Celje - skladišče D-Per 65/1981 1 5000013535,6 S S COBISS Q GLASILO KOLEKTIVA ' RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA - TITOVO VELENJE LETO XV SREDA, 30. DECEMBER 1981 ŠTEVILKA 6 OB NOVEM LETU 1982 Diplomirani inženir rudarstva SLAVKO JANEŽIČ, predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije: "Prvo leto srednjeip kako smo ga preži ročnih obveznosti!, V letu 1981 zaostrene gos žave, dosegi la in naporo dosegli letnem vsem. S svoji prispevali k t energije. Delavci obel so poleg teg 530 000 ton de 738 mili več, kot ji izvodnjo smol ka, nekaj - sMdpa/p'580/Opp M>ry Tako nam je kofee-tetiTbs^b7^ je rezerva, ob kateri tudi v tej zimi ne bi :eka, zato poglejmo, izpeljevanje naših srednje- idvsem na splošno situacija naše dr-Zlasti rezultat dolenjskega rudnika o v ponos nam lavci TE Šoštanj a pomanjkanja udnika in TE Šoštanj, j/roki potrošnji, vedli 3 milijar-ar)je za 3 odstotke leto 1981. Za to pro-Iti iz našega rudni-ovanskih rudnikov, oga v zalogi, kar smelo priti do zastoja v proiz- Dalje na 2. strani! ®--------------------------------------------—-------------------------------------------------@ Članom delovnih kolektivov vseh temeljnih organizacij, enovitih delovnih organizacij in delovnih skup-| nosti v naši sestavljeni organizaciji združenega dela želimo V NOVEM LETU 1982 mnogo delovnih uspehov in veliko osebne in družinske sreče! Vso srečo v novem letu 1982 želimo tudi vsem upokojencem in zunanjim sodelavcem združenih organizacij v SOZD REK - Titovo Velenje. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi SOZD REK-Titovo Velenje ® ---------------------------------------------- ■ ---------------------------------------------© Predsednik poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije -diplomirani inženir Slavko Janežič ... vodnji električne energije v našem kombinatu zaradi primanjkovanja premoga. Tudi v drugih delih našega kombinata smo naloge za prvo leto srednjeročnega obdobja 1981-1985 dobro izpolnjevali, čeprav smo pogosto občutili pomanjkanje reprodukcijskega materiala, posebno pa rezervnih delov in opreme iz uvoza. Rezultati prvega leta srednjeročnega obdobja nam torej dajejo upanje in vero, da bomo tudi v prihodnjih letih svoje naloge dobro in docela odgovorno izpolnjevali. Področje, ki smo mu tudi namenili precej pozornosti, je dograjevanje našega samoupravnega sistema. S prenosom odločanja in dogovarjanja na delavca - neposrednega proizvajalca smo ustvarili razmere, v katerih bodo zaživele reprodukcijske celote in v katerih bomo ob neposrednem dogovarjanju med proizvajalci in uporabniki električne energije lahko doseg li optimalen gospodarski uspeh. Žal pa v našem kombinatu še nismo na poti uresničevanja vseh dogovorjenih nalog in ciljev samoupravnega organiziranja družbeno-ekonomskih odnosov. Pri tem imam v mislih uveljavljanje sprejetih osnov s takšnimi praktičnimi rešitvami, ki bodo na podlagi krepitve družbeno-ekonomskega položaja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, enovitih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih zagotavljale maksimalno možno materialno osnovo vseh organizacij zdru ženega dela v kombinatu. Preden končam to razmišljanje in vam zaželim srečno novo le to, pa še tole : 'Življenje ni samo delo, ampak je tudi prosti čas, ki ga preživljamo v krogu svoje družine in družbe. Tudi temu moramo v bodoče posvetiti več pozornosti... Našemu delavcu, ne samo tistemu v naših samskih domovih, moramo zagotoviti več kot samo hrano in posteljo. Dati mu moramo tudi možnosti za družbenopolitično, športno in kulturno delovanje! ’ S to nalogo v mislih vam vsem želim srečno, zdravo in uspešno prihodnje leto, in da bi ga takega veselo pričakali v krogu svojih najdražjih." Diplomirani inženir rudarstva ALOJZ DIACCI, predsednik kolegijskega poslovodnega organa "Rudnik lignita - Titovo Velenje": "V delovnem kolektivu Rudnika lignita-Titovo Velenje smo v le tu 1981 usmerili prizadevanja in napore predvsem v doseganje čim boljših proizvodnih in gospodarskih rezultatov. Rezultati, ki smo jih dosegli z znatno preseženim letnim delovnim načrtom, dokazujejo, da se rudarji zavedamo težke splošne gospodarske in energetske situacije in vemo, da lahko največ prispevamo k uresničevanju stabilizacijske politike z delom in de lovnimi uspehi. Pri našem vsakdanjem delu smo imeli tudi težave, ki smo jih vse reševali po naših najboljših močeh in sposobnostih. V pro izvodnji smo se ubadali s problemi primanjkovanja delavcev, zlasti kvalificiranih rudarjev, s pomanjkanjem rezervnih delov, nekaterih vrst opreme in repromateriala, v poslovanju pa so nas ovirale stalne likvidnostne težave, primanjkovanje dinarskih sredstev za opremo, deviznih sredstev za nadomest ne dele in obnavljanje izrabljene opreme kakor tudi primanjko vanje sredstev za nemoteno izgradnjo novih rudniških objektov v Novih Prelogah. Toda našteti in drugi problemi nas niso zaustavili na poti ures ničevanja načrtovanih nalog - nasprotno: doseženi rezultati proti koncu leta so nas ohrabrili, da si naložimo še dodatne naloge. Dana pobuda na volilno-programskih konferencah naših osnovnih organizacij ZK v mesecu novembru, da si zastavimo za cilj celoletni odkop 5 milijonov ton 'črnega zida’, je namreč naletela v delovnem kolektivu rudnika na tako široko podporo, da skorajda ni bilo rudarja, ki ne bi te pobude spre jel tudi za svoj osebni cilj. Odločitev, da si naložimo dodatne napore, je tako obrodila sadove v rezultatih, ki so danes pred nami. S še večjo zavzetostjo, kot smo se v Rudniku lignita - Titovo Velenje v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v letu 1981 vključevali v priprave na III. kongres samoupravi jalcev , smo se vključevali v izvajanje sklepov in stališč, ki jih je sprejel ta veliki zbor. To pa zavoljo tega, ker smo se zavedali, da samo uspešna presaditev teh sklepov in stališč v vsakodnevno prakso lahko obrodi zaželene tsadove. Če se sedaj ozremo nazaj, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so proizvodni in gospodarski uspehi vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v našem rudniku dovolj močan dokaz te zavesti. Marsikaj smo ob delu uspešno uredili tudi na področju informi ranja, delovanja delegatskega sistema in uveljavljanja naporov naše družbe za izvajanje politike družbeno-ekonomske stabilizacije nasploh. Med pomembne dosežke moramo šteti tudi rezultate pri dogra jevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, saj smo dosegli stimulativnejše nagrajevanje neposrednega proizvodnega dela. V gospodarskem načrtu za leto 1982 pa bomo za osnovno nalogo postavili proizvodnjo 4,7 milijona ton lignita ob čim nižjih stroških in ob resolucijsko uokvirjeni porabi. Tako preprosto opredeljena naloga pa bo vendarle od nas vseh terjala kar največja delovna prizadevanja. Naš srednjeročni načrt namreč predvideva nadaljnje postopno moderniziranje odkopavanja, da bi dosegli čim večjo produktivnost in znosnejše delovne razmere naših rudarjev. Ta naloga pa bo v prihodnjem letu terjala od nas velike napore, saj moramo zagotoviti dovolj sredstev in uspešno vgraditev ustrez ne opreme za povečanje deleža mehaniziranega odkopavanja in zamenjavo že izrabljene opreme - niti sredstev niti strokovrrja kov za to pa ne bomo ifneli na pretek. Velike naloge nas prav tako čakajo pri nadaljnjem izvajanju in vesticije v nove objekte v Novih Prelogah. Pri tej investiciji namreč prihajamo v fazo, ko bo treba opraviti številne naloge na področju gradbenih in rudarskih del ter pridobivanja najustreznejših izvajalcev za izdelavo in namestitev opreme. Skratka, zavedamo se, kakšen pomen ima ta investicija za zagotavljanje nepretrganosti proizvodnje našega rudnika v višini 4,7 milijona ton lignita na leto. Zavedamo pa se tudi, da bo ob omejenih materialnih možnostih naše družbe za investicijsko porabo težko pridobiti potrebna sredstva in da bomo morali zato ravnati čimbolj racionalno z njimi. Skrbi nas tudi še vedno premajhen interes mladih za rudarske poklice, zato želimo, da čimprej tudi pri nas zaživi tak sistem usmerjenega izobraževanja, ki nam bo zagotavljal potrebne strokovnjake, saj ne gradimo naše prihodnosti toliko na strojih kot na ljudeh. Marsikaj bomo pa morali narediti tudi za skupni in osebni standard naših delavcev, da odpravimo primanjkovanje in zajezimo inflacijo delavcev v našem delovnem kolektivu in tako utrdimo tudi samoupravni družbeno-ekonoms- ki položaj našega rudarja. Med tovrstnimi nalogami nas čaka na prvem mestu dosledna izpeljava samoupravnih, gospodarskih in političnih odnosov v naši delovni in sestavljeni organizaciji ter celotnem elektrogospodarstvu Slovenije v skladu z ustavo, zakonom o združenem delu ter dokumenti zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. V prihodnjem letu nas čaka tudi nadaljevanje priprav na kongrese zveze komunistov, zveze sindikatov in zveze socialistične mladine. V okviru teh priprav se želimo tvorno vključiti v oblikovanje kongresnih dokumentov, potem pa v uresničevanje teh dokumentov v praksi. To že zavoljo tega, ker smo rudarji vedno znali preiti od besed k dejanjem in želeli prispevati svoj delež v akciji vseh socialističnih subjektivnih sil za obvladovanje tokov družbene reprodukcije. Vsem delavkam in delavcem Rudnika lignita-Titovo Velenje in njihovim svojcem želim v svojem imenu in v imenu celotnega kolegijskega poslovodnega organa rudnika srečno, uspešno in zdravo novo leto 1982. " Diplomirani inženir elektrotehnike DUŠAN JANEŽIČ, predsednik kolegijskega poslovodnega organa "Termoelektrarn Šoštanj": "Potrebno je, da ob koncu izredno razgibanega leta 1981 pregledamo