informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - St. 3 - LETO XV. - VELENJE. S. 2. 1981
PRED RAZPRAVAMI O ZAKLJUČNEM RAČUNU
Smo v mesecu februarju, ko je čas za obračun dela v preteklem letu. Zaključnim računom naših temeljnih organizacij bomo tudi v letošnjem letu posvetili kar največ pozornosti. To še tembolj zaradi tega, ker smo se v letu 1980 vseskozi srečevali z večjimi gospodarskimi težavami. Ali bo rezultat poslovanja pozitiven ali negativen v naših temeljnih organizacijah in delovni organizaciji kot celoti? To so doslej lahko samo še ugibanja, toda že ob zadnjih obračunih ob tričetrtletju so nekatere temeljne organizacije izkazovale izgubo. Napovedi niso rožnate.
Zato pa naj bodo vse razprave, ki jih bomo imeli v samoupravnih delovnih skupinah, v sindikalnih skupinah in v osnovnih organizacijah zveze komunistov, zveze sindikata in mladine, temeljite in tehtne. Iz analiz, ki jih bodo pripravile strokovne službe in poslovodni organi, bomo morali izluščiti zaključke, kako v bodoče. Če smo delali slabo, se moramo dogovoriti za boljše delo. Ugotoviti bomo morali, koliko resnično lahko sami prispevamo k odpravljanju težavnega položaja.
S prvimi številkami smo se že seznanili. Postavljenih planov za leto 1980 nismo dosegli. V letu bi morali po planu izdelati izdelkov v vrednosti nad 9 milijard dinarjev, plan pa smo izpolnili v višini 85 %. Vrednost proizvodnje v letu 1980 znaša 7.794 milijonov dinarjev (779 starih milijard)
Na domačem trgu smo prodali izdelkov v vrednosti 5.560 milijonov din, izvoz pa je dosegel vrednost 2.602 milijona din. Skupaj smo torej prodali izdelkov v vrednosti 8.163 milijonov din.
To so nedvomno tudi izredno lepi dosežki, ugotovili pa bomo še našo poslovno uspešnost. V kratkem bomo v najširši javni razpravi spregovorili o našem poslovanju, ugotovili naš dohodek in se odločili o njegovi delitvi.
SE EN DOSEŽEK V GORENJU
V petek, 9. januarja 1981, smo na trg postali desettisoči HI-FI aparat, izdelan pri nas v Gorenju. Delavci Avdio programa v tozdu Elektronika, smo s proizvodnjo teh aparatov tipa GC 201 začeli že pred dvema letoma. Nenehno pa smo se pri svojem delu srečevali s težavami, kot sta pomanjkanje repromateriaia in tehnološke spremembe. Sredi prejšnjega leta pa je bi/ ie določen tehnološki proces in plan dela, ki pa ga zaradi pomanjkanja domačega in uvoženega repromateriaia žal nismo dosegli. Aparat pa je na tržišču še vedno iskan in prav to nam ne ie nalaga nove naloge, ampak tudi daje spodbudo za nadaljnje de/o.
M Han Zavolovšek
rv
V oddelku Avdio programa v tozdu Elektronika.
DELO
SINDIKATA
Družbeno-političnemu izobraževanju posveča tudi naš sindikat vse večjo pozornost. Tako je v torek, 3. februarja 1981, pripravil seminar za vodstva izvršilnih odborov osnovnih organizacij in delegate v tovarniški konferenci in koordinacijskem odboru sindikata sozda Gorenje. V delovni organizaciji Gorenje — Fecro v Slovenj Gradcu so si udeleženci najprej ogledali proizvodnjo, nato pa se sestali na konferenci.
Udeleženci so se najprej seznanili z ustavnimi dopolnili in pripravami na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije.
V	osnovnih organizacijah bodo v kratkem sestanki, na kate -rih bo tekla beseda o našem gospodarjenju, skratka razprava o zaključnih računih za leto 1980.
V	popoldanskem delu srečanja so se udeleženci seznanili še s srednjeročnimi načrti Gorenje SOZD (1981—1985), predsednik komisije za mednarodne odnose pri republiškem svetu ZSS Vlajko Krivokapič pa je govoril o sindikalnem gibanju v svetu.
