da škodaželjhi uog Povzročil j.», da upi moji po Zedinjenju s predrago splavali Po vodi so. Naj se raduje le. Čitralekhd. Čuješ-li? Urvali. Oh oh, kako me zaničuje! Ne morem mu z besedami odgovoriti: po svojoj ne-beškej moči si hočem priskrbeti brezov list: nanj napišem stih in ga vržem mej njiju. Čitralekhd. Zlagam se s teboj. Urvasi (pile in vrže list tja). Vidulaka (v straheh). luvj pa je to? Ali je kačja _ „ ačja koža padla na tla? Kralj (prcmilljevaje). Ne, prijatrlj moj, to ni kačja koža, nego brezov list; na katerem je nekaj napisanega. Vidulaka. Bržkone je nevidljiva Urvaši slišala tvoje jadikovanje in list napisala, da te ona enako gorko ljubi, kakor ti njo. Kralj. Moja želja se vender spolnjuje; (v^ame list in ga Čita ; vesel) ti si prav pogodil. Vidulaka. Zdaj pa bodi dobre volje. Slišal bi pa vender tudi rad, kaj je napisano. Urvali. Kako si ti vljuden! (Dalje pri h.) Vnanje dežele. Zadnji papežev nagovor obžaluje verske razmera v Italiji ter naglaŠa prepoved slovesnega epremljevanja sv. rešnjega telesa, kakor tudi shod aDtiklerikalcev. Dalje obžaluje papež težave, ki se delajo na Francoskem in Nemškem cerkvenemu poslovanju, nadeja pa se vendar, da se verski mir v teh deželah povrne, nazadnje pa opominja k siogi, katera je sedaj neizogib-Ijivo potrebna. Papež je 3U. tulija izročil novoimenovanim kirdioalom kardinalske klobuke ter potrdil več škofov, mej temi dr. Krementz-a za vrhovnega Škofa v Kolinu. V Benetkah so 30. julija v pričo italijanskega kralja v morje spustili vojno oklopuico »Morosini«. Da pri tej slovesnosti tudi tiekatetih neodrešenih ni manjkalo, tega naru ni treba pristavljati. Italijanski kralj je 29. julija vpričo Depiet:?»a 111 druzih dostojanstvenikov sprejel novo marokansko poslanstvo. Turčijo evropske vlade uže leta in leta priganjajo, naj prične delati železnice, da se zvežejo z druzimi evropskimi ž lez-nicami; obečala je sicer vedno, da to stori, a z vednimi pretvezami delo zavlačevala. 27. julija se je vendar delo pri Belovi začelo, a Bog zna, kdaj se konča; v Turka nemamo nobene vere. Turška vlada je naročila mnogo ka-nonov pri Krupu, da oboroži morske ožine. Da bo morala kanone platiti, išče na posodo 10 milijonov gold. V Angleikej s podnje j zbornici se je 28. julija razpravljal vojne mornarice proračun. Vojni minister je naznanil, da se bodo vprihodnje lile kanone, ki se od zadaj nabijajo. Do meseca marcija 1886 bo 575 ulitib, in razen tega še gotovo število mi-treles. V tem letu si priskrbi 150 torpedov, potem pa si jih pribavi vsako leto 250. Izdelal se je tudi načrt za varstvo angleških trgovinskih luk, v ta namen se napravijo prostovoljne čete. Letoi troški za podmorske mine znašajo četrt milijona lir šterlin. Proračun vsega načrta za bram-bene napravo znaša 6 in pol milijonov lir štrlin. Angleikej vladi delata Egipt in Sudan veliko preglavico,- iz Sudana so bili Angleži uže tako iztirani, v Egiptu pa jim ni mogoče napravili reda. Vsled tega hoče angleška vlada pridobiti Turčijo, da jej ona iz zadrege pomaga. Prav zato pošlje posebnega poslanca, \Volfa, najprej v Ca-rjigrad, da se tam dogovori z sultanom, potem pa v Egipt, da izvrši svoje poslanstvo, ustanovi dobro upravo, utrdi mir In ukrene, kar treba, da se nemiri ne bodo ponavljali. To so lepe želje, pa najberž ostanejo le Želje. • P*U Mali Gatette«, kakor smo uže poročili, oukrivala je zadnje dot veliko spridenost in strašna hudodelstva, ki se gode v Londonu, pa umikajo vsakej kazni. Vsled tega odkrivanja se je sestavila posebna preiskovalna komisija; udje te komisije: vrhovni škof kenterburiški, škof londonski, kardinal Manning, Samuel Morley in svetovalec Reid, izrekli so tako le razsodbo: Po skrbnem pretehtanju iz-povedeb prič in druzih podatkov, prepričala se je komisija, i •• da hi mogla za vsako posameznost p .rok Liti, da so odkritja »Pall Mali Gazette« v celoti dejansko resnična. Francoska poslanska zbornica je 30. j u lija z 291 proti 142 glasov dovolila za Madagaskar kredit, kateri je Brisson pripo-roČeval, razsodbo o kolonijalnem prašanji pa je prepustila prihodnjemu državnemu zboru. Časniki trde da je od dovoljenega kredita sedem milijonov uže porabljenih, in da bo zopet novega kredita treba. Iz Madrida se poroča, da je v mestu Huesca v Aragoniji 29. julija vsled užit-ninskega zako na vstala krvava rahuka. Proglašen je bil obsedni stan. Iz Bombaja se poroča, da se delajo priprave za to, da se pošlje mnogo angleške vojske v Kandahar In PendŠab; več tovorne živine se ima v ta namen nakupiti. — To se ne ujema z besedami, katere je Salisbury pri nekem banketu 29. julija govoril, ko je naglaŠai, da vlada Živo žfH miru in se bo prizadevala za pospeševanje prijateljskih razmer mej evropskimi velevlasti, ker to je potrebno za blagostanje narodov. On se nadeja, da boste v kratkem času Rusija In Anglija, obdani od zaveznikov, stali na njegovej strani, navdani s čutili mejseboj nega spoštovanja. DOPISI. Iz Brkinov materijske županije dne 24. julija. — Ni ostalo brez sadu kar smo po časopisih, posebno nam priljublje-nej »Edinosti«, večkrat priporočali, kako koristna naprava bi bila za ves brkinski kraj kmetiŠko sadiarsko društvo. Opominjali smo rodoljube, naj se tega dela prej ko prej lotijo. Zato nas veseli, da so se rodoljubi tega dela v resnici lotili. — Bog daj, da to prekoristno društvo kmali svoje delovanje začne, posebno naš brkinski kraj bi ga imel z veseljem pozdravljati in tudi podpirati. Kmetovalci brkinski, v velikem Številu se vpisujte v to društvo, ker je kakor nalašč za Brkine osnovano, ker od njega bomo dobivali veliko koristi