''wy
^m^^^m-&^m^-^h»m^i^k,.
it. in.
V Gorici, dne 25; septembra 1900.
Izhaja trikrat na teden t Jeatih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjatranje iz-danje opoldne,  večerno Izdanje pa  ob 3. uri po-
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pr.v jemana  ali  v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-fiO
ppl leta,......,  .  6 ,.60 ,   .     .   3-30
¦* četrt leta*. . . .'k:\':"fl ,~W\ -.«-¦%« 4«7b--Posamične Številke stanejo 10 vin. : Naročnino »prejema npravništvo v Gosposki ulic) Stv. 9 v Gorici v «Gori§ki Tiskarni. A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa o<! 9. do l± ure. Xn naročila brez doponliuie naročnini' *e ne oziramo.
„PRIMORECV iziuia neodvisno od «Soče» tHak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
•Soča* in «Primoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan t ulici Ponte delia Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Tečaj XXX.
Uredništvo                 , ,    V '
ae nahaja v Q«podd olioi SV 7 v Gorici v I^nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8 Ho IS. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedefcata m praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne' spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le upranilStvu.                                                     "
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
npravništvo.                   __.___.
Oglasi In peslanlae se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
„GoriSka Tlskarua« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca, če .Slovansko knjIfculcA katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 6 do 6 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov. knji*moi» se računijo po »0 kr. pe8t-vn&oa.
Odgovorni attcdnik in izdajatelj Ivan Kavčič^ Gorici.
jpWz Java.
Na premnoga vprašanja županov, zaupnikov in drugih rodoljuhov na uredništvo »Soče« in izvrsevalni odbor »na-rodno-napredne stranke«, kako nastopati oh cesarskih slavnostni in gledč trobojnice, javljamo:
Izvrsevalni odbor ne more dati nikakega posebnega navodila, marveč prepušča starešinstvom in zaupnikom stranke prosto roko, —« Opozarjamo pa le na to, cla deželni odbor ni pristojen, izdajati kake prepovedi glede na barve zastav in drugih znakov, in jih tudi ni izdal, marveč politična oblast, to je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, ki je odgovorna za mir in red.
Po končanih slavnostni ho-demo pa morali spregovoriti energično besedo.
Bog in narod!
Splošno ljudsko štetje,
H.
Kaj je prav za prav občevalni jezik?
Občevalni jezik je tisti, v katerem s kom občujemo. Slovenec, ki živi v Červinjanu, občuje z ljudmi laško, ker se nahaja le med Lahi, Lah ki živi v Tolminu, občuje z ljudmi slovensko, ker se nahaja med samimi Slovenci. Ako pa imaš, recimo v mestu, več narodnoslij, s katerimi prihajaš v dotiko, tedaj imaš lahko več občevalnih jezikov. Slovenski trgovec v Gorici, katerega trgovino pohajajo Slovenci, Lahi in Nemci, more reči, da občuje v treh jezikih, tor?j bi moral na vprašanje: Kateri je Vaš obccvalni jezik ? odgovoriti:.. Jaz imam 3 občevalne jezike, slovenski, laški in nemški. Tako je razumeti občevalni jezik v pravem pomenu besede!
Čisto drugače pa ga tolmačijo v rubriki .občevalni jezik" v popisnih pol a h za splošno ljudsko štetje J
Tu velja občevalni jezik kot zna k, kateri narodnosti da kdo pripada. Ko bodo popisovalci hodili od hiš do hiš, bodo seveda po danem jim nalogu spraševali le: Kateri je Vaš  občevalni  jezik?  in razlagali
<Gor. Tiskarna* A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tisku in zal.
bodo to tako, da treba povedati, kateri jezik navadno kedo govori; pri tem pa bodo ž« cikali na to, spraviti iz človeka priznanje, da govori na primer tudi laški, in kakor to spregovori, je že gotov, da vpišejo v rubriko »občevalni jezik" laščino, in tisti Slovenec bo štet za Laha! — Tako se bo godilo posebno vsem služabnikom, ki so v laskih ali nemških službah. Njih občevalni jezik je tisti čas lalčina ali nemščina, torej bodo množili število tega občevalnega jezika. V Gorici in sploh po mestih, kjer izobraženi gospodarji sami izpolnjujejo popisne pole, bodo že oni skrbeli, da bodo služabniki vsi upisani za Nemce ali Lahe, ne da bodo oni to vedeli, V tem baš tiči tista zvijačna past »občevalnega jezika", da človeka povprašajo najprvo, kako govori, kako občuje ali koliko jezikov zna, potem pa, recimo, v »laški* Gorici, ako rečeš, da občuješ tudi laški, ti zapišejo laščino za tvoj občevalni jezik I Morda je to istina v slučajih, ria je občevalni jezik tega ali onega po večini laščina, in tedaj je povedal le resnico z napovedjo laščine za občevalni jezik, »li kako se je opekel! Ujel se je v past, in znak njegove narodnosti je šel po vodi I Kakor upiše popisovalec v rubriko »občevalni jezik" laščino, pa si štet za Laha! Poprej te ni vprašal, kateri narodnosti pripadaš, marec vpraša! le je le po obče-valnem jeziku ter tako nastavil past, v katero si se ujet, ako nisi odgovoril samo to, da tvoj občevalni jezik je slovenski!
.Občevalni jezik" v rubriki v popisnih polah za splošno ljudsko štetje ima torej pomen materinega jezika! Naslovne pravi tega, ali vlada ga smatra tako, kajti ona poreče, kadar bo štetje zaključeno, toliko Slovanov, toliko Nemcev, toliko Lahov itd. smo našteli t Zato moramo tudi mi smatrati tisti .občevalni jezik" edino le za naš materini jezik.
Na vprašanje: »Kateri je vaš občevalni jezik?" radi tega ne sme nikdo izmed Slovencev odgovorili drugače nego '.slovenski! Naj ga popisovalec izprašuje to in ono, ako zna še kateri drugi jezik itd., ni treba odgovoriti nič drugega nego to:Moj občevalni jezik je slovenski, in zato zahtevam, da v rubriko »občevalni jezik" zapišete slovenščino! Le ako bomo tako postopali, bomo upisani vsi za Slovence.
Opozarjamo na to naše Slovence v Gorici in pa one, ki žive, ali v Lahih ali v bližnji dotiki ž njimi, in bodo torej najbolj izpostavljeni nevarnosti, da jih »pišejo za Lahe ter se tako izgube iz naših vrst!
Rekli smo že, da vlada po zaključku štetja kar nakrat pozabi na .občevalni jezik", ker od takrat dalje šteje po narodnosti: toliko Slovanov, toliko Nemcev, Lahov itd, Eto zvijačnost t Najprvo plaši svojega državljana v mnogojezičnih svojih pokrajinah z »občevalnim jezikom", in če ga ž njim premoti, da more izpolniti omenjeno rubriko po svoji volji, pa ga prišteje drugi narodnosti, h kateri ne pripada, to se pravi i prišteje ga Nemcem ali Lahom, Slovanom seveda ne, ker se gre baš zat6, manjšati število Slovanov in večati ono Nemcev in Lahov!
Torej tudi pri splošnem ljudskem štetju, kokor povsodi, se ne postopa nepristransko, marveč prav pristransko! Tudi tu gre vlada na roko našim nasprotnikom Nemcem in Lahom in v zvezi ž njimi lovi Slovane, da bi jih mogla odtrgati po skrbno nastavljeni pasti »občevalnega jezika" s pomočjo nemškega in laškega terorizma in sleparstva njihovi narodnosti ter prišteti ali Nemcem aH Lahom.
Ni nas več volja, množiti s svojimi ljudmi vrste naših nasprotnikov, marveč pokazati hočemo vladi in svetu, koliko nas je v isti ni. Zato pa se moramo držati pri na-povedbi občevalnega jezika tega načela, da naš občevalni jezik je tisti, kateri je nas naučila naša mati!
I. slovenska umetniška razstava.
(Dopis iz Ljubljane.) Obče veselje vlada mej nami radi prireditve prve slovenske umetniške razstave. Veseli smo, da se je priredila, da se je sploh nekaj začelo tudi na tem polju, katero je bilo do sedaj skoro popolnoma neznano. Pišejo se že in pisali se bodo še razni slavo-spevi razslavljalcem - umetnikom; jaz tega nočem storiti, ker sem mnenja, da je trud »Slovenskega umetniškega društva" z ozirom na prireditev umetniške razstave že s tem dovolj poplačan, da ima društvo zavest, da je storilo svojo dolžnost.
Kar se pa tiče razstave same, se ji pozna, da je prirejena v Ljubljani, v oni črni Ljubljani, kjer je klerikalstvo isti teden, ko se je razstava otvorila, slavilo svoje orgije,,. Razstavi se pozna, da so prirejevalci imeli najrazličnejše .obzlre" in »oglede"..,. Dalje razstava jasno pove vsakemu, da je prva, tudi tistemu, ki tega ni morebiti čital v časnikih ali pa lepakih. Razstava nam pa tudi pri tem daje upanje, da bo boljše, da bo kmalu tudi med našimi upodabljajočimi umetniki nastal propad, da se bo začelo razločevati tudi pri nas mej umetniki v pravem zmislu besede in mej slikarji, kiparji, podobarji in tako naprej. Upati je, da se bo kmalu razločevala prava umetnost od dile-tantizma.
