Tina Bohak
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SEMINARSKEGA
IZOBRAEVANJA GLASBENIH PEDAGOGOV »GLASBENI BOVEC«
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Zgodovina razvoja permanentnega izobraevanja sega v leto 1988 z naèrtno ustanovitvijo Posebne
izobraevalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Uraden prièetek izvajanja razliènih programov
permanentnega izobraevanja pa se je prièel leto kasneje. Doloèene oblike izobraevanj so se
izvrševale pred letom 1989, saj so bili strokovni stiki Brede Oblak z uèitelji tako rekoè prisotni skozi
celotno obdobje njenega profesionalnega delovanja. Seminarsko izobraevanje z naslovom
»Glasbeni Bovec« je bilo organizirano v Bovcu med leti 1989–1993 pod okriljem Akademije za
glasbo Univerze v Ljubljani, Zavoda RS za šolstvo in šport ter Kulturnega doma Bovec. Glavna
snovalka je bila Breda Oblak. V tem èasu je bilo izpeljanih šest programov. Bovško seminarsko
izpopolnjevanje predstavlja temeljni premik v permanentnem izobraevanju glasbenih pedagogov
na slovenskih tleh.
Kljuène besede: permanentno izobraevanje, Breda Oblak, »Glasbeni Bovec«, seminarji, glasbena
pedagogika
Abstract
Breda Oblak – Spiritus Agens of the Seminar Education of Music Pedagogues, Named
“Glasbeni Bovec”
The history of the development of permanent education dates back to 1988, when the Ministry of
Education and Sport and the Institute of Education and Sport of the Republic of Slovenia activated
the area with the planned establishment of the Special Educational Community for Pedagogical
Orientation. The official start of the implementation of various permanent education programs
started the year later. Some forms of education had been implemented before 1989. Breda Oblak’s
professional contacts with teachers were thus practically present throughout the whole period of her
professional work. Seminar education, entitled »Glasbeni Bovec«, was organized in Bovec between
1989 and 1993 under the auspices of the Academy of Music of the University of Ljubljana, the
National Education and Sport Institute Slovenia and the Bovec Cultural Center. The main creator
was Breda Oblak. During this period, six programs were conducted. The Bovec seminar upgrading
is a fundamental shift in the permanent education of music pedagogues in Slovenia.
Keywords: permanent education, Breda Oblak, »Glasbeni Bovec«, seminars, music pedagogy
Permanentno izobraevanje – imperativ sodobnega èasa
Udejstvovanje Brede Oblak je bilo skozi celotno obdobje delovanja veèplastno. Eno
izmed pomembnejših podroèij je bilo njeno aktivno delovanje na podroèju
permanentnega izobraevanja glasbenih pedagogov v splošnem in glasbenem šolstvu.
65
Tina Bohak, BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SMINARSKEGA IZOBRAEVANJA ...
Zgodovina razvoja le-tega sega v leto 1988, ko sta Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Zavod RS za šolstvo in šport SR Slovenije v ta namen podroèje aktivirala z naèrtno
ustanovitvijo Posebne izobraevalne skupnosti za pedagoško usmeritev.1 Predsedstvo te
organizacije je razpravljalo z ravnatelji srednjih pedagoških šol, rektorjema ljubljanske in
mariborske univerze, dekani visokošolskih pedagoških šol, predstavniki Republiškega
komiteja za vzgojo in izobraevanje ter telesno kulturo in Zavoda RS za šolstvo SR
Slovenije. Govorili so o pobudah in stališèih ter nadaljnjih fazah oblikovanja pedagoškega
izobraevanja in organizacije te dejavnosti z zagotovitvijo denarnih sredstev skupšèine
SR Slovenije ter pridobitvijo izvajalcev in nosilcev programov permanentnega
izobraevanja v skladu z zakonskimi doloèili.2
V zaèetku septembra 1989 je bil opravljen razgovor s prodekani za študijska vprašanja
visokih pedagoških šol v SR Sloveniji, kjer so bili sprejeti sklepi, da je potrebno s sredstvi
javnega obvešèanja informirati kar najširši krog ljudi o prièetku izvajanja permanentnega
izobraevanja s predlogom financiranja. Osnovni kriteriji so bili: realizacija, kasnejša
evalvacija izvedenih oblik ter izdaja potrdila o opravljenem seminarju. Financiranje
permanentnega izobraevanja uèiteljev je Izobraevalna skupnost Slovenije namenila za
pripravo in izvedbo programov neposredno izvajalkam oz. kadrovskim šolam, v skladu z
razpisanimi in glede na normative izpeljanimi programi.3 Pod okriljem Republiškega
sekretariata za vzgojo in izobraevanje ter telesno kulturo so bili v tem letu torej razpisani
prvi »uradni« programi permanentnega izobraevanja za uèitelje na razliènih podroèjih.4
Posebej je potrebno poudariti, da so se doloèene oblike izobraevanj e izvrševale pred
letom 1989. Strokovni stiki Brede Oblak z uèitelji so bili namreè prisotni skozi celotno
obdobje njenega profesionalnega delovanja. Seminarji so potekali v veè kot 50 razliènih
krajih po Sloveniji in zamejstvu, a je potrebno poudariti tudi kvantiteto, saj je Breda Oblak
nekatere obiskovala veèkrat, zlasti v veèjih organizacijskih centrih. Vsebinsko so se
sreèanja v obliki glasbenih delavnic, uènih nastopov, predavanj in posvetov nanašala na
splošno glasbeno vzgojo (npr. predstavitve didaktièno-metodiènih novosti, uènih ur,
glasbenih dejavnosti, uènih naèrtov, didaktiènih gradiv, pristopov do uèencev, dijakov pri
glasbeni vzgoji), v glasbenem šolstvu pa na Nauk o glasbi, zgodnjo glasbeno vzgojo in na
splošni pomen glasbenega šolanja. Organizirani so bili s strani posameznih šol (npr. GŠ
Domale, GŠ Solkan, GŠ Trebnje, SGBŠ Maribor, OŠ Prevalje ipd.) posameznih šolskih
regij (GŠ ali OŠ v Zasavju, skupnost posebnih šol itd.), Zavoda za šolstvo in njegovih
organizacijskih enot (Maribor, Dravograd, Kranj, …), zalob (DZS, IZOLIT),
66
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
1 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
2 Dopis Posebne izobraevalne skupnosti za pedagoško usmeritev, št. 010 – 1/87, Ljubljana, 18. 1. 1989,
osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in
realizacijo permanentnega izobraevanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za
seminar »Glasbeni Bovec«.