naše delo, rešene in nerešene probleme in da tako ustvarimo ustrezno osnovo razmišljanja za start v prihodnje leto... Izredna razgibanost v letu 1981 se je kazala predvsem v številu problemov, zaostrenih gospodarskih razmerah in izvajanju našega stabilizacijskega programa. Naša proizvodnja je spričo skrajno prizadevnega dela in medsebojnega sodelovanja vseh zaposlenih delavcev v naši delovni organizaciji potekala zelo dobro. Proizvedli bomo okoli 3 738 000 000 kWh električne energije in s tem prvič po sedmih letih prekoračili našo plansko nalogo iz elektroenergetske bilance Slovenije kar za 3 % ali 114 000 000 kWh. Ob tem so se nam seveda pojavljali tudi problemi. Poleg tekočih problemov in potrebe po remontu bloka 4 je v naši proizvodnji v letu 1981 prišlo še do večjih motenj, kot so porušitev hladilnega stolpa, okvara turbinskega ležaja in ventilov na bloku 5, vendar vse te probleme smo hitro in strokovno odpravili. Pojavljajo pa se nam vedno češče in večje težave pri kurjenju z drugimi premo gi, to je iz Kolubare, Kaknja, Laškega, Trbovelj, Senovega, Ugljevika in Stanarev, od koder smo letos dobavili skupno 580 000 ton premoga. Prepričani pa smo, da bomo tako kot do sedaj tudi v bodoče s kar največjo možno strokovnostjo in zavzetostjo lahko reševali vse ovire, na katere bomo naleteli pri zagotavljanju nemotene proizvodnje in čim višje obratovalne pripravljenosti naših proizvodnih enot. Tudi drugače je bilo delo v naših elektrarnah izredno razgibano in živahno. Ogromno napora nas je na primer veljalo tudi novo analitično ocenjevanje del in nalog v naši delovni organizaciji in nas bo verjetno še veljalo, saj se ga nam še ni posrečilo izpeljati do kraja. Ne bi več našteval raznih naših odprtih, še nerešenih zadev! Naj raje poskušam iz bilance naših uspehov in težav v letu 1981 izvleči vodilo za naše delo v bodoče... Če storim to, pa moram reči: ’Z zavzetostjo za delo, z enotnostjo nas vseh, bomo z lahkoto reševali vse naše ovire in težave, bodisi v proizvodnji ali v medsebojnih odnosih tako znotraj našega delovnega kolektiva, kakor tudi navzven. ’ Vsem delavcem v Termoelektrarnah Šoštanj in drugih delih REK-Titovo Velenje želim srečno, veselo in zadovoljno novo leto 1982. " Predsednik delavskega sveta delovne organizacije ESP -inženir strojništva Branko Vede: "Minilo je leto 1981, leto velikih naporov za našo delovno organizacijo ESO v uresničevanju zadanih planskih nalog v času gospodarske stabilizacije. Naloge, katere smo si zadali ob začetku leta 1981 s planom, bomo izpolnili v celoti in ustvarili še nekaj več sredstev za potrebe nas vseh. Sprejeli in izvajali smo akcijske programe, ki izhajajo iz potreb po večji produktivnosti, boljši gospodarnosti in krepitvi materialnega položaja celotne delovne organizacije ESO, zato tudi uspehi niso manjkali. V naši delovni organizaciji, v kateri združuje delo okrog 650 delavcev, bomo ustvarili približno 530 000 dinarjev dohodka na delavca in spričo nenehne težnje k čimbolj vestnemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi, s katerimi delamo in poslujemo, namenili veliko več sredstev, kot bi morali, za razširitev materialne osnove dela. Leto 1981 bomo torej uspešno končali kljub nenehnemu pomanjkanju in zamudam v dobavi repromateriala in proizvodne opreme. Primanjkovalo nam je tudi kvalificiranih delavcev, kar je bil tudi vzrok, da bomo plan zaposlovanja izpolnili le v višini okrog 95 odstotkov. Kljub temu smo načrtovani celotni prihodek presegli približno za 7 odstotkov, načrtovani dohodek pa za okrog 11 odstotkov. In kako poslovati v letu 1982? Tudi v naši delovni organizaciji moramo v letu 1982 delati in poslovati vsaj tako uspešno in prizadevno kot v letu 1981. Še naprej moramo poglabljati tudi samoupravno združevanje dela in sredstev za še boljše, na trdnih materialnih osnovah zasnovane skupne programe in razvojne načrte temeljnih organizacij. V letu 1982 mora zaživeti tudi proizvodnja v našem novem obratu hidravlike, kar bo tudi pripomoglo k boljšim rezultatom dela cele naše delovne organizacije. Poleg omenjenih se moramo lotiti še drugih nalog, ki smo si jih zastavili v temeljih planov TOZD v sestavi naše delovne organizacije za srednjeročno obdobje 1981-1985. Vse te naloge, ki jih - kot vidimo - ni malo,pa bomo delavci v Elektrostrojni opremi zadovoljivo uresničevali le pod pogojem, da bomo vsi delali složno in vsaj z enakim elanom kot do sedaj. Ob novem letu 1982 želim vsem delavcem ESO in drugih zdru Ženih organizacij v SOZD REK - Titovo Velenje veliko sreče, zdravja in zadovoljstva pri vsakdanjem delu in doma. Enako želim tudi vsem našim zunanjim poslovnim sodelavcem ter pionirjem , mladincem in delavcem osnovne šole Veljko Vlahovič v Titovem Velenju, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija." Diplomirani inženir strojništva DRAGAN ROGIC, direktor delovne organizacije Plastika: "Leto 1981 se izteka, z mislimi pa smo že v prihodnjem letu, pri novih idejah, zamislih in načrtih, kako organizirati delo in poslovanje, da bo čim cenejše. Seveda pa vse nove ideje terjajo trdne temelje, zato se moramo ustaviti pri letu, kateremu se pravkar iztekajo zadnji dnevi... V letu 1981 bomo v naši delovni organizaciji uspešno realizirali letni delovni načrt - kljub temu, da je bil zelo smelo zastavljen, saj je glede na leto 1980 bil po vrednosti za45 odstotkov večji. Če k temu dodamo, da je bilo leto 1981 polno prizadevanj za stabilizacijo celotnega našega gospodarstva in da. smo se v njem morali spoprijeti s težavami pri oskrbi z repromaterialom, potem moram reči še, da so naši letošnji delovni in poslovni dosežki vsekakor dobri, posebno zato, ker so plod zavestnega sodelovanja in prizadevnosti vseh članov našega delovnega kolektiva na proizvodnem, samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Ekspanzivni razvoj dejavnosti naše delovne organizacije v preteklih letih, ki je vedno temeljil predvsem na našem lastnem kadru in lastnih sredstvih, pa terja za naprej tudi ustreznejše prostore za del naše dejavnosti. Zato smo letos začeli z izgradnjo montažno proizvodne hale za našo TOZD Kovinski izdelki in galanterija, ki nam bo že v letu, ki je pred nami, omogočila večjo realizacijo naših proizvodnih zmogljivosti in s tem nadaljnje zmanjšanje uvoza pakirnih sistemov za potrebe v naši republiki in celi Jugoslaviji. Obenem pa nam bo ustrezna in pravočasna rešitev naših prostorskih težav omogočila tudi vključitev večjega števila invalidov v naš delovni kolektiv in dosego še večjih izvoznih rezultatov naše delovne organizacije. Prepričan sem, da ob tako dobrih osnovah in prizadevnosti ce lotnega našega kolektiva na vseh področjih lahko s smelim korakom zakorakamo v novo leto 1982. Vsem članom delovnega kolektiva naše delovne organizacije in vsem drugim delavcem v REK - Titovo Velenje in njihovim svojcem želim, da bi jim prineslo veliko lepega in dobrega - skratka, čimveč,zdravja in sreče!" Gradbeni inženir MIRKO ZAGER, direktor delovne organizacije EFE: "Kot je že v navadi, ob slovesu od starega in vstopu v novo leto ocenjujemo dosežke, ki smo jih ustvarili z delom svojih rok. In tako je tudi letos. Leto 1981 nikakor ni bilo ugodno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov, saj smo se vseskozi srečevali z neštetimi problemi, ki smo jih morali rešiti na tak ali drugačen način. Pr ar gotovo pa ima gospodarjenje v tako zaostrenih razmerah, kot so bile letošnje, tudi spodbudno stran, pri tem mislim predvsem na to, da se iz dneva v dan dviguje zavest vseh delavcev o nujnosti za skrbne j še delo in gospodarjenje, kar vsekakor pozitivno vpliva na splošno gospodarsko situacijo. Tako smo v letošnjem letu, resda z izjemnimi napori, v naši delovni organizaciji dosegli novi rekord v proizvodnji elektro-filtrskih zidakov, saj smo jih izdelali kar za 43 000 000 normalnih opečnih enot in se tako močno približali cilju celotnega 21-letnega dosedanjega razvoja naše tovarne. Z lastnim znanjem in napori smo razvili tudi nov proizvod: elektrofiltrski izolativni element, to je izdelek, ki naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju nadomestil naše sedanje EF zidake in za katerega smo na letošnji razstavi RAST YU na Reki prejeli srebrno odličje. Poleg tega smo v proizvodnji izvedli vrsto izboljšav, ki so na oko sicer videti nepomembne, vendar imajo odločilen vpliv na naše poslovanje. Se posebej pa velja ome- niti tudi izredno racionalno porabo vseh vrst energije v naši tovarni, saj smo pri nekaterih naših izdelkih letos dosegli tudi 25-odstotni prihranek pri energiji. V letu 1982 so pred nami še zahtevnejše naloge, vendar upamo, da bodo uspehi tudi v naprej zadovoljivi. Ob tem, ko se veselimo lastnih dosežkov, pa ne smemo spregledati proizvodnih in storitvenih uspehov naših rudarjev, delavcev TE Šoštanj, ESO, Avtoparka, Plastike in Tiskarne... Njihovi uspehi so tolikšni, da jim zanje iskreno čestitamo. Vsem delavcem delovne organizacije EFE in vsem drugim delavcem v REK Titovo Velenje želim v novem letu veliko nadaljnjih delovnih uspehov in osebne sreče. " Inženir elektrotehnike MARCEL MEDVED, direktor delovne organizacije "Avtoprevozništvo in servisi": "Leto, ki se izteka,lahko upravičeno imenujemo leto povečanih naporov in velikih prizadevanj našega celotnega kolektiva za uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Obenem pa lahko trdimo, da so ta prizadevanja že do sedaj rodila dobre rezultate in uspehe, ki morda navzven niso toliko vidni, kot jih čutimo, čeprav nekateri prav gotovo pomenijo solidno osnovo za naše bodoče delo. Kljub ogromnim težavam pri zagotavljanju nujno potrebnih rezervnih delov in materiala, zlasti iz uvoza,za normalno obratovanje naših strojev in v zadnjem četrtletju tudi goriva smo uspešno opravili vsa prevzeta dela. To velja tako za prevoze v osebnem in tovornem prometu in obratovanje naše težke mehanizacije za razkladanje tujih, po železnici prispelih vrst premoga za TE Šoštanj kakor tudi za servisno delavnico. Ob tem smo uspešno dokončali tudi izgradnjo pralnice za avtobuse in osebna vozila in skladišča ter položili asfalt in tako uredili okolico pralnice in delavnice. Sredstva, ki so nam za ta namen manjkala, pa smo nadomestili z lastnim udarniškim delom. Avtomatska pralnica - pravzaprav dve: za avtobuse in osebna vozila - ki nemoteno obratuje že 3 mesece (vsak delovni dan od 6.