Na prvi slov, umetniški razstavi je stopilo pred slovensko javnost 27 več ali manj znanih naših slikarjev, slikarlc, kiparjev, po» dobarjev in risarjev, Vseh razstavljenih predmetov je 157, Lepo število, ki preseneti malo ne vsakega, kdor se n, pr. ni tako goreče in z vnemo zanimal za naše umetnike kakor nal Holz. Jaz si niti v sanjah ne bi nikdar mislil, da imamo mi Slovenci še toliko Ijudlj, ki se pečajo intenzivno z umetnostjo. Ti vsi so bili dosedaj širšemu občinstvu neznani, sami pa so se premalo brigali za to, da bi se jih na sploh poznalo. Občinstvo naše pa si misli, če hočeš kaj od mene, pridi k meni! Pogled v naše salone bi nas prepričal o žalostni istini, da »božanska umetnost* pri nas nima baš preveč čestilcev.
Pa, razstava je tu! Hajdimo in pre-pričajmo se, kako in kaj. Naše oko z radovednostjo hiti po razloženih umotvorih. Srce močneje utriplje od radosti in bojazni. V časih pa prestane; glej, vendar marsikaj, česa se niti nadejal nisi! In tako do konca, dokler si nisi ogledal vsega, Nato znova, ali že nič več s tistim nemirom! Radovednosti* je zadoščeno. Sedaj pride na vrsto druga zadostitev....
Največjo pozornost v meni so vzbudila dela slikarjev Jakopiča, Vesela, Stcr-nena, Jamo in Groharja. Zlasti me je k sebi vabil Rihard Jakopič. Njegova smelost in energija sta mi naravnost izzivajoče zrla v obraz. Poglejmo »Breze v zgodnjem jutru", ali pa »Po zatonu solnca", »Ob večernem solncu", ali pa  »Močvirje",  »Noč",
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz.   - Poslovenil Podravski.
Prvi del.
Petronij se je vzbudil komaj opoldne ter se čutil, kakor navadno, močno vtrujenega. Poprejšnji dan je bil pri Neronu v gostčh, ki so trajalo pozno v noč. Dlje časa že je bilo, odkar se mu je bilo začelo kaziti zdravje. Pritoževal se je, da se čuti povsem otrpnelega, ko se v jutro vzbudf, in da ne more zbrati svojih mislij. Se le rana kopel in skrbno drgnenje telesa, kateri posel so opravljali nalašč za to izurjeni sužnji, je nekoliko pospešilo otok njegove lene krvi, ga osvežilo ter mu vrnilo moči, da je iz oleotekia, to je iz poslednjega oddelka kopeli, izšel kakor prerojen, z jasnimi in veselimi očmi, ves pomlajen, poln Življenja, rudeč in tako lep, da se niti sam Othon ni mogel kosati ž njim — pravi pravcati, kakor so ga imenovali, »arbiter ele-gantiarum«.
V javne kopeli je zahajal le redko; samo takrat, kadar se je pojavil kak glasovit govornik, o katerem so govorili po mestu, ali pa, kadar so se vršile v ephebijah posebno zanimive borbe. Sicer pa je imel svojo lastne kopeli, katere mu je sloveči tovariš Severov, Geller, razširil, prezidal in uredil tako okusno,
da jim je sam Nero priznaval prednost pred cesarskimi, akoravno so bile one obsežnejše ter urejene z dokaj večjim razkošjem.
Po oni gostiji, na kateri ga je dolgočasil Vatinij s svojimi neumnimi šalami, in so on, Nero Lukan in Seneka rešetavali važno vprašanje: ali ima žena dušo — je, vstavši pozno, odšel kakor navadno v kopel. Dva orjaška balnaetorja sta ga položila na cipresino mizo, pokrito s svežim egiptovskim bisora ter jela s svojimi dlanmi, namočenimi v duhteče olje, drgniti njegovo vitko telo, on pa je z zaprtimi očmi čakal, da topli laconicum in toplota njunih rok preide vanj ter mu odstrani utrujenost.
Cez nekaj Časa še le je spregovoril, odprl oči ter jel povpraševati po vremenu in po dragih kamnih, katere mu je bil obljubil dragotinar Idomen, danes poslati na ogled. Pokazalo se je, da je vreme jako lepo, da pihlja od albanskih gor nežni vetrič, in da kamni niso došli. Petronij znovič zapre oči ter zapove, naj ga preneso v tepidarij, kar se izza preproge pojavi »no-menclator« ter napove, da mladi Marko Vinicij, do-spevši ravnokar iz Male Azije, je prišel, obiskat ga.
Petronij zapove, naj spuste* gosta v tepidarij, kamor se je dal tudi samega prenesti. Vinicij je bil sin njegove starejše sestre, ki se je bila omožila pred nekaj leti z Markom Vinieijem. Mladi Marko se je bojeval pod Korbulom proti Partom ter se vrnil po dovršeni vojni v mesto. Petronij ga je imel zelo rad, ker je bil Marko lep in krepak mladenič ter se je ob enem v splošni popačenosti ohranil nepokvarjenega, kar je cenil Petronij nad vso drugo.
»Moj pozdrav Petroniju«, spregovori mladi človek, stopivši z lahnimi koraki v tepidarij. »Naj te ohranijo vsi bogovi v svoji milosti,   a zlasti še Asklepij in Ki-
prida, ker se ti ne more pod njunim varstvom pripetiti nič slabega.«
»Da si mi pozdravljen v Rimu; naj ti bo počitek sladek po vojni«, odvrne Petronij ter mu poda izpod lahke lanene tkanine, s katero je bil ogrnjen, svojo roko. »Kaj je slišati novega v Armeniji? Ali mar, bivajoč v Aziji, nisi krenil proti Bithiniji?«
Petronij je bil v svojem času namestnik v Bithiniji, kjer je vršil kaj spretno in pravično svojo službo. Bilo je to nekaj čudnega, zlasti ako se jemlje ozir na to, da je bil znan po svoji naklonjenosti do razkošja, radi česar se je zelo rad spominjal onih Časov, ki so bili poč najboljši dokaz, kakšen bi bil mogel biti, ako bi se mu bilo zljubilo.
»Bil sem v Herakleji«, odvrne Vinicij. »Poslal me je tjekaj Korbulo z naročilom, da naj nakupim hrane.«
»On, Herakleja! Ondi sem poznal neko deklico iz Kolhide, za katero bi dal vse tukajšnje ženske, ne izvzemši Popeje. Toda to so stare reči. Povej mi rajši, kaj se Čuje od partijske meje ? Zoprni so mi zares vsi ti Vologesi, Tiridatje, Tigranesi in drugi barbarji, kateri, kakor trdi mladi Arulan, hodijo doma še po vseh štirih in samo pred nami se kažejo kot ljudje. Toda sedaj se mnogo govori o njih v Rimu, nemara radi tega, ker je nevarno govoriti o čem drugem.«
»Na vojni gre slabo, in ako bi ne bilo Korbula, nas bi doletel lahko poraz.«
»Korbulo! Pri Bahu ! To je pravi vojni bog, sam Mars: velik vojskovodja in pri tem nagel, pravičen in bedast. Rad ga imam, nemara za to, ker se ga-Nero boji.«
»Korbulo ni bedast.«
»Nemara imaš prav, sicer pa je to vse jedno. Neumnost, kakor pravi Pirron, v ničemur ne zaostaja za modrostjo ter se tudi v ničemur ne razlikuje od nje,«
»Jutro* itd. Na me so tako čudno - ugodno vplivale, da sem jih hodil prav cesto ogledovat. Vsakokrat sem se pa težko ločil od njih. Z jednakim razkošjem sem gledal tudi »Mulata« in pa »Tulečega derviša«. Mojstra-stikarja pa kažejo Študije: »V kopelj«, predstavljajoč krasno, golo devojko, ki se gre kopat, »Akt* in pa »Veslač«. R. Jakopič se nam je predstavil kot pravi moderni umetnik brez ozirov in vsega onega, kar daje pečat mnogim slovenskim umetnikom. On vstvarja ne glede na desno in levo, ne glede, kaj poreče ta, kaj oni itd. Prav tik Jakopiča stoji Ferdo,. Vesel, ki je razstavil tudi menda največ umotvorov. Najbolj mi ugaja slika »Usmiljenost« s svojo prekrasno izrazito plastiko. V e s e 1 se odlikuje po bogatosti idej in motivov; kamor zagrabi, povsod dobi kaj prav zanimivega. O tem nam pri"a »De-bevčev mlin", »Slepe miši", »Pravljice«, »Pred viharjem* itd. Opozoriti moram tudi na lepi sličici iz beneške Slovenije št. 59.. in 78., iz domovine gosp. Ivana Tri n k a, ki je tudi v dveh tablah poslal osem perorisov. Jama je najboljše nade vzbujajoč umetnik - slikar. On je realist, ki samozavestno riše in slika, kar vidi. Ljubka sličica je »Pri obedu«. Ko jo motriš, se nasmehljaš, češ: kakor bi bili živi. »Kmetica« (št. 113.) in pa »Grajski oskrbnik" sta prav zelo izraziti lici. Groharju se vidi, da je mojster-slikar, ali z malim obzorjem. Pa naj sem gledal in opazoval »Našega Petra", »Slap pod Krnom" ali pa »Maske na svatbi«, »V nedeljo zjutraj* . itd,, vedno sem obžaloval, da ni bilo dano Groharju, da si razširi svoje obzorje tako, kakor bi zahteval njegov talent. Grohar je silen talent, ali razmere ga menda ubijajo. To je že prekletstvo, da umetniku ni dano, popolnoma razviti se.