3 Predlog Priloge za financiranje permanentnega izobraevanja uèiteljev, Dopis Posebne izobraevalne
skupnosti za pedagoško usmeritev, št. 61–5/89 –J, Ljubljana, 3. 5. 1989, osebni arhiv Brede Oblak, mapa
Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo permanentnega
izobraevanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar »Glasbeni Bovec«.
4 Dopis srednjim in glasbenim šolam v SR Sloveniji, št. 38/89, Ljubljana, 22. 3. 1989, osebni arhiv Brede
Oblak, mapa Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo
permanentnega izobraevanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar
»Glasbeni Bovec«.
Pedagoškega inštituta, Centra za pravo uèenje in pouèevanje GLOTTA NOVA, povabila
pa so, kot reèeno, prihajala tudi z zamejstva (npr. Gorica, Trst, Celovec, Prosek, Bazovica,
Videm ipd.). Sreèanja so imela obliko glasbenih delavnic, uènih nastopov, predavanj in
posvetov.5
»Glasbeni Bovec« – mejnik preteklosti in izziv prihodnosti
Pomemben segment v razvoju permanentnega izobraevanja glasbenih pedagogov
predstavlja seminarsko izobraevanje z naslovom »Glasbeni Bovec«. Organizirano je bilo
v Bovcu med leti 1989–1993 pod okriljem Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani,
Zavoda RS za šolstvo in šport ter njegovimi republiškimi svetovalci za vzgojo in
podroènimi svetovalci za glasbo ter Kulturnega doma Bovec. Glavna ustvarjalka je bila
Breda Oblak in njena ideja o permanentnem izobraevanju glasbenih pedagogov je
postala osrednje vodilo bovških glasbenih sreèanj. Kot prodekanja za študijske zadeve na
ljubljanski Akademiji za glasbo (1989–1993) je bila zadolena za vodstvo in organizacijo
programov, kot visokošolska predavateljica pa tudi za strokovne prispevke s podroèja
glasbene didaktike. V tem èasu je bilo izpeljanih šest programov, ki so bili zastavljeni
celostno. Ob seminarjih, na katerih so vsako leto domaèi in tuji strokovnjaki obravnavali
aktualno glasbenopedagoško problematiko, ki se je nanašala tako na individualni pouk
instrumentov kot tudi na pouk glasbene vzgoje v splošnem šolstvu ter pouk Nauka o glasbi
in Solfeggia v glasbenem šolstvu, so bili organizirani tudi spremljevalni koncerti.6
Seminar je sodil v okvir dravnega strokovnega izpopolnjevanja. Vsak kandidat, ki se je
udeleil seminarja in v predvidenem roku ter v skladu s tematiko izoblikoval seminarsko
nalogo oz. mnenje, je prejel potrdilo o sodelovanju in usposabljanju s strani organizatorja,
kar je bilo mogoèe uveljavljati tudi pri napredovanju zaposlenih v nazive v vzgoji in
izobraevanju.7
Izbira mesta Bovec ni nakljuèna, saj se je zanj posebej zavzel nekdanji dekan Akademije
za glasbo, skladatelj, dirigent in pedagog Dane Škerl, ki mu je bil Bovec tako rekoè drugi
dom. Z vodstvom hotela, hotelskimi zmonostmi in Kulturnim domom, ki ga je vodil
upravitelj Sergej Wojèicky ter osnovnošolskimi prostori, ki jih je ravnatelj vsakoletno
odstopil, je Bovec omogoèal tako delovne kot tudi bivalne pogoje.8 Bovec je prevzel še
Bredo Oblak, ki je v enem izmed intervjujev poudarila: »Saj ne vem, kaj je tisto veè, kar
nas v Bovcu spodbuja k ustvarjalnemu delu. Morda zrak, nemara bujno zelenje tukajšnje
narave ali pa izjemna gostoljubnost domaèinov. ivim v mestu, vzdušje v Bovcu pa lahko
primerjam z rodno Gorenjsko, kjer imamo tudi hribe in veliko zelenja.«9 Koncertno
ivljenje v Bovcu se je skozi leta poèasi razvijalo in postalo sestavni del mestnega utripa.