DOHODEK
SHEMA
DELITVE
DOHODKA
Dajatve
Čisti
dohodek
dohodka
Banka, SDK, zavarovanje <n druge pogodbene obveznosti
SIS-i in druge samoupravne obveznosti
D RS-
(Iz priročnika za sindikalne delavce)
MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA
Pravico do samoupravljanja in pravico dela z družbenimi sredstvi uresničujejo delavci v združenem delu z vrsto konkretnih pravic, obveznosti, in odgovornosti, posebno kar zadeva uporabo, upravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi in dohodkom, kakor so pravica in dolžnost delavcev, da samoupravno organizirajo združeno delo, se pravi, da pod pogoji, določenimi z zakonom, organizirajo temeljno organizacijo združenega dela, da odločajo o združevanju v delovno in sestavljeno organizacijo združenega dela in v druge oblike združevanja, pravica, da izločijo temeljno organizacijo iz sestave delovne organizacije in druge pravice.
Vse te pravice, obveznosti in odgovornosti sestavljajo kompleks konkretnih in neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev, določajo položaj in vlogo delavca kot dejanskega subjekta v združenem delu kakor tudi njegov položaj v družbi nasploh. Ves ta kompleks pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev neposredno izhaja iz pravice do samoupravljanja oziroma iz pravice dela z družbenimi sredstvi.
Opozoril bi samo na nekatere oblike in način uresničevanja teh pravic, kar prav tako bistveno prispeva k takšnemu samoupravnemu in družbenemu položaju ter vlogi delavcev, kajti pravice same po sebi, pa naj bodo še tako lepo formulirane, bistveno ne spremenijo položaja človeka v družbenih odnosih, če se ne uresničujejo v praksi in če niso zagotovljena sredstva, poti in način njihovega uresničevanja.
Na primer v temeljni organizaciji združenega dela nihče razen delavcev ne more odločati o njihovem delu in o rezultatih njihovega dela, se pravi o dohodku. Pravica delavca, da odloča o odohodku temeljne organizacije združenega dela — ki je omejena samo z enako pravico drugih delavcev v združenem delu — je ena izmed temeljnih oblik uresničevanja pravice do samoupravljanja oziroma pravice dela z družbenimi sredstvi.
(Iz knjige „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja ")
Edvard Kardelj na obisku v Gorenju maja 1978
INFORMATOR LANI IN LETOS
Prav je, da ob koncu prejšnjega in začetku novega leta tudi mi potegnemo črto in vidimo, koliko smo naredili in koliko smo porabili.
Torej, prejšnje leto smo izdali 43 številk rednega Informatorja, osem številk srbohrvaškega Informatorja in poskrbeli za izdajo osmih številk Tehničnega Biltena, namenjenega pretoku strokovno-tehničnih informacij v našem sozdu. Skupna naklada rednega Informatorja je bila 316.000 izvodov v skupnem obsegu 281 strani, poprečna naklada 7351 izvodov in poprečno število strani 6,53. Stroški tiskanja tega Informatorja so znašali 984.357,25 dinarjev, ena stran nas je torej stala 0,48 dinarjev. Letošnje leto bodo seveda stroški tiskanja večji, saj se je poleg mnogih drugih stvari podražil tudi papir. Tako za to leto predvidevamo stroške tiskanja v višini 1,028.000,00 dinarjev. K temu je seveda treba prišteti še denar, odštet za nabavo fotomateriala, razvijanje filmov in slik. V lanskem letu nas je to veljalo 14.972,78 dinarjev, pa se bo verjetno tudi ta številka letos povečala. Vsekakor pa bomo skušali čimmanj porabiti in narediti ne več, ampak bolje. Tako za letošnje leto načrtujemo izdajo 42 številk rednega Informatorja. O tem, kakšen bo, bomo odločali na prvi seji Izdajateljskega sveta, ker pa smo nekaj besed o njegovi vsebini rekli tudi na zadnji seji uredniškega odbora, naj povemo, da bi radi uvedli nove rubrike. V vsaki številki bi seveda, tako kot dosedaj, odstopili vam in vašim prispevkom. Pišite nam o vsem, kar se vam zdi pomembno, zanimivo, pohvale ali graje vredno. Sodelujte pa tudi s svojimi vprašanji o vsem, kar vas v zvezi z našo delovno organizacijo zanima. Na vaša vprašanja bomo skušali dobiti odgovore. Seveda, če bodo ta vprašanja resna in zanimiva tudi za ostale delavce Gorenja. Več bi tudi radi pisali o delu delegacij in naših delegatov v zborih skupščine, v samoupravno interesnih skupnostih in seveda v našem delavskem svetu. No, pa kot že rečeno, o tem se bomo še pogovarjali na Izdajateljskem svetu. Prav gotovo pa velja predvsem eno, Informator bo takšen, kot si ga želite, če boste v njem sodelovali tudi sami s svojimi pobudami, vprašanji in grajami.
