iub 55 - Slev. 30 Dolenjska oglfarfa sta zažgala kopo. Treba je bilo velikega truda, napora in veščine, da sla sestavila in zgradila kopo. Treba je bila pripravili les, ga primerno razsekatir zložiti, kopo zasuti, pravilno zažgali. Zdaj pa bo treba noi in dan bdeti ter pazili, da se ne zgodi nesreia. Trd je ogljarslci kruhek, pa vendarle ogljarjenje preredi pridnega. Kdor seveda ni skromen, priden in pazljiv, ta naj rajši nilcari ne gre ogljarit. Cjubljani 22. julija 1942-XX In nhbonamcnto postal« (jlaČJDa T gotovini Sliau 2. DOMOLJUB- , ilne 22. julija UU2-XX. tili'v. :io. ji RAZGLED PO *VETU ---—El Avdienca pri turškem sultanu Dama visokega angleškega plemstva ie leta 18-11. obiskala Carigrad. Takrat ie vladal Tur-či jo sultan, ki se ie imenoval Abdul Mešid. Visoka gospa si ie vtepla v glavo. da hoče biti sprejeta v uvdijcnco pri sultanu. Moledovala e angleškega poslanika lorda Ponsonbvja. naj o predstavi turškemu vladarju. Ta pa ie bil v budi zadregi. ker ie takrat bilo neka i nezaslišanega, da bi kaka ženska prosila pri sultanu za avdiienco. To ie poslanik angleški plenikinii tudi povedal. Ta pa je bila trmasta in ie poslaniku močno zamerila, ker se je je tako otre-sal. V obraz mu je povedala: če on aeče ali ne more storiti take usluge. bo pa koga drugega dobila. In res se ie silna ženska obrnila na leda-ujeta turškega znnanjega ministra Hešida Mil-stalo pašo. Ta ugledni angleški plenikinii kajpada niene silile prošnje ni mogel odbiti, pač ,..1 je znal zvilo izmotali si' iz neprijetnega položaja. Obljubil ji ie. da bo vse storil, kar bo v njegovi moči. Nato pa ie sultanu poročal, da ie iz Andi ie prišel v Carigrad »nekdo«, ki ie prinesel s seboj čudovito lepo zbirko naj-nleineniteišili draenlicv. Turški sultan, ki ie bil ves vnel za dragulje. ie luž dejal, da bi liste i rasni ie rad videl. Ministru ie velel, naj mu t sli »nekdo« pošlje dragulje na ogled. Nato n■ ministri' opomnil sultana, da se lisli »nekdo« strašno hoji za svoje dragulje. ki jih noče nikomur izročiti. »Naj pa tisti draguljar k meni pride.« ukaže sultan. Kar se ie nnlo zgodilo, se ie zvedelo šele čez mnogo let. ko ie v Carigrad prišla novica, da je tisla visoka gospa na Angleškem umrla. Šele takrat ie Hcšid Mustufu paša. ki je medlem postal turški veliki vezir, predsednik turške \lade, to zgodbo povedal nekemu časnikarju, ki jo je nato priobčil. Itešid Muslafa paša ie takole pripovedoval: 'Ko ie sultan dejal, naj tisti draguljar pride k njemu, sem oklevajoč odgovoril: »Vaše Veličanstvo, na i mi oprosti pomanjkanje lakla, vendar moram povedali, da ie lisli draguljar ženska, katera ima svoje dragulje, kadar koli iili kaže. vedno na sebi in na obleki.« Sultan ie zmaial z glavo ter dejal: »Morate pač še žensko privesti k meni. naj le ima dragulje na obleki. Vi pa pridite, da boste tolmačili.« Nato sem angleški plcmkinji sporočil, da ii je sultan dovolil avdiienco. da pa pričakuje cul nje, da si bo nadela čim naiveč svojih draguljev, ki jih ie slišal tako hvaliti. Pleinkinia se ie posmehnila zaradi te sultanove želje, vendar ie obljubila, da si jih ho nadela. In res! Ko ie prišla, ie bila vsa v demantih. ne lc po obleki, marveč tudi po laseh in rokah. »Hesnično, ta ženska ima prekrasno zbirko draguljev.« ie spregovoril sultan, ko se mu ie ženska spoštljivo poklonila. laz sem se delal, kakor da bi sultanove be-. sede prevajal na angleško ter dejal: »Veličanstvo Vnm izreka svojo dobrodošlico.« Pleinkinia se ie zahvalila, nakar sem njeno zahvalo tako le prevedel sultanu: »Ženska pra,-vi. da ima še več takih draguljev naprodaj, da pa si jih ni mogla vseh nadeli.« Sultan: »Vpraša j le jo. koliko lioče za de-mnulno ovratnico.« Jaz: »Veličanstvo spraiuic, ali ste prvič v Carigradu.« ■» Pleinkinia: »I)a. prvikrat, pa sem na vso moč navdušena.« •lir/ sultanu: »Ženska zahteva za njo en milijon pijastrov.« •Siillao: »To je preveč.« •laz plcmkinji: »Veličanstvo vpraša, ali ste si že ogledali naše niošeje. Oe si jih še niste. Vam ponuja državnega vodnika.« Plcmkinja se hvaležno pokloni. Sultan: »Koliko pa hoče za briliantni nakit?« Jaz plcmkinji: »Veličanstvo vpraša, ali hi Vam majhen sprehod po grajskem vrtu bil vSeč.« Plcmkinja se ie zahvalila, jaz pa smcni, pove primera s celotnim svetovnim kniizumom, ki znaša povprečno 12 do 1» milijonov ton na leto. V jafMuiskih vodah, pri čemer niso vštete vode, ki pridejo v poštev tudi |m) sedanjih najnovejših uspehih, nalovijo letno nad t milijon ton rib. Rilnilov na visokem morja vr/e 800 tisoč ton na leto. Prav pomembne pa so tudi množine rib. ki jih vržejo ribolovi na rekah in v jezerih japonskega cesarstva. Japonska premore vsega skupaj okrog 365 tisoč ribiških ladij in bark, od katerih jih ima 75.000 pogon na motor. Mnoge od teh so tudi opremljene z napravami za predelovanje ujetih lili že na krovu in med lovoln. število delavcev, zaposlenih z ribolovom in v pridelovalni industriji dosega skoraj jioldnigi milijon. Silen vihar Strašen vihar ie te dni divjal v krajih severne in srednje Madžarske. Med viharjem ie bil hud naliv, ki je bil nenavaden. Oboje ie imelo tako silo. da ie škoda na vseh straneh prav velika. Mnogo kmečkih hiš ie razdejanih, mnogo drevja izruvanega. brzojavnih drogov razmetanih. Med vihariem ie divjala tudi strela, ki je napravila hudo pnslnšcnjc. Samo v kraju Ungvar je strela ubila 12 ljudi. Vihar pa ie prevračal celo železniške vlake. Na progi pri posta ii Marinaros-Szigel sla med viharjem, ker signalne naprave niso delovale, trčila tovorni in brzi vlak. Krompir ne bo več zmrznil Nemško prometno ministrstvo je izdalo odlok, na podlagi katerega je treba do prihodnje zime določeno število tovornih vagonov opremiti s parno kurjavo, razen tega pa morajo besede sultanu takole prevedel: »Štiri slo tisoč pijastrov zahteva zanj.« Silit a n: »Odvedite to žensko! Takih norih cen ne plačam.« Jaz sem plcmkinji njegove besede takole prevedel: »Veličanstvo je zelo srečno, da se ie z Vami seznanilo « Polna ponosa, da ie bila sprejeta pri sultanu. se je z dragul ji obln/cna angleška jilemkin ja z globokim dvornim poklonom poslovila ter bila vsa srečna, da je bila prva ženska, ki io ie k da i sprejel kak turški sultan. dobiti |>osebne zapirače. Te vapone lx>do U|». rahljali za prevoz krompirja in drugih živil, občutljivih za mraz. Pišejo, da se ne ho vej zgodilo, da bi v zimi zaradi mraza propadala razna živila. Italijanske podmornice v Črnem morju Zanimiv popis o prevozu italijanskih pro!:|khI> ' nioruiškib čolnov na Črno morju prinašajo Mua-chener Neueste Nailiricbten«. Ker teh čolnov ni l>i|Q mogoče voziti po železnici ali po morju, so jih pre. peljavali na posebnih, nalašč za to izdelanih mo tornih vozilih čez al|>ska sedla, koder je ležal ij sneg. V marsikaterem kraju je bilo treba podreti kako hišo ali zid, da so čolni mogli naprej. Navili« temu so vozila v štirih dneh premagala razdaljo 700 km. Nnlo so jih spustili v Donavo ter jih z vlačilci spravili do Črnega morja. KRATKE Vse premogovnike v Angliji so s 30. junijem t. 1. podržavili. 4000 lastnikov bo jurjc!« od države nad 60 milijonov funtov od.šk«"Ioiut-. Italijansko razstavo Lconarda da Viariji so 12. julija slovesno odprli v japonskem I ikiu. Prvi prevozi ukrajinskih jajc (15 inilij- imu so dospeli le dni v Nemčijo. Na dosmrtno ječo so obsodili v Parizu se-t ljudi, ki so v Lilleu ukradli 6000 krušnih kari. Ostavko je podal letalski maršal Charla Wigest, ki se je vrnil te dni iz Avstralije na Angleško. Hrvatski maršal Kvnternik je obiskal pritekli teden v Bratislavi slovaškega ministra n narodno hranilni generala Čalloša. šest posebnih vojaških bataljonov za bele ženske, dva pa za z.ainorke, nameravajo ustanoviti v Združenih državah. 1 do 4 milijone frankov škode je napravila nevihta s-točo v francoski pokrajini Nord. Zažigalne bombe so eksplodirale v petih kinematografih v Jnhauesburgu v angleški Južni Afriki. 24 hiš je uničil požar v starem mestnem delu turškega Carigrada in je zato nad 21«) ljudi brez strehe. 560 severnoameriških parnikov je bilo ml 7. decembra do 12. julija potopljenih v zahodnem Atlantskem morju. Za novega predsednika turške vlade je liil imenovan zunanji minister Saradzoglu. 100 vagonov kristalnega sladkorja bo dobil« Srbija od Madžarske. 74-5 milijona Irankov dohodkov in prav I"-liko izdatkov predvideva za leto 1942-43 albanski proračun. Eno najboljših letal na svetu je zdaj n"1' nemški lovec Focker-Wulf 190, ki ga z uspehom uporabljajo tudi za bombardiranje, trdi angleški strokovnjak. Tri velika taborišča za vojaške begunce i' Rusije je ustanovila turška vlada. Velik meteor (podnebnik) je padel te «nl na zemljo v bližini premogovnika Dylcnfcck pri afriškem Titnisu. Za MO kg kosti dobi na Slovaškem vsak 4kg pralnega mila. Sveihki rut mik »Vener Črnin* ie n im ri-ka vlada zasegla ter ga dala oborožili. Zdai ie 111 parnik dodeljen mehiškemu stražneniu brodov-ju. Švedi so zaradi lega ogorčeni nad Amerik"-Jmlom so vzeli tiso zcmtio na Madžarskenj-To postavo, ki določa razlastitev judovski" zemljišč, ie madžarski parlament sprejel z veliko večino. 