-20. ure, ob nedeljah pa od 8.-12. ure), in servisna delavnica, ki smo jo odprli tudi za naročnike izven našega kombinata, obratuje pa v dveh izmenah (od 6. do 22. ure), pomenita prvi korak k zaokrožitvi naše ponudbe na področju vzdrže vanja motornih vozil. Temu primerno smo spremenili tudi ime naše delovne organizacije v ’ A vtoprevozništvo in servisi’, prej pa je - kot veste - vseskozi nosila ime 'Avtopark’. K vsem tem našim uspehom moramo dodati še dosežke pri poglabljanju samoupravljanja in medsebojnih odnosov v kolektivu, vzpostavljanju in uporabi novega sistema delitve po delu in rezultatih dela ter vpeljavi in utrditvi nove organizacije dela. Naša glavna usmeritev za prihodnje leto pa ostaja še naprej nespremenjena... Zadovoljevali bomo potrebe po osebnem in tovornem prometu in storitvah težke mehanizacije vsem združenim organizacijam v SOZD REK Titovo Velenje, s katerimi smo trdno povezani, saj odpade nanje kar 90 odstotkov vseh naših storitev. V ta namen načrtujemo tudi posodobitev in obnovo naših storitvenih kapacitet. S širjenjem delavniških kapacitet pa se želimo na eni strani bolj usposobiti za kvalitetnejše in hitrejše vzdrževanje in izvajanje popravil naših lastnih vozil in s tem ekonom ične j še poslovanje z lastnimi vozili. Na drugi strani pa želimo zadovolje vati velikokrat izražene potrebe občanov naše občine po ureditvi celovitega servisa za osebna vozila. To pa bomo v glavnem dosegli že z optimalnejšim izkoriščanjem tehničnih, prostorskih in kadrovskih kapacitet, ki jih že imamo. Ob pralnici nameravamo čimprej izgraditi še objekt za tehnične preglede motornih vozil in odpreti pooblaščeni servis od Crvene zastave za vozila iz njenih proizvodnih programov, saj je izdelanih vozil v zavodih Crvene zastave v naši občini največ. Prizadevamo si tudi prevzeti vse prevozniške storitve, vzdrževanje vozil in vsa dela s težko mehanizacijo za združene organizacije v SOZD REK Titovo Velenje (tudi tista dela, ki presegajo naše zmogljivosti), v ta namen pa se povezujemo s sorodnimi organizacijami naši delovni organizaciji , saj tako bomo lahko delali in poslovali bolj racionalno, kvalitetno, učinkovito in celovito. Menimo, da je tudi to prispevek k stabilizaciji našega gospodarstva! Trdna podlaga vsem doseženim in načrtovanim rezultatom pa je uspešnejši razvoj samoupravljanja in dosežena enotnost kolektiva, uresničevanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov in delitev po delu. Na teh trajnih usmeritvah bomo še naprej gradili svoje delo in razvoj. Vsem članom velikega delovnega kolektiva našega kombinata čestitam za dosežene uspehe v letu 1981 in jim želim še uspeš ne j še novo leto 1982." Grafičar SILVO PEŠA K, direktor nase delovne organizacije Tiskarna : "Nedvomno so dobre želje, ki jih običajno ob vsakem novem letu zaželimo sebi in drugim, tokrat močno 'obremenjene’ s stabilizacijskimi težavami. Težave, v katerih je naše celotno gospodarstvo, terjajo od nas vseh povečano aktivnost in marsikdaj veliko večjo iznajdljivost pri kreiranju poslovnih odločitev kot v preteklosti. Lahko rečem, da bomo v naši delovni organizaciji poslovno leto 1981 sklenili dokaj uspešno prav zaradi tega, ker smo se znali prilagoditi tržišču kupcev, pa tudi proizvajalcem temeljnih surovin za našo dejavnost. To seveda ni bilo tako enostavno, saj je tako naša dejavnost kot dejavnost proizvodnje papirja in drugih repromaterialov v Sloveniji in Jugoslaviji doživljala letos silovite pretrese spričo pomanjkanja surovin, čezmernega povečevanja cen in pospešenega izvoza tudi ne glede na potrebe domače grafične predelovalne industrije, itd. Letošnji poslovni rezultati naše delovne organizacije so kljub omenjenim težavam ugodni. Za konec leta predvidevamo, da bomo v primerjavi z letom 1980 dosegli prek 50-odstotni porast celotnega prihodka in približno 55-odstotni porast dohodka. Toda ob tem moram takoj poudariti, da smo to dosegli predvsem s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje za preko 8 odstotkov, z večjim izkoristkom vseh kapacitet, s katerimi razpolagamo, poprečno za preko 80 odstotkov, z zmanjšanjem reklamacij od približno 1,2 na 0,7 odstotka vrednosti celotnega prihodka, dalje, s prodajo takšnih vrst izdelkov, pri katerih zaradi zahtevnejših tiskarskih storitev dosegamo večji dohodek in končno - s precej večjo storilnostjo. V naši delovni organizaciji smo se že dogovorili, da bomo v letu 1982 nadaljevali s podobno poslovno politiko. Interno se sicer bojimo že poprej omenjenih težav s surovinami in drugimi reprodukcijskimi materiali, vendar smo tudi glede tega že navezali ustrezne poslovne stike s proizvajalci repromaterialov, ki jih potrebujemo; z njimi smo sklenili pismene ali ustne dogovore. Glede uvoženih repromaterialov bo večji problem , vendar bomo skušali tudi te težave rešiti z nadomešča- njem uvoženih materialov z domačimi. Kadrovske težave pa se nam na osnovi naše dolgoročno zastavljene kadrovske politike počasi zmanjšujejo, saj imamo v ustreznih šolah 9 učencev, kar pa ne prameni, da smo kadrovske probleme že prebredli. Kljub temu pa v okviru prasebnega operativnega plana - razen zaposlitve učencev, ki so v šolah - za leto 1982 ne predvidevamo zaposlovanja novih delavcev. Z družbenopolitično in samoupravno aktivnostjo v našem delovnem kolektivu v letu, ki mineva, smo zadovoljni. Praktično sleherni izmed nas opravlja bodisi v delovni organizaciji ali izven nje kakšno delegatsko funkcijo. To je ugotovitev, do katere smo prišli ob nedavnih volitvah naših novih samoupravnih organov. Seveda pa se zavedamo, da bo sleherno delegatsko funkcijo v prihodnjem letu treba opravljati še bolj zavzeto in odgovorno, prasebno zaradi tega, ker po našem prepričanju imamo za to še precejšnje neizkoriščene možnosti. Vsem delavcem drugih organizacij združenega dela v SOZD REK - Titovo Velenje želimo vsi člani naše delovne organizacije v novem letu 1982 kar največ poslovnih uspehov, zdravja in osebne sreče." Inženir organizacije dela FRANC LENART, vodja delovne skupnosti Družbeni standard: "Delavci delovne skupnosti Družbeni standard zadovoljni ugotavljamo, da smo za leto 1981 načrtovane naloge še kar uspešno uresničili. Doseženi rezultati so celo nekoliko boljši, kot smo jih v začetku leta predvidevali. V letu 1981 smo v naših obratih družbene prehrane pripravili in razdelili preko 2 700 000 toplih in hladnih obrokov hrane, poskrbeli za namestitev in zadovoljive bivalne razmere v samskih domovih našega kombinata za okrog 1 100 samcev, organizirali letna in zimska letovanja za preko 8 000 letovalcev in opravljali vsakodnevne gostinske storitve v Delavskem klubu in Vili Široko tako delavcem SOZD REK - Titovo Velenje kot tudi vsem drugim obiskovalcem. Ob presoji opravljenega dela pa ne smemo mimo ugotovitve, da smo večino nalog morali opraviti v precej težkih gospodarskih razmerah. Vendar naša osnovna skrb je kljub temu bila usmerjena v napore, da bi ne glede na težave, ki so izvirale zlasti iz neurejenega nabavnega tržišča in stalne rasti cen, zagotovili vsem uporabnikom naših storitev količinsko in kakovostno ustrezno raven zadovoljevanja njihovih želja in potreb. Poleg teh problemov smo se v zadnjem letu nekoliko več ukvar jali še z nekaterimi drugimi vprašanji, ki posredno ali neposredno vplivajo na življenje in delo delavcev naše delovne skip nosti. Precej smo se na primer ukvarjali s problemi kadrov, delovnega časa, nadurami, odsotnostmi od dela in še nekaterimi drugimi organizacijskimi vprašanji. V obravnave in reševanja teh problemov so se aktivno vključevali tako samoupravni kakor tudi politični organi naše delovne skupnosti. Vsega seveda nismo rešili, zato bomo morali v prihodnjem letu nadaljevati z reševanjem te problematike. V želji, da bi naša delovna skupnost tudi v bodoče kar najbolj® izpolnjevala svoje delovne naloge, snujemo tudi načrte, z uresničevanjem katerih naj bi prispevali k popestritvi in dvigu kakovostne ravni naših storitev. Upamo, da bomo te načrte v naše lastno zadovoljstvo, zlasti pa v zadovoljstvo vseh drugih delavcev v našem kombinatu,tudi uresničili in tako izpolnili glavni namen naše delovne skupnosti. Vsem članom delovnega kolektiva SOZD REK - Titovo Velenje in njihovim družinam želim zdravo in srečno leto 1982!" Diplomirani inženir strojništva ZDRAVKO TANŠEK, vodja delovne skupnosti Avtomatska obdelava podatkov: "Ob koncu poslovnega leta je priložnost za analiziranje d61a, poslovanja, družbenopolitične in samoupravne aktivnosti preko celega leta in za prenos ugotovljenih dobrih stvari s tako analizo v prihodnje leto, slabe stvari pa moramo poskušati odpraviti. Osnova za delovanje naše delovne skupnosti je tekoči letni plan, ki pa je bil letos dokončno potrjen šele junija, kljub temu, da je predlog plana šel v razpravo že novembra v prejšnjem letu. C e se ozremo na dogovorjene planske naloge, ali drugače rečeno: storitve, ki bi jih naj opravila naša delovna skupnost, lahko