AÑO (LETO) XXL (15) No. (štev.) 20 Cr romtfeo v M&ogradm Na beograjskem vojaškem letališču se je zbrala druščina vseh komunističnih diplomatov, akreditiranih pri Titovi Vladi, razen albanskega, ko je pri-etalo sovjetsko letalo Iljušin-8, ki je pripeljalo sovjetskega zunanjega ministra Gromika na drisk v Beograd'. Uradno je Griomiko» prišel v Beograd, da je vrnil obisk Titovega zunanjega ministra Koče Popoviča v Moskvi lansko poletje. Vladno glasilo „Politika“ je o Gromikoivem obisku objavilo natančno isto število vrstic, kakor so jih objavila moskovska Izvestja o Popovičevem ¡obisku v Moskvi. Toda Gromikov obisk je pomenil i za Tita i za Jugoslavijo i za Hruščevljevo ZSSR več, kakor samo formalnost. Odnesi med ¡obema komunističnima vladama so v zadnjem času postajali vedno bolj prijateljski, čeprav partijski propagandisti tako v Jugoslaviji kakor v Moskvi še niso dobili ukaza, naj prenehajo s poudarjanjem, razlik med obema komunističnima sistemoma. Hruščev, ki mu grozi nova poglobitev spora s Kitajsko, se je trudil izboljšati odnose s Titom, ki je s svoje strani storil vse, da je učinkovito propagiral m.ed vstalimi evropskimi komunisti. za Hruščevljevo linijo destalini-zaeije. Gromikov obisk v Beogradu je tako pomenil javno priznanje Kremlja Titu^ in njegovim sodelavcem za njihovo sodelovanje. Teda, kakor sovjetom ugaja Titova politična pomoč, tako Jugoslavija nujno potrebuje ¡sovjetsko .gospodarsko» pom.oč. Odrezana i od Skupnega evropskega trga zahodne Evrope i od Kome-•kona, komunističnega ¡skupnega trga pod vodstvom ZSSR vzhodne Evrope, se Titovo gospodarstvo danes nahaja na robu prepada. Neki visoki funkcionar jugoslovanske Narodne banke je pred' kratkim izjavil: „Dolgujemo nad SO milijonov dolarjev in ne veir.o, kaj borno storili, če nas bodo prisilili plačati jih takoj.“ Lansko leto so Titovi gospodarski izvedenci izvedli razne novotarije za decentralizacij«)» industrije, uvedli gospodarsko tekmo z okrnitvijo neučinkovitih državnih monopolov in. prepustili več kontrole nad plačami krajevnim industrijskim funkcionarjem. Nastal je popoln gospodarski kaos. Komunistični »birokrati niso hoteli zapreti nobene zastarele tovarne, boječ se nezadovoljstva zaradi nastopajoče brezposelnosti. Državni monopoli, katerih produkcija je združena z visokimi stroški in »temu primernimi cenami proizvodov, so preprečevali sleherni dvig konkurenčnih podjetij. Vodstva posameznih podjetij so lastnoročno zvišala plače delavstvu za 23%, niso pa ustavila množičnega nakupovanja strojev in drugega materiala iz tujine, povzročajoč močan iztok tujih valut iz jugoslovanske Narodne banke. Istočasno se je jugoslovanski trg, zaradi znižanih uvoznih tarif, napolnil s francoskim konjakom, italijanskimi čevlji in drugimi luksuznimi predmeti iz Zahoda, česar uničeno jugoslovansko gospodarstvo ne more prenašati brez težkih posledic. Pretekli teden se je končno vmešala Titova vlada, in ustavila program za gospodarsko liberalizacijo z uvedbo stroge kontrole nad planiranjem komunističnih gospodarstvenikov. Objavljena je bila tudi odredba, po kateri ima država, sé pravi Titova vlada, znova pravico samo1 ona določati nove plače. Giospodarska kriza je dala Gromiku priliko povečati sovjetski vpliv v Beogradu. Tik pred! svojo vrnitvijo v Moskvo je imel Grom.iko dolg razgovor s Titovim vrhovnim, gospodarskim strokovnjakom Mijalkom Todorovičem o obnovitvi sovjetske gospodarske pomoli Jugoslaviji, ki je bila prekinjena leta 1958. Tozadevni razgovor z Gromikom je bil, kakor kaže, uspešen, ker je po G»ro-nrikovem odhodu eden izmed Titovih funkcionarjev izjavil: „Če bomo postavljeni pred izbiro zaprositi za članstvo ali v Skupnem evropskem trgu ali v Komekonu, bemo seveda zaprosili za članstvo v Komekonu, s polnim pristankom, na vse politične in gospodarske posledice, ki jih bo ta korak pomenil za nas.“ PORAVNAJTE NAROČNINO! E SLOVE NIA LIBRE BUENOS AIRES 17. maja (mayo) 1962 üeodvisnost in svoboda Laosa v nevarnosti Med komunističnimi žarišči v svetu I je na Daljnjem Vzhodu tudi Laos. Naloge ¡svetovnega komunizma v njem izvaja politična skupina Pathet Lao, ki je »s svojimi gverilci pretekli teden znova pritegnil nase pozornost vsega svobodoljubnega sveta. Kajti prekršili so premirje, sklenjeno z vlado» princa Bcun Oum-a in sprožili dobro pripravljeno. ofenzivo proti jugu in severozahodu. Sunek komunističnih gverilcev je bil tako močan, d'a so se laoške vladne čete morale umakniti. Zbrale so se znova pred važno trdnjavo Nam Tha, že blizu meje rr.ed Laosom in Tajlandijo. (Pritisk komunističnih gverilcev je bil taiko silovit, da so vladne čete tudi tu morale popustiti ter so se razbite spustile v »beg s srvojimi ameriškimi vojaškimi svetovalci vred. Gverilci Pa-theit Lao so jih zasledovali še 160 km. naprej, nato pa jih pustili, da so pobegnile v Tajlandijo. Izguba, trdnjave Nam Tha je tako za laoško vlado, kakor tudi za zahodne zaveznike zelo hud udarec, kajti sedaj - ®o. neposredno ogrožena južna lacška mesta Vientiane, Luan, Prabang in Savannakhet. Na zadnje» pfenzivo so se gverilci Pathet Laosa dobro pripravili. Z orožjem so jih dobro založil] kitajski komunisti, .saj je kitajski komunistični prvak Ču En Laj javno povedal, da bodo Kitajci z vsemi sredstvi podpirali gverilce Pathet Lao v njihovi „narodno osvobodilni borbi“. Na pomoč so. jim. prišli tudi kom. gverile] iz Sev. Vietnama. Zadnji veliki vojaški uspehi gverilcev Pathet Lao ®o znova resno opozorili zahodne zaveznike na nujnost neprestane budnosti pred komunisti. Z uspehi prejšnjega tedna v Laosu ni bil prizadet samo njihov vojaški .ugled, ampak ogrožene tudi njihove varnostne postojanke v tem delu slveta. Zato je I bila reakcija Zdr. držav Amerike takojšnja. Predsednik Kennedy je odredil m.obilizaciijo. sedme ameriške vojne mornarice, ki je morala na predsednikov ukaz takoj odpluti s svojih baz na Filipinih v siamski zaliv. Prav tako je odredil, naj ostane kar v Tajlandiji ameriška posadka 1000 m.ož, ki je bila v tej državi na velikih vojaških vajah s tajlandsko vojsko. Te oddelke so skupno s tajlandsko vojsko že poslali s popolno vojaško opremo na mejo m.ed Tajlandijo in Laos, odkoder pa na drugi strani prevažajo ni. novo grupirane oddelke lacške vojske, ki. »se je pred kom. gverilci rešila s prebegom v Taj-laindijo, v južne dele Laosa v bližino Vientiane. Tu mislijo vladne čete nuditi odpor »gverilcem Pathet Lao, če bi skušali obnoviti ofenzivo. Prav ¡tako je predsednik Kennedy izd’al povelje za izkrcanje 1800 ameriških vojako»v v Bangkoku. Tudi ta ukrej ima za cilj z avaro var j e Ta jlandije • Istočasno je ra delu tudi diplomacija.) Ameriška, ih angleška vlada si prizadevata, da bi rta eni strani pridobili nevtralnega laoškega »princa Souvana Phoumi-ja, da hi se iz Pariza vrnil domov in obnovil razgovore med »laošiko» vlado in- Pathet Laom, da bi slednji spoštovali dogovore o premirju ter se umaknili na položaje pred zadnjo ofenzivo, v Moskvi pa bi radi pridobili sovjetsko vlado prav tako za pritisk na laoške kom. gverilce, da hi prenehali s »svojim nastopanjem. V Moskvi zahodnim zaveznikom ne samo, da nočejo nič obljubiti, ampak so jim, dali negativen odgovor kar z uvodnikom v lisitu Pravda, v katerem jih opozarjajo, naj »nikar ne nastopajo proti komunizmu na Daljnjem Vzhodu, ker bi sicer njihov poseg v nadaljnji razvoj tamoš-njih razmer in vojaških akcij imel lahko nevarne in dalekosežne posledice. Iberijshi polotokov vala stavb Španijo in Portugalsko zajema v zadnjem času val .stavkovnega gibanja in dijaških nemirov in izgredov. V Španiji imajo stavke rudarjev ter tovarniškega delavstva že 39 dni. Začele so se v provinci Asturiji ter se nato razširile še v druge severne industrijske province. V stavki je nad 75.000 delavcev. Ponekod, tako zlasti v »Barceloni in v Bilbau, je prišlo že tudi do izgredov. Vlada je v vseh provincah, kjer so sltavke, proglasila obsedno stanje, ter poslala tja močne vojaške in policijske oddelke. Francova vlada je imela že ponovno seje ter je »razpravljala o. stavkovnem gibanju. Vlada namerava izdati dekret o splošnem povišanju plač, stavkovne agitatorje in izgrednike so pa oblasti začele zapirati. Število aretiranih in zaprtih že gre v stotine- španske oblasti zatrjujejo, da stoje za stavkovnim gibanjem, komunisti ter je stavka vodena od zunaj. V tem po- gledu zlasti opo.z»a,rjajo na številne radijske pozive i!n navodila češke komunistične radijske postaje. Kljub temu pa stavkujoče delavstvo doma podpirajo tudi razne nekomunistične skupine. Celo desničarski monarhisti. Vsekakor je sedanje »stavkovno gibanje v dosedanjem. 