so koristi dolov-___jolludetve. Delavci oo opravilni do voego kor produclrajo. This pap«r dovotod to tho intorooto of tho working clooo. Work-•ro are entitled to oil what thev produce. Katar »4 »»ooDd-elaM matter, Dee. 6. 1107, at tht poet offloe »t Chio*tto III. uud«»f ill* act of Uoagrvu of Maroh trd. IKT9. Office: 587 »o. Centra "Ave. ''Delavci vseh dežela, združite se1 PAZITE! no številko v oklepo|u, ki oo n&Kala polog va-*ego naelova. pHl*pl|l« noga opoda| ah noovit-ku. Ako |o ite-viika ledn| vam ( fk H ) o prihodn)o ite-V v / vilko našega lie ta pote-če naročnino. Prooimo ponovile |o takoj. -J- Stev. (No.) 67. Chicago, 111., 22. decembra (December), 1908. Leto (Vol.) HI JfRO JEDNOTO NAJ PRIPOROČAMO? Marsikteri slovenski delavec, ali obrtnik in kmet, ki je iz go-lodarskih vzrokov ostavil staro Huovino, je doživel razočaranje ameriški republiki. J^užil je res mulce we kot v ari domovini, in tudi ni bil lain, ako je imel delo. Tako je arsikdo životaril in prihranil idi kak cent, če je bil zdrav in Ali ta navidezno zboljšani vljenski položaj je zginil čez jž, ako je naseluik obolel in je oral v posteljo. Zaslužil ni nič, Jbore ni dobil nič, plačati je pa oral hrano, stanovanje, medicine zdravnika. Karsikteri rojak se je v bolezni idoliil tako, da je uvidel, da ne mogel poravnati nikdar svojih olgov in vzela ga je noč, poslovil je po francosko. Nekaj dni asneje so pa slovenski meščanski iti prinesli znano noto: "Kje je >jak itd." Pametni rojaki so u-ideli, da tako ne more naprej, da 5 treba nekaj ustvariti in nsta-oviti, kar ščiti in varuje rojake slučaj smrti, nesreče in bolezni. Varovati je treba bolne in posrečene rojake, ustanoviti je •eba nekaj, da bolni in ponesreči'rojaki lahko plačujejo vsaj rano, stanovanje in medicine, da e lezejo v dolgove, ako jih je za-ela nesreča, da so po njih smrti troci in žene vsaj za nekaj časa bvarovane pred kruto bedo. To je bilo vodilno načelo, ki je dločilo, da so rojaki pričeli usta-ovljati podporne jednote in ruštva. Ni se šlo za klerikalizem, beralizem ali socializem, ampak to se je za ustanovitev eminentno ainih Človekoljubnih zavodov za ovenski narod v ameriški repub-ki. Pravo človekoljubje se ne ozira a vero in politično prepričanje, ri ustanovitvi dobrodelnih in lovekoljubnih društev ne sme oddati versko ali politično načelo. To je bila vodilna misel, da so red petimi leti nekteri zavedni ojaki zaključili, da se z obstoječi-li jednotami ne more izhajati, da treba ustanoviti novo jednoto, i bo gojila v slovenskem narodu rave kulturno človekoljubne na-lene, ki mora 8 časoma postati ulturno človekoljuben zavod za se Slovence v ameriški republiki. Že ob porodu so ji prerokovali ano smrt. Veselja so vriskali na-protniki "Slovenske narodne odporne jednote", ko se je v nji ojavila otroška bolezen, ki se ojavlja kmalu po rojstvu pri seh organizacijah, ki so na svoj rapor zapisale napredek in člo-ekoljubje. To veselje je bilo kratko kot je ila kratka bolezen. Nasprotniki . N. P. J. so doživeli razočara-je, o kakršnem še sanjali niso. lani so po svojih zastopnikih na veh konvencijah zvršili spretno peracijo. Vspehi te operacije niso »stali. Število podružnic je na-sstlo od 65 na sto, po novem letu e vstanovijo pa se ženske podruž-ice. Zdaj so javni nasprotniki jed-ote obmolknili rujejo proti nji ) se tihi in tajni sovražniki, ki se e upajo s svojo barvo očitno na an. Mejtem časom je narastlo tudi remoženje jednote. Seve ne na apirju, kot je bilo prej v navadi, mpak v resnici. Ta pojav pa nam okazuje, da se zastopniki podruž-ic na zadnji izvanredni konven-iji niso zmotili, ko so s svojimi lasovi odločili, kdo bfc vodil S. . P. J. do prihodnje redne kon-encije. Ali ti notranji boji in bolezni v ednoti in zdrava in pametna re-jtev teh zagonetk ne vplivajo od-očilno na nas. da priporočamo ednoto vsem Slovencem. Mi smo menili te dogodke minogrede, ot dokaz, da vsaka organizacija ihko reši pametno svoje težkoče i križe, če temelji na zdravi na-elni podlagi in če se člani zave-•jo svojih pravic in dolžnosti. Za nas je inerodajno, da ta jed-nota goji med svojimi člani pravo ljubezen do svojega bližnjega. Jednota se ne ozira, je li kdo to in to. Ta jednota pozna le Slovence. Ako hočemo, da bo naš narod živel v dostojnih družabnih razmerah, potem moramo poleg prvega naravnega zakona samoljubja (ohranitev samega sebe) vcepiti narodu drugi naravni zakon ljubezen do svojega bližnjega. Oba zakona sta potrebna, ako hočemo, da se slovenski narod dužabno iu