so koristi dolov-___jolludetve. Delavci oo opravilni do voego kor produclrajo. This pap«r dovotod to tho intorooto of tho working clooo. Work-•ro are entitled to oil what thev produce. Katar »4 »»ooDd-elaM matter, Dee. 6. 1107, at tht poet offloe »t Chio*tto III. uud«»f ill* act of Uoagrvu of Maroh trd. IKT9. Office: 587 »o. Centra "Ave. ''Delavci vseh dežela, združite se1 PAZITE! no številko v oklepo|u, ki oo n&Kala polog va-*ego naelova. pHl*pl|l« noga opoda| ah noovit-ku. Ako |o ite-viika ledn| vam ( fk H ) o prihodn)o ite-V v / vilko našega lie ta pote-če naročnino. Prooimo ponovile |o takoj. -J- Stev. (No.) 67. Chicago, 111., 22. decembra (December), 1908. Leto (Vol.) HI JfRO JEDNOTO NAJ PRIPOROČAMO? Marsikteri slovenski delavec, ali obrtnik in kmet, ki je iz go-lodarskih vzrokov ostavil staro Huovino, je doživel razočaranje ameriški republiki. J^užil je res mulce we kot v ari domovini, in tudi ni bil lain, ako je imel delo. Tako je arsikdo životaril in prihranil idi kak cent, če je bil zdrav in Ali ta navidezno zboljšani vljenski položaj je zginil čez jž, ako je naseluik obolel in je oral v posteljo. Zaslužil ni nič, Jbore ni dobil nič, plačati je pa oral hrano, stanovanje, medicine zdravnika. Karsikteri rojak se je v bolezni idoliil tako, da je uvidel, da ne mogel poravnati nikdar svojih olgov in vzela ga je noč, poslovil je po francosko. Nekaj dni asneje so pa slovenski meščanski iti prinesli znano noto: "Kje je >jak itd." Pametni rojaki so u-ideli, da tako ne more naprej, da 5 treba nekaj ustvariti in nsta-oviti, kar ščiti in varuje rojake slučaj smrti, nesreče in bolezni. Varovati je treba bolne in posrečene rojake, ustanoviti je •eba nekaj, da bolni in ponesreči'rojaki lahko plačujejo vsaj rano, stanovanje in medicine, da e lezejo v dolgove, ako jih je za-ela nesreča, da so po njih smrti troci in žene vsaj za nekaj časa bvarovane pred kruto bedo. To je bilo vodilno načelo, ki je dločilo, da so rojaki pričeli usta-ovljati podporne jednote in ruštva. Ni se šlo za klerikalizem, beralizem ali socializem, ampak to se je za ustanovitev eminentno ainih Človekoljubnih zavodov za ovenski narod v ameriški repub-ki. Pravo človekoljubje se ne ozira a vero in politično prepričanje, ri ustanovitvi dobrodelnih in lovekoljubnih društev ne sme oddati versko ali politično načelo. To je bila vodilna misel, da so red petimi leti nekteri zavedni ojaki zaključili, da se z obstoječi-li jednotami ne more izhajati, da treba ustanoviti novo jednoto, i bo gojila v slovenskem narodu rave kulturno človekoljubne na-lene, ki mora 8 časoma postati ulturno človekoljuben zavod za se Slovence v ameriški republiki. Že ob porodu so ji prerokovali ano smrt. Veselja so vriskali na-protniki "Slovenske narodne odporne jednote", ko se je v nji ojavila otroška bolezen, ki se ojavlja kmalu po rojstvu pri seh organizacijah, ki so na svoj rapor zapisale napredek in člo-ekoljubje. To veselje je bilo kratko kot je ila kratka bolezen. Nasprotniki . N. P. J. so doživeli razočara-je, o kakršnem še sanjali niso. lani so po svojih zastopnikih na veh konvencijah zvršili spretno peracijo. Vspehi te operacije niso »stali. Število podružnic je na-sstlo od 65 na sto, po novem letu e vstanovijo pa se ženske podruž-ice. Zdaj so javni nasprotniki jed-ote obmolknili rujejo proti nji ) se tihi in tajni sovražniki, ki se e upajo s svojo barvo očitno na an. Mejtem časom je narastlo tudi remoženje jednote. Seve ne na apirju, kot je bilo prej v navadi, mpak v resnici. Ta pojav pa nam okazuje, da se zastopniki podruž-ic na zadnji izvanredni konven-iji niso zmotili, ko so s svojimi lasovi odločili, kdo bfc vodil S. . P. J. do prihodnje redne kon-encije. Ali ti notranji boji in bolezni v ednoti in zdrava in pametna re-jtev teh zagonetk ne vplivajo od-očilno na nas. da priporočamo ednoto vsem Slovencem. Mi smo menili te dogodke minogrede, ot dokaz, da vsaka organizacija ihko reši pametno svoje težkoče i križe, če temelji na zdravi na-elni podlagi in če se člani zave-•jo svojih pravic in dolžnosti. Za nas je inerodajno, da ta jed-nota goji med svojimi člani pravo ljubezen do svojega bližnjega. Jednota se ne ozira, je li kdo to in to. Ta jednota pozna le Slovence. Ako hočemo, da bo naš narod živel v dostojnih družabnih razmerah, potem moramo poleg prvega naravnega zakona samoljubja (ohranitev samega sebe) vcepiti narodu drugi naravni zakon ljubezen do svojega bližnjega. Oba zakona sta potrebna, ako hočemo, da se slovenski narod dužabno iu kulturno povzdigne. Človek ne sme gledati le za svoj liusek, ampak brigati se mora tudi za dobro svojega bližnjega. Spoznati mora, da je trpljenje njegovega naroda njegovo trpljenje^ da so vspehi in dobro naroda njegovi vspehi in dobro. To načelo je tako navadno in lahko umljivo, da se je čuditi, zakaj se nekteri temu načelu vstavljajo teoretično in praktično, dočim oznanjujejo ljubezen do svojega naroda javno in očitno. Komur se gre, da v narodu pro-derejo pametna moralna načela, ta mora delati na to, da se med samoljubjem in ljubeznijo do bližnjega zgradi naravno ravnotežje. Kristjansko načelo pravi: "Kar hočeš, da ti store ljudje, jim stori tudi ti." I ztega načela sledi, da imamo iste dolžnosti napram drugim, kot jih imamo napram sebi. In to načelo je obveljalo v "Slovenski narodni podporni jednoti", za kar nam jamči z drugimi besedami načelna izjava jednote in nje kulturno delo do sedaj za slovenski narod v Ameriki. Z ozirom na to priporočamo toplo vsem Slovencem, da se pridružijo ti jednoti, zaeno pa obljubimo, da jo bomo čuvali kot mati svoje dete, da jo bomo branili vedno in povsod proti notranjim in zunanjim sovražnikom. — Husk a vlada je zopet v de- piše o nedostatkih pri gradnji pa-narni stiski. Sposoditi si hoče ma- namskega prekopa, lonkost 225 milijonov dolarjev. j Zdaj pa študira, kako bi spravil Sedaj je priložnost, da se carju urednike omenjenih časnikov v in njegovi vladi pokažejo zobje. Ta vlada vsaki dan zvršuje naj-groznejša hudodelstva na svojih luknjo. Tožiti radi razžaljenja časti jih noče, ker se kaj takega ne spodobi za predsednika in ker bi državljanih. Ali mislite, da se bo moral sam nositi sodnijske stroš- to zvršilo? Kaj še! Finančniki bodo dali denar. Najrvo bodo podpisale tiste mednarodne banke posojilo, ki so pod vplivom Hothschila. Kothschildi bodo pomagali klavcu-carju in nje govi vladi, dasiravno so židje največ trpeli pod rusko knuto. Rusija potrebuje 225 milijonov ke. Ali vse eno misli Roosevelt /ukiniti omenjenim urednikom tako, du bodo pomuili, kdaj so ga kritizirali javno. Troški za tožbo naj se vzamejo iz zvezne blagajne, to je vodilna misel predsednika. V ta namen se skuša iz osebne afere narediti državno. Nekaj državnih pravdni- dolarjev, da bo tem ložje zadavila kov se že peča s stvarjo? Najbrž svobodo. Finančniki, ki samega bo v par mesecih vsa zadeva za-sebe prištevajo inteligentom, bodo spal* in spominjali se je bomo kot — Brzojavka z Dunaja poroča, da so vojaki češkega pešpolka št. 36 na Brodu simpatizirali s srbskimi demonstranti. Vojaki nemškega pešpolka so obkolili češke vojake in jih 136 odgnali v zapor. Ta dogodek živo dokazuje, kam je Avstrija zabredla s svojo nerodno politiko na Balaknu. Nam za Astrijo v današnji obliki sploh ni nič. Tem preje vrag vzame to državo, ktero so ziAašile skupaj ženitve raznih modrokrv-nih nedelaničev, tem boljše za narode v Avstriji. Avstrija zamore vspevati le kot federativna republika, ktero tvorijo skupine avstrijskih narodov. Deželne meje, ktere so vstva-rili kronani roparji, morajo pasti, ker prozročajo le narodno zgago, zaeno pa narode v Avstriji spominjajo, da so sužnji Habsburža-nov in njih sorodnikov, ako se hočejo narodi v Avstriji povzdigniti kulturno in gospodarsko. Čemu je treba rediti v Avstriji kronano starino na prestolu in njegovo obilo sorodništvo? Predsednik republike bi stal tisočkrat manj na leto in drugi preostali denar bi se lahko porabil za šole in druge koristne naprave. To lahko narodi v Avstriji mirno zvrše po svojih poslancih, ako le hočejo. Starega Prohasko in njegovo sorodništvo naj pošljejo v inozemstvo, naj drugod iščejo tepcev, da bi jih redili s svojimi žulji in sragami. Mi vemo, da kaj takega poslanci v Avtriji dandanes še ne bodo storili. Še preveč jih skominja po pasjih znamkah, ktere delo kronani nedelaniči kot odlikovanja. Nekaj pa bodo storili. Ščuvali bodo še nadalje narod proti narodu iz varnega zavetja, da bodo Habsburžani tem božje molzli avstrijske narode. Ta šepava politika poslancev dokazuje vso njih mizerijo in ljubezen do svojega naroda. nekdanjo senzacijo obujajočo Čas-niško vest. Sapienti sat. pa odšteli denar. Zopet dokaz, da se gre bogatinom pred vsem za denar; vera in narod sta jim pa deveta briga. 