20.000 J min v so potonili IG. t. nt. t' /'uri:": Dognali so. da so Ii ljudje tiakaj prihežali ™ drugod. Zdai jih bodo zaenkrat poslali v 1»' borišča. nakar jih pošljejo na Poljsko. Slov. !!0. DOMOlJUli , dne 22. julija 1042-XX. Stran 3. NOVEGA 1 Letošnji zlafomašniki V nedeljo 19. iuliia, na praznik sv. Vinccn-cij:1 Pavclskega je v cerkvi Srca Jezusovega v ] inliljaui opravil svojo zlalo mašo misijonar Milnici Klttnčnik. Hodil se ic '-'I. avgustu ISHI v Zrečuh pri Konjicah, v mašiiika ic liil posvečen 1892 v Ciradcu. nakar ic noreče misi-jmiaril P" vseli slovenskih škofijah. Opravil je \ sciia skupni nad 4111) niisijonov do lela 1935, I,,, prišel v Celje, kicr ji' ostal do velike noči Ida I".II1. ko je spet prišel v I.iuhljaiio kot "S Idni starček, ki pa ic še vedno čil in zdrav. Zlalo mašo je obhajal vzgledni duhovnik ljubljanske škofije, konzist. svetnik in profesor \ pokoju (j. dr. Alfonz l.rviinik. ki se ic rodil L>fv julija 1809 v Planini pri Uakeku ter bil \ mišiiika posvečen leta 18112. za doktorja |hi islovja pa ie bil proinoviran lela 1905 v (11 a' Ici i. Od Ida 1901 do 192(i ic bil v l.iiib-Ij mi katehet na 1. drž. gimnaziji. Kot upoko-icnec pa še vedno vneto in z vso silo svoicga blagega srca delnic na polju krščanske ljubezni, vodi Karitativno zvezo, Vinceuciicvo družbo, pomaga liri Llizuhclnih konferencah, ureja list • Nina zapoved« ild. Napisal ie v naše časopise tudi več izobraževalnih in verskih ter v/iMinih člankov. V Križankah v I.jubliaui. kjer zdaj prebiva. bn dne 23. julija bral svojo zlat........ lipo- k limi župnik in duhovni svetnik g. Janez Mrrknl, ki se ie rodil IKON v Itadovljici ter ie nazadnje od Ida 1908 do 19.19 kol župnik deloval v ltctcčnh liri škofji Loki. Ko je odšel v pokoj, ie prevzel duhovno vodstvo šolskih sester v Naklem pri Kraniu. kicr ic ostal do Ida 1911. Od takrat prebiva v l.iubljani. I.eta 1926 j.- bil imenovan za duhovnega svetnika V Polhovem uraden, kicr se je lela 1800 rodil, prebiva zda i zlatomašnik g. Mulci Hihur. kamniški dekan in mestni župnik ler častni kaiinuik. Kot kaplan ie služboval pri I). M. v Polju in v Šl. Vidu pri Stični ter je lela 1900 poslal župnik in dekan v Šniarlnem pri Litiji za dekanom Ivanom Lavrenčičem. Medlem ko ic rajni Ivan Lavrenčič v Šmartnim sezidal novo cerkev, jo ie njegov naslednik notranje spopolnil, tako da šmartinska cerkev danes ni Ic med največjimi, marveč tudi med najlepšimi cerkvami na Slovenskem. Toda tudi notranje ic larane docela prenovil. Ko ie v Kamniku umrl njegov nekdanji šinariinski prednik dekan Ivan Lavrenčič. ie liil na niegovo mesto hne-iiovan sedanji zlalomašnik. ki ie l.avrcnčičcvo delu nadaljeval od leta 19.10 do leta 1911. ko ic odšel iz Kamnika ter zda i živi v rojstnem kram, kicr bo imel zlalo mašo 9. avgusta. Slolni kanonik g. Alojzij Strni se je rodil Ida 1KU8 v Upnici tiri Kropi. 7.0 kot mlad duhovnik ie sodeloval pri tedanjem mladinskem zborniku »Pomladni glasi«. ki so ga vsako leto izdajali ljubljanski bogoslovci. Od leta 18(11 do 1905 ic bil katehel na liršulinski šoli. nato pa ie do lela 1919 bil spiritual v ljubljanskem duhovskcin semenišču. Tega lela !<• postal kanonik in arhidiiakon. (i zlalomašnik ic zlasti delaven pri vzgoji mladine. Kol tak ie delovni pri mladinskih lislili. pisal knjige in •sPisc za mladine, ureial ■Duhovnega pasliria« 1 ■ ■"" že dolga lela vodi društvo Rokodelskih po-močnikov. Zc 23 let vodi Bratovščino sv. Hcš-"iega Telesa, ki skrbi za mašile obleke uliož-niiu cerkvam. Mnogo ie deloval tudi tiri raznih molitvenikih. Njegove zasluge na cerkvenem in vzgojnem polju v teli 50 Iclih so ve-hke. Zlati mašiiiški iubilei bo obhajal 20. julija v ljubljanski stolnici. I pokojeni kalehet in kaznilniški kurat g. liklor Seqn se je rodil 1809 v Kraniu ter ie "'I leta 1903 deloval kot dušni pastir v prisilni delavnici v Ljubljani in od lela 1905 kot prvi katehel na gluhoneninici, kar vse ie opravljal '!" Ida 1934. Zlato mašo bo imel 20. iuliia pri liančiškanih v Ljubljani. Vsem gg. zlaloniašnikom čestitamo k temu Prelepemu duhovniškemu slavi ju ler iim želimo, (l" hi jih ljubi Bog še mnogo let ohranil. d štiri nove svete daritve. V ljubljanskih cerkvah so opravili pr\o daritev štirje novo-niušuiki. Na Niču je daroval novo sveto mašo g. Ludvik Siv ic v nedeljo, dne 1.2. juliju. Novo-iii ii šn i k ii in vernikom je pridigal g. II. Kokolj. Pri karineličankaii na Selu je zapel prvo >glo-lijoi g. Tavčar Martin iz Trcbije pri Stari Oseliei. Slavnostni govor je imel kaplan g. Kun-stclj z Vrliuike. V cerkvi sv. Cirila in Metoda je zudonclu pesem • Novnmašnik hod' pozdravljeni v počaščenje novomušnika j;. Ivanu Mur-kieu, rodom iz Struliinj v župniji Naklo pri Kranju. V ljubljanski stolnici je imel novo sv. mašo g. Maks Ocepek iz Komende. Pridigal mu je župnik in duhovni svetnik g. Zubukovec. — Vsem gospodom novoinašnikom želimo v težki službi obilo božjega blagoslovu! d Srebrno sv. maso sta obhajala le dni naša primorska rojaku, dekan Ivan Semič in župnik Srečko Gregorcc. Bog ohrani oba zgledna duhovnika še mnogo let! d V ljubljanskem uršulinskem samostanu bodo o počitnicah pouče\ali vse jezike v tečajih ali |>osuniczno. Utotako tudi stenografijo. I čenke domače in drugih šol, ki nameravajo vstopili v uršulinsko gimnazijo, bodo imele meseca septembra pripravljalni tečaj za sprejemne izpile. Pouk se začne ob 1-1. uri. il Določila za prihodnje šolsko leto. Ducc je sprejel ministra z.i narodno vzgojo, ki mu je poročal o delu fašistične šole v XX. lelu. Dure je i zadovoljstvom vzel na znanje porodilo o duhu, ki preveva fašistično šolo. Določil je, naj se ustanovo novi razredi po osnovnih šolali in po drugih zavodih, zlasti po višjih tehničnih šolah, kamor prihaja vedno več učencev. Zaradi morebitnih težav pri preskrbi z gorivom prihodnjo zimo, je Duce na ministrov predlog odobril nov koledar za osnovne, srednje in višje, ženske in umetniške šole. Šolsko leto se ho začelo s 1. oktobrom in ho razdeljeno na dve polovici. Prva bo trajala od 1. oktobra do dne 15. decembra, druga od 10. februarja do :!0. junija. Od 10. decembra do 15. februarja bodo počitnice. Letne skušnje bodo od 1. do 25. julija, vpisi za prihodnje leto pa septembra. d Vesela novica. V >Slov. domu« čitumo: Z vseli delov države prihajajo ugodna poročila, iz katerih je razvidno, da bo letina dobra. V kratkem bodo objavili podatke o letini za vso državo, nakar bodo najbrže določili nove obroke zu moko in kruli, ki so jih 13. marca znižali. d Gotove smrti v Krki je rešil novomeški poštni uradnik Lado Malis te dni dva kopalca. d Slare oblačilne nakaznice bodo zapadle dne 30. oktobru, nakar bodo pristojna oblastva izdala nove, ki bodo samo dveh tipov: za odrasle in za otroke izpod petili let. d Požar na Barju. Posestnika Jožeta Viran-ta, po domače PiSkurjevcgu Jožetu, na Barju je zadela nesreča. Otroci so |xi neprevidnosti zanetili ogenj v gospodarskem poslopju, kjer so se igrali. Vii(4 -e je senik, skedenj in ogenj se je hitro razširil na veliko gospodarsko po-slopje, ki je gorelo v velikih plamenih, tako velikih zabojev jih je. V zabojih so tudi zu-pestne ia žepne ure. ki jih je darovalo celovško združenje urarjev. s 10(1 milijonov kun bo veljala nova poštna palača v Zagrebu. s Uf-iteljihčniki na obali Severnega morja. Na povabilo vrhovnega poveljstvu nemške vojne mornarice je odpotovala skupina učiteljev, profesorjev in dijakov mariborskega učiteljišča na obalo Severnega morja, kjer ostanejo do 16. avgusta. Izletniki so se skrbno pripravili za koncertne nastope na Danskem in llolundskem. s 295.700 prebivalcev šteje sedaj Belgrad. To je pokazalo 24. juniju izvedeno ljud. štetje. s Bolnišnica na Golniku ima sedaj kirur-gični oddelek z nad 200 posteljami, oddelek za notranje bolezni s 140 posteljami in oddelek za tuberkulozne z BO posteljami. V gradnji je še oddelek za nalezljive bolezni s 70 posteljami. \ načrtu pu itnujo postujo za otroške bolezni in očesni oddelek. s Nov železniški most čez Savo bodo zgradili pri hrvatski Stari Gradiški. Te dni so že pričeli s preddeli. s Umestno naročilo. Mestno poglavarstvo v Osjeku je naročilo vsem lovskim čuvajem, naj pazijo tadi na polja in drevje iu onemogočajo poljske tatvine. 