Oospodarske stvari. Kaj početi, če se komu po kaki nesreči obleka vname. Mnogokrat se zgodi, da ae komu po kakem koli nesrečnem slučaju obleka na telesu vname. Strali in preplašenost nearefnika tako prevžameta, da dostikrat ravno naaprotno temu dela, kai' v taki nesm-i pamet in mirni preudarek zabteva. Onesrečenec začne kričati in leteti dosti-krat sam ne ve, kam, pa vae to nesrečo le ae hujšo dela. Najboljše je, da 8i kolikor mogoče miren, se hitro vležeš na tla in z valjanjem sem ter tje gorečo obleko pogasiti skušaš. Če je kaj drugih ljudi blizo, naj odeje, koce, zavijače, blazine na nesrečnika namečejo in tako plamen zadušiti skušajo. Bolj ko letia, bolj 8e vplamti obleka in hujša je opeka na telesu. Brž te plamen osmodi po obličju in rokah in dim in slap te duši, da ae nesrečnež le malokdaj 8mrti otme. Najboljši varub pa je previdnost, kedar imaa z ognjem ali lučijo opraviti. Kako pregloboko posajenim sadnim drevesom poinagati. Sadna drevesa se ne amejo nikdar globočeje aaditi, kakor so bila prej v drevesnici posajena. Ako se je pa pri posajenju dreveaa v tem pregrešilo in drevo ae globokeje posadilo kakor prej tako drevo pod takim posr;enjera trpi, drevo ae ne razvija, kakor bi se imt'o in tudi rodovitnost njegova se zmanjša. Da se tem odpomore, se drevesce do 5 centimetrov odgrebe in pod zemljo trak gkorje okoli in okoli odlušoi. Tu okoli se napravi dVbelota, iz katere nove korenine poženejo. Tako ravnanje je povsodi tam nasvetovati, kjer se posajeno drevesce brez škode ne da več vzdigniti. ,,P. L." Koristna poraba praproti. Ako se praprot sožge, daje pepel, ki ima veliko tako imenovanih alkalij v sebi, katere dajejo lug, ki ni nič slabejši od onega, kateri se iz potovega pepela nareja in je za pranje in beljenje posebno dober. Po velikib belarijah v Rudogarju na Českem ae praprot nabira, v lalike snope poveže, posuši in potem za knrjavo pod kotlje porabi. S tem pi mnogo dragih drv pribranijo in vendar pcpela nič manj ko iz drv ne dobivajo. Tako si na tak naein potovi pepel popolnoma prihrauijo. Na Angleakem porabijo ta pepel za mijilo. Praprot se nabira, spravi v velike kopice, ki ae o 8vojem časn zažgo in pepel potem pobere. Ta se potem zlugomnamoei, zgnjete in v krogle stlači, ki se posnše in kakor mijilo porabijo. Te kroglje ostajajo bele in periln ne dajejo neprijetnega dnba, kakor ga daje mijilo. I)a se i-isti lug dobi, je treba pepel še enkrat prežgati, ker aem ter tje še vedno kaki nesožgaui ogeljnati delek oatane, ki potem lahko kaj črno napravi. ,,P. L.« Sejmovi. 20. julija: v Arvežu, pii sv. Marjeti na gornjem Dravakem polju, v Vitanju, 21. julija: v Bučali, na Brenski gori; 23. jul.: v Ivnikn, pri sv. Heleni, sv. Mohorju, v Orešju pri sv. Magdaleni v Mariboru; 25. julija: v fcSlov, Bistrici, v Šetalih, v Žalcu, v Kozjem.