2JH — Vzlic temu, da je v zvezni — V Rusiji so zaprli policijske-1 blagajni približno 114 milijonov ga načelnika Dubinova in ga ob- priraanjklaja za tekoče leto, želi sodili na šest let ječe, ker je zi- predsednik, du se izdatki pomno-stematično mučil jetnike. Tako je že, da se milijoni dolarjev žrtvu-sporočil brzojavl j|kJ° molohu militarizmu. Imperia- Ta človek je moral zvršiti že ne- vzdiguje zdaj svojo glavo v kaj groznega, ali pa ni imel za- ameriški republi. Kaj lahko doži- slombe pri lumpih z zlat mi ovrat> vi,n0 ti*li mi> da bo vsako leto niki, da so ga poslali na ričet. izdalo velikanske svote za oboro- Marsikteri kratkovidnež bo pa zevanje, zaklical: "Glejte Rusijo! Tam je N{)vi obrambni zakon, ki je le se pravica doma." privezek staremu zakonu, daje __predseniku pravico, da ob vsakem - Bogatih zločincev in ziočink {m.u- žo misli- d» ."publiki preti ne kaznujejo v Nemčiji. Prijema i0-"18' poxove v voJasko "luzbo od odprtim puntom, da znajo umreti za svoj narod. V letaku se potem opisuje živo in prepričevalno, s kakšno energijo so se pripravljali za vstajo. "V letu 1917 mora zdru-1 žena Indija praznovati diamatni jubilej svoje vstaje in zdrobiti mora svojega sovražnika iu maščevati svoje mučenike." Zdaj vemo, zakaj se angleškim mogotcem tresejo hlače in se jim | ježe lasje na glavi, da kličejo po meriški republiki za svarilen Zgled. Rusko vlado se ne more smatrati za civilizirano vlado, v obljube ktere se lahko zaupa. Zastopniki ruske vlade so brezna-čajneži, kterim je vsako sredstvo dobro, da le dosežejo svoj namen. Poštena vlada ne more verjeti v obljube oficielnih Rusov, ne more izročati političnih begunov tem barbarom. Ameriška vlada naj se iz dogodka v svici uči in naj ne izroči nobenega političnega beguna ruskim vladnim krvolokom. Ako bo ameriška vlada vposte-vala ta nasvet, bo žela v tem slučaju zahvalo vseh poštenih ljudi. se jih z glace-rokavicami kot v vseh kapitalističnih državah. Baronesa Schoenebeck je imela ljubavno razmerje s stotnikom pl. Golben. Lansko leto je svojega Ijubčeka pregovorila, da je umoril njenega soproga. Umor se je zvr-šil lansko leto na božični večer v 150 tisoč do 2 milijona državljanov. V vojnem času bo moral vsak državljan od 21 do 45 leta pod zastavo. Za tako ogromno armado se potrebuje tudi v mirnem času izurjenih Častnikov. Samoobsebi je umevno, da je prepozno vež-bati Častnike, ko je že vojna pred ♦ : o* * u n u durSM. Ves ta obrambni načrt una stanovanju. Stotnik Goeben je bil L , , A .. v, , v i-v • * • n . tako lice kot bi se slo za to, da na bozieni večer gost pri Sehoene- . , , u \ u rki i- i** se protezirancem preskrbe mast- beckovih. Okoli polnoči se je P°- L(l slovi! od gostoljubnega majorja Schoenbecka, da se malce kasne- V,ada 8i domišlja: Mi imamo, je vrne z namenom umoriti majo- b<*fttl smo5 zakaJ bl ne delali P°* rja. Soproga majorja mu je odpr- sku*ov? Ml Pa že danes »varimo la vrata, da bi ložje zvršil umor. Pred tem korakom, ker je polom Stotnik Goeben je šel v spalnico, h^ogibe. Zgodovina nam pri-kjer je vstrelil majorja. povedjuje o propadlih, nekdaj do- Nekaj dni kasneje se je še le zvedelo, da major ni zvršil samomora. Stotnika Goebena in soprogo majorja so na to zaprli. Stotnik je v zaporu zvršil samomor, baronesa Schoenebeck je biLa pa te dni brih državah. No, militarizem je pa najhujši grobokop vsaki državi. Uničil bo tudi Zdr. drž. Morda še preje, kot si merodajni faktorji domišljajo. — Meščanski listi prinašajo skoro vsaki dan prošnje za božična darila. Pod prošnjami so podpisani duhovniki raznih verskih sekt, ki so se nakrat spomnili, da imamo v Chicagi tudi siromake, ki o božničnih praznikih ne bodo imeli kaj jesti. Mi bi nič ne rekli proti ti ljubezni do bližnjega, ki se skazuje le o božnčnih praznikih, ako bi se nabrana darila enako delila vsem siromakom. Pri razdelitvi teh daril navadno ne odloči revščina, ampak merilo pri razdelitvi je mišljenje prosilčevo. Navedli bi lahko dokaze, da so duhovniki zavrnili prosilca, ker ni hodil v cerkev, ali ker svojih otrok ni pošiljal v nedeljsko šolo. Kdor razume hliniti se, doseže pri duhovnikih vse. Vsled tega svetujemo slovenskim delavcem, naj zapirajo svoje žepe pred prosilci v duhovniški suknji. Kdor hoče za božične praznike, ali kedarkoli storiti dobro, naj gladnega siromaka povabi na | svoj dom in pogosti. izdaji. Pravijo, da so inozemski delavci zadnjo jesen odpotovali, ko je nastopila finančna kriza. Vrnili se še niso. Drugi ki so se vrnili, pa mislijo, da v okraju za koks niso tako dobri časi kot so bili jired krizo in odpotovali so na Zapad." Zdaj pa prihaja iz istega mesta naslednja vest; "Policijski načelnik Rottler je obiskal "otok." blizo Sodoma, kamor odvažajo odpadke iz Connes-villa. Urednik je našel tu od gladu umirajoče možke, ženske in otroke, ki so med odpadki iaskali hrano. Z zrjavelimi nožmi so ig-rezavali gnojnino iz starega mesa in zelenjave. Uradnika je zaskele-lo v srcu, ko je videl to žalostno sliko. Lačni možki, ženske in otroci so jedli hlastno te odpadke. Kot jastrebi so brskali po odpadkih, da bi našli kaj za ugrizniti. Na obrazih je bilo tem nesrečnežem Čitati, da so gladni. Liberalni časniki so o tem slučaju pisali, da "neumni inozemci" raji poginejo, kot da bi delali pri pečeh za koks." Kakšne so neki plače v teh kok-sarnah, da delavci rajši lakote poginejo kot delajo? Kakšno je neki delo T Sploh je vprašanje, Če se delo dobi? Vsekakor bi pa svetovali lastniku "Glas Naroda", da posije dotičnega urednika, ki je napisal "duhovito" notico o lenih delavcih, v Connesville za en mesec na poskušnje k pečem za koks. Morda bi se spreobrnil tako temeljito, da bi nikdar več ne psoval delav-vislicah in rabelju. Ali mi ne verjamemo, da bodo ta sredstva pomirila Indijce. Imela bode vprav nasproten vspeh. na zatožni klopi in spoznali so jo — V Winnipegu, Man., so žup- za blazno. Zdaj je v blaznici, ktero bode ostavila v kratkem. Marjetico Bajer so obglavili radi podobnega zločina. Ona pae ni bila baronesa. Obravnava baronese Schoenebeck dokazuje, da se pri raznih sodiščih uganja največji "švin-del." niku baptiskovske cerkve, J. B. Ilenningu, na zatožbo 15 hladih deklet prisodili dve leti ječe. Pobžni ljudje, posebno ovčice v njegovi župniji, bodo rekli, da je podlegel skušnjavam hudobnega duha. Kdor verjme bo zveličan! — Švicarska vlada je izročila revolucionarca Vaziljeva ruski vladi. Socialistično časopisje v Švici je pa dan za dnem poročalo o nečloveških mukah, ktere trpi Vaziljev v ruski ječi. Švicarskemu veznemu svčtu se je obudila vest in pričel je v Rusiji preiskavati, koliko je resnice na teh poročilih. Zvezni svčt je zagrozil, če so poročila resnična, da je ruska vlada snedla svojo besedo in da ne bo v prihodnje nobenega političnega beguna izročila. Mi ne vemo, kakšne vspehe ima ta preiskava. Ali dogodek v Švici lahko sedaj odpre oči tudi slepim naivnežem, posebno lahko služi a-cev, delaf sramote svojem listu in slovenskim časnikarjem v Amei.