Po vzoru ajdovskega Zemona je Bovec elel postati stalno izobraevalno središèe za
67
Tina Bohak, BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SMINARSKEGA IZOBRAEVANJA ...
5 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
6 Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana, 24. 10. 2017.
7 Potrdilo o usposabljanju, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
8 Drugo desetletje na AG, osebni arhiv Brede Oblak.
9 Katja Roš, »Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost«, Delo, let. 34, št. 133, str. 10.
glasbenike iz deel Alpe-Jadran.10 Visoka umetniška kultura je poèasi osvajala bovško
obèinstvo in Bovec postavljala na pomemben prestol koncertnega prizorišèa.11
1. seminar (1989)
Prvo seminarsko izobraevanje pod naslovom »Glasbeni Bovec« je bilo izvedeno med 5.
in 7. majem 1989.12 Namenjen je bil uèiteljem glasbene umetnosti in glasbene vzgoje v
srednješolskem izobraevanju ter uèiteljem flavte in kljunaste flavte v glasbenih šolah.
Seminar je obsegal dva sklopa predavanj in praktiènih vaj. Prvi sklop predavanj je bil
namenjen uèiteljem glasbe na srednjih šolah in je bil naravnan na glasbo 20. stoletja. O
smereh razvoja glasbe 20. st. je predaval Primo Kuret, kompozicijsko tehniko tega
obdobja pa je predstavil Marijan Gabrijelèiè. Posebej odmevno je bilo predavanje Brede
Oblak z naslovom Percepcija glasbe s posebnim poudarkom na literaturi 20. stoletja, kjer
je poleg analize percepcije glasbe predavateljica ob zvoènem primeru predstavila tudi
praktièni prikaz aktivnega poslušanja glasbe in posredovala nekaj metodiènih navodil.
Povezavo med glasbeno vzgojo v osnovni in srednji šoli je osvetlila Hedvika Vospernik,
pomembna navodila za vokalno tehniko pa sta podala Mirko Cuderman in Samo Vremšak.
Drugi sklop je bil namenjen uèiteljem flavte in kljunaste flavte. Vodila sta ga flavtista
Boris Èampa in Toma Buh in predstavila uvod v metodiko ter elemente igre na flavti in
kljunasti flavti. Prav tako sta predstavila še izbor in obravnavo ustrezne literature za oba
instrumenta.13 Skupno predavanje z naslovom Vzgojni pomen skupinskega muziciranja je
bilo namenjeno vsem udeleencem seminarja, prav tako pa sta bila kot del seminarskega
programa izvedena tudi dva koncerta za širše obèinstvo. Na prvem koncertu so nastopili
uèenec kljunaste flavte Štefan Hladnik ter kvartet flavt iz ljubljanske Akademije za glasbo
v sestavi Alenka Goršiè, Katarina Mali, Nataša Paklar in Karolina Šantl. Slednji sta
nastopili tudi solistièno. Na drugem koncertu pa se je predstavil dekliški oktet Šolskega
centra Vojvodina Tolmin pod umetniškim vodstvom Vere Clemente Kojiæ s skladbami
slovenskih skladateljev.14
Prvega seminarja v Bovcu se je udeleilo 19 udeleencev s podroèja glasbene vzgoje v
srednjem šolstvu ter 18 uèiteljev flavte in kljunaste flavte iz vse Slovenije, skupaj 37
seminaristov.15 Kot e omenjeno, je bil pomemben segment seminarskega izobraevanja
tudi evalvacija le-tega, kjer so vsako leto aktivno sodelovali svetovalci za glasbo Zavoda
RS za šolstvo in šport. Iz anketnih vprašalnikov je mogoèe ugotoviti, da so udeleenci prvi
seminar ocenili kot dober. Posebej so izpostavili odlièno organizacijo ter vsebino, hkrati
pa izrazili eljo po organizaciji tovrstnih seminarjev v prihodnje. Udeleenci so med
drugim zapisali: »Vsa zahvala predavateljem in organizatorjem. Najboljša je bila
glasbeno-pedagoška delavnica z dr. Bredo Oblakovo. […] Seminar ‘Glasbeni Bovec’ naj
68
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
10 Katja Roš, »Bovec naj bi postal mednarodno glasbeno izobraevalno središèe«, Delo, let. 31, št. 101,
str. 11.