kulturno povzdigne. Človek ne sme gledati le za svoj liusek, ampak brigati se mora tudi za dobro svojega bližnjega. Spoznati mora, da je trpljenje njegovega naroda njegovo trpljenje^ da so vspehi in dobro naroda njegovi vspehi in dobro. To načelo je tako navadno in lahko umljivo, da se je čuditi, zakaj se nekteri temu načelu vstavljajo teoretično in praktično, dočim oznanjujejo ljubezen do svojega naroda javno in očitno. Komur se gre, da v narodu pro-derejo pametna moralna načela, ta mora delati na to, da se med samoljubjem in ljubeznijo do bližnjega zgradi naravno ravnotežje. Kristjansko načelo pravi: "Kar hočeš, da ti store ljudje, jim stori tudi ti." I ztega načela sledi, da imamo iste dolžnosti napram drugim, kot jih imamo napram sebi. In to načelo je obveljalo v "Slovenski narodni podporni jednoti", za kar nam jamči z drugimi besedami načelna izjava jednote in nje kulturno delo do sedaj za slovenski narod v Ameriki. Z ozirom na to priporočamo toplo vsem Slovencem, da se pridružijo ti jednoti, zaeno pa obljubimo, da jo bomo čuvali kot mati svoje dete, da jo bomo branili vedno in povsod proti notranjim in zunanjim sovražnikom. — Husk a vlada je zopet v de- piše o nedostatkih pri gradnji pa-narni stiski. Sposoditi si hoče ma- namskega prekopa, lonkost 225 milijonov dolarjev. j Zdaj pa študira, kako bi spravil Sedaj je priložnost, da se carju urednike omenjenih časnikov v in njegovi vladi pokažejo zobje. Ta vlada vsaki dan zvršuje naj-groznejša hudodelstva na svojih luknjo. Tožiti radi razžaljenja časti jih noče, ker se kaj takega ne spodobi za predsednika in ker bi državljanih. Ali mislite, da se bo moral sam nositi sodnijske stroš- to zvršilo? Kaj še! Finančniki bodo dali denar. Najrvo bodo podpisale tiste mednarodne banke posojilo, ki so pod vplivom Hothschila. Kothschildi bodo pomagali klavcu-carju in nje govi vladi, dasiravno so židje največ trpeli pod rusko knuto. Rusija potrebuje 225 milijonov ke. Ali vse eno misli Roosevelt /ukiniti omenjenim urednikom tako, du bodo pomuili, kdaj so ga kritizirali javno. Troški za tožbo naj se vzamejo iz zvezne blagajne, to je vodilna misel predsednika. V ta namen se skuša iz osebne afere narediti državno. Nekaj državnih pravdni- dolarjev, da bo tem ložje zadavila kov se že peča s stvarjo? Najbrž svobodo. Finančniki, ki samega bo v par mesecih vsa zadeva za-sebe prištevajo inteligentom, bodo spal* in spominjali se je bomo kot — Brzojavka z Dunaja poroča, da so vojaki češkega pešpolka št. 36 na Brodu simpatizirali s srbskimi demonstranti. Vojaki nemškega pešpolka so obkolili češke vojake in jih 136 odgnali v zapor. Ta dogodek živo dokazuje, kam je Avstrija zabredla s svojo nerodno politiko na Balaknu. Nam za Astrijo v današnji obliki sploh ni nič. Tem preje vrag vzame to državo, ktero so ziAašile skupaj ženitve raznih modrokrv-nih nedelaničev, tem boljše za narode v Avstriji. Avstrija zamore vspevati le kot federativna republika, ktero tvorijo skupine avstrijskih narodov. Deželne meje, ktere so vstva-rili kronani roparji, morajo pasti, ker prozročajo le narodno zgago, zaeno pa narode v Avstriji spominjajo, da so sužnji Habsburža-nov in njih sorodnikov, ako se hočejo narodi v Avstriji povzdigniti kulturno in gospodarsko. Čemu je treba rediti v Avstriji kronano starino na prestolu in njegovo obilo sorodništvo? Predsednik republike bi stal tisočkrat manj na leto in drugi preostali denar bi se lahko porabil za šole in druge koristne naprave. To lahko narodi v Avstriji mirno zvrše po svojih poslancih, ako le hočejo. Starega Prohasko in njegovo sorodništvo naj pošljejo v inozemstvo, naj drugod iščejo tepcev, da bi jih redili s svojimi žulji in sragami. Mi vemo, da kaj takega poslanci v Avtriji dandanes še ne bodo storili. Še preveč jih skominja po pasjih znamkah, ktere delo kronani nedelaniči kot odlikovanja. Nekaj pa bodo storili. Ščuvali bodo še nadalje narod proti narodu iz varnega zavetja, da bodo Habsburžani tem božje molzli avstrijske narode. Ta šepava politika poslancev dokazuje vso njih mizerijo in ljubezen do svojega naroda. nekdanjo senzacijo obujajočo Čas-niško vest. Sapienti sat. pa odšteli denar. Zopet dokaz, da se gre bogatinom pred vsem za denar; vera in narod sta jim pa deveta briga. 