-ki. Mogoče? — Ako bi v Ameriki lafiko kaznovali ljudi radi razžaljenja veličanstva, tedaj bi sedaj doživeli isto preganjanje, kot je bilo za časa Tiberija v starem Rimu. Nekteri angleški meščanski časniki so prijeli našega predsednika Roosevelta radi panamskega prekopa. Predsednik je radi te javne kritike kar i* sebe. Najprvo je odgovoril javno in povdaril, da je vse laž, (pa ne krvava. Opomba vajenca.), kar se — "Vse je že bilo," je rekel stari Ben Akiba. Da 41 let star duhovnik trdi, da ga je 15 let staro dekle odpeljalo v Chicago, je pa nekaj novega. To bi priznal tudi Ben Akiba, če bi živel. Harry H. Goodin se piše navi-hanec, ki je pasel kot župnik ovce baptistovske cerkve v Pontiacu, 111., dokler je ni popihal z Ano B. Edgerton, 15 let staro deklico v Chicago, in svojo ženo pustil v Pontiacu, da premišljuje o svetosti zakona. Komaj dospevsi v Chicago je že imel smolo. Kot angelj varuh se je prikazal šerif John W. Morse in odgnal zaljubeni parček v Pon-tiac. Goodin je bil preje katoliški duhovnik. Kaj ga je gnalo, da je premenil vero, ne vemo, pa tudi nas ne briga. Vemo pa, da lahko še večkrat menja vero, saj jih imamo v Ameriki na izbero, kot konjičkov na semnju, ki piskajo od zadaj. — V Indiji vre in kipi. Vsa pičla poročila, ktera cenzurira angleška I vlada, dokazujejo to. Kako se je razširil puntareki duh v Indiji, dokazuje najboljše letak "Bande Mataraen". V tem letaku se povdarja, da so dne 10. maja 1857 vstaši prvič dokazali z — Oficielno glasilo biroa za delo poroča, da vsako leto se vbije v Zdr. drž. 35 tisoč delavcev na delu in dva milijona pa rani. Število ubitih je zanesljivo, ker mrtvaški ogleduiki, naznanijo bi-rou vsak slučaj, mejtem ko je število ranjenih prenizko, ker u-rad za delo ne dobi vseh poročil o ranjenih. V najhujši bitki ne pade toliko vojakov, kolikor tekom enega leta pomori moloh — kapitalizem — delavcev v Zdr. drž. Ali ni to škandal? Današanja človeška družba trdi, da je civilizirana in kulturna. O ironija! Kje nam pripoveduje zgodovina, da je tekom enega leta kak neizobražen narod pomoril in ranil toliko svojih rojakov-delav-cev? Ta morija na debelo na indu-strielnih bojnih poljanah mora končno spodbuditi delavce, da resno zahtevajo preosnovo danas* nje morilne kapitalistične družbe. Kogar ta zgled ne spametuje, tistemu ni za pomagati. — Poročali smo že o tem, da je nemški prestolonaslednik izumil gumb na manšete. Svojo "iznajdbo" je hotel patentirati. A imel je smolo. Dve tvrdki v Forzheimu ste vložili ugovor proti patentiranju, čes da že leta in leta zvršujeti take gumbe brez patenta. Pač groza! Ilohenzollerci imajo zadnji čas smolo; njih domišljavost se dan za dnem prikazeva, bolj očitno kot navadna domišljavost kronanih norcev. VINO V STARIH ČASIH. Že od pamtiveka rabijo ljudje vino kot zdravilo proti telesni slabosti, telesni pomanjkljivosti in neprebavnosti. Newyorški slikar E. V. Nadherny je izdelal izvrstno sliko, ktera pokazuje mlado dvojico na domu starodavnega grškega zdravnika. To sliko je kupil Jos. Triner, izdelovalec ameriškega, zdravilnega, grenkega vina, in perfektna reprodukcija iste se nahaja na njegovem stenskem koledarju za leto 1909. En iztis tega koledarja se pošle vsakemu, kdor pošle 10 centov v znamkah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland ave., Chicago, 111. — Laž o dobrih časih, ktero stresa tudi slovenski njujorški dnevnik, osvetjikujeti najboljše-dve inaAlednji notici, ki ste bile1 priobtene v anit*rWRb meščanskih časnikih. Iz okraja za koks, iz Conesvilla, v kterem je absoluten gospodar trust za jeklo, so tvorničarji — trustjani poslali naslednje notico v avet: "Dokaz, da industrija zopet cvete, vidimo v tem, da v kanis-villskem okraju za koks ni dobiti delavcev. Oglas, da se potrebuje tisoč delavcev, je prinesel "Connesville Courier" v svoji tedenski Naše mnenje. Po našem m::bilju gre ljudem za njihov pošteno zasluženi denar najboljše blago, kar ga morejo kupiti. Predvsem je to resnično pri kupovanju družinskih zdravil. Tega ro drži tudi izdelovalec Tri-nerjevega, ameriškega, zdravilne-ge grenkega vina, kteri vedno sku->a i/delati in ohraniti najbolje zdravilo. Ljudje so po dolgem času spoznali, da to vino je najbolje sredstvo v vseh želodčnih in črev-nih boleznih, kakor tudi v boleznih, ki prihajajo iz slabe ali nečiste "krvi. Uživajte ga, kadarkoli ste slabi, obledni, kadar imate slab p petit, nervoznost ali bolečine v želodcu ali črevih. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland ave., Chicago, 111. Pošlite nam 10 c .za krasni stenski kalen-dar. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje čagopiaje. Agiti-rajt« za "Proletarca". Pridobit« mn nove naročnike. ............... ipwip*1 i IWIW1«I,*H!WPVU>* - ,'JI P ROLET A REC IPROLET AREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. i K-^iV is iedajalejj: Jufo^Jotait&ka delat ska tiskotna Ur niha » Cfckago, III. Murotaiaa: Z» Amtrico $1 SO črnim kito. Uc ta pol IlU. Za Evropo $2 u c«lo isto, $1 M pol tt t*. Ogimsi pm Pri tprimnmbi hirali Wm j« polru moi 4ya »atonal* tudi STARI •atlot. PROLETARIAN OwMd and published Evmt Tussday by Soath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. John Online, President) John Pstsič. Secretary: Anton PhiUkhn, Treasurer. SVascairriON SATIS: United Stat«« and Canada. ll.SO a year, 7Sc lor half year. Koreifn counlriai S3 a year, $1 for half year. advertising rates on agreement. človeškega mesarja v 20. stoletju, ruskega cara, kteremu nameravajo izročiti te dui dva revolucionarja, Rudeviča in Poureua. Pred petdesetimi leti bi bile Zed. države sprejele ta dva mota z odprtimi rokami, kakor no Martina Kouzt-ko; slavili bi ju bili kot jupaka. A ditties ' Danes sta Kudovič in Pou-ren ruska ujetnika na — svobodnih ameriških tleh! Tako je kapitalizem v petdesetih letih otroval duh svobode med Amerikanci. _L- — Sužnost. NASLOV 0 prič pred porotno sodišče, da se družbi dokaže, da se je zagrešilo proti zakonu, ki določa kazen za vsakega, ki sili drugega človeka, da dela za njega, dasi dotični noče delati za njega. Za vsak po* samezen slučaj določa zakon od 1 do 5 let ječe, ali 500 d« 1.000 dolarjev kazni, ali pa oboje skupaj. (ieorg Chamberlain, superintendent tega podjetja, in II. Bishop, superintendent "Lake Construction Co." nadzorujeta delavce. E. Fruit, glava "Pattee Fruit Co." iz St. Louisa, je pa kantiner, ki oskrbuje delavce s hrano in stanovanjem. Glavne obtoževalne točke so: Delavce, so prisilili zadolžiti se, potem so pa njih osebno svobodo omejili toliko časa, da so plačali dolgove. Delavci morajo plačati 2 dolarja pristojbine, da dobe dejo. Za hrano in stanovanje morajo plačati delavci oderuške cene. Z grožnjami se jih strahuje in iz ničevnih vzorkov se jih že mnogo postrelili oboroženi čuvaji. Nihče nesme ostaviti zemljišča, a'ko se z listkom pri čuvajih ne izkaže, da se dolguje nič. "Pattee Fruit Co." preskrbuje podjetje z delavci. Delavci zaslužijo $1.65 na dan, za hrane in stanovanje pa plačajo 5 do 10 dolarjev na teden.1 Za stanovanje jim služi iz desk postavljena podrtina polna nesnage, stenic in uši, v kte-ro imajo prost vstop sneg, dež i veter. Hrana obstoji iz slabega mesa, plesnjevega fižola in graha, ki še 1 dolar ni vredna .a teden. Rokodelci morajo plačati 7 dolarjev na teden. Za brijenje se računi 25 centov, slabe nogavice pa plačujejo delavci s 50 centi par. Ta družba tem več denarja iz-preša iz delavcev ker je Chamberlain odredil, da morajo delavci kupovati orodje pri družbi. To so fakta. ki pričajo jasno, da so delavci pri ti družbi navadni sužnji. Do sedaj se je vedno kazalo na južne države. Danes smo kaj takega doživeli v Argu, par milj od Chieage. Kapitalisti so povsod enaki. Kjerkoli morejo, tam oskubijo delavce do kostij, za obstoječe zakone se pa toliko zmenijo kot za