26-letaem vladanju generala Franca zelo resno vprašanje, ki zahteva skrbne preučitve in pravične rešitve. Med sedanjim stavkovnim gibanjem v Španiji ,so se kar naenkrat začeli izgredi tudi na Portugalskem. Začeli so jih komunisti, ki na Portugalskem nič !ne pomenijo, vendar se .znajo skrivaiti za razne druge sedanji vladi nasprotne politične skupine ter jih hujskajo preiti obstoječem,u redu. Tako je prišlo pretekli teden v Lizboni do večjih pouličnih izgredov, pri katerih je morala nastopiti policija z orožjem. Prišlo je tudi do izgredov na univerzi. Tudi tu je oblast nastopila z vso odločnostjo ter je zaprla nad tisoč dijakov. Izgladilev nesporazumov med Bonnom in llTashingtonom Sedanji razgovori, ki jih ima po Kennedyjevem. naročilu njegov zunanji minister Rusk s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu Dobrininom za rešitev berlinskega vprašanja, so pri Zahodnih Nemcih zelo razburili duhove ne samo v vladi, ampak tudi v javnosti. V Bonnu so se zbali, da bi Amerikanci utegnili žrtvovati tudi važne koristi Zahodne Nemčije, samo., da bi prišli do sporazuma s Sovjeti. Zato so dale celo uradne zahodne-inemške osebnosti, — celo kancler dr. Adenauer sam — izjave, ki Air.erikancem niso bile po godu. Končno» se je zadeva med Bonnom in Washingtonom pojasnila ter so Zah»o»d!ni Nemci dobili taka pojasnila, da so lahko potem izjavili, da so» tudi »oni za nadaljevanje razgovorov med Amerikanci in Sovjeti. Edino "Sporno vprašanje med Bonnom in W'a;shmgto-nom je ostalo vprašanje članov 13 držav, ki naj bi nadzorovale dohode za»-bodnih zaveznikov v Zahodni Berlin. Bonn nikakor ne želi, da bi bila med temi člani tudi Vzhodna Nemčija, ker da bi pritegnitev Vzho»dne Nemčije v ta m.edharodni forum pomenilo njeno uradno priznanje s strani zahodnih zaveznikov. V Neprestano prelivanje hr vi v Alzirm Alžir je še vedno pozorišče neprestanih zločinov in pobojev, ki jih izvajajo člani teroristične francoske tajne vojske- Ne mine skoro dan, da se prej»š-njim žrtvam ne bi pridružilo» po deset ali pa še več novih žrtev. Alžiru pa sedaj grozi nova nevar-, nost. Med domačim afriškim prebivalstvom. se je začel javljati odpor proti Evropejcem sploh. To je razvidno iz maj novejših nastopov alžirskih doma-I činov-nacionalistov, »ki so začeli na vsak teroristični napad francoske tajne vojske odgovarjati z atentati na Evropejce. Tako so domačinski afriški nacionalisti samo v enem dnevu pobili 18 Evropejcev, 2 muslimana, .nad 60 jih ' pa ranili. Francoske oblasti se boje, da ' hi ne prišlo do splošne vstaje afriških muslimanov proti Evropejcem sploh. Če bj prišlo do tega, potem bi »Se Alžir na »mah spremenil v eno samo krvavo bojišče, v katerem nihče ne hi bil več , varen svojega življenja. IZ TEDNA Titov zunanji minister Koča Popovič je» na »obisku v štirih državah La-»tinske Amerike. Doslej je bil v Bra-silu, odkoder je odšel preko Buenos Airesa v čile, nato bo pa še obiskal Bolivijo in Meksiko. S svojim ¡obiskom v teh državah bi rad dosegel, da bi te države čim bolj navezale svoje trgovinske odhose s sedanjo Jugoslavijo. Pridobil bi jih tudi rad za sodelovanje’ na prihodnjem sestanku tkzv. „nevezanih“ držav v Kairu, da bi se vsaj malo izavarcval pred Skupnim’ evropskim, trgom, s katerim pač Titova Jugoslavija na nobenem svetovnem trgu »ne more tekmovati ne s svojim] poljedelskimi proizvodi, še manj pa z industrijskimi. Kot pričajo poiteC čila ima Koča Popovič v tem pogledu malo izgledov na uspeh, ker .se »države Latinske Amerike ne marajo vezati go- V TEDEN -m» spiodarsko na blok tkzv. „nevezanih držav“, kar se z drugimi besedami pravi, z blokom, ki je v odločilnih trenutkih svedno z Moiskvo proti Zahodu- Anltonio Segni, novi predsednik italijanske republike, ki je sedaj 71 let star, je po zaprisegi v prvem govoru) ki ga je im,el pred' zbranimi poslanci in senatorji izjavil, da bo Italija z vso odločnostjo podpirala še naprej zahodnoevropsko obrambno skupnost, Evropski skupni trg, ter zvesto izpolnjevala vse svoje zunanjepolitične obveznosti. V Atenah v Grčiji so imeli v ponedeljek kraljevsko svatbo. Poročila sta »se grška princesa »Sofija in burbonski princ Juan Carlos. Na svatbi je bilo zbranih več sto članov evropskih vladajočih in mevladajočih kralj, družin. (Nadaljevanje na 4. strani) v Vred polit• odločitvami argento vlade Listi v Argentini pišejo, da stojimo. ta in prihodnji teden »pred važnimi odločitvami, ki bodo predstavljale odločen poseg vlade v nadaljnji razplet notranjepolitičnega življenja v Argentini. Vprašanje kongresa V vrsti prolemov, ki zahtevajo nujno rešitev, je vprašanje »nadalnjega obstoja kongresa in zagotovitve njegove delazmožnositi. Spričo zatrjevanja nekaterih poslanskih skupin, da bodo ,.na prihodnji seji potsdamske zbornice 22. m.aja glasovale za verifikacijo vseh pri zadnjih volitvah izvoljenih poslancev — tudi peronističnih — s»o se v listih pojavljali glasovi, da vlada pripravlja za-»kon-dekret, s katerim naj ’bi poslansko in senatno zbornico razpustila. Istočasno naj bi dekretirala nov statut za politične stranke ter »proporcionalni volilni zakon, »pa čeprav ncitranji minister dr. Pefkins .z njim ne bi soglašal. Glasove o »razpustu kongresa je odločno zanikal sam predsednik dr. Guido. Tako »on, kakor ¡notr. min. dr. Perkins pa ne iziključujeta možnosti izvedbe splošnih volitev pred »23. oktobrom prihodnjega leta. Nekateri so mnenja, da utegnejo biti volitve že letos v decembru-Glede bodočega dela v »kongresu je omeniti prizadevanje mečnih skupin poslancev v obeh radikalnih strankah, ki stoje na stališču, da naj poslanska zbornica na sestanku dne 22. maja verificira poslanske mandalte vseh demokratskih strank, ne pa peronističnih, ki pripadajo »stranki, ki po zakonu ne sme 'obstojati. V ta nam.en naj bi tudi spremenili poslovnik »za poslansko zbornico, po katerem peronistični poslanci sploh ne bi mogli priti v po»slansko zbornico. V kongresu naj bi na junijskem zasedanju sprejeli tudi najnujnejše politične in gospodarske zakone, ki bi omogočili čim hitrejši izhod iz sedanje politične in gospodarske krize. Smo tudi neposredno pred objavo političnega programa vlade. Javni izjavi vojske in mornarice Prejšnji teden sta v politični javnosti vzbudili pozornost važni izjavi dveh odločilnih činiteljev v sedanjem argentinskem »dogajanju: vojske in mornarice. Minister za vojsko general Loža je izdal naredbo št. 2, ki vsebuje 8 točk, v katerih »drž. tajnik za vojsko med drugim naglasa, da bo vojs»ka z vso odločnostjo podpirala sedanjo; vlado predsednika dr. Guida, da se doseže izhod iz sedanjega položaja na demokratski način. Vojska bo dalje storila vse za ohranitev notranjega miru. Bo z vsemi sredstvi preprečila sleherni poizkus vzpostavitve kakršnega 'koli totalitarističnega režima ter bo sama spoštovala in tudi uveljavila spoštovanje vseh odločb vlade; z vso strogostjo bo kaznovala tiste, ki »bi skušali vojsko spraviti na drugo pot, kakor je označena v tej naredbi. Vojska bo tudi še nadalje vzdrževala najtesnejše zveze z letalstvom in mornarico. Z ozirom na sedanjo gospodarsko krizo, bo s svoje strani podpirala vse napore za ozdravitev gospodarskega položaja države. V imenu vojne mornarice je spregovoril »z javno' spom.enico kontraadmiral Klement Gaston. V njej naglasa, da 'bo vojna mornarica tudi v bodoče izpolnjevala uka,ze vrhovnega poveljnika, kakor je to» delala doslej, zatem pa pred javnostjo uradno navaja razloge, zaradi katerih so oborožene sile odstavile dr. Frondizija kot predsednika republike. Pravi namreč, d'a narod ve za vzroke njegove odstavitve, ki da je bila samo posledica njegovega „napačnega ]n neodgovorneiga vodstva noitranje »politike, ki je državo privedla na rob državljanske vojske“. Dr. Frondizi je bil nadalje odstavljen zaradi svoje „oportunistične in tolerantne zunanje politike s komunističnimi državami“, zaradi obstoja dvojnosti vlade in ker je dalje brez vsakih obzirov delal na integraciji brez duhovnega in moralnega čuta. Očita mu tudi pogubno gospodarsko politiko ter korupcijo v javni upravi ter d'a je končno s svojim pismom z dne 27. m,arca javno pozival narod na »ustanovitev ljudske fronte ter ga s tem podžigal na» državljansko vojno. Ti hudi očitki so seveda sprožili astro reakcijo v dr. Frondizijevi in-transigentni radikalni stranki. Drž. tajniku za mornarico sta med' drugim javno odgovorila biv. guverner tucuman-ske province dr. Gelsi in biv. drž. podtajnik v obrambnem min. dr. José Ca-ceres Monie, ki je na naslov kontraadmirala Clementa objavil odprto javno pismo, v »katerem ga dela pred zgodovino odgovornega za zadnje dogodke v Argentini ter mu očita Hudi, da je dr. Frondizi na njegovo zahtevo postavil komisarje v tistih provincah, v katerih so zmagali peronisti. Prav tako ga dela osebno odgovornega za sedanje postopanje z dr. Frondizijem n»a otoku Martín Garcia. Dr. Cáceres namreč zatrjuje, da ima na otoku Martín Garcia vojna mornarica dr. Frondizija zaprtega, kontraadmiral Clement je pa »ta njegov očitek ovrgel z izjavo, da na otoku postopajo z dr. Frondizijem. »tako, kakor mu pristoja kot biv. predsed-»niku. Politične stranke in sedanja politična stvarnost v Argentini Na sedanji položaj gledajo takole: Dr. Frondizi jevi radikali: V stranki je več skupin: Vodstvo sltranke z močno skupino poslancev se trudi, da ne bi Storilo ničesar, »kar bi preprečilo nadaljevanje ustavnega režima. Zato poleg .svojih sltalnih zahtev po izpustu dr. Frondizija na svobodo vedno kažejo pripravljenost nuditi sed', vlad] podporo za izvedbo» političnega in, gospodarskega programa, ki bi omogočil izhod iz »sedanje krize na demokratski način-Poslanci te skupine so za verifikacijo mandatov poslancev demokrat, strank, ne pa peronistov. „Borbena skupina“ v stranki prve naziva „kolaboracionis»te“ in ¡zahteva njihovo izključitev iz stranke. Stranka pristaja na volilni zakon s proporcionalnim, sistemom. Dr. Balbinovi ljudski radikali so imeli te dni v Bs. Airesu 'kongres. Bil je buren. Zagovorniki osvobodilne revolucije so silovito napadali sedanje vo'dstvo stranke