Sternen Matija je mlad, energičen umetnik, poln življenske svežosti.... Mislim, da še-le predelava tzv, »Sturm und Drang-periode« svoje umetnosti. Najbolj mi ugaja njegovo »Prvo sv. obhajilo*. O Ažbčtu, slikarju v Monakovem na Bavarskem, sem že slišal mnogo; tako srečen pa še nisem bil, da bi kaj drugega od njega videl nego razstavljeni portret »Zamurka«, ki je pa prav zelo precizno izveden. V a v potic Ivan, slikar iz Novega mesta, je, žal, razstavil le en sam portret, ki je pa prav lepo, fino izdelano delo. V Vavpotiču je mnogo tvarjajoče moči. Žal, ponavljam, da ni več razstavil. (Konec prihodnjič).
Dopisi.
Z Vipavskega, dne 21. sept. (R a z n o) — V nedeljo dne" 16. t. m. torej se je vršil pri Rebku shod, ki je znamenit že potem, da ni šiiša javnost niti vedela o njem. Hm, sedaj pa »Norica« kvasi o sijajnem vspehu tega shoda. O, Bože mili, kaj vse človek doživi! »Ljubljenec naroda", »dični«voditelj goriških Slovencev, državni in deželni poslanec, in kaj vem, še kaj — bi pač že smel sklicati javen shod, ako je res tako priljubljen. Ali kaj se hoče? Strah pred resnico je napravil Don Antonia strahopetnega. Z vso pravico smemo torej zaklicati: dr. Gregorčič, kje je zdaj vaša slava ?!
Še nekaj bolj važnega ne smem za-molčati. Kakor Vam je. dragi čitatelji, znano,
sta imela naša državna poslanca vedno in povsod vipavsko železnico za slepilo volilcev," kakor da sla voljena edino zato, in vendar ima lepe zasluge tudi kdo drugi! 7i recimo, da bi jih imel le dr. Gregorčič, in bi železnica že tekla, ali bi bilo s tem že vse storjeno?! Kraševci, Tolminci,« ali bi Vam bilo z našo Vipavsko železnico že vsega dovolj, in nam Vipavcem ali bo s tem vsestransko pomagano ? Ne in ne! Mi smo in bomo g. poslancem in vsem, ki delajo nato, da se Vipavske železnica zgradi, hvaležni, ali da bi desetletja rabili le to v slepilo, temu se čudimo; saj se še otroci naveličajo samih obljub!...
Poglejmo malo širotaunani zakonski parček »Prim. List" in »Norico«. Dasi je »Norica« še mlada in se je porodila v času ženske emancipacije, vendar se drži nasproti svojemu tf...možu" kaj bojazljivo. Kar on spregovori, mu seveda sramežljivo prikima. Le poglejte, kar piše »Prim. List« v četrtek, to »Norica* še le v torek! O, ubogi ljubljenec naroda, kako tesne spone Te vežejo v oblasti Tvojih nekdanjih sovražnikovi!
Nehote se tukaj spominjam na zadnje deželnozborake volitve, in zakaj? Stal sem takrat blizu dr. Gregorčiča, ki je bil v živahnem pogovoru z dvema nuncema, in eden mu je rekel: Gospod, ali »Prim. List* piše tako iri tako, na kar se je dr. Gregorčič odrezal: »tisto je list svete prismojeno s ti!" Ha, ha ha, sedaj pa mu je ista »prismojenost« edini ideal!
»Soča« je brezverska l To je sedaj glavni bojni klic. Kaj ne, gospodje, ako bi cepetali za vami,, potem bi bilo vse dobro. Zato vidimo po deželi, da so vsi neznačaj-neži, oderuhi, brezverci in vsi taki, ki iščejo stem svoj dobiček, »Goričani*, in kajpak tudi dobri kristijani Brrrr!! ^Sočini liberalci" hodijo v cerkev in so na sploh boljši kristijani, ali kaj se hoče, so »liberalci*, ker nočejo biti petolizcil Povemo pa Vam, gospodje nunci, da vere v Boga nam ne iz-rujete. Dobre, privične vsem in nepristranske duhovne ljubimo, ali izgubili smo vero, tla je politikujoč nunček nedotakljiv, in te vere nam ne vcepite nikdar več, ker so Usti časi že minuli.                          Podčavenski.
Iz Sežane, dne 23. septembra. ~ Minilo je že 12 let od tega, ko je pisec, teli vrstic v raznih novinah spodbujal misel, da bi občina ukrenila potrebne korake v to svrho, da bi bila Sežana imenovana trgom.
Spominjam se tudi, tla moja spodbujanja niso bila ostala osamljena, ker pokojni župnik Ko man je na slavnostnem obedu, kateri je bil priredil velezaslužni in sedaj pokojni župan R. Mahorčič povodom svršetka dograje župne cerkve, kot napitnico izgovoril: da želi, da bi bila Sežana, če ne mestom, vsaj trgom proglašena. — Od tega časa, pravim, ca že mnoga leta pretekla, župan in župnik že davno spavata v mirnem grobu, a Sežana vkljub temu, da je v zadnjih letih vsestransko kulturno, socijalno in politično napredovala, je ostala vendar do danes še vedno le »vas* l
Sežana, čeravno vas, je uvrščena v skupino mest in trgov za državnozborske volitve; za deželnozborske volitve pa voli kot kmečka občina, in to je anomalija, da
ne rečem spaka, katera nima primere v celi Avstriji I
Kdo je temu kriv? Jaz mhlim, da nikdo drugi nego mlačnost in brezbrižnost onih činiteljev, kateri so v prvi vrsti poklicani, varovati čast in ugled enega prvih naših središč po glavnem mestu v deželi.
Nimam sicer namena, nikoga osebno želiti, samo želim, da oni, kateri bi bili zakrivili, da se ni ta domoljubna želja cele Sežane do danes že vresničila, da se vsaj sedaj požurijo in nadomestijo, kar so zamudili. Goriška dežela praznuje letos 400-letnico, odkar pripada mogočni in slavni habsburški vladajoči hiši. Dne 29. t. m. dospe Nj. Veličanstvo cesar v Gorico, in to je najpri-merniša in najugodniša prilika, da bode želja Sežane uresničena.
Slavno obč. slarellhšfvo li^ sklene v seji  resolucijo, katero  naj v uda-nostni adresi izroči Nj. Veličanstvu dne 29. t. m., in gotovo je, da bo želja Sežancev-trženov uslišana!
To veleva nam tudi narodna čast!
Danite it raz« imrice.
tjlg. naročnike uljudno opozarjamo, da smo na kraju tretjega četrtletja. Prosimo, da vsakdo pravočasno pošlje naročnino. Preveč je dolžnikov!
Quo vadfa? Kam greš? — Ta sloveči, po vsem kulturnem svetu občudovani roman slavnega Poljaka smo začeli prinašati danes. Opozarjamo nanj !
Zrelostni Izpiti na gimnazij«. — Zrelostne izpite na tukajšnjem gimnaziju so prestali v soboto 22. t. m. trije Slovenci: Kajetan Feigel, Ivan Tabaj in Tomo Šorii z dobrim vspehom; razun teh sta prestala izpite še dva L«iha.
Smrtna kosa. — Dne" 20. t. m. je umrl v Grieskirchnu naš rojak iz Ročinja g. Viktor Kregau, c. kr. kancelist, ki je poročil še-le pred tremi leti gdč. Milko Mašerovo iz /,nane rodbine Žganove v Kobaridu. Zapustil jej je dva otročiča. Dobil je vnetje pljuč in umrl v par dneh. Nesrečni mladi vdovi naše iskreno sožalje, pokojniku pa: R. i. p! — V soboto je umrl v Divači gosp. Fran Obrsnel, tamkajšnji posestnik, star še-le 47 let. Bodi mu lahka žemljici!
Porotno zasedanje v Oorlel prične dne 19. novembra t. 1. ob 9. uri zjutraj. Predsednikom je določen predsednik okrožne sodnije dvorni svetnik Karol pl. Defacis, namestnikoma pa sodnijska svetnika Rihard Zorrer in Ervin Schmarda.
Dvorna telefonlčna In brzojavna postaja se nahaja v vojašnici na Travniku, in je začela ur^lovaU. z včerajšnjim dnem. Službujejo po 4 madniki iz Trsta in Gorice in 3 služabniki, ki imajo precejšnjega opravila.
»ftoriški Sokol* je priredil v nedeljo že zopet veselico po obširnem sporedu, kateri smo priobčili. Ta veselica je bila v slovo 6 novincem, ki nastopijo 1. oktobra vojaško službo. Iz srede ,,G. S." ni bilo še nikdar nakrat toliko novincev, zlasti h vrste sodelujočih članov. — Udeležba je bila prav številna; vsi sedeži razprodani¦ ?¦ občinstvo prav lepo, sicer največ iz srednjih stanov, ki pa čedalje častneje nastopajo. — Brat S c h a u p se je poslovil od bratov novincev in jih opominjal, naj ostanejo tudi v vojaški suknji zvesti idejam sokolskim. Navdušenemu govoru je sledila živahna pohvala. — Tam-buranje in petje je vodil brsit Vuga z občudovanja vredno spretnostjo. Hvala za trud. — Najbolj je ugajala obširna tamburaška skladba »San*, katere zadnji del so morali ponoviti. — Spevoigra  »Dijakova zarubitev"
je obudila veliko smeha in zadovoljnosti; . morali so jo ponoviti. — Igra »Napoleonov samovar" je tudi zbujala mnogo smeha po dvorani. Nekatere vloge so bile pretirane; Otrobar pa je izvršil svojo vlogo tako dobro, da ga moramo javno še posebe pohvaliti. Živahen ples je trajal do 2. ure po polnoči. — Hvala vsem požrtvovalnim sodelavcem. Koliko imajo truda, ve le oni, ki je kdaj prirejal kako podobno veselico.