Pa še nekaj o rubriki, ki smo jo uvedli pred kratkim. To je rubrika “NAŠ POGOVOR”, o kateri smo že prej mnogo razmišljali, pa nas je v naših razmišljanjih s svojo pobudo podprl tudi izvršni odbor konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje TGO. V tej rubriki bi radi predstavili naše sodelavke in sodelavce, pri tem pa potrebujemo vašo pomoč. Sporočajte nam predloge za to rubriko. Koga naj še predstavimo, s kom bi se pogovarjali. Saj ni treba, da so to družbenopolitični delavci, nagrajeni in pohvaljeni. Mnogo je namreč med nami takšnih ljudi, ki so pri svojem delu prizadevni in vestni, dobri tovariši in sodelavci, mogoče ima kdo med njimi kakšnega posebnega konjička. O teh ljudeh nam pi-
šite. Predlagajte nam svoje sodelavce, kijih poznate in bi radi, da jih spoznajo tudi drugi. Skratka, pišite nam, predlagajte, koga naj v tej rubriki še predstavimo.
ZA BOLJŠO OBVEŠČENOST IN RAZUMEVANJE
Dnevno imamo v javni razpravi gore pravilnikov, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov temeljnih organizacij združenega dela kot tudi širšega dosega, za delovno organizacijo, občino ali republiko. Vsi ti akti so pisani v pravniškem, mnogim težko razumljivem jeziku, so obsežni in zato nas je le malo med tistimi, ki resnično preberemo akt, ga analiziramo, ocenimo ter oddamo pripombe. Zato naj bi vse te akte spremljala kratka in jedrnata, nam vsem razumljiva obrazložitev.
Razmislimo I Ali so obrazložitve na zborih ali delnih zborih delavcev vsem razumljive ? Zakaj tako radi v razpravi učeno zapletamo povsem enostavne, nerazumljive stvari, da postanejo večini nerazumljive ? Menim, da lahko obrazložimo na preprost in razumljiv način vsakomur sleherno, še tako zamotano zadevo. Ob tem se izogibajmo tujk, popačenk in izrazito strokovnih izrazov, ki so pač razumljivi le strokovnjakom. Če bomo tako ravnali bomo vsi razumeli zdaj pogosto tako "učene” zadeve in se bomo lahko kot ustvarjalni samoupravljalei odločali na osnovi lastne presoje, ob dogovarjanju s sodelavci na delovnem mestu, v oddelku ali obratu.
Hitro, točno in obsežno smo prek zapisnikov, izobešenih na oglasnih deskah, obveščeni tudi o delu samoupravnih organov, o njihovih sklepih in odločitvah. Tudi v teh zapisnikih pa je preprostemu delavcu marsikaj nerazumljivega. Izogibajmo se tujk tudi v zapisnikih, še posebej tistih, ki imajo različne pomene. Nekdo zapisano tujko razume tako, drugi drugače, večina sploh ne.
Ni še dolgo tega, ko se je pod vodstvom SZDL Slovenije začela vsestranska akcija ",slovenščina v javni rabi”. Pa smo nanjo marsikje kaj hitro pozabili, če je sploh prodrla do nas. Povejmo in pišimo preprosto, razumljivo vsem , saj se moramo konec koncev o zadevi, ki jo obravnavamo, vsi samoupravno odločati; in odločimo se lahko le tedaj, če vemo o čem teče beseda, o čem se moramo odločiti in kaj bo sledilo takšni ali drugačni naši odločitvi. Kako naj se odločimo o nerazumljivi zadevi ? Zato govorimo in pišemo slovensko, v jeziku, ki ga razumemo.
Kaj me je spodbudilo k temu pisanju ? Pred dnevi mi je delavec v obratu dejal, da z zanimanjem in redno bere zapisnike, oglase, obvestila, izobešena na oglasni deski, pa ne razume tega ali onega, kaj pomeni določena beseda, spet drugo razume le napol. ",Bral sem Cankarjevega Hlapca Jerneja. Knjiga me je močno pritegnila, a tudi zato, ker sem vse razumel, vsaka beseda mi je bila znana, domača, naša. Takole pred oglasno desko pa pogosto ne vem, pri čem sem I Cankar bi zraven verjetno zardeval I"
Morda bodo tisti, ki bodo brali ta moj zapis rekli, da sem naštel le nekaj vprašanj našega javnega izražanja, ali da vse skupaj sploh ni tako pereče, drugi tega pisanja nemara sploh ne bodo prebrali, ker mogoče tudi ne berejo več informativnega biltena svoje delovne organizacije, ker je v njem preveč, tako zapisanega, da nič več ne razumejo.
