11 1 ■	■	f A
Ll	I	i
18» ^ft Kt	W	Hi
A	I-
LETO Ll, št. 2 PTUJ, 15. januar 1998 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Zakaj ne
po ameriško
Slovenci smo kot majhen narod, narod, ki ni nikoli dal veli-
kih kraljev ali politikov in usodnih vladarjev, nenehno morali
dokazovati pravico do svojega prostora pod soncem zdaj enemu,
zdaj drugemu zavojevalcu - enkrat tistemu na severu, kije ho-
tel, da bi šprehali po njegovem, potem bi morali na zahodu par-
lati ali proti jugu pričati, kako pa so to počeli na vzhodnem,
madžarskem delu, pa niti ne vem (nem tudum ali nekaj po-
dobnega). Pa ni nikomur uspelo, kajti vsakemu takemu pritisku
smo se znali in zmogli - in se bili pripravljeni upreti.
Vse pa kaže, da nas bo 21. stoletje dotolklo. Nočem reči, da
nas bo kdo osvojil in si nas podjarmil, dotolkli se bomo sami, od
drugod bodo naš (pa ne samo naš) propad samo prefinjeno
vzpodbujali. Slovenski - zdi se, da neizbežni - usodi je ime ame-
rikanizacija. Ameriška kultura se je skupaj z ameriškim jezi-
kom namreč tako močno zažrla v naše vsakdanje življenje, da
nas je povsem preplavila. V kinodvoranah v veliki večini gleda-
mo ameriške filme (ptujski januarski kino spored na primer pri-
naša Može v črnem, Jamesa Bonda, Do nagega, Sam doma
III, Igra, Herkul, Vulkan Gola resnica in Donnie Brasco -
sami ameriški filmi z eno slovensko izjemo), ki seveda vsiljujejo
svoj način življenja, ta pa nam postaja vsak dan bližji, bolj
domač, bolj naš. Neverjetna množica televizijskih serij in fil-
mov nas kratkočasi s svojimi duhovitostmi sleherno urico dneva.
Ne vem, ali ste kdaj prešteli, koliko ameriških nadaljevank in
nanizank se zvrsti na "slovenskih" televizijskih kanalih - jaz
sem jih nameraval za teden od 10. do 16. januarja, pa sem obu-
pal po treh dneh, ko sem naštel 25 celovečernih filmov in 60 na-
daljevank oziroma nanizank. Pa nisem prepričan, ali sem res
zajel vse, ker v sporedu marsikdaj ne piše izvor filma oziroma
serije. Da seveda o tem, kaj nam ta srhljiva množica prinaša, ne
izgubljam besed, kajti z naših ekranov se cedi osladnost lepih,
drznih, veličastnih, sončnih, obalnih, joškastih, mišičastih ... te-
les. Kajti pri vsem skupaj je pomembno telo, neumnosti, ki jih
kvasijo razne Pamele in Davidi, so nepomembne in so le deko-
racija. Se potem čudimo, če tudi tako imenovani"slovenski" del
sporeda sestavljajo Dannyjeve zvezde, talk shoivi, pop partyji
ali studio City? Človeka že skoraj moti, da radovedni Taček ni
kakšen Lassie in da so sive celice sive, ko bi lahko bile kakšen
Gimme Five (saj veste, to je tisto, ko nekdo z nekom od nav-
dušenja ploskne z dlanmi - to ja namreč tako cool, tako ame-
riško). In ne čudimo se, če je Slovenija obsedena od NBA lige
(ameriško košarkarsko tekmovanje) in košarko na ameriški
način razvijamo že v osnovnih šolah - ko šport ni več šport, am-
pak biznis, ko tekma ni tekma, ampak je shovo, v katerem sami
tekmovalci niso dovolj, ampak morajo biti zraven še kratkokrile
punce s tesno oprijetimi T-shirtsi, ki poskakujejo s cofi v rokah
in čimbolj potresajo s tistimi deli telesa, ki so za tresenja najpri-
mernejši - ter se ponosno imenujejo pom-pom squad (ali nekaj
temu podobnega). Američanom je uspelo, kar ni uspelo nikomur
v zgodovini človeštva - ne Aleksandru Velikemu, ne rimskim
Cezarjem, ne Džingis Kanu, ne Napoleonu, ne Hitlerju, ne
Stalinu ... S svojo absolutno finančno premočjo so zavladali
vsemu svetu. In največji uspeh dosegajo tam, kamor so se vrinili
nenasilno. Mi pa jih sprejemamo	\---
za suho zlato. Naj živijo coca- / < u
cola, Santa Barbara, hamburgers
in NBA liga!	K	1
,.-'■■ i	1	j'.	.	■	jr ■ v i. ■ i j ii min' 1 li^iiiliiiirBfc^iiHlBi i'"i i iT Mi aiŽliimitf MM
Tako prijetno sončna je lahko trgatev sredi letošnjega januarja. V ponedeljek so si jo omislili pri
vinogradniku Francu Cvetku s Kogla pri Veliki Nedelji. Ne bo veliko, bo pa dobro. 0
Foto: viki klemenčič ivanuša
SLOVENSKE GORICE, HALOZE / NAMESTO LEDENIH TRGATEV JAGODNI IZBORI
Januarska trgatev na toplem somu
Prejšnji teden je bil v znamenju trgatev. Ob lanskoletnem
dobrem vinskem letniku so se mnogi vinogradniki odločili, da
nekaj grozdja pustijo za posebne, predvem ledene trgatve. Po-
tem ko je že novembra kazalo, da bodo pogoji za ledeno trgatev
kmalu izpolnjeni, se je toplo decembrsko in januarsko vreme
zarotilo proti tem načrtom.
Ormoški vinarji, ki so prav tako
načrtovali ledeno trgatev, so ob
neobičajno toplem vremenu to op-
ravili 6. januarja, torej na dan treh
kraljev. Na trsih v Litmerku so
potrgali laški rizling, na trsih na
Vinskem Vrhu pa grozdje renske-
ga rizlinga. V obeh primerih bodo
pridelali odlično vino jagodnega
izbora.
Na Velikem vrhu v Halozah so v
8. januarja opravili trgatev na 1100
trsih laškega rizlinga. Tudi vino-
gradnik Stanko Milošič je v tem
delu vinograda načrtoval ledeno
trgatev. Vino iz grozdja te trgatve
bo prav tako nekaj posebnega, po
odločitvi kmetijskega inšpektorja
bo iz tega grozdja vino jagodnega
izbora. Iz grozdja na 1100 trsih je
nateklo 220 litrov zelo sladkega
mošta, ki vsebuje 32 odstotkov
sladkorja, oziroma 140 oechlejevih
stopinj. Pri Stanku Milošiču na
Velikem Vrhu je bila to že tretja
trgatev letnika 1997, saj so poleg
redne trgatve opravili 29. novem-
bra še pozno trtgatev. Dobrega
vina torej ne bo manjkalo.
PONOVOLETNA
TRGATEV PRI
CVETKOVIH
V ponedeljek se je okrog 50
bračev, med njimi najuglednejši
slovenski vinogradniki, združeni v
Ars Vini, napotilo v vinograd
Franca Cvetka s Kogla pri Veliki
Nedelji. Pridružili so se jim tudi
člani sekcije kmetijskih novinar-
jev pri Društvu novinarjev Slove-
nije. Vreme je bilo izjemno in mar-
sikdo ni imel tako lepega ob redni
trgatvi. Kljub temu da je na trsju
čakalo nesramno malo grozdja in
da so z njim opravili v zelo krat-
kem času, je trgatev potekala po
vseh pravilih. Gospodinja Zlatka
je poskrbela za pravo pojedino, v
kateri ni manjkalo niti potice in
drugih sladkih dobrot. Bolj za
užitek kot za gašenje žeje pa so pri
prijetnem opravilu postregli s
Cvetkovim vinom.
Na ledeno trgatev, ki je to leto
nikakor ni hotelo biti, je čakalo
700 trsov šipona, ki so jih skrbno
pokrivali s folijo. Franci Cvetko
ob zaključku trgatve še ni vedel,
kako bodo poimenovali vino, go-
tovo pa je, da bo nateklo okrog 450
litrov šipona izjemne kakovosti.
vki, JB
Neobičajen januarski prizor: rozinam podobno grozdje
na povsem golih trsih.	Foto: JB
2
Četrtek, 15. januar 1998 - TEDNIK

LENART / CESTNE ZGODE IN NEZGODE
Podpisi proti km
varianti avtoceste
V OBČINI VZTRAJAJO PRI KOMBINIRANI, SEVERNO-JUŽNI VA-
RIANTI AVTOCESTE IN TEMU PRIMERNO PRIČAKUJEJO DO-
KONČNO MNENJE MINISTRSTVA ZA OKOUE IN PROSTOR
Najpogostejša lenarška vsakdanja tema je izbor trase
bodoče avtomobilske ceste po Slovenskih goricah od Črne-
ga lesa do Cogetincev. Uradno stališče občine je povsem
jasno: občinski svet je dokončno podprl kombinirano, se-
verno-južno varianto trase, za katero stoji tudi večji del Le-
narčanov. Nekateri so šli celo tako daleč, da so podpori v
prid zbirali podpise, s katerimi najodločneje odklanjajo
morebitno čisto južno varianto, o kateri se v Lenartu tudi
govori.
Kljub večinski podpori kom-
binirani varianti pa nekateri Le-
narčani le opozarjajo na njene
slabosti. Z njo bi se mesto preveč
zaprlo, prometno bi bilo izoli-
rano in tudi gospodarski razvoj
bi Lenart zaobšel. Zato predla-
gajo tehtne premisleke in stro-
kovne presoje, zlasti še glede
ponudbe, da bi z južno varianto
dobili še obvoznico. Ministrstvo
za okolje in prostor svojega še ni
povedalo, pred novim letom so
nameravali govoriti z ministrom
Gantarjem, vendar je bil
zadržan.
V Lenartu zdaj še vedno osta-
jajo rahlo negotovi, čeprav hkra-
ti upajo, da bo njihovo mnenje
upoštevano. Tudi v pismu, ki so
ga prejeli na občino z ministr-
stva za okolje in prostor, jim je
bilo obljubljeno, da bodo pri do-
končni izbiri trase upoštevali
mnenje lokalne skupnosti, torej
občine. Ministrstvo opravlja do-
datne preverbe in presoje tega
občutljivega posega v prostor, v
Lenartu pa opozarjajo na posle-
dice prevelikega zamujanja z
gradnjo. Niso tako redki tisti, ki
opozarjajo, da bi lahko bili nasp-
loh izigrani in bi prometno obvi-
seli v zraku. To pa bi bilo
najslabše, saj je zdaj prometnih
zagat več kot preveč.
Mesto Lenart se še naprej duši
v tranzitnem prometu. Ima sicer
obnovljeno magistralko, vendar
to ni rešitev. Ali sever ali jug,
pravijo zlobneži, samo da se bo
nekaj premaknilo. Sever je dra-
žji, jug cenejši in gradbeno enos-
tavnejši, dodajajo. Naj ob koncu
ponovimo, da je uradno stališče
občine Lenart za zdaj takšno, da
naj obvelja od Črnega lesa mimo
Lenarta severna varianta, ki na-
to v dolini Velke preide v južno
in se nadaljuje mimo Senarske,
po dolini Brengove, mimo Cer-
kvenjaka do Cogetincev. Ob tem
pa za zdaj ni bilo še nobenega
pomisleka od Svete Trojice, kaj
bo z njihovim turizmom ob jeze-
ru, ki se mu takšna varianta
močno približa. Na problem so
opozorili le krajani Senarske, ki
upajo, da se bodo pristojni z nji-
mi vendarle še pogovarjali.
Lenarške avtocestne zagate
bodo torej letos še kako aktualne
in tudi politično vroče. Ne na-
zadnje so letos lokalne volitve,
ceste pa hvaležno predvolilno
področje.
M. Toš
Lenart je dočakal obnovo magistralke
LENART / KDO BO UREJAL IN DOBIL AGATO?
P. Gkmmmina odstopa,
NA OBČINI LENART URADNO ŠE NE VEDO NIČESAR, UPAJO LE, DA
BO NEKDO NEDOKONČANI HOTEL ČIMPREJ USPOSOBIL IN UREDIL
Potem ko so lenarški svetniki
na decembrskem zasedanju
soglasno dvignili roke in podprli
predlog, da Pepici Glamuzina,
podjetnici iz Trbovelj, dovoljuje-
jo ureditev nedokončanega hote-
la Agata v Črnem lesu, se zdaj
stvari obračajo nekoliko drugače.
Podjetnica je Lenarčanom pred-
lagala, da ji po pridobitvi soglasij
in koncesij za opravljanje de-
javnosti dovolijo preureditev ho-
tela v dom za starejše občane.
Občina finančnih bremen ne bi
imela, dobila bi nekaj novih de-
lovnih mest, saj naj bi se v domu
zaposlilo okoli 70 delavcev, seve-
da v glavnem domačinov. V tem
so videli svetniki lepo priložnost
in jo podprli, župana pa pooblas-
tili, da o vsem skupaj s podjetni-
co iz Trbovelj podpiše pismo o
nameri.
Po informacijah občine Lenart je
lastnik Agate še vedno GP
Grosuplje. To v dosedanjih pogo-
vorih z Glamuzinovo ni bilo ravno
ugodno in zato nam je tajnik le-
narške občine Edo Zorko povedal,
da je zdaj Pepica Glamuzina od
svoje namere odstopila. Še vedno
pa ima trden namen opravljati
varstvo starejših, saj namerava na
območju Lenarta zgraditi nov ob-
jekt. Pričakuje tudi koncesijo
države in podporo občine Lenart,
ki za zdaj ni vprašljiva, zlasti še,
ker ne gre za finančne obveznosti.
Medtem pa je odjeknila novica, da
naj bi Agato v dom za starejše
preuredil prekmurski poslovnež
Milan Bratkovič. Pogaja se s Slo-
vensko razvojno družbo, od katere
naj bi dobil hotel Agato. Na občini
pravijo, da se pri njih še ni oglasil
in da je po njihovih informacijah
lastnik hotela GP Grosuplje.
Torej se klobčič okoli Agate zno-
va zapleta. V škodo koga, se
sprašujejo Lenarčani in dodajajo,
da naj objekt nekdo končno dobi,
sicer bo še bolj propadal.
M. Toš
SREDISCE OB DRAVI / ZBORI KRAJANOV
Pred novim samoprispevkom
V	krajevni skupnosti Središče ob Dravi so mnenja, da kra-
jevna skupnost ne more funkcionirati niti rešiti osnovnih
življenjskih problemov krajanov brez samoprispevka. Zato se
bodo v štirih vaseh in trgu Središče februarja odločali o novem
samoprispevku. Letno bi z njim zbrali 7 milijonov tolarjev, v pe-
tih letih torej 35 milijonov tolarjev. Za realizacijo predvidenega
referendumskega programa bi bilo sicer potrebnih čez 250 mi-
lijonov, zato bodo dodatna sredstva pridobili iz proračuna
občine in države ter drugih možnih virov financiranja.
V	minulem tednu so po krajevni skupnosti potekali zbori
občanov, na katerih so krajane seznanili z referendumskim
programom. Največ naporov bodo vložili v ureditev, modern-
izacijo in vzdrževanje cest in ulic, urejanje kanalizacije, izkop in
čiščenje jarkov. Radi bi rekonstruirali cesto R 354, ob njej zgradili
pločnik in razsvetljavo, avtobusna postajališča in nadstrešnice za
potnike. Pričeli so že zbirati interesente za napeljavo plina, v
načrtu pa imajo tudi položitev optičnega kabla in napeljavo ka-
belske televizije. Vsak kraj ima svoje specifične potrebe in želje.
V Središču bi tako radi nadaljevali delo pri adaptaciji Sokolane,
ureditev občinske zgradbe, cone za podjetnike in obrtnike ter
ureditev dokumentacije za gradnjo kanalizacije in čistilne napra-
ve. V Obrežu in na Grabah bi radi usposobili gramoznico, čebe-
larski dom in staro šolo. Med skupne potrebe pa spadajo še ure-
ditev okolice v vseh krajih, popravilo ali zamenjava tehtnice, pos-
tavitev nove trafopostaje in popravilo cerkve.
Če bo samoprispevek izglasovan, bodo zavezanci pet let pla-
čevali 1 odstotek od osebnega dohodka, 0,5 odstotka od poko-
jnin, 3 odstotke od višine katastrskega dohodka in 1 odstotek od
zavarovalne osnove zavezanca, ki opravlja samostojno obrtno
dejavnost. Prispevali pa bodo tudi tisti, ki imajo na območju kra-
jevne skupnosti hišo, saj bodo prispevali protivrednost 100 DEM,
delavci začasno zaposleni v tujini pa 150 DEM letno.
vki
PTUJ / GRADNJA POSLOVNEGA SREDISCA DRAVA PO
Mladinska prenoašia m
prostori cenita mladih
Gradnja poslovnega središča Drava ob Osojnikovi cesti 9
v Ptuju poteka skladno z načrtovano dinamiko. Investitor-
ju - Gradbenemu podjetju Ptuj - gre na roke tudi vreme.
Če bo tako tudi vso gradnjo in če ne bo nepredvidenih
težav, bodo objekt končali do konca leta, ko naj bi odprli
trgovske objekte. Na gradbišču dnevno od jutra do večera
dela okrog 70 gradbenih delavcev, ki se trudijo, da bi
končali v roku.
Kot je znano, bodo v okviru
centra Drava uredili tudi mla-
dinska prenočišča. V ponedeljek
je direktor urada za mladino, ki
dela v okviru ministrstva za
šolstvo in šport, Stanko Šala-
mun povedal, da bodo za te na-
mene uredili 55 postelj in dodat-
no še tudi mladinski center v
okviru koncepta urejanja
vprašanj mladih v Ptuju, ki že
dolgo bijejo bitko, da bi jim ure-
dili primerne prostore za njiho-
vo delovanje. Ponudba Ptuja in
okolice je zelo vabljiva tudi za
mlade od blizu in daleč, tako da
jim bo z ureditvijo mladinskih
prenočišč ta še bolj priližana.
Po navedbah Stanka Šalamuna
je Slovenija že vključena v sve-
tovno mrežo mladinskih pre-
nočišč, a jo na svojem območju
šele razvija. Tako naj bi v okviru
načrtovanega koncepta mladins-
kih prenočišč do leta 2002 zgra-
dila štiri do pet objektov, ki bi
bili celo leto na voljo za potrebe
mladinskih prenočišč in
predstavljajo tako imenovano
primarno mrežo. V tem trenutku
imamo le en tak objekt, in sicer
na Bledu, s 60 posteljami. Se-
kundarna mreža je precej boga-
tejša. To so dijaški in študentski
domovi, ki se v sezoni spremeni-
jo v mladinska prenočišča.
Naložba v ptujska mladinska
prenočišča, gre za površino ok-
rog tisoč kvadratnih metrov, bo
veljala okrog 140 milijonov to-
larjev. Investitorji oziroma
partnerji v tem projektu so trije:
državni urad za mladino s 55-
odstotnim deležem, mestna
občina Ptuj s 30-odstotnim
deležem in Počitniška zveza Slo-
venije s 15-odstotnim deležem.
Uradna predaja prostorov naj bi
bila opravljena marca leta 1999.
Takrat naj bi odprli in pričeli
delati tudi v novih prostorih
mladinskega centra (površina bo
okrog 300 m2), pri katerem sta
investitorja oziroma partnerja
urad za mladino in mestna
občina. Za te prostore pogovori
potekajo že precej časa, njihova
cena bo znana v kratkem.