in poduka.n. pr. v sadjartsvu, vinarstvu, čbe-larstvu, živinoreji i sploh v vsem poljedelstvu. Tako društvo nas bode učilo, kaj je bolj koristno za naše poljedelstvo, pa tudi prizadevalo se, odpraviti take prepovedi, ki niso za naše kraje. — Naj. tukaj omenim le to, da je nam zelo škodljiva deželna gojzdn&tska, postava, katera prepoveduje sploh sedaj v poletnem času sečnjo gozdnega lesa. Koliko si je naš Brkin prejšnja leta pripravil dobrega gnoja v hitrici za sajenje zelja in rep« in jesensko setev iz jelševih vpj, ko seduj ne sme ni zelene vejice na svojem borjaču imeti, ker to precej opazijo žen durmi, in potem je joj, kazen in zapor! Ker ima jelša to lastnost, da nje koren nikoli ne vsahne, naj se poseče v soku poloti, ali pozimi, zato bi se moralo vender dovoliti kmetom, da si iz jelševih vej napravljajo gnoj, ker skušnja uči, kako prav repa, na tak gnoj sejana, lepo obrodi; le za to bi morala vlada se poganjati, da se tu pa tam jelševje po goličavah nasadi, ker mej jelševjern se k malu napravi dosti rodovitne zemlje in potem se lahko vmes zasade češplje, ki naglo rastejo in obilo rodć, pod njimi pa raste tudi dobra travA. — Letos je ob vodi Reki obilo češpelj tako, da se uže zdaj pod obilnostjo veje lomijo. Reka je tukajš-nim posesnikom k rodovitnosti polja tako potrebna, da je nikoli i nikdar ne prepla-čajo Tržačani, ki jo hočejo v Trst speljati. Nedavno je nek fant v Kozjanah češnje trgal ter je Štiri šežne visoko z drevesa padel in se tako poškodoval, da je v malo dneh umrl. Te dni se je šel nek pastir pri •Jatežu« v vodo Reko kopat, pa v njej utonil — Strela letos tako gospodari, da mnogo topolov rasporje; ako bi ona slišala vse one, kateri kolnejo: Strela te udari, imela bi veliko opravila, kajti toliko človeških teles bi razparala/ Z Bogom! Iz Poddrage nad Vipavo, 26. julija. — Kakor bele vrane redka prikazen je dopis iz naše male občine v enem ali drugem časopisu, a vendar se mej nami nahajajo taki g. dopisovalci, da kaj radi o tacin zadevah pišepo, o katerih bi bilo bolje molčati, nego jih po časopisju v Javnost spravljati. Tako piše nekdo iz Poddrage (če ne odkod drugod pod tem imenom.) v »Edinosti« od 22. julija 1.1. štv. 58, kako je bivši g. župan z občinsko blagajnico gospodaril, iz katere je nad 500 gld. za svoje potrebe potrati), in spotika se ob njegove na-gumbane »Škornje« in bivše njegove denarne zadeve. — G. dopisniku so bržkone tedanje razmere mej občino in bivšim žu panom malo znane, ali pa je bil o njih slabo podučen, da o pregledovanju občinskih računov in nastalem dolyu županovem tako piše, kakor da hi se vsled tega res občina na robe obrnoti imela. Marsikaterega poštenega občana so rajužaljive dopisnikove besede v srce žalile, in obžalovali so abotno obrekovanje, namenjeno njemu, kateri je za občino svoje duševne, kakor tudi materjalne moči žrtoval, in na nje splošno korist neumorno delal vso svojo dobo. Namenil sem toraj, v nepristranskej presoji zadevo, o katerej prav g. dopisnik piše, nekoliko pojasniti, da č. Čitatelji »Edinosti« zvedo, da ni po vsem tako, kakor Kosp. dopisnik, v svojem neprijateljskern srdu. o bivšem v. županu piše. Krimlo po izvolitvi novega g. župana, oziroma občinskega odbora je bi^Ši župan občinski račun dohodkov in stroškov ter račun dohodkov jn stroškov stavbe farovža, si.občinskemu odboiu v pretres in presojo predložil, in ta je tudi račune takoj pregledal. Po pregledu predloženih računov in ostrej presoji si. obč. odbora, zarad nekaterih njemu protivnih g. g. odbornikov, bil je res resultat tak, da je bivši g. župan okoli 500 gld. oličini dolžin postal, katerih pa, o čemer je g. dopisnik povedati pozabil, ne dolžuje več v polnem znesku, ker je kmalo po odobrenju računov ob-činskej blagajnici plačal nad 300 gld. in za zaostali dolg je dal dostojno zavarščino; toraj se uiti občini, uiti g. dopisniku samemu ni treba zgube bati, ker bode i tako v kratkem ves dolg poravnan. Resultat računov pa bi bil na vsak način drugačen, ako bi nekateri g. odborniki iz osobnega sovraštva do župana računov tako strogo ne presojevali; kajti odbila se mu je na njegovih pristojbinah razne vsebine velika svota, dasi tudi si je o vseh zadevah zelo malo zaračunil in ni mislil nikakor občini Škodovati. Ko bi se bil si. občinski odbor pri presoji občinskih računov le nekoliko v dobo njegovega županstva ozrl, gotovo hi bil drugače sodil. Koliko je on zamudil časa pri zidanju farovža, popravljanju zvonika in pri delu olepšave cerkve, katero delo je skoraj sam s pomočjo tukajšnjega Č. g. beneficijata vodil, vredoral obč. tlako in preskrboval stavbeni materjal in pri tem marsikaj žrtoval, kar se v nikakovem računu ne nahaja, da bi bil kaj za to od-škodovan. Koliko Zamotanih občinskih zadev je razmotal in v pravi red spravil, katere sedaj občini vsakoletne lepe dohodke donašajo. Ves trud, vse prizadetje mu je bilo zastonj, dasiprav so občinci takrat rekli, v resnici tacega župana Še niRmo imeli, da bi mu bilo na um prišlo, zamotano zadevo, katera je občini lepe stotake rešila, razmotati in v pravi tok spraviti. Pela se rnu je slava in užival je zaupanje do zadnjega, sedaj pa se ga abotno še celo po časopisju obira v tacih zadevah, s katerimi se mu zaupanje spod-kopuje. To je tedaj plačilo za njegov trud in požrtovalnostl Kedo bode pri nas v prihodnje župan, če se bodo oni po mlnolej dobi javno po časopisju obirali? Nihče ne, če mu bode le mogoče, reši se te nehvaležne, će tudi častne služIte. To se je uže pri zadnjej volitvi videlo, da se v to nihče ne sili, ker se je volitev župana trikrat vršila, in še le v tretje izvoljeni g. župan, Ivan Jamšek, je na prigovarjanje več občincev težavni posel prevzel, ker prva dva Izvoljena je si. deželni odbor v Ljubljani županske službe na nju prošnji oprostil. Jasno je toraj, da ni zaradi omenjenega dolga, kateri bode i tako v kratkem poravnan, občina v nevarnosti, in ne bode zaradi tega občincem novih občinskih davkov treba plačevati. Veliko bi Še lahko pisal o tej zadevi, in prav potrebno bi bilo Še marsikaj pojasniti, pa za sedaj naj bode dovolj, tem strastnim bedarijam. Nepristranski občan.