z dr. Balbinom na čelu. Na kongresu SO' zapeli himno osvobodilne revolucije, »očitali Balbinu pak-tiranje s peronisti, ga smešili z raznimi medklici kot n. pr. „Balbin, kje imaš kitaro“ in „Balbin y Perón, un solo corazón“ (Balbin in Peron — eno srce samo). Itd. Zahtevali so celo njegov c-dstop. Na koin.gresu so bili sprejeti važni sklepi. Tako med drugim: Poslanci te stranke morajo na seji parlamenta 22. maja glasovati za verifika- M&omanje ¡SHoveneer v Mjnjan Od treh vsakoletnih množičnih skupnih slovenskih prireditev — Slovenskega dne, romanja v Lujan in spominske proslave —, se navadno zbere največ Slovencev na romanju k Mariji v Luján. Letošnja udeležba je bila še posebno številna — sodijo, da je bilo ta dan zbranih v Lujánu nad 2.000 Slovencev — zaradi izredno lepega jesenskega dne. Sonce je: ves dan s toplimi „žarki božalo vse božje stvarstvo, včasih se je dvignil lahen vetrič ter se v zraku poigraval s porumenel :mi li-išti, ki so' odpadali od dreves ter se v mehkem šelestu spuščali na zemljo. V Luján so prihajali rojaki že v jutranjih urah. Iz vseh krajev in mest s področja Vel. Bs. Airesa ter mest v bližini Lujána samega. Prišli so pa na romanje tudi predstavniki Slovencev iz La Plate, Mar del Plate in Miramara ter Rosarla. V duhu so bili ta dan povezani s slovenskimi romarji tudi vsi ostali slovenski naseljenci v Argentini — stari in novi naseljenci, kajti vsakoletnega slovenskega romanja v Lu-iján se vsako leto udeležuje tudi vedno več starih slov. naseljencev, tako, da lahko to romanje res označimo za vseslovensko romanje. Ob vhodu v cerkev s'o prihajajoče slovenske romarje pozdravljale vihrajoče slovenske zastave v družbi argentinske in papeške. DOPOLDANSKA ROMARSKA POBOŽNOST Dopoldanska romarska pobožnost se Ije začela ob desetih. Do te ure so slovenski romarji zasedli vse klopi v prostrani baziliki. Napolnili so tudi prostor okoli glavnega oltarja, veliko jih je pa bilo tudi še v stranskih ladjah. Pozdrav krajevnega škofa Izpred glavnega oltarja je po zvočniku spregovoril škof iz mesta Mercedes msgr. Serafini. Na slovenske romarje je naslovil najtoplejši pozdrav in izrazil svojo radost, da jih zopet vidi kot že dobre znance zbrane pri Mariji, kajti slovenska procesija je vsako .leto največja in najlepša in najbolj vzorna procesija v Lujánu sploh. Prosi jih, naj ostanejo Mariji zvesti še naprej. Slovenskim romarjem in vsem Slovencem je končno podelil blagoslov. Maša za vse Slovence Po škofovem pozdravnem, nagovoru je imel direktor g. Anton Orehar mašo. za vse slovenske naseljence v Argentini. Med njo je župnik g. Gregor Mali s prižnice vodil ubrano ljudsko petje, po spovednicah so pa spovedovali romarje slovenski in domači duhovniki. Po evangeliju se je g. direktor Orehar najprej zahvalil škofu msgru. Se-rafiniju za tople pozdravne besede in za vso skrb, ki jo posveča Slovencem, nato pa argentinskim, vernikom v ka-steljanščini povedal namen vsakoletnega slovenskega romanja. V nagovoru na Slovence je pa razvijal 'tele misli: V Lujánu se zberemo vsako' leto na romanju in si v malem ostvarim.o Slovenijo v tujini. Ker smo po rojstvu iz različnih krajev Slovenije, hočemo Ma- riji izročiti svoje skrbi in veselje in popraviti, če je bilo kaj napačnega v pretečenem letu. Saj je tu kraj posebne božje milosti in usmiljenja. V naprej za tekoče leto pa si določimo načrt kršč. življenja. Ob Jezusovem nauku ‘Pridi k nam Tvoje kraljestvo’, uredimo skrbi za svoje življenje tako, da c-b oskrbovanju telesa ne bomo pozabili na dušo. V telesnem življenju si .oskrbimo potrebno hrano, tudi razvedrilo, ki nam ohranja zdravje. Napačno storijo starši, ki na škodo zdravja sicer v zgrajenih hišah postavijo dom življenja otrokom, sebi pa le grobnico. Tudi naj starši nauče svoje otroke žrtvovati kaj za skupne slovenske zadeve, sicer bodo pozneje oni sami žrtev sebičnih, slabo vzgojenih otrok, ker se zanje ne bedo brigali. Posebno naj premožnejši med narn.i ne opuste skrbi za potrebne reveže in za skupne potrebe, zavedajoč se Jezusclvih besedi: „S kakršno mero boste merili, s takšno mero se vam bo tudi odmerjalo:“ V zabavah, ki jih vera ne prepoveduje, ampak naroča, je treba paziti, da se ne bodo sprevračale v pretiravanje v veseljačenju ter v neprimernosti v izberi zabav, ki večkrat že kršijo božjo zapoved, posebej v pretiranem pijančevanju in neprimernih plesih. Pri oskrbovanju duše je v naravnem pogledu poskrbeti za primerno izobraževanje odraslih in otrok, da kulturno življenje, ki je bilo med Slovenci vedno visoko, ne bo nazadovalo, ampak se razvijalo naprej. Vsi Slovenci so dolžni skrbeti za izhajanje slovenskih listov in knjig ter pripravo potrebnih prireditev, kar vse skupaj ohranja kulturno raven slovenske skupnosti. Posebno skrb naj čutijo izobraženci, ki so po zaslugi narodnih žrtev dosegli višjo izobrazbo in naj s svojim sodelovanjem. vrnejo ta' dolg narodu. Starši naj poskrbe za nadaljevanje izobraževanja svojih otrok, da slovenska skupnost v izseljenstvu ne bo «stala brez izobra-ženstva, kar bi pomenilo nevarnost za narodno smrt. V narodnem pogledu se je pa varovati dveh skrajnosti: zameta-vati vse dobrine tujih kultur, ali se Pa ■popolnoma vtopiti vanje. V nadalnjih izvajanjih je poudarjal potrebo posvečanja posebne skrbi nad naravnemu življenju duše. Poskrbeti je za verski pouk v listih, knjigah in pridigah. Priporočal udeležbo pil slovenskih službah božjih, redno prejemanje zakramentov, starše pa naprošal, naj svoje otroke vzgajajo zlasti v molitvenem življenju. Svoj govor je pa zaključil z besedami: „Kot veliki učeniki danes stoje pred mami naši znameniti slovenski škofje: dobrohotni Slomšek, živahno delavni Jeglič, v trdem boju vztrajen Sedej ter trpeči Rožman. V spominu nan.je obhajamo letos Slovenci v Argentini: Slomškovo leto, BOO letnico ustanovitve ljubljanske škofije in nje povzdig v nadškofijo, Argentini se pa pridružujemo v slovesnosti 75-leitnice kronanja Marijinega kipa v Lujanu ter blagoslovitve temeljnega kamna sedanje Marijine bazilike, ostalemu krščanskemu svetu pa v proslavi 45-letniee Marijinega prikazanja revnim, pastirčkom v Fatimi. Skupno obhajilo slovenskih romarjev Po, povzdigovanju se je takoj začelo skupno obhajilo slovenskih romarjev. Obhajalo jih je pet duhovnikov, med njimi tudi škof msgr. Serafini, trajalo je pa. eno uro. Ko je bilo obhajilo, ki se je od slovenske romarske maše raztegnilo še v naslednjo mašo, končano, je škof msgr. Serafini izpred glavnega oltarja vernikom, ki so bili tedaj v bazilik1, vzkliknil: „To je romanje. To, so pravi Marijini častilci, Pet duhovnikov nas je obhajalo eno uro. še je itrdina. vera. Slovenske romarje naj si vzamejo za vzgled vsi tisti, ki pravijo, da prihajajo v Lujan na romanje, v resnici pa sam.o na piknik.“ POPOLDANSKA POBOŽNOST Po romarski maši so se slovenski romarji zbrali na prostranem vrtu Romarskega doma. Tu so imeli kosilo, nato sc se pa z znanci iz raznih krajev pomenkdvali o raznih stvareh. Pridiga Popoldanska pobožnost se je začela s pridigo g. Jožeta Juraka o ljubezni slovenskega naroda do Marije. Pod nje-no varstvo se je zatekal v vseh nevarnostih svoje zgodovine, bil je tudi med prvimi narodi, iki se je posvetil leta 1943 njenemu presv. Srcu. Slovenci so tudi narod, ki je največ svojih cerkva posvetil Mariji. Svoj govor je zaključil s prošnjo, naj bi Slovenci Mariji in Bogu ostali zvesti tudi v izseljenstvu, ker se bodo saimo tako tudi narodno ohranili. Sorodniki izseljencev so dobili od komunističnih oblasti v Sloveniji naročila, da v pismih pozivajo' in prosijo svojce v izseljenstvu, da. se vrnejo domov, odnosno, da se poslužijo' zadnje amnestije. Tako je tudi izseljenec v Argentini, ki je imel doma posestvo, dobil pismo z vabilom domov, češ da bo dobil vrnjeno vse, kar mu je bilo zaplenjeno. 'Čl. 6 zakona o tkzv. amnestiji pa pravi dobesedno tako: „S podelitvijo amnestije po določbah tega zakona, niso prizadete pravice tretjih oseb na MILOVAN DJILAS V Beogradu je bila v ponedeljek | razprava proti 51-letnemu Milovanu Djilasu, zaradi njegove nove knjige „Razgovori s Stalinom. Kot uvod v proces je glavno glasilo kom. stranke „Borba“ objavilo strupen napad na Djilasa. Očita mu, da je svojo zadnjo knjigo napisal z namenom., da bi postal inštrument krogov hladne vojne, da bi se s knjigo dvignil iz pozabe in se z ostalimi elementi, ki povzročajo hladno vojno, postavil na šahovnico kot „kmet z določeno- nalogo“. Proces je bil tajen. Djilasa sc' obsodili na 9 let ječe. Se pravi: Za objavo knjige „Razgovor s Stalinom“, ali kakor pravijo komunisti, za izdajo državnih tajnosti — štiri in NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Veličastna procesija Po govoru g. Juraka se je iz bazilike razvija veličastna procesija. Po mnenju vseh je bila najlepša, kor smo jih dosedaj imeli. Zlasti so ji dali poseben čar slovenski otroci, dekleta ter fantje v narodnih nošah. Kar 41 jih je bilo. Na čelu procesije SO' postavni fantje iz Adrogueja nosili križ ter slovensko, argentinsko in papeško zastavo. Milostno podobo Brezjanske Marije ter kip Lujanske Marije pa fantje, člani Slov. fantovske zveze. Procesija se je vila po prostranem, trgu pred baziliko. Bila je tako dolga, da so zadnje žene šele zapuščale baziliko, ko so «e možje že začeli vračati vanjo. Romarji so stopali v njej v zbrani pobožnosti in lepo urejeni. Po vsem trgu je odmevalo mogočno petje slovenskih 'Marijinih .pesmi, škof msgr. Serafini jo je zavzet opazoval s stopnišča Marijine bazilike. Ko se je procesija vrnila v cerkev, je nnsgr. Sera-fM svoji radosti in vzhičenju nad slovensko procesijo dal izraza z besedami: „Kako veličastna procesija! Kakšna množica! Kakšen red! Kakšna zbranost' in molitev! Slovenci in ostali verniki, vztrajajte v veri!