2JH — Vzlic temu, da je v zvezni — V Rusiji so zaprli policijske-1 blagajni približno 114 milijonov ga načelnika Dubinova in ga ob- priraanjklaja za tekoče leto, želi sodili na šest let ječe, ker je zi- predsednik, du se izdatki pomno-stematično mučil jetnike. Tako je že, da se milijoni dolarjev žrtvu-sporočil brzojavl j|kJ° molohu militarizmu. Imperia- Ta človek je moral zvršiti že ne- vzdiguje zdaj svojo glavo v kaj groznega, ali pa ni imel za- ameriški republi. Kaj lahko doži- slombe pri lumpih z zlat mi ovrat> vi,n0 ti*li mi> da bo vsako leto niki, da so ga poslali na ričet. izdalo velikanske svote za oboro- Marsikteri kratkovidnež bo pa zevanje, zaklical: "Glejte Rusijo! Tam je N{)vi obrambni zakon, ki je le se pravica doma." privezek staremu zakonu, daje __predseniku pravico, da ob vsakem - Bogatih zločincev in ziočink {m.u- žo misli- d» ."publiki preti ne kaznujejo v Nemčiji. Prijema i0-"18' poxove v voJasko "luzbo od odprtim puntom, da znajo umreti za svoj narod. V letaku se potem opisuje živo in prepričevalno, s kakšno energijo so se pripravljali za vstajo. "V letu 1917 mora zdru-1 žena Indija praznovati diamatni jubilej svoje vstaje in zdrobiti mora svojega sovražnika iu maščevati svoje mučenike." Zdaj vemo, zakaj se angleškim mogotcem tresejo hlače in se jim | ježe lasje na glavi, da kličejo po meriški republiki za svarilen Zgled. Rusko vlado se ne more smatrati za civilizirano vlado, v obljube ktere se lahko zaupa. Zastopniki ruske vlade so brezna-čajneži, kterim je vsako sredstvo dobro, da le dosežejo svoj namen. Poštena vlada ne more verjeti v obljube oficielnih Rusov, ne more izročati političnih begunov tem barbarom. Ameriška vlada naj se iz dogodka v svici uči in naj ne izroči nobenega političnega beguna ruskim vladnim krvolokom. Ako bo ameriška vlada vposte-vala ta nasvet, bo žela v tem slučaju zahvalo vseh poštenih ljudi. se jih z glace-rokavicami kot v vseh kapitalističnih državah. Baronesa Schoenebeck je imela ljubavno razmerje s stotnikom pl. Golben. Lansko leto je svojega Ijubčeka pregovorila, da je umoril njenega soproga. Umor se je zvr-šil lansko leto na božični večer v 150 tisoč do 2 milijona državljanov. V vojnem času bo moral vsak državljan od 21 do 45 leta pod zastavo. Za tako ogromno armado se potrebuje tudi v mirnem času izurjenih Častnikov. Samoobsebi je umevno, da je prepozno vež-bati Častnike, ko je že vojna pred ♦ : o* * u n u durSM. Ves ta obrambni načrt una stanovanju. Stotnik Goeben je bil L , , A .. v, , v i-v • * • n . tako lice kot bi se slo za to, da na bozieni večer gost pri Sehoene- . , , u \ u rki i- i** se protezirancem preskrbe mast- beckovih. Okoli polnoči se je P°- L(l slovi! od gostoljubnega majorja Schoenbecka, da se malce kasne- V,ada 8i domišlja: Mi imamo, je vrne z namenom umoriti majo- b<*fttl smo5 zakaJ bl ne delali P°* rja. Soproga majorja mu je odpr- sku*ov? Ml Pa že danes »varimo la vrata, da bi ložje zvršil umor. Pred tem korakom, ker je polom Stotnik Goeben je šel v spalnico, h^ogibe. Zgodovina nam pri-kjer je vstrelil majorja. povedjuje o propadlih, nekdaj do- Nekaj dni kasneje se je še le zvedelo, da major ni zvršil samomora. Stotnika Goebena in soprogo majorja so na to zaprli. Stotnik je v zaporu zvršil samomor, baronesa Schoenebeck je biLa pa te dni brih državah. No, militarizem je pa najhujši grobokop vsaki državi. Uničil bo tudi Zdr. drž. Morda še preje, kot si merodajni faktorji domišljajo. — Meščanski listi prinašajo skoro vsaki dan prošnje za božična darila. Pod prošnjami so podpisani duhovniki raznih verskih sekt, ki so se nakrat spomnili, da imamo v Chicagi tudi siromake, ki o božničnih praznikih ne bodo imeli kaj jesti. Mi bi nič ne rekli proti ti ljubezni do bližnjega, ki se skazuje le o božnčnih praznikih, ako bi se nabrana darila enako delila vsem siromakom. Pri razdelitvi teh daril navadno ne odloči revščina, ampak merilo pri razdelitvi je mišljenje prosilčevo. Navedli bi lahko dokaze, da so duhovniki zavrnili prosilca, ker ni hodil v cerkev, ali ker svojih otrok ni pošiljal v nedeljsko šolo. Kdor razume hliniti se, doseže pri duhovnikih vse. Vsled tega svetujemo slovenskim delavcem, naj zapirajo svoje žepe pred prosilci v duhovniški suknji. Kdor hoče za božične praznike, ali kedarkoli storiti dobro, naj gladnega siromaka povabi na | svoj dom in pogosti. izdaji. Pravijo, da so inozemski delavci zadnjo jesen odpotovali, ko je nastopila finančna kriza. Vrnili se še niso. Drugi ki so se vrnili, pa mislijo, da v okraju za koks niso tako dobri časi kot so bili jired krizo in odpotovali so na Zapad." Zdaj pa prihaja iz istega mesta naslednja vest; "Policijski načelnik Rottler je obiskal "otok." blizo Sodoma, kamor odvažajo odpadke iz Connes-villa. Urednik