8 Alkohol za potrebe srbskih zdravnikov. Srbska zdravniška zbornica je obvestila svoje člane, da je pri metodajnih oblasteh uspela, da bodo od sedaj dalje srbski zdravniki redno dobivali za svoje potrebe mesečno po 1 liler alkohola in gorilnega špirita. s Hrvatska in Bolgarija. Hrvatski književniki so bili pred kratkim na prijateljskem obisku v Bolgariji. Bolgarski tisk jih je toplo pozdravil in jim želel srečno bivanje na bolgraski zemlji. Hrvaški književniki so ob tej priliki nastopili tudi v sofijskem radiju, kjer so govorili o bolgarski zemlji in svojih doživljajih na hralsk.ih tleh. s Nad 50 vajencev in mladih delavcev je nastopilo te dni v Zagreebu prvi plačilni dopust. Do-pustniki bodo preživli prosti čas v skupnem taborišču na Slemenu blizu Zagreba, kjer bodo živeli v posebnem« taboru. Po tem prvem počitniškem Anton Medved Čeprav ie bil Anton Nedvcd po rodu Ceh, ie vendar njegovo veliko delo v glasbi bilo najplodovileiše pri nas v Ljubljani. Zato ga slovenska glasbena zgodovina šteje med svoje velike može, in to po pravici, sai ie I>i 1 miš veliki glasbeni učitelj — eden med prvimi na Slovenskem — in skladatelj popolnoma slovenskih pesmi, nabožnih, narodnih in umetnih. Nedvcd se ie rodil v Hofovieah na Češkem in se je že v svoji nežni mladosti izredno zanimal za pelje, za igranje na gosli in na klavir. Ker ie kazal tako izredno veselic do petja in glasbe sploh, so ga starši že v desetem letu poslali v zlato Prago, kjer se je iz leta v leto izpopolnjeval v glasbeni stroki in kaj kmalu začel ludi sam nastopali kol pevec po raznih cerkvah, koncertih in nkademiiah. in to ne samo kot pevec v zboru, marveč takoi spočetka že kot pevec v lepih in težkih samospevih. Zlasti se je odlikoval tiri prireditvah Sofijske akademije in Ccciliianskega društva v Pragi. Ko ie končal pevsko šolo in napravil glasbene skušnje, ie bil takoj tudi sam postavljen za pevskega učitelja na isti Sofijski akademiji. Začel pa ie poučevati tudi pet ie na tamkajšnji realki. Vsi ti veliki uspehi posebno v petju so Nedveda zvabili k operi v Pragi in pozneje h gledališču v Brnu. Ta ustanova pa ie zašla prav takrat v denarne težkoče in ie to tudi Nedvedu vzelo zaslužek. In glei: ravno tedaj ie bilo razpisano ravnatelisko mesto pri ljubljanski Kilharmonični družbi. Nedvcd ie prosil za to mesto in ga tudi dobil. Tako je znameniti pevec in glasbenik naslonil v Ljubljani v letu 185fi. Odslej ie skoraj polnili 30 let odlično sodeloval pri tci naši glasbeni družbi. Kot ravnateli ie tako rekoč vodil vse slovensko glasbeno življenje v drugi polovici preišniega stoletja. Sai je vodil vse javne prireditve, koncerte in akademije ljubljanske Filharmonije, sam je ustanovil pri tem društvu pevski moški in ženski zbor in z njima nastopal ter izvajal slovenske pesmi, pa tudi velika glasbena dela svetovne slave. 2c tri leta po prihodu v Liubliano ie poslal pevski učitelj na državni glasbeni šoli in tudi poučeval petje 1111 ljubljanski gimuaziij. v Alojzi icviSfu in v bogoslovju. Ko se ie kmalu nato uvedlo v ljudske šole petje kol obvezen predmet. seveda ni bilo 7"s novi pouk potrebnih knjig. I11 zopet ie bil Nedvcd. ki je takoj priskočil učiteljem petja na pomoč ter napisal prvo slovensko pevsko šolo z naslovom Kratek nauk v glasbi I. 18I13. Ko se je leta 187«. državna glasbena šola kot taka ukinila in se je v njeno nadomestilo ustanovilo posebno mesto pevskega učitelja na ljubljanskem učile, liišču, ie tudi to mesto dobil Nedvcd in tanihj ostal prav do svoje upokojitve. V pokni ie stopil šest let pred smrtjo, umrl pa je v Ljubljani leta 18tJ(>. Nedvcd pa ni samo orgailiz.ilorično delovni med Slovenci kot pevski učitelj in voditelj, marveč je izredno pomenih.10 tudi njegmo skladateljskn delo. Kot skladatelj ie bil silno plodovit, sai imamo dolgo vrsto niegovib cerkvenih in posvetnih skladi: iu tudi samospevov. Prva njegova skladba je bila maša, ki in ie zložil še v Pragi in io tamkaj tudi predvajal. Za tepi pa ie sledila dolga vrsta Ncdvodnuli skladb, ki jih tudi na slovenskem podeželju poznajo skoraj vsi cerkveni iu društveni pevski zbori in so že neštetokrat z njimi nastopili. Kdo ne pozna nicgove prelepe maše: K I«1»i srca povzdignimo, njegove A ve Marija /a mi-pran ali tenor in orgle? Pri naši Glasbeni Matici ie izdal večino svojih skladb. Med njimi so številne skladbe Gregorčičevih pesmi, kakor 11. pr.: Voiaci na poti. Nizaj v planinski raj, Veseli pastir. Deklclu iu druge. Pa koliko Prešernovih. Jenkovih. Fiiulkovili ie skoinponiial! Številne so tudi njegove skladbe ob raznih priložnostih in slavnoslih! Premnogo sl.ladb 11111 je ostalo še v rokopisu. Nešteto skladb ie ludi sam dirigiral, na premnogih slavnoslih tmli sam nastopal kot izvrstni pevec. Prav izredno pomembno pa ie Ncdvedevn delo 1111 našem učiteljišču, kajti tamkaj ni važno samo njegovo delo. ki ga ie opravljal v smilili razredih kot dober pevski učili Ij, marveč ie še veliko pomembnejše njegovo mentorsko delo. njegovo zanimanje za učence, ki bili posebno nadarjeni za glasbo in so že tuMat kazali velike skladate!iske sposobnosti. Take glasbene talente je Nedvcd takoj spoznal, se zanje zavzel in iim nudil posebnega poučevanja v glasbi. Tako ie nastala cela šola. ki jo imenujemo Ncdvedova šola 11:1 slovenskem učiteljišču v Ljubljani. In prav iz te znamenite šole so izšli premnogi naši pozn, ■■> skladatelji, kol n. pr. Josip Puvčič, France Marolt. I c ulo Juvanec. Janko Zirovnik. Anton Dekleva in še drugi. Za Svoje velike zasluge ie bil Nedvcd izvoljen za prvega častnega člana slovenske Glasbene Matice v Ljubljani. taboru bodo sledile Se ostale skupine vajencev in mladih delavcev. Vsi bodo imeli plačilni dopust, kot to določa zakonska odredba. s Svatba najbogatejšega kmeta. V Belem potoku, v helgrajski okolici, je najbogatejši kmet Velimir Gavrilovič oženil svojega osemnajsllclnega sina z najbogatejšo mlado vaščanko. Na svalbo je poleg sorodnikov, prijateljev in znancev povabil tudi vse oslale vaščano. ki so se poleg povabljenih Belgrajfanov goslili točno teden dni. Za svalbo so zaklali več volov, svinj, ovac, telet. Svoje mlado življenje je moralo darovati tndi precej pujskov, ki so jih spekli na ražnju. Gostom so poleg raznih juh in maščob postregli tako z govedino, kakor z raznimi vrstami pečenk in salat. Pili so pa vino in žganje. s l'et novih konjskih mesnic so v zadnjem času odprli v Veliki Kikindi. s Najmlajši župan v Srbiji. Valjevska Kame-nica je dobila pred nedavnim novega župana. Bojen je bil leta 11118. s Vojna sodišča so ustanovili na Hrvatskem. Poslovala bodo med mobilizacijo, v vojnih časih, oh revolucijah in neredih. s V Doliju pri Krškem je umrl znani slikar in pesnik Hans Gagern. s Izdelovanje mesnih konzerv je prepovedala srbska vlada. s Vse zaloge žita, raznih stročnic in krompirja je proglasila hrvatska vlada za državni monopol, s 18.(10(1 kmetij šteje sedaj Celjsko okrožje, s Obvezno gnojenje polja. Oblasti v Veliki Kikindi so izdale naredbo, po kateri mornio vsi kmetje pognojiti svoja polja z umetnim Enojem, ki ga bosta dali na razpolago zadružni ustanovi jAgrariat in »Agrarprodukt«. Za noizvršitev naredile je določena visoka kazen. s Več prometno važnih ces( v Hercegovini 'l0 v kratkem posodobila nemška dr. Todtova gradbena ustanova. s S kolesa je padel, ko se je vračal iz Slovenskih goric, kjer jo kupoval vino, v Svečino p" Mariboru znani gostilničar 32 letni Nikolaj Skohn. Počila mu je lobanja in je takoj izdihnil. s Kazen za razburljive govorice. V nekem frankfurlskem oboroževalnem podjetju v Nenuiji so zadnje čase širili različne vesti, naperjene proti nemškemu vojnemu vodstvu in proti zaveznikom. Dognali so. da novice širi 3t letni uslužbenec en-rik Mass, ki je poslušal tuje radijske postaje. Henrik Mass je bil obsojen na smrt, njegovi lovari« — razširjevalci pa na zaporno kazen od 15 ""'sc' cev do 10 let. s Trimesečno podporo je ponovno dovolil« n . 1 . 1' , J*' t............ vsem svojim nameščencem in upokojencem nic,u občina v srbskem Nišu. (Dalje.) »NehajteI Matere ne bojte teplit Mene ubij-1„ če hočete, mamo pustite!« Gregor je obstal kakor kamenit. Roka mu je omahnila. Srepe oči je uprl v Tilko, pljunil pred njo in zasikal: »Pocestna sile Ponosno se je vzravnala in izbruhnila: »Oče, ki hčer prodaja, nima pravice psovatil« Mali je skočila k liferki in doifinila roke. »Kdo te prodaja?c »Vi! t »Komu?« »1'alirju sle me hoteli prodati — za denarlc »Lažej — sama si se prodala!« • Jiiz ne! Nisem naprodaj, tudi za vašo vožnjo ne!« >ln kaj je s palirjem?« »Konec!« Vrgtl je bič v kot in molče odšel v izlio. Tilka je dvignila mater, ki je ihto sklepala roke. Objela jo je in poljubila. »Kako je s teboj, otrok moj!« jo vprašala vsa v solzah. »Dobro, mama! Ostala sem vaša!« »Ilvala Bogu in Materi božji!