“ Zaključek romanja Po porcesiji so bile v baziliki pete litanije Matere božje, nato pa blagoslov z Najsvetejšim. S tem je bila letošnja romarska pobožnost Slovencev v Lujanu zaključena. Ob izhodu iz bazilike so vsi romarji dobili spominske podobice. povračilo škode. Tudi ne omejuje ali ukinja odločb in drugih pravnih Ukrepov do dneva uveljavitve tega zakona, ki so bili izdani od sodišč in drugih državnih organov, in s katerimi je bila zaplenjena ali stavljena pod nadzorstvo iir.ovina amnestiranih oseb.“ Ta določba zakona izrecno ugotavlja, da. nihče ne bo dobil nazaj zaplenjene imovine. Tega seveda komunistični propagandisti v časopisnih propagandnih člankih ne povedo in to določbo zamolčujejo, kakor tudi mnoge druge. ZNOVA OBSOJEN k temu s-c 'še priključili 5 let iz prejšnje obsodbe — tako, da bodo imeli komunisti pred njim mir 9 let. MEDNARODNI KONGRES KRŠC.- DEMOKRATSKE MLADINE V Caracasu v Venezueli je bil od 8-do 15. maja t. 1. mednarodni kongres krščansko-demekratske mladine. Udeležili so se ga številni predstavniki mla-iinskih krščansko-demokratskih strank iz raznih držav sveta. Slovensko krščansko demokratsko stranko, in zlasti njeno mladino sta zastopala na kongresu Vital Aš:č ter Tihe Debeljak ml. V Parizu se je v torek začela razprava proti biv. generalu Rao-ulu Salami zaradi znanega generalskega upora proti francoski vladi v Alžiru in vodstva teroristične francoske tajne vojske. ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. strani) Cija peronističnih poslancev, stranka 'zahteva revizijo vseh petrolejskih pogodb, 'poudarja potrebo po zaščiti' domače industrije in prenehanje podeljevanja ugodnosti inozemskim industrijskim podjetjem, so za ustanovitev posebnega gospC'd'arsko-sociainega sveta, ki naj se bavi z vsemi gospodarsko-socialnimi problemi. Zahteva tudi pre-osnevo min. za delo in socialno Varnost, da se ne bi moglo . aktivno vmešavati v Sindikalne zadeve. Sprejet je bil tudi sklep, da ta politična skupina, čeprav so njen} člani v vladi, s to vlado ne sodeluje in tudi ne pri njenem delu. Zato njeni člani ne smejo sprejemati položajev od sedanje vlade. Stranka je seveda proti postavitvi komisarjev po provincah in razveljavitvi volitev. Je proti proporcionalnemu volilnemu zakoteiu. Argent. socialistična stranka (Časa. 'del puebl’0) zahteva proporc, volilni si a tem, takojšnji razpis volitev, spoi-štovanje volje naroda, spoštovanje federalnega sistema, je proti poseganju oboroženih sil v politična vprašanja. Demokratska socialistična stranka: Je proti vsaki obliki totalitarizma, odobrava odstranitev dr. Frondizija, vladali naj bi pa do izvolitve novega predsednika vsi ministri in začasni predsednik skupno-. Je za laično šolo. Zahteva proporcionalni volilni zakon. Federacija sredinskih strank — konservativne politične skupine: So za nadaljevanje ustavnega življenja, za izvedbo splošnih volitev in uvedbo proporcionalnega volilnega sistema. Končne poglede na sed. politično stanje ibodo v 'kratkem še podrobneje poudarili Je za proporcionalni volilni sistem. Krščansko-demokratska stranka je v globoki notranji krizi, zaradi sodelovanja sedanjega vodslt.va stranke s pe-ronisti. Notranji razdor je tako velik, ida sta n. pr, buenosaireška strankina organizacija in strankino- vodstvo za provinco Bs. Aires sploh prekinili vse zveze z vodstvom stranke, dokler islto ne prekine stikov s peronisti. Stranka sama je za politično premirje» vlada mera biti povsem nepristranska; zatrjuje, da so dekreti o razpustu volitev in postavitvi' komisarjev po provincah nezakoniti, ker je o veljavnosti mandatov opravičen, razpravljati sam,o kongres. Poudarja tudi, da ne more biti mirnega sožitja v državi, če ena tretjina prebivalstva ne bi mogla uživati političnih pravic in svoboščin. Zahteva proporcionalni volilni sistem. Tudi peronisti so- objavili svoje 'poglede na politični in gospodarski položaj. Zahtevajo tudi zase vse politično pravice ter predlagajo ukrepe za izhod iz sedanjega položaja v smislu svojega političnega in gospodarskega programa. Za zaključek poročila omefr.imo samo še to: V torek zvečer -sta bila dva važna govora. Gospodarski minister Al,sogai-£:y, je objalvil vrsto clbredb za zboljšanje sedanjega gospodarskega položaja, bivši predsednik vlade osvobodilne revolucije gen. Aramburu je Pa v političnem govoru povedal svoje poglede na sedanji politični položaj Argentine. Njegova izvajanja so važna, ker ga neprestano omenjajo- kot gotovega kandidata za predsednika, republike pri prihodnjih predsedniških volitvah. Propaganda za amnestijo Pr» Zalar o delovanja KPJ in njenih prvahov O delovanju jugoslovanske kotmuni-stične partije, zlasti slovenskega ¿'ela, in njenih vodjih, povzemamo iz dr. Zalarjeve knjige: Kritična študija jugoslovanskega komunizma za naše bralce ¡naslednja dognanja: Po ustanovitvi nove jugoslovanske države leta 1918 so se poskušale socialnodemokratske stranke bivših av-stro-pgrskih provinc in Srbije združiti. Tako je prišlo do prvega kongresa teh strank v Beogradu aprila 1919- Slovenski socialdemokrati se ga niso udeležili. Na kongresu se je ustanovila Socialistička radnička partija Jugosla-v:je — komunista. Izglasovali so včia-njenje partije v Komintern, ki se je ustanovil peldrug mesec prej. „... Toda spor med levičarskimi in desničarskimi skupinami je postal v'-den na dragem kongresu v Vukovarju leta 1920, ki so se ga prvič udeležili tudi slovenski delegati...“ Desničarji so s svojimi predlogi propadli ter so levičarji „postavili program in statut nove. part je in, spremenili nje.ro ime v Komunističko partijo Jugoslavije. Osnovni cilji partijskega programa so bili tile: ustvaritev jugoslovanske sovjetske republike n .sovjetske balkanske federacije, ki naj bi pozneje postala sestavni del mednarodne fede- racije sovjetskih republik; ustvaritev ljudske vojske za zaščito delavske države in za zagotovitev končne zmage social zm-a ter ustvaritev posebne komunistične vojske za zaščito revolucije; razlastitev in socializacija proizvodnje in trgovine s prisilnim delom; zagotovitev zaposlitve in socialnega zavarovanja; prepoved' zaposlitve otrok in nočnega dela; zasega vseh stanovanjskih stavb in poslopij; obvezna zdravstvena služba in prosta bolniška oskrba; prisilna in ‘znanstvena’ vzgoja mladine obeh spolov; ločitev cerkve od države; in končno, brisanje dolgov in odprava obdavčenja delovnega ljudstva, ‘s prenosom vsega obdavčenja na posestnike’. Program ¡ni bil jasen glede reševanja agrarnega vprašanja, ni omenjal narodnega vprašanja in je bil sebi nasprotujoč, ker je zahteval razlastitev in nacionalizacijo proizvodnje in trgovine, istočasno pa plačevanje davkov od lastnikov in kapitalistov...“ ¡Stalin je skrbno bedel nad razvojem jugoslovanske KP, kar je razvidno iz ¡njegovih izjav jugoslovanski komisiji izvršnega cdjpera kominterna 30. mar-ra 1925: ,¡Stoječ na ¿ejstvu, da trenutno r.i resnih ljudskih gibanj za neodvisnost med Hrvati in Slovenci, da to vprašanje trenutno ni nujno, pa more postati nujno, če se bo začela vojna, ali kadar se ho začela vojna, če izbruhne revolucija v Evropi ali kadar izbruhne. Ta vojna se bo neizogibno začela. Ko sestavljate narodni program, za jugoslovansko partijo (in to prav .sedaj delamo), morate vedeti, d'a mora ta program sloneti ne samo na trenutnem položaju, pač pa tudi na vsem, kar se bo neizogibno zgodilo zaradi mednarodnih odnosov. Zato mislim, da je treba vprašanje pravice narodov za samood-ločitev smatrati kot nujno in tleče vprašanje. Postulat revolucije mora biti izhodiščna točka narodnega . programa-Dalje je nujno potrebno vključiti v -narodni program posebno točko o pravici narodov za samoodločbo, vključno pravico do odcepitve. Končno mora program vsebovati posebno točko za tiste narionaliste v Jugoslaviji, ki se jim ne zdi potrebno odcepiti se od države. Zato je treba v programu imeti točko o avtonomiji, z možnostjo o spremenitvi jugoslovanske države v federacijo avtonomnih nerodnih držav, temelječo na sovjetskem, sistemu.“... Na četrtem kongresu jugoslovanske KP v Dresdenu leta 1928, ki sta se ga udeležila tudi Palmiro Togliatti (pod imenom . Ercole Ercolli) ter Dimitrij Manuilski kot kominternska delegata, „je b:’a najvažnejša točka razprava o vprašanju narodnc-revolucicnarne voj- ne v J-ugoslaviji. Kongres je objavil naslednjo izjavo: ‘Vprašanje narodno-revolucionarne vojne v Jugoslaviji, v kateri živi več tlačenih narodnosti i-n narodnih manjšin, bo igValo važno vlogo, zlasti v spremenitvi imperialistične vojne v državljansko. Partija mora zato pomagati osvobodilnim gibanjem tlačenih narodov in narodnih manjšin, voditi njihov hoj proti imperializmu in braniti njihovo pravico do samoodločbe, tudi do odcepitve. Ker je sprejela to politiko, 'mora partija pripraviti sebe in tlačene množice za organiziranje vstaje prot' buržoaziji. Eno osnovnih ■vprašanj je vtelešeno v krilatici: ‘Razorožitev buržoazije in oborožitev proletariata.’ Izvajanje tega programa se jo ža-čelo, s točko z tok«, deset let pozneje, leta 1938 in je bilo končano pod vodstvom, Tita in njegovih pristašev leta 1944...“ ...... Poleti 1937 je Stalin začel veliko čistko vodij Kominterne, čistka je zadela tudi poljsko in jugoslovansko KP. Kaže, da je Stalin hotel najprej razpustiti jugoslovansko KP, kakor je storil s poljsko. Toda, razpustitve ni ukazal, kakor danes uradno trdijo jugoslovanski komunisti, samo na zahtevo Josipa Broza, ki,, je bil takrat že. eden komunističnih vod'j. Partija je bila tako rešena, toda Gorkič je bil ‘obtožen, da je tajni agent r.eke zahodno velesile in kot tak likvidiran’. Josipu Brozu (partijsko ime tovariš Walter) je bila nato zaupana od Kominterne naloga za • ustvaritev novega vodstva . partije v državi. Tako je Tito, sedaj 25 let diktator jugoslovanske KP in 17 let diktator jugoslovanske države, postal leta 1937 osrednja figura jugoslovanskega komunizma... “ „... Josip Broz s: je izbral za svoje najožje sodelavce več mladih ¡revolucionarjev: Edvarda Kardelja, Milovana Djilasa, Aleksandra Rankoviča, Franca Leskoška, Rado Končarja, Borisa Kidriča, Toneta Tomšiča in Ivana Lolo Ribarja- Kardelj, Djil-as, Kidrič, Tomšič in 'Ribar so bili študentje, Rankovič, Leskošek in Končar rokodelci... “ „... Kardelja jugoslovanski komunisti opisujejo- kot ‘idealni produkt moskovske šole’...“ „... Komunistična aktivnost v Sloveniji in na Hrvaškem se je močno povečala po sklepu četrte konference, jugoslovanske KP decembra meseca 1934 v Ljubljani. Takrat so sklenili ustanovitev KP Slovenije in KP Hrvatske. Dokončno sta se ustanovili poleti leta 1937...“ „... Po reorganizaciji jugoslovanske KP je njeno članstvo naraščalo takele: jeseni 1937 -— 1500 članov; maja 1939 —- 3000; oktobra 1940 — 0000 in v začetku 1941 — 12.000 članov. Ohmjce Vz Nadutost brez primere Titovi pravniki, predstavniki kom. partije ter sindikalnih združenj že dve leti pripravljajo spremembe sedanje ustave, da bi jo še bolj prilagodili komunističnemu sistemu. Na Titov predlog in ukaz so v ustavi predvideli tudi tnov člen o „legendarnih osebnostih“. Te osebnosti bedo uživale razne prednosti. Med drugim se jim pri nobenih volitvah ne bo treba potegovati za poslansko ali senatorsko mesto ali kak drug položaj, ki ga imajo, ker jim bo po ustavi zagotovljen do smrti. Tak6 ima nova komunistična zvezna ustava določilo, da je „maršal Tito- legendarna ■osebnost“. Ostati komunistični veljaki, ki so se posebno izkazali v času „osvobodilnega boja“ SO' ostali še naprej „narodni heroji“. Verjetno bomo sedaj v kratkem brali, da so komunisti kje ■istaknili tudi kakega starega narodnega pevca-guslarja ter mu naročili, da bo začel prepevati poleg svojih pesmi o. kraljeviču Marku še pesmi o „legendarni osebnosti maršala Tita“. V ljubljanskem „Delu“ je Marijan Javornik v prvi polovici marca objavil svoja „razmišljanja o založništvu“ pod naslovom „Subjektivni činitelj“. Navaja razne okolnosti, ki ovirajo pravilen razvoj založniške dejavnosti, zlasti v nesposobnosti knjigotrškega kadra. V dokaz svojih trditev navaja: ..Od 68 knjigarn na Slovenskem jih 10 ne prejema nobene politične literature, 12 po en izvod vsakih izdaj, 16 po dva izvoda itd. Standard — avto, motor, hladilnik itd. — (to je parola, ki označuje naš družbeni razvoj i:n opredeljenost ljudi k napredku. Takšne, v bistvu grenke in zaskrbljene meditacije marsikdaj slišimo zlasti jz ust kulturnih in prosvetnih delavcev. Morda lahko marsikdaj izzvenijo konservativno, ni pa mogoče zanikati, da je v njih košček resnice. Ta konec resnice lahko obtožuje družbo. Ne sicer družbe nasploh, pač pa družbo v tistih teritorialnih dkvirih, ¡kjer rast duhovnega življenja zares podcenjujejo. Skoraj nerazumljiv je podatek, vzet iz jugoslovanskega povprečja: pred vojno je bila v Jugoslaviji na 8000 prebivalcev ena knjigama, sedaj pa na 30.000 prebivalcev ena. Rezultat ■lokalne politike ? Da. In nerazumevanja. Marsikakšna občina je n. pr. s svojimi sredstvi pripravljena podpreti investicijo v nov špecerijski trgovski . lokal, medtem ko sredstev za adaptacije in gradnjo knjigarn nikakor ne m.ore najti. Enak košček resnice je mogoče najti tudi, če se ozremo na knjižnice. V večini namreč niso žarišča prosvetnega življenja, kar bi navsezadnje ob primerni skrbi in materialni podpori moralo biti, saj niti za izposojo knjig niso docela usposobljene. Poglejmo samo podatke iz Ljubljane, oziroma Ljubljanskega c-kraja. V Ljubljani pride na enega prebivalca 1.5 knjige v javnih knjižnicah, med tem, ko v okraju niti ena knjiga ne. V Sloveniji kupujejo javne knjižnice le 7—8 vseh knjižni h izdaj. Pisec članka misli, „da vsi' ti podatki jasno govorijo o najvažnejšem subjektivnem faktorju-zavesti' občanov v komunah. Na sestanku predsedstva republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih ih turističnih delavcev Slovenije so med drugim, omenjali tudi reorganizacijo gost. podjetij. Navajal] so, da so nekatere občine kot Ptuj, Rogaška 'Slatina, Trbovlje in druge začele združevati vse gostinske gospodarske organizacije na svojem področju v eno podjetje. Tako početje so obsodili in opozorili na škodljivost občinskih monopolov, ki zavirajo zboljšanje in razvoj gostinstva ter odpravljajo medsebojno konkurenčnost. Ljubljanski nadškof msgr. Vovk je ob povzdigu ljubljanske škofije v nadškofijo dobil kot darilo avto. V Nemčiji so- mu ga naročili župniki treh slovenskih fara v Clevelandu g. msgr. Baznik od Sv. Vida, msgr. Oman od' Sv. Lovrenca in rev. Matija Jager župnik fare Marije Vnebovzete v Collin-woodu, ki so v ta namen med svojimi župljani napravili 25. marca javno nabirko. Republiški svet za šolstvo je imel nedavno sestanek, na katerem je razpravljal o vprašanju ureditve pouka ■tujih jezikov na raznih šolskih zavodih. Sam stoji na stališču, naj bi se mladina zlasti učila angleščine in ruščine. Pred zadnjo vojno so v Jugoslaviji na vseh splošno izobraževalnih šolah in strokovnih zavodih poučevali kot tuja jezika francoščino in nemščino, sedanji rdeči oblastniki so po prihodu na oblast leta 1945 takoj uvedli pouk ruskega jezika kot edinega obveznega tujega jezika v vseh splošno izobraževalnih in strokovnih zavodih, angleščino in francoščino so si pa dijaki lahko poljudno izbirali kot drugi tuji jezik. V šolskem, letu 1950/51 so v vseh republikah uvedii že v prvi razred popolnih gimnazij razen ruščine tudi francoščino, nemščino in anleščino. Zanimivo pri tem je dejstvo, da se je v Sloveniji v vseh povojnih letih, največ dijakov učilo nemščine in' angleščine, za ruščino v Sloveniji ni bilo skoro nobenega zanimanja. N. pr. v šolskem letu 1959/60 se sploh noben dijak na slovenskih šolah ni učil ruščine, pač pa 38% nemščine in 61,06% angleščine. Zanimanje za ruščino je padalo tudi po ostalih republikah. Na,1 podlagi republiških predlogov in rezultatov posvetovanja z zastopniki republiških sekretariatov je zvezni izvršni svet izdal študijo o pouku tujih jezikov, v katerem med drugim pravi, „da je treba ichrar niti možnost učenja štirih tujih jezikov: ruskega, angleškega, nemškega in francoskega jezika in to tako, da imata prioriteto angleščina in ruščina“, ker da sta ta dva jezika „izrazito svetovnega pom.ena“. Z ureditvijo vprašanja pouka tujih jezikov po šolah v Sloveniji republiški svet za šolstvo sedaj pripravlja gradivo za javno razpravo in sicer na osnovi, naj bi pri tujih jezikih imela prednost angleščina in ruščina, tema dvema naj bi se približevala francoščina, ‘nemščina pa naj bi prišla v drugo .skupino jezikov skupno z drugimi sosednimi jeziki. Peta konferenca jugoslovanske KP j KP med cbema vojnama dr. Zalar zaje bila oktobra 1940 v Dubravi pri Za- ključuje takole: grebu. Udeležilo se je je 105 delega- „Jugoslovanskim. komunistom je v V Mariboru bo v soboto 16. in v nedeljo, 17. junija, zvezni zborovski fe_ stival. Na njem bodo nastopili amaterski pevski zbori iz vseh republik v državi. Po dva zbora bosta prišla iz Srbije in Hrvatske ,po eden pa iz Bo-| sne in Hercegovine, črne gore in Ma- 'j kedonije, Slovenijo bodo zastopali trije * najboljši pevski zbori, ki jih bo izbrala posebna komisija. Doslej je bil tak zborovski festival pred tremi leti v Nišu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala že več let napovedovano' monografijo akad. slikarja Goj-mira Antona,Kosa, Napisal jo je Zoran Kržišnik. Publikaciji je priložen tudi angleški prevod umetnikovih življenje-pismh podatkov, izčrpen seznam njegovih razstav in razstavnih katalogov, bibliografija in pregled Kosovega umetniškega dela. Po sporazumu delavskih svetov žel. transportnih podjetij Ljubljana in Postojna, je žel. transportno: podjetje Postojna prevzelo v gospodarjenje žel. progo^ Brezovica—-Vrhnika. Za predsednika upravnega odbora Zavoda za vodno gospodarstvo LRS je imenovan jing. Vladimir Čadež, pom. republiškega sekretarja za industrijo in V Ljubljanj sta umrla biv. minister Franc Snoj, ki se je med vojno s šu-bašičerr. vrnil domov ter zobozdravnik dr. Ivan Oblak. Umrli soj. V Ljubljani: Rafaela Brelih, roj. Gomišček, Pavlina Pečarič, roj. Treb.