Boris Mlekuž
Nekoč je slovenski pesnik zapisal: materin jezik je ključ I Odklenimo z razumljivo besedo vrata do naše zavesti I
(Delavska enotnost, št. 4, 31. 1. 1981)
KULTURNI
UTRINKI
Človeka smrt požanje, človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej.
France Prešeren
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Osmega februarja se Slovenci spominjamo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pa tudi prerane smrti mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana, kije preminil na ta dan pred letom dni.
Leopold Suhodolčan (1928—1980) je prišel na Prevalje kot mlad učitelj, poln delovnih načrtov, življenjske moči in optimizma. Pozneje je bil ravnatelj in opravljal še več pomembnih nalog. Kljub odgovornemu delu pa je napisal sedem romanov, tri zbirke novel, 38 knjig za mladino, 20 radijskih iger, 19 gledaliških in lutkovnih iger, dve televizijski nadaljevanki. Dvanajst del je prevedenih v 16 jezikov, ki so izšla kar v 36 izdajah. Leopold Suhodolčan je tudi pobudnik bralnih značk v Sloveniji in tudi pisatelj, ki je sodeloval v razgovorih z delavci Gorenja.
iz) St ZAžuiOJurriAL A+flc UtAfaftL--(ju tik* HaIcmMt-	^
(u- z-<l
<u-tYLF A-lcX£' L	/nvrr^ ,
AJ- Zl	), ttcz tzV. L
Z tu ^ kJLr ^ (/k) aN s£-tud &A.'
^kAoi. tfMKš tJL,	A^czVk'7
_ Ja- A. (T\	<Ntlv-JL
^ rnrf.' zkA _ *«. ib^ru&L U, mlZ
/*-	li/i	/A^CnAjj.žc.
A xžy' »Acrf	tur	A'a>v
Z+v-tžj k_	-n-iruzAau- JU' ir-/*- /Z '
*puJ\K'. lež h , r*eJU_Je, MnUkEk' h-jyU^L A ^ fyu kJ	,


DELA VCI - LIKOVNIKI RAZSTA VLJAJO
Slovenski kulturni praznik bomo v Gorenju počastili z otvoritvijo razstave likovnih del naših delavcev. Likovniki — amaterji bodo /etos prikazali nova dela, ki so jih ustvarili v svojem prostem času. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 9. februarja 1981, ob 14. uri v jedilnici A. Priložnostni kulturni program pripravljajo učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo, nad katero ima pokroviteljstvo naša delovna organizacija.
Pričakujemo, da bodo svoja likovna dela razstavljali: Milan Matko, Ivan Mrak, Stanko Oder, Danilo Torej, Franc Lesjak, Franc Pustos/emšek, Željko Markan, Jože Adlešič, Franc Ravnjak, Roman Kralj, Tatjana Grubar.
Zima v Gorenju (Foto: H. J.)
ZAKAJ TAKO?
Lani smo v 41. številki Informatorja pod naslovom„Zakaj tako ? " objavili prispevek o našem obnašanju v jedilnici. To, kakšne so videti mize, prekrite s pladnji, kjer cigaretni ogorki delajo družbo kruhu, vedo predvsem tisti, ki prihajajo na malico kasneje, ob devetih recimo.
Članek je povsem nehote sprožil odmev prav pri tistih, ki tega ne počnejo. Oglasili so se člani izvršnega odbora osnovne organizacije ZSMS, za katere smo prepričani, da pladnje odnašajo. Prispevek, ki je govoril o, slučajno, mladih delavcih, prav gotovo ni bil namenjen le mladim, ampak vsem tistim, ki puščajo za seboj popackane mize, otresajo pepel poleg pepelnikov in se sploh zdijo sami sebi zelo vzvišeni nad tako posvetnimi rečmi, kot je naprimer pospravljanje svojih ostankov. V njihovem odhodu je včasih celo toliko pomembnosti, da smo prepričani, da bodo stopili le malo okrog vogala, ker se jim pač nujno nekam mudi, njihove pladnje pa bodo pospravljali sodelavci z manj pomembnimi nalogami.