Romarji. — V mesecu septembru vidimo še vedno mnogo romarjev, idočih na sv. Goro. Dne 21. t. m. je čakalo pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku kakih 30 romaric, da odrinejo od tam na božjo pot. Kar je prišlo neki izmed njih slabo, da je padla v nezavest. Ženske so jo prale z vodo iz studencev na Travniku ter jo končno spravile v lekarno, kjer so jej dali pomoči. Prenočevati po noči na prostem je pač nevarno, in kako lahko pride ta ženska prav po nepoliebtv bolezen, -katero- bi si nakopala prav na božji poti 1
V Tržiča je umrl te dni ribič Angelo Martinelii, ki se pred svojo smrtjo ni hotel dati spovedati in tudi ne sprejeti poslednjih zakramentov. Radi tega so mu odpovedali cerkveni pogreb, pa tudi, da ga ne smejo zakopati na domačem pokopališču. Tej zadnji zahtevi diiliovništva se je ustavi tržiški župan conle Valentinis baje na energičen način, vsled česar so vendar pokopali Martinollija na blagoslovljenem pokopališču, ker isto je last občine. Pogreba brez duhovnikov se je udeležilo izvanredno velikansko število občinstva. Tudi nekaj, kar ni brez pomena!
»Za vero zaprt*. — Tisti mož, ki je na shodu v Dulovljah funutizovan zaklicai vladineinu zastopniku: en dr.... ukažejo tu itd., je bil aretovan in radi tega zaprt. Takoj ko so ga izpustili, pa je začel razlagati, da je bil »za vero zaprt". Torej, ker je razžalil vladinega komisarja tako, da ta tii mogel drugače nego dati ga aretovati, je bil »za vero zaprt!" Lep sad fanatičnega klerikalizma! — Tako nam poročajo.
tfregordlčev shod t Blljanl. — V nedeljo je sklical zopet zaupni shod, in sicer v Biljani, torej v gradiščanskem okraju. Javnega shoda se boji, ker hoče imeti le krotkih poslušalcev, ki pravijo vsemu »amen", pa naj pripoveduje še take neumnosti. — Pripovedujejo nam, da se je oglasil, ko je Gregorčič končal in je poslušalce pozval, tudi neki gosp. učitelj, ki je začel v lepih, zmernih besedah stvarno kritikovali Gregorčičevo politiko. Nekoliko časa so ga duhovni poslušali, potem pa zagnali krik proti njemu, in konečno so ga spodili ter cela pretepli. Pričakujemo točneje poročilo. Ako je to res, jo ta dogodek zadnji udarec Gregorčičevi žalostni politični slavi. To je svoboda govora! — Dostavljamo, da Gregorčič se je peljal v družbi Suholazca in tla-heja. Nič ga ni sram! O jerum, jerum!
Aretovana Toinajca v Vipavi. — S Krasa nam poročajo : »Tista dva sloveča raz-sajača na shodu v Dutovljah, Gerne Anton mL in Žiberna Franc, sta šla razgrajat tudi na narodno slavnost v Vipavo. Tam so ju aretovali kot navadna razgrajača. — Take so te klerikalne »korifeje*. Kras se sramuje, da ima tudi take smeti v svoji sredi".
»Goriška ljudska posojilnica* naznanja, da v soboto dne 29. t. m. na dan prihoda cesarjevega v Gorico ostanejo njeni uradi zaprli celi dan.
»Trgovsko-obrtna zadruga" v Gorici naznanja, da bode za časa bivanja Nj. Veličanstva v Gorici dne 29. in 30. t. m. zadružna pisarna zaprta.
Bohinjska železniea. — V petek so pričeli s prvim pripravljalnih delom za prodor skozi Bačo. Takozvani »Kolbapredor" je začelo kopati 20 delavcev-domačinov. Pri-četek dela so naznanili s slavnostnim streljanjem.
Vinicij jame pripovedovati o vojni. Ko pa je zaprl Petronij zopet oči, opazi mladenič, da mu je lice shujšalo in upadlo, radi tega obrne razgovor ter ga v skrbeh povpraša po zdravju.
Petronij zopet odpre oči.
Zdravje!... Ne. On je čutil, da ni zdrav. Ni bil sicer še.zagazil tako daleč, kakor mladi Lissena, kije prišel ob občutke, da je povpraševal: ali sedim, ko so ga zarano prinesli v kopel — toda zdrav le ni bil. Vinicij ga je bil sicer izročil v varstvo Asklepij u in Kipridi. Toda on, Petronij, ne veruje v Asklepija. Niti ni bilo za gotovo znano, čegav sin je bil ta Asklepij, ali Arsinojin ali Koronidin, in ako je že mati tako nepoznana, kaj se sme reči še le o očetu? Kdo more danes biti porok za lastnega očeta ?
Po tem premišljevanju se Petronij spusti v smeh ter nadaljuje:  .-
»Uprav sedaj bo temu dve leti, kar sem odposlal v Epidar tri pare živih drozgov in vrč zlata. Ali pa veš: zakaj ? Rekel sem si: ali že pomaga, ali ne pomaga, škoduje vendar ne. Ako še ljudje na svetu prinašajo ?rtve bogovom, mislim, da vsi razumevajo to zadevo kakor jaz, vsi, izvzemši one lastnike oslov, katere si izposojujejo popotniki v pristaji Kapene. Razun z Asklepijem sem imel opravka tudi z Asklepij adami, ko sem bolehal minulo leto nekoliko na oteklini. Opravili so za me inkubacijo. Vedel sem, da je to prevara, toda dejal sem si: kaj mi to škoduje ? Svet stoji na zmoti in življenje je zgolj prevara. Tudi duša ie prevara. Treba je imeti samo toliko pameti, da človek zna razločiti ugodne prevare od nepovoljnih. V svojem hipokaustu dam kuriti s cedrovim lesom, posipanim z ambro, ker dokaj višje  cenim vonjavo   od smradu
Kar se tiče Kipride, Čije varstvu si me tudi priporočal, j sem začutil njeno varstvo v tem, da imam krč v desni nogi. Sicer pa je to kaj dobra boginja. Dopuščam, da tudi ti prej ali pozneje položiš belo golobico na njen žrtvenik.«
»Tako je«, odvrne Vinicij. »Strele Partov me sicer niso dosegle, toda ranila me je pušica Amorjeva, in to povsem iznenadoma,samo nekoliko postaj od grajskih vrat.«
»Pri belih kolenih zalih Karitek! To vse mi poveš ob ugodni priliki!« reče Petronij.
»Prišel sem uprav, vprašat te za svet«, odvrne Marko.
V tem hipu dospejo epilatorji, ki se jamejo vkvar-jati s Petronijem, in Marko, odloživši tuniko, stopi v kad z mlačno vodo, ker ga je bil pozval Petronij v kopel.
»Ah, niti te nisem vprašal, ali se ti vrača tvoja ljubezen ?* reče Petronij, ogledujoč mlado, kakor iz mramora izklesano Vinicijevo telo. »Ko bi te bil videl Lizip, gotov, bi zalšal sedaj vrata, ki drže" v Palatin nalik kipu *.«.rkula v mladostni dobi.«
Mladi Č . vek se zadovoljno nasmehne ter se igra z vodo v ka i, škropeč pri tem množico tople vode na mozaik, prec tavljajoč Hero ob času, ko prosi Morfeja, naj zaziblje / spanec Zeusa. Petronij ga ogleduje z očmi veščaka.
Ko se je okopal Marko ter stopil k epilatorjemav vstopi »lector« z medeno škatljico na trebuhu ter z zavojem papirja v roki.
»Ali hočeš poslušati?« vpraša Petronij.
»Ako je tvoj umotvor, kaj rad!« odvrne Vinicij. »Ako pa ni, se rajše razgovarjam. Pesniki love dandanašnji ljudi na vseh glavnih ulicah.«
»Istina, ne prideš mimo bazilike, mimo terme, ali mimo knjižnice, kjer ne bi zagledal pesnika, mahajo-Čega z rokami, kakor kaka opica. Ko je dospel Agripa z vshoda, jih je smatral za bedake. Toda sedaj so napočili taki časi. Cesar piše stihe — in vsi posnemajo njegov vzgled. Samo da nihče ne sme pisati lepših stihov, nego jih piše Cesar, vsled česar #e nekoliko bojim za Lukana... Jaz sam pišem le proz j, s katero ne proslavljam samega sebe niti drugih. To, kar je menil »lector« citati, so »codicili« onega revnega Fabricija Vejenta.«
>Čemu »revnega«?«
Za to, ker mu je bilo zapovedano, naj si vzame za vzgled Odiseja ter naj se ne vrača domu, dokler ne prejme nove odredbe. Ta Odiseja bo njemu dokaj ložja nego Odiseju, ker njegova žena ni Penelopa. Ni ti pa treba niti reči, da je vse ravnanje močno bedasto. Toda tukaj nihče stvari ne presoja drugače nego površno.