« Starka je prekrižala Tilko na čelo in ji obrisala krvave lase, ki so ji drsele po licu. List se je nagloma obrnil. Življenje je pisalo novo slran, umazano in podlo, da se je zagabilo vsein vašfanom. I'alir se je spet udomačil pri Ludviku. Oklenil se je Elze, ki mu je bila uslužna. Krčmar je pustil vso, samo da je prišel spet do zaslužka. Zmenila sta se z Ludvikom, da mu prepusti vso vožnjo. Skupaj sta šla v mesto in kupila velik tovorni avto. 1'alir je dobil šoferja, ki jo vozil pesek iz jain. Kmetje so se umaknili iz gostilne in kleli. Vsi furmani so izgubili vožnjo. Prodali so konje in zapeljali vozove v kol-nice, kjer so stali kot zaprašeni spomini na one Jase, ko je vriskala cesta. Nekateri gospodarji so so spet približali zemlji. Ta preobrat je najbolj v živo zadel Gregorja. Sosedje so mu skoraj privoščili, da je bil odrinjen oil vožnje. Zamišljen in pol rt je taval iz kolnice v hlev. Hodil jo okrog njiv, pa se ni dotaknil nobenega dela. Naj-roje se je zgubil v gmajno in zavil h peskarjem. "a golili gričih je gledal na belo cesto, ki se je vila ob rebru. Nikdar ni zavil v gostilno in celo 1' inaši ni več hodil, dasi ga je žena lepo prosila ''■r um prigovarjala. Kadar je slišal hupati Ludvikov avto, je povesil glavo in zaklel. Tilka je morala prestati največ bridkosti. 1'alirja ni bilo nikdar več k hiši. Dekleta so se nasmihala in škodoželjno zrle za njo. »Sedaj pa ima svilene nogavice in prozorno jopice! Naj obesi čeveljčke za svoje skuštrane lase! Ne bo se več vlačila z motorjem t< Zavist je mešala jezike, da so sikali najbolj neverjetne vesli o Gregorjevi »gospodični«. Posebno so so v obrekovanju izkazale pevke. Tilka je čulila zasmeh-Jive poglede. Umaknila se je ljudem in z materjo hodila na njive. Najraje se je mudila na vrtu. Pismo, ki ga ji je pokazal Petrov Janez, je dvakrat prečitala. Uvidela je, da je fantu storila veliko krivico. Posebno jo je razveselil pozdrav, ki ga je izročil Niko. Rada bi se mu zahvalila, toda Janez ji ni hotel dati naslova, tako mu je naročil Niko. Ob vznožju peščenega hriba konec vasi sta se stiskali dve revni bajti. Neometani zidovi so nosili razdrapano streho z razbitimi konci. Okna so bila ubita in zamašena s cunjami. Stare trte so spletale polomije nlatnik, pod katerim je stala lesena klop. lioji muh so se podili po gnojnišču, kjer so brskale kokoši in nekaj piščancev. Pred bajtama pa je tekla krasna, široka cesta ob prašnem grmu, ki je skrival revščino bornih hiš. V prvi hiši je prebival peskar Fortunat s svojo hčerjo Erno in petletnim vnukom Nejčkom. Okrog šestdeset jih je nosil na hrbtu Forlunat, pa se mu še ni uklonil tilnik. Suh je bil kot dren in močan, da je kar z rokama privzdignil navrhani tasarski koš. Pozno se je oženil in že [>o enem lelu poslal vdovec z malo lirno. Težka dela so mu dajali za majhen denar. Bil je nosač pri županu, delavec na žagi in zadnja leta peskar na cesti. V kamnitih votlinah je lomil kamen. Nekoč mu je mina sprožila kamen, ki mu je izliil desno oko In močno poškodoval levo. Ker je slabo videl, so ga poslali najprej v jame, kjer je tolkel kamenje. Na enonožnem stolu je sedel in udarjal po kamenih, da so se drobili kakor sol. Z roko je tipal in preizkušal grušč, če ni predebel. Največ je natolkel in najbolj pravšne koše je nadrobil, zalo ga je palir upošteval kot delavca. Kar je nosil v duši, to je stresel na jezik in vrgel ven, naj |e zadelo tako ali tako. Gospode ni mogel videli. Pijavke jim je pravil, z lenuhi jih je zmerjal in niti župnika ni pozdravljal. Očitali so mu, da zavaja fante. Vsak večer so se zbirali pred njegovo bajto, posedali po ograji in kadili. Kadar jim je tobak Nii ennnotnem stolu je sedel in udarjal po kamnu. pošel, so poklicali Nejčka in ga poslali v trafiko. Dečko je bil star pet let. Pomanjkanje se mu je poznalo na obleki in obrazu. Nosil je kratke hlače na oprtnici, ki mu je visela počez in mu zajedala desno ramo. Obrazek mu je bil stari-kav, le žive, črne oči so se bliskale v njem. Za svoja leta je bil priden In neverjetno uporabljiv, suhljad je nabiral po gmajni, očetu je nosil kosilo v jame, krmil je zajčke in tudi golobnjak so mu naredili, da bo golobe dobil, kadar bodo pri Petrovih zvalili. »Nejčelt, greš po cigarete?« »Grem!« in že je odliitel in posnemal avto, da bi čimpreje prišel nazaj. »Materine oči ima«, so ugotavljali. »Pa očetov r.os!« In spet so premleli vso zgodbo ter si oporekali, da je prišlo večkrat celo do prepira med njimi. »Glavo stavim, da jo palirjev!« »Pa jo izgubiš! Iirno vprašaj!« Samo enkrat so jo vprašuli. Takrat so jI zagorele oči, užgala jih je s pogledom in srepo treščila besedo: »Nič ne vestel« Ob ognjišču v temni kuhinji se je nalo zjokala. Od takrat je niso več izpra-ševali. Samo očetu je zaupala bridko skrivnost. Pri Ludviku je služila za natakarico. Palir jo j» zasledoval. Kako je bilo, so ne spominjam. Elza jo je napojila z likerjem, ki ga je plačal palir. Tisti Berto, ki je bil z inženirjem, je pred sod-nijo priznal očetovstvo. Podkupil pa ga je z denarjem palir. O vsem drugem je molčala in vdano trpela, da se je zasmilila celo očetu. Fortunat je sicer molčal, toda v jezi je preklinjal palirja in mu grozil. Iz tega so sklepali, da nekaj ni v redu, dokazati pa nihče ni mogel in tudi če bi dokazal, bi mu ne verjeli: palir je postal vir vseh zločinov, ker je tako hotela maščevanje, ki je rastlo v ljudeh od dneva v dan. Najhujše je vrelo v Fortunatu. Dobro je vedel, zakaj ga je nadzornik vzel na delo, tudi to mu je bilo jasno, zakaj je ravno njega obdržal v jami, ko je vendar toliko drugih pognal na cesto. Da mu ni šlo za košček polente in za osramočeno hčer z otrokom, bi pljunil palirju v obraz. Drzen je bil že itak z njim. Drugi delavci so se čudili Furtunalovi korajži. Uprl se je palirju kar javno in kadar sta bila sama, sta sikala drug v drugega kakor dva gada v pekočem soncu. >Kaj za vraga imata ta dva med sabo?« so se vpraševali peskarji. Ujeli so nekaj besed in si mežikali z očmi. »Recite, kar hočete: še pobila se bosta! Slari je razdražljiv, palir pa nesramen!« Tistega večera so fantje vzdigovali pred ograjo orjaški kamen. Brezdelje in objesnost sla jih zmaličila. Kdo bo kamen dvignil više, za to je Slo. Napeli so mišice in hropeli. šibkejši kamna sploh niso premaknili, močnejši so ga dvignili do kolen, nihče pa do prsi. Nejček je prinesel tobak. Fantje so ga zavijali v papir. Po ogenj so šli v hišo k ognjišču. Krna jim je ponudila veliko tlečo glovno. Kako da ni še Forlunata, so spraševali. »Pa teci, Nejček, in poglej po očetu!« Fantič je urno odletel in klical nazaj: »Mama, pa malo polentke. Lačen sem!« V resnici so bili vsi lačni. Premajhen kup polente se je hladil na lesenem krožniku. »Vi jo saj imate,« so tolažili fantje, »pri nas bomo kuhali otrobe!« »K palirju pojdi na večerjo! Nocoj je Elza zaklala tri piščance. Boš obiral kosti!« Pripomba je podžgala skrito maščevalnost. Razvneli so se, jezno puhali smrdljivi tobak in si umišljali grožnje za palirja, ki je kriv vseh teh nesreč. Po cesti je prišel Fortunat z Nejčkom. Sključen je bil in nenavadno molčeč. Zavil je v bajto, sedel k skledi in jedel. S srepimi očmi je šlrlel v temačni kol. Erna ga ie dobro poznala. Nekaj se mu je moralo pripetiti. Vsakokrat, ko gloda v njem, je tak, najbolje je, da ga pusti v miru. Obrisal si je z roko sive brke, pokril zmečkani klobuk in stopil pred bajlo. Sedel je na klop in opazoval fante, ki so spet poskušali dvigati kamen. Poleg njega je sedel Nejček in bingljal z nogami. Odzvonilo je v čast sv. Florijanu. Grapo j« zapredla tema. Po ridah je brnel motor in zdir-jal pod bajto, kakor bi se bal noči in samotnih hiš, ki so se zavijale v noč. Divje je pogledal na ceslo, pljunil pred se, vtaknil roke v raztrgane hlačne žepe in se raz-koračil. »Za nič sle vsi! Napenjate se in stokate, pa nihče ne dvigne kamna. Počakajte, da vam pokažem.« Pljunil je v roke in si zavihal prašne rokave. Fantje so se umaknili. Že večkrat jih ie osramotil in dokazal, da je še moč v njem. Starec je dihnil iz sebe kar moči na globoko in se stresel. Z nogami je iskal močno stopinjo. Široko se je razkoračil in se pripognil nad kamen. Zagrabil je kamen z obema rokama. Kri mu je zavrela v glavi in žile na čelu so se mu napele. Povlekel je ustne vase, zajel sapo in zastokal. Skozi srajco na hrbtu mu je udarila kri. Spustil je kamen na tla in zakrilil z rokami. Noge so se mu zleknile. Zapletel se je in zdrknil proti klopi. Sesedel se je in zajavkal: »O ti polasti Boli me v hrbtu!« (Nadnllevnnie prihodnlif.) Država z zaprtimi vrati Svetovnoznane kanadske petorke okroq svuje mame Tudi v Kanadi sn kraji. kjer zmanjka vode. da jo morejo takole dovažati Slovenski pregovori o levu Ako levskn kože ni dovolj, Se lisičjo nnj'11. lioljša je živa miška kol mrlev lev, Hriga so lev, če ga bolka uje. Divji jc kol lev. Kar lev zagrabi, ne da nnzaj. Kdor z levom deli, manjši del dobi. Ko lev epi, jc jagnje kralj. Ko lev zaspi, se zajec zbudi. Lačen mora bili, kdor z levoin j<5. Lev muh ne lovi. Leva striči je nevarna ref. Pametna žena spremeni leva v jagnje. ]'o kremplji!) sc lev spozna. 