Z ureditvijo mladinskih pre-
nočišč se v Ptuju postavlja na
noge še ena veja turizma, mla-
dinski.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je
ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni
urednik), Jože Bračič, Majda Goznik,
Viki Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič,
(grafično-tehnični urednik), Jože
Mohorič (tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
» 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; n (062) 771-261,
779-371, 771-226; faks (062) 771-223.
Predstavništvo Ormož; Vrazova 5;
tel. I faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360 tolarjev,
za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje
Republike Slovenije št. 23I5P-92 z dne
12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13. točke
tarifne številke 3, za i.aterega se
plačuje petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne
vračamo.
Strani na internetu:
www. radio-tedni k.si
E-pošta: nabiralnik © radio- te dni k. si
TEDNIK - Četrtek, 15. januar 1998
3
POROČAMO, KOMENTIRAMO
• ■ -
Izvedeli smo
DANES SIJA PREDSEDSTVA SVETA
MO PTUJ
Danes, v četrtek, se bo sestalo predsedstvo
sveta mestne občine Ptuj. Določili bodo
dnevni red in datum 37. seje, ki bo predvido-
ma v zadnjem tednu v januarju.
NAKUPI S POPUSTOM
V tekstilnih trgovinah so skladno z dobrimi
poslovnimi običaji v soboto, 10. januarja,
znižali cene jesensko-zimski konfekciji oziroma
sezonskim modelom od 25 do 50 odstotkov.
Od trgovine do trgovine so odstotki različni. V
največji ptujski trgovski firmi Mercatorju SVS so
cene nižje od 30 do 40 odstotkov, s tem da je
večji del izdelkov tekoče sezone mogoče kupiti
s 40-odstotnim popustom. Kvota blaga, ki ga
bo mogoče kupiti s popustom, znaša po ma-
loprodajnih cenah 24,5 milijonov tolarjev. Pri
Emoni-Merkurju so v povprečju cene znižali za
30 odstotkov, kvota blaga pa je med 15 in 20
milijoni tolarjev. V šport centru Belvi so cene
znižali od 20 do 50 odstotkov, v Svitku pa od
25 do 30 odstotkov. Z 12. januarjem pa so
cene svojim izdelkom znižali tudi čevljarji. Ne-
kateri so jih s popustom pričeli prodajati že
pred novim oziroma takoj po novem letu. Med
prvimi je bila Tamara. Prvi dan prodaje s po-
pustom v trgovinah ni bilo pretirane gneče.
Glede na kakovost ponujenega blaga trgovci
pričakujejo, da bodo blago s popustom v ce-
loti prodali.
PRIJAVE ZA MREŽO ZDRAVIH ŠOL
Vse slovenske osnovne in srednje šole, ki se
želijo vključiti v mrežo slovenskih zdravih
šol, lahko od danes oddajo prijavo na Inštitutu
za varovanje zdravje Republike Slovenije. Tre-
nutno je v to mrežo vključenih enajst osnovnih
in ena srednja šola. S ptujskega območja v
mrežo za zdaj ni vključena nobena šola. V pe-
tih letih naj bi po mnenju koordinatorke za
zdrave šole Eve Stergarz Inštituta za varovanje
zdravje Slovenije vse šole v Slovenije postale
zdrave. Šola, ki se bo vključila v mrežo, naj bi
podpirala dvanajst ciljev zdravih šol, med ka-
terimi so pozitivna samopodoba vseh učencev,
vsestranski razvoj medsebojnih odnosov in po-
dobno.
LETOS LETO ŠPORTA V TURIZMU
Včeraj je Turistična zveza Slovenije v sodelo-.
vanju z Olimpijskim komitejem, Centrom
za promocijo turizma Slovenije in Fakulteto za
šport predstavila projekt letošnjega leta kot
leta športa v turizmu. Lansko leto je bil pouda-
rek na kulturi, vseh prireditev pa je bilo na to
temo čez deset tisoč.
PRIZNANJA ZA OSNOVNE IN
SREDNJE ŠOLE
Jutri bo na srednji kmetijski šoli Grm v
Sevnem na Trški Gori pri Novem mestu
svečanost, na kateri bodo predstavniki Turis-
tične zveze Slovenije podelili priznanja najbolj
urejenim osnovnim in srednjim šolam v Slove-
niji, ki so v prejšnjem letu tekmovale v projektu
"Moja dežela - lepa, urejena in čista". Med
srednjimi šolami je zmagala srednja kmetijska
šola Grm, druga je bila gimnazija Franca
Miklošiča v Ljutomeru, tretja pa prva gimnazija
v Celju. Med osnovmimi šolami je zmagala
OŠ Gederovci, druga je bila OS Mozirje, tretja
pa OS Brusnice.
LANI NA PTUJSKEM 228 POROK
V poročni dvorani v Ptuju so po podatkih
matičnega urada Ptuj lani opravili 216 po-
rok, v Zavrču pa 12.
DORNAVSKA KTV VABI
soboto ob 20. uri si boste lahko na regio-
nalnem programu KTV Dornava ogledali
redno mesečno kroniko. Tokrat so vam pripra-
vili utrinke predprazničnega dogajanja v kul-
turnem in političnem življenju občine. Pokazali
bodo nekatere zanimivosti in tiste točke, ki kra-
ju niso ravno v ponos. Ponovitev oddaje bo v
ponedeljek, 19. januarja, ob 20. uri. (MS)
V $m§m NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Tinček Ivanuša je v okviru svoje videopro-
dukcije s kamero ujel več aktualnih dogod-
kov, ki si jih bomo v sliki in besedi lahko ogle-
dali v okviru tokratne oddaje ptujske televizije.
Veterinarski zavod Ptuj je odprl nove prostore
laboratorija in poslovne prostore, v OS Mladi-
ka so praznovali dan šole, župan mestne
občine Miroslav Luci in predsednik TD Ptuj sta
23. decembra podelila priznanja najzas-
lužnejšim v ptujskem turizmu, ob jubileju
otroške oddaje ptujskega radia je bila v dvora-
ni Center prireditev za male in velike, v okviru
Orfejčkove parade je Šport center Belvi pripra-
vil modno revijo, že oktobra lani pa so na
ptujske gradu potekale Aronove viteške igre, ki
bodo letos mesec dni prej. Konec oddaje bo v
znamenju glasbe z naj spotom.
Pripravila: MG

GOVORI SE ...
../&Aje v slovenski prestolnici
zavladala Prlečka. V prvem
županskem nastopu je že na-
povedala nekaj ukrepov, zaen-
krat pa še ni povedala, ali bodo
odslej Ljubljančani načik
gučali.
... DA je država sklenila, da se
mora občina imenovati po na-
jpomembnejšem kraju v njej.
Tako so nekatere novonastaja-
joče občine že vnaprej izgubile
■ s kisi; al . a j
C". DA ptujski hvetTiIfzi še kar
nekaj časa ne bodo mogli v Ev-
ropo. Razlog tokrat ni v njih
samih, ampak v Evropi prek
ceste,	z novim letom
Zaprla vrata.
..TDAlo težave tovarne toalet-
nega papirja v odvisnosti od
težav ptujske bolnišnice. V
Slednji na WC-jih zaradi
\varčevanja ni toaletnega pa-
pirja.
... DA je potrebno kolegom pri
mestnem občinskem glasilu
čestitati za dobro opravljen po-
sel in 143-odstotno napajanje
v občinskih jaslih.
... DA v začetku lokalno volil-
nega leta občani svoje župane
množično sprašujejo, ali bodo
ponovno kandidirali. Analitiki
javnega mnenja že opravljajo
anketo, ali gre za spraševanje
zaradi podpore ali zaradi stra-
hu.
... DA se je v ptujskih osnov-
nih šolah konec leta začela ge-
neracijska preobrazba vodstev.
V večini primerov je proces us-
i pel, v Šoli ob Dravi pa so prvi
poskusi padli v vodo.
... DA je dotična šola kljub
kandidaturi četverice še brez
vodstva. Ker imajo probleme z
vodenjem postopka, bo morda
dobrodošel nasvet: vrzite kocko
Človek ne jezi se.
VIDI SE ...
... DA bo gostoljubnost vrlina
videmskih občinarjev. V novi
občinski stavbi je lepo urejena
vinoteka. Morda bo v pri-
hodnje privabila več državnih
funkcionarjev, predvsem pa
več denarja za nerazvita
območja, ki so in bodo prispe-
vala v vinoteko.
PTUJ / ZAKAJ SO V MERCATORJU SVS UKINILI PLAČILA Z LICENCNIMI KARTICAMI
Gre za poslovni ukrep
Od prvega januarja letos v prodajalnah z živili Mercatorja SVS,
d.d., Ptuj licenčne kartice razen Eurocarda - Active niso več
plačilno sredstvo. Sklep o tem so v upravi Mercatorja sprejeli ok-
tobra lani, poslovodje in trgovci v teh prodajalnah pa naj bi
kupce pravočasno opozorili na to, da ga bodo pričeli izvajati 1.
januarja 1998. Ponekod so to naredili pravočasno, drugje ne, kar
je med kupci povzročilo negodovanje.
Prve dni v tem letu pa so na vidnih
mestih obvestila o tem le izobesili,
čeprav so sredi decembra razmišljali
o morebitnem tovrstnem sporočilu
preko medijev. Kot je povedal Samo
Gorjup, član uprave Mercatorja
SVS, d.d., Ptuj, odgovoren za
trženje, gre za poslovni ukrep, ki
kupcev naj ne bi toliko prizadel.
Mercator kot največji trgovec z živili
v državi žal ni našel soglasja z izdaja-
telji licenčnih kartic, kar zadeva
višino provizije. Uspeli so doseči do-
govor za slovenske kartice. Samo
Gorjup pričakuje, da bo ta ukrep le
rodil sadove in da se bodo izdajatelji
licenčnih kartic le začeli pogovarjati
z Mercatorjem, čeprav te v strukturi
tovrstne prodaje predstavljajo sim-
boličen odstotek. Podoben ukrep naj
bi po napovedih sprejeli v celem
poslovnem sistemu Mercator.
Samo Gorjup pravi, da se zavedajo
krivde, zlasti še nezadovoljstva
kupcev povsod tam, kjer niso bili
pravočasno obveščeni o izvzemu že
omenjenih licenčnih kartic kot
plačilnega sredstva v prodajalnah z
živili, čeprav naj bi poslovodje in
trgovci imeli za nalogo, da kupce o
tem pravočasno obvestijo. Vsem se
opravičujejo, napako bodo skušali po
najboljših močeh popraviti. Imetni-
kom licenčnih kartic pa tudi predla-
gajo, da si pridobijo Mercatorjevo
kreditno kartico. Vloge za pridobitev
kartic so na voljo na vseh blaga-
jniških mestih.
MG
4
Četrtek, 15. januar 1998 - TEDNIK

ORMOŽ / PORTRET SLIKARKE VIDE RAJH
Nikoli ni za nič prepozno!
Da je to res, je z življenjsko
izkušnjo svojo trditev potrdila
gospa Vida Raj h iz Ormoža. Ve-
liko generacij ormoških mulcev
in mulic je naučila osnov
nemškega jezika in gospo-
dinjstva, sedaj pa je že nekaj let v
pokoju. V njeni hiši in na njej se
pozna, s čim se je in se še ukvar-
ja. V njenem domu je vse lepo in
skladno. Čeprav potoži, da bi
bilo treba kakšno omaro zamen-
jati, pa vse skupaj izžareva topli-
no doma, ki jo poleg nje uživata
še dva bohotna mačkona. Še po
nečem se notranjost hiše razli-
kuje od drugih domov: na nobe-
nem zidu v hiši namreč ni pros-
tora, vse stene so polne slik. Ve-
liko jih je našlo nove lastnike
doma in v tujini, veliko jih je
bilo podarjenih, vsak dan pa nas-
tajajo nove in prostorska stiska
je že kar velika.
Gospa Vida pravi, da njeni so-
govorniki pogosto mislijo, da
gotovo tudi rada peče, kuha, ple-
te, našivava in še kaj, pa to ne
drži preveč. "Jaz rada slikam!"
jasno pove. Rada se ukvarja z
rečmi, ki nastanejo relativno hit-
ro, in nima veselja početi ene
reči v nedogled. Slikanje jo
notranje bogati, ji daje energijo
in voljo. Nima določenega stila,
sama pravi, da je realistka, ven-
dar gotovo takšna, ki svet vidi
skozi optimistična očala. Naj je
njena slika še tako temna, obup
na njej tako brezizhoden, vedno
išče in najde izhod, vedno se
nekje svetlika žarek upanja.
Preštudirala je veliko literatu-
re, da bi pridobila čimveč znanja
in informacij iz slikarstva. Vsak
likovnik ji je vzornik, ker se od
vsakega kaj nauči, in to se na
njenih slikah prav lepo vidi.
Všeč ji je Slana, pa Klimt, še po-
sebej pa Van Gogh in Hundert-
wasser. V začetku ustvarjanja je
bil njen material oglje, sedaj pa
se ukvarja še s suhim pastelom,
tempero in oljem. Na prvih sli-
kah so bili motivi stare klečaje,
ki jih je najti po vrheh okrog
Ormoža.
Vida Rajh pravi, da je slikati
pričela že davno. Upala je, da bo
lahko slikanje tudi njen poklic,
pa so bili časi takšni, da so ji to
nemogočih. Svojo poklicno pot
je pričela na Runču kot mlada
pripravnica za učiteljico. Rada je
bila učiteljica, vendar bi bila
rajši slikarka. Zato se je pripravi-
la na sprejemni izpit na akade-
mijo za likovno umetnost in ga
uspešno opravila pri Božidarju
Jakcu. Bila je sprejeta na šolo
svojih sanj in prepričana, da bo
študirala. Vendar je v tistih časih
učiteljev primanjkovalo, še pose-
bej v majhnih krajih, in
oblastniki so odločili, da bo nje-
na želja ostala samo želja. Bili so
drugačni časi, ko tudi o za-
sebnem življenju ni vedno
odločal samo posameznik. Kot
učiteljica je svoj talent izkoristi-
la in izdelovala scene za na-
jrazličnejše prireditve, plakate.
Ves ta čas pa je potihem mislila
na čas, ko ne bo več službe in bo
lahko sama razpolagala s svojim
časom ter slikala. Seveda je sli-
kala ves čas pomalem. Čez čas je
bila premeščena v Ormož, kjer je
poučevala	gospodinjstvo.
Odločila se je za izredni študij
gospodinjstva in tudi doštudira-
la. Poučevala je tudi nemščino,
saj je dve leti obiskovala šolo v
Gradcu in ji je bila nemščina
drugi materni jezik.
Pomembno spodbudo pri nje-
nem umetniškem delu ji je dal
ravnatelj miklavževske šole
Franc Mlinarič in leta 1982 je
pri Miklavžu prvič razstavila
svoja dela. Veliko je pridobila
tudi z likovnimi kolonijami, ki
so potekale pri Sv. Tomažu in bi
letos morala praznovati 10-letni-
co, pa je žal zamrla. Vida Rajh je
imela številne samostojne in
skupne razstave. Pri delu jo jezi
le to, da je v naših krajih zelo
težko priti do kvalitetnih mate-
rialov. Treba je biti zelo iz-
najdljiv in zato najbrž ni nakl-
jučje, da je prvič pričela resno
slikati na obisku pri sestrični v
Švici, ker je dobila prave barve.
Ker je njeno življenje prežeto z
barvami, gleda na svet z dru-
gačnimi očmi in rada opazuje
predmete, obleke in njihove
barvne kombinacije. Zelo jo
moti barvno neskladje, ki ga ta-
koj opazi. Največ opazuje ljudi,
predvsem mlade, od katerih vsak
nosi v sebi neko lepoto. "Nihče
nima vsega, če pa zna poudariti
in uskladiti tisto, kar je na njem
lepega, je v celoti lep," zago-
tavlja.
Na njenih slikah so prekrasni
motivi narave v vseh letnih
časih, cvetje, stare domačije.
Začudila sem se, da na njenih
slikah ni ljudi, pa tudi mačk ne.
Pravi, da živali nerada riše,
portrete pa je nekoč veliko slika-
la in še vedno jih želi delati, pa
se jih zadnje čase nekako ne loti.
Zanimivo je, da si motive foto-
grafira, potem pa jih v miru svo-
jega doma in vrta naslika. Nera-
da dela na terenu, razen če je za-
res prijetno vreme in se rišejo za-
nimive sence, potem se poda z
vso slikarsko prtljago med
prleške griče. Svetloba je zunaj
seveda boljša, zna pa nagajati ve-
ter, dež. Najrajši ustvarja sama,
da ima mir in je nihče ne moti.
Vsako sliko, ki jo napravi, prine-
se v dnevno sobo in jo položi na
tla, potem pa si jo oglejuje in raz-
mišlja, kaj bi lahko naredila bol-
je. Najresnejši in tudi najbolj
upoštevan kritik je njen prijatelj.
Seveda je kot vsi umetniki na
kritiko občutljiva. Pazljivo
preštudira vsako pripombo in na
koncu mora priznati, da večina
pripomb tudi drži. Kritizirano
pomanjkljivost odpravi, če je k
mogoče.
Vida Rajh slika, ko je dobre in
ko je slabe volje, in zanimivo je,
kako se razpoloženje odraža na
njenih slikah. Naslikala je og-
romno velikih slik, veliko pa
naslika tudi majhnih za novolet-
ne voščilnice. Pravi, da se slikan-
ja ne da meriti s časom, včasih
kakšna slika nastane v hipu, dru-
gič pa ideje nosi v sebi nekaj me-
secev. Srečna in zadovoljna je, da
lahko ustvarja, da ji je narava po-
darila to sposobnost. Če bi lahko
razvijala prirojene predispozici-
je, bi lahko najbrž tudi več do-
segla, tako pa se sama izobražuje
in razvija. Na uresničitev svoje
želje, da bi imela dovolj časa za
slikanje, je čakala dolga leta, zato
iz izkušenj lahko trdi: "Nikoli ni
za nič prepozno!"
Med prazniki, ko jo obiščejo
otroci in vnuki, so deležni njene
nedeljene pozornosti in za sli-
kanje ni časa. Tudi vnukinje
Barbara, Maša in Eva so z babico
veliko slikale in ponosno pove,
da so nastale lepe reči, da so
dekleta talentirana, vendar se
doslej nobena ni odločila za
tovrsten študij. Vendar praz-
nična idila gor ali dol, več kot te-
den dni ne sme trajati - babica ne
zdrži dalj časa brez čopičev.
viki klemeniič ivanuša
Vida Rajh, obdana s svojimi slikami
VIDEM / SREČANJE SOSOLCEV PO 35 LETIH
Od šole do Abrahama
je kratek korak
o
o
r
l.
a>
O)
C
CTJ
-I
o
°
LL I
26. decembra so se prvič po 35 letih srečali nekdanji učenci
Osnovne šole Videm pri Ptuju. Po prisrčnem sprejemu v
gostilni pri Treh lipah jih je v šoli pričakala ravnateljica
Marija Šmigoc ter jim razkazala novo šolsko stavbo in opi-
sala delo v njej. Nato so si ogledali še cerkev sv. Vida, v ka-
teri jih je sprejel pater Emil Križan ter jim je podrobno opi-
sal zgodovino cerkve v Vidmu.
Pobudniki srečanja Stanko
Skok, Albin Milošič, Ivan Kokol
in Vili Šlehta so na srečanje
razposlali okrog 65 vabil, prese-
netljivo pa se je odzvalo okrog 40
abrahamov in nekdanjih učen-
cev, ki so končali 8. razred leta
1962. Vabilu sta se odzvala tudi
njihova nekdanja učitelja, gospa
Marija Šosterič in gospod Simon
Petrovič, ki so ju bili še posebej
veseli. Srečanje je potekalo v pri-
jetnem klepetu in obujanju spo-
minov na šolska leta, ki so vsem
pustila poseben pečat prija-
teljstva.