ob izteku poslovnega leta ugotovimo, da smo vsa dela opravili, razen dveh manjših nalog. Poleg planskih nalog smo izvršili tudi številna dodatno naročena dela. Zelo smo se trudili, da bi vse naloge opravili v dogovorjenih rokih, kvalitetah in obsegih, kar smo tudi v glavnem dosegli. Storili smo skratka vse, kar je v naši moči. Kdor pravilno razume računalniško obdelavo podatkov, bo tudi vedel, da so njeni rezultati močno odvisni od vhodnih podatkov, od pravilne kontrole in pravilnega popravljanja podatkov, kar pa je naloga uporabnikov naših storitev. Tudi uporaba rezultatov obdelav podatkov je prepuščena uporabnikom. Na srečo pa ugotavljamo, da je naše sodelovanje z uporabniki naših storitev iz leta v leto tesnejše in kvalitetnejše. Podobno kot prejšnja leta so nas tudi letos pestile številne težave zaradi zastarele in izrabljene računalniške opreme, ki jo uporabljamo, saj je bil naš računalnik poprečno dvakrat na mesec po tri dni v okvarah. Te vrste težav smo premeščali tako, da smo z našimi obdelavami gostovali na tujem računalniku, v ekonomskem računalniškem centru regionalne zdravstvene skupnosti Celje. Vendar tudi pri tem smo naleteli na težave, saj ta računalniški center nima takšne računalniške opreme kot mi. Zato smo v tem centru le z izrednimi napori delavcev naše delovne skupnosti lahko uspešno izvajali obdelave podatkov. Poleg pogostih okvar sedanjega računalnika imamo velike teža ve z nenehnim naraščanjem podatkov, saj je teh že toliko, da so kapacitete naših računalniških diskov zanje že zdaleč premajhne glede na to, da na en disk lahko spravimo le okoli 20 milijonov znakov. Sploh naš sedanji računalnik omogoča le že pred mnogimi leti opuščeno tehnologijo obdelav podatkov (zbiranje vhodnih podatkov na enem mestu, zaporedne centralne obdelave in centralni izpisi podatkov); da o naših preživelih računalniških medijih za prenose podatkov niti ne govorimo (vhodni dokument, luknjalna kartica in neskončni papir). Mislim, da navedene okoliščine zgovorno pričajo, da je nujno potrebno čimprej posodobiti računalniško opremo v našem kombinatu. Pri tem je treba upoštevati tudi, da sedanji računalnik obratuje troizmensko vse redne delovne dni in še ob prostih dnevih (sobotah, nedeljah in praznikih). Iz teh informacij bomo tudi lažje razumeli, zakaj pride - sicer zelo redko - tudi do napak pri naših računalniških obdelavah podatkov in zakaj so naše sedanje obdelave tako 'nerodne’. Res pa smo letos mnogo naredili na področju poenostavljanja, skrajševanja časov in dokumentiranja obdelav podatkov. Po drugi strani pa moramo upoštevati, da so računalniške obdelave podatkov 'žive', da jih je treba stalno prilagajati dodatnim zahtevam njihovih uporabnikov. Pogosto se tudi dogaja, da uporabniki vztrajajo pri zahtevah po dodatnih pregledih podatkov - kljub temu, da so taki pregledi že izdelani in na raz- polago pri 'drugem ’ referentu. Resnično zelo občutimo razbitje nekaterih evidenc na delovne organizacije, na primer kadrovske evidence, evidence osebnih dohodkov, osnovnih sredstev, drobnega inventarja, materialnega poslovanja ipd. Če analiziramo uresničevanje konec leta 1980 sprejete odločitve za investicijo v nabavo novega, sodobnega računalnika za potrebe našega kombinata, pa lahko ugotovimo, da kljub tolikim problemom pri tej investiciji nismo prišli daleč. Uredili smo le prostor za novi računalnik, pridobili uvozna soglasja republike za uvoz manjkajoče računalniške opreme, ki pa jo bomo smeli uvoziti šele v letu 1983, in izvedli osnovno izobraževanje delavcev za novo računalniško opremo. Od DBS Ljubljana smo letos maja dobili v začasno uporabo le tri četrt nam dodeljene uvožene računalniške opreme, ki pa je ne moremo uporabljati, kljub temu pa je za to opremo treba plačevati DBS Ljubljana mesečno najemnino, čeprav je delavski svet EGS jasno določil, da naš kombinat odkupi določene enote uvožene računalniške opreme od DBS, vendar tega še nismo uspeli realizirati in je zato status te opreme še nerešen. Nabave domače računalniške opreme (zajemalna oprema za novi računalnik) pa se sploh nismo lotili, ker naše delovne organizacije ne združujejo potrebnih sredstev za nabavo novega računalnika. Na kratko torej lahko povzamem, da je treba v okviru našega kombinata združevati sredstva za uvoženo računalniško opremo, za domačo računalniško opremo, za ureditev računalniškega prostora in za ureditev telefonskih linij za prenose podatkov. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v ta namen je že pripravljen... Iz ocene poslovanja naše delovne skupnosti v letu 1981 je spričo že nakazanih vzrokov razviden slabši poslovni izid od načrtovanega. Zelo pa nas je prizadela tudi nenehna rast vrednosti ameriškega dolarja od junija lani, saj pomeni izdatek za devizno najemnino za sedanji računalnik bistveno postavko v naših porabljenih sredstvih. Tudi cene neskončnih papirjev in obrazcev so se v začetku leta dvignile za več kot 100 odstotka:. Če upoštevamo še že realizirano protipožarno ureditev računalniškega prostora, ki je v skladu z investicijskim programom za novi računalnik, in plačilo najemnine za osem mesecev za novo računalniško opremo od DBS, pa smo v glavnem našteli vse vzroke za močno preseženo plansko postavko porabljenih sredstev v naši delovni skupnosti. Zaradi tega bo tudi naš doseženi dohodek prenizek za načrtovano razporejanje. Pri delovanju družbenopolitičnih organizacij delovne skupnosti A OP pa opažamo napredek, zlasti pri delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov, vendar le znotraj delovne skupnosti, navzven pa se še premalo povezujemo. Delovanje samoupravnih organov v delovni skupnosti pa je izredno dobro, če odštejemo delegate za skupščine vseh SIS, družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, ki so delovali slabo, ker konference delegacij delovnih skupnosti kombinata niso odigrale svoje vloge. Ravno tako čutimo praznino pri delovanju izvršilnih organov in komisij pri delavskem svetu kom binata, in sicer zato,ker naša delovna skupnost nima predstavnika v teh organih. Za sklep naj navedem še nekaj glavnih nalog naše delovne skup nosti za prihodnje in nadaljnja leta srednjeročnega obdobja. Drugo leto bomo izvajali podobne storitve za uporabnike naših storitev kot letos, saj nam sedanji prezaseden in nezanesljiv računalnik ne dopušča večjih delovnih sprememb. Pripravljali se bomo tudi za prehod na novi računalnik. V prihodnjih letih srednjeročnega obdobja 1981-1985 pa bo naša glavna naloga tudi uvajanje novega, sodobnega računalnika in ukinjanje dela na starem... Torej zagotavljanje možnosti za nujno potreben dvig kvalitete računalniških obdelav podatkov v našem kombinatu in uvajanje novih področij računalniškega vodenja evidenc poslov-no-tehničnih podatkov za potrebe uporabnikov naših storitev. Vsem uporabnikom naših storitev želim veliko uspeha in sreče v novem letu 1982!" Varnostnik s končano srednjo šolo za notranje zadeve JOŽE KOPRIVNIK, vodja delovne skupnosti Zavarovanje: Ekonomist JANKO VOVK, vodja delovne skupnosti skupnih služb naše „ sestavljene organizacije: "Se nekaj dni nas loči od časovnega mejnika, ko se končuje poslovna pot v letu 1981, ki za delavce naše delovne skupnosti ni bila povsem lahka. Zaostrovanje ekonomske krize, poslabšanje splošne varnostne situacije v svetu kakor tudi pri nas daje ugodno klimo sovražnim organizacijam, ki v raznih oblikah poskušajo ob kritičnih momentih še bolj prizadeti družbo in njen družbeno politični sistem. Ob spremljanju varnostnih razmer moramo kot del celotnega obrambnega mehanizma naše družbe vsekakor posvečati največjo pozornost varovanju življenjsko pomembnih objektov. Kljub temu, da na našem varovalnem področju ne opažamo poskusov sovražnega delovanja, pa nas ne smejo uspavati iluzije, da je lahko vedno tako. Kar se tiče drugih negativnih pojavov, smo ugotovili nekaj pri merov protipravne odtujitve družbenega premoženja. V dveh primerih je obhodni stražar storilce zalotil na kraju dejanja. Primera smo dali v obravnavo organom za notranje zadeve, kar je tudi pripomoglo pri odkrivanju storilcev, ki so iz de-ponijskega prostora pri TE Šoštanj odtujili večjo količino bakra. V noči od 30. aprila na 1. maj 1981 je na obhodu pri objektu skupnih služb delovne organizacije E SO vratar zalotil M. R. iz Celja, cesta Prekomorskih brigad, ki je verjetno želel pobrskati po poslovnih prostorih; sicer je pa svoj namen lahko temeljito pojasnil pri pristojnih organih. Srečujemo se še s problemi odtujevanja manjšega ključavničarskega orodja in 'nepogasljive žeje’, zaradi katere nekateri delavci v kombinatu med delovnim časom preskakujejo ograje ali se lotevajo drugačnih nedovoljenih izhodov. Pri preprečevanju prinašanja alkoholnih pijač v delovne prostore prihaja tudi do konfliktov z vratarji in celo do fizičnega obračunavanja. V momentih, ko je alkohol prevladal trezno razsojo posameznikov , so bili vratarji pri opravljanju svojih delovnih obveznosti v štirih primerih fizično napadeni. V enem primeru je bil vratar tudi lažje telesno poškodovan. Naloge zavarovanja smo izvajali po letnem operativnem planu za naš celotni varovalni kompleks. Z namenom, da bi stroški zavarovanja za delovne organizacije v kombinatu bili čim manjši in da se držimo meja poslovanja iz letnega finančnega načrt^ smo večji del nadurnega dela, ki se je pojavil v mesecu juliju in avgustu zaradi dopustov, prenesli v postopno kompenzacijo z nadomestilom prostih dni po dopustniški sezoni. Kot je prišlo to leto, prihaja tudi prihodnje s stabilizacijskimi ukrepi, zato se bomo v naši delovni skupnosti že v začetku prihodnjega leta lotili čimbolj