To je kaj slaba in dolgočasna knjižica, katero so jeli uneto citati še le takrat, ko je bil pisatelj že izgnan. Takrat se je začul povsodi klic: škandal — škandal! Mogoče, da si je Vejento izmislil nekatere reči, toda jaz, ki poznam mesto, naše patres in naše Žene, te zagotovljam, da je vse to še bledejše, nego resnica. Prirojeno je, da sedaj ^vsakdo išče sam sebe z bojaznijo, druge pa z veseljem. V knjigarni Avirunovi prepisuje sedaj sto pisarjev po narekovanju to knjigo; tudi prevod je že zagotovljen.«
»Ali o tebi ondi ni ničesar ?«
(Dalje prido)
^^^^^^
Natančni vspored cesarskih slav-uostlj se bode vršil tako-Ie': Dvorni vlak pride na tuk. postajo tofino ob 9.— zjutraj.
—  Cesarja sprejmejo vojaške in civilne ter avtonomne oblasti. — Ob 9.10 pride v mesto.
—  Ob 9.15 se mu poklonijo goriške dame v za to jako ukusno  pripravljenem  paviljonu.
—  Ob 9.30 sprejme cesarja duhovščina s kardinalom na čelu pri jezuvitski cerkvi; na to bo cerkvena slavnbst. —,Ob 9.40 vojaški defile na TravnikuV^"PofenVSfe /perrla^ceSar v glavarstveno palaCo. — Ob 10.30 se mu poklonijo dež. poslanci in župani z dež. glavarjem, ki bode imel pri tej priliki slavnostni govor in ki izroči cesarju zlato spominsko svetinjo. Med tem svirati obe godbi, in zvonijo
. vsi zvonovi in poveličujejo -U akt s streli iz topov. — Ob 2.— sprejem kardinala in klera, dvornih dostojanstvenikov, civilnih »n vojaških oblastnij. — Ob 3.30 odkritje spominske plošče na  deželni  hiši. —   Ob  3.35  obišče
cesar sadno  razstavor ob' 4.-----hiralnico-irr
in ob 4.30 topničarski polk. — Ob 6.— obed.
—  Ob 8.— razvetljava po mestu in bakljada.
—  Dne 30. t, tri. prisostvuje cesar maši ob 8, zjutraj. — Ob 8.30 obišče deželni muzej na Komu; ob 9. vojaško bolnišnico in zaloge »ruo>čega Križa*. — Ob 10.— avdijence.
—  Ob 1.30 dlner, — Ob 4.— cesarjev odhod.
Shod v Dornbergu. — Naša stranka je napravila že drugo »predrznost*, kajti sklicala je v nedeljo shod v Dornbergu, kjer gospoduje znani mogotec župnik Lovre J u-vančič, s katerim smo imeli že mnogo posla ; župm se ga pa skrbno tišči za kulo. da bi se ne zvrnil z županskega stolca. — V tej županiji ima »Goriška ljudska posojilnica* okoli 130 članov; župnik Juvančič je zadnjič večino spravil za klerikalce. In te po-sojilničarje je sklicala naša stranka na shod, da se jim pojasni razvoj posojilnice in kar je bilo v zvezi z zadnjim občnim zborom. — Vedeli smo že ?,;'prej, da bo večina proti nam, a to nas ni motilo. Šli smo torej v Dornberg.
»Prim. List* je dejal, nuj bi našli razgrajači  iz   Tomaja   mnogo   posnemovalcev.
—  Župnik Juvančič je hotel takoj pokazati, da tudi on nekaj zna in more. — Bes je došlo na shod veliko nepovabljenih, katerim »Gor. Ij. posoj.* nič mar ni; ali videlo se je, da so dobro naučeni, kajti že prod shodom na cesti so valjali Kristusa in Marijo po svojih umazanih ustih, iz katerih so privrele ob pripravni priliki tudi »oštje* na dan. Posebno se je odlikoval kakih 20 let star človek, ki je znan v celi občini kot baraba prve vrste, ki doma vsak dan razsaja in pretepa žano in tasta. Čimbolj je razsajal, toliko bolj se je oziral po župniku, češ: ali ga vidi, kako se „za Kristusa* bojuje ? — Došel je tudi župnik. Dr. Turna ga je prijazno sprejet in dejal, da mu dovoli vstop, ako se bo — s p o-dobno obnašal. Ta opazka je zbodla g. Juvančiča, ki je sicer že znan razsajavec na shodih. Ali dr. Turna jo odgovoril: Župnik Valentinčič je na shodu v Dutovljah razsajal celo uro, zalo vam že moram staviti tak pogoj. Nimam tudi nič proti temu, ako se udeleže vsi vaši somišljeniki, ako vi jamčite za red in dostojno zborovanje, Župnik Juvančič je potrjevaje vstopil. — V sobi se je zbralo  okoli 120 oseb.
Dr. Tueua je pozdravil shod in povedal, da so mu dobrodošli vsi, tudi oni, ki nimajo vabila, ker je župnik Juvančič dal besedo, da se bodo dostojno obnašali tudi udelcžn*tkiv ki so naši stranki nasprotni. Naglasil je takoj, da bo imel pozneje, ko on konča svoj govor, vsakdo prosto besedo, da bo kritikoval po svoji volji, na kar dobi tudi stvaren odgovor. (— Eto korektno stališče naše stranke ! Tako govorimo mi, ki se ne bojimo luči! —)
Dr. Turna je na to govoril o postanku posojilnice, kako se je razvijala do I. 1894., kako je prišel on v ravnateljstvo in konečno na čelo zavodu. Govoril je ves čas stvarno, no doU^nivši se politike. — Župnik Juvančič se je mešal v govor vsak hip i vprašanji ali /-•»oenim! opazkami, ki so dokazovale le siabo voljo tega .božjega namestnika*. Njegove opazke so bile vse prej, le poštene ne. — Naj povemo le en zgled. Ko je dr. Tuma omenil, da je pod obtožbo radi znane po-sojilnične seje, se je debeli Lovro zlobno nasmihaval in govoril z zlostnim povdarkom svojim ljudem v sobi: »Možje, ali ste vf kaj krivi, ako je dr. Turna pod obtožbo ? „Kdo je kriv?« — Ta »kriv* je razburjal katoliško tluSo tega »namestnika jjožjega": Ali dr. Tuma je znal polivati Lovretove izbruhe s hladnimi curki, da ni prišlo do nikakih škandalov. — Med tem je pridrvil iz Prvačine tudi kaplan, ki je imel popoldne pogreb; preril se j«j takoj v ospredje in kar pretrgal dr. Turnej v govoru in začel govoriti o politiki in cerkvi.... Dr. Tuma ga je hotel ustaviti, češ: »Gospod župnik, zdaj govorim jaz, a vi se pozneje oglasile za besedo in boste svobodno govorili.* — Nekdo iz Prvačine je zaklical vmes: »Kaplan, ne župniki" — Tu je počilo, kakor na povelje. Nekdo zakriči: »Živio naši poslanci!«, na kar je .dobil odmev iz kakih 30 grl* Drugi je zatrobil: ,Ž i v i o K r i slu s! Mi smo kristjani i Vi ste proti veri S* — Zopet nekdo je bil še bolj veren; zakričal je : »N a ra b o Kristus pomagal, in ako on ne, pa Marija." --•Na jedni strani smeh, na arugj kričanje. Gabršček je bil prav v sredi teh pobožnih razgrajačev. - Dr. Tuma je dejal župniku: »Vidite, to je vase delo! Tako blažilno vi vplivate na ljudstvo,- Porabite svoj vpliv, da naredite med svojimi  pristaši  red,"  — Ali
Juvančiču je ugajalo tako razsajanje in se je zadovoljno smejal, Na to pravi dr. Tuma: »Gospod župnik! Vi nimate vabila, in sem vam dovolil vstop le pod pogojem, da se vi in vaši dostojno obnašate. Ako tega nočete, vas pozivljem, da se odstranite, in odvedete tudi svoje ljudi.* — Na to je poskočil ta katoliški poštenjak kakor razžaljen Zem.ljetn?.#.elj, zagrmel sredi sobe: »Duhovnike podijo ven — pojdimo !" To je [HbihrntaJF mrrtftejfia beseda. Res so šli med živahnimi klici 'o duhovnikih in Kristusu...* Z njimi so odšli tudi mnogi naši, ker so menili, da je shoda konec, ali so se večinoma zopet vrnili. — Shod je nadaljeval; ob sklepu smo našleli še 52 udeležencev, ki so pazljivo poslušali še poldrugo uro dr. Turno in Gabrščeka, ki sta govorila 6 posojilnici ter o — vipavski in Soški železnici, zavrnivši vse klerikalne laži. Gosp. Budln je konečno izrekel
dr. Turni zahvalo.                            ___        1
------Takojekončal  ta  shod. Mf smo z
vspehom popolnoma zadovoljni, dasi je bila večina došlih ljudij proti nam. — Dornberg smatrajo namreč klerikalci za svojo najtrdnejšo postojanko na Vipavskem. Ali baš ta shod je pokazal, da je naša stranka tudi tu močna, še več: da so skoro vsi boljši možje našega mišljenja. Take ljudi, ki kriče celo na takem shodu: »Zivio Kristus l* —• pa le pomilujemo, in ob enem obžalujemo, 'da se dela Kristusu tolika nečast po fanatizovanih tolpah najnižje vrste, ki nimajo nič pravega verskega prepričanja, marveč se le slepo pokori farov? škemu samodržcu,