11 Katja Roš, »Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost«, n. d., prav tam.
12 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
13 Milena Nograšek, Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani, »Ob seminarju glasbenih pedagogov v Bovcu /
5 –7. maja 1989/, tipkopis, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
14 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
15 Prav tam.
bi postal tradicionalen.«16 Prav tako so izrazili eljo po organizaciji okrogle mize oz.
vodenih razgovorov na prihodnjih sreèanjih, kjer bi domaèi in tuji strokovnjaki
opredeljevali doloèeno tematiko in bi se lahko tudi udeleenci v razpravo tvorno
vkljuèevali, kar se je v prihodnjih letih tudi uresnièilo.17
2. seminar (1990)
Drugi seminar »Glasbeni Bovec« je bil realiziran med 24. in 27. majem 1990.18 Namenjen
je bil uèiteljem solfeggia in trobil v osnovnem glasbenem šolstvu.19 Delo je potekalo v treh
temeljnih skupinah, v okviru katerih so predavali ugledni domaèi in tuji strokovnjaki.
Uvodno predavanje je pripadlo Bredi Oblak, o domaèi problematiki predmeta solfeggio
pa so v vertikalnem sosledju inštitucij za nije glasbene šole predavali Ivanka Ropas iz
Glasbene šole Viè-Rudnik, ki je na ta naèin omogoèila vpogled na niji stopnji in preko
tega v kontinuiteto solfeggia na posameznih stopnjah šolanja,20 za srednjo stopnjo Toma
Habe iz Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana ter za visoko šolstvo Samo Vremšak in
Ljubo Ranèigaj iz Akademije za glasbo v Ljubljani.21 Osrednjo glasbeno delavnico za
solfeggio je vodila svetovno priznana in ugledna profesorica Ildikó Herboly Kocsár iz
Budimpešte, ki je predstavila sistem Kodalyjeve metode oz. svoj primer dobre prakse
(izkustveno uèenje solfeggia) v obliki glasbene delavnice.22 Predavanje prof. Herboly je v
slovenski jezik prevajal skladatelj in ravnatelj osnovne šole Murska Sobota, Ladislav
Vöröš,23 v strokovne debate pa se je tehtno vkljuèeval tudi njen mo, skladatelj Miklos
Kocsár.24 Podroèje trobil sta prevzela za trobento Anton Grèar in za rog Joe Falout iz
Akademije za glasbo v Ljubljani.25
V okviru izobraevanja sta bila organizirana dva celoveèerna javna koncerta študentov
Akademije za glasbo v Ljubljani. Na prvem se je predstavil kvintet trobil pod
mentorstvom Stanka Arnolda v zasedbi David Špec – trobenta, Tibor Kerekeš – trobenta,
Metod Tomac – rog, Aleš Šnofl – pozavna ter Domen Jeraša – pozavna. Na drugem
koncertu pa sta se predstavila študent trobente Tibor Kerekeš ob klavirski spremljevi
17 Anketni vprašalniki za Glasbeni seminar »BOVEC«, 1989, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« –
dnevnik 1989–1993.
17 Milena Nograšek, Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani, »Ob seminarju glasbenih pedagogov v Bovcu /
5 –7. maja 1989/, tipkopis, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
18 Poroèilo Komiteju za vzgojo in izobraevanje o realizaciji naèrtovanega programa permanentnega
izobraevanja v Bovcu, 29. 5. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca, 2. seminar.
19 Pismo Brede Oblak Ildikó Herboly Kocsár, 19. 3. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca, 2. seminar.
20 Vabilo AG k sodelovanju na seminarju GŠ Viè-Rudnik, 19. 3. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa
Bovec – korespondenca, 2. seminar.
21 Povzetek poroèila Brede Oblak o programu seminarja, rokopis, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni
Bovec« – dnevnik 1989–1993.
22 Pismo Brede Oblak Ildikó Herboly Kocsár, 19. 3. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca, 2. seminar.
23 Pismo Brede Oblak Ildikó Herboly Kocsár, 20. 4. 1990 in pismo Brede Oblak Ladislavu Vöröšu, 20. 4.
1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca, 2. seminar.
24 Pismo Brede Oblak Ildikó Herboly Kocsár, 19. 3. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca, 2. seminar.
25 Vabilo Glasbenim šolah po Sloveniji k udelebi na seminarju, 1990, osebni arhiv dr. Brede Oblak, mapa
Bovec – korespondenca, Obvestila in navodila v zvezi z organizacijo in realizacijo permanentnega
izobraevanja uèiteljev, Akademija za glasbo – posamezni dokumenti za seminar »Glasbeni Bovec«.