še, Ferdo Podbevšek, železničar v p., Lado Križnar, Jože Skubic, čuvaj Jurij Vodopivec, Franc Popek, krojač v p., Anka Vodnik, vdova prof., Ludvik Eržen, nočni čuvaj, Anton Jankovič, upek., Franc Markelj, upok., Frančiška $ t 0 V E N C I V MENDOZA Občni zbor Društva Slovencev v Mendozi Na cvetno nedeljo je naše društvo trinajstič polagalo svoj redni letni obračun 0' -delu, ki ga vrši med rojaki v Mendozi, kjer je za argentinsko prestolnico najštevilnejša slovenska izseljenska skupina. Občni zbor je vodi! večletni predsednik Luka Grintal. Iz odborniških poročil je razvidno, da je bilo društveno življenje zelo razgibano.' Z neusmiljeno, silo pa je sredi na'živahnejših priprav za svečanosti srebrne maše g. župnika Tomažiča posegla vmes neizprosna usoda in pretrgala življenjsko nit ravnatelju Marku Bajuku, ki je bil vse dotlej osrednja postava našega skupnega slovenskega življenja V Mendozi. Špoir.in njegove smrti so navzoči počastili s skupno, molitvijo.. Poleg ostalih rednih letnih društvenih prireditev je v zadnji poslovni dobi dosegla prav gotovo višek srebrna maša g. župnika Tomažiča. To je bil za našo skupino pravi narodni praznik, ki nas je vse- zbiral pod krovom našega Doma. Globoko presunjeni smo. poslušali na predvečer koncert, ki ga je s toliko iskrenostjo pripravljal pokojni pevovodja M. Bajuk, pa ga je ¡srebrnonvašniku osiroteli zbor zapel —- pred praznim dirigentovim pultom. KOROŠKA PROSVETNO-KULTURNO DELO V FRANCOŠČINI Jurčičev roman „Sosedov sin“ je začel izhajati v francoskem prevodu v francoski družinski reviji „Le Bulletin de,s Agriculteurs“ v Montrealu v Kanadi. Revija ima veliko naklado (115 ■tisoč izvodov) tem se bo tako’ veliko francosko govorečih Kanadčanov seznanilo po Jurčiču s slovensko literaturo. Prevod je oskrbel rev. dr, Ferdinand Kolednik, ki je do-slej prevedel v francoščino že več drugih slov. literarnih del.. Zlasti Jurčičevega Jurija Kozjaka. Rihter, roj. Gros i;n Matija štangl v 'Rečici, Anton- Banovac v Izoli, Ivana Burja, roj. Krebs v Nevlju, Milan Osredkar, uradnik Komunalne banke na Jesenicah, Drago Justin, direktor Banke v p. v Grižah, Ivana Kokalj, roj. Prezelj v Škofji Loki, Ivana Artač v Brezovici, Franc Brvar, rudar v Trojanah, Angel Lapanja, uslužbenec obmejnega poverjeništva v Blejski Dobravi, Ivan Mer z el, upok.. v Trbovljah, Anica Barbič, roj. Bergant v Medvodah, Frančika Lampret v Stični, Nande Baloh, avtobusni voznik v Škofji Loki, Anton Kolar, telefonist splošne bolnišnice v Celju, Peter Petru v Celju, Helena Škulj, roj. Kramar v Iški Vasi, Maksa Klančar, roj. Kruljec v Idriji, Frančiška Krajnik, roj. Bertoncelj v Godešiču, Valentin Vodopivec, računovodja elektrostroj. oddelka v Grosupljem, Antonija Demšar, roj. Praust, upok. v Mariboru, Franc Mehle v Sp. Slivnici pri Grosupljem, Filipina Drolc, roj. Orel v Kamniku, Ivana Končan, vdova trgovca v Šoštanju, Marija Ju-riševič v Goleču in Anton Turk v Sp. Goricah. ARGENTINI Posebno pozornost posvečajo naši možje, ki so ob krmilu v Mendozi, vzgojnemu in prosvetnemu delu za mladino, ki živahno in izdatno sodeluje na vsak .niaših skupnih prireditvah, dasi goji tudi intenzivno, delo v svojih stanovskih organizacijah. Zamisli pok. ravn. 'M. Bajuka je Društvo še naprej zvesto sledilo in poleg rednih letnih spominskih ih pro-Isvetnih prireditev skrbelo še nadalje za uspele prosvetne večere, ki redno privabijo k zanimivim sporedom svoj stalni krog obiskovalcev. Najzanimi-vejša so bila v tej dobi slikovita in nazorna predavanja g. Zaletela o naši Koroški. V notranje upravnem delu je treba omeniti osnutek novih obsežnejših in novim razmeram primernejših društvenih pravil, na katerem je delala posebna tričlanska komisija in je pripravljen za bodoči izredni občni zbor. Iz knjižničarjevega poročila je razvidno, da ima društvo v svoji zbirki 210 knjig. Pevski zbor, ki je društveni odsek, je po smrti ravnatelja Bajuka prevzel \orof. ¡Božidar Bajuk. Zbor šstejte 36 članov in je v svojem delovanju med našo skupnostjo in pri tukajšnjih domačinih s svojimi nastopi tudi v tej dobi bil enako delaven. Živahno je bilo udejstvovanje igralske družine pod neutrudljivim vodstvom. tov iz vse države. Na tej konferenci so določili vodstvo partije, ki je med drago svetovno vojno doseglo partjski cilj: komunizačijo jugoslovanske države. ..“ „... Ta kratek zgodovinski oris jugoslovanske KP ne bi bil po-poln, če ne bi omenili važnega dejstva, da se je namreč 1300 jugoslovanskih komunistov borilo v španski državljanski vojni. Tito in Djila.s sta bila glavna orga.. nizaterja s|a pošiljanje komunističnih prostovoljcev v Španijo. Potovali so večinoma skozi Pariz, ker so si zaradi svetovne razstave leta 1937 laže oskrbeli potne liste in vizume. Španska državljanska vojna je bila zanje odlična priložnost za vajo v ilegalnem delovanju in gverilstvu. V Španiji se je mnogo jugoslovanskih komunistov 'zur:lo v politični aktivnosti — politkomisarji in v vojaški tehniki — borci in poveljniki. Ti ‘Španci’, kakor se sami nasivajo, so tvorili jedro revolucionarne narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji. Vladimir Ded jer piše, da je imelo n. pr. leta 1953 24 ‘Špamcev’ čin generala v Titovi vojski, večje število drugih pa so visoki uradniki. ‘Španci’ danes tvorijo posebno privilegirano kasto v jugoslovanski družbi...“ Poglavje o zgodovini jugoslovanske njihovih naporih (za oblast) pomagala vrsta okoliščin in dogodkov, namreč: a) Dolgo'odlašana :n nepopolna rešitev (jugoslovanskega) narodnega vprašanja; b) državni udar 27. marca 1941; c) vojna in nato razbitje države in njenega ustroja; d) nezmožnost demokratskih politikov doma in v izgnanstvu; in e) intervencija zahedn h zaveznikov, zlasti Anglije, na strani komunistov. (Od leta 1943 dalje je bila krepitev Tita z materialom in moralno' pomočjo zshodn h zaveznikov vedno bolj vidna in učinkovita- V začetku 1943 je bil Tito na robu propada zaradi nemških vojnih operacij; strokovnjaki, ki so se takrat udeleževali borbe, menijo, da se ne 'bi mogel več opomoči brez podpore Angležev in Amerikancev — Walter Ha-geri, Die geheimej Front; Organisation, Por senen in Akiionen des deu-tsčhen Gcheimdienstes, Stuttgart: Veritas Veriag, stran 255) — (Med trža-I* 1-rC' afero po( koncu druge svetovne vojne, je Winston Churchill posai Stalinu 23. junija 1945: ‘Ne razumemo, zakaj bi nos morali porivati sem in tja, zlasti ljudje, ki smo jim pomagali in to pomagalo prej, pced.no iste Vi mogli vzpostaviti stik z njimi.’ — Druga svetovna vojna, 6. knjiga, Triumf in tragedija).“ Obe slovenski gospodinjski šoli na Koroškem, tako ona v št. Rupertu v Podjuni, kakor v št. Jakobu v Rožu, vsako leto ob zaključku tečajev pripravita zaključne akademije, združene z razstavami. Vse te akademije vedno privabijo koroške Slovence iz vseh delov. S® res pravi narodni praznik. Tako so tečajnice gospodinjske šole v št. Rupertu v Podjuni 2‘. aprila pripravile kuharsko razstavo in razstavo ročnih del ter primemo zaključno prireditev, Letošnjo prireditev v št. Rupertu je obiskalo nad 1000 rojakov, med častnimi gosti so bili deželni glavar We.denig z gospo in predstavniki slovenskih koroških društev in organizacij. V zaključni prireditvi s© gojenke nastopile z recitacijami, pevskimi točkami in Mlakarjevo igro „Vragova smola“ ter rajanjem. Šentjakobska gospodinjska šola v Rožu seveda tudi noče zaostajati in jo priredila podobno zaključno prireditev eno nedeljo kasneje. Tečajnice so povabile goste in rojake na šiviljsko' in kubansko r^toirivo ter na zaključno akademijo. Prikupen spored je prav tako rbsbrial -iz recitacij, pesmi in dveh krajših iger, Poleg teh zaključnih prireditev tudi igralci raznih prosvetnih društev in Farnih ml^din pridno prirejajo- igre, čeprav j e že) skoraj pred' koncem sezono, ko' jo' mrlo časa za vaje, ker polje zahteva, detovbev. Tako so Selani naštudirali misijonsko igro„Tri nodresti sta- rega Wanga“ in jo uprizorili na velikonočni ponedeljek in torek. Igralci iz Obirskega so pod 'spretnim vodstvom režiserja učitelja Poljanška pripravili Linhartovega „Matiček .se ženi“ in gostovali s to igro po raznih koroških prosvetnih domovih, na koncu pa so jo še doma uprizorili — ker nimajo dvorane in odra — v Kovačevi gostilni. Šentjakobčani pa so se postavili z resno in zahtevno igro „Faust“. ■Naš znanec župnik Vinko- Zaletel je napravil kratek izlet v Gorico, kjer je v nedavno dokončanem Katoliškem, domu na prvem kulturnem večeru predaval o vtisih iz čila, pokazal Goričanom obrede oljčne nedelje na Koroškem in v Egiptu ter nekaj slik iz pasijonskih iger v Oberamergau-u. Ponovil je -svoje predavanje tudi v Doberdobu in na Tržaškem.. Delniška družba KORENINA S. A.T.Y F. sporoča, da po sklepu uprave poteče z 31. majem 1962 rek za popolno vplačilo priviliglranih delnic. Interesenti naj se zato zglasijo v pisarni družbe PROMET S.R.L., 25 de Mayo 533 — 3. p. vsak dan, razen sobote in nedeljo od 11,30 do 13 in od 15,30 do 18,30. Wsah teden ena SLOVO SAVINJSKIM PLANINAM A. M. Slomšek- Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: košata Raduha, visoka Ojstrica, gorata Rinka in zobata Olševa! Povzdigajte Slovencem bistre glave, naj bodo vrli sini SlaveI Iz krila vašega Savinja čista izvira studenec bistroumnosti, moške moči, planine cedi, ravnine rodovitno porosi, nam v tuje kraje pot odpira, mogočne plave tira. Deroča Drava, svetla Sava in i]f i | : Savinja, mogočne vode in slovenske sestre tri, po stezi svoji vsaka neprestano hiti in te uči, slovenska rodovina, kako se zadobi modrina. V nebesa kažejo mogočni velikani, Slovencem luč naj sveta vera bo! v nebesa vzdigajmo mi srce in oko! Le bistrimo glave, ne dremajmo zaspani, drugim rodom prodani!' Orjaške glave starodavne,, le trdno stojte! Za pravico ih'resnico trdno stati hoč’mo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve bistre reke, nam pa neprenehoma rosite, naj bodo naša'dela rodovite! Rudija Hirscheggerja; saj nas na vsaki družabni prireditvi presenetijo z dra-matskim nastopom, poleg tega pa sodeluje vsako leto tudi z dramafcsko igro na mladinskih dneh. Iskreno skrbnost pa Društvo goji za ideco po svojih zastopnikih v učiteljskem zboru, ki vodi naš šolski tečaj. Naši mali 'se zbirajo v prostorih Doma vsako soboto popoldne k verouku, jezikovnem in domoznanstvenem pouku ter petju. Tečaj so vodili katehet g. J. Horn, učiteljica gdč. Lenčka Bož-nar in prof. B. Bajuk. Naši otroci so nas ponovno presenetili in razveselili z uspešnimi nastopi ob naših društvenih prireditvah. Na splošno je treba poudariti v men-doškem skupinskem, življenju vse pohvale in . priznanja vredno sistematično sodelovanje vseh organizacij in je delo očividno načrtno- koordinirano po istih skupnih smernicah, ki sledijo našemu glavnemu cilju: Bog in Slovenija. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika g. Stane Grebenc. V odboru’pa so: Jože Bajda, ingo agr. Marke Bajuk ml., ing. agr. Andrej Habjan, Franc Jerevšek in Janez Štirn. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: prof. Božidar Bajuk, Pavel Božnar. in Miha Grošelj. , DEJANJA POSTAVLJAJO NA LAŽ KOM. PRROPAGANDO Sedanji oblastniki doma neprestano 'delajo propagando za vrnitev emigran- . tov v domovino. Da bi jih pripravili do tega, jim v najlepših barvah prikazujejo sedanje gospodarsko ¿tanje in velik 'napredek, ki da so ga' dosegli na vseh področjih. „Za vse je dela doma dovolj. Vsem vam. bo dobro in ma starost boste vsi preskrbljeni,“ pravijo. Kako :pa je v resnici? Ni še dolgo tega. ko smo brali v londonskem listu „Times“, da je bil med sedanjb komunistično Jugoslavijo in „kapitalistično“ Avstrijo sklenjen dogovor o zaposlitvi 10.000 jugoslovanskih delavcev v Avstriji. V Zahodni Nemčiji pa po istem viru že dela 13.000 jugoslovanskih delavcev. S tem je sedalnja Titova kom. vlada sama uradno priznala, da se je v domc-vini začela 'pojavljati nezaposlenost. To tudi potrjujejo privatna poročila, k} prihajajo iz Jugoslavije. Prav te dni smo pa v inozemskih listih brali poročilo, ki tudi zgovorno ponazeruje .sedanji položaj v domovini. Komunistični oblastniki so izbrali. 40 svojih inajzanesljiive-jiših delavcev-špe. cialistov ter jih poslali na mednarodni ■sejem v Hannover v Nemčijo, da bi se tam seznanili z najnovejšimi izsledki in napredki v nemški industriji. V, Hannover je res prišlo, vseh 40 delavcev, ko je pa prišel dan vrnitve v domovino, jih je 20 izjavilo, da se ne rriara več vrniti v Titovo komunistično diktaturo ter je zahodno nemške vlado zaprosilo za politični azil- Tako torej: Komunisti vabijo demokratske in svobodoljubne izseljence domov, istočasno pa morajo sami pošiljati svoje delavstvo na zaposlitev v „kapitalistični“ svet, ker zanje doma dela več nimajo, drugi pa še kar naprej sami zapuščajo domovino in beže .pred koir.vjnirtii v svet. S I 0 V E N C I PO SVETU KANADA V zadnjem času je bilo v Torontu več gledaliških predstav. Tako so člani Slovenskega gledališča v župn. dvorani pri Mariji Pomagaj, dne 24. in 25. marca postavili na oder pravljično igro „Pepelka“. Slovensko gledališče je 31. marca v dvorani župnije Brezmadežne ■uprizorilo tudi Claudelov misterij „Marijino oznanjenje“. Dne 8. aprila je pa župnijska Marijina družba pri fari Marije Pomagaj ponovila prikaz v treh elikah „Slava Brezmadežni“. Lepa je bila tudi prizoritev Mauserjeve ljudske igre „Ura s kukavico“. Pri predstavi v fari Brezmadežne je bil navzoč tudi pisatelj Karel Mauser sam, ki je rojakom znova spregovoril nekaj lepih besed o potrebi ohranjanja ljubezni do domovine in slovenske besede. Za maj sta pa bili napovedani dve predstavi: 6. maja opereta „Radikalna kura“, 13. maja pa materinska proslava z uprizoritvijo Krizostomove igre „Pavelčko-va piščalka“. Krščeni so bili naslednji slovenski otroci: Marko Valentin Mihevc, sinček IZ TEDNA V TEDEN (Nadaljevanje s 1- strani) Venezuelski predsednik dr. Betan-court je v zvezi z zadnjim komunističnim prevratom, v pomorski bazi Caru-pano prepovedal delovanje komunistični stranki, prav tako pa tudi Revolucionarnemu levičarskemu gibanju, ki je nastalo po razkolu leta 1960 v Stranki demokratske akcije, kateri pripada predsednik dr. Betaneoutrt. Poslanci in senatorji icbeh političnih skupin bodo obdržali še naprej svoje mandate, pri prihodnjih volitvah pa obe politični skupini ne bosta mogli več nastopiti. Komunisti so sklenili, da se bodo pritožili preti predsednikovemu dekretu na vrhovmoi državno sodišče. Za komunistične diktature je značilno, da ne prenašajo nobenih kritik. Zato so pri njih na dnevnem redu tkzv. \ čistke, s katerimi se komunistični diktatorji znebijo nezaželenih kritikov. Tako novo čistko1 je napovedal tudi kubanski kom. diktator Castro celo proti svojim najbližjim sodelavcem. Nikita Hruščev je v ponedeljek prišel na obisk v Sofijo. Namen njegovega obiska je utrditi vpliv Moskve na Balkan. V načrtih Hruščeva je povezati balkanske države v blok, ki bi bil, če že ne pod sovjetskih vodstvom, pa vsaj naklonjen njeni zunanji politiki. V ta blok bi Sovjeti radi spravili Romunijo, Jugoslavijo, 1 Bolgarijo, Grčijo, Albanijo in Turčijo. V kom. Kitajski se je gospodarski položaj tako močno poslabšal, da iz province Kuang Tung beži na tisoče in tisoče kmetov z družinami v Hong Kong. Od 1. do 11. maja je bilo iz te province toliko prebežnikov, da so jih obmejni stražniki zajeli okoli 11.000. V Indoneziji je bil v prestolnici Ja- karta v nedeljo izvršen atentat na predsednika Sokarna v trenutku, ko je opravljal molitve na trgu Ikada. Poročila iz Indonezije pravijo, d'a se atentat ni posrečil. / Jožeta in Ane roj. Zorc; Sonja Anica Kacin, hčerkica Ivana in Lilijane roj. Gombač; Jožefa Mavec, hčerkica Franca in Jožefe roj. Mavec; Viktor Jerše, sinček Ivana in Viktorije roj. Tisovec; Albin Zamernik, sinček Albina in Cecilije roj. Cigan; Agata Kristina Er-čulj, hčerkica Milana in Kristine roj. Hren; Frančiška Viktorija Kalin, hčerkica Antona in Malke roj. Bole; Jože Kreslin, sinček Martina in Edite roj. Cigan; Gregor Jože Ljubič, sinček Ivana in Marije roj. Mršnik; Helena Ana Lazar, hčerkica Stjepana in Ane roj. Žugelj; Danica Vera Gomboc, hčerkica ‘Avgusta in Marjete roj. škrabant; Ana Marija Bajc, hčerkica Marjana in Ma-Irije roj. Porenta; Irena Milka Fric, |hčerkica Ivana in Milke roj- Gorenc; Stanislav Frank Ulčar, sinček Staneta in Francke roj. Zlate, in Diana Bernardka Tekavčič, hčerkica Valentina in Margarete roj. Medved. PO ŠPORTNEM SVETU Na dvodnevnem telovadnem dvoboju med' Jugoslavijo in ZSSR je zmagala sovjetska telovadna vrsta. Zmagovalna vrsta je dosegla 458 tečk, Jugoslovani pa 454. Med posamezniki je prepričljivo zmagal Slovenec Miro Cerar iz Ljubljane. Lahkoatletsko moštvo mariborskega Branika, kj je za Klaivarjem iz Celja in Olimpijo, iz Ljubljane na jakostni lestvici slovenskih lahkoatletskih moštev, se je v Celovcu pomerilo s tamkajšnjo ekipo. Celovški lahkoatletj so eni najbolših v Avstriji in so nastopili z nekaterimi državnimi reprezentanti. Kljub tem.n so jih Mariborčani premagali s 75:55. Romunska mladinska nogometna reprezentanca. si je osvojila naslov evropskega prvaka. V finalni tekmi je premagala jugoslovansko mladinsko moštvo s 4:1. Za tretje in četrto mesto sta moštvi Turčije in Češkoslovaške igrali neodločeno 1:1. Tekme so bile v Bukarešti, sodelovalo, je na tem evropskem prvenstvu 19 držav. Slovenska namiznoteniška igralca Kern in Tomažič iz Ljubljane sita na mednarodnem tekmovanju v italijanskem mestu Maggicre blizu Milano, osvojila vse prve naslove. Kern je zmagal med posamezniki, oba pa v moštvenem tekmovanju in v dvojicah. Kljub temu, d'a niso nastopili najmočnejši igralci iz Italije, Francije in Avstrije, je njun uspeh nad vse pomemben. Lahkcatlet ljubljanske Olimpije Ivan jvostelec je zalučal kopje 72,80 m. Vendar ta rezultat, ne bo priznan kot novi slovenski rekord, ker je bilo tekmovanje neuradno. Septembra bo v Beogradu Evropsko lahkoatletsko prvenstvo, na katerega je prijavljenih že nad 800 lahkoatle-tov iz vseh evropskih držav, z izjemo Albanije, število prijavljenih športnih poročevalcev je tudi že preseglo 500, kakor je bilo sprva določeno kot maksimalno število. Na stadionu, kjer bodo tekme, grade poseben center za tisk, ki bo imel 45 telefonskih govorilnic, 10 teleprinterjev in 4 naprave za telefoto. Poleg tega bo na novinarski tribuni še 40 telefonov. Za nastanitev novinarjev grade nov hotel „Slavija“ ki ho imel 680 sob. Že so tudi določili ceno v tem novem hotelu: postelja v dvoposteljni sobi s kopalnico 3-150 dinarjev dnevno i (vključen zajtrk in vse takse). OBVESTILA II. kulturni večer SKA bo v soboto, 19. t. m., ob 7 pri Bullriehu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo dr. Tine Debeljak o „Puškinu kot folkloristu“. Za 20. obletnico mučeniške smrti prof. dr. Lamberta Ehrlicha bo sv. maša v slovenski kapeli na Ramón Falco-nu v nedeljo, 20 maja, ob 9,30. Vabljeni člani akademskega kluba Straže, akodemske kongregacije Kraljice apostolov in rvisi prijatelji. 