*} Z (Soriškega 28. julija, (i« učitelj skik krogov) Te dni nam je doŠel v rolte deveti zvezek »Avstrijske šolske statistike 1882/3«. Glede na razmere goriškega ljud. Šolstva koncem leta 1883. smo doznali, da je Štelo Goriško in Gradlčansko prebivalstvo po ljudskej štetvi dne 31. decembra 1880.1. 211.084 ljudi. Splošnih ljudskih šol smo imeli 144, privatnih šol je bilo 10, meščanskih šol na Goriškem ni bilo niti ene. Vkupno število učiteljskega osebja na javnih ljudskih Šolah je znašalo 540; učiteljev je bilo 421 in 125 učiteljic. Število za šolo godnih otrok je bilo 33.358 in Število učencev na javnih ljudskih Šolah je znašalo 24.998. Iz tega je razvidno, da 8.360 za Šolo godne in sposobne šolske mladine ni šole obiskovalo in da pride povprek 46 šolo obiskajočih otrok na vsako učiteljsko moč. Navedli smo, da nemamo na Goriškem niti ene meščanske šole, mej tem ko jih ima Trst 4, Istra pa 1. Ako se nekoliko ozremo po k/onovinah našega cesarstva doznamo, da ima: Dolenje Avstrijsko 57, Gorenje Avstrijsko 8, Solnograd 2, Štajerska 4, Koroška 2, Tirolska 2; Kranjska 1, Preda-relska 1, Češka 171, Moravska 46, Šlazija 4, Galicija 15, Bukovina 1, Dalmacija 5 meščanskih šol; to je brez Trsta in Istre, 3f9 meščanskih Sol. § 5. šolske postave, veljavne za Go-riško-Gradiščansko z dne 6. maja 1870 pravi: »In jedem Schulbezirke ist wenn anders thuulich, eiue Burgerschule zu errichten«, pa vender še dandanes ko je ta postava uže 15 let v veljavi, nemajo Slovenci in ene meščanske šole. V gradlš-Čanskem okraju imajo menda eno ali dve obrtni šoli, mi Slovenci pa še tega nemarno. Čas bi bil, da se tudi pri nas zdramimo ter osnujemo meščanske šole. V Bolou, Kobaridu, Tolminu, Komnu in Sežani imamo četverorazredne ljud, šole. Tu in tam bi se dala vender napraviti meščanska ali tako imenovana obrtniška Šoia. — V ranj. »Glasu« I. 1873. je pisal g. M—v nekoje članke: »Kje in kako naj bi se osnovale na Goriškem meščanske šole«. Naj mi bode dovoljeno, da iz 17. št. onega lista našim čitateljem navedem to le: • Na podlagi dva — in trlrazrednih ljudskih šol nam je snovati daljne šole, a meščanske tako le: Dodajmo dobrej dva — ali trirazrednej šoli še enega, po okoliščini 2 ali 3 učitelje, kateri bi bolj izurjeno mladino od 11. leta naprej podučevali, posebno v tako imenovanih realnih predmetih t. j. v praktičuem računstvu, mer- *) To smo sprejeli, da so slišite obe plati zvona, uli Sudimo se VaSej pretnji, ko vendar glavni fakt Vi sami priznavate. — Nam gre le za pravico, in ne bojimo se nobenih sit-. noBti, ako jo je treba /.ugovarjati. Ured. stvu, risanji, naravoznanstvu itd. In glej, v malej obliki meščansko šolo, katera bi malo stala, a gotovo več koristila, osnovavši jo na več krajih naše dežele«. Se stroški, ki bi prizadevala ena če-tverorazredna meščanska šola, napravili bi 2 ali celo 3 male meščanske šole pa imenovanem načrtu, sosebno ako bi do-tič ne občine sodelovale. Postavim, naj bi v Ajdovščini k dvo-razrednej ljudRkej Šoli, kakor zgoraj omenjeno, še 2 učitelja za meščanske šole namestili, gotovo bi bil ta kraj bolje oskrben se Šolami se samo 4 učitelji nego s četverorazredno ljud. šolo, pa tud« stroški ne bi bili zdatno veči. Za Kobarid bi bilo k večemu še enega podučitelja treba, toraj z 2 podučiteljema in 3 učitelji bi imeli ljud. in meščansko šolo . . . Dežela vzdržuje sedaj — žalibog — premalo obiskovano kmetiŠko šolo, ki stane na leto nad 10 tisoč. Ta zavod na praktičnej podlagi, preskrben s potrebnim zemljiščem, pod skuŠenim in praktičnim vodstvom ne bode prizadeval deželi celo nobenih stroškov. Ni j bi dežela tistih 10—12 tisoč žrtovala v podporo 4—6 meščanskih šol, preskrbeli bi celo deželo s prav potrebnimi ia koristnimi zavodi, v katerih bi se mladina urila in vodila k boljšej prihodnosti«. Mej drugim nadalje pravi: »Mej tem ne smemo zabiti popolnoma meščanskih šol; ampak vsestransko nam je premišljevati in vsa sredstva pripravljati, da si jih tudi mi omislimo, da bodo uživali vsaj naši potomci, kar nam ni bilo dano. Bog ne daj, da bi nam naši potomci oponašali, da nismo za nje skrneli v veku napredka, kakor skrbe naši sosedje za lastno krv I Skrb z.i šolo je skrb za lastni rod, denarne žrtve za šolo, ako so le v pravem zmislu porabljene, najkras-nejša so dedšina /dota), katero zapustimo potomcem. Kdor ljubi svoj rod in narod mu mili, žrtoval ho gotovo vse svoje sile in imenje zanj, da mu ostane katoiišk in naroden; pa da se na tej podlagi omika in zbistri, ter srečnejših Časov doživi! In v ta namen delajmo v božjem imenu«. V zadnjem času so jeli po Nemškem in v Avstriji snuti tako imenovane »splošne rokodelske Šolea (allgemeine Handwerks-schulej, kajti tu in tam kažejo se nedo-statki v organizaciji naših industrijalnih izobraževalnic in zbog tega se vidi faktično pomanjkanje takih šol, katere bi bile v sredi mej nadaljevalnimi in izobraževalnimi šolami, in katere naj bi posredovale prehod od navadne šolske izobrazbe, katera se dobiva v ljudskih šolab, k specijelnej industrijalnej izobrazbi, šole, katere bi dajale prvi