In mi smo vsejedno šli v Dornberg ter dovolili splošen pristop 1 Ne bojimo se nasprotnih prvakov, naj le pridejo in govori, kajti resnica je le ena — in mi imamo dovolj poguma, nagovarjati jo tudi v oči nahujskanih množic, v oči najbol.ših nasprotnih govornikov. Kako se pa obnašajo nasprotniki ? Ker se boje naše žive resnice, katere pobijati ni lahko, zato hočejo le s škandali preprečili naše shode. — Ali to se jim ni posrečilo niti v Dornbergu, kajti lepo število mož je vstrajalo do konca na naši strani. Te smo potrdili v dobri veri do naše stranke; njim smo nato« čili čistega vina, da so zdaj poživljeni v vsirajnosti do našo stranke vkljub str.thovladi jednegu Juvančila, ki si zbira v Dornborgu lisočake ter so smejo v pest onim, ki kriče: Živio Kristus 1
Dostavljamo So to: Posebe povabljen je došel tudi župan, Ali kako se je obnaša) ta načelnik krajne policije? Zadovoljno jo kimal razsajačem in naposled grozil dr. T u in i tak6: »Glejte, da se vam še kaj hujšega ne zgodi!" Ako tak6 govori klerikalni župan dornberški, ali se bomo čudili, ako bi znani pretepači stegnili tudi roko po dr. Turni in Gabrščeku, ter pri tem kričali: Živio Kristus ?! — In res je hotel prej omenjeni pretepač nahujskati svoje tovariše za napad in kričal pred krčmo: »Ven ž njimi!" Ko je prišel Gabršček prostovoljno med nje, pa ni imel več srčnosti, da bi svoje izzivanje ponovil. — Na lega župana bo treba paziti 11 Značilno. — V »Slovencu* od sobote čitamo: »S Proseka pri Trstu nam poročajo: Te dni se ima skozi Prosek peljati Njegovo Veličanstvo v Gorico k slavlju o priliki 400-letnice združenja Goriške s habsburško hišo. Znano je, kaka navodila so dobili goriški župani za ta slučaj od okrajnega glavarstva. Vsak pojav slovenstva je strogo prepovedan: nobena slovenska zastava ne sme te dni vihrati na Goriškem. Drugačega mnenja pa je tržaško namestništvo. To je poslalo k nekemu uglednemu Prosečanu posebnega odposlanca v osebi dr. Fabrizzija ter sondiralo, ali pojde o tej priložnosti pevsko društvo »Hajdrih* na kolodvor, da bi tam zapelo nekoliko slovenskih pesmi. Slovenske trobojnice in vse, kar si morete želeti, bi bilo za ta slučaj dovoljeno. To je pač značilno za primorske razmere. Ali Goriško ne spada tudi pod tržaško namestništvo?* Temu poročilu imamo dodati, da slovenska zastava ne sme vihrati samo v Goric: in ne na sploh na Goriškem. Ali to, da ne sme vihrati v Gorici ter da nikdo ne sme ž njo v Gorico, smo Slovenci dovolj zadeti in žaljeni, ker vsa slavnost povodom prihoda cesarja je pač osredotočena v Gorici, kamor sicer silijo naše ljudi, ali le, da bodo poveličevali sijaj — italijanstval — Na Proseku je dovoljeno vse slovensko, tako tudi v okolici Gorice se ne bo spodtikal nikdo nad slovenskimi zastavami, in če pojde Njegovo Veličanstvo v št. Peter pri Gorici, pomolit na grob svojega vzgojitelja, grofa Coroninija, ki počiva v slovenski zemlji, bodo vihrale, koderkoli boš pregledal, le slovenske zastave! Samo v Gorici ne sme biti nobene! Pajer, Contin et consortes delujejo izborno, naša slavna trojica v tistem imenitnem odboru za slavnosti pa •— molči! »Ljubljenec naroda* še ni zinil besede v tistem odboru v obrambo naše časti! Lepa časovna slika za nas Slovence ob 400-letniei pod avstrijsko vlado!!
Zabaven vee>r. — Sprožila se je misel, naj »Sokol* ponovi zadnji spored v petek večer na čast županom, starašinam in rodoljubom, ki pridejo že na predvečer cesarjevega dohoda v Gorico. Ako bo to mogoče, sporočimo v četrtek.
Pomanjkanje rudo. — Dasi gremo že proti koncu septembra, so vendar dnovi še jako topli, in ker nimamo dežja, so se skoro posušili studenci, da ponekod jako primanjkuje vode tako v Gorici kakor drugodi. Soča je vsled vročine upadla.
Vlak Je povozil v nedeljo 36-letnega firevljarja Josipa Romanina iz Gorice, ki se je napotil omenjenega dne v Kormin k tomboli. Ponesrečenega je zapazil železniški čuvaj blizu pokopališča v Muši. Prišel je pod vlak, ki vozi iz Kormina ob 2.10 pop. Kako se je prigodila ta nesreča, o tem se ne ve nič gotovega. Nekateri pravijo, da je padel iz železniškega voza in da se je ponesrečil; drugi zopet trdijo,, in .ljudsko mnenje je, da se je zgodil zločin. Romanin se je baje vračal iz Kormina v družbi z nekim Forchias-sinom, s katerim sta se na potu baje zbese-dila, in ga je poslednji vrgel pod vlak, ki je ravno prihajal iz Kormina. Forchiassin se je takoj vrnil v Kormin, češ, da o času ne-* sreče ni bil z Romaninom. Toda zdel se je sumljiv in zaprli šo ga včeraj v jutro. — Ponesrečenega so takoj prepeljali z vlakom, ki odhaja iz Gorice ob 2.30, v korminsko bolnišnico, kjer je radi preobilne izgube krvi umrl. — Zapustil je vdovo s tremi nedoraslimi otročiči.
Listnica. — Gosp. Černetu ml. v Tomaju: Vaše pisemce prejel. Kaže Vas v taki luči, kakor Vas že poznam iz slik kraških veljakov, Vi pišete med drugim: Prisegam Vam, da bilo je Tomajcev 120, od bližnjih vasij 80 in drugih (od kod?!) tudi 100. — »Laž-njivi kljukec* pa je dejal, da ste jih Vi pripeljali le iz Tomaja okoli 300. Vi ste to število znižali že na 120, zato pa ste jih videli iz drugih vasij 180! — Vi ste res imenitna glava l Najboljši poskus o moči obeh strank je bila pač volitev. Tudi Vi ste držal roko v zrak, dokler ni bilo štetje končano, in z odra je bilo konstatovauih 48 rok; toliko jih je naštel tudi vladin zastopnik. Vprašam Vas, kje je bilo tačas ostalih 252 oseb? Kdo Vam bo verjel, da smo vsi lažniki z vladnim zastopnikom vred, a le Vi da resnico pišete V — Jaz Vam nočem reči, da »lažete impertinentno", niti da sle »patentiran lažni k*, marveč hočem imeti usmiljenje z Vašo katoliško dušico in rečem lo, da bolehale na neozdravljivi bolezni, kateri rekajo Nemci »Grdssen-wahn*, ki Vas je tako oslepil, da ne veste, kaj blebečete, In s tem sklepam z Vami! Zdravje pa pamet!            A. Gabršček.
Prt nlkakl rodbini no bi smoli nofreSatt nnjlmljsil) dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč: Dr. Hosn h al z um za želodec in pružko domačo mazilo. Ista so dobita tudi v goriSkili le« kurnali.
Razgled po svetu.
Drzavnozbor.sk« volitve n» Kranjskem.
-— Kakor posnemamo iz »Slov. Naroda*, je izvrševalni odbor narodne-napredne stranke vodstvo državnozborskih volitev poveril posebnemu centralnemu volilnemu odboru, v kateri so bili izvoljeni naslednji gospodje: dr. Karol vitez Bieivveis, dr. Andr. Ferjančič, Ivan Hribar, dr. Kušar, Josip Lavrenčič, Ivan Plantan, Viktor Rohrmann in dr. Iv. Tavčar. Odvetnik Ouldo d' Angeli — Živ. — Gotovo je znano našim čitateljem, da neki Žerjal je bil obsojen pred porotno sodnijo v Trstu radi nekega grdega čina, v kateri ga je zapeljal laški državni poslanec in odvetnik dr. Guido d'Angeli. — Angeli je srečno ušel kazni radi »zastarelosti*, ali kaznovan je dovolj v javnosti, in čuti se sam kaznovanega, ker je ušel iz Trsta. »Edinost* piše o tem: »Te dni se je raznesla po Trstu vest, da je dr. d'Angeli izvršil ali vsaj poskusil samomor. Drugi so govorili, da je zapustil Trst. Vse te vesti pa dementira bivši državni poslanec sam v naznanilu v tržaškem »Piccolo*, kjer pravi, da zapušča — žrtev grde obdolžitve, proti kateri mu zakon ne nudi sredstev, da bi se ž njimi branil, na katero ne more reagirati — potrtega srca to mesto, kateremu je posvetil svoje življenje ter mu služil z ljubeznijo zvestega sina. Zapušča je — živ, ker ima izpolniti dolžnost nasproti sebi, nasproti drugim in tistim, ki so mu ohranili spoštovanje — dolžnost čakati, da mu čas poda možnost, dokazati svojo nedolžnost .... Kolikor nas veseli, da je odlični člen bivše zbornice poslancev še živ, toliko nas boli, da ne misli več kandidirati, kajti edini smoter življenja mu je čakati, da dokaže svojo nedolžnost. No, mi mu želimo od srca, da se mu to posreči, bojimo se pa, da bo čakal dolgo ter da je za dolgo časa oropal avstrijski parlament izvrstnega zastopnika c. kr. uradnikov in našo okolico najboljšega prijatelja."
y Brnu je bil izvoljen županom novic nemški liberalec vitez Wieser. Ob tej priliki ga je imenoval občinski svet soglasno častnim meščanom.