6e lev ne pride z grivo na svet. Se lev rjove, če je lačen. Tud.' i" je t i lev je šc lev. J. sašelj. Pregovori o lisici Lisica — potepuhe svarica. Lisica lisice ne ukani. Lisica je cvilila, ko je roženkranc molila; vrane so kokvale, ki so se pogreba bale. Lisica, ki spi, ne ujame kokoši. Lisica ne krade blizu doma. Kanada je zelo velika, ima pa samo okrog 12 milijonov prebivalcev. Osnova za kanadsko ustavo je angleško-ameriški dogovor iz 1. 1876, po katerem so posamezne ]»krajine zvezane v federacijo, ostalo državno in politično življenje pa sloni na istih načelih kot na Angleškem. Kanadski parlament sestavljata poslanska zbornica in senat. Kralja zastopa generalni gu-•verner. V njegovem imenu daje guverner svoj pristanek na zakonske predloge. Ko je angleški kralj Jurij VI. svojčas obiskal Kanado, je ■vse te posle sam izvrševal. Tako je prišel v parlament, je proglasil nekaj zakonov 111 je tudi sam sprejel poveriluice novega ameriškega poslanika v Kanadi. Kanada je zveza devetih pokrajin: Alberte, Angleške Kolumbije, Mani-lobe, Saskatschewana, Ontarija, Quebeca, New Brunswicka, Nove škotske in Otokov princa Edvarda. Te pokrajine so ohranile mnogo samoupravnih pravic. Tako imajo po večini svojo avtonomno zakonodajo. Vlada v Ottawi pa ima pravico razveljaviti zakone, sprejete v posameznih pokrajinah, če so proti državnim koristim, oziroma če se ne strinjajo z ustavo in državnimi zakoui. V Kanadi je rojenih približno 8 milijonov ljudi, okoli 1,200.000 sc jih je preselilo iz drugih krajev angleškega imperija, nad 350.000 iz Združenih držav, ostali pa so od drugod. Po narodnosti je v Kanadi: 2.700.000 Angležev, 1,300.000 Škotov, 1,200.000 Ircev, 3 inilij. Francozov in nad pol milijona Nemcev. Kanadski Francozi, ki žive po večini v pokrajini Quebec, so ohranili svoj jezik in svojo kulturo. 0"ckec ima nekaj posebnih pravic, ima pa tudi pravico, da sme vsakikrat poslati v skupno državno poslansko zliornico 63 članov, druge pokrajine pa jih volijo toliko, kolikor jih po skupnem ključu odpade na število prebivalstva v dotični pokrajini. V nasprotju z evropskimi Francozi imajo Kanadski Francozi mnogo otrok. Če bo šlo tako naprej, bo v desetih letih Francozov toliko, kot vseh ostalih Kanadčanov. Kanada je neizmerno bogata in velika dežela. Mnogo evropskih revežev bi lahko sprejela in jih prehranjevala. Toda vrata v Kanado so zaprta. Le kakih 10 do 15 tisoč priseljencev letno sprejmejo v svoj paradiž. Parlament v Ottaivi, alavnem mestu Kanade Zemljevid Kanade SEVERNO LEDENO "O; MORJE Coronatioi •e £ HUD50N A ^ Churchill*Wt Nelson A L A BR ADOR U MooseVjA //. . \ > Cochrane JU \ PeficanNarows Duiuth Ashlad Sheboygan filcv. :i0. »DOMOUUB,, dno 22. julija 1!)42-XX. Slrau 9. C. Invernizio: ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) Tudi Tit jo padel na kolena kakor zadet od slrele. ; Od puščanje, odpuščanje l< je ponavljal kakor brez uma. In Zenaida je mrmrala skoraj brez zavesti: »Ubila sva rodnega otroka. Morava biti kaznovana. Bog! kakšna strašna kazen!« Zdaj je stopila naprej grofica in rekla: Zares, zaslužila sta tako kazen. Toda Nežika In Balin sla žlahtnega srca in se ne moreta maščevati nad človekom, pa najsi je še tako podel in hudoben. Ne, nista vrgla v prepad svoje hčere, pač pa psa, ki sla ga zastrupila. Toda strah, ki sin ga pretrpela oh misli, da sta ubila rodnega otroka, naj ima vsaj to posledico, da spremenita svoji' srce ter se kosala zaradi storjenega zla« Grofica ni utegnila dokončali svojega opomina. 1'lezaček, ki se je ozrl proli Titovi hiši, je zuvpil: ■Gori! Gorl!< Zares se je dvigal iz strehe oblak diina in morje isker. Sedaj sta bili Titovi hčerki resnično v smrtni nevarnosti. Zenaida je začela kričali kakor brez uma: »Pustila sem gorečo svečo v svoji izbi! Bog... Rog... nikar me ne kaznuj tako!.., Pomagajle iiii, da rešim svoji hčerki!...< Nihče ni več oviral odhoda obema podležema, ki sla si sama nakopala kazen na glavo. Nasprotno, 1'lezaček in mojster Petron sla jo prva ubrala proli goreči hiši, medlem ko je 1'an-talon hitel s svojim vozičkom poročat gorjancem. Balin. ki se ves vesel in pretresen oh novici, da je Nežika njegova mati, ni mogel odtrgati od nje, ji je nežno dejal: »Ali ju mar smemo pusilli, da umreta v plamenih. čeprav sla hudobni? Vedi, da se ne moreta braniti, ker sla popili uspavalno sredstvo, ki je bilo namenjeno nama...« i)a, res je, sinko moj, res je! Pojdiva tudi midva, da jima pomagava. Jaz jima odpuščam. Sveta Devica, daj, da pridem še pravočasno, da ju rešim!« »Žlahtni in plemeniti srci!« je vzkliknila grofica. »Zares zaslužita, da sla srečna.« In tudi ona je odšla za Nežiko in njenim sinom proti črednikovi hiši. XXII. Ogenj se je vnel v Zenaldini izbi. Goreča svečka se je prevrnila na posteljo ter zanetila ogenj, ki je kmalu objel pohištvo, segel pod leseni slrop in zajel sosedne sohe. Katinka in Sena, pogreznjeni v globoko spanje, ga nista mogli opaziti. Ko sla 1'lezaček in mojster Pelron dospela tja, so plameni že silovito švigali skozi okna, dosegali plamene v strehi, se z njimi vred dvigali in plahutali pod nebo. Dimnikarček in slari mojster Petron sta čutila, da jima kri ledeni v žilah, ko sla mislila, da v eni izmed gorečih sob spila obe nesrečni dekleti. Nista dolgo časa razmišljala. Pogumno sla planila v hišo. Balin jima je sledil, medlem ko Zenaida in Tit, ki sta, tuleč in kričoč po pomoči, prihitela za njimi, nista ničesar ukrenila za rc-šilcv svojih olrok. Silna sebičnost, ki je bila osnovna poteza njunih duš, jc tudi v strahu in ohupti prevladovala v njima. Grofica, Nežika in gospa Duponli so se tresle v skrbi za plemenitimi reševalci, ki so tvegali svoje življenje. Usmiljeni gorjanci, ki so kmalu prihiteli, so Prinašali lestve, rjuho, vrvi in druge slvari, ki so bile polrebne pri reševanju in gašenju požara. lil glej: na oknu, skozi kalero se vali dim in "Renj, se je prikazal Plezaček, držeč v svojem naročju deklico. »Izpusti jo, izpusti jo dol!« so zakričali gorjanci, razgrnili rjuho in jo držali za krajce iznad •al, ne meneč se za goreče drobce, ki so padali nanjo. Dimnikarček je razumel in ubogal. Dvignil je deklico, ki je bila videti mrtva, jo zavihtel od sebe in jo spuslil v praznino. Toda zaradi nadčloveškega napora se je nesrečni fant nezavesten zgrudil. Prestrašen krik se je dvignil od spodaj, ko so ga videli izginiti v plamenu. Toda bolestni vik se je spremenil v prekipevajo? vrisk veselja, ko sta se pri hišnih vratih prikazala mojster Pelron s Plezačkom v naročju iu Balin z drugo deklico. Zenaida je pokleknila poleg svojih hčerk, da bi se prepričala, sta li še živi. Zublji, ki so jima jeli lizali ude, so ju prebudili iz mrtvičnega spanja. Katinka in Sena 3ta odprli oči. Videti sla bili omamljeni. Tit in njegova žena, ki se jima zdaj ni bilo treba več bali zanji, pa sta, namesto da hi se zahvalila plemenitim ljudem, ki so ju rešili, začela kričati: »Naš denar!... Naše črede!« Te pa so bili že odgnali iz slaje in jih odpravili drugam. Toda prav gotovo ne bi nihče hotel tvegali svojega žHjenja, da bi rešil denar teh dveh podležev. Pač pa so se vsi živo zanimali za Plezačka. ki se je bil ž.e osvestil, in za druge, ki so imeli na sebi vidne sledove svojega junaštva. Ko so gorjanci zvedeli za vzrok požara, so se oddaljili kakor prestrašeni od kadečih se ruševin. ne da bi bil kdo vrgel usmiljen pogled na Tita, njegovo ženo in hčerki, ki so se stiskali v gručo ler jokali in drgetali zaradi izgube hiše in denarja. Pošteni ljudje pa so govorili: Zadnji na roko pisan časopis. Med zadnje časopise, pisane na roko, lahko štejemo »Grunbacher Anzeige«, ki je izhajal še leta 1808. kot tednik. Izdajal ga je učitelj Kristiari Spindler. List je izhajal samo v 17 izvodili in izdajatelj, ki je bil obenem glavni urednik in pisec, je moral prepisati vsako številko 17 kral z — gosjim peresom. Strojni kopači. Z izvedbo novih vrtalnih in tovornih strojev se je začel razvijati v Nemčiji nov rudarski poklic. Poleg kopRiev in vozačev stopajo v zadnjem času v veliko rudarsko družino še slrojni kopači, ki pa se morajo v posebnih tečajih izvežbali v ravnanju z novimi stroji. Pridobivanje premoga se je na ta način znatno povečalo. »Zaslužili so svojo kazen. Bog je bil še prej več usmiljen z njimi!