obrtni pouk, In te naj bi se imenovale »splošne rokodelske Šole«. V teb šolah naj bi se s teoretičnim poukom in praktičnimi vajami dajal ovl pouk, kateri je potreben, da se učenec privadi obrta, osobito rokodelskega obrta. Naslanjale naj bi se neposredno na ljudske šole, ker se sprejeti morejo uže taki dečki, kateri so dopolnili dvanajsto leto ter dovršili šesto leto v ljudskej šoli z dobrim uspehom. Učni načrt za te Šole pravi: V prvem letu naj se ponavlja, kar se je učenec do zdaj učil, zraven pa se mu skuša razširiti znanje iz ljud. šol s posebnim ozirom na obrt. V drugem letu naj se v lahkoumev-nem pouku ozira na vse stroke obrta; naj bi se spisavala pisma, sestavljali se za obrtnika potrebni spisi, poučevalo o občevanju 8 pošto, v kolikor zadeva obrtnika, sestavljala pisma, kakoršna potrebuje obrtnik v svojem stanu pri občevanju z svetom. V zemljepisju seznanja naj se učenec z najvažnejšimi obrtnimi kraji, z občili, v fiziki dobi pouk o navadnih strojih in njih uporabi pri obrtih ino elektriciteti; pri računstvu naj se podučuje v štirih glavnih računskih vrstah, rešujejo naj se obrtne naloge, preračuuja kupnina raznega blaga ua podlagi cenilnikov in faktur, razlagajo naj se dotični trgovinski običaji. Poleg tega naj bi se poučevalo najvažnejše iz tehnične in mehanične tehnologije, iz obrtnega knjigovodstva in risanji. Bazen teoretičnega pouka vršil naj bi se v obeh razredih tudi več ur praktični; učenci naj bi se privajali resnemu in strokovnjaškemu delu, seznanili s začetnimi deli obrta. S tem bi se v pouku rokodelskih učencev mnoso doseglo in tako vzgojili spretni delavci, katerim bi se uže začetkom vcepili zdravi nazori o poklicu delavskega stanu. Tako šolo — če uže ne meščansko — kazalo bi ustanoviti v Tolminu, kder imajo uže velikansko šolsko poslopje, katero je baje stalo 24 tisoč forintov. Tolminci so mislili in upali, da dobodo poleg četverorazredne ljud. šole š* nižjo gimnazijo, in zidali so iz okraj, šol. zaloga denarjem »šolsko palačo«, katera pa sedaj na pol prazna stoji, ker se navedene namere niso uresničile. Umestno bi bilo teoaj, da bi se ovi prostori porabili za meščansko ali obrtno šolo, ker itak uže več let tamkaj »kapital mrtev leži«. Ker smo do sedaj govorili o šolstvu, naj nam bode dovoljeno spregovoriti besedo o učiteljstvu in sicer o materijalnem stanu učiteljstva ua Goriškem. Po dež. postavi v 4. dan marcija 1879 1. deli se učiteljstvo vsakega političnega okraja v tri plačilne vrste t. j. L II. io III. vrste 1/12 učiteljev vsakega okraja pripada I„ 3/12 II, in ostalih 8/12 pa III. vrsti4). Učiteljsko društvo za Tolminski okraj je vložilo pri dež. zboru prošnjo, naj bi se učiteljstvo razdelilo v Štiri vrste, io sicer 1. (6U0 fr.;, II. (500 fr.), III (450 fr.) in IV. vrste (400 fr.) Petletnine naj bi se ne ra-čunile več, kakor do sedaj, po 10 po sto, ampak naj bi se odmerile za učiteljstvo vseh vrst po 60 fr. S tem bi bilo učiteljstvu vsaj kolikor toliko pomagano, da bi moglo nekaj pro-Btejše dihati, kajti tako, kakor je sedaj, ni mogoče učitelju z družino pošteno izhajati. § 55. šolske postave z dne 14. maja 1869 pravi: »Die Minimalbezuge, unter welche keine Scbulgemeinde herabgehen darf, sollen so bemessen sein, dass Lehrer frei von hemm<-nden Neben gescbiiften ihre ganze Kraft dem Berufe widmen, und auch eine Familie den ortlichen Ver-haltnissen gemass erhalten konnen«. Poleg tega je to učit. društvo zaprosilo, naj bi se kategorija podučiteljev, kakor na Kranjskem, odpravila in uvrstila ▼ one štiri plačilne vrste 1/10 učiteljev vsakega okraja v I, 3/10 v II, 3/10 v III. in 3/10 v IV. vrsto. Kakor slišimo poprašal je deželni odbor v tej zadevi c. k. dež. šols. svet, a ta bode baje prašal za mnenje vseh c. kr. okraj. šols. svetov, in ako bodo poročila ugouna, upamo, da učiteljstvo doseže, kar Želi in Česar bi mu po pravici pristojalo. Naše gg. dež. poslance pa prosimo, naj ni učiteljstvo v tej zadevi krepko podpirali, da dosei-jo to malo, kar žele. Naj pomislilo, da najnižji uradnik XI. reda je bolje plačan, nego pri nas učitelj I. vrste, da si mu ni treba delati tako strogih skušenj, kakor učiteljstvu. Bolhober. IZ Štanjela 27. julija. Občni zbor vinarskega društva bode v Tomaju dne 16. avg. popoldne ob 4. uri. Dnevui red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3, Natančneje določilo o izglednih vinogradih in o skupnih kletih. 4. Kako orodje io priprave se imajo letošnje leto nakupiti. 5. Koliko se bode društvo letošnje leto pečalo s prirejanjem vina. 6. Volitev 3 mož za nadzornike in njih namestnike, da pregledajo račune (v smislu pravil S 36, 4. b.>. 7. Volitev 3 mož, da določijo ceno grojzdju (v smislu pravil g 36, 4 c/. 8. Nasveti posameznih udov. Odbor želi, naj se vsi redni udje udeleže občnega zbora. Kedor želi društvu pristopiti, naj blagovoli pismeno naznaniti odboru, ali pa naj pride imenovani dan k zbor u, kder podpiše pravila. Prosimo pa posebno župane in druge občinske može. naj pristopijo Še to leto k društvu, da se boue vzajemno postopalo o času trgatve. Ker je društva namen ob a korist in prvo načelo društva prirejati le naravno vino, vabimo k prlstopilvi č. g. duhovne in druge, katerim je ležeče na tem, da domačega pridelka korist in dobiček uživajo domačini. Komu so se pa pravila odposlala in ne misli pristopiti, naj je blagovoli odposiati odboru. Odbor vinarskega društva. Domače in razne vesti. Imenovanje. Za načelnika ister-skega deželnega kulturnega sveta je bil imenovan deželni poslanec Canciani. Policija je zasegla zadnjo številko lista »Naša Sloga«, v katerej je ta izvrsten hrvatski list grajal nekatere za-deve glede zastopstva buzetske občine. Zarad tega je uredništvo imenovanega lista včeraj napravilo drugo izdajo »Naše Sloge«. Irodeniarsko Te dni so poslali Tržaški »bubci«, ki se zovejo udje nekega »Circolo Guribaldi in pro deli Italia Irre-denta« tudi nam neko proklamacijo, pod katero je podpisana neka tajna tiskarna omenjenega »Circolo« v Trstu, in v katerej posebno zabavljajo zoper Slovane, češ, da jih bode treba zapoditi na hribe, od koder su prišii, Če tudi jih branijo avstrijska bouula in še mnogo hujšega, kar se ne sme posneti. Poleg proklamacije so nam poslali tudi njihov tajni organ: -L'Ecco deli Alpe Giulia, št. 2 od 1. 