Krttger se nastani stalno v Haagu. Nizozemska vlada ga vsprejme z vsemi častmi, ki pritičejo predsedniku republike.
40.000 mož so izgubili Angleži po najnovejših izvestjih do 15. t. m. v vojni z Buri v južni Afriki. V tem številu je častnikov 1782.
Obisk pariške svetovno razstave. — Kar se tiče obiska, je dospela sedaj pariška svetovna razstava do svojega vrhunca. Mesec september je za-njo najugodnejši. Tujcev je vedno več, Francozi z dežele silijo v prestolnico in Parižani sami se vračajo sedaj iz raznih kopelij in letovišč domov. Zadnje dni je obiskalo res ogromno število razstavo. Do prvega septembra se je razprodalo 30 mi-lijonov vstopnic, tako da je ostajalo za onih 65 dnij, katere ostane razstava Se odprta, še 85 milijonov vstopni!; ? torej bi moralo vsak
dan obiskati razstavo 539.000 oseb, da bi se razprodale vse vstopnice 1 To ogromno število pa je bilo zadnjo nedeljo prekoračeno. Od 600.381 oseb, katere so obiskale razstavo, je oddalo 554.956 vstopnice. Pri cvetlični veselici, katera je bila .zadnji teden, je to število vstopnic poskočilo na 963.956, to je število, katerega ni dosegla še nobena razstava. Šah na Dunaju. — Perzijski šah, ki je bival te dni na Dunaju, je bil od cesarja sprejet na najljubeznivejši način. Skazovale so se mu vse čash\ ki mu pritičejo, doživel je pa na Dunaju tudi toliko izrazov simpatij, da je rekel pri slovesu od cesarja, da težko dobi besede, da bi se zahvalil za izredno gostoljubnost in krasni vsprejem. Z Dunaja je odpotoval v Budimpešto.
Atentat na grškega prestolonaslednika Jurija. — Iz Aten javljajo, da se je v nedeljo izvršil atentat na princa Jurija, Ko je princ došel v Kandijo na otoku Kreta in se odpeljal proti svoji palači, je skočil neki človek proti vozu, zgrabil konja za uzdo in ga ustavil. Napadalca so takoj zaprli, Našel se je pri njem nabit samokres. Govori se, da je napadalec nekdanji častnik in da je bolan na umu,
Srbija. — Povodom rojstnega dne kraljice Drage so bili pomiloščeni med drugimi častnik Vladko Nikolič, duhovnik Milan Jurič in odvetnika Živkovič in Pa/ičevič, ki so bili radi atentata na Milana obsojeni na 20 let v ječo.
Kitajska rojnn. (Poročilo 24, in 25. t. m.) — Iz Taku javljajo, da so kitajski oblasti v Paotingfu izdale razglas, da Lin-hung-čang vredi vsa vprašanja. Razglas pravi tudi, da so tujci ustavili vsa neprijateljstva, in zato naj bi se razpustila kitajska armada, da se vojaki vrnejo domov. — Francoski poslanik Piclion javlja iz Taku, da so poštne zveze sedaj jako slabe. Ruski vojaki popravljajo železnico iz Tienlsina v Peking, Živež zaveznikov v Pekingu je jako slab, Nadalje javlja Pichon, da so Kitajci v pokrajini Pe-čili umorili 3 jezuvita. Dva italijanska škofa sta bila umorjena v pokrajini Šansi. Nadalje je bil umorjen jeden francoski frančiškan in sedem usmiljenih sester. Pichon zagotavlja da so bile vse te žrtve umorjene na povelje kitajskega guvernerja, — Avstrijska vojna Indija »Cesarica Elizabeta* je doSla *S3. t. m. v Vagasaki, da tam ukrea avstrijskega poslanika v Pekingu pl, Czikatma, kateri se vrača na svoje mesto, Na ladij! je vse zdravo. — Iz Washingtona javljajo, da se je ameri-kanski vojni minister odločil, pustili lo malo amerikanskih vojakov na Kitajskem. Paš pa misli Amerika povišati Število na Kitajskem se nalivajočih svojih vojnih ladij, da bodo amerikanski interesi dovolj varovani. — Z Dunaja brzojavljajo ljubljanskemu »Slovencu* z dn6 22. t. m., da poročnik Sušteršič je zasedel s 3 kadeti in 45 možmi v zvezi z Nemci in Rusi 20. t. m. Peitang. Avstrijska zastava vihra nad glavnimi vrati poled drugih, Kadet Pap jo ubit, kadet Lukas in 13 mož pa je težko ranjenih.
Narodno gospodarstvo.
Onnanilo c. kr. finančnega ravnateljstva. — V smilu § 201. zakona od dne 25. oktobra 1895. d. z. št. 220, mora vsak, kedor je v kraljevinah m deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167. na leto več kakor 1200 Kron, predali vsako leto davčnemu obiastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navesti njih ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Ako takih prejemkov ni bilo celo prejšnje leto, je povedati znesek letnih prejemkov in dan, od katerega ali do katerega so se izplačevali. Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo; pri premenljivih zneskih pa listi znesek, ki so dosegli v zid njem letu, t. j. v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznanila: n. pr. če se je oddalo naznanilo 20. oktobra 1900. tisti znesek, kije bil izplačan v času od 20. oktobra 1899. do 19. oktobra 1900. Na temelju napominja-nih zakonskih določb in na temelju čl. 40 izvršitvenega predpisa k IV. poghvju označenega zakona, predpisa, objavljenega v d. z. št. 108. od leta 1897. se poživljajo radi priprle za odmero osebnega dohodninskega davka,za leto 1901. delodajalci, koji plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila, in sicer v neposredno-držav-nem mestu Trstu in v okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski pa in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1900. Uzorci za naznanila se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradišču in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih.) Kazenska določila radi neresničnih naznanil ali opusla teh naznanil se nahajajo v §§ 240., 241., 243., št. 6. in 244. zak. 25. oktobra 1896. d. z. št. 220.
Kupčija s sadjem. — Nekateri naši trgovci s sadjem so že sprejeli v »Trgovsko-obrlnem društvu" naslove pelorico trgovcev, ki vzemč 170 vagonov sadja. — Rekli smo že, da je letos sadja silno veliko, posebno na Štajerskem, ki j? *«rfnn dežela.  V soboto se
\
je primerit sluCaj, da je prišel, neki potovalni zastopnik ponujat Štajersko sadje v Gorico; menil je; da ga bo mogoče oddati za goriško sadje, ki ima v svetu že dobro ime. Seveda bi bile cene toliko nižje. Taka konkurenca grozi našim sadjarjem. Zato svetujemo to-ie: Naj se naSi trgovci s sadjem (ali društva) čim prej potrudijo, da sklenejo veCje kupčije z zanesljivimi velikimi tvrd-kami — a naši kmetje naj cen nikar ne drž6 previsoko. Cene bodo jako nizke; še tako ne spravimo vsega sadja v denar. — Kaj pa dela naša c. kr. kmetijska družba? Nič, nič, nič! Ta rabi denar, da pošilja Klavžarja na politične agitacije po deželi! Letošnja razstava sadja, ki bo stala 5000, če ne več, pa ne bo našim sadjarjem prav nič koristila. Ta denar je zavržen! Mi domačini svoje sadje poznamo prav dobro, a tujci ga ne pridejo gledat, zlasti ne taki, ki bi sadje naročali iz naše dežele. Ta razstava je goli humbug t Seveda — pa razni zaslužni križci in redovi so in vista. Morda ce!6 Ca-heja kaj doleti. Mi davkoplačevalci pa plačujemo take zabave neke goriške klike, ki se norca dela z nami in našimi žulji. — Koliko večje vrednosti za našo deželo bi bilo, ako bi ustanovila naša c, kr. kmetijska družba posredovalnico, kakor je ona v Gradcu „Obst-vercverlungsstelle des Obstvereines fur Steier-mark\ Tu se iščejo kupci sndja po vsem severju in se gre kmetu in prekupcem na roko. Ako bi dežela porabila onih 5000 v tak namen, bi koristila več našemu kmetu nego bo tisoč takih razstavie tu v Gorici.— AH bo kdaj bolje? Ali se bodo še dolgo le za nos vodili naši kmetovalci?
Deseti letopis slovenskih posojilnic.
—  Dobili smo lepo sestavljeno knjigo »X. letopis slovenskih posojilnic za leto 1899.' Sestavil Fr. Jošt, tajnik .Zaveze slovenskih posojilnic* v Celju. Leto 1899. Izdala in založila »Zveza slovenskih posojilnic". Tiskal Dragotin Hribar v Celju. 66 stranij v četverki.