racionalnega gospodarjenja. Veliko osebne sreče in mnogo delovnih uspehov v novem letu -in prijetno novoletno praznovanje želim vsem delavcem vSOZD REK - Titovo Velenje, posebno pa še delavcem naše delovne skupnosti, čeprav vsi zaradi delovnih obveznosti ne bodo mogli silvestrovati med svojci." "Lahko rečem, da je organiziranost delovne skupnosti skupnih služb naše sestavljene organizacije v letu 1981 dosegla raven in stopnjo notranje povezanosti, ki ji omogoča potrjevanje njene vloge in pomena znotraj in izven našega kombinata. V delovni skupnosti smo odpravili nekaj izredno perečih kadrovskih vrzeli. Vsakdo lahko ugotovi tudi, da je bilo njeno povezovanje z drugimi delovnimi skupnostmi na ravni SOZD ustrezno. Vendar če želimo govoriti o delu naše delovne skupnosti, je treba najprej ugotoviti,kolikšna sta v resnici njen pomen in vloga v celem kombinatu... Iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti skupnih služb SOZD REK - Titovo Velenje in delovnih organizacij v sestavi SOZD, izhaja, da .DSSS SOZD opravlja dela in naloge skupnega pomena za združene delovne organizacije v SOZD. Zato se najprej vprašamo, kako in v kakšnih razmerah je DSS SOZD opravljala sprejete naloge v planu za leto 1981! Na to vprašanje lahko odgovorim, da je DSSS SOZD v letu 1981 uspešno opravljala svoje naloge, saj je o njihovem uresničevanju redno seznanjala delovne organizacije v kombinatu in v zve zi s poslanimi poročili od njih ni prejela kakšnih bistvenih pripomb. Seveda pa nobena naloga ni vedno opravljena tako, da je ne bi bilo mogoče še boljše izpeljati. To pomeni, da se v DSSS SOZD zavedamo tudi svojih napak in jih skušamo sproti odpravljati. Ko že omenjam delo naše delovne skupnosti v letu, ki mineva, moram opozoriti tudi na veliko delo, ki ga je opravila pri izvajanju programa uresničevanja sprejetih sklepov in stališč na problemski konferenci komunistov iz energetskega dela našega kombinata letos 24. marca. Mimo tega vsekakor ne smem iti, saj je bilo to njeno delo ena izmed skupnih nalog pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev našega kombinata. V naši delovni skupnosti se namreč dobro zavedamo, da uresničevanje glavnih namenov sestavljene organizacije REK -Titovo Velenje pomeni tudi normalno izvajanje naših nalog, se pravi v skladu s samoupravnimi akti sestavljene organizacije. Še nekaj besed o stabilizacijskih prizadevanjih v DSSS SOZD! Finančni rezultati nam kažejo, da smo bili letos uspešni tudi pri teh stremljenjih in da bomo še naprej morali gospodarno tehtati med realnimi možnostmi za naše delo in nenehnim pove 1 čevanjem obsega skupnih del in nalog,.ki jih je treba opraviti v kombinatu. Ta razmerja bomo seveda morali ugotavljati vsi v kombinatu in se odločati za najbolj ustrezna in racionalna. Povečani obseg skupnih del in nalog se bo zrcalil tudi v delovnem načrtu naše delovne skupnosti za leto 1982, kar pomeni, da bo ta postopek kmalu aktualen. Sploh bo ena izmed temeljnih prihodnjih nalog naše delovne skupnosti nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje svobodne menjave dela. Gibanje celotnega prihodka naše delovne skupnosti iz svobodne menjave dela vsekakor mora postati še bolj odvisno od gibanja dohodka v delovnih organizacijah znotraj kombinata ter od delovne uspeš nosti vsakega delavca in celotnega delovnega kolektiva naše delovne skupnosti. Veliko osebne in družinske sreče in mnogo delovnih uspehov želim v novem letu vsem delavkam in delavcem v našem kombinatu. " Tako hitro naši rudarji že nekaj let niso izpolnili svojega" letnega proizvodnega načrta V petek popoldne ,11. novembra, ob štirih In deset minut so v naši dolini mnogi pohiteli k oknom svojih stanovanj ali se iz vznemirjenosti zmedli pri delu. "Kaj pa zdaj to pomeni?" so se vpraševali po vzroku odmevanja strelov in glasu sirene. Veliko jih je bilo tudi, ki so vedeli za odgovor. "Letni proizvodni načrt rudnika je izpolnjen - 4 700 000 ton lignita je odkopanih!" so resnobno odgovarjali v krogu svojih družin člani delovnih kolektivov jamskih temeljnih organizacij našega rudnika, ki so ta čas doma počivali pred novim delovnim dnem. To smo zvedeli zjutraj naslednjega dne, ko smo se o tem pogovarjali v preživnici na Jašku Preloge z delavci jamskih temeljnih organizacij našega rudnika iz nočne in dopoldanske delovne izmene. Naš pogovor z njimi pa ni tekel samo o tem... Sicer pa poglejte, kaj nam je kdo povedal! Ivan Radoslovnik, kvalificirani kopač , dela pri vzdrževanju čel v jami Preloge: kot jih nisem imel do sedaj. Enako želim tudi vsem drugim rudarjem." Franc Naraglav, izmenski nadzornik pri jamski mehanizaciji v južnem krilu jame Preloge: "Lani plana nismo tako zgodaj dosegli. Upamo, da bomo do konca leta dali še 300 000 ton premoga, če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih izpadov. Največ zaslug za tako dober odkopni uspeh imajo rudarji na čelih, a tudi drugi delavci v rudniku so precej pripomogli k uspešnemu poteku letošnje jamske proizvodnje. Jaz delam pri rudniku že enaindvajset let, delati pa sem začel kot dežurni strojni ključavničar v vzhodnem delu jame Preloge. Sem poročen, žena dela v velenjskem vzgojnoizobraževalnem zavodu in eno hčerko ima va. Za novo leto želim sebi in vsem ljudem kar največ zdravja in miru - in da bi v njem v našem rudniku pri doseganju letnega proizvodnega plana bili tako uspešni kot letos! " Vinko Zupanc, vodja čela, Bogdan Višnar, strelec, in Ljubo Štraus, kopač (kvalificirani) na čelu KTU v severnem krilu jame Preloge: "Zadnjih nekaj let se ni zgodilo, da bi letni plan tako hitro dosegli. Zasluge za to imajo vsi delavci rudnika pri proizvodnji premoga. Ko je včeraj poknilo, sem takoj vedel, da je plan dosežen. Mislim, da so o tem našem uspehu še kar dobro povedali tudi po televiziji. Za delo pri vzdrževanju čel v južnem krilu jame Preloge, kjer zdaj delam, res moram reči, da ga v redu 'grabimo’, da delamo, kot smo nekoč , pred dvajsetimi leti, ko sem se jaz zaposlil pri rudniku— Začel sem kot nekvalificirani kopač v severnem predelu jame Preloge, v etaži na koti +68 - kje smo pa že zdaj? Deset nas je takrat začelo delati skupaj, zdaj pa smo od vseh le še trije ostali v jami. Res ni lahko vse dni delati v jami, kakor delamo zdaj, da bi letos odkopali 5 milijonov ton premoga, a se da vzdržati. Vsaj zase lahko to rečem, ker sem vsega navajen... Živimo pa še kar; v Lokovici imam svojo hišo, žena je doma, eno hčerko imava... Za novo leto si želim, da bi bil še naprej zdrav - in rad vesel, da pri delu v rudniku ne bi imel nezgod, ZUPANC: Kako sem se počutil, ko se je včeraj popoldne oglasila sirena in je poknilo? Vesel in ponosen sem bil, da smo dosegli plan. Zasluge za to pa je treba pripisati vsem - skupni organizaciji in delu v rudniku. .. VIŠNAR: Pa temu, ker letos rudarji nismo šli na kolektivni dopust, ampak po ‘želji - zdaj eni, zdaj drugi. In eno "rdečo" delovno soboto smo imeli že takoj na začetku leta. ZUPANC: Ja, letos je bilo vse boljše urejeno, skoraj nič ni "škripalo". K učinkom v rudniku je veliko pripomoglo tudi medizmensko delo - predajanje dela med izmenami na čelih iz rok v roke. To se je precej poznalo. ŠTRAUS: Z rezervnimi deli za jamsko mehanizacijo letos tudi še ni bilo prevelikih težav, vsaj za KTU, kako bo prihodnje leto, pa je vprašanje. Moram pa reči, da je KTU kar v redu odkopna mehanizacija za področje, v katerem jo imamo zdaj mi. Z njo lahko gremo tudi v strmino in pridobivamo tudi iz stropa. VIŠNAR: Vprašanje pa je, ali bomo prihodnje leto lahko toliko odkopali, saj vidimo, da bomo odkopne fronte imeli na splošno manj. Za novo leto so vsi trije zaželeli svojim sodelavcem na čelu, kjer delajo, in vsem drugim članom delovnega kolektiva rudnika in celega našega kombinata čimveč zdravja in uspehov pri delu in v družini. Zase pa si je eden od njih zaželel tudi zadosti denarja in malo veselja in zabave ob novem letu. "Nekaj že moramo ob novem letu popiti in pojesti, katero zapeti in zaplesati, da pridemo k sebi in dobimo voljo do nadaljnjega dela v jami," je rekel. Rudarji s čela KTU v severnem krilu jame Preloge Vinko Zupanc (v sredini), Ljubo Štraus (levo) in Bogdan Višnar med pomenkom z nami v preživnini na Jašku Preloge Franc Hriberšek, kvalificirani kopač, dela pri strojnih pripravah v jami Pesje (v enem od moštev št. 7): "Ko sem včeraj doma - v Ravnah pri Šoštanju, kjer imam kmetijo, na kateri pridelam nekaj poljščin in poleg drugega redim šest glav živine - zaslišal tiste strele in sireno,sem bil vesel, ker sem vedel, da smo izpolnili letni plan rudnika. K temu uspehu smo pripomogli vsi zaposleni delavci v rudniku, veliko pa tudi vedno več mehanizacije, čeprav so stroji, s katerimi delamo v TOZD Priprave,večidel že precej stari. Stroj za izdelovanje prog, ki ga ima naša številka - to je stroj sovjetske izdelave, vrste GPK - je resda še bolj nov in zato z njim lahko dosežemo še kar lepe napredke. Zdaj, na primer, ko so razmere, v katerih delamo, v redu, pridemo z njim v vseh treh izmenah naprej tudi čez 19 metrov na dan. Oni dan smo - recimo - v vseh treh izmenah dosegli 19,5 metra napredka. Pri pripravah v našem rudniku pa smo dosegali že tudi precej večje dnevne napredke, tudi po 36 metrov in več v vseh treh izmenah... Od ta- FRANC HRIBERŠEK S ŠTEVILKE 7 PRIPRAV V NAŠEM RUDNIKU krat naprej,seveda, ko smo začeli s strojnim izdelovanjem prog, saj prej - še takrat, ko sem se jaz zaposlil v rudniku, to je v začetku šestdesetih let - tolikšni napredki sploh niso bili mogoči, ker smo vse proge izdelovali ročno in z odstreljevanjem. Imeli smo le lopate, zasekače, razstrelivo, tudi transporterjev še ni bilo, tako da smo vse - material in premog - morali prevažati z jamskimi vozički. Še dobro se spomnim , da je bilo tako še nekaj časa po tistem, ko sem začel delati v rudniku - to je pri prvih pripravah na jugu jame Preloge, na kotah -62 in -47. Takrat je bila tudi varnost pri delu v rudniku še na veliko nižji ravni, kot je danes, in zato je bilo tudi vec hudih in najhujših jamskih nesreč. Nikoli ne bom pozabil tiste nesreče - mislim, da je bilo leta 1961 - ko je v jamo vdrl plin in so zgubili življenje naši rudarji Nahtigal, Peruša, Jelen in Petek... Varnost pri delu v rudniku je zagotovo zdaj čisto drugačna. Veliko je k njej pripomogla tudi mehanizacija. Jaz sicer še sploh nisem imel nezgode pri delu, a vsi niso bili tako srečni. Upam, da me bo pri delu sreča spremljala še naprej; tudi doma. Saj zemljo, ki jo imam, bomo zaradi vedno večjih potreb po hrani povsod v svetu morali vedno bolj obdelovati. A nekako bo že šlo. Dva otroka imam, dekle, ki hodi v slovenjegraško ekonomsko šolo, in poba, ki je še v osnovni šoli - in oba nama z ženo veliko pomagata; res , pridna sta. Kaj si želim za novo leto? Nekaj več tudi denarja, da se bi malo spočil,in da bi v rudniku tudi še naprej proizvodnja tako dobro potekala! " Oto Flis, sprva je delal na odkopih, zdaj pa je zaradi okvare hrbtenice že precej dolgo stikalist pri pripravah v jami Pesje: "Tudi strežniki pri jamski mehanizaciji prispevamo nekaj k takim uspehom rudnika, kot je bila letos izpolnitev letnega proizvodnega plana že v prvi polovici decembra, ob koncu leta pa bo odkop dodatnih 300 000 ton premoga. Zase že lahko rečem, da če kaj uporab- nega opazim med premogom na transporterju, vržem ven. Našel pa sem med premogom že marsikaj. Ni še dolgo, ko sem rešil tudi ključ za vijake objemk ločnega podporja. Raje kot stikalist pa bi - če bi bil še sposoben - delal na čelu kake številke priprav ali - kot sem ob prihodu v rudnik pred več kot 20 leti - na odkopih. Sicer pa še kar gre! Stanovanje imam v Cankarjevi 1 v Titovem Velenju. Žena dela pri traku v TGO Gorenje in še kar lepo zasluži - okrog 900 tisoč starih dinarjev na mesec, ker je že delavka s 25 let delovnega staža. Pa hči je že odrasla in ima delo - v otroškem vrtcu Rožle je vzgojiteljica. In še 6 letnega sinčka imava z ženo -načrtovala sva ga že prej, a sva potem dolgo odlašala. .." Mirko Labus, kvalificirani kopač, dela pri vzdrževanju čel v severnem krilu jame Preloge: "K rekordoma, ki smo ju te dni dosegli rudarji Rudnika lignita Titovo Velenje - 5. decembra dnevno proizvodnjo 22 100 ton lignita in že 11. decembra izpolnitev letnega proizvodnega načrta v višini 4,7 milijona ton lignita - so dosti pripomogli visoka delovna zavest delovnega kolektiva rudnika, razmeroma dobra organizacija dela ter uspešno uvajanje in delovanje jamske mehanizacije. Ta dva rekorda, ki se jima bo do konca leta pridružil še odkop dodatnih 300 000 ton lignita, skoraj v celoti za ceno našega dela ob prostih sobotah in tudi nedeljah med letom, sta izredno pomembna. Vendar ne samo zato, ker dokazujeta požrtvovalnost nas rudarjev iz Ti tovega Velenja pri zagotavljanju potrebnih količin lignita za slovensko energetiko in široko porabo, nekaj pa tudi za izvoz, ampak tudi zato, ker smo ju dosegli brez najhujših delovnih nezgod. O proizvodni uspešnosti rudnika smo veliko razpravlja li tudi na nedavni volilni konferenci osnovne organizacije zveze komunistov TOZD Jama Preloge, ki ji pripadam. Vendar ne samo o uspešnosti, ampak tudi o problemih v organizaciji dela, pri delovni disciplini delavcev, fluktuaciji, ravnanju z delovnimi sredstvi in materialom in pri stanovanjski izgradnji. V razpravi na volilni konferenci smo med drugim ugotovili tudi medsebojno povezanost problemov na omenjenih področjih. Prišli smo na primer do spoznanja, da so slabosti v organizaciji dela vzrok nezadostni zaščiti tehničnih sredstev na jamskih deloviščih, recimo električnih kablov, kakor tudi odhajanju cele vrste še čisto uporabnih stvari s premogom iz rudnika, in da je organizacija odprave teh slabosti v gospodarje- nju v prvi vrsti naloga nadzornikov in poslovodij. Nadalje smo ugotovili, da pomanjkljivo uvajanje nanovo sprejetih delavcev v delo na eni strani onemogoča doseganje načrtovanih delovnih učinkov, na drugi strani pa je eden od glavnih vzrokov velike fluktuacije delavcev; torej tudi razmer, ki otežujejo normalno organizacijo dela. Iz osebnih izkušenj in izmenjave mnenj z drugimi jamskimi delavci - zlasti tistimi, ki so kot jaz prišli od daleč - namreč lahko trdim, da so za stalnost, prizadevnost in discipliniranost delavca pri delu po sprejemu na delo odločilni prvi tedni in meseci; torej obdobje uvajanja v delo in poskusnega dela. Vendar pretežno samo tehnično uvajanje je preozko -razširiti ga je treba tudi na širše življenjsko in delovno okolje, kar za našo delovno organizacijo konkretno pomeni: za normalno vključitev novinca tudi v življenje stanovalcev naših samskih domov, prebivalcev Titovega Velenja in okolice, zlasti pa za delovanje v samoupravnih organih in družbenih organizacijah znotraj našega kombinata in na občinski ravni. Nasprotna mnenja, da za vse to ni časa, so zmotna, saj veliko več časa, kot bi ga terjalo pošteno uvajanje, vzame 'gašenje’ problemov zaradi slabega uvajanja. Za normalno vključitev novinca v življenje stanovalcev naših samskih domov je gotovo premalo le nekaj muzike, omogočanje igranja šaha, namiznega tenisa in podobnih iger - treba mu je organizirati tudi prireditve, kot je ples, vključevanje v folklorne skupine, društva in podobno. Velik problem je tudi primanjkovanje ustreznih najemnih družbenih stanovanj. Ta problem občutim tudi jaz, vendar upam, da mi ga bosta moja temeljna in delovna organizacija kmalu rešili. Pravzaprav sem pred to konferenco imel že rešenega, saj sem že bil pri vrhu spiska za dodelitev novih najemnih družbenih stanovanj delavcem iz TOZD Jama Preloge, žal pa je potem bilo rečeno, da mora rudnik vrniti šest stanovanj TE Šoštanj in da zato tudi jaz ne bom dobil zaželenega novega stanovanja. Zdaj namreč živim z družino, tremi otroki in ženo, v že pretesnem dvosobnem stanovanju v Jenkovi 11 v Titovem Velenju in bi se rad preselil v malo večje stanovanje v novem bloku v soseski Šalek II. Taka odločitev me je seveda zelo razburila, saj delam v rudniku, in to ves čas v jami, že 18 let in bi si zato zaslužil ustreznejše stanovanje. Mislil sem celo, da so me iz spiska za dodelitev stanovanj črtali zato, ker sem v razpravi na volilni konferenci osnovne organizacije ZK preveč vneto sodeloval pri kritiki slabosti v organizaciji dela v rudniku. V tem razburjenju sem se tudi na marsikoga obrnil, mu povedal, kaj mislim o takem obravnavanju mojega stanovanjskega problema, in navsezadnje dobil zagotovilo, da bodo mojo prošnjo za dodelitev ustreznejšega stanovanja kmalu ugodno rešili. Torej le lahko upam, da se bom lahko preselil iz tesnega stanovanja v Jenkovi 11, kjer sem zdaj tudi predsednik hišnega sveta za krilo ’b’. To pa je kaj nehvaležna obveznost, saj so stanovalci navajeni, da se najraje zaprejo za vrata svojih stanovanj in jih ne briga veliko, kaj se dogaja po hodnikih, pred blokom in v okolici. Koliko smo si v hišnem svetu prizadevali, da bi zbudili in združili zanimanje stanovalcev za skupne koristi! Nekaj smo tudi naredili: pred blokom smo zasadili nekaj topolov in okrasnega grmičja, uredili parkirne prostore in privoze za otroške vozičke, postoriti pa bi bilo treba še kup drugih stvari. Vendar kako, ko pa sva ostala aktivna le še s čistilko, delavci v delovni organizaciji DOM, ki ima na skrbi vzdrževanje družbenih stanovanjskih poslopij v naši občini, pa tudi niso preveč segreti za resnično pomoč." Anton Planinc, predsednik koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS v našem rudniku: "Te dni doseženi proizvodni uspehi našega rudnika so velika spodbuda za nadaljnji uspešen potek akcije naših rudarjev za vestne j še delo, skrbne j še gospodarjenje, učinkovito samoupravljanje, pri kateri zelo prizadevno sodelujemo tudi mladi delavci, v bodoče pa bomo še bolj. Na volilno-programski konferenci koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS v rudniku, ki bo v soboto, 19. decembra, ob 17. uri vzgraf bi sodišča in občinskih organov družbenopolitičnih organizacij občine Velenje, bomo na primer zavzeli tudi stališča za doslednejše uresničevanje vseh sklepov letošnje problemske konference komunistov iz energetskega dela našega kombinata, zlasti pa sklepov, ki se nanašajo na izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka iz proizvodnje termoelektrične in toplotne energije v kombinatu. V tej zvezi bomo terjali, da se udeležba vsake TOZD v skupnem prihodku ugotavlja pravično - v odvisnosti od njenih doseženih proizvodnih rezultatov, da bodo osnove za ugotavljanje udeležbe znane za celo poslovno leto vnaprej, saj bodo delavci v TOZD le tako vedeli, v kakšnih razmerah bo do pridobivali prihodek, kar je pogoj, da bodo motivirani za boljše delo, večjo produktivnost, zmanjšanje stroškov; skratka za boljše gospodarjenje, ki je osnova za izboljšanje položaja delavcev v združenem delu. Na konferenci bomo mladi delavci rudnika poleg tega zastavili učinkovitejšo metodo svojega delovanja. V ta namen bomo ustanovili komisije za posamezna delovna področja, ki bodo v glavnem samostojno vodile in odgovarjale za delovanje mladine na svojem delovnem področju. Pri tem bomo dali največ poudarka komisiji za proizvodno področje in komisiji za usposabljanje mladih delavcev rudnika za delovanje v samoupravnem sistemu znotraj kombinata. Enega od osnovnih pogojev za izvajanje teh naših stališč in usmeritev