Pred kratkim smo v uredništvu prejeli tudi pismo Draga Utrlja, ki govori prav o takšnem ravnanju in opozarja na nered v jedilnici. O tem se tudi veliko pogovarjamo, še posebno v jedilnici. Mogoče pa bi le kazalo, da končno tudi nekaj naredimo. Za začetek opozorimo naše sodelavce, da niso edini, ki tisti dan malicajo. Za njimi bodo prišli še drugi. Bodimo toliko tovariški, pustimo tudi njim malo prostora na mizah, kamor bodo lahko odložili svoje pladnje. Dajmo, pomislimo kdaj še na koga drugega in ne le nase in na svoje udobje. Kratek sprehod mimo pomivalne mize prav gotovo ne bo nikomur izmed nas škodil.
Uredniški odbor
Sendvič, ki smo ga posneli nekje v obratu med železnimi policami.
ZAKAJ TAKO? — Naš posnetek je nastal na delovišču Surovine, kamor vozimo naše odpadke. Ob pomanjkanju pločevine bi verjetno kazalo prej ugotoviti, ali res ni mogoče uporabiti tudi manjših "formatov", kakršne smo ujeli na filmu.
POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE
Nosilka tretje etape pohoda ,,Po poteh XIV. divizije” na Štajerskem je velenjska občinska konferenca Zveze socialistične mladine. Pohod, ki bo v času od 11. do 13. februarja, bo potekal od Stranic preko Paškega Kozjaka in Graške gore do Zavodenj in je zdaj že tradicionalen. Namenjen je ohranjanju vrednot naše revolucije, krepitvi bratstva in enotnosti, družbenopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju mladih za obrambo in zaščito domovine.
Letošnji pohod, njegov pokrovitelj bo Franc Leskovšek—Luka, bo v znamenju praznovanja 40—letnice vstaje slovenskega naroda in 40—letnice ustanovitve Osvobodilne fronte.
Vsi, ki bi radi sodelovali v tem pohodu, lahko podrobnejše informacije o njem dobite na Občinski konferenci ZSMS Velenje, telefon 850 — 158 ! Morate pa se tudi pravočasno dogovoriti za odsotnost z dela, saj bo pohod potekal med tednom.
Boža Tanšek
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
V mesecu januarju se je v roku prijavilo 125 prosilcev za pomoč, kar 124 vlog pa je bilo pozitivno rešenih. Prosilcem je bilo razdeljenih 1.118,000 din. Edina vloga ni bila pozitivno rešena zaradi pogostnosti jemanja samopomoči.
Od 1. januarja 1981 bo odobreni znesek samopomoči nakazan na tekoči račun, kar pomeni, da bo vpisan na plačilni kuverti. Prosilce za samopomoč ponovno opozarjamo, da je vpis za samopomoč tri dni po izplačilu osebnega dohodka. Tako bo vpis spet možen 13., 16. in 17. februarja 1981. Kasnejših vlog ne bomo mogli več upoštevati, razen izjemnih primerov (smrt, elementarne nesreče ipd.).
PLESNI TEČAJ
Vse, ki ste se že odločili za plesni tečaj in tiste, ki še omahujete, bi radi obvestili, da se tečaj začne prihodnji petek, 13. februarja, ob 19. uri. Tečaj bodo v prostorih velenjskega plesnega kluba vodili člani tega kluba. Cena tečaja je 150 dinarjev in prosimo, da se oglasite v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, kjer boste podpisali izjavo, da vam lahko ta znesek odtegnejo od vašega osebnega dohodka. Pa obilo užitka in kar čimmanj pohojenih nog.
INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORE NJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak,Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Gasi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD GRAFIKA, Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421/1.
ŠPORT IN REKREACIJA
REZULTATI TEKMOVANJA ZA POKAL GORENJA ZA LETO 1980
MOŠKI: 1. Galvanika — 177 točk; 2. Orodjarna — 168 točk; 3. Elektronika — 133 točk; 4. Vzdrževanje - 103 točk; 5. DSSS-RKS - 78 točk; 6. Avto-park — 72 točk; 7. Plastika — 68 točk; 8. Štedilniki — 67 točk; 9. Pralna tehnika - 59 točk; 10. DSS-TGO -49 točk; 11. DSSS—tehnologi - 38 točk; 12. Hladilna tehnika — 29 točk; 13. Servis — 28 točk; 14. Kuhalni aparati —	20 točk; 15. Embalažnica —	18 točk;
16. Zamrzovalniki — 10 točk; 17. Računalništvo — 9 točk;17. Elektronika Ptuj - 9 točk; 19. DSSS-SOP - 8 točk; 20. DSSS— služba kakovosti — 5 točk.