Vlaste Doleal Rus ter študent roga Metod Tomac ob klavirski spremljavi Boene
Dornik.26
Seminarja se je udeleilo 41 udeleencev za solfeggio ter 7 udeleencev za trobento,
skupno 48 seminaristov, delavnica za rog pa zaradi nezadostnega števila prijav ni bila
izvedena.27 Analiza anketnih vprašalnikov je ponovno pokazala izjemno zadovoljstvo
udeleencev.28 Izpostavili so predvsem intenzivnost dela in eljo po nadaljnjem tovrstnem
strokovnem izpopolnjevanju: »[…] Takšno obliko izobraevanja bi morali imeti vsako
leto, najbolje v zaèetku šolskega leta (ali pred zaèetkom – avgusta) […] Odlièno
organiziran seminar. Izjemno koristne vsebine, veliko monosti za uporabo v praksi. […]
Bovec naj postane mednarodni center permanentnega izobraevanja glasbenih
pedagogov!«29
3. seminar (1991)
»Glasbeni Bovec« je iz leta v leto vse bolj pridobival na veljavi. Tretje permanentno
izobraevanje uèiteljev glasbe je bilo izvedeno med 23. in 26. majem 1991.30 Namenjeno
je bilo uèiteljem glasbene vzgoje v osnovnih šolah ter uèiteljem klarineta in solopetja v
glasbenih šolah.31 Osrednja tema seminarja za uèitelje glasbene vzgoje v osnovni šoli je
bila Kompleksna glasbena vzgoja.32 Uvodno predavanje je pripadlo humanistu, psihologu
in piscu Janezu Svetini, ki je predstavil svoje poglede na glasbeno umetnost v vzgojnem
pomenu.33 Spregovoril je o splošnem vplivu glasbe na èloveka, njeni vlogi pri vzgoji ter
mestu v dobri šoli in o vlogi glasbenega uèitelja.34 Na temo kompleksne glasbene vzgoje
sta predavali še Breda Oblak in Hedvika Vospernik. Osrednje predavanje je vodila
eminentna predavateljica Judit Hartyányi iz Budimpešte, ki je spregovorila o vokalni
tehniki v osnovnošolskih razredih in pri zboru, prav tako je udeleence seminarja
seznanila z osnovami dihalne tehnike.35 Za prevod iz madaršèine v slovenšèino je
ponovno poskrbel ravnatelj Ladislav Vöröš.36 Seminar za klarinet je vodil Alojz Zupan iz
ljubljanske Akademije za glasbo. Predvideni program za solopetje je pripravila Eva
70
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
26 Koncertni list za koncert kvinteta trobil v Bovcu, 24. 5. 1990, Koncertni list za drugi koncert v Bovcu, 25.
5. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
27 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
28 Poroèilo Komiteju za vzgojo in izobraevanje o realizaciji naèrtovanega programa permanentnega
izobraevanja v Bovcu, 29. 5. 1990, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca, 2. seminar.
29 Anketni vprašalnik za »Glasbeni seminar ‘Bovec’ 1990«, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« –
dnevnik 1989–1993.
30 Predavatelji in organizatorji seminarja, rokopis, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik
1989–1993.
31 Vabilo k prijavi na Seminar »Glasbeni Bovec«, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik
1989–1993.
32 Poroèilo Brede Oblak Komisiji za štipendiranje in izpopolnjevanje uèiteljev, 7. 3. 1991, osebni arhiv
Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca za 3. seminar.
33 Pismo Janeza Svetine Bredi Oblak, Bled, 15. 3. 1991, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca za 3. seminar.
34 Pismo Janeza Svetine Bredi Oblak, Bled, 27. 3. 1991, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca za 3. seminar.
35 Pismo Brede Oblak Judit Hartyányi, 28. 3. 1991, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca
za 3. seminar.
36 Pismo Brede Oblak Ladislavu Vöröšu, 8. 4. 1991, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca za 3. seminar.
Novšak Houška iz Akademije za glasbo v Ljubljani, a kot je razvidno iz zapisa, seminar
zaradi neizkazanega interesa uèiteljev petja na glasbenih šolah ni bil realiziran.37
Po ustaljeni praksi preteklih seminarjev sta se v okviru seminarja zvrstila tudi dva
spremljevalna koncerta študentov ljubljanske Akademije za glasbo. Na prvem
koncertnem veèeru se je predstavil študent klarineta, Joe Kotar, ob spremljavi Vlaste
Doleal Rus, dan kasneje pa sta se na veèeru samospevov in opernih arij predstavila
študenta solopetja, Mojca Vedernjak in Marjan Trèek, ob spremljavi Mojce Pucelj.38 V
soboto, 25. maja 1991, je bila pod vodstvom etnomuzikologa Julijana Strajnarja
organizirana strokovna ekskurzija v Rezijo, kjer so udeleenci seminarja spoznali
avtohtono glasbeno izroèilo Rezije. V tamkajšnjem Kulturnem domu se jim je predstavila
folklorna skupina »Val Resia« s plesom in petjem.39
Seminarja za glasbeno vzgojo v osnovni šoli se je v letu 1991 udeleilo 38 seminaristov iz
Slovenije in prviè tudi z zamejske Koroške, ter 12 za klarinet; skupno 50 udeleencev.40
Tovrstni seminarji so predstavljali vrednoto in trajno popotnico za nadaljnje pouèevanje
uèiteljev tako v splošnem kot glasbenem šolstvu. Potrebno je poudariti, da je seminar
potekal v èasu, ko so bila trenja znotraj Jugoslavije vse trša in niti slutiti ni bilo mogoèe, da
je bila Slovenija tik pred vojno, v kateri je kasneje kot rtev vojaškega napada v Gornji
Radgoni umrl Janez Svetina.41
4. seminar (pomlad 1992)
Med 26. in 31. majem 1992 je bil v Bovcu organiziran e èetrti seminar »Glasbeni Bovec«,
ki je bil namenjen uèiteljem violine in violonèela. Delavnic za violino se je udeleilo šest
kandidatov, ki sta jim bila mentorja Dejan Bravnièar in Rok Klopèiè, za violonèelo pa sta
bila predvidena predavatelja Ciril Škerjanec in Miloš Mlejnik, a delavnica zaradi
nezadostnega števila prijav ni bila izvedena.42 Uvodno predavanje in zakljuène dejavnosti
z diskusijo, mdr. republiški aktiv godalcev in zakljuèni posvet, sta vodila Breda Oblak in
Franci Okorn iz Zavoda SRS za šolstvo.43 Seminar sta spremljala dva koncerta, in sicer
kvarteta violonèel iz ljubljanske Akademije za glasbo pod mentorstvom Cirila Škerjanca,
ter koncert simfoniènega orkestra in ustanove pod taktirko dirigenta Antona Nanuta.44
71
Tina Bohak, BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SMINARSKEGA IZOBRAEVANJA ...