lanski sneg. Mi ne vemo, kako bode obravnava končala. Vsekakor pa že danes lahko izjavimo, da jih bodo kaznovali, najbrž z denarno globo, ako jih porotniki spoznajo krivim. Ako bi kapitalistične zločince poslali v ječo, mesto kaznovali z denaro globo, bi kapitalisti v Zdr. drž. kmalu prenehali s plo-nečkim zistemom. Denarna globa pa te izsesavanje ne bolji. Po de-narni globi s podvojeno «ilo izkoriščajo delavce. Tako napravijo se dobičt^k. Slovenskim brezposelnim delavcem svetujemo ne v Argo pri Chi-cagi, ako nočejo biti sužnji. J. Z OFICIELNI BOŽIČ. , Kasta vladajočih ljudi ~ kapitalisti, okronatiei, duhovniki itd. — ima vse leto nepretrgan praznik; začne se z novim letom 1. januarja in konča se s starini letom 31, decembra, nakar se nadaljuj? up«*t znova. Ta praznik se lahko imenuje božič. Proletarski razred — razlaščeni delavci in siromašni kmetje, steber človeško družbe — nima svojega božiča. Proletarei morajo delati v potu svojega obraza vse leto in producirati življen- ska sredstva za — kapitaliste in i ... druge mogotce da zamorejo ti-le praznovati. Toda mogotcem večni božič še ni dovolj. Ustanovili so si torej v svojem božiču še (»osebni, ofieijelni dan, posebni božič, ki se praznuje vsako leto 25. decembra. Ta dan parasiti javno plešejb okrog svojega zlatega malika, izmenjajo med seboj bogata darila — rop delavskih rok — in duhovniki po cerkvah se javno norčujejo iz siromašnega ljudstva češ:... Mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje!!.... Z drugimi besedami : — Mir nam bogatinom, ki smo lahko vsak dati dobre vole, a vi revni ljudje, ki nimate ničesar ra-zun svojih žuljavih rok, se pa koljite med sabo za košček druha in umirajte za plotom kolikor vam drago!.... To je božič, kolikor ga mi delavci poznamo: ofieijelni božič. Delavci nimajo božiča. Kapitalistični, ofieijelni božič je za nje le nekaka javna drama, ktero smejo od daleč opazovati. Ce se delavcem po rudnikih in raznih tvorni-cah milostno dovoli, da smejo biti doma na božič, niso s tem delavci ničesar pridobili, kajti drugi dan morajo nadomestiti zaostalo delo v večjim naporom, a plače zato ni mojo nobene, med tem ko so vladajoči parasiti mastno plačani tudi za svoj ofieijelni božič. Tisoče delavcev pa nima niti tega. Dimniki v topilnicah in okrog plavžev se kadijo tudi ta dan, j znamenje, da tam garajo mezdni sužnji; za ktere ni božiča — garajo za tiste ljudi, ki so dobre volje ... Ako se pa ne kadi iz ne-botičnih dimnikov, in ne skriplje-jo orjaška kolesa v tovarnah — kakor je to letos v Ameriki —, teda je pa to za delavca še tfečja nesreča. To pomenja. da nima dela. da morda nima sredstev za življenje, da strada, da mu žena in otroci medlijo od lakote — pomenja. da se vsakemu bogatinove-m 11 cucku boljše godi kot njemu. In tak praznik je za delavca — prokletstvo! ! kaj \>o je najbolj pripravno za nje. In zopet gredo ljudje in dajejo darove v imenu " jezuččka" .., Vato pridejo agenti zemeljskega Boga namona, poberejo denar in I«i ga razdele..... To je bizntfki Božič — božičnih kramarjev. — w--------w e NAROČNIKOM Kadar se preselite, je potrebno, da naznanite poleg novega naslova t tudi st ar naslov. BOŽIČNI KRAMARJI Brezdvomno je Božič medna-rod tradicija, ktere izraz služi raznim narodom in privatnim strankam v razne mamene. Razne kristjanske cerkve'po širnem svetu časte ta praznik kot rojstvo odrešen i ka vesoljnega človečanstva. Zato so si ustvarile posebuo vrsto mističnih čuvstev, ktera tirajo pridobijenee v neke fantastične sfere nadnaravnega kraljestva, tla pojo: "slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji." Z Božičem imajo brezdvomno vsa cerkva ogromne dohodke, ker Bog se dandanes slavi najenostavneje v /namenu tolarja. . Vsepovsod ml vseh strani se prinese daru malemu "jezuščku", ki navadno leži v lično izdelanih ja- j slih — in naposled odneso ta "božji" dar gospod tajmošter ali; pastor s sladkim nasmehi ja jem na rejenem obrazu — v shrambo. Ta denar s«> poten lepo deli med. Rimom, Škofijo in domačo kuharico, kakor se že določi. To je verski Božič — božičnih kraamrjev. Za ofieijelnimi agenti nadzem-ske slave božje pridejo realni ljudje — zemeljskega Boga mamona, kteremu hočejo ob tej priliki tudi posvetiti vse svoje moči in pozornost. Izumili so, da je treba v teh časih deliti darila, da je treba več jesti kot po navadi in da potrebuje telo večjega razpoloženja kot po navadi .... Seveda, vse te stvari so zvezane z večjimi izdatki konsumentov in pomenijo velik dobiček za tiste, ki imajo produkti vri« sredstva v svoji posesti. Cele strani velikomeščanskih listov je napolnjenih z oglasi o "Xmas" darili. Za očeta, za mater, za sestro, za brata, za svaka, za vnuka, za starega očeta in tiste celo — kteri šele pridejo — se oglaša pod posebnimi rubrikami, Z Božičem se otvarja sezona bo-žičnih-duševuih in tvuruih kramarjev; ta sezona traja potem do Velike noči. O Veliki noči nastopi pa sezona velikonočnih kramarjev — in ta sezona obstaja potem do Božiča. Tako gremo v Kristusu — oil Kristusovega rojstva pa do njegove smrti iz kramarije — v krama-rijo. Da je procesija bolj animirana, skrbe tisti, ki pojo med potjo: "Slava Bogu na višinah in mir ljudem na zemlji." ... D rs kar. 1 'i ♦.......— Vi tega ne razumete... C'astitega gospoda žirpnika Iva-niča so poznali njegovi farami le toliko, da je rad hodil na lov, da je vagal približno dva centa in da je njegtfva kuharica klepetala kot klepetec na hruški. Hudoben človek ni bil, in kaj hočete več T V svoj posel se je razumel dobro, in govorilo se je, da ima v j blagajni že par tisočakov. Častiti je pa hotel ohraniti svoj ugled; vsled tega je bil intimen prijatelj dveh najbogatejših trgov I cev v fari. Ta dva trgovca sta pa bila velika sleparja — no, to je trgovski obrt. Prvi je veliko podedoval, a drugi je prišel do bogastva na zelo nepošten način. Ta nepošteni so je zval Jaka Dimič. Jaka Dimič je bil pa velik po-božnjak; vsako nedeljo in vsak praznik je bil v erkvi in tam se je neprestano tolkel po prsih, da je odmevalo po vseh kotih. Kmetje so ga gledali, drezali se in šepetali: "Grize ga vest." Vsi so znali, da je bil Dimič nedavno še reven pisarček pri bogatem, lesnem trgovcu v oddaljenem mestu. Niti okroglega ni imel ko je nastopil službo. Nekega dne je pa došel glas, da je bogati trgovec naglo umrl — in par dni pozneje se je vrnil Jaka v domačo vas. Kar čez noč je odprl trgovino na debelo. Ljudje so se čudili in govorili so čudne reči. Nihče pa ni mogel uganiti, kako je ta človek v dveh letih tako obogatil. Slednjič je bila uganka rešena. V vas sta prišla dva "potepuha". Pobožni kmet Nik ju sprejme v hišo in se začudi, ko ga "potepuha" začneta izpraševati o Di-tniču. . u..