1885. V tej stev. se čita marsikaj Izdajalskega, ali posebno hud |e napad na okoličane, katerim pmvijo, da so le zapeljana para itd. Laž JrL»Uil I , Prbubcev«, mej njimi dolgonogi dr. Angeli v Benetke; »Alabarda« in »Indi-pendente« sta tudi poslala svoje zastopnike, kateri so poslali iz Benetk v omenjene liste dolge telegrame, v katerih se posebno hvalijo, kako sijajno so bili tam sprejeti. Kadar bodo pa v Pulji morda še lepšo in večo Iadijo spustili, ne pošljeta ta lista tija nobenega zastopnika, to je gotovo, ker tega nista storila pri mnogih enakih prilikah doma v Avstriji. Potem pa še tožijo na barbarično vlado in Bog si vedi kaj še vse 1 Ali glavar vitez Bo-sizio v Kopru je vendar na svojem mestu. Znani pevci Sinicovi, ki se uče v nekej mestnej šoli, hoteli so napraviti izlet v Izolo ; ali Bosizio je prepovedal ta izlet in ob enem naznanil, da Lahonom ne pusti nikdar več, da bi po koperskem okraju delali svoje demonstracije. Tako je prav; Izolani ne potrebujejo prijateljstva Tržaških »bubcev«, ki sami ne vedo, kaj delajo ; in kateri so dobri le za Cikorijo. Dvojna mera« Mestno starešinstvo je prosilo namestništvo, da ne bi več dovoljevalo takozvanih »šager« v okolici, ob istem Času pa je Ivanu Križman-čiču dovolilo prostor nad sv. Alojzijem, na katerem sme obdržavati Šagro. »Cit-tadino« se temu strašno čudi; mi pa se čudimo »Clttadinu«, ki je bil organ Cikorije, pa ne zna, da Križmančič je bil odbornik Cikorije, in da kot tak ima privilegije v mestnej hiši, katere je predsednik Cikorije potrdil svojim vernim. Citta-dino in doslednost — kako daleč je to narazen. Lahonakim listom je pač dosti dovoljeno. »L'Indipendente« je zarad splav-ljenja oklopnice »Marosini« v Benetkah napravil v četrtek posebno, drugo izdajo lista, v katerej navdušeno popisuje slavnost v Benetkah. V čerajnej številki pa je priobčil zahvalo Carduccija za poslane mu čestitke o petdesetletnici; v tem odgovoru Carducci tudi omenja, da upa, da bo živel še 16 let in da v tem času kaj posebnega dočaka. Kedo ne umeje tega?! V Benetkah so se Tržaški Iredentarji močno naprej rili; Lloydov parnik pa, ki seje imei vrnoti v Trst uže v torek ob 11. uri zvečer, čakal je zarad Iredentarjev do druzega jutra skoro do 6. ure. Iredentarji so bili gospodarji na parniku, drugi goBtje, posebno nemško govoreči, pa grdo gledani. Tako vsaj nam je tožil odličen popotnik, ki js včeraj prišel iz Benetk. Zanimiva novost sliši se, da se na Dunaju jako resno posvetujejo, kako hi se Tržaške zadeve kaj boljše uredile. Pravijo, da se celo misli na osnovo posebnega glavarstva za Trst in okolico. K temu so nekda dali povod zadnji dogodki v okolici In mnoge pritožbe okoličanov in Tržaških patrijotov. Čas bi bil res, da neha, vsegamogočnost magistratova. Ali o tem hočemo v prih. štev. kaj več govoriti. Dijaška veselica. Z veseljem naznanjamo vsem pravim rodoljubom, kateri se zanimajo za naše narodne dijake, ^ da napravijo letos dijaki srednjih Šol dijaško veselico v Vipavi dne 23. avg. 1885 oh 7. uri zvočer, v slavljenje petdesetletnice S. Jenka. Spored: 1. Cesarska-Naprej. Svira orkester. 2 Pozdrav gostov. 3. A. Forster: Pohratimija. Zbor. 4. Slavnostni govor. 5. Polpouri sloven. pesni. Svira orkester. 6. Deklamacija. 7. A. B. Towačovsky: Sporočilo. Zbor. F. S. Vilhar: Mornar. Bariton so!o se spremljevanjem na klaviru. 9. Artot: Souvenir de Belimi. Fantasie brillante. Gosli se spremljevanjem na klaviru. 10. J. Kocijančič: Njega ni. Zbor. Ples. Vstopnica k veselici 50 kr. Vstopnici k plesu 60 kr. Čisti dohodek j« namenjen otročjemu vrtu v Gorici. Dobra misel je bila uže ta, da so se dijaki odloČili za prijazno Vipavo, in nadeja mo se, da vrli Vipavski.rodoljubi našo mladino, up naše pnhodnjesti prav dobro sprejmo, kakor je bila ista mladina lansko leto sprejeta v Sevnici, nadejamo se tudi, da bode mladina iz vseh sloven. pokrajin, kakor tudi druga rodoljubna slov. gospoda 23. avgusta kar vrela v krasno Vipavo. Pohvaliti moramo mladino tudi zarad krasnega namena veselice. Bog daj srečo in veliko veselja! Novo parobrodarsko druš IVO vozi vsaki torek, četrtek in soboto v Polo v I. razredu za 30, v II. razredu za 15 soldov. To je vendar jako po ceni. ako se pomisli, da je od tukaj v Polo z parobrodom dobrih 6 ur. Tržažke novostls Magistrat bode izdal poduk, kako se je zadržati, da se ne bode tako močno širila st ašna davica (difteritis), ki v Trstu uŽe več let neusmiljeno davi otroke. Vendar enkrat tudi kaj pametnega. It nevoiljivosti je mešetar, 57 letni Jakob Majcen, Ljubljančan, svojega kolego, 72 let nega Miho Slugo se željezno Štango tuko po glav I česnol, da ga ]e skoro ubil. Slugo so odnesli precej v boiuico, Ma|cena pa peljali v zapor. Ponarejeni denar. Včeraj je policija zaplenila pri nekej prodajalki sadja dva ponarejena goldinarja, ki sta Izgledala, kakor bi bila iz srebra. Enakih ponarejenih goldinarjev in dvajsetic uže preveč kroži no Trstu. Uie gnjilo truplo novorojenega deteta je našla te dni perica Marija Filipčič v nekej grapi pri sv. M. Magdaleni epodnjej., Umorjeno dete je morala kaka brezsrčna mati uže pred 2 meseca skriti v ono grapo. v Policijsko. 