37 Seminar za solopevce v Bovcu 25. 5.–27 5. 1991, rokopis Brede Oblak, osebni arhiv Brede Oblak, mapa
Bovec – korespondenca za 3. seminar.
38 Nagovor Brede Oblak ob otvoritvi seminarja »Glasbeni Bovec«, 1991, tipkopis, koncertni list za dva
koncerta, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
39 Pismo Brede Oblak Sergeju Wojèickyju, 14. 3. 1991, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca za 3. seminar; pismo Brede Oblak folklorni skupini »Val Resia«, 28. 3. 1991, osebni arhiv
Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca za 3. seminar.
40 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
41 Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana, 24. 10. 2017.
42 Pismo Brede Oblak Sergeju Wojèickyju, Ljubljana, 22. 4. 1992, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca za 4. pomladni seminar za godala, Udeleenci seminarja »Glasbeni Bovec«, rokopis,
osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
43 Poroèilo o seminarju »Glasbeni Bovec« Ministrstvu za šolstvo in šport, Ljubljana, 1. 6. 1992, osebni arhiv
Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
44 Pismo Brede Oblak Sergeju Wojèickyju, Ljubljana, 22. 4. 1992, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca za 4. pomladni seminar za godala; Udeleenci seminarja »Glasbeni Bovec«, rokopis,
osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
Seminarja se je skupno udeleilo 23 uèiteljev violine iz nijih in srednjih šol Slovenije.
Udeleenci so v evalvaciji posebej opozorili na dejstvo, da je bil to prvi daljši in
sistematièni seminar za uèitelje godal, kar je bilo nedvomno izjemnega pomena.45 Zaradi
Mednarodnega pevskega festivala v Celju je bil program permanentnega izobraevanja za
uèitelje glasbe v osnovnih in srednjih šolah ter Nauka o glasbi v glasbenem šolstvu
prestavljen na jesen novega šolskega leta 1992/1993.46
5. seminar (jesen 1992)
Peti program permanentnega izobraevanja »Glasbeni Bovec« je bil realiziran med 7. in
11. oktobrom 1992 na temo Oblike ustvarjalnega uèenja pri glasbenem pouku. Program je
bil namenjen uèiteljem glasbe v osnovnih in srednjih šolah ter tistim, ki pouèujejo
predšolske razrede in Nauk o glasbi v glasbenih šolah. Vsebina seminarja se je nanašala na
oblike ustvarjalnega uèenja v povezavi s posameznimi vzgojno-izobraevalnimi podroèji
(izmišljanje, oblikovanje glasbenih vsebin; poustvarjanje; gibno-plesno, besedno in
likovno izraanje ob glasbi).47
Otvoritveni koncert je izvedel pevski zbor Centra srednjih šol iz Velenja pod vodstvom
Danice Pireènik.48 Po predavanju Brede Oblak, ki je predstavila temeljne misli o
pojmovanju ustvarjalnosti na podroèju glasbene vzgoje, pa je sledil t. i. »Glasbeni
kabaret«, v katerem so utrip glasbenega ivljenja mladih izven šolskih klopi predstavili
velenjski dijaki.49 V nadaljevanju seminarja so na temo ustvarjalnega uèenja pri
glasbenem pouku predavali še: Danica Pireènik o petju in ustvarjalnosti, skladatelj Jani
Golob o improvizaciji glasbenih vsebin, Hedvika Vospernik o glasbi in besedni
ustvarjalnosti, Iko Otrin o glasbi in gibalno-plesni ustvarjalnosti in ustvarjanju ter Èrtomir
Frelih o razmerju med glasbenim in likovnim jezikom. V soboto, 10. oktobra 1992, je bila
organizirana ekskurzija v Vrsno in Kobarid.50
Seminarja se je udeleil 101 udeleenec iz glasbenih in osnovnih šol vse Slovenije.51
Vpogled v anketne vprašalnike kae, da so bili udeleenci z vsebinami in organizacijo
zadovoljni.52
72
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
45 Poroèilo o seminarju »Glasbeni Bovec« Ministrstvu za šolstvo in šport, Ljubljana, 1. 6. 1992, osebni arhiv
Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
46 Besedilo za drugo delno objavo, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca za 4. pomladni
seminar za godala.