ŽENSKE: 1. Galvana — 176 točk; 2. Servis — 67 točk; 3. Gostinska enota — 54 točk; 4. Pralna tehnika — 48 točk; 5. Plastika — 38 točk; 6. Kuhalni aparati — 38 točk; 7. DSSS— Promet — 31 točk; 8. Štedilniki
—	26 točk; 9. Hladilna tehnika — 19 točk; 10. DSSS—TGO
—	15 točk; 11. DSSS—tehnologi — 14 točk; 12. Orodjarna
—	13 točk.
ZMAGOVALCI V POSAMEZNIH PANOGAH:
ATLETIKA: Moški do 30 let - AVTOPARK;
Moški od 30-40 let - GALVANA;
Moški nad 40 let - GALVANA.
Ženske do 30 let - PRALNA TEHNIKA; Ženske nad 30 let - GALVANA
PLAVANJE: Moški do 30 let - ORODJARNA
Moški od 30—40 let — DSSS—tehnologi Ženske nad 30 let —GALVANA
BADMINTON:	Moški do 30 let - DSSS-RKS
Moški od 30-40 let - DSSS-RKS
Ženske do 30 let - KUHALNI APAR. Ženske nad 30 let - GALVANIKA NAMIZNI TENIS:	Moški do 30 let - ORODJARNA
Moški od 30-40 let - VZDRŽEV. in DSSS RKS
Moški nad 40 let - ORODJARNA
Ženske do 30 let — GALVANA Ženske nad 30 let — GALVANA
SMUČANJE: Moški - VZDRŽEVANJE Ženske — DSSS TGO
ODBOJKA:	Moški - ORODJARNA
Ženske - SERVIS
Med prvimi, ki so Bojanu Križaju čestitali za drugo zmago v tekmovanju za svetovni smučarski pokal v Wengnu,je bilo Gorenje, kot generalni pokrovitelj jugoslovanskega smučarskega sklada. Tudi v bodoče želimo Bojanu in tovarišem v reprezentanci tekočo smučino !
KEGLJANJE: Moški do 30 let - ORODJARNA
Moški od 30-40 let - AVTOPARK Moški nad 40 let - ORODJARNA Ženske do 30 let-SERVIS Ženske nad 30 let - GOSTINSKA E. NOGOMET:	Moški do 30 let - ŠTEDILNIKI
Moški od 30-40 let - DSSS-RKS
ROKOMET:	Moški do 30 let - ORODJARNA
Moški od 30-40 let - GALVANIKA
Ženske do 30 let - PRALNA TEHNIKA Ženske nad 30 let — GALVANIKA
RIBOLOV (mala riba):	DSSS-RKS
RIBOLOV (velika riba):	GALVANIKA
KOŠARKA:	Moški - ELEKTRONIKA
Ženske - DSSS-PROMET
SANKANJE: Moški - VZDRŽEVANJE
Moški—posebne sani — VZDRŽEVANJE Ženske - GALVANIKA
KROS: Moški do 30 let - ORODJARNA
Moški od 30-40 let - GALVANIKA Ženske do 30 let — GALVANIKA Ženske nad 30 let — GALVANI KA
STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE: ELEKTRONIKA
TROBOJ
PROSTA SOBOTA V MISLINJI 17. 1. 1981
Čeprav sem navdušena nad smučanjem, mi je to prijetno veselje kar minilo, ko sem se morala dvigniti iz prijetno tople postelje. Bila sem slabe volje kot takrat, kadar vstaneš z levo nogo (čeprav sem jaz tokrat vstala z desno). To mojo slabo voljo je še povečal oče z neprestanim godrnjanjem, da moramo pohiteti, ker smo pozni, da vendar ne moremo priti na start v zadnjem trenutku in da si mora celotno situacijo temeljito ogledati ipd. . .
In končno smo se le odpravili. Ko smo prišli v Mislinjo, je bila večina tekmovalcev že na snegu, nasmejanih obrazov z dobro prikritim strahom pred postavljeno progo na razmeroma strmem smučišču.
Prvi tek se je pričel točno (kot zmeraj) ob desetih. Progo so preizkusili predtekmovalci in potem se je začelo čisto zares. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Najprej so se spustili najmlajši, saj so kar najhitreje hoteli pokazati kaj znajo. Najstarejši pa so kljub temu, da bi lahko startali v prvi jakostni skupini, kot pravimo, saj je bila proga takrat veliko boljša, vztrajali pri tem, da gredo na pot zadnji. To njihovo odločitev pa si lahko vsak razlaga po svoje, kajne?!