« V nedeljo pa je žufnik pripovedoval s priž-nico zgodbo o ubogi Nežiki, njenem sinu iu o njunem plemenitem ravnanju s svojimi- zlobnimi preganjalci ter o Plezačkovem junaštvu. Vsi so jokali od ginjenja in vsi so biii prepričani, da zlo, četudi ga Bog pripusti, ne bo dolgo slavilo zmagoslavja in bo vselej prejelo zasluženo kazen, medtem ko dobro prej ali slej prejme svoja nagrado. XXIII. Tit in Zenaida sta prodala svoje črede in zapustila planine, kjer nihče več ni maral zanju. Izselila sla se v Ameriko, v uadi, da bosta tam spet našla svojo srečo, in srce se jima je. trgalo od jeze in zavesti spričo usode, ki je do* hitela Nežiko in njenega sina. Grofica Ada je kupila hišo očela Mavricija, njegov svet in njegove črede ter obdarovala z njimi Nežiko in njenega sina, s pogojem, da bosta imela pri sebi Pautalona in pa mojstra Petrona. Grofica si je pridržala v hiši samo nekaj sob! za letovanje. Pantalon je postal prijatelj vseh pastirjev, ki se zvečer zbirajo okoli njega, da poslušajo njegove čudovite in vzgojile povesti, ki budijo v, njihovih mladih srcih plemenite nagibe in ču-stva ter imajo vse isti namen: ljubezen do Njega, ki vlada svet, spoštovanje do staršev in bližnjega ter občudovanje do čudovite prirode. Te povesti' imajo vselej isti konec: zmagoslavje nedolžnosti iu kaznovanje krivice! Balin ni bil še svoj živ dan tako srečen. Njegovo ime in ime njegove matere izgovarjajo v deželi s spoštovanjem in ljubeznijo. Kadar ženo svoje črede na pašo in sreča Grilko, se pomenkujeta o grofici in gospe Duponli, Tedaj dvigata njuni srci pod nebo visoko pesem hvaležnosti iu imata občutek, da bi tisočkrat rada dala življenje za srečo svojih dobrotnic. Plezaček pojde z grofico v Turin. kjer se ho lotil učenja, ki mu bo nekoč pripravilo lep družnimi položaj, ki ne bo zadovoljeval samo njegovo mater in sestro, marveč tudi obe dobrot-niči, ki sta poskrbeli tudi za mater Kabel in Grilko, da ne bi preveč čulili dečkove odsotnosti^ Plezačkovo srce se je odprlo nadi, kakor sa majska cvetka odpre zgodnjemu soncu. Tako gre za plavolaso prikaznijo, ki mu je božala njegovo deške sanje, ki mu bo tovarišica med učenjem in ki mu kaže svello bodočnost. A tudi v novem življenju, ki ga čaka v bo* dočnosti, se bo Plezaček vedno spominjal preteklih dni in materinih poljubov. Klical si ha v spomin z občutkom najvišjega zadovoljstva, prigode malega dimnikarja, kakršen je bil svoji srečni deški dobi1 K O N E C (I* italijanščine prevedel Griša Koritnik.) 4V KJ^PgBlČfEBC na ženitovanju m. Pravijo in pripovedujejo, da ie hil Rcpinček nekega dne povabljen na ženitovanisko Kosti jo. Repinček ie bil tega lako vesel, da vso noč ni zatisnil očesa. Nikoli prej še ni doživel take časti. Zdaj se bo vendarle enkrat lahko pokazal ljudem. Uboga mati se ie bala. da njen sinko ne bi zopet katero noro uganil ju mu je vedno znova ponavljala, kako se mora v družbi obnašali. »Rcpinček. jej počasi: ne sprašuj ničesar; pazi, kadar piieš: ne govori neumnosti!« »I)a, mati, nič se ne bojte. Vem, kaj moram storiti.< • O seveda, vselej tako govoriš, potein pa kako neumno zagodeš.« • To pot pa je prav gotovo ne bom.« Tistega dne ie Rcpinček vstal navsezgodaj in se napotil proti hiši novoporočcnccv. Med potjo se ie ves čas oziral na desno in na levo, če ga kdo vidi. da bi ga vprašal, kam gre. Toda nihče se ni oziral za njim, nihče ca ni vprašal, kam gre. To se je Repinčku zdelo za malo. Hotel ie vsem pokazati, da je imeniten človek in prvega, ki ga ie srečal, ie vprašal: »Ali me vidiš?« »Seveda te vidim.« »Ali veš, kdo sem?« »Norec!« lil mož ie odšel in se še obrnil ni za njim. Rcpinček pa ni hotel odnehati in ko ie srečal drugega, ga ie nahrulil: »Na gostijo sem povabljen.« »Kaj to mene briga.« In odšel ie dalje kol prvi. Srečal ie še več ljudi iu vsakega ie ustavil. Toda niliče se ni bolel brigati za njegovo čast. Tedaj ie bil iezen in je začel kričati v božji dan: »Pooovabljen seccecm ... naaaa goooooo-slijo. . .i Višek pa ie bil. ko se ie predstavil v hiši zakoncev, pa ga niso spustili notri. »Ampak, če sem povabljen!« »Kdo?« »Jaz.« »In kdo si ti?« »Rcpinček... Rcpinček...« »Ahahaha, ali si nor? Cestni poslopaček si. Ali ne vidiš. h.ko si napraviicn?« »Toda povabljen sem... In notri hočem.« »Hočeš ali ne, mi te ne pustimo notri.« In tako Rcpinček ni mogel v slavnostno dvorano zaradi rcoje umazane obleke. Rcpinček je jokal in sc ie vrni! domov k materi. Mali je mislila, da ie zopet kako neumno naredil in je začela tarnati: V »Kai si naredil, sinko moj? Kai si naredil?« »Mati, pomagajte mi. Sel sem na ženito-vanje, pa me niso pustili notri. Pravili so. da sem preslabo oblečen. Jaz pa hočem tia, na vsak način hočem tja.« »Ali zalo vekaš?« ie rekla mati in se oddahnila. »Ne marai zato, bom že iaz pomagala.« Zares ga ie umila. počesala in ga oblekla v praznično obleko: novo zlatorumeno obleko s srebrom vezeno. Rcpinček ie v tej slavnostni obleki imenitno izgledal in ie znova šel na gosliio. To pot. čudo prečudno, mu še povedati ni bilo treba, kdo ie. Ko so ga služabniki videli tako nališpanega, so se spoštljivvvo priklonili pred njim in so ga odpeliali v hišo. V dvorani so ga vsi navdušeno pozdravili. Vsi so ga klicali, vsi so boleli bili poleg njega. Novoporočenca sta mu podarila velikr škatlo sladkarij. »Rcpinček. pridi sem!« »Rcpinček, poslušaj!« »Rcpinček, zahvaljujemo sc ti za čast, da si prišel!« »Rcpinček, zelo si ljubezniv!« On ie hodil sem in tja. od enega do drugega iu se ni utrudil. Medtem pa je pomislil: »Zakaj zdai taka čast? Prej me pa niti notri niso spustili?« Mislil je in mislil in dognal, da velja vsa ta čast njegovi obleki. On ie vedno enak: le prci ie bil v razcapani obleki, zdai pa v praznični. Ko se ie približal čas obeda, so odkazali Repinčku prostor na desni strani neveste. Na ženitovanju ic bilo veselo. Vsi so govorili in sc smejali. Samo Rcpinček sc ni menil za vse to vesel ie. Jedel ie počasi, od vsake jedi samo polovico, drugo polovico pa si je zlil na obleko. Lahko si predstavljate, kakšna je zdaj poslala njegova lepa zukmašna obleka. Gnusiti se je morala vsakomur, kdor je Ic pogledal Rcpinčka. Nekaj časa so ga gostje puslill, da ie delal po svoji volji, potem pa so bili nejevoljni in so prosili hišnega gospodarja, naj napravi konec tem grdobijam. Hišni gospodar sc ie zares približal Repinčku, mu položil roko na ramo in rekel: »Rcpinček, prosim le, nehaj s temi umazanijami in jej nekoliko lepše.« Toda Rcpinček je skočil pokonci in rekel: »Zelo mi ic žal, pa ne morem. Ko sem prišel v svoji delovni obleki k vam. sle me grdo napodili; komaj pa sem se prikazal v novi obleki, sle me svečano sprejeli. Jaz pa vem, da sem iaz vedno jaz, pa naj imam grdo ah lepo obleko. Zato ie jasno, da sle pogostili obleko in ne mene. Ker sem torej zaradi nje deležen toliko časti, sc spodobi, da ji dam tudi moi delež jedače.« Nobene druge ni rekel, ampak se ie usedel in nadaljeval svoj opravek kol prej. Nihče mu zdai ni več branil, zakaj prepričanj so bili. da Jili jc potolkel z njihovim orožjem. to narave Sesalci, ki ležejo jajca Malokdo si more privoščiti potovanje v Avstralijo. Kdor si ga pa more privoščiti, se lahko prepriča, da ie zmotno mnenje, da ie Avstralija puščava brez življenja. liaš Avstralija skriva v svojih gozdovih in slepah veliko zanimivega, zlasti za prijatelja živali in rastlin. V te i deželi ie največja vročina okrog bo-žiča. dočiin je mesec iulii sredi zime. Seveda si le zime ne smemo misliti take, kakršna \e pri nas, z burjo, viharji, snežnimi zameti ia mrazom 20 ali še več stopini. Zimski meseci v Avstraliji so podobni pomladanskim mesecem ob Sredozemskem moriu. V lei deželi najdemo med mstlinaiui in živalmi ostanke nekdaj po Kvropi živečih živali in rastlin, ki nas spominjajo onih časov, ko so rastlc uri nas več deset metrov visoke preslice, aravka-riic, kazuariie itd. Tu najdemo šc danes dve vrsti najnižjih sesalcev, ki iih moremo prav tako prištevati plazilcem. To sta kljunač in kljunati ježek. Kljunati iriek ic nekoliko večji od ježevca, ki prebiva po južni Kvropi in v severni Afriki in mu sliči po barvi: tudi kljunati ježek ie pokrit z bodicami. Niegov rilec ie cevast in dolg, iezik pa ie podoben črvu. Z njim lovi mravlje, tako, da ga vtika v mravliišča. Debelo črevo se mu širi ob zadnjici v slok, v katerega se iztekajo prebavila in spolovila; stok imaio plazilci. Ta važen znak veže l<> žival s plazilci; v svojem telesu pa skriva tudi znake ptičev; ima namreč v okostiu dvoie močnih kosti, ki sta pri sesalcih okrnjeni, pri ptičih pa dobro razviti. Tudi kljunati iežek ima krokurnici dobro razvitij. Kliuh temu pa ie sesalec, kajti svojega mladiča, ki se izvali iz. iaica (kljunati iežek leže eno jajce), ki ga vtika v posebno podtrehušno vrečo, kicr sc bitreie izvalil, hrani z mlekom, ki ga izločaio žleze mlečnice. Zaradi teh znakov so znanstveniki dolgo časa dvomili, kam bi prištevali kljunatega ježka. Druga čudovita in za Avstralijo laslna žival je kliundU, ki ie v nasprotju z ježkom vodna žival. Med prsti ima plavalno mreno kakor bober in prav tako kot bober ploščat rep. Mladiči imaio enostavno