je našel tu od gladu umirajoče možke, ženske in otroke, ki so med odpadki iaskali hrano. Z zrjavelimi nožmi so ig-rezavali gnojnino iz starega mesa in zelenjave. Uradnika je zaskele-lo v srcu, ko je videl to žalostno sliko. Lačni možki, ženske in otroci so jedli hlastno te odpadke. Kot jastrebi so brskali po odpadkih, da bi našli kaj za ugrizniti. Na obrazih je bilo tem nesrečnežem Čitati, da so gladni. Liberalni časniki so o tem slučaju pisali, da "neumni inozemci" raji poginejo, kot da bi delali pri pečeh za koks." Kakšne so neki plače v teh kok-sarnah, da delavci rajši lakote poginejo kot delajo? Kakšno je neki delo T Sploh je vprašanje, Če se delo dobi? Vsekakor bi pa svetovali lastniku "Glas Naroda", da posije dotičnega urednika, ki je napisal "duhovito" notico o lenih delavcih, v Connesville za en mesec na poskušnje k pečem za koks. Morda bi se spreobrnil tako temeljito, da bi nikdar več ne psoval delav-vislicah in rabelju. Ali mi ne verjamemo, da bodo ta sredstva pomirila Indijce. Imela bode vprav nasproten vspeh. na zatožni klopi in spoznali so jo — V Winnipegu, Man., so žup- za blazno. Zdaj je v blaznici, ktero bode ostavila v kratkem. Marjetico Bajer so obglavili radi podobnega zločina. Ona pae ni bila baronesa. Obravnava baronese Schoenebeck dokazuje, da se pri raznih sodiščih uganja največji "švin-del." niku baptiskovske cerkve, J. B. Ilenningu, na zatožbo 15 hladih deklet prisodili dve leti ječe. Pobžni ljudje, posebno ovčice v njegovi župniji, bodo rekli, da je podlegel skušnjavam hudobnega duha. Kdor verjme bo zveličan! — Švicarska vlada je izročila revolucionarca Vaziljeva ruski vladi. Socialistično časopisje v Švici je pa dan za dnem poročalo o nečloveških mukah, ktere trpi Vaziljev v ruski ječi. Švicarskemu veznemu svčtu se je obudila vest in pričel je v Rusiji preiskavati, koliko je resnice na teh poročilih. Zvezni svčt je zagrozil, če so poročila resnična, da je ruska vlada snedla svojo besedo in da ne bo v prihodnje nobenega političnega beguna izročila. Mi ne vemo, kakšne vspehe ima ta preiskava. Ali dogodek v Švici lahko sedaj odpre oči tudi slepim naivnežem, posebno lahko služi a-cev, delaf sramote svojem listu in slovenskim časnikarjem v Amei.-ki. Mogoče? — Ako bi v Ameriki lafiko kaznovali ljudi radi razžaljenja veličanstva, tedaj bi sedaj doživeli isto preganjanje, kot je bilo za časa Tiberija v starem Rimu. Nekteri angleški meščanski časniki so prijeli našega predsednika Roosevelta radi panamskega prekopa. Predsednik je radi te javne kritike kar i* sebe. Najprvo je odgovoril javno in povdaril, da je vse laž, (pa ne krvava. Opomba vajenca.), kar se — "Vse je že bilo," je rekel stari Ben Akiba. Da 41 let star duhovnik trdi, da ga je 15 let staro dekle odpeljalo v Chicago, je pa nekaj novega. To bi priznal tudi Ben Akiba, če bi živel. Harry H. Goodin se piše navi-hanec, ki je pasel kot župnik ovce baptistovske cerkve v Pontiacu, 111., dokler je ni popihal z Ano B. Edgerton, 15 let staro deklico v Chicago, in svojo ženo pustil v Pontiacu, da premišljuje o svetosti zakona. Komaj dospevsi v Chicago je že imel smolo. Kot angelj varuh se je prikazal šerif John W. Morse in odgnal zaljubeni parček v Pon-tiac. Goodin je bil preje katoliški duhovnik. Kaj ga je gnalo, da je premenil vero, ne vemo, pa tudi nas ne briga. Vemo pa, da lahko še večkrat menja vero, saj jih imamo v Ameriki na izbero, kot konjičkov na semnju, ki piskajo od zadaj. — V Indiji vre in kipi. Vsa pičla poročila, ktera cenzurira angleška I vlada, dokazujejo to. Kako se je razširil puntareki duh v Indiji, dokazuje najboljše letak "Bande Mataraen". V tem letaku se povdarja, da so dne 10. maja 1857 vstaši prvič dokazali z — Oficielno glasilo biroa za delo poroča, da vsako leto se vbije v Zdr. drž. 35 tisoč delavcev na delu in dva milijona pa rani. Število ubitih je zanesljivo, ker mrtvaški ogleduiki, naznanijo bi-rou vsak slučaj, mejtem ko je število ranjenih prenizko, ker u-rad za delo ne dobi vseh poročil o ranjenih. V najhujši bitki ne pade toliko vojakov, kolikor tekom enega leta pomori moloh — kapitalizem — delavcev v Zdr. drž. Ali ni to škandal? Današanja človeška družba trdi, da je civilizirana in kulturna. O ironija! Kje nam pripoveduje zgodovina, da je tekom enega leta kak neizobražen narod pomoril in ranil toliko svojih rojakov-delav-cev? Ta morija na debelo na indu-strielnih bojnih poljanah mora končno spodbuditi delavce, da resno zahtevajo preosnovo danas* nje morilne kapitalistične