Organizatorji so se potrudili, saj je bila, prav tako kot prva, tudi druga proga dobro pripravljena. Čeprav je na štartu izgledalo "nemogoče priti na cilj'', je bilo povsem nasprotno, ko si se spustil po progi. Seveda ni manjkalo tudi padcev. A nihče si zaradi njih ni belil glave. Če te je pač malo zaneslo in si se znašel v snegu, si najprej pogledal, če so vse kosti na svojem mestu, nato poiskal smuči in znova veselo naprej proti cilju. Seveda vsakdo ne more biti Stenmark — (da bi nadoknadil zamujeno) — sicer pa nekaj sekund gor ali dol.
Čeprav so organizatorji na cilju skrbno skrivali rezultate, smo za nekatere že pred razglasitvino vedeli. Brez dvoma je biI spet najhitrejši tovariš Slivnik (neuradno seveda).
Rezultati:
1.	skupina - moški nad 35 let: 1. Vrhnjak; 2. Meža; 3. German, (vsi TOZD Hladilniki.
2.	skupina — moški do 35 let: 1. Gorogranc; 2. Tele; 3. Ko-nečnik, (vsi TOZD Hladilniki).
3.	skupina — moški do 25 let: 1. Slivnik (TOZD Zamrzovalniki); 2. Vemek (TOZD Štedilniki); 3. Gostenčnik ( TOZD Zamrzovalniki).
Skupno je zmagala ekipa TOZD Hladilniki pred Zamrzovalniki in Štedilniki.
Tekmovanje je lepo uspelo. Vsi smo bili zadovoljni, če ne z rezultati, pa z lepim vremenom in prijetno družbo. Najboljšim čestitamo; ostalim pa v tolažbo ponovimo že ničkolikokrat izrečeno geslo:
"Važno je sodelovati, ne pa zmagati!''
Če vas pa to še ni potolažilo, si zapojete tisto znano:
''Po novem letu boljše bo . . ." in to bo držalo kot pribito.
Metka Vrhnjak
RAZMAH SANKANJA IN IZNAJDLJIVOST DOMAČIH INOVATORJEV
Letošnje prvenstvo Gorenja v sankanju je znova minilo v znaku množične udeležbe in v velikem zanimanju za tekmovalce v že kar tradicionalni velenjski ,.formuli 1”. Nekaj iznajdljivih delavcev v tozdu Vzdrževanje v Gorenju je že pred tremi leti razmišljalo o tem, da bi doma izdelali posebne sani. Tako so že pred tremi leti prišli z dvema primerkoma ,.formule 1 ”, iz leta v leto pa jih izpopolnjujejo.
Anton Lukner, Alojz Pungartnik, Ivan Podjavoršek, Marjan Felicijan so letos znova pripeljali v Mislinjo svoje izpopolnjene modele, s katerimi so dosegli na progi tudi solidne čase.
„Imamo že nekaj več izkušenj in tudi rezultati so boljši!” je bil vesel ponovne zmage Anton Lukner.
Značilnost teh sani je v tem, da so izdelane iz dveh delov. Sprednji je krmilni, širši, zadnji del pa je ožji z zaviralnim sistemom. Tekmovalec na saneh čepi podobno kot motorist — prikoličar. Seveda so takšne sani primerne le za dolge in manj strme proge. Takšna pa je tudi proga v Mislinji in zato privablja vse več ljubiteljev sankanja.
Domača ..formula 1” je vse bolj in bolj priljubljena, čeprav so se na letošnji tekmi delavcev Gorenja pojavile tudi motorne sani. Pa zanje ni bilo zanimanja kot za domač izdelek, kjer je treba pokazati tudi več volje, pa tudi sposobnosti, moči in znanja.
Poglejmo si rezultate:
REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V SANKANJU ZA LETO 1981
ŽENSKE:
I.	Jožica Rezoničnik (Gostinska enota) 5.24,74; 2. Draga Kaker (Štedilniki) 5.39,30; 3. Darinka Založnik (Pralna tehnika) 5.44,11; 4. J. Zorko, 5. Meh R., 6. Cestnik H. 7. Grudnik Z., 8. Oštir M., 9. Bencik M.. 10. Pungartnik L.
II.	Felicjan J., 12. Pačnik M., 13. Movh M., 14. Rupnik D.
15.	Žerjav S., 16. Berložnik R., 17. Skorenšek G., 18. Kac R„ 19. Hojan R.,_20. Cestnik L, 21. Grudnik M., 22. Jan E., 23. Milanovič Ž., 24. Batič M., 25. Zavolovšek M., 26. Kotnik L., 27. Nikič M., 28. Klinar A., 29. Sevčnikar H. in 30. Hranjek K.