—  »Zveza slovenskih posojilnic* deluje pod vodstvom domoljuba stare korenine, g. Miha VoSnjaka, že ^0 let. To društvo pospešuje z besedo in peresom, s poukom, z duševno in drugo raznovrstno podporo razvitek slovenskega posojilništva. Ko je začelo to društvo delovati, nismo imeli Slovenci niti 20 posojilnic, a zdaj jih bode kmalu vseh blizu 200. Polovica teh pa se je osnovala po neposrednem ali po posrednem vplivanju »Zveze slovenskih posojilnic", ki tudi nadzoruje tiste posojilnice, katere se jej kot društvenice pridružijo. Ta letnik prinaša enako prejšnjim statistiko o 98 slovenskih posojilnicah (20 je koroških, 27 kranjskih, 11 primorskih, 40 štajerskih), ki so pri »Zvezi", namreč: imenik posojilnic, statistika o 1. 1899., in v tekstu vse polno lepih navodov za pravilno poslovanje naših domačih posojilnic. Statistika je razdeljena na tri dele, in sicer prinaša ista gradivo, razvrščeno po štirih kronovinah, v katerih ima »Zveza" svoj delokrog, namreč Koroško, Kranjsko, celo Primorsko in Štajersko. Ob koncu je sestavljen skupni pregled statističnega gradiva vseh štirih kronovin, iz katerega je ravzidno, da razpolagajo zvezne posojilnice s 36,304.777 K 53 vin. aktiv. Čistega dobička pa so napravile vse te posojilnice 250.984 kron 04 vin., to je velikanska svota, katera bi sicer šla v prid tujim denarnim zavodom, ako ne bi imeli Slovenci lastnih svojih posojilnic.
O. napitnini je pisal praški »Čas* v i 09. in 110. številki. Splošna definicija napitnine se glasi:* na pitiiina je izvenredna nagrada, dana od prve osebe tretji osebi za izvršitev, ki je bila pošteno plačana drugi osebi. V obče pa imamo dve vrsti napitnine; jedna vrsta napitnine ima svoj povod v gospodarskih razmerah, druga pa v nravnih razmerah današnje družbe. Odpraviti bi se pa dala prva vrsta na temelju gospodarskem, druga pa le po spremenitvi.nravnih nazorov in družabnih običajev. — Napitnina, bodisi kjerkoli, v kavarnah, gostilnah, hotelih in podobnih zavodih, je nepotrebno zlo, kateremu se že upirajo in ga skušajo odstraniti več . let. Vsled napitnine imamo kar ugodne ali neugodne razmere. Če v kavarni dam večjo napitnino, sem bolj posluževan kot oni, ki je * manj. Z napitnino i-i nehote kupim pošiuzujočega človeka. In to ni za človeka dostojno! Tudi je nasprotno našim nazorom o jednaki vrednosti vseh Ijudij. Napitnina je služkinja bogatašev, ki so vsled nje uvaže-vani od slug, postreščekov in podobnih za vse nekaj_ drugega nego ostali sloji. Ona vrsta napitnine, ki ima svoj povod v gospodarskih razmerah, se more prav na lahek način odpraviti. Napitnina pri natakarjih v restavracijah, hdtelih in kavarnah ima gospodarski povod. Glavni natakar na primer v kavarni navadno nima skoro nikake plače, odkazan je popolnoma le na napitnino, iz katere pa še mora plačevati časopise, zobo-trebnike in slično. To bi se dalo odpraviti na ta način, da bi mesto da damo v kavarni na primer za kavo 16 h in napitnine 4 h, kar naravnost, bilo potreba dati za kavo 20 h. Gostu bi to bilo vsejedno, natakar bi sicer napitnine ne dobil, ali zato bi imel gotovo stalno plačo. Natakar bi tudi potem pridobil na dostojanstvu, kajti vršil bi le napram gostom svoje dolžnosti, drugega nič l Gosti bi pa bili vsi jednako postrežem. Človeku včasih težko de, istotako plača svojo naročitev kakor kdo drugi, ali gospodje natakarji se niti ne zmenijo zanj, češ, saj od tega tako dosti ne dobimo. Kakega drugega, o katerem  mislijo, »da bo dal", pa strežejo
in se mu klanjajo in pripogujejo, da je kar sramotno. Naš pesnik je dejal, ,da človek tol'ko le velja, kar plača", in res je temu tako t Ali to mnenje je napačno, in zato se moramo boriti proti njemu. Enakoveljavnost in enakopravnost za vse ljudi t — Dr. K. Oldenbeig, docent na berolinskem vseučilišču, je napisal Študijo, v kateri piše, da so po-zenski gostilničarji že leta 1842. imeli skupščino, na kateri se je razpravljalo o od-stranjenju napitnine in o uvedenju stalne plače natakarjem. Leta 1877. se je na olfenski konferenci nekoliko švicarskih hotelierjev odločilo, da napitnino nadomeste z zvišanjem plače, ali proti temu dogovoru so se postavili natakarji najodločnejše. Proti napitnini iz krogov natakarskih se je pa še-le 1.1880. v lipskem časopisu »Hotel-Revue" začul glas; 1882. so pa poskušali nekateri natakarji z gostilničarji ustanoviti »Društvo k potlačenju uvedenega zistema napitnine*. Ne dolgo potem je stopil dr. Ihering proti napitnini v brošuri „Das Trinkgeld", glavno iz vzrokov, da provzroča nravni upadek in ponižuje ljudske dostojnosti. Leta 1891. se je pa cele akcije proti napitnini lotilo »Mejnarodno društvo gostilničarjev". Vse akcije so imele malo vspeha iz več vzrokov. Največ krivice za te uevspehe ima seveda ohčinstvo, kateremu lakajski duh ugaja. — Želeti bi bilo, da se kakor v interesu občinstva tako v interesu natakarjev popolnoma odpravi napitnina. Vsako zlo skušamo odstraniti, zakaj ne bi odstranili tudi l<*ga!?
Razpis službe.
Razpisuje se služba tajnika-or&a-nista z letno plačo 1000 K, oziroma tnjnika z letno plačo 80» K.
Zahteva se popolna izurjenost v tajništvu in znanje slovenskega jezika. Županstvo Komen.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA   -   Via Giardin priporoča
pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od F»ft litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Cana zmarna. Poilražba poslana.
****************
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica šter. 23.
Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
KazpoŠilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljulmjc točno in hitro postrežbo.
Veliki prazni sadovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obrodi, od % 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. Sternil, na Franc Jožefovi  cesti št. 9.
Zeta 1881. v 6oriri ustanovljena frrdka
E. Riessner, y NmsM nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-nih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno Priporoča slav. občinstvo tudi svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo                (P. ti,
Izjava.
Podpisani izjavljam tem potom, da od danes naprej ne pripoznam nobenega dolga, kojega bi napravila moja soproga Urša Vuga iz Morskega št. :U). Enako neveljavno jo tudi vsako plačilo, katero ona sprejme v mojem imenu.
Morsko, dne 18. septembra 1900. Franc Vuga, hte. št. 30, pošta Kanal.
r^arol prašči)^,
pekovski mojster in sladeičar v Gorici na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. 1. dr
Priporoča   se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna   naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Prave in edine želodčne kapljice,
varstvena *„a„*a>.   Zdravilna mog t(,V
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice predi/o redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po-sv.AittonPadov. kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omotica in živofea leno s t (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raji je.                 —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v >seh glavnih lekarnah na svetu. Za narocitve in pošiljatve pa jedino le v le-
---------------------karni---------......-----------
Cristofoletti v Gorici.
W
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za ialoriec
tM
-«<j Iz lekarne B. FRAGNER ja v PRAGI |>»-
je splošno, že HO let znano domač« zdravilo,
kalem j.r^pcsuje  lefc, olajšuje prebavo in lehko ndvnjn. Pri rednemu vporabljaaju ojaeoje prebavne organe in ilržl v pravem toka. Velika steklen. 1 ghf., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
je staro, najprej v Pragi uporaliljevano Iifcnri zdravilo, katero vzdržuje t'isle rune iii jdi Indi obvaruje  nei-istohu  ler  ublažujoi'e  deluje   na
vrorino ler 'bole«ino. V obrokih pa 35 in 25 kr. S poito 6 kr. več.
Pozor! \±±L^ >n zdZKhfuovani s zra' fi;ili>.iiionr>     in     7:iLnr
Glavea zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, e. kr. dvornega zalaiatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mata strada, na voglu Sporncrove ulice.
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubieli, Pontoni in pl. Gironcoli, r* Dnevno nizpoSiljtinjo po pošti, — Zaloga v vseh lokitinuli Av*tro«Ofersko. -"la;
iS
rs@@@@s@@@@ess@@@@@$@@@^«^$@y$i3S«i
Novoporočenei pozor!
Štejem si v čast nn7.nanj.1li slavnemu ohčinslvu, tla sem razširil trgovino pohištva »' ulici Vetturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gopiei, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironcoli je ve.
^
\V
rf*
&
&>"
rf*
Č?
I*
V-*
s<*
$«
*«*
©?
1O'
Ov
V zalogi ima vsakovrstno pnh&lvo za vsaki slau. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in poseirte sobe so po nemškem slogu. Vse pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Hogala zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obeSala, preproge za okna i. t. d. Različno stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne lapecarije.
Heči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajžem času.
Baje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. -- Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parohrodih.
iss@eos@@s^epgii.eees@@@se@P@@©ssii
Prva slovenska trgovina  z  železjem   v  Gorici
Konjedic & Zajec
(prej G. Darbo) pred iiiuMkofijo šiv. 5. Podružnica* konec Kaštcla Siv  2.
Zaloge v ulici MorelU št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železno, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja za razne obrti in pohiinega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naroči>o za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico In okolico
izdelkov e. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaui.,-a v Ajdovščini po. tovarniških eenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland iii Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.