družbe. Kogar ta zgled ne spametuje, tistemu ni za pomagati. — Poročali smo že o tem, da je nemški prestolonaslednik izumil gumb na manšete. Svojo "iznajdbo" je hotel patentirati. A imel je smolo. Dve tvrdki v Forzheimu ste vložili ugovor proti patentiranju, čes da že leta in leta zvršujeti take gumbe brez patenta. Pač groza! Ilohenzollerci imajo zadnji čas smolo; njih domišljavost se dan za dnem prikazeva, bolj očitno kot navadna domišljavost kronanih norcev. VINO V STARIH ČASIH. Že od pamtiveka rabijo ljudje vino kot zdravilo proti telesni slabosti, telesni pomanjkljivosti in neprebavnosti. Newyorški slikar E. V. Nadherny je izdelal izvrstno sliko, ktera pokazuje mlado dvojico na domu starodavnega grškega zdravnika. To sliko je kupil Jos. Triner, izdelovalec ameriškega, zdravilnega, grenkega vina, in perfektna reprodukcija iste se nahaja na njegovem stenskem koledarju za leto 1909. En iztis tega koledarja se pošle vsakemu, kdor pošle 10 centov v znamkah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland ave., Chicago, 111. — Laž o dobrih časih, ktero stresa tudi slovenski njujorški dnevnik, osvetjikujeti najboljše-dve inaAlednji notici, ki ste bile1 priobtene v anit*rWRb meščanskih časnikih. Iz okraja za koks, iz Conesvilla, v kterem je absoluten gospodar trust za jeklo, so tvorničarji — trustjani poslali naslednje notico v avet: "Dokaz, da industrija zopet cvete, vidimo v tem, da v kanis-villskem okraju za koks ni dobiti delavcev. Oglas, da se potrebuje tisoč delavcev, je prinesel "Connesville Courier" v svoji tedenski Naše mnenje. Po našem m::bilju gre ljudem za njihov pošteno zasluženi denar najboljše blago, kar ga morejo kupiti. Predvsem je to resnično pri kupovanju družinskih zdravil. Tega ro drži tudi izdelovalec Tri-nerjevega, ameriškega, zdravilne-ge grenkega vina, kteri vedno sku->a i/delati in ohraniti najbolje zdravilo. Ljudje so po dolgem času spoznali, da to vino je najbolje sredstvo v vseh želodčnih in črev-nih boleznih, kakor tudi v boleznih, ki prihajajo iz slabe ali nečiste "krvi. Uživajte ga, kadarkoli ste slabi, obledni, kadar imate slab p petit, nervoznost ali bolečine v želodcu ali črevih. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland ave., Chicago, 111. Pošlite nam 10 c .za krasni stenski kalen-dar. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje čagopiaje. Agiti-rajt« za "Proletarca". Pridobit« mn nove naročnike. ............... ipwip*1 i IWIW1«I,*H!WPVU>* - ,'JI P ROLET A REC IPROLET AREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. i K-^iV is iedajalejj: Jufo^Jotait&ka delat ska tiskotna Ur niha » Cfckago, III. Murotaiaa: Z» Amtrico $1 SO črnim kito. Uc ta pol IlU. Za Evropo $2 u c«lo isto, $1 M pol tt t*. Ogimsi pm Pri tprimnmbi hirali Wm j« polru moi 4ya »atonal* tudi STARI •atlot. PROLETARIAN OwMd and published Evmt Tussday by Soath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. John Online, President) John Pstsič. Secretary: Anton PhiUkhn, Treasurer. SVascairriON SATIS: United Stat«« and Canada. ll.SO a year, 7Sc lor half year. Koreifn counlriai S3 a year, $1 for half year. advertising rates on agreement. človeškega mesarja v 20. stoletju, ruskega cara, kteremu nameravajo izročiti te dui dva revolucionarja, Rudeviča in Poureua. Pred petdesetimi leti bi bile Zed. države sprejele ta dva mota z odprtimi rokami, kakor no Martina Kouzt-ko; slavili bi ju bili kot jupaka. A ditties ' Danes sta Kudovič in Pou-ren ruska ujetnika na — svobodnih ameriških tleh! Tako je kapitalizem v petdesetih letih otroval duh svobode med Amerikanci. _L- — Sužnost. NASLOV
0 prič pred porotno sodišče, da se družbi dokaže, da se je zagrešilo proti zakonu, ki določa kazen za vsakega, ki sili drugega človeka, da dela za njega, dasi dotični noče delati za njega. Za vsak po* samezen slučaj določa zakon od 1 do 5 let ječe, ali 500 d« 1.000 dolarjev kazni, ali pa oboje skupaj. (ieorg Chamberlain, superintendent tega podjetja, in II. Bishop, superintendent "Lake Construction Co." nadzorujeta delavce. E. Fruit, glava "Pattee Fruit Co." iz St. Louisa, je pa kantiner, ki oskrbuje delavce s hrano in stanovanjem. Glavne obtoževalne točke so: Delavce, so prisilili zadolžiti se, potem so pa njih osebno svobodo omejili toliko časa, da so plačali dolgove. Delavci morajo plačati 2 dolarja pristojbine, da dobe dejo. Za hrano in stanovanje morajo plačati delavci oderuške cene. Z grožnjami se jih strahuje in iz ničevnih vzorkov se jih že mnogo postrelili oboroženi