47 Vabilo k sodelovanju na seminarju Èrtomiru Frelihu, Ljubljana, 20. 5. 1992, osebni arhiv Brede Oblak,
mapa Bovec – korespondenca in gradiva za 5. jesenski seminar.
48 Zahvala Brede Oblak Centru srednjih šol Velenje, Ljubljana, 12. 10. 1992, osebni arhiv Brede Oblak,
mapa Bovec – korespondenca in gradiva za 5. jesenski seminar.
49 Uvodni nagovor Brede Oblak na 5. seminarju »Glasbeni Bovec«, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni
Bovec« – dnevnik 1989–1993.
50 Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
51 Prav tam.
52 Dopis slovenskih uèiteljev glasbene vzgoje – Bovec 92, Bovec, 9.–11. 10. 1992, osebni arhiv Brede
Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
6. seminar (1993)
Zadnji v seriji seminarjev »Glasbeni Bovec« je potekal med 6. in 10. oktobrom 1993 za
uèitelje osnovnih in srednjih šol ter Nauka o glasbi glasbenih šol. Osrednja tema seminarja
je bila Poti do glasbenih vsebin.53 Ob domaèih predavateljicah Bredi Oblak in Hedviki
Vospernik so osrednja predavanja vodili dunajski predavatelji. Margarethe Sparber,
dolgoletna profesorica Visoke šole za glasbo in gledališèe ter Inštituta za glasovno
izobrazbo z Dunaja je teoretièno in praktièno predstavila oblikovanje govornega ter
pevskega glasu v razvoju od otroštva do obdobja pred, med in po mutaciji. Preizkus
glasov in demonstracijo je prikazala neposredno z uèenci OŠ Bovec. Wolf Peschl z
dunajskega Pedagoškega inštituta je vodil delavnico »nove glasbe« in jo skozi didaktièno
interpretacijo posredoval skozi tri kronološko zaokroene tematske sklope. Vkljuèevanje
instrumentalne igre in popularne glasbe v pouk pa je v tretji delavnici prikazala njegova
soproga Gabi Peschl, strokovnjakinja za latinsko ameriško glasbo. Dokazala je pomen
skupnega muziciranja za mladostnike, domiselne motivacije, maksimalne aktivnosti ter
ustvarjalnost.54 Bruno Ravnikar je z udeleenci izvedel program slovenskih ljudskih
plesov, ki je nakazoval smotrnost povezave, glasbenega in plesnega izraanja v
glasbenem pouku ter poudaril pomen naèrtnega ohranjanja ljudske dedišèine.55
Po ustaljeni praksi preteklih let je seminar »Glasbeni Bovec« glasbeno dopolnil tudi
spremljevalni koncert, kjer se je z deli skladateljev 20. stoletja predstavila flavtistka
Karolina Šantl Zupan ob klavirski spremljavi Vlaste Doleal Rus.56 Zaradi neugodnih
vremenskih razmer je odpadla naèrtovana ekskurzija po Bovcu in okolici. Nadomestile so
jo strokovne vsebine ter predavanje z diapozitivi in video posnetki o naravnih, kulturnih,
zgodovinskih in športnih zanimivostih v Bovcu in okolici.57
Seminarja 1993 se je udeleilo 116 udeleencev, ki so ponovno izkazali zadovoljstvo tako
nad vsebino kot tudi organizacijo izobraevanja.58
Delovanje Brede Oblak na mestu prodekanje za študijske zadeve na ljubljanski Akademiji
za glasbo se je s 1. septembrom 1993 zaokroilo in posledièno tudi organizacija
»Glasbenega Bovca«.59
73
Tina Bohak, BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SMINARSKEGA IZOBRAEVANJA ...
53 Prijavnica na seminar »Glasbeni Bovec«, 6.–10. 10. 1993, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca – 6. seminar.
54 Poroèilo o programu izpopolnjevanja »Glasbeni Bovec 1993«, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca – 6. seminar.
55 Prav tam.
56 Prav tam.
57 Prav tam.
58 Udeleenci seminarja 1993, osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993, Poroèilo
o programu izpopolnjevanja »Glasbeni Bovec 1993«, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec –
korespondenca – 6. seminar.
59 Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana, 24. 10. 2017, Poroèilo o programu izpopolnjevanja »Glasbeni
Bovec 1993«, osebni arhiv Brede Oblak, mapa Bovec – korespondenca – 6. seminar.