Dogovor in želja vseh ude-
ležencev je bila, da se srečajo po-
novno leta 2002, takrat tudi s tis-
timi, ki na tokratno srečanje
niso mogli priti.
Vili Šlehta
TEDNIK - Četrtek, 15. januar 1998
5
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
GORENJSKI VRH / DRUŽINA KOKOT IŠČE POMOČ
V strahu, da se
otrokom kaj zgodi
V Halozah je družin, ki potrebujejo socialno ali kako
drugo pomoč, mnogo. Zdi se, kot da je naša država na
te ljudi pozabila že pred leti, saj so bili že od nekdaj
prepuščeni sami sebi, znašli so se pač vsak po svoje.
Novonastale haloške občine so se pred tremi leti prvič
srečale s temi problemi in v kratkem času poskušale
najti pravo pot, samo da bi lahko pomagale revnim in
prizadetim družinam.
Pa niso samo socialni proble-
mi tisti, ki tarejo ljudi v Halo-
zah, tukaj so še naravne nesreče
in v večji meri plazovita
območja, ki marsikje že ogrožajo
življenje ljudi. Naključje pa je
hotelo, da so morali v občini
Zavrč lansko leto pomagati kar
dvema družinama Kokot. O
prvi, ki ji je neurje podrlo hišo,
smo že pisali, o drugi, ki ji že ne-
kaj mesecev grozi zemeljski plaz,
pa poročamo tokrat.
Že leta 1996 sta zakonca
Franc in Darinka Kokot
spoznala, da jim hrib za stano-
vanjsko hišo, ki so jo nameravali
dograditi in ji obnoviti stari del,
ne bo pustil mirno živeti. Ob
večjih nalivih in obilici snega se
je plaz za hišo kar širil, popokale
so stene v hiši, v kletnih prosto-
rih je bilo zmeraj veliko vode in
obrnila sta se po pomoč. Prvi so
jima priskočili na pomoč v
domači občini (pri Kokotovih so
si plazovito območje nekajkrat
ogledali tudi strokovnjaki) in za
šestčlansko družino, ki se je pred
tremi meseci povečala za novega
člana, je bila edina rešitev selitev
iz stare hiše. Toda kako priti do
denarja za novo hišo, sta se
vpraševala zakonca Kokot, saj je
bil mož najprej brez službe, žena
je gospodinjila doma, otroke pa
je bilo potrebno vzdrževati in
jim omogočiti šolanje.
»Nič drugega nam ni ostalo,«
se spominja Darinka Kokot,
»kot da smo se odločili za
gradnjo nove hiše, ki bi stala le
nekaj metrov vstran od stare in
kjer nas plaz več ne bi ogrožal.
Če nam ob strani ne bi stalo
vodstvo občine, še posebej pa ta-
jnica občine Danica Putora, ki
nam je pri vsem največ pomaga-
la, bi sami težko zmogli pripra-
viti vse dokumente za pričetek
gradnje. Mož si je moral vzeti
mali kredit za gradnjo, 4 milijo-
ne tolarjev smo dobili z mi-
nistrstva za okolje in prostor in
nekaj tisoč tolarjev nam je dal
Center za socialno delo, sosed pa
nam je položil električno napel-
javo. Gradnjo nove hiše smo
pričeli lani spomladi. Sosedje so
nam pomagali, ko je bilo najhu-
je, ponudili so nam prostor, da
smo lahko pri njih tudi prespali.
Ampak kdo nas bo gledal dve
leti in več v tuji hiši? Potem ko
je bila večja nevarnost mimo,
smo se znova selili v staro hišo,
pa so nam to odsvetovali, čeprav
smo lahko v teh prostorih samo
do zadnjega februarja. Povedati
vam moram, da sva z možem po-
dpisala pogodbo z občino, na-
jprej tisto o sofinanciranju sana-
cije plazu, potem pa še drugo,
kjer sva se obvezala, da bova do-
končala gradnjo nove hiše. Z ot-
roki bi se morala vanjo preseliti
najkasneje 28. februarja, kajti
pozneje za nas ne bo odgovarjal
več nihče, tako piše v pogodbi,
mene pa je strah, kaj bo z mojimi
otroki, kdo bo odgovarjal zanje.
Midva z možem nimava toliko
denarja, da bi dokončala hišo, saj
v njej manjka še vodovod, do-
končana ni elektrika, morali bi
narediti podbetone, torej man-
jka še veliko. Kdo nam lahko še
pomaga in na koga naj se še obr-
nemo po pomoč?« Tako se je
pred nekaj dnevi spraševala Da-
rinka Kokot, ko smo bili na
obisku pri njej, in takrat nam je
pokazala že novo hišo.
PO ZADNJEM
FEBRUARJU V
HIŠI NA SVOJO
ODGOVORNOST
Po gradnji nadomestne stano-
vanjske hiše bi morali Kokotovi
staro hišo porušiti, tako piše v
pogodbi, saj se je v njej nevarno
zadrževati že sedaj, kaj šele v njej
živeti. Ampak Kokotovi iz dne-
va v dan živijo v upanju, da se
jim v stari hiši ne more zgoditi
kaj hudega, čeprav je poškodova-
na in neprimerna za življenje.
Postali so pozorni na vsak šum,
ki ga povzročita veter ali voda,
zakonca pa sta najbolj v skrbeh,
kaj bo z njunimi otroki.
Najmlajša dva sta velikokrat bol-
na, mama Darinka pa pravi, da
je najtežje z dojenčkom, ki bi mu
vsaj pozimi morali ponuditi to-
pel dom in najboljše pogoje za
življenje, pa mu je slednje težko
dati. Darinka je vsak dan v stra-
hu, da so otrokom kaj zgodi,
zanje vendar odgovarjata starša.
Ampak kdo bo zanje odgovarjal
1. marca, ko bodo še vseeno mo-
rali ostati v stari hiši? Prav goto-
vo več nihče, kajti pogodba je
bila podpisana še ob pravem
času, ko sta bila Kokotova
prepričana, da bosta lahko do-
končala hišo.
Na občini Zavrč v tem prime-
ru ne morejo biti zadovoljni,
Kokotovim pa, vsaj tako so nam
zagotovili, več ne morejo poma-
gati, saj imajo še mnogo takih
družin, ki jim bodo morali prej
ali slej pomagati. Za obe družini
Kokot so v zadnjem letu dovolj
poskrbeli, sedaj si morajo poma-
gati še sami, in če si bodo, potem
bodo lahko zaživeli drugačno
življenje. Kakorkoli že, morali
se bodo obrniti še na koga, ki bi
jim morda lahko priskočil na
pomoč, saj solidarnost med
ljudmi še živi.
Tatjana Mohorko
Kokotovi iz Gorenjskega Vrha pri Zavrču imajo novo
hišo pod streho, ne vedo pa, kdaj se bodo lahko
vanjo preselili.
"Kaj bo z mojimi otroki?" se sprašuje Darinka Kokot,
ko opazuje staro hišo, ki jo plaz vedno bolj ogroža.
Foto: TM
PTUJ / SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV
Večer pihalcev v gledališču
V soboto zvečer je bilo v ptujskem gledališču 10. me-
dobčinsko srečanje pihalnih orkestrov.
Najprej so zaigrali podleh-
niški godbeniki pod vodstvom
Marije Feguš. Zaigrali so Sum-
mertime Georga Gershwina s so-
listom Robijem Fegušem, New
World Melody Antonina Dvora-
ka s solistom Janezom Jun-
grom, končali pa s Exscerptom
Camilea Saint Saensa.
Z veseljem smo po dolgem
času prisluhnili Mladinskemu
pihalnemu orkestru Glasbene
šole Ptuj, ki ga vodi Marjan
Rus. Ob pomoči treh veteranov
so zaigrali Majsko koračnico
Bratislava Rugoljiča, Jugend
Ouverture Jeana Arimonta in
madžarski ciganski ples Tokajer
Hansa Kolditza.
Pihalni orkester Taluma iz
Kidričevega pod vodstvom Šte-
fana Garkova je predstavil Peti-
te suite pitoresque Willyja Haut-
vasta, Napolitanski ples Petra
Iljiča Cajkovskega in Radetzky
marš Johanna Straussa. Na
"srečo" so suito zmotili pos-
lušalci z aplavzom, da se je or-
kester lahko kadrovsko še okre-
pil z zamudniki.
Srečanje je zaključil Pihalni
orkester Ptuj, ki ga vodi Anton
Horvat. Zaigrali so ritmično
zahteven Mediteranski ples Wil-
helma Koenena, Srečne dneve
Miltona Agerja in Hite Vilka in
Slavka Avsenika. Pri Srečnih
dnevih je dopadljivo nastopil
plesni par Cuček-Jakab iz Ples-
ne šole Tango.
Spored je povezovala Nada
Kotar, na koncu pa se je nasto-
pajočim zahvalil predsednik
ZKO Ptuj Franc Lačen in jim
podelil priznanja za uspešne nas-
tope.	(FL)
6
Četrtek, 15. januar 1998 - TEDNIK

MARIBOR / FUNDACIJA AKADEMIKA TRSTENJAKA SE JE PREIMENOVALA
Ocfefe/ ustanova dr. 4 Trstenjakn
IZJEMNO POMEMBNO POSLANSTVO IN POMOČ NADARJENIM ŠTUDENTOM IN RA-
ZISKOVALCEM SLOVENSKIH GORIC IN PRLEKIJE * VELIKO ZA PROMOCIJO USTVAR-
JALNOSTI IN NEGOVANJE ZGODOVINSKEGA SPOMINA
V prostorih rektorata mariborske univerze se je sestala
skupščina Fundacije akademika prof. dr. Antona Trsten-
jaka, enega največjih slovenskih znanstvenikov in mis-
lecev novejše dobe. Skupščino je vodil njen predsednik,
rektor univerze v Mariboru, prof. dr. Ludvik Toplak, ki je
uvodoma pozdravil številne župane, člane skupščine in
goste, med katerimi so bili tudi štipendisti in dobitniki
podpore iz sklada fundacije.
Na skupščini so obravnavali
statut in nekatere pripombe, ki
jih bodo upoštevali pri pripravi
čistopisa dokumenta. Sprejeli so
sklep o preimenovanju fundacije
v Trstenjakovo ustanovo, kot to
narekujejo zakonski predpisi.
Govorili so tudi o finančnem
poslovanju do konca minulega
leta, ki je bilo uspešno. Veliko
zaslug za te uspehe ima glavni
tajnik ustanove in eden glavnih
pobudnikov za njeno ustanovu-
tev, mag. Milan Lovrenčič.
Člani skupščine so obravnavali
pismo dr. Verice Trstenjak z mi-
nistrstva za znanost in tehnolo-
gijo, imenovanje nove uprave pa
so prestavili na prihodnjo
skupščino, ko bodo sprejeli in
potrdili novi statut ustanove.
Pogovarjali so se o zbiranju
sredstev in poudarili, da bi mo-
rali vsi, ki imajo do ustanove še
nepokrite obveznosti, te čimprej
poravnati.
Skupščino so sklenili z ogle-
dom filma o akademiku dr. An-
tonu Trstenjaku, ki so ga izdelali
sodelavci RTV centra iz Maribo-
ra, financirala pa ga je fundacija.
Film je zbir nekaterih odmevnih
Trstenjakovih govorov in razp-
rav. Zlasti aktualne so bile nje-
gove misli o slovenstvu, o med-
sebojnih odnosih med ljudmi, o
značaju slovenskega človeka in o
prepotrebnem sodelovanju Slo-
vencev v novi, lastni državi.
Film bogatijo odlomki značilnih
Trstenjakovih filozofskih misli
in posnetki značilne slovensko-
goriške pokrajine, v kateri je po-
kojni akademik preživel
otroštvo. Rojen je bil namreč v
Rodmošcih pri Gornji Radgoni,
ki ga je tudi proglasila za častne-
ga občana. V ta del Slovenije in v
Slovenske gorice ter Prlekijo se
je nasploh rad vračal, v teh kra-
jih se je počutil domačega, ljudje
pa so ga neizmerno spoštovali in
imeli radi.
Po skupščini je njen
predsednik, sicer tudi rektor
mariborske univerze prof. dr.
Ludvik Toplak poudaril, da je
ustanova v celoti izpolnila
pričakovanja in plemenite cilje,
za katere se zavzema že od usta-
novitve, od leta 1991. Povedal je,
da so v zadnjih letih pomagali
pri dokončanju številnih dokto-
ratov in magisterijev, podpirali
so založniško dejavnost in izdaje
knjig o Prlekiji, pomemben pa je
bil tudi prispevek k negovanju
zgodovinskega spomina. Dr.
Toplak je ob tem posebej izpos-
tavil odmevne znanstvene sim-
pozije o velikih prleških rojakih:
Muršcu, Simoniču, Volkmerju,
Slaviču, Dajnku, s katerimi so
osvetlili njihovo zgodovinsko
vlogo in pomen za slovenski na-
rod. Letos bo ustanova izdatno
podprla prireditve o izumitelju
Janezu Puchu, o katerem bodo
pripravili tudi posebni film.
M. Toš
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 2.
Naše rojstno leto 1948
Na območju slovenskega
Primorja se je krvavo
obračunavalo s sodelavci
fašizma, predvsem s
fašistično in nacionalis-
tično usmerjenimi Italija-
ni. Na Štajerskem se je
pometlo z ostanki kultur-
bunda, to je s tistimi, ki
niso pobegnili še pred
umikajočo nemško arma-
do. Brez sodbe likvidiran
pa je bil tudi marsikateri
"domači izajalec". Preosta-
li pripadniki nemške
manjšine, ki se je večino-
ma kompromitirala med
nacistično okupacijo, pa
so bili izgnani v začetku
leta 1946.
Na ptujskem območju je bilo
največ likvidacij prve dni po
koncu vojne, ko so enote Jugo-
slovanske armade ob toku reke
Drave navzdol vodile ujete ali
od Angležev vrnjene pripadni-
ke kvislinških enot, med njimi
so bili tudi civilisti. Na našem
območju je bilo veliko tabo-
rišče v Strnišču, ki so ga sicer
zgradili nacisti za uporne Slo-
vence, po vojni pa je služilo
zmagovalcem. Okoli tega tabo-
rišča je bilo izvršenih precej
posamičnih likvidacij, še več pa
so jih odpeljali v smrt v druge
kraje. Zaradi slabih
življenjskih razmer v taborišču
umrlih niti ne omenjam.
Vsa ta kruta dejanja danes
upravičeno obsojamo še zlasti
zato, ker niso bila izvršena le v
pijanem zmagoslavju in
nebrzdanem maščevanju, tem-
več tudi načrtno, da bi se znebi-
li morebitnih nasprotnikov
nove - revolucionarne oblasti.
Vse to se je tudi vsa leta prikri-
valo in kazensko so bili pregan-
jani tisti, ki so poskušali javno
o tem govoriti ali pisati.
ZAČATEK
ADMINISTRATI
VNEGA
SOCIALIZMA
Prvi dve povojni leti sta
značilni po mobilizaciji ljudi za
obnovo med vojno porušenega.
Z dvema nacionalizacijama -
prva, "patriotična", izpeljana po
sklepu Avnoja iz leta 1944, ko
je bilo zaplenjeno premoženje
vsem izdajalcem in sodelavcem
okupatorja ter lastnina nemške
države, druga pa v letu 1946 z
nacionalizacijo tovarn, večjih
podjetij, obratov in obrtnih de-
lavnic, ter z agrarno reformo,
ko je bila odvzeta zemlja vele-
posestnikom, Cerkvi in nekme-
tom, je bila kapitalizmu odvze-
ta materialna osnova in ustvar-
jena podlaga za začetek socialis-
tičnega gospodarstva in socia-
listične kmetijske proizvodnje.
Seveda vse po vzoru Sovjetske
zveze, saj drugega vzora niso
imeli, lastnih izkušenj pa tudi
ne. Vzporedno s tem je vodstvo
Komunistične partije Jugosla-
vije na vseh nivojih in
področjih utrjevalo svoj
položaj, to je položaj partije, ki
si je prisvajala vse več oblasti.
Vse to je tudi pogojevalo, da
je bil aprila 1947 v Beogradu
sprejet petletni plan, za njim in
v njegovih okvirih pa so bili
sprejeti še republiški in okrajni
plani. Za ptujski okraj je bil
"petletni plan" natisnjen v po-
sebni brošuri, ki je bila vodilo
vsakemu aktivistu in nosilcu
javne funkcije. Tedaj se je začel
izredno hitro širiti tudi državni
aparat, kar je značilno za vsak
etatizem - pri nas se je to
imenovalo administrativni so-
cializem. Državni izvršni orga-
ni so dobivali vsa širša pooblas-
tila, da so se vmešavali v gospo-
darstvo in vse druge dejavnosti.
V letu 1947 je bilo izpeljanih
tudi več drugih priprav, ki naj
bi omogočale izvajanje in ures-
ničitev petletnega plana. Začela
se je torej "izgradnja socializ-
ma", ki naj bi ustvaril "nebesa
na zemlji" ali, kot so nasprotni-
ki radi govorili, "rdeči raj".
Toda kmalu so se potrdile bese-
de nemškega pesnika Fridricha
Hoelderlina (1770 - 1843), ki je
zapisal: "Ta svet je vedno postal
pekel takrat, kadar si je človek
hotel na njem ustvariti nebesa."
OBVEŠČANJE
LJUDI
O vseh dogajanjih doma in v
svetu so ljudi obveščali
predvsem aktivisti OF. Ni bilo
seje kakega odbora, sestanka
članov kakega združenja, ma-
sovnega sestanka ali zbora voli-
vcev, ki se ne bi začel s "poli-
tičnim pregledom". Vodilni ak-
tivisti so prihajali iz repub-
liškega središča v okraje, iz
okrajev pa v KLO (krajevne
ljudske odbore), na sindikalne
sestanke po podjetjih in mitin-
ge po vaseh. Razumljivo je, da
je bilo tako obveščanje izrazito
enostranko in agitacijsko-pro-
pagandno usmerjeno. Povsod
so imeli tudi "sten-čase"
(stenske časopise), ki so bili
neke vrste oglasna deska, pa
tudi prostor za izživljanje tis-
tih, ki jih je prevzemala želja po
pisanju.
Na območju Slovenije sta
izhajala dva dnevnika: Slovens-
ki poročevalec, glasilo OF, ki je
služil tudi za uradne objave, in
Ljudska pravica, glasilo KPS; v
tem časniku so prevladovali
bolj politično usmerjevalni
članki. Iz Trsta je prihajal tudi
Primorski dnevnik, ki se pa po
vsebini ni dosti razlikoval od
Poročevalca in Pravice.
Podeželje je pokrival Kmečki
glas, ki je prinašal še največ iz
življenja na vasi. Na našem
območju je bil precej razširjen
Vestnik iz Maribora, tedaj še
tednik, predhodnik današnjega
dnevnika Večer. Za razvedrilo
pa je tedensko skrbel Pavliha,
vendar je lahko smešil samo
razredne in idejne sovražnike,
domače reakcionarje in špeku-
lante. Gorje pa uredniku, če se
je kak oblastnik morda pre-
poznal med vrsticami.
Radijski sprejemniki so bili
tedaj še zelo redki, pa tudi dra-
gi, če ga je sploh bilo kje dobiti.
Večina podeželja tedaj še ni
bila elektrificirana. Danes si je
sploh težko predstavljati, s
kakšnimi problemi vse so se
srečevali tisti, ki so imeli ba-
terijski radijski sprejemnik.