čuvaji. Nihče nesme ostaviti zemljišča, a'ko se z listkom pri čuvajih ne izkaže, da se dolguje nič. "Pattee Fruit Co." preskrbuje podjetje z delavci. Delavci zaslužijo $1.65 na dan, za hrane in stanovanje pa plačajo 5 do 10 dolarjev na teden.1 Za stanovanje jim služi iz desk postavljena podrtina polna nesnage, stenic in uši, v kte-ro imajo prost vstop sneg, dež i veter. Hrana obstoji iz slabega mesa, plesnjevega fižola in graha, ki še 1 dolar ni vredna .a teden. Rokodelci morajo plačati 7 dolarjev na teden. Za brijenje se računi 25 centov, slabe nogavice pa plačujejo delavci s 50 centi par. Ta družba tem več denarja iz-preša iz delavcev ker je Chamberlain odredil, da morajo delavci kupovati orodje pri družbi. To so fakta. ki pričajo jasno, da so delavci pri ti družbi navadni sužnji. Do sedaj se je vedno kazalo na južne države. Danes smo kaj takega doživeli v Argu, par milj od Chieage. Kapitalisti so povsod enaki. Kjerkoli morejo, tam oskubijo delavce do kostij, za obstoječe zakone se pa toliko zmenijo kot za lanski sneg. Mi ne vemo, kako bode obravnava končala. Vsekakor pa že danes lahko izjavimo, da jih bodo kaznovali, najbrž z denarno globo, ako jih porotniki spoznajo krivim. Ako bi kapitalistične zločince poslali v ječo, mesto kaznovali z denaro globo, bi kapitalisti v Zdr. drž. kmalu prenehali s plo-nečkim zistemom. Denarna globa pa te izsesavanje ne bolji. Po de-narni globi s podvojeno «ilo izkoriščajo delavce. Tako napravijo se dobičt^k. Slovenskim brezposelnim delavcem svetujemo ne v Argo pri Chi-cagi, ako nočejo biti sužnji. J. Z OFICIELNI BOŽIČ. , Kasta vladajočih ljudi ~ kapitalisti, okronatiei, duhovniki itd. — ima vse leto nepretrgan praznik; začne se z novim letom 1. januarja in konča se s starini letom 31, decembra, nakar se nadaljuj? up«*t znova. Ta praznik se lahko imenuje božič. Proletarski razred — razlaščeni delavci in siromašni kmetje, steber človeško družbe — nima svojega božiča. Proletarei morajo delati v potu svojega obraza vse leto in producirati življen- ska sredstva za — kapitaliste in i ... druge mogotce da zamorejo ti-le praznovati. Toda mogotcem večni božič še ni dovolj. Ustanovili so si torej v svojem božiču še (»osebni, ofieijelni dan, posebni božič, ki se praznuje vsako leto 25. decembra. Ta dan parasiti javno plešejb okrog svojega zlatega malika, izmenjajo med seboj bogata darila — rop delavskih rok — in duhovniki po cerkvah se javno norčujejo iz siromašnega ljudstva češ:... Mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje!!.... Z drugimi besedami : — Mir nam bogatinom, ki smo lahko vsak dati dobre vole, a vi revni ljudje, ki nimate ničesar ra-zun svojih žuljavih rok, se pa koljite med sabo za košček druha in umirajte za plotom kolikor vam drago!.... To je božič, kolikor ga mi delavci poznamo: ofieijelni božič. Delavci nimajo božiča. Kapitalistični, ofieijelni božič je za nje le nekaka javna drama, ktero smejo od daleč opazovati. Ce se delavcem po rudnikih in raznih tvorni-cah milostno dovoli, da smejo biti doma na božič, niso s tem delavci ničesar pridobili, kajti drugi dan morajo nadomestiti zaostalo delo v večjim naporom, a plače zato ni mojo nobene, med tem ko so vladajoči parasiti mastno plačani tudi za svoj ofieijelni božič. Tisoče delavcev pa nima niti tega. Dimniki v topilnicah in okrog plavžev se kadijo tudi ta dan, j znamenje, da tam garajo mezdni sužnji; za ktere ni božiča — garajo za tiste ljudi, ki so dobre volje ... Ako se pa ne kadi iz ne-botičnih dimnikov, in ne skriplje-jo orjaška kolesa v tovarnah — kakor je to letos v Ameriki —, teda je pa to za delavca še tfečja nesreča. To pomenja. da nima dela. da morda nima sredstev za življenje, da strada, da mu žena in otroci medlijo od lakote — pomenja. da se vsakemu bogatinove-m 11 cucku boljše godi kot njemu. In tak praznik je za delavca — prokletstvo! ! kaj \>o je najbolj pripravno za nje. In zopet gredo ljudje in dajejo darove v imenu " jezuččka" .., Vato pridejo agenti zemeljskega Boga namona, poberejo denar in I«i ga razdele..... To je bizntfki Božič — božičnih kramarjev. — w--------w e NAROČNIKOM Kadar se preselite, je potrebno, da naznanite poleg novega naslova t tudi st ar naslov. BOŽIČNI KRAMARJI Brezdvomno je Božič medna-rod tradicija, ktere izraz služi raznim narodom in privatnim strankam v razne mamene. Razne kristjanske cerkve'po širnem svetu časte ta praznik kot rojstvo odrešen i ka vesoljnega človečanstva. Zato so si ustvarile posebuo vrsto mističnih čuvstev, ktera