MOŠKI:
I.	Andrej Oder (Vzdrževanje) 4.31,94; 2. Branko Oder (Av-topark) 4.56,86; 3. Krajnc Marjan (Avtopark) 4.59,42; 4. Žagavec V., 5. Uršej S., 6. Konečnik D., 7. Kaštivnik D., 8. Založnik M., 9. Gros I., 10. Drev B., 11. Torej D., 12. Križovnik V., 13. Oder T., 14. Višnjar F., 15. Britovšek B.,
16.	Gros J., 17. Konovšek I., 18. Posrpnjak R., 19. Bačov-nik Z., 20. Cestnik V., 21. Učakar B., 22. Javornik J., 23. Krebl Z., 24. Krenker D., 25. Jerčič H., 26. Štigelj V., 27. Klančnik B., 28. Brezovnik M., 29. Podvršan J., 30. Aravs B., 31. Krajnc S., 32. Tajnšek G., 33. Kolenc S., 34. Felicijan M., 35. Oder A., 36. Kristavčnik S., 37. Es Z., 38. Nikolič J., 39. Zajc J., 40. Povh J., 41. Ramšak F., 42. Jan
J.	, 43. Petkovnik J., 44. Zabukovnik P., 45. Vedenik L, 46. Zajc B., 47. Sedovnik M., 48. Petre J., 49. Krajnc M., 50. Koštomaj I., 51. Movh A., 52. Amon B., 53. Sile A., 54. Borovnik V., 55. Gajšt V., 56. Šibanc P., 57. Jevšnik D., 58. Vrabič M., 59. Holchtner M., 60. Črešnar D., 61. Mešanovič I., 62. Namlič L, 63. Šmigovc S., 64. Vaupotič M., 65. Smonkar L, 66. Urbanci M., 67. Pustoslemšek F., 68. Lavre E., 69. Lavrakovič J., 70. Topič D., 71. Završnik F., 72. Kaščivnik D., 73. Vidakovič V., 74. Javornik Š., 75. Lončarič B.
POSEBNE SANI:
1. Anton Lukner (Vzdrževanje) 5.14,82; 2. Alojz Pungartnik (Vzdrževanje) 5.30,73; 3. Milan Jošt (Elektronika) 5.46,60; 4. Podjaveršek I., 5. Pungartnik J., 6. Brinovšek T.
EKIPNI VRSTNI RED:
ŽENSKE:
1. Gostinska enota 18.54,40; 2. Vzdrževanje 19.10,06; 3. Štedilniki 19.19,28; 4. Galvanika, 5. Hladilna tehnika, 6. Servis.
MOŠKI (navadne sani):
1. Vzdrževanje 15.10,39; 2. Avtopark 15.12,90; 3. Štedilniki 15.34,27; 4. Servis, 5. DSSS—Kontrola, 6. Orodjarna, 7. Galvanika, 8. Gostinska enota, 9. Hladilna tehnika, 10. Elektronika, 11. Pralna tehnika.
MOŠKI (posebne sani):
1. Vzdrževanje 18.18,34
ZDENKO SILOVŠEK
Zadnja nedelja v januarju je bila usodna za našega sodelavca v tozdu Vzdrževanje. V prometni nesreči je Izgubil življenje Zdenko Silovšek, rojen 29. avgusta 1945 v Škalah pri Velenju.
Zdenko se je leta 1964 izučil kovinostrugarske-ga poklica v Gorenju, ki mu je ostal zvest vse do usodnega dne. V letu 1977 je Zdenko uspešno končal delovodsko šolo, nazadnje je delal kot nabavni referent v tozdu Vzdrževanje.
Sodelavci, ki so se zbrali k zadnjemu slovesu ob davno preranem grobu, so komaj našli besede, s katerimi so se poslovili. Občudovanja vredna je bila možata drža mladega Zdenka, njegova energična narava in odkrita beseda. Sodelavce je prevzemal njegov športni duh in zato so ga imeli radi kot sodelavca, prijatelja. Bil je aktiven na družbenopolitičnem področju in vztrajen pri športni dejavnosti, posebej v rokometu in smučanju.
Mnogo, mnogo prezgodaj je zapustil svojo družino, ženo Darinko, sina Aleša in hči Karmen.
V Gorenju smo mu dolžni iskreno zahvalo za petnajstletno delo! Iskreno zahvalo za prijateljske vezi, ki so se pretrgale tako nepričakovano in nenad-
no.