34-letno Marijo S. iz Sežane so zaprli včeraj zvečer, ker je prodajalkam sadja in sočivja uže več Časa kradla in so jo včeraj zasačili na tatvini. — Nekega dalmatinskega natakarja je zaprla policija zarad tatvine. — V neko prodajal uico v sv. M. Magdaleni zgornjej so hoteli trije tatovi prodreti skozi streho. Gospodar jih je zapazil, vzel puško iz klina in vstrelil ; tatovi so zbežal1, ali ubogi gospodar je skoro zgubil desno roko, ker puška se je razletela in mu odtrgala 3 prste. — Nekej gospej so neznani tatovi ukradli iz stanovanja par uhanov iz bri-lantov, vrednih nad 100 gld. — Zaprli so neko deklo, ker je svojej gospi ukradla 100 gld. —, prav tako nekega fakina, ker je svojemu gospodarju ukradel dve telečji koži. — Zaprli so zopet več Žensk in moških zarad grdega zadržanja na ulici. Goriške novosti. Goriški odvetnik P. pl. Bizzarro, pravi enciklopedist in stari noslovec. ki je tudi konservator starin za Primorsko ter je mnogo za ustanovo starinskega muzeja v Ogleju, še več pa za ustanovo kopelji za ubožne Škrofulozne otroke v Gradu storil, je bil v pret. nedeljo v Gradu posebno odlikovan. V soboto zvtČer so mu napravili mestjani serenado, drugi dan pa mu je mestni zastop in corpore prinesel kraBno izdelano diplomo častnega mestjanstva. Čestitamo iz srca, ker mož je zaslužil toliko odlikovanje. — Goriško podporno društvo (Societa di mutuo soc-corso) je dobilo dovoljenje, da sme blagosloviti še v tem mescu svojo novo zastavo in povabiti k slavnosti vsa podporna društva na Primorskem. Italijanskemu društvu se je torej dovolilo to, kar se je slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu v Gorici uže dvakrat zabranilo. To je vendar nekam čudno. — V četrtek se je vršila konecletna skušnja v slovenskem otročjem vrtu v Gorici. Otroci so izvrstno odgovarjali in nazoča gospoda je bila sploh jako zadovoljna z uspehom prvega otroškega vrta, katerega so osnovali Slovenci na Primorskem.— S 1. okt. se odpre v Gorici tuoi slovenska privatna dekliška šola. To je prav lepo in kaže, da se naša reč tudi v Gorici le dobro razvija. — Goriška velika realka bode 21. t. m. praznovala svojo 25letnlco. IZ Bob. Hlstrlce nam pišejo 28. t. m.: Povodom posvečevanja nove farne cerkve je obč. odbor enoglasno župnika g. Janeza Mesat-ja in dež. predsednika gosp. barona Winkier-ja častuim občanom izvolil. Diplomi se jima ob svojem času častno izročite. Iz Svetega se nam piše: Varujte se gada 1 27. t. m. zjutraj je šla osemnajst letna Katarina Jazbec iz Svetega pri Komnu v diužbi sedmih drugih tovarŠic in dveh moškib, v Gabrovico pri Prošeku, travo pobirat. Mej potoma so počivali na vrhu Gorjanskega, na travi. Ko je oeklica po-Čivala, zaboli jo v levej roki predjpalcem, pičil jo je gau; ona si zaveže rano ter gre proti vasi Gabrovici; ali ko je travo pobirala. zatekla, jej je roka tako, da ni mogla več delati. Z*to odide v ondotno vjis Šem-polaj, ter prosi g. duhovnika da bi jo ozdravil; gospod uuhovnik je storil, kar mu je bilo mogoče. Roka gre na bolje, ter je upati da kmalu ozdravi. Izredna rlha. Minolo ponedeljek ujeli so ribiči v Savi pri Tomačevem b6 lugo (Accipensar huso), katera se sicer ne nahaja v sladkih vodah. Riba, katero so ujeli živo, je 1 meter in 45 centimetrov dolga. Kakor rečeno, se ta riba ne nahaja v sladkih vodah, živi pa v Črnem morji. Nje meso je z-dd ukusno ter se prodaje sveže, nasoljeno ali okajeno. Belugo so uže od nekaj zelo čislali, in v Angleški m Franciji p;držali sn jo vladnriji le za se. To v Savi ujeto belugo kupil je gostil ničar g. Ferlinc in jutri pripelje se v Ljubljano, kjer si jo lehko vsakdo ogleda do-polu dne v gostiluici »pri zvezdi.« Nekaterim dolžnikom smo tudi denes poslali zelene listke, kateri izražajo upanja, da dotični gospodje pošljejo denar prej ko prej. Kolera fle na Spanjskem Še Širi. Ako je verovati Agenc« Havas, zboli na dan 4000 in umre 2000 osob; po drugih poročilih je število zbolelih in umrlih manjše. S'panjskih mej pa kolera doslej ni prestopila i nI resnica, da je kolera vstala v Marzilji. Vremensko prorokovani«. Mathieu de la Drome prorokuje za mesec avgust tako le vreme: Od i.do 3. budi viharji ob jadranskem morju, toča v Švici, na Nemškem in v Franciji. Strašna neznosljiva vročina, nezdrava temperatura oi 3. do 10. t. m.; od 5. do 7. sopet viharji na Italijanskem in o bregovih jadranskega morja. Nevihte skoro po vsej srednjej in južnej Europi od 10. do 17. t. m. Huda neznos-Ijiva vročina od 17. do 25. t. m., tudi mnoge nevihte, viharji, plohe itd. Deževje, plohe, povodnji od 25. t. rn. do 2. septembra. Na morju Btrašne nevihte in nesreče. Temperatura se bode znižala. S kratka : viharno skoro ves mesec, nesreče na morju, huda vročina posebno prvo tretjino mesca. Bati se je bolezni, zato je trebi jako zmerno in previdno živeti. Papež Leon XIII. bo v letu 1866 obhajal petdesetletnico mašnikovega posvećenja. Vsleil t p g a se je ustanovil poseben odbor, ki ima glavni sedež v Bolonji, da se ta dogodek slovesno praznuje. Mej drugim se je skienolo, da se sv. Očetu podari altar v skladu 14. stoletia. Za stavbene načrte se je razpisalo 35U0 frankov. Rajnki Mahdi. Ni več dvomiti, da je Mahdi 20. junija v omdurmansk^tntaboru pri Kartumu za kozami umrl. Nič mu tedaj ni pomogel proroški dar, in velik prorok ni mogel biti, da je tako malo izvršil tega, kar je prorokoval. Vspebov mu sicer