Vsebina obveščanja je bila v
vseh tedanjih občilih
enostransko usmerjevalna. Ob-
javljeni so bili govori in referati
vodilnih na raznih zborovanj,
kongresih, planumih in sejah, v
zvezi z zunanjo politiko kri-
tični prispevki o propadajočem
kapitalizmu, naporih sovražnih
- reakcionarnih sil, kako bi ško-
dovale socializmu, obkladanje
politikov z "vojnimi hujskači"
in podobno, po drugi strani pa
slavospevi uspehom "prve
države socializma" in uspehom
v državah ljudske demokracije.
Spričo takega stanja na
področju obveščanja je v Slove-
niji nastajala vse večja potreba
po lokalnih časnikih. Zato so
konec leta 1947 in v letu 1948
začeli izdajati okrajna glasila
OF. Ptuj sicer ni bil med prvi-
mi, vendar je prva številka
Našega dela izšla v juliju 1948.
Več takih okrajnih glasil je po
nekaj letih prenehalo izhajati,
nekaj pa se jih je razvilo v ug-
ledne pokrajinske tedenske čas-
nike, med njimi je tudi naš
Tednik. Kaj vse se je dogajalo v
zvezi z njegovo ustanovitvijo,
bomo opisali v nadaljevanjih.
ZAČELO SE
JE LETO 1948
Enako kot po vsej državi so
tudi v ptujskem okraju z zado-
voljstvom ugotavljali velike us-
pehe pri uresničevanju prve
petletke, saj so za prvo leto
predvidene naloge bile povsod
presežene. Mladi so takrat nosi-
li glavno breme. Kalili so se na
prostovoljnih mladinskih de-
lovnih akcijah. Poleg številnih
krajevnih in lokalnih delovnih
akcij, nekaj pri obnovi, največ
pa v pripravah na gradnjo zad-
ružnih domov, je bilo v letu
1947 iz ptujskega okraja pet
mladinskih delovnih brigad na
progi Šamac - Sarajevo. Po
vrnitvi so se mladi brigadirji
zaposlovali v industriji, na
gradbiščih in v raznih ustano-
vah. Povsod so bili v oporo ak-
tivistom in tudi sami med na-
jboljšimi aktivisti.
DRUŠTVO PRIJA TELJEVMLADINE PTUJ, CENTER IN-
TERESNIH DEJ A VNOSTI PTUJ IN ZVEZA KULTURNIH
ORGANIZA CIJ PTUJ
Zahvala sponzorjem VESELEGA DECEMBRA
Organizatorji Veselega decembra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so
sponzorsko podprli prireditve za najmlajše ob koncu leta.
Zahvala gre v prvi vrsti družbi TALUM Kidričevo, ki je omogočila
izvedbo ognjemeta.
Predstave so malčkom podarila podjetja EMONA OBALA KO-
PER - Trgovina Direndaj, KATARINA, d.o.o., MASCOM,
MERCA TOR SVS, NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR -
podružnica Ptuj, NOVA LJUBLJNSKA BANKA - podružnica
Ptuj, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA PTUJ, ORINOCO,
d.o.o., OTROŠKA TRGOVINA PIKAPOLONICA in PERUT-
NINA Ptuj.
Posebna zahvala gre GLEDALIŠČU PTUJ, kjer so prireditve pote-
kale.
Prireditev so omogočili tudi:
ALTIUS, ALBIN PROMOTION, PETLJA, d.o.o., PROJEK-
TA INŽENIRING, SAMOBOR & ILEC, d.o.o., A PROPOS,
ASKOT, DETA center, Avtocenter DOMINKO, FOTO KOSI,
GRADBENO PODJETJE PTUJ, Hotel PETOVIO, KME-
TIJSKI KOMBINAT PTUJ, PTUJSKE PEKARNE IN
SLAŠČIČARNE, NA TURA, d.o.o., OČESNA OPTIKA KU-
HAR, PAAMAVTO, RAMA ŠPED, TENZOR, d.o.o., TSL,
d.o.o., UNIDAR, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, Mesarija
ŽERAK, Cvetličarna ROŽA.
Vsem želimo veliko uspeha v novem letu in upamo, da bomo tudi v
prihodnje lahko Veseli december prirejali s tolikšnim razumevanjem
podjetij kot letos!
ORMOŽ / LITERARNI ODBOR
literarni natečaj
"Ste že kdaj poskusili napisati
kaj drugačnega, kaj iz srca in iz
svojih skritih vrelcev ustvarjal-
nosti?" vas sprašujejo delavci
knjižnice Ksavra Meška v
Ormožu in nadaljujejo: "Morda
imate kje v pozabljenem kotičku
predala za cel zvezek verzov ali
preprosto v večnost besede ujete
spomine ... Morda prav sedaj po-
tihem in samo zase pišete in vam
je ob tem lepo." Za tiste, ki želijo
svoje misli, verze in ideje deliti
tudi z drugimi, so v ormoški
knjižnici pripravili natečaj, h
kateremu vabijo vse literarne
ustvarjalce. Natečaj vodi literar-
ni odbor, ki bo pripravil tudi
srečanja s sodelujočimi, pogovo-
re, branja in predstavitve del. Li-
terarna druženja bodo zaključili
v poletnem času z javno priredit-
vijo.
vki
EmzmzEnzzm
Leto 1997 na
mladinskem
oddelku - 1
Tudi knjižničarji začenjamo
novo leto s preštevanjem vse-
ga, kar se v knjižnici obrne.
Dolgočasno in zamudno
početje je nekoliko olajšano z
računalniki, a ti so le stroji in
marsikdaj je nujno ročno
beleženje in preštevanje.
Današnja Tednikova knjigarni-
ca predstavlja dejavnosti in pri-
reditve, ki so se preteklo leto
zvrstile v mladinskem oddelku
naše in vaše knjižnice.
PRAVLJIČNE URE so bile iz
meseca v mesec bolje obiska-
ne. Devet uric je skupaj obis-
kalo 341 otrok, ki so jih
spremljali starši. Otroci so pos-
lušali tele pravljice: Zajec in jež
tekmujeta, Mali pustek, O
zajčku, Mali, veliki in velikan,
Vse bo moje!, Sapramiška,
Zdravilno jabolko, Gogolin in
Ana, Miklavž prihaja. Urice so
bile popestrene z likovnim
izražanjem, s hrustljanjem
sadja, obiskom zdravnika in
medicinske sestre, izdelovan-
jem novoletnih okraskov.
Pravljične ure so namenjene
tudi prvemu srečanju s knjigo
in knjižnico ter vzpodbujajo
vsestranski otrokov razvoj.
Pravljično uro meseca marca
je izvedla gostja Monika Čer-
melj, pravljičarka iz mariborske
knjižnice.
RAZSTAVE in LITERARNE
UGANKE so zraven pravljičnih
ur redna mesečna dejavnost
mladinskih knjižničarjev.
Osem razstav je bilo pos-
premljenih z literarno uganko:
Ptice pozimi, Novitete in
pustne zgodbe, Bologna po
Bologni, Sonce, zemlja, me-
sec, Hrana - mednarodni
knjižni kviz, Pravice otrok, 90-
letnica Astrid Lindgren, Novo-
letni direndaj. Literarno ugan-
ko rešuje okoli sto petdeset
otok mesečno, običajno pa tri
pravilne rešitve nagradimo
(nagrade prispeva knjižnica s
pomočjo sponzorjev).
BIBLIOPEDAGOŠKE URE
prirejamo za organizirane sku-
pine otrok iz osnovnih šol in
vrtcev. Minulo leto je v orga-
niziranih skupinah knjižnico
obiskalo 1449 otrok (74 bibii-
our). Otroci so prihajali iz
različnih osnovnih šol, neka-
jkrat pa smo urice izvedli izven
knjižnice. Obisk v knjižnici
običajno povežemo tudi s
pravljični uro in ogledom
knjižnice. Pet bibliouric smo
organizirali tudi za literarni
krožek iz Zavoda Dornava.
POČITNIŠKE URICE so
redna dejavnost, ki se je prilju-
bila kar 706 otrokom, ki so juli-
ja jn avgusta prihajali v
knjižnico ob deseti uri. 34-krat
so preživeli dopoldne s pravlji-
cami in s pesmicami, reševali
so rebuse, križanke in literarne
uganke, igrali družabne igre,
urili spomin in preizkušali
jezične spretnosti, ustvarjali,
klepetali in prijateljevali.
ULICA KNJIG in MEDOBČIN-
SKI KNJIŽNI KVIZ sta prireditvi,
na kateri smo v mladinski knji-
žničarji še posebej ponosni.
Ulica knjig je bila lani postavlje-
na prvič in je zaznamovala
praznik knjige. Osnovnošolski
knjigoljubi, njihovi knjižničarji
in likovni mentorji so postavili
knjižno razstavo v vsa izložbe-
na okna Krempljeve, Murkove
in Prešernove ulice. Tako je
imel Ptuj teden dni edinstveno
ulico na svet - Ulico knjig.
Medobčinski knjižni kviz
"Sonce, zemlje, mesec, vrte se
brez kolesec" je bil namenjen
knjigam z vesoljsko tematiko.
Otroci so se pomerili v znanju
o nebesnih planetih in astrono-
miji, prebrali so tudi leposlovne
knjige na temo vesolja. Kviz je
bil organiziran v počastitev slo-
venskega kulturnega praznika
in se ga je udeležilo 24 ekip.
Otroci so pokazali odlično
znanje, šolski knjižničarji pa so
bili odlični mentorji.
Uljana Klemenilč
TEDNIK - Četrtek, 15. januar 1998
7

ZNAMENITI PTUJČANI / FERDINAND RAISP
f 00. obletnka smrti
"Stara izkušnja uči, da hitro pozabijo človeka, ki ga je
pokrila odeja črne zemlje, posebno v sedanjem času, ko
podi dogodek drugega." Tako je pred 75 leti začel svoj
spominski zapis o Ferdinandu Raispu Viktor Skrabar, še
en velikan ptujskega "starinoslovja". S svojim takratnim
pisanjem je želel popraviti krivico zamolčanosti za člove-
ka, ki si je pridobil zasluge za javni blagor in za pos-
peševanje znanosti. 25. januarja bo minilo 100 let od
smrti Ptujčana Ferdinanda Raispa, s kratkim zapisom pa
bi radi obudili spomin na tega zaslužnega človeka in po-
kazali, da tudi po 100 letih ni pozabljen.
Ferdinand Raisp se je rodil 15.
avgusta 1818 v Vicenzi, kjer je
služboval njegov oče Jožef Raisp,
sicer doma od Sv. Urbana
(Destrnik), kot vojak. Tudi nje-
gova mati je bila Slovenka iz
Trebnjega na Dolenjskem. Raisp
sam je govoril, da je po rojstvu
Roman, da so ga vzgajali na Ptu-
ju za Germana, vendar pa je po
svojih starših slovenskega po-
rekla. Raispovi so se v Italiji še
dvakrat selili in Ferdinand je
1824 začel v Padovi obiskovati
ljudsko šolo, decembra istega
leta pa so se že preselili na Ptuj,
kjer je končal normalko.
Kot praktikant je služboval v
upravi ptujskega invalidskega
doma ter nekaj časa pri stavbars-
kem podjetju Omeyer v Gradcu,
1840. pa je kot praktikant stopil
v službo pri knezu Dietrichstei-
nu na ptujskem gradu, kasneje je
bil oskrbnik še nekaterih drugih
dietrichsteinsko-herbersteinsk
ih posesti, ko pa so Herbersteini
1873 kupili ptujski grad, je post-
al upravnik grajski posestev in je
to službo opravljal do upokojitve
1887.
Ker ni bil šolan zgodovinar, se
je - ob lastnem izobraževanju -
izobraževal predvsem s številni-
mi potovanji po Avstriji in Italiji
(ohranjen je njegov dnevnik s
potovanja po Italiji, zanimivo
branje z značilnimi Raispovimi
"gigantskimi stavkovnimi perio-
dami" - Skrabar) in kmalu je
začel tudi pisati, objavljati je
začel v Grazer Zeitung, kasneje
pa tudi v drugih časopisih. Pisal
je o vojaških vprašanjih, o
ptujskem gradu in njegovih
lastnikih, o proštijski cerkvi ter
o gradovih Bori, Vurberk in Vel.
Nedelja.
V tem času (1857) je postal
član historičnega društva v Gra-
dcu, naslednje leto pa je izšlo
njegovo najpomembnejše delo -
topografsko-zgodovinski prikaz
Ptuja in okolice (Pettau, Steier-
marks alteste Stadt und Um-
gebung,...).
Istega leta je bil prenešen
sedež lavantinske škofije v Mari-
bor in Raisp je pisal tudi o tem,
objavil pa je tudi krajši spis o
rodbini Dietrichstein, saj je 1858
umrl njen zadnji potomec. Ob
otvoritvi železnice od Pragerske-
ga do Velike Kaniže je spisal po-
sebno brošuro o tem, poseben
spis, ki je bil tudi večkrat pona-
tisnjen, pa je izdal tudi ob uki-
nitvi invalidskega doma septem-
bra 1860. V rokopisu je zapustil
kroniko ptujskega mesta za leta
1857-1898, "ta bo pač ostala
vzgleden primer za to, kako se
naj kronike pišejo" (Skrabar).
Raispa so na neki način ob-
vezovale njegove slovenske kore-
nine, čeprav v slovenščini ni pi-
sal in je v pisni obliki verjetno
sploh ni obvladal, vendar pa je
za tisti čas značilno, da so slo-
venski izobraženci tudi med se-
boj govorili nemško. Konkretno
lahko to ilustriramo tudi z do-
godkom iz Raispovega življenja:
ko je maja 1861 Ptuj obiskal škof
Anton Martin Slomšek, mu je
Raisp podaril svojo monografijo
o Ptuju. Velik Slovenec Slomšek
se mu je zahvalil v posebnem, v
nemščini napisanem pismu.
Vendar pa je Raisp sodeloval
pri slovenskem preporodu, zago-
varjal je šolske potrebe Sloven-
cev ter bil dolgo časa član in tudi
načelnik ptujskega okrajnega
zastopstva (prav na teh funkci-
jah so ga ptujski Nemci najbolj
napadali) ter član in predsednik
šolskega sveta za ptujsko okoli-
co.
Svojo slovenskost je posebej
izrazil in potrdil s svojo oporo-
ko, s katero je ustanovil dijaško
štipendijo za slovenskega mlade-
niča iz ptujskega okraja, vendar
izven politične občine Ptuj. Del
svojega denarja je zapustil
ptujski Čitalnici in del pevske-
mu zboru tega društva za nakup
muzikalij, del pa slovenski
ljudski šoli za ptujsko okolico.
V Knjižnici Ivana Potrča je ob
tej priložnosti na ogled tudi
manjša razstava o Ferdinandu
Raispu.
Martin Steiner
PTUJ / KONCERT MEŠANEGA
PEVSKEGA ZBORA VOCALIS
V	gosteh mariborski zbor
Na pobudo zborovodkinje Alenke Korpar, profesorice glasbe
na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru, so se konec leta 1996
zbrali ljubitelji zborovskega petja in ustanovili mešani pevski
zbor VOCALIS. V zboru sodelujejo mladi, a že izkušeni pevci.
V	svoj zborovski program vključujejo slovensko narodno pe-
sem in literaturo svetovno priznanih skladateljev tovrstne glas-
be. Predvsem želijo lepo in dobro prepevati in se uveljaviti na
zborovskem glasbenem področju. Tokrat v Ptuju nastopajo z
božično-novoletnim koncertom, ki bo v petek, 16. januarja, ob
19. uri v refektorju v minoritskem samostanu. Mladi pevci upa-
jo, da bodo z njim pustili v srcih poslušalcev drobno sled.
Pesem druži svet. Prav gotovo si tudi vi želite več pozornosti
in prijateljstva. V pesmi ju je najti. Namesto vstopnine bodo ve-
seli vašega prostovoljnega prispevka.
Prisrčno vabljeni!
Kristina Pikelj
O tem se ne govori
Otroci si bodo lahko v nedeljo, ponedeljek in torek ogle-
dali najboljšo otroško predstavo leta 1997 z naslovom O
tem se ne govori. Nastala je lani jeseni v Prešernovem gle-
dališču v Kranju in je na festivalu slovenskih poklicnih
gledaliških predstav za otroke Zlata paličica v Ljubljani
bila nagrajena kot najboljša predstava v celoti, igralec
Uroš Smolej pa je dobil zlato paličico za najboljšo moško
vlogo. Predstava je namenjena predvsem za "vrtičkarje" in
nižjo stopnjo osnovne šole.
O čem se torej ne govori? O
ljubezni, ljubljenju, o tem, kako
se naredi in dobi otroke ... Igral-
ci bodo skozi igro, ples in petje
na otroku primeren način poka-
zali, kako nastane otrok.
In kako so na vprašanje, kako
nastane otrok, odgovorili osnov-
nošolci?
"Punca gre ven. Najde si fanta.
Odideta domov in se ljubčkata. Ho-
dita več tednov. Čez nekaj tednov
fant reče, naj se zaročita. Punca
reče ja. Čez mesec dni je punca
noseča, gre v bolnišnico in rodi
punčko." Gorana, 3.a
"Za otroka sta potrebna dva člo-
veka, moški in ženska. Če se dva,
fant in punca, imata zelo rada, se
poročita. Ko sta mladoporočenca
skupaj v postelji, je zelo navadno,
da naredita otroka, zato se začneta
ljubčkati. Potem gresta mladopo-
ročenca v bolnišnico. Tam izvesta,
če sta naredila otroka. Če sta ga na-
redila, potem mora mamica otroka
nositi v trebuhu 9 mesecev. In čez
devet mesecev pride otrok na svet.
Takšno je moje mnenje." Enijo,
3.r.
"Ko se fant in punca združita, gre
semenčece v jajčnik. Kolikor se-
menčec gre v jajčnik, toliko otrok
je." Katarina
Predstavo si lahko otroci sku-
paj s svojimi roditelji ogledate
na nedeljski matineji, v nedeljo,
18. januarja, ob 11. uri v Gleda-
lišču Ptuj. Šole pa se lahko za or-
ganizirani ogled odločijo v
ponedeljek in torek ob 9., 10.30
in 13. uri.
Uprava gledališča
Več avtorjev: O tem se ne govori. Režija: S. Strelec, igralci: V. Slapar, U. Smolej, M. Derganc,
K. Ostanek.	Foto: D. Svarc.
PISE: BRANKO VNUK/ KRATEK PREGLED ZGODOVINE
NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 57
Dominikanski samostan
Nadalje piše R. K. Donin, da so
bile v Avstriji na splošno kome
pregrade nepriljubljene, in to ne
samo pri cerkvah beraških re-
dov. Meni, da je občutek za
prostor, ki ga je pogojevala
bližina Italije, zavračal te
gradnje, ki so omejevale pogled
in presekovale prostor. Doninu
razen kornih pregrad v Leobnu,
Durnsteinu in Schwazu ni znana
nobena druga, vsaj kar se tiče
cerkva avstrijskih beraških re-
dov. Dominikanci v Retzu pa so
si izoblikovali lasten prostor za
menihe na način, da so postavili
oltar na sredino dolgega kora.
Tudi R. VVagner-Rieger meni, da
je treba pri vseh teh zgradbah
rekonstruirati prvotno korno pre-
grado pred glavnim oltarjem, ki
je korno prostornino preobliko-
val v vase zaokroženo kapelo, ki
je s sredinskim prostorom ko-
municirala le preko gornjega
dela. Podobo takšnega prostora
ponuja minoritska cerkev v Re-
gensburgu, kjer se je letner,
čeprav le deloma, ohranil.
Pa še po nečem izstopa naš
ptujski dominikanski kor. Pod
njim se je namreč nahajala
kripta, ki smo jo že obravnavali,
ki je bila po vsej verjetnosti ob iz-
gradnji novega dolgega kora
podaljšana tako, da se je morala
raztezati po vsej verjetnosti pod
celotno dolžino dolgega kora.