zobovje; ko pa dorastejo, dobe ploščat, račjemu kljunu podoben gobec. Z njim hrbaio po blatu in iščcio črvov, školjk iu rib. Žival ie skoraj pol metra velika. Domačini jo imenujejo »vodni kri«, deloma zaradi kože. deloma zaradi skrivališča, ki ga gradi v zemlii ob vodah. V skrivališču, ki ga zgradi, kakor smo rekli, ob obrežju rek, in sicer tako, da ima dohod do njega s suhega in iz vode ter ga dobro postelje, prebiva vsa družina. Tam zleže samica po dve jajci, liaš to maihno število naraščaja ic razlog, da kljunaš tako hitro izumira, zlasti, ker ga domačini zaradi okusnega mesa preganjajo. Tudi kliunaš doji mladiče z mlekom, ki ga izločajo žleze mlečnice. Življenje te živali šc ni popolnoma raziskano. zlasli ne njegovo družinsko življenje. t>a tudi ne zgradba njegovega telesa, zaradi katere ga stavijo na najnižjo stopnjo sesalcev ter veže prav lako kot iežek, scsalcc, plazilce in pticc. Spočetka, ko so prvi Angleži prišli v Indijo, jc tamkaj vladala v imenu Anglije pooblaščena družba »Vzhodno-indijska kompnnija< imenovana. Ta je leta 1851 dala graditi prvo indijsko železnico iz Bombaya v Tano. Kakor so se Indijci tej družbi, ki jih je zgolj izkoriščala, v vsem upirali, tako so se uprli tudi tej nameravani železnici. Saj so se takrat po pravici lahko bali, da bo nova železnica novim gospodarjem olajšala vladanje nad njimi, da bodo po železnici laglje vozili vojake in orožje zoper nje. Sprva so se Indijci ustavljali tej novi želez-nirl tako, da niso boleli pri železnici delati. Ko se je pozneje posrečilo dobiti dovolj delavcev, ki no |»od vodstvom angleških inženirjev začeli polagati železniške tire, se je vsako noč dogajalo, da so neznani storilci ponoči sproti razdejali vse, kar so delavci čez dan naredili. Razdirali so tudi mostove ter inženirje iz zasede pobijali. Nazadnje je >Vzhodno-indijska kompanija< morala dobiti na pomoč vojaštvo, ki je ponoči zastražilo vsa železniška dela. Tako se je posrečilo, da so v dveh letih vendarle zgradili 32 km dolgo progo, ki pa sc> jo morali potem še dolga leta noč in dan slražiti Kdo prav za prav je gonil ta opor, ki je bil sila dobro organiziran, tega nikoli niso mogli dognati. Tedanji generalni guverner za Indijo, Earl Dalhousies je londonski vladi moral poročati, da je zgolj zaradi umorov raznih inženirjev moral dali obesiti nič manj kakor 43 domačinov, katerim so obetali, da jih bodo pomilostili in pustili na svobodo, le povedo naj, kdo jih je bil najel. Toda možje so trdovratno molčali in se rajši dali obesiti, kakor da bi bili izdali svojo skrivnost. V Indiji je že takrat bilo mnogo skrivnih družb, ki so imele samo ta namen, da bi Indijo osvobodile tujcev. Člani kake take skrivne družbe so brez dvoma skušali oteževati zgradbo liste prve železnice. Člani te družbe so najbrž tudi skovali in izvedli tisti strašni načrt za dejanje, ki danes slovi pod imenom katastrofa v Para Užali. Komaj je bila železnica iz Bonibnya v Tano dograjena, so že sklenili graditi novo progo iz Hombaya v Manmad. Meseca majnika leta 1854 so inženirji začeli novo progo meriti in traslrati, l-ar tudi ni bilo brez težav in mrličev. Ko je bilo to storjeno, so začeli graditu-Ta' proga je bila težavna, ker je bilo treba nekšlio prekoračiti ali presekati gorovje Sinpan. Ker pa ni šlo drugače, -o morali to gorovje kar prerezati. Zalo je bilo treba delno razstrelili vrh Indijcem svete gore, ki se imenuje Para Džaln. Ze lo je bilo Indijcem strašen udarec. Zlasti pa je bilo Indijcem hudo, ker je na vrhu te gore stal indijski tempelj, ki je bil s tem sklepom obsojen k uničenju. Jeseni leta 1855 so skalovje v sveti gori prvič navrlali. Naprej pa naj govori poročilo, ki je bilo objavljeno leta 1H85 v londonski knjigi, katero je spisal inženir Tomaž Mailing, kateri jc bil eden izmed tistih redkih, ki so takrat ostali živi. On pravi: >Od 14. novembra 1855 ni minil niti teden, da ne bi bilo vsaj nekaj naših mož iz zasede ustreljenih. Bili smo kakor v vojski, le da smo sila redkokdaj videli kakega sovražnika. Ze po naravi tako divje sinpanske gore so našim zagrizenim sovražnikom bile pravo zavetišče. V njih je bilo polno skritih steza in podzemskih votlin, ki mi za nje niti vedeli nismo. V njih so se skrivali zahrbtni strelci kakor duhovi. Vojaštva smo imeli dovolj, pomagalo pa nam je malo. Po dnevu so nas vojaki sicer že znali braniti, ko pa je prišla noč, je z njo nastopila tudi groza. Kmalu snio postali vsi tako živčno napeti, da je bilo že kar smešno. Ce se je zrahljal le en kamenček v skali ter se strkljal v globočino, smo že prcble-deli. Kajpada se nam je včasih posrečilo katerega prijeti. Kar nič nismo onegavili, marveč smo ga luž obesili na prvo ogrodje kakega vrtalnega »vedra. Obešence smo pustili bingljall noč In dan, da bi druge oplašili. Toda naslednja noč je prinesla spet isto grozo. Zdaj je počilo tukaj, zdaj tam in streli so odmevali v skalili dolini. Mi pa smo skoraj vedno plačevali račun. Prišlo pa jc še huje. Čez oba Izvirka reke Godavari smo zgradili dva mostova, in sicer že- lezna, ker lesenih nismo smeli graditi, da nam jih ne zažgo, kakor so nam jih na progi Bombay— Tana. Nekega dne so nam sporočili, da sta ponoči oba železniška mostova bila vržena v zrak, ko so bile poprej postreljene tamkajšnje straže, pri vsaki po pet mož in en podčastnik. To je bil za nas hud udarec, ker smo zdaj bili nekaj tednov od obale kar odrezani. Vrtanje v Para Džali smo morali toliko časa opustiti. Šele meseca grudna smo oba mostova toliko popravili, da se je ples na sveti gori lahko spet začel. Na zahodni strani gore Para Džali smo morali odrezati kakih 300 m skalovja. Naši zoperniki so bili živahni kakor prej. Krogle so venomer švigale okoli naših ušes. Ze takrat se je zdelo, da nad vso Indijo visi velik črn oblak, ki oznanja hudo uro. Sovražnosti zoper nas železničarje so bile pjodobne nekakemu zamolklemu gromenju v daljavi, ki mu navadno sledi huda ura. Ta je res izbruhnila komaj šest mesecev nato. ko je izbruhnil tisti strašni upor v vsej Indiji. Indijci so se plazili okoli nas kakor krvi žejne mačke. Obraze so imeli sicer prijazne, v očeh pa jim je gorel sovraštva poln ogenj. V prvi polovici meseca januarja leta 1856 smo v goro navrtali dovolj lukenj, ki smo jih začeli polniti, da bi mogli odkrhniti cel Ičos skalne gore, ki smo ga v šali imenovali »nos«. Položili smo zažigalne vrvice. Dne 17. januarju na vse zgodaj zjutraj smo jili prižgali. »Nos« je izginil. Zdaj je šlo naglo naprej. V začetku aprila smo bili že globoko v Para Džali ter smo po preseku položili že 200 m tira. Treba je bilo razstreliti še zadnjih 70 metrov. To je naš vodilni inženir hotel naenkrat opraviti. Ta razstrclba bi bila vrgla v zrak kakih 1500 m® skalovja. Narejenih je bilo 80 lukenj, ki smo jih zavrtali 3 do 4 metre globoko v skalovje. Dne 18. aprila smo te luknje napolnili s smodnikom, za kar smo porabili nnlanko 108 centov smodnika. Čez dan sem s pomočjo dveh tovarišev položil za/igalne vrvice in jih potrosil s smodnikom. Zvečer pa jc prišla nevihta, ki je trajala več ur ter nam vrvice zmočila. Treba je bilo vse na novo urediti. Namičil je nesrečni t"), april 1856. Noč je bila hladna in jasna. Zjutraj pa je posijalo sonce. Nuši delavci so ili, da bi pregledali ix> vselil skalovju, ali ni v kako lukn jo zašla voda. Vodilni inženir in mojih 7 tovarišev so skupaj odšli iz našega taborišča proti skali, ki je bila od nas kakih 600 m daleč. Jaz sam pa sem se malce zamudil. To je bila moja rešitev. Ko sem ravno začel stopati iz doline navkreber, je strašen grom pretresel ozrač|e. Istočasno sem začutil, da me je nekaj pograbilo ter vrglo v zrak. Omedlel sem. Zavedel sem se šele čez nekaj ur v svojem šotoru. Moja desnica je bila zlomljena, na čelu pa mi je zijala velika rana. Vojaki naše struže so me našli in spravili v šotor. Eden izmed teh vojakov je bil od daleč tudi priča, kako se jc ta katastrofa dogodila. On mi je vse stvar takole pripovedoval: Ko so naši delavci in inženir" prispeli do izvrtanih in napolnjenih lukenj, so jih hoteli še enkrat pregledati, preden jih zažgo, je izza neke skale planil Ind z gorečo bakl jo_ v roki. Ind je bakljo grozeče vihtel proti inženirjem. Nihče pa še ni slutil nič hudega. Nato je Ind našim zakričal nekaj besed, nakar je naglo potisnil gorečo bakljo v tla. Tisti hip so švignile goreče kače po gori, skalovje se je zamajalo, dim in drobci skalovja so zatemnili nebo. Ko se je spet zjasnilo, so vojaki, ki so pritekli gledat. videli 9trašen prizor. Niti eden izmed tistih inženirjev in delavcev, ki so bili na gori. ni ostal živ. Po razmetanem skalovju je ležalo nič manj kakor 124 strašno razmesarjenih človeških trupel. Skalovje je bilo daleč okoli s človeško krvjo kar obrizgano. Sveta gora Para Džala je tu jcem sicer dala prosto pot. ampak za kako ceno!