- "Pa kaj vam hoče Dimič?" "On je bil pomočnik v trgovini najinega očeta." "A tako?" "Da," odvrne starejši potepuh. "Oče niu je tri ure pred svojo smrtjo r— zadela ga je kap — izročil kakih 40 tisoč forintov, da jih odnese na pošto, pravijo ne-kteri. Ampak midva tega ne verujeva. Najbrž je mrtvega okra-del. Denar je zginil in celo naše posestvo je šlo na boben. Zdaj sva berača in napotila sva se k njemu, da se neju usmisli, da nama da saj desetino našega, da ne pogineva gladu." "Lopov ti je on" reče ded Nik. "Znal tem .jaz." "Zato pa tako rad moli," omeni drugi. In povest o tatvini se je razširila po vasi. Kmetom je bila zdaj jasna pobožnost Jake Dimiča. "Boli ga duša," govorili so hladnokrvno. » Drugi dan se napotita "potepuha" k bogatemu Dimiču. Spoznal ju je takoj čim ju je zagledal. Kri mu je udarila v bledo lice in pni trenotek ni mogel izgovoriti besede. Takoj nato je pa stopil na dvorišče, odvezal velikega psa in kazajoč na dva berača zadri se je kot zver: "Sultan drži!" Pes je skočil na siromaka in ogrizel bi ju bil morda na smrt da se nista naglo rešila v vežo sosednje hiše. Se isti dan sta odpotovala oba "pod šup" čez mejo kot dva nevarna Človeka. Dimiča je pa le peklo; zlasti so ga grizle poslednje besede starejšega trgovčevega sina: "Pomislite Dimič, da bote morali tudi vi umreti!!" Ponoči, v svoji mračni sobi je Dimič mislil na smrt. Priznal je sam sebi, da je lopov, slepar in da Iga bodo vragi v peklu trgali na tsolučni prah, kadar umrje. ObSet ga je še večji strah, ko je pes pred hišo tulil, kakor da z njega režejo I jermene. Klical je svogo ženo ,toda ta se je pijana vlegla in zdaj je hrkala, da je ne bi niti s kationom zbudil. Strašno je bilo Jaki. Vrag, pekel, žveplo, klešče — vse strahote peklenskega trpljenja, kar jih je rodila bolna človeška fantazija, so mu rojile po možganih. Bil je ves iz sebe... Divje skoči s postelje, leti do omare, zgrabi steklenico z žganjem in pije, pije, pije, dokler se ne onesvesti. Zaspal je. Zjutraj vstane, se umije in moli običajno jutranjo molitev. Med molitvijo se pa spomni, da je preti kratkim trgovec IIič kupil sliko svete Katarine za glavni oltar farne cerkve. Župnik mu je rekel, da si je s tem — očistil vest. "Tudi jaz hočem! Tudi jaz hočem!" govoril je sam pri sebi Dimič. "Ampak dal bom več, dal bom tisoč forintov za nove zvonove ... naj st* me bog usmili....... Tisoč forintov....." In Jaka Dimič je dal tisoč forintov za nove zvonove na čast sveti Katarini Častiti gospod župnik je to v nedeljo s prižnice naznamil kot veliki bogoljubni čin pravega in dobrega kristjana in priporočal je Dimiča vsem vernikom v vzgled in spoštovanje.... Jaka se je pa od tistega še bolj tolkel po prsih in zavijal oči proti nebu ... Pobožnemu dedu Niku pa to le ni šlo v glavo in ko je šel prvič k spovedi, dejal je župniku: "Oče duhovni, jaz vem, da je Dimič oropal denar, s kterim je kupil zvonove, a oropano ... —" Župnik mu ni pustil izgovoriti temveč ga je ostro zavrnil: "Vi tega ne razumete." Pobožni Nik je molčal. ukradenim denarjem kupljeni zvonovi pa odslej vabijo ljudi v cerkev in k molitvi. Vi tega ne razumete.... R. v "SIobodni Riječi". Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik sa notranja In ranocaims. {zdravniška preiskava brezpli tati ja la z.lavila, 647 ln 649 B A v®., Chicago. Za dne ure: Od po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izvea živeti bolniki naj pišdo slov« Vac. Toure izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. Nai se izvršujejo točno. ■ 1210 So. Albany A v., Cbicift Aka hočeš dobro naravno vino oglaai ae pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842 CHI< Pri njemu dobi.; najbolja kalife aka in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, Ima veijo zalogo nr, veriiie, nov in drugih dragotin. Izvršuje vsakovrstna popravila v tej stroki zelo nizki ceni. Obiščite ga t %mvm * Fra"k Kvasim Trgovina z železnino, rasnim 01 in pohiitvom Topravlja peti. 643-645 W. 18th St. Chlcaso. III. Milj one akrov državne zemlje zastonj. Vsakdo dobi lahko 'homestead', 160 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za moreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texas po a ker, na 401etno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki opisuje to zemljo, te poduči kako jo dobiti; stane le 75c po Money Order, ne v znamkah. Opisuje tudi kmetijstvo in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske vasi Slovenia. Knjiga ne govori o negotovim. ž njo dobiš zastonj farmo vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000. polovica prodanih, po-žuri se, v kar dneh bodo pošle. Wm. Brunshmid, 708 So. 10 St. Minneapolis. Minn. Prazniški obed. Traznik. kaj radi vsi proslavimo z bogatini obedom. Za tak dan se navadno delajo priprave dolgo prej. tako da je že vse gotovo za praznovanje. A kako je pa z vašim želodcem? Če ni ta vaš organ v dobrem stanju, potem so zastonj vse priprave za prazniški obed. A-ko vaš želodec ne sprejme toliko jedi, kot kadar ste zdravi, rabite takoj Trinerjevo ameriško, zdravilno, grenko vino in prisedli hote z veseljem k okusnemu obedu. To vino vam da zdrav apetit in ojači ves život. Odpravilo vam bo popolnoma vse bolezni na pre-bavljanih organih in spravilo vaš želodec v popoln red. V lekarnah. Jof Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. G.Vnknp 359 W. 18 St. Cbicsgo. Popravlja d« I-nlke in pipe po primernih cenah. MIRKO VADJINi, 392 W. 18th St. SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. Najbolje in naj< neje obuvalo kn| pri John Klofi 631 Bloe lslinj CHICAGO. Sprejema t ud I pravila. NOVA SLOVENSKA GOSTILI pri FRANC CCCHU Rojakom v Chicagi naznanjam, sem zopet odprl svoj novi aaloo% lt« rim tot i m vedno sveie pivo, des^ vino ita£ jttgen odsev njegovega sal ut i rat i in streljati. Toda v zad- L»n,stavnega svetovnega nazira-njih časih ni bil boj čeških radi-LjH Njegov razum ni segal še kalcev"nanienjen aamo buršovskimL^ daleč, da bi mogel pojasniti kapam, temveč Nemcem sploh. VM naravne pojave; celo najna-Nc glede na to, da presega tak boj vadnejii predmeti so mu bili ne-že meje opravičenega naeionaliz- nm je vzbujevalo strah, raa, je pa tudi uad vse nevaren spoštovanje in nerazumljivo bi-svojemu lastnemu narodu. Prav t(mt /ato H svetim strahom po-posebno češkemu. Znano je, da so ijuhljal tetišist svojo mater — Cehi med onimi srečnimi narod i, Vmljo, častil poaamezne živali, vo- ki se zelo miioae; to in pa še razni drugi razlogi imajo posledico, da zapušča nenavadno množino Cehov svojo domoviiu> in išče v drugih krajih dela in zaslužka. Ne majhno število Cehov živi tudi v nemških krajih in kdor želi dobro češkemu narodu, ne more želeti da bi se slabo godilo takim izseljenim Čehom. Prav nad njimi se pa maščuje neumno ščuvanje narod, social cev. Oni pretepo v Pragi dva de, drevesa, celo kamen, ob katerega se je izpodtaknil na poti, je vzel seboj domov, da bi s časten-njem potolažil božanstvo, katero ga je po nejgovih mislih spominjalo*. Vsak navadeu predmet je bil tem prvim ljudem posebno božanstvo, posebno bitje. Na to prvotno stopnjo ljudskega mišljenja nas spominjao še danes nekateri di\^i narodi Afrike in Azije, ki imajo še sedaj fetišistovske ver- T-% ff /"""V T^ I Mogoče kdo misli, da v Chieagi ni dobiti J/^V J K ! tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to .............' ....... je ziuotat Pri meni se dobi: domače klobase. domaČe suho meso, Sive kokofci čiste kokoii in meso vse vrste. Cene najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKO VIČ, 376 W. 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne nfll^U P P° n*jnovejftem kroju. Unijsko delo; trpeino in lično Ul/Iwllwf V aaJogi imamo tudi raane druge potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo ialoftbo. Z vsem spoštovanjem Nemca, jxmlediea je, da pretepo ske predstave ali pa ako se spo m • 1 r5r! -__t____ ga stalisea me družeča, kakor: V smislu sklepa izvrsevalncga * „ - »,, T , __1 Vsa Ča«t : ( »• dobe nasi socialni tle- xlbora Jugoslov. soc. zveze se pn- Nemei v drugem kraju dvajset Cehov in tako ge stvar brez konca naprej. Šovinizem se nikoli ne strinja z ljubeznijo do svojega naroda, temveč jo izključuje. To seveda nič ni mar Klofaču in Klo-fačevem, ki hočejo biti "slavni", pa če bi zato propadel ves narod. Turški bojkot avstrijskega blaga še ni končan, pač pa je turška vlada izjavila, tla bo vplivala, da bodo delavci, ki so v državni službi, izkrcevali blago z avstrijskih ladij. Avstrijski poslanik v Carigradu je dobil dovoljenje, da gre lahko na dopust, kadar se mu zdi potrebno. Njegov odhod iz Carigrada bi se v sedanjih razmerah smatral za demonstracijo proti Turčiji. Avstrija je baje sklenila, da bodo odslej bojne ladje spreni-Ijevale avstrijske Lloydove parni-ke, ki so namenjeni za Turčijo. Angleška vlada je dala nato svoji eskadri v Sredozemskem morju tajne ukaze. V ruski dumi so socialni demokratje interpelirali zaradi ravnanja polkovnika Lijakova v Perziji. Poslanec sodrug Prokovskij j e dejal, da razširja njegovo de- j lovanje v Perziji sovraštvo proti j ruskim državljanom in je torej škodljivo mednarodnemu položaju Rusije. Večina je odklonila nujnost interpelacije, pa jo je odka-zala komisiji. >oroča vsem soc. klubom, ki pri->adajo tej zvezi, da volijo na vsa-ti mesečni seji novega predsed-lika. DOPISI. mokratje kak mandat, se bo gotovo pokazalo, da so tudi oni dobri Slovenci. Saj še nikoli niso pokazali, da niso. Škodovalo tudi meščanskim krogom ne bo. če bo"kdo zastopal glavne interese delavcev. Zakaj pa ne bi dali delavcem nekaj več zaupanja v deželni zbor. Pa nikar se ne varajmo in ne govorimo, da ne zastopa delavcev socialna demokracija! Kdo pa bi jih zastopal? Imam tudi z delavci niso Salida. Colo, 16. dec. 1908. >njeni mi "Proletarec". Tudi jaz prihajam k tebi s par Tsticami, ktere, mislim boš spre- . ... . , . . \ ' . . . .. , opraviti in vidim: Tisti, ki ni tel v svoje predale, kot vrli de- 1....., , , . A 1» - organizirani pn socialnih demo- ivski zagovornik. Preteklo je ze ,aM_ . 