Ob upoštevanju talnih nivojev,
se pravi, da se je romanski talni
nivo nahajal približno 1,1 metra
pod današnjim talnima nivojem
križnega hodnika, smemo skle-
pati, da je bila visoka vsaj 3,8
oziroma 3,3 metra, če ne še ne-
koliko višja. Vanjo pa se je mora-
lo glede na talne nivoje vstopati
direktno iz nekdanjega samos-
tanskega pritličja, saj se je v
prezbiterij stopalo direktno iz sa-
mostanskega nadstropja.
Na tem mestu ne bi bilo odveč
spomniti na Kovačičevo opom-
bo, v kateri se zahvaljuje stotni-
ku Angelu, ki mu je omogočil, da
si je ogledal celo poslopje ta-
kratne vojašnice, v kateri omen-
ja, da je blizu glavnega vhoda
pod cerkvijo kleti podoben pra-
zen prostor, na vzhodni steni pa
neki predor, od koder je bojda
šel "podzemeljski hodnik gor
proti gradu". Ko je to Kovačič za-
pisal, pa je ta hodnik bil že zade-
lan. Pustimo po strani legendo o
podzemnem rovu, ki naj bi po-
vezoval ptujski grad z Malim
gradom, očitno pa je Kovačič še
videl del prostora, ki je mogoče
sestavni del kripte, ta pa je zdaj
pač zazidana in trenutno nedos-
topna.
Lit.: F. KOVAČIČ 1914, pp.
117, 122 op. 2; R. K. DONIN
1935, pp. 50ss; I. KOMELJ
1973, p. 37s; R. VVAGNER-RIE-
GER 1991, p. 116; J. CURK
1993, p. 135
Konec
PTUJ / KONCERT UČENČEV GLASBENE SOLE
PredbtmMi jo se šotsH
orkestri in solisti
V Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju posvečajo po-
sebno pozornost tudi delovanju orkestrov, v katerih se
njihovi učenci učijo uglašeno igrati z drugimi. To je
predvsem za godala in pihala še kako pomembno, saj se
največ godbenikov na teh instrumentih usposablja prav
za igranje v orkestru.
Tako so se na božično-novolet-
nem koncertu v glasbeni šoli
predstavili godalni orkester pod
vodstvom prof. Metode Gregl-
Trop, orkester kitar s pevci pod
vodstvom Jasne Hrženjak, pi-
halni orkester pod vodstvom
prof. Marjana Rusa, trio flavt, v
katerem so pod vodstvom prof.
Natalije Frajnkovič zaigrale
učenke Maja Purg, Klavdija Štu-
hec in Nina Habjanič, ter ko-
morni kvartet, v katerem so pod
vodstvom prof. Metode Gregl-
Trop zaigrali Šenvetrovi - Rafa-
ela, Barbara, Julija in Tomislav.
Pedagogi glasbene šole pa v
zadnjih letih tudi sicer vse bolj
skrbijo za predstavljanje znanja
učencev v javnosti. Tako učenci
ptujske glasbene šole in njihovi
profesorji obogatijo marsikateri
ptujski kulturni dogodek s svo-
jim glasbenim utrinkom,
predvsem staršem pa se
predstavljajo na produkcijah v
šoli. Pri nekaterih instrumentih,
denimo flavti, imajo priložnost
nastopiti celo tri- ali štirikrat na
leto, sicer pa so še vedno pogle-
vitne produkcije v aprilu in
maju, ko se predstavijo vsi
učenci glasbene šole.
MZ
Pihalni orkester vodi prof. Marjan Rus
8
Četrtek, 15. januar 1998 - TEDNIK
ZANIMIVOSTIREPORTAŽE
PTUJ / NESEBIČNI LJUDJE SO POMAGALI TIMIJU
11Vsem in vsakomur - hvala!"
l ik pred slovesom od starega leta sem s prav posebnim na-
menom obiskala družino Muršec - Lončarič na Mariborski
cesti 21 v Ptuju. "Zadnje dni imam mnogo več časa, kot sem
ga imela kdajkoli doslej," mi je takoj ob prihodu dejala
mama Vlasta. "In za to se želim takoj na začetku najlepše
zahvaliti tistim, ki so nam, predvsem pa sinu Timoteju, po-
magali, da se je njegovo in naše življenje v decembru kore-
nito spremenilo."
Timi, kot fanta na fotografiji
kličejo njegovi prijatelji, sošolci
in domači, je odličen učenec 7.
razreda osnovne šole na Bregu.
Od svojih vrstnikov se na prvi
pogled prav nič ne loči. Zgovo-
ren je, izjemno nadarjen, pri-
den, odraslo resen pri pouku in
ubogljiv doma. Le ko se ob kon-
cu ure iz učilnice usuje gruča
razposajenih mladih bitij, osta-
ne nekoliko zadaj. Takrat vedno
pristopi kdo izmed sošolcev, na-
jvečkrat pa sla. to Mitja Koncili-
ja ali Nina Zula, ki mu iz razre-
da v razred nosita "dodatno pre-
mo", njegovo lučko, s katero si
pomaga pri delu med poukom.
Se v nečem se razlikuje. Ne podi
se za žogo, ne kolesari, ne plani-
nari, ne smuča, ne plava ... ne
sme se prehladiti. Ima svojega
"osebnega šoferja", ki ga pripelje
v šolo in ga tam tudi zvesto
pričaka, četudi bi se verjetno
tudi njemu po pouku prilegli ra-
ziskovalno-klepetalni pohodi na
poti domov.
Nad Timotejem že od štiri-
najstega meseca skrbno bdijo
zdravniki. Njegova usoda je ves
čas odvisna od medicinske
znanosti. In kar je najpomem-
bneje, od trdne, neomajne vere
v srečen konec, ki jo v sebi nosi
in nanj prenašajo njegova zlata
mama Vlasta pa tudi vsi domači.
"Po cepljenju je Timi zbolel
na ledvicah za nefronskim
sindromom. Za zdravljenje so
bila potrebna zdravila, ki pa so
imela negativen učinek na očeh.
Ob vstopu v šolo, kjer so mu
vedno z razumevanjem pomaga-
li, se je pojavila slabovidnost in
se iz leta v leto stopnjevala. Se-
daj se je, upajmo, ustavila.
Možnosti so, da se ob zaključku
rasti lahko okvara z operativnim
posebom odpravi," mi je o
dečkovem otroštvu pripovedo-
vala mama Vlasta. Tista nena-
domestljiva mama, ki je vsak
dan, ko se je Timi nekoliko
spočil, sedla z njim k mizi, mu
narekovala snov, mu prepisova-
la naloge, da je lahko razločil pi-
savo, mu na fotokopirnem stro-
ju povečavala zapiske sošolcev ...
Predvsem pa se je z njim tudi
ogromno pogovarjala. To je bil
njen prosti čas.
Sredi lanskega leta se je v
ptujski bolnišnici, na rentgenu,
kjer dela Timijeva mama, poja-
vil Tednikov znanec z belo
paličico Danilo Rihtarič. Beseda
je dala besedo in od junija dalje
ima Medobčinsko društvo sle-
pih in slabovidnih na Ptuju no-
vega člana. Ob prizadevni skrbi
tajnice Brigite Primožič in
pomoči g. Bobinskega,
predsednika mariborskega
društva, je fant takoj dobil vse
možne pripomočke (med njimi
tudi kasetofon in kasete s posne-
to učno snovjo za sedmi razred
osemletke), s katerimi Zveza
slepih in slabovidnih Slovenije
opremlja na vidu prizadete ose-
be. Vineto na kasetah, namesto
v knjigi, je Timiju krajšal
počitniške urice...
Med dvodnevnim obiskom v
osnovni šoli za slepo in slabo-
vidno mladino v Ljubljani so
staršem priporočili elektronsko
povečevalno lupo, s pomočjo ka-
tere se normalni tisk nekajkrat
poveča. Mama in oče sta začela
razmišljati o najetju kredita, da
bi Timiju na ta način omogočila
učenje, saj bo potrebno do ope-
racije dokončati najprej osnov-
no, nato pa še eno izmed
srednjih šol.
Takrat pa je svoje naredila
človeška solidarnost in čut za
humanost. Gospa Slavka
Gojčič, direktorica Term, in
gospa Neda Toplak, ki ima svo-
jo lekarno, sta dali pobudo, da
bi s skupno akcijo pomagali pri
tem nakupu. Svoj delež sta bili
staršem pripravljeno prispevati
tudi Medobčinsko društvo sle-
pih in slabovidnih ter Zveza
slepih iz Ljubljane. Vse po vrsti
pa je neizmerno presenetila in
osrečila odločitev upravnega od-
bora največjega ptujskega
podjetja, Perutnine, na katero
so se tudi obrnili s prošnjo za
morebitno pomoč. V začetku
decembra je direktor dr. Roman
Glaser izročil Timijevi mami
znesek, nekaj nad 390.000 tolar-
jev, s katerim je poravnan celot-
ni račun za lupo.
Mama Vlasta je imela solze v
očeh, ko je z globoko hva-
ležnostjo pripovedovala o tem,
kako nepopisno lepo je, če v
težavah ne ostaneš sam.
Denar, ki je po zaključku
akcije ostal (seveda ga še precej
manjka do pokritja dokončnega
zneska), bo namenjen še za eno
naložbo v Timijevo svetlejšo
prihodnost. To je nakup
računalnika, s pomočjo katerega
bi ob razpoložljivi programski
opremi lažje osvajal osnovno- in
srednješolsko znanje. Na ta
način bo ohranjal tisto malo
vida, ki mu ga je bolezen pusti-
la, da bo zmogel vse ovire do
trenutka, ko bo prerasel otroška
leta in bo sposoben za odločilno
operacijo.
Prepričani smo, da bo Timi v
življenju uspel. Ob sebi ima
čudovite starše, ki ga imajo radi,
vsi skupaj pa niso osamljeni.
Nesebnično skrb ter ljubezen do
sina in vnuka s svojo humanost-
jo plemenitijo ljudje, ki se do-
volj dobro zavedajo, da je edina
tema, ki obstaja, neznanje. Ko
bi le bilo še več njim podobnih.
Potem bi morda tudi Timijev
prijatelj Danilo Rihtarič nekoč
lahko bral knjige s pomočjo
Braillove vrstice na računalni-
ku.
Silva Brodnjak
Delovanje dragocenega elektronskega pripomočka
smo tudi preizkusili. Tisti hip se Timotej verjetno niti
sam še ni zavedal, koliko bolj samostojno bo odslej
lahko reševal svoje šolske "probleme". Na steni visi
uokvirjen povečan ček Perutnine Ptuj, ki jih bo vse
vedno spominjal na izjemno človekoljubno dejanje
tega kolektiva.	Foto: Laura
KENDO - JAPONSKO MEČEVANJE
Vogrinei osvojil najvišji naziv
Silvester Vogrinec, strokovni vodja Akademije borilnih
športov, je 4. januarja v Kairu osvojil mojstrski naziv 4.
DAN /yodan/. Je edini slovenski mečevalec, ki je nosilec
tako visokega mojstrskega naziva v kendu - japonski obliki
samurajskega mečevanja.
V Kairu je bil gost egiptovske
kendo zveze in je pri japonskem
inštruktorju Magobei Shiodi /7.
DAN/ uspešno opravil izpit za
yodan. Ena najzahtevniejših
tehnik izpita je bila muto dori,
goloroka obramba pred katano,
samurajsko sabljo. Pri omenjeni
tehniki je treba med dlani ujeti
rezilo katane, ki velja za najos-
trejši in najbolj dovršeni meč na
svetu. To tehniko je demonstri-
ral tudi konec lanskega leta na
svetovnem prvenstvu v kikbok-
su v Dubrovniku, na budo gala
showu v Karlovcu in na medna-
rodnem karate turnirju v
Trbovljah.
Vogrinec je dvakratni repub-
liški prvak in zmagovalec prve-
ga tekmovanja v kendu v Slove-
niji. Mečevanja se je naučil v
Ljubljani pri Keramu Nurvanu.
Leta 1993 je postal vodilni
inštruktor kenda v Sloveniji.
Aktiven je tudi na področju
popularizacije te veščine. V
začetku 1. 1997 je na Ptuju orga-
niziral četrto državno prvenstvo
v kendu in maja istega leta
mednarodni pokal ABS. V Sa-
muraju, edini hrvaški /in slo-
venski/ reviji za borilne veščine,
vodi šolo mečevanja. Ker v
Hrvaški ni šol kenda, je imel v
Zagrebu seminar mečevanja in
se dogovoril za nadaljnje posku-
se oživitve te veščine v sosednji
državi.
Na Akademiji za borilni šport
poučuje tri pristope japonskega
mečevanja: kendo - tekmovalno
obliko, kendjittsu - tradicional-
no samurajsko mečevanje in iai-
do - veščino uporabe katane. V
kendu se uporabljajo tri vrste
mečev: shinai - bambusov meč,
bokken - leseni meč in katana -
samurajska sablja. Prav tako se
uporablja zaščitna oprema, v ka-
teri so mečevalci videti kot sta-
rodavni bojevniki - samuraji.
L. V.
Z golimi rokami nad samurajsko sabljo. Vogrinec /desno/ demonstrira tehniko
muto dori na SP v Dubrovniku.
TEDNIK -15. JANUAR 1998
PO NAŠIH KRAJIH - 9
ORMOŽ / JAVNA DELA
Kdo naj pomaga
V senci prazničnega decembra je izzvenela okrogla miza, ki jo
je organiziral center za socialno delo iz Ormoža. Povod za po-
govor je bila odločitev občinskega sveta, ki je predlagane pro-
jekte javnih del za leto 1998 podprl z izjemo programa pomoči
družini na domu pri vzgoji otrok. Namen okrogle mize je bil
odgovorne seznaniti z vsebino in pomenom projekta.
Za okroglo mizo so se zbrali
svetniki, predsednik sveta Alojz
Sok, župan Vili Trofenik ter
ravnatelji in strokovni delavci
šol ormoške občine. Svoje delo
so predstavile tudi delavke, iz-
vajalke program, potrebo in
željo po nadaljevanju programa
javnih del pa je izrazilo tudi ne-
kaj navzočih družin, ki so bile
vključene v program. Program
je lani potekal prvič, vanj pa je
bilo vključenih sedem iskalcev
zaposlitve: gimnazijski matu-
ranti, diplomirane socialne de-
lavke in absolventi različnih
družboslovnih študijskih smeri.
Podobni programi v sosednjih
občinah potekajo že več let.
Iskalce zaposlitve so za tovrstno
delo posebej usposobili.
Poučevali so jih socialna delav-
ka, psiholog in psihiater. Poma-
gali so 23 družinam s 35 otroki.
Namen projekta je bil odstran-
jevanje ovir v okolju, kjer otrok
živi, in pomoč pri prevladovan-
ju ovir vsakdanjika. Pomagali
so otrokom z vedenjskimi
težavami, tistim, ki jih pestijo
stiske v šoli ali v družini. Najpo-
gostejši problm so bile socialne
stiske, učne težave, čustvene in
vedenjske motnje. Ukvarjali so
se s pomočjo družinam, ki jih je
na preizkušnjo postavila bole-
zen otrok ali staršev, ki so zaradi
razveze ali smrti izgubili enega
od zakonskih partnerjev. Največ
pa so se ukvarjali z družinami z
globljimi, kroničnimi motnja-
mi, kot so alkoholizem, duševne
motnje, materialna ogroženost,
nasilje nad otroki.
Izvajalci programa so prihajali
v družino dvakrat tedensko.
Otrokom so nudili pomoč pri
učenju, pri konstruktivni rabi
prostega časa, učenju ustreznih
socialnih vlog, staršem pa so po-
skusili pomagati pri ureditvi
stanovanja, higiene, prehrambe-
nih navad, uveljavljanju social-
nih pravic, vodenju družinske
ekonomije in podobno. Družine
so imele težave z medsebojno
komunikacijo med otroki in
starši ter med zakonskima part-
nerjema, pogosto starši otrokom
niso znali pomagati. Na centru
za socialno delo ocenjujejo, da je
bil program v družinah pozitiv-
no sprejet, da se je razvil zaupen
odnos med izvajalci in družino,
da se je prisotnost delavcev po-
kazala na čistoči v domu in
zmanjšani uporabi alkohola, da
so postali otroci bolj sproščeni
in odprti in da se je izboljšal nji-
hov učni uspeh.
V pogovoru, ki se je razvil, je
župan vrgel vroč kostanj proble-
matike službam, ki se financira-
jo iz virov javne porabe, in me-
nil, da bi tovrsten program mo-
ral potekati v sklopu običajnih
aktivnosti patronaže, šolstva in
sociale. Očital je tudi, da omen-
jeni program ne upošteva
osnovnega namena javnih del,
saj iskalcem zaposlitve ne omo-
goča zaposlovanja. Prav tako je
menil, da je lahko nosilec oziro-
ma sofinancer javnih del tudi
kakšna druga institucija, ne le
občina. Direktorica centra Mar-
jeta Štampar je zagotovila, da se
takšnega programa ne da izvaja-
ti v okviru redne oskrbe, saj pri-
de v občini na enega socialnega
delavca 4500 oseb, kar je vseeno
malo preveč. Tudi pedagoški
delavci so bili mnenja, da so na-
redili, kar je bilo v njihovi moči.
S tem projektom se rešuje tudi
problem rejništva, kajti ko
družina ne funkcionira več, je
edina možnost, da otroka vza-
mejo iz družine in ga namestijo
v rejniško družino. Teh družin
pa vedno primanjkuje. Tudi s
finančne plati je bolje, če prob-
lem rešijo v sami družino. Rej-
ništvo za enega otroka namreč
stane okrog 37.000 tolarjev na
mesec, namestitev v domu pa
glede na starost približno
75.000. Eden izvajalec javnih
del stane občino 17.000 tolarjev,
v povprečju je deloval v treh
družinah in s petimi otroki.
Predsednik občinskega sveta
Alojz Sok je povedal, da je pred
svetnike prišlo sedem predlogov
projektov javnih del, v katerih
naj bi zaposlitev našlo 30 do 35
brezposelnih oseb, višina
stroškov pa naj bi bila okrog 7
milijonov. Od tega bi dobra 2,5
milijona stal projekt pomoči
družini na domu pri vzgoji
otrok. To je precej več kot lani
in pojavil se je problem po-
manjkanja sredstev. Predsednik
sveta je zagotovil, da bodo o
projektu ponovno razpravljali
ob sprejemanju proračuna. Pri-
zadeval si bo, da bo projekt, če
že ne v celoti, pa vsaj v
zmanjšanem obsegu sprejet.
viki klemeniii ivanuša
PTUJ / HUMANITARNA AKCIJA PTUJSKIH POLICISTOV
Helikopterski prevoz bolnika
Janko kovačec iz Juršincev se je lani 23. oktobra zelo hudo
poškodoval pri strojnem mletju koruze. Tistega dne je bil tudi
sprejet na zdravljenje v ptujsko bolnišnico, od koder so ga pe-
tega januarja letos s policijskim helikopterjem prepeljali v
Ljubljano, v zavod za rehabilitacijo Soča, kjer ga bodo skušali
spet postaviti na noge.
Direktor ptujske bolnišnice dr.
Lojze Arko je povedal, da so v
ptujski bolnišnici zanj naredili
vse, kar je bilo mogoče. Janko
Kovačec je bil v letu 1997 eden
njihovih najtežjih poškodovancev
in tudi uspešno operiranih paci-
entov kirurškega oddelka, sedaj
pa ga čaka dolga in naporna reha-
bilitacija. Ves čas njegovega
zdravljenja v ptujski bolnišnici so
ga poleg svojcev, prijateljev
Juršinčanov, ki ga imajo za izred-
no dobrodušnega in vsestransko
aktivnega kmetovalca, bodrili
tudi policisti, med katerimi je za-
radi svojega značaja in poštenosti
zelo priljubljen. Zato so njegovo
nesrečo občutili tudi kot svojo.