ni manjkalo ni postal vsekako zgodovinska osoba. Rojen je bil v Dongoli, njegov oče je bil tesar, v nekej vasi na belem Nilu se je kakor drviš v samoti pripravljal za svoj« poslanstvo. Poleti leta 1881. se je nanagioma prikazal iz svoje samote, zbral krog sebe nekoliko vojakov iz rodu Bak-kara (kravjih pastirjev), in na čelu teh bojevitih puŠčavnikov je večkrat potolkel zamorsko vojsko, katerej so bili poveljniki egiptovski častniki. Potem si je podvrgel kordofansko vago z glavnim mestom Obeid, ki je bil odslej njegov sedež. Tudi angleški generali v vojni ž njim niso bili srečniši od egiptovskih poveljnikov; zgodovinsko imeniten je strahovit boj, v katerem je bil Hick8 paša po Štirdnevnem klanji z 10.000 možmi popolnoma uničen, mej tem ko je Osman Digma, Mabdijev namestnik, v vshodnjem Sudanu vojsko Baker paše pri Tokarju in Sinkatu uničil. Zdaj so se začeli prizadevati Angleži, da se maščujejo nad Mabdjjem in operd sramoto vojnih svojih praporov, a vse žrtve so bile zabadava; zmago v okolici Sua-kima niso jim nič koristile. Zdaj je Šel v Kartum Gordon, da bi Mahdija ukrotil. Imenoval ga je za kordofanskega emirja, a Mahdi se za to še menil ni. ker to, kar mu je Gordon dal, imel je uže poprej sam v rokah. Ker Gordon ni opravil nič, poslala je angleška vlada vojsko proti njemu pod generalom Volseley-em, a počasi je prodirala proti Kartumu, ki je mej tera padel in Gordon iivenje zgubil. Vsled tega se je augleška vojska umaknola in Mah-dijeva zvezda je najsvetleje sijala. A ne dolgo, muhamedanski prorok, ki si je hotel Egipt in Carjigrad podvreči, turškega sultana pahnoti s prestola i sam nanj sesti, vzdahnol je svojo dušo in konec je njegove države. Mahdijev nastopnik je njegov u<Čik Abdullab, ki si je pridel priimek kalif, ali on ne bo motiel vzbujati mej svojimi rojaki verskega fanatizma, ker je blišč njegovega prednika otemuel; vojnih navalov se tedaj iz Sudana ni več bati; vez, ki je posamezne rodove skupaj držala, pretrgala se je in zato se rodovi zopet Io-« čljo. Tržno porodilo Kava — malo obr jtana, kupčiji mla-hova, k ljubu poročilam iz Brazlbj", vsled katerih so tam cene ziatno poškočile. — Piodalo se je 1200 vreč Rio no f. 4.'J do 57., 500 Santos f. 48 do 55, .lava stane f. 58 do 61, Geylon plant: f. 86 do 121. Sladkor — kupčija je postala sopet živahnejša in so se začele cene sopet vzdi-govati; morda bi b i zdaj ugodni čas za spekulacijo. Prodalo se je te dni 60J0 vreč sladkorja od f. 23.50 do 20 75. Olje — malo kupčije, cene nespremenjene; namizno stane f. 68 do 88, jedilno f. 39 do 44. Petrolje — je za 2 po sto draže postalo in stane denes f. 9.50. Domači pridelki. — Maslo slabo plačujejo; piodajaio se je te dni fino, štiisko blago po f.8* do {10. Špeh in mast.— Domači špeh se tukaj proda po f. 48 do 50, mast angleška po f. 47, ogerska z certifikatom po f. 53. Žito. — Kupci pe drže jako reservi-rano, cene so obtičale, ker dohajajo poročila o dobrej letini, posebno v nekaterih delili Ojjeiske. Les — še vedno iskan in so cene jako trdne. Seno — dobro novo f. 1.10 do 1.30, staro i. I.C0. Borano poročilo. Borsa je bila te dni nekoliko bolj mlahova, tendenca za niže kurze, stanje borse pri vsem tem jiko zdravo. Dunajska Borna dne 31. julija Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 35 » Zlata renta......109 » 05 » 5*/0 avst. r»«#a .... 99 » 45 • Delnice narodne banke. . 86^ » — ■ Kreditne de^'ce .... 284 • — » London 10 lir sterlin . . 124 • 95 » Napoleon.......— » — » G. kr. cekini...... 9 » 90'1, ■ 100 državnih mark ... 5 • 91 • Srčno se zahvaljujemo pevskemu zboru si. del. podpor, društva za blagovoljno sodelovanje pri koncertu; vzglednim rodoljubom gg. dru Bizjak-u, Mitte Polič-u, Ant. Kanobel-nu in še več drugim čestitim prijateljem našega društva za denarne darove o priliki veselfce, O bor »Tržaškega Sokola«. 63S5BMCSa5B5BBI Ha Greti so na prodaj 3 hiše, pripravne za eno druž;no. — Plačati se inore tudi na obroke. — Gena ugodna. — Več o tem pove : Upravništvo «Edinosti». 3—1 Ustanovljeno 1747. »OO ~ Albert w Samassa " c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV 1)1 GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasllnloe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih, Hidrofori vozovi za vodo, vrstne škropllnloe kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 5—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. §e$a(fi& in ozodjc vo3ovo3e. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi it konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iri gasilna društva plačujejo lahko na obroke. flB _>•• ••I 23 svetinj Samo 3 novce na dan porabiš pa se lehko največjih bolezni obvaruješ, ki izvirajo iz želodca in njegovih delov, kakor zaprtje, če te bole jetra, zolČ slabi, če kri sili v glavo in če nemaš slasti za jed. Kupi si R. Brandtovih Švicarskih krogljic, ki se lehko kupijo po vseh lekarnah po 70 nv. zavitek. Paziti pa dobro, da imajo bel križ na rudečem polji x znatnenkami R. Brandt, na zunanjem ovitku. St. 320. o. š. s. Razpis slažeb. Začetkom prihodnjega Šolskega leta (:1. septembra:) se podelijo s dohodki tretje plačilne verste službe: 1. nadučitelja-voditelja na dvora-zrednici v Lokvah 2. podučiteljice, eventualno učiteljice na isti Soli 3. učitelja — voditelja na eno-razrednioah v Barki, Divači, Rodiku, Stjaku, VojŠčici in v Štorjah s podružnico v Kazljah. Za mesta voditeljev zahteva se sposobnost k pomočnemu poučevanju verskega nauka. Prošnje je do konca p. m. avgusta pri podpisanem vložiti. C. kr. okrajni Šolski svet t Sežani 18. julija 1885. ►♦V v- Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo uri V9eh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vtdiv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, goreČiče (rzavcijpri preobilnej produkciji slin, ruineniei blu- vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v Želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glisUm, bolezni na vranici in jetrih in tudi 1 roti zlati žili ali ha tnorojdam. Cena steklenici je z nakuaom vred samo nov. Glavni zalog ima iekarničar • k angelju varhu« D. Drady Kremiiier, Morava, V Tr«tu jih pa dobito pri lelcarničarju J. Sera val 10 blizo starega sv. Antona. iniima po*ebm»Mt c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami In diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junlnerus 00-munia In dii čih željišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Jnko pospešuje prebav-Ijenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla belih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na Živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Tratu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčičarijuh. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtianena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z uutografovano tirmo llomano Vlahov. ^ „T^ lTJ cfj cfj iT. cf. JTj ffj 1 .Ti ltj kTi T Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok tor Čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (10) Prodajejo su v vseh Klavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu, v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobena moči in vrednosti. LA FILIALE IN TRIESTE deli* f. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commereio ed Industrl«. VERSAMENTI IN CON 1ANTI Banconote: 3 °/o annuo Interesse verao preavviso di 4 glornl 3''4» » ■ » • 1 8 1 3'[, » » » »30 > Per le lettere di versamentn attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °to anauolnterease veraopreavviiodl 30gloml 3'u» » » • » » 3 meal 3'], •• • • ■ ■ 6 ■ Banco Giro: Ban onote 27,°/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/»*/o Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesse da con- venirsi. Mediante apertura di credito a Londra Ke/o provvigione per 3 meni. • effetti 6°/o interesse annuo sino 1' importo di 10U0 per importi superiori da con- Trleate, 1. Ottobre 1883 ;-6) B ez te varstvene znamke, po-, — stavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (Vawtr. snamkft) gt ± . • Cvet zoper trganje po dr, Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatuem, trganje po udih, bolečine v kriii ter Živcih, oteklino, otrpnete ude in hite itd., malo ?aea če se rabi, pa mine popolnem trganja, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo *cvetu toper trganje po dr. Maliču* s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, Izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 2O-20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl, GO kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krog'jice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu posrrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dožile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manja, kakor en zavo) ae s postom ne razpoailja. NaroČila iz dežele izvrše se tako] Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. sm FIM\r tiKIlSCM o i pri je novo pekarno v ulici Corsia SUdion, v h.ši, kdei je bila poprtj gostilna Cervo d' oro. — Nje^a priporoČ.i tudi odbor dehlshega podpornega drultva v namen, na se posebno Slovenci pri njeni poslužujejo. ker le mož podpore vreden in izdeluje izvrstni kruh po primerne] ceni. Piccoli-jeva želodecna esenca lekarne Plccoll ja »pri angelu« naDunajskej cesti v Ljubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem In zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagorodni gospod Piccoli v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje. Josip Sovdat, župnik, Kamrje, pošta Črniče. Tukaj velja izrek: »Čast zasluŽKu« Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri Želodečnih boleznih. A. Lupetina, Župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečvidne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za Jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Paatllje aantonlnake; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld. Sallollne paatile proti prehlalenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plućnim, E ranim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr. Zeliičnl prani alrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruščeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice VNaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišna dobe v lekarni G. F^icooli-ja «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi, Prendini. Ravasinl in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istr« in Primorske. 30-30 iia. Treves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica delle Beccberie Št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure nopoludne. Piazza Rosario St. 3, I. nadstr. Na leto, ako se abonira plača le 2 for. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskali ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat »Merkur» kakor jo tukuj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr 3.50. Novi p*>čet MERKUR, z automatičnem barvilom dobi se le v 64-20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA s Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 V TRSTU. Lastnik druAtvj .KD1NOSf«. — Izdata^ in odgovornnirednit: VKTOK DOLENC Nova tiaaarna V. DOLENC v Tratu-