smo si že zagotovili, ko smo zamenjali vodstva osnovnih organizacij ZSMS v rudniku, ki niso v redu delala. Zavedamo pa se še enega perečega problema mladih delavcev v rudniku, in sicer pomanjkljivega uvajanja novincev, ki pa ga mladina sama ni zmožna rešiti, saj je zanjo prezahteven tudi zaradi krute ekonomske nujnosti, da naš rudnik zagotovi družbi čimveč premoga." Hasan Mahmutovič, po poklicu kvalificirani kopač, dela pa pri prevzemu materiala za jamske obrate: "Tudi delavci v temeljni organizaciji Jamski transport precej prispevamo k proizvodnim uspehom rudnika. V akciji za dosego letnega odkopa 5 milijonov ton lignita moramo transportirati v jamske obrate za kakšnih deset odstotkov več lesa, gramoza, cementa, železa in drugega materiala. Precej večji je tudi promet pri uvozu in izvozu strojev in naprav. Včasih se nam tu zunaj ali pod jaškom zaradi povečanega prometa tudi kaj zatakne, zameša in je zato treba hitreje ukrepati, a se da zdržati, ker smo se vsi delavci, ki sodelujemo pri jamski proizvodnji odločili, da bomo storili vse, da do konca leta odkopljemo še 300 000 ton lignita. Moram pa omeniti, da se je moja žena včeraj popoldne med delom - dela v OŠ Veljko Vlahovič - hudo ustrašila, ko je zaslišala strele in sireno. Mislila je, da se je zgodila kaka nesreča. Potem ko je prišla domov , pa je bila z mano vred vesela, ko sem ji povedal, da smo tako oznanili izpolnitev letnega plana v rudniku. Sploh lahko rečem, da nas je vse, ki delamo v rudniku in živimo od rudnika ta akcija poživila. Samo da bi zaradi nje ne bilo več nezgod v jamskih obratih! Upam pa, da jih ne bo - da bomo novo leto praznovali tudi v veselju zaradi te delovne zmage... " Uredništvo Dvanajsterica mladincev iz delovne skupnosti našega rudnika Zračenje je v nedeljo, 13. decembra, delala udarniško v jami Preloge UDARNIŠKO DELO NAS IZGRAJUJE Tako so zapisali mladi delavci iz delovne skupnosti našega rudnika Zračenje, ko so za nedeljo, 13. decembra načrtovali udarniško akcijo za izdelavo zaščitnega protipožarnega plašča v progi na koti +30 v vzhodnem delu jame Preloge. Rečeno - storjeno: zaščitni protipožarni plašč so izdelali, hkrati pa so področje, v katerem so delali udarniško, še počistili. Za izdelavo zaščitnega plašča so porabili 51 vreč malte in 20 vreč cementa in tako zaščitili proti požarom 37 metrov dolgo jamsko progo ali prostor s površino okoli 45 kvadratnih metrov. Ta mladinska udarniška akcija je - kot smo že povedali - potekala v nedeljo, 13. decembra, in to od 6. do 12. ure, udeležili pa so se je: Šefik Demirovič, Fikret Demirovič , Muha med Kadrič , Sead Kalabič, Semso Ahmetovič, Ibro Mustafič, Ramo Sarač, Hakija Suljkanovič , Miralem Čekrič, Bojan Božič, Pero Kokot in Ibrahim Mujkanovič. K temu seznamu moramo dodati, da se je Miralem Ce-krič vključil v akcijo kar po končanem delu v nočni izmeni, vodja akcije pa je bil kvalificirani kopač Fikret Demirovič, ki si je to kvalifikacijo pridobil v RŠC Titovo Velenje in je zdaj tudi sekretar in referent za idejnopolitično dejavnost osnovne organizacije ZSMS v delovni skupnosti Zračenje. Na naše vprašanje, kaj jih je vodilo k odločitvi za udar niško delo v nedeljo, ko drugi počivamo, so udeleženci akcije odvrnili: 'To bi naj bil naš prostovoljni prispevek k uresničevanju odločitve delovnega kolektiva našega rudnika, da bo letos dosegel odkop 5 milijonov ton premoga. Vendar ne edini, saj smo pripravljeni organizirati še kakšno takšno udarniško akcijo ali sodelovati na podobnih akcijah mladincev iz drugih osnovnih organizacij ZSMS v rudniku. Torej bi naj s to našo akcijo dali tudi pobudo za oživitev prostovoljnega udarniškega dela vseh mladih delavcev v naši delovni organizaciji -tudi mladink, saj je v jami kup del, ki jih ni mogoče postoriti med obratovanjem rudnika in bi jih zmogla tudi dekleta." Bo ta pobuda padla na plodna tla? Upajmo! Mimogrede povejmo še nekaj besed o vodji te nedeljske udarniške akcije - Fikretu Demiroviču. Fikret je prizadeven delavec, saj se ob delu še naprej izobražuje v rudarski nadzorniški šoli pri RŠC. Pouk v njej mu vzame kar štirikrat na teden ves prosti čas, kljub temu pa je aktiven tudi v svoji osnovni organizaciji ZSMS. Takšen je bil tudi med služenjem vojaškega roka, saj je v JLA dobil za vzorno izpolnjevanje vojaških obveznosti zlato plaketo in si s tem za nadaljnje šolanje zagotovil pravico do štipendije iz Titovega skla da. To pravico je prvo leto šolanja v nadzorniški šoli tudi koristil, sedaj - za šolsko leto 1981/82 - pa je štipendijo iz Titovega sklada odstopil skladu za potresno področje Črne Gore.. ."Zato, ker dovolj zasluživa z ženo zase in sinčka, ki sva ga dobila! " je razložil Fikret to svoje veliko humano dejanje. Žena namreč tu di dela, v TGO Gorenje, in tudi najemno družbeno stanovanje sta dobila od rudnika, tako da - kot pravi - nič ne pogrešata. Čestitaj mo Fikretu za zglede, ki jih daje - posebno za odpoved denarju, ki bi ga lahko dobival s štipendijo iz Titovega sklada, v humanitarni namen, saj take ljudi dandanes z lučjo pri belem dnevu težko najdemo! Pripravil Lojze Ojsteršek Z volilno-programske konference osnovne organizacije ZSMS delovne skupnosti skupnih služb rudnika DELOVANJE OSNOVNE ORGANIZACIJE MORAMO BISTVENO IZBOLJŠATI V torek, 8. decembra, smo mladinci delovne skupnosti skupnih služb rudnika v Prešernovi 10 v Titovem Ve- Udeleženci udarniške akcije v nedeljo, 13. decembra, v vzho dnem delu jame Preloge iz delovne skupnosti našega rudnika Zračenje;spredaj prvi z desne strani Fikret Demirovič, vodja akcije len ju izvedli volilno-programsko konferenco svoje osnovne organizacije ZSMS. Udeležba je bila 58-odstotna , na sc SKUPAJ 1. Jamska mehanizacija 79 76 78 105 35 25 30 29 68 210 67 20 72 894,0 2. ESO-EKVD 93,7 65,2 34,2 133,4 31,2 24,2 - 34 82 182,8 20 20 20 740,7 3. Klasirnica 79,2 49,8 37 42,4 36,8 29,8 25,6 34 49,8 122,6 54 49,8 20 630,8 4. Zračenje in Kopalnica 42,1 52,7 20 20 38,2 1,9 39 97 20 20 20 55,2 426,1 5. ESO-SO 68,2 68 22,8 34 29,8 24,2 5,6 24,2 20 65,2 20 20 20 422,0 6. Tiskarna 68,3 68,5 17,2 50,1 37,2 4,3 - 41,5 57,2 - - 74,4 _ 418,7 7. Jama Preloge 40 40 20 20 26 24 - 27 20 110 20 20 20 387,0 8. Plastika 126,3 20 62,2 20 34 8,4 14 2,8 20 20 20 20 367,7 9. TEŠ-Proizvodnja 75,3 52,7 31,4 21,9 3,8 - 5,7 - 108,4 20 319,2 10. TEŠ-Vzdrževan je 56 58 26,6 25,5 - 1,1 - 2,2 20 79,6 20 289,0 11. Jama Pesje 53,6 20 26,6 20 31 23,3 - 1,1 20 20 20 20 20 275,6 12. A vtopark 95,1 20 20 20 31,2 2,8 2,8 - 20 20 20 20 271,9 13. Zunanja dejavnost 50,8 58,4 20 20 28,4 - - 5,6 20 20 20 20 263,2 14. Jama Škale 22 20 30,1 - 25,5 - - - 20 84 20 20 20 261,6 15. RŠC-RPP 20 20 20 20 33,3 33,3 5,7 7,6 20 20 20 20 20 259,2 16. Jamski transport 48,8’ 20 28,4 - 36,8 25,6 4,2 2,8 20 20 20 _ 20 246,6 17. Priprave 20 20 20 20 26 1 - 3 20 20 20 20 48 238,0 18. DSSS RLV 56,9 - 20 20 32 8,4 - 4,6 20 20 20 201*5 19. Gradbena dejavnost 13,2 20 - 20 - 8,4 - 19,6 20 20 20 - 20 20 181 ,2 20. A OP 40,2 20 20 20 - - - - 20 20 20 20 180,2 21. Družbeni standard 13,2 20 20 20 34 - - 2,8 20 130,0 22. DSSS SOZD, EFE in Zavarovanje 55,3 20 20 31,4 i 1,9 - - - - - - - 128,5 23. Jamske gradnje 6,6 20 20 20 - 11,2 - 5,6 20 103,4 24. Mizarska dejavnost 6,6 20 20 20 - - " 20 - - - 86,6 Na rob našim letošnjim delavskim športnim igram Menimo, da je prav, da tako kot o drugih dejavnostih tudi o naših letošnjih delavskih športnih igrah povemo nekaj za sklep. To rej k stvari! l’rvo, kar kaže omeniti,je: naše delavske športne igre bi morali razdeliti na "šport" in na "rekreacijo" - in še ta šport bi naj bil usmerjen predvsem v aktivni počitek, razvedrilo. Torej bi tudi pri takem športu naj bili tekmovalni rezultati drugotnega pomena, manj pomembni kot množičnost vključevanja v posamezna tekmovanja, kar smo pri letošnjih igrah deloma ze uveljavili. Prvo-, drugo- in tretjeuvrščene ekipe v okviru celotnih iger bodo namreč prejele pokale množičnosti, prvo -, drugo- in tretjeuvrščene ekipe v posameznih panogah pa plake te množičnosti, medtem ko so prejšnja leta te trofeje pripadle najboljšim trem ekipam zgolj po doseženih tekmovalnih rezultatih. Trenutek z našega tekmovanja v odbojki (v telovadnici podružnične OŠ v Pesjem) Razmisliti kaže tudi, ali ne bi bilo dobro, da bi v okviru naših delavskih iger organizirali tudi več skupnih rekreacijskih akcij, kot so na primer pohodi, kolesarjenje, plavanje, teki in podobno. Nadalje,razmisliti bomo morali tudi o ustreznosti sedanjega načina točkovanja množičnosti udeležbe na tekmovanjih v posameznih panogah iger. Če se ozremo na letošnje izkušnje, namreč pridemo do vprašanja, ali smo res našli najboljšo zamenjavo točkovanja predvsem za dosežene tekmovalne rezultate s točkovanjem za množičnost sodelovanja pri igrah. To vprašanje se nam zastavlja zavoljo tega, ker se je kot posledica te spremembe pojavila veliko večja nedisciplina in vse prej kot športno obnašanje nekaterih posameznikov med tek- Nagradni natečaj Oglejte si oštevilčene fotografije na tej strani in straneh 38-39. Po ogledu opišite eno ali več fotografij, in sicer tako, da opis posamezne fotografije ne bo presegel 60 besed. Najboljše opise po našem mnenju, bodisi resne ali šaljive, bomo nagradili s knjižnimi nagradami in jih objavili v Informatorju. Zraven opisov navedite svoj točni naslov in jih do 20. januarja 1982 pošljite: Uredništvu glasila Rudar-Informator, Prešernova 10, Titovo Velenje (IV. nadstropje, soba 58, telefon interno 260). Še to! Zraven vsakega opisa zapišite števil ko fotografije, na katero se opis nanaša. Srečno! Uredniški odbor 3 movanji, ne nazadnje pa tudi zmanjšano zanimanje nekaterih tekmovalnih enot za posamezne panoge