25 let slovenske sestre na Patemalu. Letos, maja meseca poteče 25 lelt, odkar -so prevzele slovenske šolske sestre slo^ vensko šolo na Patemalu, ki so jo vodile do leta 1945. Danes imajo na Pa-tennalu zavod, v katerem je vedno nekaj slovenskih otrok. 20. maja ob 16 bo slovesnost, ki jo v proslavo 25 letnice prirede rojaki, zlasti bivši gojenci na Patemalu, Pa.z Soldán 4826, z zahvalno pobožnostjo, ■kulturnim programom in čajanko. V nedeljo, 20. t. jn. ob 3 popoldne bo občni zbor Slovenskega doma v Ca-rapachayu. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Romanje k Mariji Pomagaj za Njen god bo v cerkev Marije Pom.očnice v Ramos Mejía v nedeljo, 20. maja, kjer bo ob 10 slovenska služba božja. Vabljeni! Fantje iz Ramos Mejía in okolice! Ustanovni občni zbor odseka SFZ v Ramos Mejía bo. v nedelje, 20. maja, ob pol 10 v Slomškovem domu. Vabi pripravljalni odbor. Šolski tečaj dr. Franceta Prešerna v Castelarju bo imel v prostorih na Pristavi v nedeljo, 20. maja 1962, ob 15.30 rediteljski sestanek in letni občni zbor. Takoj nato pa blagoslovitev zastave z nastopom otrok tega tečaja. Vabimo vse starše, vzgojitelje in sorojake iz ■tega šolskega okoliša. Vsi tisti, ki slte bili lani na I. jesenski veselici v Slovenski vasi v Lanusu, ste se gotovo še dolgo potem spominjali, kako se znamo Slovenci zabavati. Taka družabna srečanja nam verjetno .daljšajo življenje. Zato Vas vabim'.,o, vse bližnje in daljne, da nas razveselite s svojim obiskom v nedeljo, 20. t. m,, ob treh popoldne. Vas pričakujemo. Društvo Slov. vas v Lanusu- Prosvetni večer v Slomškovem domu v soboto, 26. maja, ob 7 zvečer, bo posvečen spominu Majniške deklaracije. Predaval bo g. Miloš Stare o „Majniška deklaracija v luči.' sedanjosti“. Sodeluje tudi zborček SFZ. Vse lepo vabi kulturni odsek .Slomškovega doma. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev bo imelo v nedeljo, 27. maja, v Sovenskem dom: v Scvenski vasi v Lanusu članski sestanek s predavanjem. Na Željo članstva bo predaval g. Franc Krištof. Za članstvo udeležba obvezna, prijatelji vabljeni. Starešinstvo. Proslava 45-letriice Majske deklaracije in 5C0-letnice ljubljanske škofije bo v Slovenskem domu ogo < FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213 NAJNOVEJŠE HLADILNIKE BLED' ter vse ostalo za hišo In dom Vam nudi vedno po najugodnejših cenah Cerrito 2245 Lomas del Mirador DIJAŠKI TEČAJ verouk, slovenska literatura, zgodovina in zemljepis vsako drugo in četrto soboto v mesecu v Slovenski hiši. Začetek 26. maja ob 15,30. Od Soče do Idrije Bric mane t<:j»-, na vaškem „krgišču“ slovesno pove: „Jutri bom trgal v Draž’ci na brajdi rebulo, tržarko in tokaja voze...! V NEDELJO, 20. MAJA, OB 15 V NAŠEM DOMU V SAN JU°TU Hipólito Irigoyen 2756 SLOVENSKA VINSKA TRGATEV Ob po običaju iz sončnih Brd pri Gorici kot ga je opisal g. Rudi Marinič vsakem Igra orkester DONAU MELODY Postrežba izbranih jedil in pijače bo prvovrstna! vremenu! DOPOLDNE ob pol 10 bo NAGRADNO TEKMOVANJE V KEGLJANJU. Za kosilo bo v polni meri poskrbljeno. IVAN PREGELJ O t p o c I „France, Matija, Lojze,“ je našlo dekle glas. „Mršnje, kako so me ostra-šili.“ Bridko je medtem oplazil pastir četrtega, ko se mu je privalil pred noge-„Matiček, nikar!“ veka dekle, „saj bo naši študentje.“ „Saj si res ti, Jože,“ se ove pastir ob udarjenem. „Zakaj' se pa ne oglasiš ?“ „Oči odpri, trap,“ se jadi dijak in otipava hrbet, „pa boš slišal. Prekle-mano si me trdo.“ „Če sem pa zares,“ se pastir opravičuje po svoje. „Kaj smo rekli, Porthos?“ se hahljajo drugovi. „Pišite me,“ odgovori sirovo togi mušketir in uči pastirja: „Tvoja sreča, fant, da me nisi po glavi.“ „Je-li?“ Pastir je prebrisano svoj klas. Hlini navidezno sožalje pa ne m-ore skriti porednega posmeha. Zna si pomoči iz zadrege. Ujel je psa in ga vleče s seboj. študentje pa z dekletom: „No! Ali smo bili v svojem? Ali ni pisal France ?“ „Saj! Zato sem se pa bala. za sad, ki je zadnji.“ „Lepo sj nas ugibala-“ „Da smo krote.“ „Mulci.“ „Cigani.“ „Rrremember!“ „Tak, dajte mir!“ se brani deklica. „Pika — Polonica!“ . S O II C St ,Pa psa priveže za drevo.“ „še v shrambo teti ga zapri!“ „Ventre saint gris.“ „Ali ste ga sami odvezali? vprašuje ona. „Saj ni tvoje pameti. Že izza So-potov nas je poznal.“ „Pa sem bila huda, da so ga Selanov oče.“ „Selanovega očeta, kadar varuje, vsak cucek lahko ukrade-“ „Tobaka sem mu dolžna. Pojdimo.“ „Kaj pa teta? So. zdravi?“ „■So. Samo slišijo vsak dan manj.“ „Pa večejo zato kakor črednik.“ „Naj pa. Saj smo v sam.oti.“ „Je-li? Si tudi videti naglušna!“ „Nisem.“ „Vpiješ vendar.“ Dekle presliši, hiti k starčku-„Oče, tu je tobak.“ Dijaki pa poredno o dekletcu: „Naša Polonica! Jelite? Bo druga ■teta Katra.“ „Se ni ne vrgla po sestri Mariji.“ „Ni se ne, po Mariji.“ Dvakrat je jeknilo svetlo ime, pa so se med štirimi kar trije prečudno zresnili. Oči jim iščejo sanjavo nizdol k fari, ali že ne prihaja, ki so spregovorili o njej. Trije ob zavaljenem. Jožetu, kj mu trud z grščino in računstvom jemlje veselje do mladostnega čustvovanja. Trije, France, Matija in Lojze, zdravi, lcmetiški dečaki, a čreš-nje — ranice, po svoje plemeniti in zreli iz pesmi in sanje, vsi trije vsak po 2 I svoje prvokrat zaljubljeni v eno in j isto, pa tako da niso drug na drugega ljubosumni, ker nič ne hočejo, ker jih je le tako prevzela tiha in vdana lepota gorskega dekleta, o katerem vedo, da misli nanjo neki Lomnjan iz doline onstran. To jutro pri maši onstran so sli'šali, da Lomriijana oklicujejo. Spogledali so se, rekli niso še nobene. Lom-njana, so čuii, so oklicali z drugo, z neko 'kramarsko... Ta trenotek trpe. Ali Marija ve? In če ne ve, ali naj ji povedo? V njihovo zamišljenost spregovori Jože in pokaže: „Teta Katra. Da parade z žlicami ne pozabimo!“ „Ne bomo, Porthos-“ „Ko nas bo po stari navadi obgo-drnjala, ali so nas v šolah izlakotili pa na pašo poslali.“ „In če ne nosimo kakor oglarji pa soldatje žlic v škornjih.“ „Rem.ember.“ Vsi štirje iz Sopotov, iz ene same fare, a vsak s svoje strani. To bo čudo božje, ko bodo čez toliko in toliko let, če Beg d'a, kar štiri nedelje zapored ■štiri nove maše v fari pri cerkvi, ki jo imajo vsi župljani kakor na dlani pred seboj, ker je kar čudno prav zidana, tako da je ne skrijejo ne log ne breg ne megla, še noči ne, ko bedi vsaj ura v zvoniku... Botra Katra, lci jim je vsem v daljnem sorodstvu, pa jo zato obiskujejo, jih vprašuje leto za letom, kako dolgo še: čez devet, osem, sedem? „France, Lojze, Matija, Jože! Kdaj pa, če bo po sreči?“ „Čez sedem let.“ „Bog daj in da bi še živa učakala. ■Sedem, let, teta Katra, je dolgih. Mladi dijaki še presneto malo mislijo na duhovniški stan, četudi verjamejo, da se pripravljajo nanj. Vsi objektni so. Pred meseci so steknili roman o mušketirjih in si nadeli im.ena po glavnih junakih. 'Rrremember! Zadnja dva dni so se pasli pri Matijevem stricu, župniku v sosedni dolini, sedli z gospodom h kvartam in ga neusmiljeno obrali. Potem, so se poslovili in prišli v So-pote na zadnje črešnje. Te črešnje... Pravzaprav so bile le Jožetu edino poželenje. Trije drugi hodijo v Sopote s sanjo mlade nedozorele krvi, s pesmijo čiste zaljubljenosti... Marija... Zopet so se zagledali k cerkvi, ali je še ni in ali tako dolgo moli... „Saj!“ jih vzdrami togi Jože, da se ozrejo po njem, ki se cmeri. „Črešnje,“ pove, „s peškami jih nisem, raznesle me pa le bodo.“ Polonica je pristopila, sliši in se jezi. „Zdaj imaš. Se pregretega sadja nažreš, krota.“ „Kaj krota! Ali je kaj brinovca pri hiši?“ poizveduje dijak. „Sadjevca, če ti je prav,“ pove Polonica in priganja, naj vstopijo v hišo. Nato jim postreže vsem z žganjem pa da se mora iti preoblačit. Nekaj časa pozneje že vpije pred hišo. Kliče teti naproti. „Študentje so prišli po svoje čreš-rije, teta, in Matiček je Jožeta po hrb- tu. Ne, preoblekla se še nisem, pa je Rahun kriv, potepenec.“ Dijaki v hiši imajo svoje veselje-Slišijo teto, ki vpije spod brega. „Ti in tvoje črešnje,“ kliče, „ali nisem pošte poslala Jerneju, naj ne hodi, da vola ne prodam. Kaj je dedec prištorMjal. Je-li, pot m(u bom plačala. Pa da nedeljska pohajkuješ! Le komu na čast.“ »Vpijem, pa vse nič ne pomaga,“ odgovarja dekletce. „Vse narobe slišite. Kakšen vol pa? Naši iz šol so. Nu pa podvizajte pa stopite v hišo, da boste slišali.“ „Tako se v Sopotih spovedujemo,“ m,eni vedro France. France, sirota brez očeta in matere, je teti Katri, ki mu je botra, najbližji, je tu kakor domač. Saj ne ume prav, kako to, da se je skoraj tuja gospodarica v Sopotih tako vneto zavzela zanj, kakor da ji je sin. čuti pa za to tajno nepoznano ljubezen botre Katre, kj ga ni vzela kot otroka samo pod streho, marveč mu tudi pot v šolo uravnala in ga še vedno podpira in ljubi s prečudno nežnostjo, kolikor je zmore. To čuti doraščajoči mladič in se včasih zamišlja: Zakaj?' Toliko je razumen in presoden, da mo-ra iskati odgovora. Pa se o tem botra Katra ne spoveduje in cn se še ni ojunačil, da bi jo vprašal. Neka tiha moč v njem. ga sili verovati, da se bo kdaj izpovedala. Botra Katra... kadar bo prišel, da bi drugo jutro novo mašo pel, in bo prišla, kot prihajajo rodne matere k sinu duhovnemu, naj jo izpove in prvo obhaja... (Nad al jo vanje p rihodnj ič )