Največ sta pri predlogu za
Kovačcevo premestitev v Sočo s
helikopterjem naredila sedanji
vodja policijskega okoliša Juršinci
Branko Šenkiš in bivši vodja var-
nostnega okoliša Juršinci Zvone
Vidovič, ki sta komandirju poli-
cijske postaje Ptuj Silvestru Sko-
ku predlagala, da naj bi bolnika v
zavod Soča prepeljali s helikopter-
jem. Odločitev o tem je bila poz-
neje potrjena pri UNZ Maribor in
policijski upravi v Ljubljani. Pe-
tega januarja je na otroškem
igrišču v Ljudskem vrtu pristal
policijski helikopter in ob zdrav-
niškem spremstvu odpeljal
Kovačca v Ljubljano.
Humanitarno delovanje policije
ni novo, to se zlasti kaže ob narav-
nih in drugih nesrečah in ko so
potrebno hitre odločitve, da bi
bile posledice čim manjše. "S po-
nesrečenim Kovačcem smo že
dolgo v dobrih stikih. Bili pa smo
tudi na kraju nesreče, prav tako pa
smo pozneje spremljali njegovo
zdravljenje. Vsi ga poznamo kot
prizadevnega kmetovalca, marlji-
vega očeta in moža. Ocenili smo,
da bi se naša humanitarna narav-
nanost lahko dokazala tudi v
takšnem primeru, kot je njegov,
zato smo ponudili našo pomoč in
predlagali, da opravimo takšen
prevoz. Bil je dobro sprejet," je
med drugim povedal komandir
ptujske policijske postaje Silves-
ter Skok. Zadovoljni pa so tudi
drugi, ki so družini Kovačec že
doslej in jim še pomagajo, da lažje
prenašajo posledice te izredno
težke delovne nesreče. Vsi pa tudi
pričakujejo, da bo rehabilitacija
uspešna. Se enkrat se je pokazalo,
da kjer sta volja in moč, so tudi
uspešna, predvsem pa srčna de-
janja.
MG
Policijski helikopter je na otroškem igrišču v Ljudskem vrtu
pristal 5. januarja nekaj po 12.30 uri in Janka Kovačca odpel-
jal na rehabilitacijo v Sočo.	Foto: Kosi
SL. BISTRICA / STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA
Osamljenost, bolezen in obiutek ne-
pomembnosti - spremljevalci starosti
V slovenjebistriški občini, kjer so konec junija 1996 imeli
33.181 prebivalcev, jih je starih nad 65 let 3861 ali 11,64 od-
stotka, delež starih nad 60 let pa je celo 5584 ali 16,83 odstot-
kav. Glede na klasifikacijo prebivalstva, izdelano po stand-
ardih OZN, spada občina Slovenska Bistrica med zelo stare,
kar pomeni, da se morajo pripraviti na težave, ki so povezane
s tem življenjskim obdobjem. Ker je ta problematika zaradi
svoje specifičnosti izredno pereča, so jo med drugim uvrstili
na dnevni red zadnje seje občinskega sveta.
V občini skrbita za stare dve
instituciji: Center za socialno
delo Slovenska Bistrica in Dom
dr. Jožeta Potrča Poljčane, poleg
teh pa še društva upokojencev,
občinska organizacija RK, Ka-
ri tas in drugi. Sem sodi tudo so-
seska pomoč. V domovih za sta-
re živi trenutno 189 občanov
Slovenske Bistrice, od tega 107
varovancem doplačuje oskrbo
občina, drugi pa krijejo stroške
bivanja iz svojih sredstev ali z
doplačilom svojcev. Zaradi raz-
ličnih razlogov, predvsem kra-
jevne pristojnosti, bližine svoj-
cev, ustreznosti institucije ali
prezasedenosti doma v
Poljčanah, kjer jih od 296
oskrbovancev živi 163 iz
domače občine, so starejši
nameščeni še v domovih upoko-
jencev v Ptuju, Slovenskih
Konjicah, Rakičanu, Mariboru
in Črnučah. Ker v občini ni po-
sebnega zavoda za osebe z motn-
jami v duševnem in telesnem
razvoju, so 53 oseb s temi
težavami namestili v devetih
različnih domovih po Sloveniji.
Za starejše, invalidne in druge
pomoči potrebne osebe, ki živijo
doma, je preko občinskega Cen-
tra za socialno delo od 1991. leta
organizirana z javnimi deli tudi
pomoč na domu. V lanskem
marcu je takšno obliko pomoči
na domu izrabilo 35 uporabni-
kov, kar je pomenilo 0,9 odstot-
ka vseh starih nad 65 let. Tre-
nutno je v to delo v občini Slo-
venska Bistrica vključenih 10
izvajalk, ki oskrbujejo različno
število uporabnikov. Tako
lahko starejši ljudje z večurno
bodisi dnevno ali tedensko
pomočjo ostanejo v domačem
okolju in oskrbi, kar tej popula-
ciji veliko pomeni, še posebej ko
jim nekdo vsaj za nekaj časa pre-
ganja samoto, z njimi poklepeta
ter jim opravi najnujnejša opra-
vila, ki jih sami ne zmorejo več.
Za premagovanje osamljenos-
ti, ki je pogost spremljevalec
starosti, in za kvalitetnejše živl-
jenje pa Center za socialno delo
nudi starejšim tudi vključevanje
v skupine za samopomoč. V letu
1996 sta bili v Slovenski Bistrici
ustanovljeni dve takšni skupini
in združujeta 22 starejših. Po-
dobne skupine delujejo tudi v
Domu dr. Jožeta Potrča v
Poljčanah. Zaželeno je, da bi
bilo v posameznih krajih občine
še več takšnih skupin, saj te sta-
rim ljudem z medsebojnim
druženjem sebi enakih vlivajo
samozavest in preganjajo
občutek osamljenosti ter po svo-
je ustvarjajo med njimi prijetno
vzdušje.
Občinski svetniki so ocenili,
da je poročilo dobro napisano,
zato so ga sprejeli, v razpravi pa
povedali tudi tisto, kar na tere-
nu pri tej populaciji sami naj-
bolj zaznajo. Tako je tekla bese-
da o tem, kako težko je v
poljčanskem domu za stare do-
biti prosto posteljo za najnuj-
nejše primere, ki so predvsem v
zimskem času pri starih skoraj
na dnevnem redu. Tudi o dosta-
vi hrane na dom, še posebej die-
tične, je bil govor. Svetniki so
opozorili tudi na probleme sta-
rejših na terenu, tudi na Pohor-
ju, kjer ti živijo v oddaljenih
domačijah, dostop do njih pa je
zaradi slabih cest skorajda ne-
mogoč. Nakazana je bila vrsta
problemov, vprašanje pa je,
kako jih bodo posamezne odgo-
vorne institucije zmogle urejati.
Tudi materialno.
Vida TopoSevec
LENART / KAM PLOVE TURISTIČNA BARKA
Še vedno prevei neusklajeni
Med prednostna razvojna po-
dročja v občini Lenart že ne-
kaj let uvrščajo turizem.
Ocenjujejo namreč, da imajo
na tem področju največ raz-
vojnih rezerv, ki jih doslej
niso znali izkoristiti, saj so
turizem obravnavali preveč
ločeno od drugih gospodar-
skih dejavnosti.
Občina Lenart je sredi 80. let
zastavila ofenzivno turistično
strategijo, naročili so posebno raz-
vojno študijo, ki je z manjšimi po-
pravki aktualna še danes. Opre-
deljuje osrednja turistična
območja in nosilce razvoja, zelo
jasno pa kaže tudi na nove nosilce,
ki so se v zadnjih letih pojavili z
razmahom	podjetništva,
predvsem trgovine in gostinstva.
Že takrat so kritično ugotavljali,
da je največji problem lenarškega
turizma velika razdrobljenost in
neusklajenost ponudbe. Ta rakava
rana se očitno širi, saj je tudi dan-
današnji vse preveč solističnih ak-
cij, ki ne prispevajo k skupnim,
toliko želenim uspehom. Turis-
tično društvo iz Lenarta, ki se
ubada z velikimi kadrovskimi
problemi, je pred leti predlagalo
ustanovitev turističnoinformativ-
nega centra. Ta domuje v predd-
verju doma kulture v središču
Lenarta in ponuja veliko najraz-
ličnejših turističnih informacij.
Lani so uspešno opravili več pro-
mocijskih predstavitev Osrednjih
Slovenskih goric, sodelovali so na
sejmu Gost-Tur in nekaterih dru-
gih predstavitvah slovenskega tu-
rizma. Dejavnost turističnoinfor-
mativnega centra v Lenartu je
močno odvisna od finančne pod-
pore občine, ki bo morala biti v
prihodnje še večja. Center bi mo-
rali kadrovsko in vsebinsko okre-
piti, sicer bodo na tem področju
ostali na pol poti.
V občini Lenart so zadovoljni z
razvojem kmečkega turizma, ki
ima pomembno vlogo pri ohran-
janju raznolikosti podeželja. Tu-
ristične kmetije so se najbolj raz-
vile na območju Svete Ane, Bene-
dikta in Cerkvenjaka. Razvita sta
tudi lovni in ribiški turizem. Za
slednjega je najzaslužnejša
Ribiška družina Pesnica iz Lenar-
ta. Ta ima dve mikavni akumula-
ciji - jezeri v Radehovi in pri Sveti
Trojici, ki sta priljubljeni zbira-
lišči tujih ribičev iz Avstrije in
Nemčije. Lovni turizem razvijajo
vse lovske družine iz lenarškega
lovsko-gojitvenega bazena, naj-
večja pa je ponudba trofejnih
srnjakov. Vse večjo veljavo dobiva
tudi verski turizem, predvsem pri
Sveti Trojici, v Lenartu in na Sve-
tih treh kraljih.
M. ros
Jesensko-zimski motiv Radehove, pomembne turistične
postojanke pred Lenartom
10 - NASI KRAJI IN LJUDJE
15. JANUAR 1998 - TEDNIH
SLOVENSKA BISTRICA / SLOVESNOST OB 55. OBLETNICI PADCA POHOR-
SKEGA BATALJONA
Sedanja generacija je dolina
vzdrževati zgodovinski spomin
kljub temu da je 8. januar, dan, ko je pred 55 leti pri Treh
žebljih na Osankarici na Pohorju omahnil v smrt celotni Po-
horski bataljon, poslej le spominski dan občine Slovenska
Bistrica, sta slavnostna akademija na predvečer obletnice
dogodka ter spominska komcmoracija pri Treh žebljih doka-
zala, da je v ljudeh na Pohorju spomin na ta dogodek še ved-
no zelo živ. Že dolgo ni bilo v viteški dvorani bistriškega gra-
du toliko obiskovalcev kot ravno na slavnostni akademiji v
počastitev pohorskih junakov. Da je večer še lepše izzvenel,
so pripomogli tako slavnostni govornik, ravnatelj Zavoda za
kulturo občine Slovenska Bistrica Stane Gradišnik, kot pevci
mariborskega okteta, ki so z izbranimi slovenskimi narodni-
mi in umetnimi pesmi še požlahtnili slovesnost.
Nič manj slovesno ni bilo na
komemoraciji pri Treh žebljih z
zelo številčno udeležbo okoli
700 obiskovalcev, med njimi
okoli 300 vojakov iz bistriške in
mariborske vojašnice. Morda je
k temu pripomoglo tudi lepo in
sončno vreme, saj je na pohod
od Osankarice do prizorišča
poslednjega boja bataljona pri-
vabilo tudi tiste, ki zaradi bole-
zenskih tegob takšne poti težje
zmorejo. Tudi tu je bilo slove-
sno ob nagovoru Staneta Poglaj-
na rnl. iz Ruš, recitatorjev iz
Slovenske Bistrice in Ruš ter
moškega komornega zbora z
Zgornje Ložnice, ki je v tej
velčičastni naravni sceni služil
za glasbeno kuliso.
Spomnimo se še časov okrog 8.
januarja, ko so učenci na raznih
stopnjah osnovne šole dolga leta
poslušali sicer suhoparno zgo-
dovinsko sporočilo, ki se je sko-
raj povsod glasilo takole: "Na
današnji dan, 8. januarja 1943.
leta, je v neenakem boju pri
Treh žebljih na Osankarici na
Pohorju padel celoten Pohorski
bataljon." Tisti natančnejši
učitelji so svojim učencem po-
vedali še druge podrobnosti in
govorili tudi o prizadevanjih
Nemcev, da bi na Pohorju pov-
sem uničili partizansko gibanje.
Tako so v zimi 1942/43 iskali na
območju Pohorja bataljon, ki pa
se je z dolgimi pohodi vedno
spretno izmikal iz njihovega
obroča in jim tudi drugače delal
dokajšnje skrbi. Da bi si borci
bataljona, utrujeni od nenehnih
pohodov, bojev z Nemci in tudi
ostre zime, ki je vse bolj kazala
zobe, nabrali moči in izvedli in-
tenzivno vojaško ter politično
delo, so se proti koncu decem-
bra 1942 odločili, da si severno
od Osankarice, pri Treh žebljih,
sredi mladega iglastega gozda,
pripravijo zimski tabor. Posto-
poma so napravili 26 zemljank
ter jih obdali z nizom strelskih
zaklonov in strojničnih gnezd.
Tako je v taboru, ki je imel v
premeru 100 metrov, potekalo
urejeno vojaško življenje.
Živeža so imeli v skritih skla-
diščih in skrivališčih vsaj za tri
mesece. Nameravali so za nekaj
časa prenehati akcije in naj-
hujšo zimo prebiti v tem skriv-
nem taboru. Pa tudi oboroženi
so bili za tiste razmere dokaj do-
bro. Seveda Nemci niso nehali
iskati bataljona. Organizirali so
sistematično obveščevalno
službo s pomočjo orožniških
postaj in vohunov, ki so obhodi-
li celotno Pohorje. V začetku ja-
nuarja 1943 so ugotovili, da
mora biti bataljon nekje v okoli-
ci Velikega Vrha, severno od
Oplotnice. Tako so kmalu po
novem letu zbrali dokajšnje
vojaške sile in se odpravili proti
Osankarici. Razmerje sil obeh
nasprotnikov je bilo 30 proti 1,
v oborožitvi pa še več, seveda v
okupatorjevo korist. Borci so z
opazovališč dopoldne 8. januar-
ja spremljali premike sovražnih
čet, ki so v strelcih zoževale ob-
kolitveno črto, vendar so upali,
da ne bodo napadeni, kajti
Nemci tabora še niso odkrili.
Ko je ob 11. uri in 45 minut pa-
del prvi nepremišljeni strel na
sovražnike, je bil tabor s tem od-
krit. Napadalci so okoli branil-
cev zoževali obroč, začel se je
boj za življenje in smrt. Sov-
ražnik je tabor kmalu zasul z iz-
strelki minometov, partizani so
se branili in se skušali prebiti,
vendar je bilo žal že prepozno. V
dveh in pol urah so napadalci
zlomili zagrizen in žilav odpor
bataljona, ki se je branil do
zadnjega borca. Nemci so ujeli
le enega in ga kasneje ustrelili
kot talca. Tako je padlo 69 bor-
cev Pohorskega bataljona; 65 so
jih pokopali v Gradcu, štiri tru-
pla, ki so jih našli kasneje, pa v
Oplotnici.
Tu so ponavadi učitelji
končali svojo zgodovinsko uro o
poslednjem in junaškem boju
peščice partizanov proti šte-
vilčno močnejšemu in bolje
oboroženemu sovražniku. Mno-
gim je ta razlaga ostala še dolgo
v spominu, drugi so jo žal poza-
bili, kot da v naši pretekli zgo-
dovini ne bi bil nek čuden in ut-
rujajoč čas, ko se je moral naš
mali narod boriti za življenje in
smrt.
55 let zapovrstjo vršijo skozi z
gozdom zarasle pohorske frate
utrujeni glasovali padlih bojev-
nikov. Grogov bataljon je v teh
dneh ponovno na svoji mrtvi
straži. Skozi dolge sence pohor-
skih gozdov ponovno hodijo
mimo nas podobe iz tistega časa,
med njimi mogočna postava po-
horskega očaka Alfonza Sarha
in njegovih treh, še mladoletnih
sinov Lojzka, Jožka in Vančka.
Tu je Groga, pa ženski vod in še
vsi drugi mladi, veseli in polni
življenja, ki so zaradi ljubezni
do domovine padli v spomin in
opomin kasnejšim rodovom. In
kot je na slavnostni akademiji v
počastitev spomina na padle po-
horske junake v nagovoru, ko se
je sprehodil skozi celotno slo-
vensko zgodovino, povedal rav-
natelj Zavoda za kulturo občine
Slovenska Bistrica Stane Gra-
dišnik, smo mi, ki živimo, in
tisti, ki prihajajo za nami,
dolžni vzdrževati ta zgodovin-
ski spomin, da bodo lahko ka-
snejši rodovi pozitivni soobli-
kovalci časa, ki ga bodo živeli.
Ali z drugo besedo: ne moremo
pričakovati spoštovanja od dru-
gih, če sami ne spoštujemo svoje
zgodovine.
Vida To p o lovec
Na komemoraciji ob 55. obletnici padca Pohorskega bataljona
pri Treh žebljih se je zbralo okoli 700 ljudi. Na fotografiji so nas-
topajoči, ki so pripravili kulturni program.	Foto: Brbre
HAJDINA /^PRAZNIČNE PRIREDITVE
ZA NAJMLAJŠE
Hm^dimki
Tudi v vrtcu Hajdina se je do-
gajal VESELI DECEMBER.
Otroci so ga bogato doživeli. Po-
tekale so likovne delavnice, kjer
so otroci izdelovali novoletne
aranžmaje, obeske za jelko, iz-
delke iz odpadnega materiala,
slikali in risali. Pripravili so raz-
stavo vseh otroških izdelkov.
Zabava je potekala tudi v disku.
Za to priložnost so se otroci še
posebno lepo uredili. V okviru
programa so vzgojiteljice pri-
pravile za otroke lutkovno pred-
stavo o Muci copatarici, ki so si
jo otroci z navdušenjem ogleda-
li.
Veseli december so sklenili z
obiskom dedka Mraza, ki je
otroke razveselil z darili.
Vzgojiteljice iz
vrtca Hajdina
Utrinek iz lutkovne igrice
SLOVENSKA BISTRICA / DPD
SVOBODA ODSLEJ V KINODVORANI
Opremo pmdmli
in preselili
Kot smo poročali, je bil slovenjebistriški dom kulture - po
novem Slomškov dom • v lanskem juniju vrnjen denaciona-
lizacijskemu upravičencu, slovenjebistriški župniji sv.
Jerneja, pa tudi o polemikah na to temo, ki jim ni hotelo
biti konca. Po besedah župnika Daniela Slatinka bo kultu-
ra tudi po vrnitvi doma lahko imela v njem svoj prostor.
Ob koncu leta 1997 pa so se člani Svobode iz Slomškovega
doma dokončno izselili v prostore kinodvorane, kar je bil eden
izmed sklepov njihovega izrednega občnega zbora. Ker pa je
bila oprema v kulturnem domu last DPD Svoboda, so jo ti pred
novim letom, ko so dom izpraznili, prodali ali pa iz doma od-
nesli. Tako je 200 stolov zamenjalo lastnika, sedaj jih imajo pri
KUD Otona Župančiča na Tinju, reflektorje in drugo so
zadržali sami, saj v prihodnje nameravajo sedanjo kinodvorano
urediti v dom kulture.