tirajo pridobijenee v neke fantastične sfere nadnaravnega kraljestva, tla pojo: "slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji." Z Božičem imajo brezdvomno vsa cerkva ogromne dohodke, ker Bog se dandanes slavi najenostavneje v /namenu tolarja. . Vsepovsod ml vseh strani se prinese daru malemu "jezuščku", ki navadno leži v lično izdelanih ja- j slih — in naposled odneso ta "božji" dar gospod tajmošter ali; pastor s sladkim nasmehi ja jem na rejenem obrazu — v shrambo. Ta denar s«> poten lepo deli med. Rimom, Škofijo in domačo kuharico, kakor se že določi. To je verski Božič — božičnih kraamrjev. Za ofieijelnimi agenti nadzem-ske slave božje pridejo realni ljudje — zemeljskega Boga mamona, kteremu hočejo ob tej priliki tudi posvetiti vse svoje moči in pozornost. Izumili so, da je treba v teh časih deliti darila, da je treba več jesti kot po navadi in da potrebuje telo večjega razpoloženja kot po navadi .... Seveda, vse te stvari so zvezane z večjimi izdatki konsumentov in pomenijo velik dobiček za tiste, ki imajo produkti vri« sredstva v svoji posesti. Cele strani velikomeščanskih listov je napolnjenih z oglasi o "Xmas" darili. Za očeta, za mater, za sestro, za brata, za svaka, za vnuka, za starega očeta in tiste celo — kteri šele pridejo — se oglaša pod posebnimi rubrikami, Z Božičem se otvarja sezona bo-žičnih-duševuih in tvuruih kramarjev; ta sezona traja potem do Velike noči. O Veliki noči nastopi pa sezona velikonočnih kramarjev — in ta sezona obstaja potem do Božiča. Tako gremo v Kristusu — oil Kristusovega rojstva pa do njegove smrti iz kramarije — v krama-rijo. Da je procesija bolj animirana, skrbe tisti, ki pojo med potjo: "Slava Bogu na višinah in mir ljudem na zemlji." ... D rs kar. 1 'i ♦.......— Vi tega ne razumete... C'astitega gospoda žirpnika Iva-niča so poznali njegovi farami le toliko, da je rad hodil na lov, da je vagal približno dva centa in da je njegtfva kuharica klepetala kot klepetec na hruški. Hudoben človek ni bil, in kaj hočete več T V svoj posel se je razumel dobro, in govorilo se je, da ima v j blagajni že par tisočakov. Častiti je pa hotel ohraniti svoj ugled; vsled tega je bil intimen prijatelj dveh najbogatejših trgov I cev v fari. Ta dva trgovca sta pa bila velika sleparja — no, to je trgovski obrt. Prvi je veliko podedoval, a drugi je prišel do bogastva na zelo nepošten način. Ta nepošteni so je zval Jaka Dimič. Jaka Dimič je bil pa velik po-božnjak; vsako nedeljo in vsak praznik je bil v erkvi in tam se je neprestano tolkel po prsih, da je odmevalo po vseh kotih. Kmetje so ga gledali, drezali se in šepetali: "Grize ga vest." Vsi so znali, da je bil Dimič nedavno še reven pisarček pri bogatem, lesnem trgovcu v oddaljenem mestu. Niti okroglega ni imel ko je nastopil službo. Nekega dne je pa došel glas, da je bogati trgovec naglo umrl — in par dni pozneje se je vrnil Jaka v domačo vas. Kar čez noč je odprl trgovino na debelo. Ljudje so se čudili in govorili so čudne reči. Nihče pa ni mogel uganiti, kako je ta človek v dveh letih tako obogatil. Slednjič je bila uganka rešena. V vas sta prišla dva "potepuha". Pobožni kmet Nik ju sprejme v hišo in se začudi, ko ga "potepuha" začneta izpraševati o Di-tniču. . u..- "Pa kaj vam hoče Dimič?" "On je bil pomočnik v trgovini najinega očeta." "A tako?" "Da," odvrne starejši potepuh. "Oče niu je tri ure pred svojo smrtjo r— zadela ga je kap — izročil kakih 40 tisoč forintov, da jih odnese na pošto, pravijo ne-kteri. Ampak midva tega ne verujeva. Najbrž je mrtvega okra-del. Denar je zginil in celo naše posestvo je šlo na boben. Zdaj sva berača in napotila sva se k njemu, da se neju usmisli, da nama da saj desetino našega, da ne pogineva gladu." "Lopov ti je on" reče ded Nik. "Znal tem .jaz." "Zato pa tako rad moli," omeni drugi. In povest o tatvini se je razširila po vasi. Kmetom je bila zdaj jasna pobožnost Jake Dimiča. "Boli ga duša," govorili so hladnokrvno. » Drugi dan se napotita "potepuha" k bogatemu Dimiču. Spoznal ju je takoj čim ju je zagledal. Kri mu je udarila v bledo lice in pni trenotek ni mogel izgovoriti besede. Takoj nato je pa stopil na dvorišče, odvezal velikega psa in kazajoč na dva berača zadri se je kot zver: "Sultan drži!" Pes je skočil na siromaka in ogrizel bi ju bil morda na smrt da se nista naglo rešila v vežo sosednje hiše. Se isti dan sta odpotovala oba "pod šup" čez mejo kot dva nevarna Človeka. Dimiča je pa le peklo; zlasti so ga grizle poslednje besede starejšega