iger; torej odsotnosti ekip iz nekaterih tekmovalnih enot od tekmovanj v posameznih panogah. Razmisliti bo torej treba še o marsičem... Le to, da si šport ni referenti v našem kombinatu zaslužijo vse priznanje za svo je požrtvovalno volontersko, neplačano delo, ne terja nobenega razmišljanja! Sicer pa bomo o vseh odprtih vprašanjih v zvezi z našimi delavskimi športnimi igrami še pisali kmalu po novem letu, zato tokrat poglejmo samo še tole tabelo (Tabela na sosednji strani!) IVAN HRASTNIK, ESO-Elektro obrati Prispevek Petra Rezmana iz Jamske mehanizacije HUMANIZACIJA V črno z železno mehanizacijo brezskrbno rijemo. Rešujemo knapovske križe. Kroce s kombajnom menjujemo. Stroji režejo, vozijo, podpirajo, z jeklom ga grizejo. Kroce ostajajo... PIR Ob ročki pira pozabljam na pikanje v križu. V dimu cigaret se misli sučejo v strop. Ob ročki pira preklinjam dan prvega vstopa v jamo, pa vzljubil sem delo. "Knap sem! " ponosno oznanjam, ko srce ledeno razžira alkohol. ta od blizu je, oni od daleč, ta Belovojc je, oni Bosanec. Do mal’ce ga grabijo, po malici spet. Požirajo prah, dvigujejo flajš. Ta s kroco ga zajbra, oni ga vrta. Za malico kruh čaj in meso iz dneva v dan... Po hrbtu preznojen, v čevljih drsi, pod čelado je znoj, luč slabo gori, šiht je, domov se mudi. Trd, črn je kruh, čaj in meso. TRUD IZPOVED Ob vsakem vstopu v globino pozabim na širino zemlje nad glavo. Z zobmi rijem v korenine, kjer je v silnem viharju umiralo drevje. Umazan, oznojen vsak dan košček duše v temi izgubim. Vsak dan se izgubljam v rov, vsak dan bolj si roko utrdim, dokler je ne utrudim. ŠIHT Dišeči prihajajo v jamo, smejejo se, zalagajo čik, Kot vsak pošten čelak, pošteno kopljem rjavega, priden sem in... ubogam, včasih preznojen sem, včasih suh. Doma imam otroke, njihov je kruh ... petnajstega. Kot vsak pošten čelak, pridno kopljem rjavega, včasih pa pride, ko rad vse pozabim, zato usekam plavega. V plavem pa vino in pir, kričanje... in v kričanju mir. Njen beli predpasnik me mami. Potem vse izgine, se vrnem domov, njena solza v očeh me predrami. Kot vsak zgleden čelak, pridno kopljem rjavega, včasih pa pride, ko rad vse pozabim , zato usekam plavega. SONCE NAD OBLAKI Povsod nad prevotleno zemljo rase življenje sončno in prepolno smeha, otroški smeh nikoli ne preneha in bela jata kaže nove čase. Skoz’ svetle šipe iščeš blago zase, veselo se zasučeš v glasbi meha, sosedine noge - so že pregreha. Živimo lepo... Kdo bi gledal vase? In vsi, ki so na dušo pozabili, pod sabo ne občutijo votline, ne vedo, da so knapi zanje rili, iskali premog, našli bolečine, gradili svet in penzijo dobili. Ne rečejo: "Postani knap, moj sine!" USPAVANKA Krabumbra-krabumbra-krabumbra, vse dni mu v srcu odmirajo rože, ki vsi jih dobimo, ko stopimo v dan. Nisem več hotel verjeti besedam, sam sem prisluhniti hotel ropotu, kradljivcu rudarjevih sončnatih sanj, ki izginjajo iz njega iz dneva v dan. Nisem ver mogel verjeti besedam, sam sem prisluhniti moral ropotu, merilcu samote in dolgih noči, utrujenim rokam merilcu moči. Krabumbra-krabumbra-krabumbra, vse dni mu poje v zboru od vsake strani in mehko srce v ropotu otopi. Pripis avtorja Dragi prijatelji, bi menda že lahko napisal... Najprej bi rad razčistil eno stvar. Večkrat sem že mislil klicati v uredništvo, a ne zaupam preveč telefonskemu kontakti-ranju. Pa tudi misel je takole bolj zbrana in nihče mi ne prekinja njenega toka. K stvari! Nekoč, boljše rečeno pred nekaj dnevi, sem ogovoril tovariša Krejana, predsednika uredniškega odbora Rudarja in Informatorja, s katerim lahko kontaktiram vsak delovni dan, da bi izvedel kaj več o sprejemanju moje poezije (jo že tako imenujem) v uredniškem odboru. Hotel pa sem mu tudi malo nakazati željo, da bi mogoče dobil kakšno materialno pomoč rudnika ali kombinata za morebitno izdajo moje pesniške zbirke. ko bo zreta. Žal pa sva se zapletla okrog nagrajevanja mojih prispevkov, kar pa mene sploh ne zanima, njega pa očit no bolj, ker me je po tistem še nekajkrat vprašal za znesek, a mu nisem vedel odgovoriti. Ne spomnim se, zdi pa se mi, da sem vam nekoč že pisal, da se nagradam odrekam in jih poklanjam tisti organizaciji, ki je že nekaj let pred vsakim novim letom postavila skrinjice za zbiranje denarne pomoči ob okenca, kjer dobivamo plačo. (Letos jih ni, ker se je nekaterim iz odbora te organizacije in od bolj "naprednih" ljudi v našem kombinatu dokončno zazdelo, da tak način zbiranja pomoči še malo ni "eleganten" - in sploh ni prav, da tako na široko v bogati občini opominjamo na revščino. Op. ur.) Ker me je nekaj "prijateljev" vprašalo tudi, "koliko" denarja sem zaslužil in "kam bi rad zlezel", vas prosim, da pod moje pesmi, ki jih boste še objavili,napišete znesek, ki bi ga naj dobil zanje. Toliko o tem! Osebno pa sem zelo zadovoljen z objavo mojih zadnjih pesmi. (V Informatorju št. 20, ki je izšel dne 16. 10. 1981! Op. ur.) Posebno še s tistim iskrenim knapovskim nasmehom. Mislim, da je to bil zadetek v polno, saj ste na nazoren način sugerirali bralcem, da vse in vedno le ni tako črno, kot to poje moja pesem, je pač njeno rojstvo vedno povezano s takšnimi ali drugačnimi stiskami. Niti nisem preveč posrečeno izbral pesmi, ki sem jih vam takrat poslal. Moj problem, a ne? Vaš tehnični problem pa je gotovo ta, da morate kakšno pesem cepiti na dve strani... No dobro, sem se že pomiril in sprijaznil! Zato pa sem se odločil, da tokrat dobite pesmi, za katere mislim, da so še kar v redu, saj mi sicer čas "črta" precej pesmi. Štiri od pesmi, ki sem vam jih poslal tokrat, so bile že drugje objavljene: Šiht in Izpoved v reviji Mentor, s sonetoma Uspavanka in Sonce nad oblaki pa sem skupaj s drugimi svojimi vezanimi in proznimi deli sodeloval pri letošnjem natečaju za pesnike in pisatelje začetnike, v njem "dosegel prvo mesto" in si s tem pridobil pravico za udeležbo na srečanju literatov, ki bo februarja prihodnjega leta v Gradišču v Slo-venjskih Goricah. Malo sem že postal gostobeseden, kajne? A ko se že ravno hvalim, naj povem še to, da bo v kratkem izšla pri OZKO (občinski zvezi kulturnih organizacij) Titovo Velenje druga številka revije Hotenja in da bo v njej objavljene tudi nekaj moje poezije; med drugim bo objavljena tudi tista: "Skala. Koliko tisoč let?..." Sem pa tudi pomagal pri urejanju te publikacije. Zgolj informativno vam lahko povem še, da bo nekaj stvari objavil v njej tudi naš delavec Stane Žula. Srečno! Peter Rezman Naš pripis Iz zajetih mnenj v uredniškem odboru naših glasil in naključnih pogovorov z delavci iz našega kombinata, pa tudi iz drugih velenjskih organizacij združenega dela, lahko, tovariš Rezman, naredimo sklep, da so vaša pesniška občutenja in razmišljanja pri srcu mnogim delavcem, ki razmišljajo, zakaj sploh živijo. Zavoljo tega gre pri besedah, ki sta si jih izmenjala s tovarišem Krejanom, verjetno bolj za nesporazum. Res pa je, da se morajo nesporazumi o javnih zadevah - kar vaše objavljene pesmi gotovo so - razčiščevati javno, z javnimi sredstvi medsebojnega obveščanja ljudi - ne pa "pod mizo", kakor se dandanes marsikje dogaja. /Uredništvo/ Nadaljevanje natečajnih fotografij s strani 35! RUDAR - INFORMATOR: Glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Titovo Velenje (T. Velenje - Rudarska 6, telefon h.c. 851 100) Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata: a) delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Ivan Krejan (RL - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Jelen (RL - J. Skale), Anton Ribarič (RL - DSSS) - namestnik Vili Kerin (RL - J. Preloge), TE Šoštanj - Maks Lom šek (namestnica Zinka Moškon), ESO - Alojz Filipančič (namestnik Dragan Celofiga), Plastika - Janez Kovačič (namestnik Roman Rebernik), EFE - Mile Maksimovič (namestnica Milena Gril), Avtopark - Anton Sever (namestnik Branko Kranjčec), Tiskarna - Silvo Pešak (namestnik Marko Boruta), Družbeni standard - Dragica Pohar (namestnik Jože Mirtič), Avtomatska obdelava podatkov - Irena Likar (namestnica Mira Uranc), Zavarovanje - Niko Pečovnik (namestnik Josip Malinovič), DSSS SOZD - Branko Ledinek (namestnica Anica Pristovšek); b) delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (DSSS SOZD - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD - glavni in tehnični urednik), Bojan Ograjen šek (DSSS SOZD - novinar reporter), Draga Borovnik (DSSS SOZD - novinarka lektorica), Vesna Kores (DSSS SOZD - tajnica in stavka glasila), Lojze Ojsteršek (DSSS SOZD - fotografske storitve), Drago Bahun (DSSS SOZD - tajništvo samoupravnih organov SOZD), Nada Dermol (referentka za informiranje v TE Šoštanj), predstavnik OK SZDL Velenje. Predsednik uredniškega odbora: Ivan Krejan • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (DSSS SOZD - telefon h. c. 851 100, interno 260 - soba 58 nad pošto T. Velenje). Tiska DO Tiskarna REK Titovo Velenje (T. Velenje - Celjska cesta, telefon 850 566 ali 851 630) e Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi • Naklada v višini števila zaposlenih + 100 izvodov. Novoletna nagradna križanka SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU e ESINO - manjša reka na Pirenejskem polotoku e CHAT - libijsko mesto ob alžirski meji e IGARKA - industrijsko mesto v SZ ob reki Jenisej • KITUI - mesto v Keniji 150 km vzhodno od Nairobija e LEAN - David, rojen 1908, znan angleški režiser • RENI - Guido, 1575-1642, italijanski slikar in kipar Rešitve s svojim točnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja do 20. januarja 1982. Izmed pravilnih rešitev bomo tri nagradili s knjigami v vrednosti okrog 290, 180 in 120 dinarjev. /Uredniški odbor/ Srečno! Prijetno silvestrovanje!