Da je bilo ob prodaji opreme precej vetra, češ zakaj je niso po-
nudili novemu lastniku doma, ne bi posebej govorili. Kot pa
smo izvedeli, je pri prodaji stolov šlo za solidarnost med kul-
turnimi društvi.
O tem, kaj bo DPD Svoboda Slovenska Bistrica v prihodnje
počela, kako bo s sedanjo kinodvorano, kjer je DPD Svoboda last-
nik, se bodo dogovorili na rednem letnem občnem zboru, ki bo
proti koncu januarja, ko bodo med drugim volili novo vodstvo.
VT
VIDEM, CIRKOVCE, DORNAVA,
PTUJ / TRI KRALJEVSKO KOLEDOVANJE
Zvezda repatka
vodila mlade
Legenda pravi, da je ob Jezusovem rojstvu nekaj zvezdoslov.
cev odkrilo zvezdo, ki je sijala drugače od drugih. Ker so bilj
prepričani, da je oznanjala rojstvo velikega kralja, so se po.
dali na dolgo pot iz Jutrovega v daljno Judejo, da bi počastili
Božjega poslanca.
Letos pa je ta zvezda zažarela v srcih nekaterih mladih tako
močno, da so sklenili, da bodo tudi oni na večer svetih treh kraljev
oznanjali veselo vest, da je rojen Odrešenik. Skupino, ki je sklenila
slediti soju te nenavadne zvezde, so sestavljali mladi iz Vidma, Cir-
kovc, Dornave in Ptuja, torej iz štirih župnij nekdanje občine Ptuj
Vodil jih je minorit p. Martin Gašparič. Njihova pot sicer ni bila
tako dolga kot pot pravih treh kraljev, pa vendar so veselo novico,
da je rojen Mesija, ponesli mnogim sorodnikom, prijateljem in
znancem, ki so jih sprejeli odprtih rok in polni navdušenja. Tako je
skupina mladih, ki jih je povezalo veselje do petja, romala iz kraja v
kraj in oznanjala veselo novico, obenem pa so dokazali, da tudi mla-
dim ni vseeno za kulturne običaje, ki počasi izginjajo v pozabo. In
čeprav trikraljevsko koledovanje pozna vse manj ljudi, bo mladim
kolednikom, ki jih je bilo kar devet, zagotovo ostalo v lepem spomi-
nu.
Zdenka Hlii
Mladi trikraljevski koledniki
ZGORNJA LOŽNICA / DVAJSETI
KRAJEVNI PRAZNIK
Prikaz bogatega
kulturnega življenja
Pred dvajsetimi leti so se krajani Zgornje Ložnice na po-
budo Miljutina Arka, takratnega ravnatelja matične
knjižnice iz Slovenske Bistrice, odločili, da bodo prazno-
vali krajevni praznik 4. januarja, na rojstni dan dr. Josi-
pa Vošnjaka, znanega slovenskega narodnega buditelja
iz druge polovice 19. stoletja, ki je de! svojega življenja
preživel v Slovenski Bistrici oziroma v njeni neposredni
bližini, saj je imel hišo in vinograd v bližnjih Visolah.
Krajevni praznik je priložnost, da se kmalu po novem letu
krajani ponovno snidejo in si tudi tako zaželijo vse lepo v no-
vem letu. Po drugi strani pa je to prikaz bogatega kulturnega
življenja v kraju in seveda vsega, kar so v krajevni skupnosti
postorili v minulem obdobju. Prav tu pa imajo kaj pokazati. Po
izglasovanem krajevnem samoprispevku v začetku lanske
spomladi so uspeli asfaltirati številne krajevne ceste in tako lju-
dem v tej podpohorski krajevni skupnosti omogočili lažji dos-
top do njihovih domov. Urejajo pa tudi okolico pokopališča in
mrliške veže in še druge za kraj pomembne reči. Mednje sodi
širitev omrežja za kabelsko televizijo. Največji del denarja pa
namenjajo za sofinanciranje prizidka k tamkajšnji osnovni šoli,
saj večnamenski prostor, kjer bo tudi telovadnica, kraj re-
snično potrebuje. To še posebej občutijo ob večjih prireditvah,
ko se morajo obiskovalci stiskati na spodnjem šolskem hodni-
ku, kjer potem potekajo vse krajevne prireditve.
Vida Topolovec
Dvajseti krajevni praznik so popestrili tudi člani domače fol-
klorne skupine KUD Alojza Avžnerja.	Foto: VT
TEDNIK - 15. JANUAR 1998
NAŠI KRAJI IN LJUDJE -11
MARIBOR / POSTAVILI BODO MEDNARODNO TELEFON-
SKO CENTRALO
Naložba, vredna 200
milijonov tolarjev
Telekom Slovenije je od ločitve od tedanjega enotnega PTT
sistema in pričetka samostojne poti pred dobrimi tremi leti
naredil ogromen korak naprej. Poleg velikih vlaganj v osnov-
no telekomunikacijsko infrastrukturo je veliko skrbi name-
nil tudi posodabljanju omrežja ter uvajanju novih tehnologij
in tudi storitev. V treh letih je dobilo telefon več kot 150.000
novih telefonskih naročnikov, skoraj 70 odstotkov omrežja je
že digitaliziranega, uvedli so ozkopasno ISDN in pred krat-
kim še širokopasno ISDN povezavo. Pri sodobnih storitvah
naj omenimo internet, podatkovne storitve in storitve elas-
tičnega omrežja, pa tudi širitev mreže teletrgovin, od katerih
smo eno dobili tudi v Ptuju.
Potem ko so v Ljubljani pos-
tavili prvo mednarodno tele-
fonsko centralo v Sloveniji, bo
Maribor v kratkem dobil drugo
z zmogljivostjo 8.280 vodov z
najsodobnejšo tehnologijo ter z
možnostjo razširitve na 14.400
vodov. Vrednost pogodbe, ki
sta jo minuli petek, 9. januarja,
v Mariboru ob prisotnosti mi-
nistra za promet in zveze Anto-
na Bergauerja in mariborske-
ga župana Alojzija Križmana
slovesno podpisala generalna
direktorja Telekoma Slovenije
mag. Adolf Zupan in IskraTe-
la Andrej Polanec, presega 200
milijonov tolarjev. Nova cen-
trala naj bi predvidoma pričela
delovati že oktobra letos.
Kot so povedali v Telekomu,
je odločitev, da bo druga naj-
večja telefonska centrala v
državi postavljena prav v Mari-
boru, dozorela na osnovi te-
meljitih analiz telekomunika-
cijskega prometa ter najno-
vejših teženj in izkušenj pri
razvoju telekomunikacijskega
omrežja v svetu, pa tudi na
osnovi siceršnjega procesa
tehnološke preobraze sloven-
skega telekomunikacijskega
omrežja po dvonivojski hierar-
hiji. Druga mednarodna cen-
trala bo edini novi objekt, ki je
predviden v okviru te preo-
brazbe, postavitev mariborske
mednarodne centrale pa je po-
gojena geografsko, prometno
in funkcionalno, pa tudi zaradi
obstoječih mednarodnih pove-
zav Slovenije po pravkar do-
končanem optičnem kabel-
skem sistemu, ki je veljal več
kot tri milijarde tolarjev. Poleg
vsega tega pa sodi tudi v okvir
postopne decentralizacije slo-
venskega telekomunikacijske-
ga omrežja in hkratni centrali-
zacije omrežja za nadzor in
upravljanje.
Poleg siceršnjega mednarod-
nega prometa bo prek obeh
mednarodnih central potekal
promet mobilnih operaterjev
proti mednarodnemu omrežju
in domačemu fiksnemu
omrežju. Telekom Slovenije
mora zagotoviti popolno razpo-
ložljivost svojih magistralnih
in mednarodnih povezav, zato
bo mariborska mednarodna
centrala postavljena v enaki
tehnologiji kot ljubljanska.
V Telekomu trdijo, da je bil
razvoj telekomunikacijskega
omrežja v minulih treh letih
hitrejši kot kdajkoli poprej. O
tem priča tudi število čaka-
jočih na telefon, ki se je s pri-
bližno 60.000 zmanjšalo na
današnjih 20.000. Sicer pa let-
no vlagajo v razvoj do 20 mili-
jard tolarjev, letos bodo na
novo priključili več kot 50.000
telefonskih	naročnikov,
stopnjo digitaliziranosti pa
bodo povečali za nadaljnjih 10
odstotkov. Kot je zapisano v
srednjeročnem razvoju do leta
2000, nameravajo dograditi
osnovno telekomunikacijsko
infrastrukturo, opraviti celot-
no digitalizacijo in doseči gos-
toto 42 telefonskih naročnikov
na 100 prebivalcev, kar z drugi-
mi besedami pomeni, da bo
lahko imel telefon vsak, ki ga
bo želel.
■OM
MAJSPERK/ PONOVOLETNI SPREJEM PRI ZUPANU
Nazdravili novemu letu
Župan občine Majšperk je v
torek, 6. januarja, pripravil po-
novoletni sprejem, ki so se ga
udeležili župani in podžupani
nekaterih sosednjih občin,
predstavniki Upravne enote
Ptuj, podjetij, društev in nekate-
rih ustanov, ki delujejo na
območju občine Majšperk ali
kako drugače z njo sodelujejo.
Za prijetnejši uvod v srečanje so
vsi skupaj z veseljem prisluhnili
mladi citrarki Doroteji Belšak in
petju Mateje Bezjak. Potem ko se
je Franc Bezjak vsem prisotnim
zahvalil za sodelovanje, so skupaj
nazdravili novemu letu 1998 in se
dogovorili o nadaljnjem sodelo-
vanju na vseh področjih.
•OM
Majšperški župan Franc Bezjak je svoje povabljence poz-
val k še tesnejšemu sodelovanju.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / STROKOVNO SREČANJE SREDNJEŠOLSKIH
UČITELJEV KRMILNE TEHNIKE
Računalnik in
krmilna tehnika
Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj je os-
rednja šola za računalniško opismenjevanje
na področju krmilne tehnike (RIK) v Slove-
niji. V decembru je v sodelovanju s program-
sko skupino RO iz Ljubljane na šoli potekal
seminar za predavatelje multiplikatorje z
naslovom Uporaba računalnika za predmet-
no področje krmilne tehnike. Potekal je tri
dni, udeležilo pa se ga je osemnajst učiteljev iz
štirinajstih slovenskih srednjih tehničnih šol.
Na seminarju so se udeleženci seznanili z novost-
mi na področju risanja pnevmatskih in hidravličnih
vezalnih shem, z uporabo elektronskih prosojnic,
spoznali so programska orodja, ki so uporabna v lo-
giki in elektroniki, ter prosto programibilne siste-
me. Predstavljena so bila posamezna programska
orodja, izmed katerih so udeleženci poiskali in iz-
brali integriran programski paket, ki uporabnikom
omogoča oblikovanje, simulacije in animacije vezal-
nih shem. Gre za program, ki je prijazen simulacij-
ski propomoček tako za učitelje in dijake kot tudi za
inženirje strojne in elektro stroke. Izbran program-
ski paket naj bi podpiral predvsem tehnologije, kot
so: pnevmatika, elektropnevmatika, hidravlika,
elektrohidravlika, logika, digitalna elektronika in
prosto programiranje.
Seminar so udeleženci sklenili z ugotovitvijo, da je
krmilna tehnika uporaben in praktično koristen
predmet v srednjih tehničnih šolah. Pri tem je po-
membna vloga učitelja, ki mora imeti veliko stro-
kovnega znanja s tega področja, nenehno se mora
strokovno usposabljati in dopolnjevati, predvsem
mora imeti na voljo ustrezno opremo, ki pa je zelo
draga. Oba skupaj - učitelj in oprema - pa lahko
naučita veliko.
Robert Harb, dipl.ing.str.
PTUJ / KLUB ŠTUDENTOV VABI
Naga resni€a, kopanje
v termah, smučanje ...
Leto 97' je za nami, pred
našimi očmi pa se odpira
novo leto, v katerem vabimo
vse študente, ki še niste člani
Kluba ptujskih študentov, da
se nam pridružite ter si s
pomočjo aktivnosti kluba po-
pestrite svoj študentski vsak-
dan. V januarju smo vam po-
leg rednih aktivnosti pripra-
vili tudi nekaj zanimivih no-
vosti, med katere spada poleg
celodnevnih smučarskih vo-
zovnic za člane KPŠ ter ko-
panja v ptujskih Termah, ki
ne bo več vezano na vnaprej
določen termin, tudi premie-
ra filma "Naga resnica" v to-
rek, 20. januarja, ob 20. uri v
mestnem kinu Ptuj. Satirična
komedija, v kateri odigra svo-
jo humorno življenjsko pot
kar sam glavni junak Howard
Stern, nam obeta obilo smeha
in zabave. Predstava je
odprtega tipa, kar pomeni, da
vabimo na ogled filma vse lju-
bitelje nekoliko drugačnih
(nekomercialnih) filmskih
predstav in to za vsega 300 to-
larjev, kolikor znaša vstopni-
ca, ki jo lahko prevzamete v
TIC-u na Slovenskem trgu
(mestni zvonik) ali v papirni-
ci Suler v Krempljevi ulici 6
(nasproti policije).
Poleg premiernega ogleda
filma Naga resnica pa smo
vam v prvem letošnjem mese-
cu pripravili tudi tele aktiv-
nosti:
-	16.1.1998 TERMALNI
PETEK V TERMAH PTUJ
Redna kopanja KPŠ v ptuj-
skih Termah bodo tudi v
bodoče potekala vsak 1. in 3.
petek v mesecu. Vstopnice
lahko prevzamete med 17.30
in 18. uro pred blagajno no-
tranjega bazena Term. Cena
vstopnice ostaja nespremen-
jena ter znaša za člane KPŠ
simboličnih 250 tolarjev!
-	17.1.1998 KINOPRED-
STAVA "SAM DOMA 3 V
KINU PTUJ ob 18. uri
Tudi v januarju si bomo
lahko ogledali najnovejše
filmske predstave, in sicer ob
sobotah zvečer v Kinu Ptuj.
Vstopnice, katerih cena znaša
za študente člane KPŠ 200 to-
larjev, lahko rezervirate v
četrtek in petek med 18. in
19.30 uro na tel. 777-385
(Šimenko). Vstopnice za vse
redne predstave prevzamete
najkasneje 15 minut pred
pričetkom predstave!
-	23.1.1998 SMUČANJE
NA MARIBORSKEM PO-
HORJU
Preživite prvi petek zimskih
počitnic na smučarskih pro-
gah Mariborskega Pohorja za
vsega 1.500 tolarjev, kar vam
omogoča KPŠ. Prijave za
smučanje sprejema Samo
Bauman na tel. 061/555-062
vsak dan do četrtka,
22.1.1998. Smučarsko karto
lahko prevzamete na dan
smučanja med 9. in 9.30 uro
pri spodnji postaji pohorske
vzpenjače!
- 25.1.1998 GLEDALIŠKA
PREDSTAVA "PREDSED-
NICE V GLEDALIŠČU
PTUJ
Gostujoča	predstava
ljubljanske Drame z igralsko
zasedbo treh vrhunskih
igralk nam obeta nepozaben
gledališki večer. Vstopnice,
katerih cena znaša za člane
KPŠ 400 tolarjev, lahko prev-
zamete v TIC-u na Sloven-
skem trgu med 22. in 24.1.'98.
Vse informacije o pričujočih
aktivnostih KPŠ ter drugem
dogajanju v klubu lahko iz-
veste tudi v študentski oddaji
Radia Ptuj, kjer se slišimo
vsako soboto med 21. in 22.
uro! Veliko zabave in užitkov
ob aktivnostih, ki smo jih za
vas pripravili v Klubu ptuj-
skih študentov, vam želimo
člani UO KPŠ!
Predsednik KPŠ:
Uroš Vidovič
PTUJ / PORUŠILI STAVBO NEKDANJE HIKO OLGE MEGLIC
Ureditev sprehaiališia ob Dravi
Gradbeno podjetje Gradiš
Gradnje Ptuj je v začetku janu-
arja pričelo rušiti nekdanji
proizvodni objekt Hiko Olge
Meglič v Dravski ulici (med
restavracijo Ribič in nekdanj-
im ptujskim poletnim kopa-
liščem), ki je šla v stečaj. Dela
so dobili na osnovi zbiranja po-
nudb, ker gre za vrednost del
pod petimi milijoni tolarjev.
Kot je povedal vodja oddelka
za okolje in prostor ter gospo-
darsko infrastrukturo v mestni
občini Ptuj Stanislav Napast,
bodo na območju porušenega
objekta začasno uredili parki-
rišče za okrog sto avtomobilov,
sicer pa naj bi na tem območju
uredili sprehajališče ob Dravi,
ki se bo začelo že na mostu.
Uresničitev tega ptujskega
občinskega načrta je vezana na
porušitev ute pri restavraciji
Ribič in ureditev stavbe Koto,
ki jo bo potrebno v celoti sani-
rati oziroma celo porušiti ter
na njenem mestu zgraditi nov
objekt ali pa dejavnost prenesti
na novo lokacijo. Še vedno pa
ni uresničen načrt o ureditvi
parkirišč na prostoru Dinosa v
neposredni bližini.
MG
V Dravski ulici v Ptuju so porušili stavbo nekdanje Hiko Olge Meglič. Začasno bodo na
tem območju uredili parkirišče za okrog sto avtomobilov.	Foto: M. Ozmec
ZDAJ V KULTURI
Nagrada za Janeza
Lotriča
Ptujčan, tenorist Janez Lotrič, je prejel na-
grado HNK Zagreb za interpretacijo Miče v
Gotovčevi operi Ero z onega sveta. Janez Lo-
trič je zelo priljubljen operni pevec na
hrvaških odrih in uveljavljeni tenorist na dru-
gih tujih odrih.
### Ptujsko gledališče v
Ljubljani
Gledališče Ptuj bo z monodramo Govor ma-
lemu človeku, ki jo je režiral Samo Strelec, v
petek, 16. januarja, gostovalo v Slovenskem
narodnem gledališču v Ljubljani. Protagonist
predstave je odlični igralec mariborskega gle-
dališča Vlado Novak.
MZ
12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. JANUAR 1998- TEDNIK
PODLEHNIK/ IZREDNI KONGRES ZELENIH SLOVENIJE
Razrešili dosedanje ki v cefafi izvolili novo vodstvo
V Petrolovem motelu v Podlehniku je bil minulo soboto, 10.
januarja, izredni kongres Zelenih Slovenije, ki se gaje od 97
možnih udeležilo 60 delegatov iz skoraj vseh občinskih od-
borov stranke. Kot so mnogi pričakovali, so po skoraj leto
dni trajajočih strankarskih nesoglasjih na izrednem kongre-
su Zeleni razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novega. Za
predsednika stranke so skoraj soglasno - proti je bil le en
delegat - izvolili Miho Jazbinška, za predsednika sveta pa
Ivana Kukovca iz Ormoža. Zeleni Slovenije imajo odslej kar
tri podpredsednike, na novo pa so izvolili tudi člane vseh or-
ganov in komisij. Med drugim so sprejeli vrsto sklepov, v ka-
terih očitajo nekdanjim funkcionarjem Vanetu Gošniku,
Rudiju Meršaku in Ivanu Tomšetu neaktivnost, podtikanja
in vrsto nepravilnosti.