1 , , . _ eč kot en mesec od kar je bil voljen republikanski kandidat in asi se niso spremenili niti za pi- , . , . . .. ,, 1 , 1 menda pritrdijo, da so taki ljudje O; v nasi naselbini se dela zelo ji i • 1 w ' . . v. , . . . , tudi za delo manjvredni kakor abo in vse kaze, da jo bo treba , . . . , ., , , ' J social-demokratje. In ce pride kak kratih, niso sploh nikjer, ali pa danes tukaj, jutri tam, kakor nanese veter. Razsodni obrtniki mi tobrati drugam — s trebuhom kruhom. — Pred volitvami je pisalo Tafto-o časopisje, da bo vsepovsod de-dovolj po volitvah, in da bomo socialist v deželni zbor, bo tam vsaj nekaj radikalnega. Tega bo pa menda treba. Marsikaj, česar ne bo mogel povedati noben drugi, bo pa povedal socialist, pa se elavci služili, da bo kej. Ampak bo VMj slišalo Navsezadnje, bose to zgleda zdaj prekleto klaver- dimo odkritosrčni: mnogo na* je, ostale so samo prazne obljube. kj smo prilU|| nar(Mi,lu M..pn.dnc eveda, Mr. Taft in tisto časopi- strankef pa imamo vendar simpa-ki je trobilo v svet, koliko l»o tij<> (|(( S(irl,t|Illh (hMnokratov. Tc ela — ima vedno delo; če ni gimpatjje 80 pravičene in ne bi mzega — kade uredniki cigare bil(> (]obro> bi se nam prepove-se norčujejo z delavca, kot Sa- dovaie Objavljamo dopis, ki smo serjevi gvautneži in puhloglavci. (1()bili Ae prfMl tednom iz me-Malo razumejo ti ljudje, kaj ščanskih, ne iz učiteljskih krogov, delavsko uprašanje in malo \c zttraditega, ker pravi dopisnik, im je mar videti stvari tako, ka- da fnu ga v "Slovenskem Naro-ršne so. Najraje zavijajo po svo- (ju" T1e bi sprejeli, prepuščamo pa in sanjajo o "prosperiteti", volilcem, da razsodijo sami. Sicer tere ni. Tukaj v Salido se je po bo.gospod dopisnik sam vedel, ali olitvah v toliko poslabšalo, da doseže v našem listu s svojim se-ela mesto treh delavcev le eden stavkom to, kar bi rad. a tistem delu; to se pravi dve Nagla sodba v Pragi je posledi •etine manj delavne moči se po- CA kravalov, ki so se zadnje dni ■ebuje sedaj, ko je izvoljen re- nMino ponavljali. Odgovornost, da ublikanski predsednik. Zelo sein j0 vlada dobila izdovolj za svoj idoveden, kdaj bo . . . 1 je imelo dovolj zivljcnske sile, da1 ze njegova jasna pamet, njegov|J * - zdrav razum in katero oznauuje novo kulturno gibanje, namreč Svobodna Misel. Pri tem pa vidi- RAZVOJ LJUDSKEGA MIŠLJENJA, SVOBODNA MISEL IN MODERNI ČLOVEK. Na ustanovnem shodu krajevne skupine Svobodne Misli v Pragi, referiral tovariš Kisovec. milimo na otroka, ki se udari ob kamen ali kakšen drug predmet in ga hoče v svoji naivnosti z udarcem kaznovati ali pa iz strahu od tam potegne, nas ta fakt istotako nehote opozori na naivno pojmovanje stvari in srca pri nerazvitem duševnem obzorju.« Kolik korak mora zaznamovati človeška misel pri tem, da se je oprostila teh priprostih, toda nesmiselnih nazorov in si ustvarila novo obzorje! Proces se je sicer vršil polagoma, toda vedno sigurne je, dokler ni politeizen (mnogoboštvo) nadomestil popolnoma stari nazor in zadostil zahtevam človeškega duha. Mesto navaduih predmetov, katere je človek po božje častil v dobi fetišizma, si je njegova domišljija ustvarila novo versko na-ziranje ter častila nadnuravne sile in moči, katere bi naj predstav-lali ti posamezni elementi. Ne več drevo samo, reka, potok, morje, zvezdo, ampak nadnaravne sile lesa, potoka, rek in neba, lesne in vodne vile, zemska in nebeška bo-s žanstva, katere so ti predmeti samo predstavljali, so bila ona bitja, katerim je tedanji človek izkazoval svojo vdanost, hvalo, pred katerimi se je tresel in trepetal in katere je molil. Tako je prihajal politeizem (vera v več bogov) polagoma do najlepšega razcveta; saj je.ravno on najlažje mogel zadostiti bojni človeški domišljiji in najlažje zakriti s svojem plaščem razne misterije, v katere človeški razum še ni mogel prodreti. Obenem pa je bilo j mnogoboštvo velik pospeževatelj kulturnega razvoja posameznih narodov, predvsem še njihovih višjih slojev, in tako lahko rečemo, da ravno z razvojem politeizma I gre vštric tudi kultilra poganskih j narodov. Kako visoko se je povspelo duševno obzorje tekom stoletij, je pač vsakemu dobro znano, kdor pozna le količkaj grško, rimsko ali pa slovansko bajeslovje, pisatelje in umetnike poganske dobe. Verstvo in morala, katero moramo eeeeeeeeeeeeeeeeeeee -e-e rnQTll NA dobro'in vedno preskrbljena \Jv/3 1 I Lil Af z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. hvnnnp za ^ru^venene seie» svatbe, IJtUI d 11 C, zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, ILL. e.....e e e »eeeeee»eeeeeeeee»»»»»e»»oznavanjem resnice, za osvobojenjem vseh spon, ki uklepajo njeno svobodno voljo in svobodno politično, socijalno, pred vsem pa versko prepričanje in naziranje. In v teh naprednih vrstah, ki se hočejo svobodnejše razvijati, ki si skušajo notranje svoje prepriča je zadostovalo človeškemu hrepe-« nenju po neskončnem. Tudi si je znala bujna ljudska domišljija vedno bolj prispodabljati te božanske sile in jim pripisovati člo-veške lastnosti, dokler proti koncu politeizma is ne srečamo v teh bitjih več poosebljen« naravne prikazni, kot solnce, ogenj, zemljo, ampak poosebljene človeške lastnosti, vrline in napake. Toda po tisočletnem delu, po veliki povsdigi kulture, človeškemu duhu ni več zadostovalo politeis-tično modrovanje, v njegovi duši Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK • blizo 18. ul., Chicago »»♦»♦»♦♦»oo♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦o♦»»»»♦♦♦»•»»»»»»»»♦»»♦♦»»♦♦»» nje izpolniti tsko, da odgovarja, Be Podilo novo hrepenenje, razumu, vedi in znanosti, je iskati pristaše, dasi še ne povsod odkrite, vendar vsaj tihe somišljenike Svobodne Misli. V njihovih dušah se bije boj med starimi in novimi nazori, boj, ki je vedno ljuteji in končuje z zmago modernega svetovnega naziranja nasproti dog-matičenmu krščanstvu. 1. Enaki boji med raznimi nazori so se odigravali vedno v duši ljudstva, kadarkoli je stalo na pragu novega kulturnega življenja. Ako pogledamo v prazgodovino človeštva, sreeamo človeka še napol podivjanega, brez kultu- iskati resnico. Mnogoboštvo, kljub svojemu krasno urejenemu filozo-fičnemu sistemu, ni moglo več s svojimi pravljicami in nekritično filozofijo vspokojiti vedoželjne duhove in naravna posledica je bila, da so se posamezni izobraženci oddaljevali od tedanjega splošnega svetovnega naziranja. mu stopali v nastprotje s tem, da so mesto neštevilno bogov začeli pripisovati ves postoj svetovnega list roja enemu vsemogočnemu bitju. Na pozorišče je prihajal nov fi-lozofični nazor, nazivan Dalje na 4. strant 0 i > 1 ZEMANOVO "GRENKO VINO", j je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- ! \ nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV ! \ t LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", x * * ;; želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- < > j; skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo jj *; želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu < ► <► teh najboljših zdravil. o !! Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. 11 » R 7PMAN 777 A|p°r' street> j; l/lil, Chicago, lil. ALOIS VANA — iidelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 82-84 Flsk 81. Tel. Can*l 1405 DR. F. J PATERA Ordlnuje: na severoiah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEE A V*. oil 12. do 8. nw» oopol.: od 7. do & ure tvečer v nondeijklli, torkih, iT trtkih in petkih. Telefon Canal 180. wmmmm P ROLET ASIC (Copyright, 1905, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje ) Po preteku oifflih 4aij t* i? Jurgii onega prvega čuta onemoglo-1 j"0"??^* 1 i in omotice v oddelku za tračnice znebil. Privadile je; seznanil p KJ"* ^ i je s krajem, gledal vsa čudesa in grozote hladnoki^no in opravljal .JU e monoteizem (enoboitvo), ker je ozuanjeval vero v eno božanstvo, od katerega neposredno izhaja avet s svojim najraznovrst-nejšim ustrojem. l)a je to ndvo naziranje zadelo na odpor,( je sa-moobsebi umevno; spomnimo se modrijana Sokrata, mu odporu je nov svetovni nazor boljinbolj pridobival ljmlske mar.e, ker je jasneje odgovarjal ljudskemu pojmvanju nadnaravnega življenja in se bolj prilagal vsakdanjemu življenju, ker je vpošteval hrepenenju in čutu po resnici, nravnosti in vzvišenosti. Da je Budizem za tedanje dobe naravnost idealna človeška filozofija, uajprikladnjša in naravnost vzorna nravstvena d Hvalil boga, da je bil Antanas j uje0j ^ mvl je zatrjevala plačilo v deček! In bil je trden kakor grča in jedel je kakor volk! Ničesar mu ni škodilo, nič mu ne more škoditi; izšel je iz vseh bojev trpljenja in pomanjkanja zmagoslaven in uepoškodovan; le še bolj vreščeče je zvenel njegov glas, še bolj energično je stopal v življenje. Bil je to otrok, ki ga ni bilo tako lahko vladati, ta mali Antanas 1 Toda vprašanje določen in natančen od-za to se njegov oče ni menil, — opazoval ga je z zadovoljnim smeh- govor, precizno in neovrgljivo ob-ljanjem. Čim bolj je bil paglavec bojevit in razposajen, tem boljše j.ism nje. mu je delo I Izvojevati bo moral še marsikak boj, da se prerine skoz ^\li se niso torej misleče in po življenje. ' resnici hrepeneče množice okleni- Jurgis si je po navadi kupil ob nedeljah časopis, ako je imel ie z največim navdušenjem in res-zato denar. Za pet centov se je dobil naravnost čudovit list, obse- nično vdanostjo nove vere, katera žen, da si ga komaj v roki držal, z vsemi novicami iz celega sveta pod jjm je zagotavljala dati popolno debelo tiskanimi nadpisi, katere je Jurgis počasi pismenkoval, pri objasnenje. povsod končen odgo- stvu niso več zadostovali nemi bogovi in njihova brezbrižnost, ara-j pak želelo si je mogočnega bitja, pričakovalo jc nečesa novega, kar bi mu moglo vspokojiti njegovo duševno neistoto, nezadovoljnost raju, ki mu je obetala dati popolno tolažbo, obljubljala razkriti vso resnico ter mu dati v vsakem slučaju, v vsaki neistoti, za vsako daljših besedah pa poklical otroke na pomoč. Pisalo se je o ubojih, vojnah in o nenadnih smrtnih slučajih, — bilo je čudovito, kako so mogli vse to dovršiti, sploh zvedeti toliko zabavnih in razburljivih dogodkov; stvari so morale biti vse resnične, kajti kaj tacega si vendar ne more nikdo kar na celem izmisliti, in poleg tega so bile tu slike, velike slike! Tak časopis je vreden pač toliko kakar kak cir-kus in skoro še bolj prijeten nege imenitna pojedina — vsekako pa pomenja užitek za delavca, ki je telesno ves zdelan in neveden, ker se ni nikdar ničesar učil, in ki se dan na dan, leto za letom vbada in trudi s topim, pustim delom, ne da bi ga kdaj razvedril pogled na zelene poljane ali se kako uro kdaj pozabaval, ki nima na razpolago ničesar, razun alkohola, da mu razgreje iu oživi domišljijo. Med drugimi stvarmi je prinašal ta list po cc)e strani samih humorističnih slik, ki so napravljale malemu Antanasu obilo nedolžnega veselja. Spravljal jih je vse in zopet prinesl, da mu jih je moral oče vedno in vedno razglašati; naslikane so bile tu«?', vsake vrste živali, in Antanas je pozaal vse z imenom, sedeč po cele ure na tleh in kazaje vsako psobej z debelim prstkom. Če je bila stvar tako priprosta, da jo je Jurgis razumel, moral jo je slišati Antanas, ki si jo je obdržal v spominu in pozneje žlobudral o tem ljubke kratke stavke in jih na ne-dosežno komičen način mešal v druge stvari. In tudi njegova čudna izgovorjava in način, kako je znal govor zasukati, je povzročalo obilo smeha. Ko je mali frkolin prvič izbleknil besedo "God-damn!", je malo manjkalo, da se ni njegov oče od smeha skotalil s stola; toda končno je to obžaloval, kajti Antanas je kmalu obrnil svoj "Goddamn 1" na vsako stvar in tudi na Človeka. Ko je Jurgis spet mogel razviti roko, je pograbil zopet svojo posteljno opravo in se vrnil k svojim dvigačam in tračnicam. Bilo je sredi meseca aprila, in za snegom je nastopilo mrzlo deževje, ki je spremenilo netlakovano cesto pred Anielino hišo v celo jezero. Jurgis je moral bresti, kadar se je vračal domov, in če je bilo že pozno, ee je često pripetilo, da se je čez kolena pogrezal v močvirje. Ni ga pa to mnogo vznemirjalo, — saj mu je vendar govorilo, da se bliža poletje! Marija je dobila v eni manjših klavnic mesto pri razreza-vanju govedine; in rekel je sam pri sebi, da se je izmodril in da ga nobena nezgoda ne bo več doletela, — tako da je vendar enkrat upanje, da je konec dolgemu trpljenju. Mogli so spet kaj malega pribranjevati, in kadar bo napočila zima, lahko se bodo preselili v udobnejše stanovanje; otroci bodo lahko opustili pocestno trgovino s časopisi in zopet v šolo hodili, in vsi bodo polagoma spet prišli v prijaznejše in spodobnejše življenske odnošaje. Tako je pričel Jur- ver. Poleg tega je bilo pa še novo verstvo skozinskoz demokratično, socijalno, bojujoč se proti vsem zlom v človeški družbi, zahtevajoč fizično svobodo, priporočajoč usmiljenje in podpiranje nižjih slojev, oznanjujoč bratstvo in ljubezen med narodi! In ravno v teh družabnih reformah, katere je prineslo seboj novo kulturno gibanje, leži glavni moment, da se je tako hitro razširilo ter si pridobilo toliko borilcev in ostalo za vse človeštvo tolikega pomena. To socijalno gibanje v začetku tako idealno in v resnici človekoljubno pa je boljinbolj izgubljalo svoj prvoten cilj, čimbolj so se posamezni svečeniki začeli oddaljevati od Kristovih naukov in začeli delovati v prospeh hierahije (vlade cerkve^. Ne le, da so začele postajati posamezne kristjanske sekte (arijanei, katoliki, pravo slavni, protestanje i. t. d.), am pak tekom stoletij so postali možje, kojih delovanje je stremilo za tem zorganizirati cerkev in jo oči stiti in prilagoditi novemu soci jalnemu položaju. Toda čimdalje je prihajala človeška znanost, tem težje je bilo spraviti razumsko življenje v so glasje s cerkvenimi nauki katoliško filozofijo in moralo, dokler niso prišli posamezni učenjaki a novimi nazori, ki so stali v popol nem nasprotju z vero in njenimi neizpremenljivimi nauki. Zopet pridemo na prag novega duševnega življenja, na prag nove kulture, novega naziranja, ki zgodovino vede in filozofije ter globoko proučevale Človeško duševno življenje. Začelo se je iskati ,zgubljenega boga. —Kje ga zopet najti! Ali v nebesih, ki so plod in sad ljudske domišljije, ali na starem Olimpu, na zemlji, ali v naših srcih! _________ _______ Ta nova vprašanja, ki so se pojavila in se stavila premišljuoče-mu in ruziskujoČciuu Človeku, so zopet rodila celo vrsto svetovnih verskih naziranj in je postavila na popolnoma novo znanstveno podlago. ' Kolikovrstno obliko je dobila filozofija v novejših dobah, ni treba povdarjati, vsak si naj le predoči