Sklep
Seminarsko izobraevanje »Glasbeni Bovec« predstavlja temeljni premik v
permanentnem izobraevanju glasbenih pedagogov na slovenskih tleh. Pomembno je
prispevalo k uèinkovitejšemu sodelovanju razliènih profilov glasbenih uèiteljev ter k
celostnemu pojmovanju glasbene vzgoje v celotnem glasbeno-izobraevalnem sistemu. V
Bovcu so se sreèevali glasbeni pedagogi, ki so ob glasbi dopolnjevali ter izmenjevali svoje
izkušnje, kar je bilo zanje zagotovo neprecenljivega pomena in se je odraalo tudi skozi
vsakoletno narašèajoèe število udeleencev. Iz seminarskih nalog oz. drugih mnenj, ki so
jih udeleenci seminarjev »Glasbeni Bovec« morali pripraviti v okviru strokovnega
izpopolnjevanja, je razvidno, da so seminarji v veliki meri navdihovali posameznike, ki so
tako pripravili od glasbeno-plesne predstave (vkljuèno s celotnim potekom predstave,
koreografijo, postavitvijo luèi in plesalcev ter slikovnega gradiva),60 do predstavitve
glasbenega izroèila posameznega kraja (ljudske pesmi posameznega podroèja, slikovno
gradivo, predstavitev pesmi ob šegah, kot je Pust idr.),61 vkljuèevanja plesa in plesnih
elementov v glasbene dejavnosti, dela z otroškimi glasovi pred, med in po mutaciji ter
glasovni higieni.62 Ena izmed udeleenk seminarja, Elizabeta Krianiæ, je seminarsko
nalogo zasnovala kot pismo prijateljici, v katerem je predstavila svoje doivljanje
seminarja in zaobjela srèno poslanstvo in velièino Brede Oblak, ki dokazuje, da je bila in
še vedno ostaja veliko veè kot le izjemna strokovnjakinja na podroèju glasbene
pedagogike: »[…] Po koncertu nam je dr. Oblakova predstavila štiri seminarske teme in
predavatelje. To je storila na svojstven naèin: iz nje izareva nekaj lepega in prevzame te
obèutek, ko se zaveš pomembnosti svojega poklica. Njene besede bi lahko strnila v znani
pregovor: ‘Koliko daš, toliko dobiš.’ Kadar koli imam prilonost biti v njeni bliini (al so
to samo seminarji in njene knjige), se spomnim dveh svojih profesoric iz srednje šole,
zaradi katerih niti za trenutek ne pomislim, da bi kdaj elela delati kaj drugega. […]«63
Literatura
Osebni arhiv Brede Oblak, fond »Glasbeni Bovec«.
Osebni arhiv Brede Oblak, »Glasbeni Bovec« – dnevnik 1989–1993.
Osebni pogovor z Bredo Oblak. Ljubljana, 24. 10. 2017.
Roš Katja (1992). Glasbeni Bovec postaja pojem in zanimivost. Delo, let. 34, št. 133,
str. 10.
Roš Katja (1989). Bovec naj bi postal mednarodno glasbeno izobraevalno središèe.
Delo, let. 31, št. 101, str. 11.
74
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
60 Brigita Torniè Milharèiè, »Seminarska naloga«, osebni arhiv Brede Oblak.
61 Slavica Cvitaniè, »Seminarska naloga Glasbeni Bovec: glasbeno izroèilo mojega kraja«, osebni arhiv
Brede Oblak; Ivan Levar, »Seminarska naloga Bovec z mojimi uèenci: ljudski plesi in pesmi«, osebni
arhiv Brede Oblak.
62 Marija Feguš, »Seminarska naloga Glasbeni Bovec 1994, Delo z otroškimi glasovi«, osebni arhiv Brede
Oblak.
63 Pismo Eliabete Krianiæ kolegici o doivljanju seminarja, Krško, 20. 12. 1993, osebni arhiv Brede Oblak.
Summary
The history of the development of permanent education dates back to 1988, when the
Ministry of Education and Sport and the Institute of Education and Sport of the Republic
of Slovenia activated the area with the planned establishment of the Special Educational
Community for Pedagogical Orientation, while the official start of the implementation of
various permanent education programs started the year later. It should be emphasized that
some forms of education had been implemented before 1989. Breda Oblak’s professional
contacts with teachers were thus practically present throughout the whole period of her
professional work. We record more than 50 different places across Slovenia and in
neighborhoods in which Breda Oblak independently led seminars, but it is also necessary
to emphasize the quantity, since Breda Oblak visited some of these places several times,
especially in larger organizational centers. In prionciple, meetings in the form of musical
workshops, lessons, lectures and consultations were related to general music education, as
well as the Music Theory and early Music Education in Music Education.
Seminar education, entitled »Glasbeni Bovec«, was organized in Bovec between 1989 and
1993 under the auspices of the Academy of Music of the University of Ljubljana, the
National Education and Sport Institute Slovenia and the Bovec Cultural Center. The main
creator was Breda Oblak, whose idea of the permanent education of music pedagogues
has become the central guide of Bovec musical meetings. As a Vice Dean for Student
Affairs (1989–1993) at the Academy of Music of Ljubljana, she was in charge of
leadership and organisation of programs on one hand and for professional contributions in
the field of musical didactics as a high school lecturer on the other hand. During this
period, six programs were conducted, which were set up holistically – besides seminars,
where domestic and foreign experts discussed about current music-pedagogical issues
every year, which concerned both the individual lessons of instruments and the teaching of
music in general education, and the teaching of Music Theory and Solfeggio,
accompanying concerts were also organized.
The Bovec seminar upgrading is a fundamental shift in the permanent education of music
pedagogues in Slovenia and has significantly contributed to more efficient cooperation of
various profiles of music teachers and, in general, to the overall concept of music
education throughout the entire music education system.
75
Tina Bohak, BREDA OBLAK – SPIRITUS AGENS SMINARSKEGA IZOBRAEVANJA ...