« Tako se glasi inženirjevo poročilo. Kuo je tisti napad zasnoval in vodil, nikoli niso dognali. Generalini guverner je sicer nad vse od- Cešmin, babkovina, bobleovina, svič — berbe-ris vutgaris je vsem poznan grm. V zdravilstvu rabimo plodove, ki vsebujejo mnogo jabolčne in IN monove kisline, berberin, oksidov kantin in berba-min, dalje korenino in skorjo. Tudi listje je zdravilno. Čaj iz češminovih korenin zdravi zlatenico, bolna jetra, ledvice in mehur. Za skodelico čaja zadostuje 1—2gr korenine. Tega čaja pa ne 6mejo piti taki, ki imajo vnete ledvice. Zaradi alkaloida berberina, ki ga korenine vsebujejo in ki je možno strupen, je treba pri uživanju čaja paziti, ker lahko zaradi prevelike množine nastopi smrt. Čaj iz korenin žene tudi na vodo in pri zaprtju očisti črevo, ne da bi izgubiti tek. Obara iz jagod zdravi bolno vranico in ledvice, pomaga pri krčih in težavah v želodcu. Čaj iz listja in jagod (10 gr na pol litra vode) 6e priporoča pri škorbutu Iz samih listov pripravljen čaj pa zdravi vodenico, škorbut in grižo. Iz notranjega lubja, stebla in korenike pripravimo izboren čaj, ki zelo pomaga pri vodenici in pri bolezni jeter in vranice. Vendar moramo biti pri uživanju previdni I Na skodelico zadostujeta 2gr zgoraj omenjenih delov češmina. Čaj spijemo v teku dneva po žličkah. Iz češmina pa lahko pripravimo tudi izboren češminov sok. ki popolnoma nadomesti malinoveo ali limonado. Poleg tega pa je ta sok zelo zdravilen za vse pljučne bolezni. V ta namen naberemo pol kilograma dobro zrelih češminovih jagod in jih operemo. V kožico, kamor smo pretresli oprane jagode, nalijemo nanje liter vode in jih kuhamo, da se popolnoma zmehčajo. Nato jih z lesenim tol-kačem zmečkamo in precedimo sok skozi gosto sito. Sok nato zakuhamo z odgovarjajočim delom sladkorja in pobiramo med kuhanjem pene. Ko je primerno gost, ga zlijemo v steklenice in ko se ohladi, jih zamašimo. Tudi češminov izvleček se v domačem zdravilstvu precej rabi. Pripravimo ga na sledeč način: V večji kozarec, ki ga lahko dobro zamašimo, vlijemo pol litra dobrega tropinovca ali vinskega cveta (špirita). Vanj stresemo do dve tretjini zbroz-ganili češminovih jagod in postavimo vse skupaj 'ha toplo. V 10 dneli potegne in izvleče špirit vse zdravilne snovi iz jagod, ki ga nato odlijemo in precedimo v manjše steklenice in dobro zamašimo. Ta izvleček je dragoceno zdravilo za krče zaradi pokvarjenega želodca, zgago, bolezni pljuč, jeter in trebuha. Ako je pripravljen na špiritu, smemo vzeli največ do 12 kapljic na sladkorju, iz žganja narejen pa 15—20 kapljic Tudi za ipone-deljkove mačke« je češminov izvleček nekaj prvovrstnega, ker pomaga premagati slabost in glavobol. V tem mesecu nabiramo tudi gomolje kukavic: moške kukavice — orchis mascula; pegaste kukavice — orchii maeulata; difrfe mašnjice ali cepeleca — orehis moriujo; ieladaste kukai'ice — orchis mililaris Dovoli razvite gomolje, navadno le uve leti starih rastlin, skopljemo in jih dobro operemo. Odheremo le lepe gladke gomolje, ki jili nato še poparinio z vrelo vodo in posušimo. Posušene gomolje zdrobimo v prah, da dobimo nekakšno moko, jsalep« imenovano. Ta salep je zelo redilen ter posebno za bolnike priporočljiv kot okrepčujoča hrana. V gomolju se namreč nahaja precej beljakovin, sladkorja, škroba in sluza. Kuhan salep zdravi grižo, katarje, sušico, suh kašelj in krvavi izmeček. ločno in brezobzirno začel preiskavati. vendar do konca ni prišel, ker se je že dne 10. majnika tistega leta začel tisti hudi upor. kateri je veljal tisoče človeških žrtev in ki je v primeri z njim katastrofa v Pura Džali bila le malenkostna. Tako so zaradi upora železnico iz Bombnva v Manmad mogli zgraditi šele čez 8 let. Dotlej so Angleži morali miriti ujiorne Indijce. Dne 5. sušen leta 1866 je prvi vlak odpeljal iz lVomliaya v Manmad. Na jMivclje indijskega podkralja je vlak obstal pri Para Džali. Tam so s skromno slovesnostjo odkrili v skalo zazidano bronusto ploščo, na kateri je bilo zapisano: spomin na 19. april leta 1856«. >DOMOLJUBdne 22. julija 1042-XX. Štev. 30. III tmit OD FARE športnik Tomaž uči fante plavati Povedal sem že, da smo se z ljubljanskimi diiaki zmenili, da ne bomo imeli telovadbe v šoli pač pa na kopališču Ilirije. Sni ie plavanje tudi telovadba in je za vsakogar, ki ima strah pred vodo, veliko boli potrebna od vrtenja na drogu in boja po rokah! Na koncu dolgega hodnika sem počakal na učence in jih napotil najprej pod prho. Nato smo se razvrstili ob bazenu in pričeli s poukom. Najprej sem hotel, da se fantje pre- Plavalec v cravvlu: visoko leži lin vodi, glavo je zasukal na desno, da hi vdihnil, z levico se vi če naprej, z desnico bo zamahnil po zraku, z nogami pa striže dol in gor. pričajo, da je plavalna teorija, kalere smo se učili v šoli. točna in zanesljiva. V bazenu je bilo nekaj izkušenih tekmovalcev, ki so nudili izvrstno priložnost za nazorni pouk. Nekateri so se urili v >cra\vlu«, drugi so plavali po žabje (prsno), tretji pa hrbtno. Pozornost učencev sem obrnil na plavalca cravvla. »Glejte dobro, kako visoko leži na površini vode! 7. glavo jo reže. z rokami vesla mirno iu mehko, z nogami pa striže dol in gor.c Plavanje cra\vla je res nekaj lepega. Mirno drčiš po vodi kakor motorni čoln. voda se reže v brazde, nad nogami pa se peni kakor pod slapom. Hudo všeč je bilo fantom, ko so videli tekmovalca, kako urno se ie obrnil ob steni, se odrinil z nogami in načel novih 50 m. »Kakor da je rojen v vodi.i je vzkliknil Matevž, ki ie bil prvič v meščanskem kopališču. Opazovali smo še posebej dihanje., veslanje z rokami, pa bičanje vode z nogami, za tem pa smo pričeli s prvo šolo. Zabredli smo v vodo do pasu in se urili najprej v hoji. Da, v hoji, kajti pri plavanju ie treba najprej občutiti in se prepričati, da voda ni zrak. da ie nekaj gostejšega, kar daje odpor. Če hodiš v vodi, čutiš, da se upira, če pa veslaš z rokami, čutiš odpor. In če znaš pravilno izkoriščati odpor vode. znaš tudi plavati. Ko smo zabredli v globoko vodo, ie hodi! Matevž že po prstih, z rokami pa ie visoko krilil po zraku. »Hej, Matevž, slabo si opravil domačo nalogo!« — >Kakšno?< — »Saj sem naročil, da se morale že doma navadili na mraz in mokroto, pa na potapljanje in gledanje pod vodo!« Ko se prvič učiš pravilnega plavanja, se moraš med drugim tudi prepričati, da le voda nosi. Zabredli smo do brade in marsikateremu se ie zgodilo, da ie začel izgubljati tla pod nogami. »Koliko smo sedaj še težki?" sem vprašal nadebudnega učenca v bližini. »Menda samo toliko, kolikor tehtajo deli telesa, ki so nad 'vodo,« se je glasili pravilen odgovor. Arhimedov zakon namreč pravi, da izgubiš v vodi toliko 1111 teži, kolikor tehta izpodrinjena voda. "Napravili smo poizkus. V vodi. k» je segala do vratu, smo razširili roke in zavedali proti bokom. Vsakogar je dvignilo, nekaterega več, nekaterega mani. Pri plavanju eraivla veslamo z rokami v obliki kroženja. Ko ie roka v vodi? se potegnemo naprej, ko pa je poleg končan, nadaljujemo z zamahom po zraku. Stvar je zelo enostavna, zahteva pa precej vaje, preden se navadiš na mehko in učinkovito veslanje z rokami. Napačno bi bilo. če bi se neplavač zanimal le za kretnje v vodi. Prvo je, da se na vodo navadi, da se ž njo sprijazni, da se ie ne bon in da se navadi potapljanja v plitki vodi. lam, kjer ie voda najnižja, sem dal fantom novo nalogo: potopiti se in leči na dno. Prak.ično ie to nalogo nemogoče izvršiti, ker te vzdiguie, potrebno pa ie. da to večkrat poizkusiš. Se o tem sem se bolel prepričati, če znaio fantie pod vodo gledati. Na dno sem jim metal kliuče, ki so jih morali iskati. Nekateri so iih našli, drugi pa še ne. Začelo jih je zebsti m moral sem iih pustiti na sonce. Ko smo šli drugič v vodo, smo začeli s plavanjem med nogami, z odrivanjem od stene bazena in z drčanjem na površini vode. \esla-nia z rokami smo se vadili stoje, brcanja z nogami pa leže ob robu zidanega bazena. Za tem so se začeli neplavalci »spuščati«. Strahu pred vodo ni kazal nobeden, marsikomu pa se ie zaletelo in preveč vneti Matevž se je napil za ves dan. Nekaj se iih je naučilo za silo vztrajati nekaj metrov na površini vode. Ko smo Sli domov, ie bil Matevž prepričan, da ie že plavalec. »Tako nitro ne poide, Matevž.« sem ga moral poučiti. »Še desetkrat boš moral k vodi, pa marljivo se boš moral uriti, da boš postal v vodi varen « — »Bom, gospod, v jeseni boni plaval kakor riba!« Dobro delo si opravil. Tomaž, mi ie pravil notranji glas, ko sem čutil, da so bili fantje za prijetno uro v ljubljanskem kopališču hvaležni. V poletni vročini pač ni boljše telovadbe od kopanja v sveži vodi in od plavanja, katerega bi se moral navaditi vsak fant, vsako deklet PRAVNl NASVETI Odobritev poq <>