številne filozofe iu njihove glavne nazore in videl bo, kako so si posamezni sistemi v nasprotju v splošnem s katolicizmom, v posameznostih pa tudi med seboj ne harmonirajo v pojmovanju in naziranju sveta. V tej neistoti in neharmonira-nju posameznih nazorov pa se je pojavila koncem preteklega stoletja nova kulturna in duševna smer Svobodne Misli, kot močne življenske sile, koje korenine segajo daleč v prejšnja stoletja, ko so ji razni duševni velikani pripravljali pot. • II. Ko bi o ravno tej temi govoril klerikalni dogmatik, tedaj bi se najina nazora v glavni smeri strinjala. Tudi katolik ne more tajiti, da je najnižja, oziroma' prva stopnja verstva fetišizem, da se je iz njega razvil polagoma polite-izem, kateri jc počasi, tekom sto-instoletij prerajal v enoboštvo in da je v daljšem razvoju versko-svetovnega naziranja se razvilo iz enoboštva brezboštvo. V glavnih potezah, pravim, se bo strijal z menoj. Klerikalec bi priznal, da je budizem (enoboštvo) naravna posledica razvoja ljudskega verstva iz mnogoboštva v enoboštvo, to je naravni prehod iz verovanja v več )ogov v spoznavanje enega samega. Toda kar velja za budizem, za islamizem in druga monote-ist ena verska naziranja, to neve-Ija pri njemu za kristjanizem, to velja za katoličanstvo. (Konec sledi.) I&ČE 8E STALEN IN IZKUŠEN OŽENJEN DELAVEC." (II. S. Packer.) dobil sem ga že včeraj. Dotični oglas je prišel v Časopis po pomoti mojega asistenta. "I'm very sorry" — in prižgal si je smotko ter zaprl vrata. Užaljen in jezeji sem se vračal domov. Ta gabna lopovčinal Dva-iniictdesct delavcev je plačalo vožnjo na poulični kari in čakalo v mrazu skoro pol ure na jedno samo piškavo službo, ki nosi komaj $12 na teden, a na vse zadnje je pa bilo vse skupaj le pomota radi jednega smrkavega asistenta! Dvainpetdeset delavcev je bilo potegnjenih za nos. In na vse zadnje — kdo bi se ne jezil t To se je zgodilo v času, ko je cvetela prosperiteta na vseh kon-ihin krajih Amerike, ko je vse delalo razun lenuhov—kot nam pravijo — v tistem blaženem času; ko je gospodarska kriza — obla-godarila z blagostanjem in srečo na milijone delavcev — v tistem zlatem času, ko sta Carnegie in Rockefeller hodila od tvornice do tvornice za delom in slednjič poginila lakote za plotom .... Tableau! — 1 — Sveii kruh in fino pecivo dobit« v hrvatsko alovemkl i«karnl Curiš i R&dakovi 623 So. Throop Voxi tudi na dom gis vnovič kovati načrte in sanjariti o lepši bodočnosti. Bilo je neke sobote proti večeru, ko je skočil Jurgis z voza elek- «e je pojavilo v iskanju in filozo-trične železnice in se odpravil proti domu; solnčni žarki so se izza fi™ni„ *1a piše "G. S." v svojih predalih o aferi notranjih zadev v Jednoti ni nič čudnega; kaj pa naj sploh piše T Nam se zdi njegovo počenjaje >odobno tistemu človeku, ki je rinil tovorni vlak. Amerikanec bi rekel takemu človeku: "Attend your own buzi ness" — V ostalem pa menda tiste colone niso druzega kot dokaz, da g. Konda še ni prebolel tiste brce, si mu jo je dala zadnja konvencija. — Pozdrav! Jedcu naših dnevnikov je prinesel v koloni pod naslovom "Help wanted" sledeči oglas: "Išče se stalen in izkušen oženjen delavec." Navedena je bila tudi hišna številka in ulica, kam se je obrniti. Takoj sem se podal na pot. Brez dela sem že dolgo in vrh tega tudi oženjen; izkušen sem pa tudi dovolj, da lahko primem za vsako navadno delo. V dobrem četrt ure me poulična kara pripelje na mesto, kjer se mora nahajati dotični delodaja lec! Stopim iz kare in ogledujem številke hiš. V par minutah sem bil tam; bila je veletrgovina s po hištvom, velikansko šestnadstrop no poslopje, napolnjeno z blagorp od vrha do tal. Pred vratmi, ki vodijo v supe-rintendentov urad, je že čakalo kakih dvajset delavcev. Isto časno kakor jaz prišla sta še dva moža; — pripeljala sta se z menoj vred na isti kari. Toda prihajali so še drugi — in kmalu nas je bila prilična četa starih in mladih, čedno in proletarsko oblečenih. Vsem je pa gledala z oči ena in ista, nepopisna skrb .. Poleg mene je stal droben možiček z naguban-čenim licem; na prvi pogled bi mu prisodil petdeset let. Tresel se je kot bilka na vodi — bil je mrzel decemberski dan — in soču tno sem ga ogovoril. Povedal mf je, da je bivši časnikar. Služil jc dolgo vrsto let kot časnikarski reporter; tekal je. za novicami kot pes za divjačino dokler je bil či in mlad. A sedaj, ko je ostarel in oslabel, — ga ne potrebujejo več Da se znebim saj za trenutek težkih misli, jel sem šteti svoje tovariše. Bilo nas jc z mano vre< t- dva in petdeset. Pomislite: — dvainpetedeset mož nas je čakalo na jedno samo mesto. In vsi smo bili "stalni, izkušeni in oženjeni.' Končno je boss odprl vrata in se čudil, da nas je toliko prišlo "Gee wis!" dejal je —" kak na val, toda žal mi je ("I am very k nada- sorry"), danes ne morem uposliti nikogar. Manjkalo mi je pomoč nika ("just two hands") pri nakladanju blaga na vozove, toda Street CHIGi M. Mmi in Fr. Srni S7M H cat 1 St h St.. Chicago MODKRNO Ol'ltKM IJ ENA 8U)1 8KA TUGOVINA Z JESTVINi (OROCEBUA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka oploh vnakovratno domačo in p* oko blago vedno sveie po najaiijl t na prodaj. Na zahtevo razvafcam blago tud dom, za kar nič ne ra&unim. Joseph Kratky 575 W 17tH St., Chicago. 111. Izdelovalec najfinejftih cl*t vsake vrste. Na debelo in drobno. - Fino Opremljena Gostilna z najboljimi pijačami kaker t Ath in Pilzen pivom, vinom in raznoni n i in i likerji, dalje s smodkami in pn Btim "lunehom". Zastopstvo najboljlh parobrodnlh prodaja parobrodnih listkov in poftflj nje denarja v staro domovino. Poitretba točna in solidna. Mohor Mladic Novi prostor: 583 So. Centre Ave. ; vogel 18th St. Chicago, II j M. A. Weisskopf, M. I Izkušen zdravnik. i Uradu je od 8—11 predpoldi in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 . Chicago, I H i Listu v podporo. Math. Tušek, Neffs, 0.......25c. M. Keber, Chicago..........50c. M. Pogorelec, Pueblo, Colo...50c. — Nemški cesar je v denarni stiski. Zdaj prodaja svoje gradove in zemljišča, da bi poplačal svoje dolgove. Cesarjeva razsipnost je obče znana. Morda ga v interesu države*postavijo še pod vladno kuratelo? Ne škodilo bi prav nič! so najboljše zdravilo za glavo! in neuralgijo. Ustavijo bolečine i 15 minuti Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lekarni* 585 So. Centre Ave., Chicago, J -J Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, lft—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegljl&en Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter uaijske ■modke. Potniki dobe čedno premo čiiče za nizko ceno. Postresba točna ln Isborna. Vsem Sloveneevn in drugim 81oranom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTEB AVE., CHICAGO A^A j^la i^a A^V A^a A^a. A^a. A^a A^AA^A Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St CHICAGO, ILL. ^0^ "^O^" ^0 , 0 0 0 0 — Hermankovi prašl Valentin Potise GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salic, Toči vee, gostilni podrejene pi) Lnee priporoča rojakom za obilen oM Poatreiba točna in eolidna. Pozor Rnjaki Slovenci Prevzel aem na novo opremljeno( stilno "TRIGLAV" od brata Moh<*r is raS| in \>o •nočttl Točfm aveže pivo, domače vino druge raznovrstne pijače, na lairo imam moderno kegliftče jočlm vedno pripravljeno pren< Postrežba točna ln solidna. 1 poročam ae za obili obisk. John Mladič, 617 So: Centre Av., Chicago,! KUPUJTE PRI Albert Lurie Co 567-69-71-73 Blue Island A CHICAGO, ILL., Velika trgovina z n šanim blagom. ; Zmerne cene vsak di SVOJO FINO OPRAVLJEi unljsko BRIVNICO priporočam vsem bratom Slovesi john horva 610 Centre Ave., Chicago, Slovenski in hrvatski časniki na I pol ago. Importiran starokn ski tobak vsake yrs Za cigarete, pipe in žveči Importirane cigare in cigareti Vse pristno in po zmernih cfl Vac. Kroupa 479 W. 18th St. Chicago,