trgovčevega sina: "Pomislite Dimič, da bote morali tudi vi umreti!!" Ponoči, v svoji mračni sobi je Dimič mislil na smrt. Priznal je sam sebi, da je lopov, slepar in da Iga bodo vragi v peklu trgali na tsolučni prah, kadar umrje. ObSet ga je še večji strah, ko je pes pred hišo tulil, kakor da z njega režejo I jermene. Klical je svogo ženo ,toda ta se je pijana vlegla in zdaj je hrkala, da je ne bi niti s kationom zbudil. Strašno je bilo Jaki. Vrag, pekel, žveplo, klešče — vse strahote peklenskega trpljenja, kar jih je rodila bolna človeška fantazija, so mu rojile po možganih. Bil je ves iz sebe... Divje skoči s postelje, leti do omare, zgrabi steklenico z žganjem in pije, pije, pije, dokler se ne onesvesti. Zaspal je. Zjutraj vstane, se umije in moli običajno jutranjo molitev. Med molitvijo se pa spomni, da je preti kratkim trgovec IIič kupil sliko svete Katarine za glavni oltar farne cerkve. Župnik mu je rekel, da si je s tem — očistil vest. "Tudi jaz hočem! Tudi jaz hočem!" govoril je sam pri sebi Dimič. "Ampak dal bom več, dal bom tisoč forintov za nove zvonove ... naj st* me bog usmili....... Tisoč forintov....." In Jaka Dimič je dal tisoč forintov za nove zvonove na čast sveti Katarini Častiti gospod župnik je to v nedeljo s prižnice naznamil kot veliki bogoljubni čin pravega in dobrega kristjana in priporočal je Dimiča vsem vernikom v vzgled in spoštovanje.... Jaka se je pa od tistega še bolj tolkel po prsih in zavijal oči proti nebu ... Pobožnemu dedu Niku pa to le ni šlo v glavo in ko je šel prvič k spovedi, dejal je župniku: "Oče duhovni, jaz vem, da je Dimič oropal denar, s kterim je kupil zvonove, a oropano ... —" Župnik mu ni pustil izgovoriti temveč ga je ostro zavrnil: "Vi tega ne razumete." Pobožni Nik je molčal. ukradenim denarjem kupljeni zvonovi pa odslej vabijo ljudi v cerkev in k molitvi. Vi tega ne razumete.... R. v "SIobodni Riječi". Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik sa notranja In ranocaims. {zdravniška preiskava brezpli tati ja la z.lavila, 647 ln 649 B A v®., Chicago. Za dne ure: Od po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izvea živeti bolniki naj pišdo slov« Vac. Toure izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. Nai se izvršujejo točno. ■ 1210 So. Albany A v., Cbicift Aka hočeš dobro naravno vino oglaai ae pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842 CHI< Pri njemu dobi.; najbolja kalife aka in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, Ima veijo zalogo nr, veriiie, nov in drugih dragotin. Izvršuje vsakovrstna popravila v tej stroki zelo nizki ceni. Obiščite ga t %mvm * Fra"k Kvasim Trgovina z železnino, rasnim 01 in pohiitvom Topravlja peti. 643-645 W. 18th St. Chlcaso. III. Milj one akrov državne zemlje zastonj. Vsakdo dobi lahko 'homestead', 160 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za moreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texas po a ker, na 401etno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki opisuje to zemljo, te poduči kako jo dobiti; stane le 75c po Money Order, ne v znamkah. Opisuje tudi kmetijstvo in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske vasi Slovenia. Knjiga ne govori o negotovim. ž njo dobiš zastonj farmo vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000. polovica prodanih, po-žuri se, v kar dneh bodo pošle. Wm. Brunshmid, 708 So. 10 St. Minneapolis. Minn. Prazniški obed. Traznik. kaj radi vsi proslavimo z bogatini obedom. Za tak dan se navadno delajo priprave dolgo prej. tako da je že vse gotovo za praznovanje. A kako je pa z vašim želodcem? Če ni ta vaš organ v dobrem stanju, potem so zastonj vse priprave za prazniški obed. A-ko vaš želodec ne sprejme toliko jedi, kot kadar ste zdravi, rabite takoj Trinerjevo ameriško, zdravilno, grenko vino in prisedli hote z veseljem k okusnemu obedu. To vino vam da zdrav apetit in ojači ves život. Odpravilo vam bo popolnoma vse bolezni na pre-bavljanih organih in spravilo vaš želodec v popoln red. V lekarnah. Jof Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. G.Vnknp 359 W. 18 St. Cbicsgo. Popravlja d« I-nlke in pipe po primernih cenah. MIRKO VADJINi, 392 W. 18th St. SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. Najbolje in naj< neje obuvalo kn| pri John Klofi 631 Bloe lslinj CHICAGO. Sprejema t ud I pravila. NOVA SLOVENSKA GOSTILI pri FRANC CCCHU Rojakom v Chicagi naznanjam, sem zopet odprl svoj novi aaloo% lt« rim tot i m vedno sveie pivo, des^ vino it