Že uvodničar izrednega kon-
gresa v Podlehniku Ivan
Božičko je takoj po intoniranju
državne himne ugotovil, da je
bilo delo po zadnjem kongresu
Zelenih Slovenije izredno jalovo
in da je bilo čutiti, kako stranka
tone proti dnu. Vso energijo naj
bi namreč porabili le za medse-
bojno dokazovanje o krivdi za
nesoglasja, zato je udeležencem
kongresa svetoval, naj bodo
usmerjeni naprej, ne nazaj, in
naj presekajo dosedanje spore. V
imenu gostiteljev je udeležence
iz vse Slovenije pozdravil župan
občine Videm Franc Kirbiš in
izrazil veselje, da se kongres do-
gaja na tem območju. Uspešno
delo jim je v imenu 560 članov
Mladih Zelenih Slovenije in sve-
tovne organizacije mladih ljubi-
teljev narave zaželel še Andrej
Okreša in tudi on izrazil željo,
da bi to stranko spet naredili
normalno in močno.
Ko so po uvodnem delu dele-
gati razpravljali o zapisniku 7.
kongresa, katerega 1. del je 10.
maja lani potekal v Tržiču, drugi
pa 30. maja v Kranju, je bilo iz
razprave zaslediti, da je temeljni
problem stranke v tem, ker do
tedaj še niso uspeli dokazati, da
je legalno izvoljeni predsednik
stranke Miha Jazbinšek in ne
Ivan Tomše. Javnosti naj bi do-
kazali, da je bil sklic kongresa
dotedanjega predsednika Zele-
nih Vaneta Gošnika v Kranju
nelegitimen, saj naj bi po pre-
kinjenem opoldanskem delu
bilo nadaljevanje kongresa na-
povedano za 17. uro, ko so tudi
povsem legitimno za predsedni-
ka izvolili Miho Jazbinška. Vse
pa je presenetila medijska izjava
Vaneta Gošnika, da so Zeleni iz-
vedli nadaljevanje kongresa že
uro prej, torej ob 16. uri, kjer naj
bi za predsednika Zelenih izvo-
lili Ivana Tomšeta.
Slišati je bilo očitke, da naj bi
bil to le fiktivni dogodek, ki ga
ni moč dokumentirati in ne do-
kazati niti glede sklica, ne glede
udeležbe in ne glede dogajanja.
In slišati je bilo tudi, da sta vse
do podlehniškega izrednega
kongresa v bistvu obstajala dva
predsednika Zelenih, stvaren in
fiktiven, ter posledično torej
tudi dve struji, zaradi česar naj
bi tudi ministrstvo za notranje
zadeve dvomilo o ligitimnem
delovanju stranke.
Ker so poleg teh in še nekate-
rih nepravilnosti Vanetu
Gošniku in njegovima dvema
najožjima sodelavcema očitali še
"nagajanje" in neaktivnost, so
razpravljalci drug za drugim
predlagali, da v skladu s statu-
tom na kongresu, na katerem se
je od 94 možnih zbralo kar 60
delegatov, razrešijo dosedanje in
izvolijo novo vodstvo. Tako so
tudi storili, skoraj soglasno, saj
je bil proti le en delegat. Tudi re-
zultati volitev novega vodstva in
organov niso več presenetili, saj
je od 59 glasujočih bilo za Miho
Jazbinška kar 58 delegatov - in
tudi tu je bil proti le eden. Med
petimi predlaganimi kandidati
so za podpredsednika stranke
bili izvoljeni Žare Lipušček iz
Pirana, Aleksandra Povhe iz
Trbovelj in Ivana Skamen iz
Kamnika. Za podpredsednika
sveta stranke je bil z 58 glasovi
izvoljen Ivan Kukovec iz
Ormoža, za podpredsednika sve-
ta stranke Vladimir Auer iz Ma-
ribora, za predsednika nadzorne
komisije Darko Briški iz Ptuja,
za predsednika komisije za sta-
tut in pritožbe pa Dušan Puh iz
Pirana.
Udeleženci kongresa so svoje
izredno druženje v Podlehniku
izkoristili do konca, saj so med
čakanjem na rezultate volitev
razpravljali še o nekaterih pro-
blemih in teževah v svojih kra-
jevnih odborih. Eden od raz-
pravi j alcev je del krivde za stran-
karske težave naprtil tudi novi-
narjem, ki naj bi poročali eno-
stransko oziroma pristransko.
Tako je bil izsmejan medijski
naslov o "dvoglavem zelenem
zmaju". Mnogo manj nestrpni in
tehtnejši pa so bili razpravljalci,
ki so opozarjali na preveč politi-
kanstva in premalo "zelenega"
dela; eden je zatrdil, da so zeleni
edina stranka, ki ne hlepi po
oblasti, drugi je spet spomnil, da
so pred nami volitve na lokalni
ravni, na kateri imajo Zeleni še
eno možnost, kajti brez denarja
stranka ne bo mogla živeti.
Zanimivo je bilo, da je pred-
sednik Zelenih Ptuja Vlado Čuš
šele v razpravi po volitvah obraz-
ložil, kako je sploh prišlo do iz-
rednega kongresa. Povedal je, da
so se po lanskoletnih majskih
dogodkih v Kranju, ko so se
začele strankarske razprtije, na
pobudo Branka Sabatha iz od-
bora Zelenih Kidričevega sestali
predstavniki šestih krajevnih
odborov Zelenih iz Podravja
(Ptuja, Ormoža, Kidričevega,
Dornave, Lenarta in Vidma) ter
ugotovili, da zaradi nesoglasij v
stranki trpi njihov osnovni na-
men. Zato je 13. decembra prišlo
do sklica 2. redne seje sveta
stranke, kjer so med drugim
sklenili, da v Podlehniku
skličejo izredni kongres in zade-
ve končno uredijo.
Takoj po izvolitvi smo Miha
Jazbinška povprašali, ali meni,
da je novo izvoljeno vodstvo se-
daj povsem legitimno.
"Ne le legitimno, tudi povsem
legalno je, ne vem, zakaj ne bi
bilo tako."
Ali ste s tem razvezali zeleni
gordijski vozel?
"Vendarle upam, da je tako, saj
Vane Gošnik sedaj ni več for-
malni predsednik sveta stranke,
tudi njegovi somišljeniki so v
manjšini in prepričan sem, da so
tako vsi dvomi odpadli, pa tudi,
da nam vnaprej ne bodo več v
napoto. Vsekakor pa bomo v
bodoče morali biti bolj rigoroz-
ni, kot smo bili do sedaj. Vsi
vemo, koliko škode se je naredi-
lo z raznimi lažnimi podtikanji
in predstavljanji; recimo tale
motel, kjer smo sedaj, je dobil
včeraj kar pet klicev, da nismo
"tapravi" zeleni, da ne bomo
plačali in podobno, tako da je bil
direktor v neprijetni situaciji, saj
ni vedel, ali smo res "neke bara-
be", kot je bilo med drugim
rečeno po telefonu. Sedaj imamo
konsolidirano vodstvo, začenja-
mo programsko prenovo stranke
in tako gremo veselo naproti no-
vim lokalnim ter pozneje še
državnim volitvam."
Ali se vam vendarle ne zdi, da
vse skupaj le malce preveč diši
po politiki in premalo po zele-
nem?
"Ne vem, kako si lahko
zamišljate delati zeleno, če ni-
mate politične legitimacije. Ne
gre kar tako, politika je urejanje
javnih zadev in politična stranka
Zelenih je za to, da pri tem svoje
participira. Morda je bilo preveč
le politikantstva, pri tem mislim
na bitko za neke stolčke, ki pa
konec koncev ne prinesejo ne
vem koliko."
Ob koncu izrednega kongresa
v Podlehniku so sprejeli še spre-
membo 58. člena svojega statuta,
po končanem delu pa so si ude-
leženci ogledali še sodobno ure-
jen center za ravnanje z odpadki
v Ptuju.
M. Ozmec
Predsedniku Zelenih Mihi Jazbinšku je Ivan Božičko v
imenu organizatorjev izročil kipec koranta
Izmed 94 možnih se je izrednega kongresa v Podlehniku udeležilo 60 delegatov.
Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
(Ni)smo v slepi uliti
V	zadnjih tednih so se nekateri
komentatorji še posebej ustavlja-
li ob izjavi slovenskega premiera
dr. Janeza Drnovška iz leta 1997,
ki jo je ta ob koncu leta spremenil
v nekakšno svoje "programsko"
sporočilo. To Drnovškovo izjavo
so izpisali tudi na skodelicah za
kavo, ki so jih na vladnem novo-
letnem sprejemu delili kot novo-
letno darilo novinarjem. In kaj
sporoča predsednik vlade? "Ni-
smo v slepi ulici. Nič nismo za-
mudili. In dobre živce imamo."
V	načelu bi morali biti s takšno
izjavo prvega človeka v vladi
skrajno zadovoljni. Če odmisli-
mo vse tiste "elemente", ki dišijo
po pretiranem samohvalisanju in
samozadovoljstvu, nam premier
v njej zagotavlja, da smo na do-
bri, pravi poti, da tako rekoč brez
skrb zbujajočih težav uresničuje-
mo zastavljene cilje in da pravza-
prav zaradi njegovih (in vladnih)
dobrih živcev ni treba imeti nobe-
nega strahu, da bi različne "poli-
tične igre" in politična nagajanja
lahko ogrozila "pravo pot'.
KDO (NIČ) NE
ZAMUJA
Seveda je premier moral
računati, da bo njegovo spo-
ročilo postalo iztočnica pri ocen-
jevanju mnogih konkretnih vlad-
nih potez in nasploh njenega
dela. Zato tudi ni nenavadno, da
so mnogi najnovejša sporočila iz
vvashingtonskega mednarodne-
ga denarnega sklada o ne-
kakšnem "resnem" zamujanju
Slovenije pri izvajanju nalog, od
katerih je neposredno odvisno
tudi njeno vključevanje v Evrop-
sko unijo, takoj konfrontirali z
Drnovškovim novoletnim "opti-
mizmom" in zagotavljanjem, da
nismo nič zamudili. Pri tem pa
seveda predvsem moti, da
Drnovšek in njegovi ministri dos-
lej še niso prepričljivo povedali
kaj takega, kar bi kritične ocene
ugledne (in vplivne) mednarod-
ne institucije relativiziralo in pos-
tavilo vsaj delno v drugačno luč.
V kritičnih pripombah mednarod-
nega denarnega sklada je nam-
reč kar nekaj tako kategoričnih
trditev in tako konkretnih očitkov,
da bi vlada morala povedati svo-
jo plat "resnice", če vztraja pri
oceni, daje dobro delala in da ne
zamuja. Znova se torej pojavlja
vprašanje (ne)realnosti naših
(lastnih) ocen in (ne)smiselnosti
pretiranega samoreklamiranja.
Slovenski finančni minister Mit-
ja Gaspari je na svoji tiskovni
konferenci, če sodimo po tistem,
kar so objavili dnevniki,
predvsem poročal o tem, kar je
slišal o Sloveniji v VVashingtonu.
Odbor direktorjev Mednarodne-
ga denarnega sklad naj bi tako
priporočil Sloveniji, da mora ime-
ti najkasneje prihodnje leto izrav-
nane javne finance brez pro-
računskega primanjkljaja.
"Osnovna ocena, ki sam jo dobil
v pogovorih (med drugim tudi z
drugim človekom Mednarodne-
ga denarnega sklada Stanleyem
Fischerjem), je, da tako Medna-
rodni denarni sklad kot Medna-
rodna banka za obnovo in razvoj
od Slovenije pričakujeta več, kot
si mi sami mislimo. Naši pretekli
rezultati so še posebej v odboru
direktorjev MDS ustvarili mnenje,
da bi Slovenija lahko napredova-
la hitreje," je povedal Gaspari.
"Poslabšanje v državnem pro-
računu 1997, ki še ni dokončno
sanirano tudi v letošnjem pro-
računu, smatrajo za indikator,
kakšen pomen imajo dobro ali
slabo opravljene ali pa sploh
neopravljene strukturne reforme.
Gibanje plač, socialnih transfe-
rov in transferov v pokojninsko
blagajno se kažejo v državnem
proračunu kot posledica zaosta-
lih reform," je dodal Gaspari. V
VVashingtonu so Slovenijo med
drugim tudi opozorili, da bi mo-
rala dovoliti večji obseg tujih
naložb, ker bi bile le-te koristne,
ne pa škodljive za državo. Prav
tako naj bi hitreje odpravljala ne-
katere socialne pravice, ki so še
ostanek socialističnega sistema
gospodarjenja...
KAJ BO REKLA
VLADA
Vlada bi zdaj morala jasno po-
vedati, kaj misli o nasvetih oziro-
ma zahtevah iz Washingtona, če
hoče ohraniti svojo verodostoj-
nost. Seveda je v kritičnih pri-
pombah iz MDS marsikaj tistega,
kar vlada ve, da bi morala storiti,
pa ji to iz najrazličnejših vzrokov
ne uspeva. Nikjer pa tudi ni
rečeno, da bi morali kar tako
upoštevati vse, kar terjata Med-
narodni monetarni sklad in Med-
narodna banka, saj se je doslej
že nekajkrat pokazalo, da v teh
mednarodnih inštitucijah gledajo
na svet in dogajanja v posamez-
nih državah preveč poenostavlje-
no, brez upoštevanja njihovih
posebnosti.
Delo misli, da kljub vsemu ob
strokovnih nasvetih "dobro
plačanih gospodov" iz vvashing-
tonskih mednarodnih finančnih
ustanov "le ne gre kar odmahniti
z roko - češ kaj nam solite pamet,
ko pa azijska finančna kriza do-
kazuje, kako ste okosteneli in
kako za časom so bili nekateri
vaši predlogi". Delo piše, da so
"zdajšnja opozorila MDS po-
membna tudi zato, ker bodo od-
mevala še kje drugje, recimo v
ušesih bruseljskih evrokratov,
kot dodaten argument pa razve-
selila zlasti tiste, ki nikakor ne vi-
dijo naše države med (prvimi)
novimi članicami EU. Ob tem pa
jasno povejmo, da v slovenskem
primeru ni tako problematičen
enodstoten proračunski ali širši
javnofinančni primanjkljaj, ki je
še vedno manjši kot v večini raz-
vitih držav ali v najbolj favorizira-
nih kandidatkah za EU: bolj
skrbijo vzroki zanj. Ali povedano
drugače, če bi tudi z reformami,
na katere opozarja MDS, vgradili
sistemske varovalke, bi si lahko,
denimo, kako slabše krizno leto
veliko laže 'privoščili' tudi večji
primanjkljaj (recimo za spodbu-
do gospodarski rasti) - ker bi
imeli postavljen sistem javne po-
rabe, ki bi dolgoročno jamčil
neko osnovno stabilnost in pred-
vidljivost. Odbor direktorjev
MDS, ki se je, kot kaže, naveličal,
da Sloveniji že nekaj let zapovr-
stjo deli podobne ali enake eko-
nomsko-politične očitke, je s
svojimi ugotovitvami vrgel roka-
vico tudi premieru in njegovi izja-
vi, da bi Slovenija utegnila biti
prej v evropski denarni uniji kot
pa v EU. Sporočilo svetovnih fi-
nančnikov iz VVashingtona vse-
kakor kaže vzeti resno, še po-
sebno poglavja iz javnih financ in
reform. Za začetek recimo v par-
lamentu, ki v teh dneh odpira
letošnjo proračunsko razpravo."
VELIKO, A NE
I DOVOLJ
Ob koncu leta je na vprašanje,
ali zamujamo in koliko smo dos-
lej storili, poskušal odgovoriti
tudi predsednik republike Milan
Kučan ob svojem nastopnem
govoru v parlamentu.
"Vabilo Sloveniji, da se v prvi
skupini držav kandidatk pogaja o
polnopravnem vstopu v Evrop-
sko unijo, je ta trenutek morda
najbolj otipljivo dokazilo
uspešnosti politike in visoke kre-
dibilnosti slovenske države, nje-
ne demokratičnosti, gospodar-
ske uspešnosti in spoštovanja
človekovih pravic v njej," je dejal
Kučan. "Splošni mednarodno
primerljivi kazalci kažejo, da
upanja in pričakovanja v temelju
niso izneverjena. V šestih letih
samostojnega državnega življen-
ja je bilo storjeno veliko. A ven-
dar ne dovolj in ne toliko, kolikor
bi lahko bilo. Slovenija je vgradila
v svojo gospodarsko ureditev
tržna načela in merila tekmoval-
nosti in uspešnosti. V demokra-
tično urejeni družbi si je s tem za-
gotovila tudi razvojni zagon.
.Vprašanje pa je, ali je slovenske-
mu gospodarstvu uspešno ust-
varjala tudi pogoje za potrebno
tržno, programsko in tehnološko
preobrazbo ter njegovo po-
spešeno konkurenčno uspo-
sabljanje in ali so tržna načela in
profesionalnost uveljavljali tudi
zunaj gospodarstva. Več smo
trošili kot ustvarjali. Kot da smo
pozabili, da je med temeljnimi
vrednotami razvitih družb z
uspešnimi gospodarstvi tudi ra-
cionalnost in varčevanje. Razi-
skave javnega mnenja kažejo, da
so ljudje zaskrbljeni za svojo var-
nost in prihodnost. Ocenjujejo,
da se njihov položaj poslabšuje,
in so skeptični v svojih pričako-
vanjih do prihodnjih let /.../"
Jak Koprive
TEDNIK -15. JANUAR 1998
OD TOD IN TAM - 13
GLASBENE ZANIMIVOSTI / PREDSTAVLJAMO VAM SKUPINO SLAPOVI
Bilo je v maju ...
Bilo je v maju ... Tako potekajo prvi verzi največje uspešnice
skupine Slapovi in ne bom se zmotila, če napišem tudi ena iz-
med večjih uspešnic narodnozabavne glasbe nasploh. In res
je bilo v maju leta 1994, ko seje skupina po dveletnem nasto-
panju na raznoraznih festivalih prvič predstavila širšemu
občinstvu v - danes žal že bivši - radijski oddaji Lojtr'ca
domačih. Takoj je osvojila srca poslušalcev in gladko zmaga-
la v tistem mesecu.
Sledilo je povabilo za sneman-
je videospota za TV Slovenija,
ki je bil proti koncu leta premi-
erno predstavljen na takratni vi-
deolestvici. In tudi tam zmagal
in se na najvišjem mestu
obdržal skoraj dva meseca ter
postavil absolutni rekord v
zbranem številu glasov. Izdana
je bila tudi zgoščenka z vsemi
festivalskimi uspešnicami, ki so
nastale med letoma 1992 in
1994. To so nagrajene melodije
iz vseh pomembnejših narodno-
zabavnih festivalov, katerih so
se redno udeleževali in z nobe-
nega se niso vrnili praznih rok.
Osvojili so naslednje nagrade:
Vurberk 92 - 1. nagrada občinst-
va, Vurberk 93-1. nagrada
občinstva, Steverjan 93-1. na-
grada občinstva, Graška Gora 93
- 1. nagrada občinstva, Graška
Gora 93 - 2. nagrada strokovne
žirije, Cerkvenjak 93-1. nagra-
da občinstva, naj viža Slovenije
93,	Vurberk 94-1. nagrada
občinstva, Vurberk 94 - 1. na-
grada strokovne žirije, Stever-
jan 94 - najboljša vokalna izved-
ba, Ptuj 94 - najboljši instru-
mentalni trio, naj viža Slovenije
94,	več zmag na manjših festiva-
lih (srečanje mladih ansamblov
v Rovtah 93, srečanje ansam-
blov občine Grosuplje 93 ...).
Uspešnica Ne reci nikdar pa je
ansambel popeljala do zavidlji-
vega uspeha in naznanila, da
prihaja čas za nova merila tudi v
domači glasbi. Fenomen skupi-
ne Slapovi je predvsem v brisan-
ju meja med zabavno in narod-
nozabavno glasbo.
#	Kakšna so merila, da
lahko neko narodnozabavno
skupino smatramo za
uspešno?
Menimo, da je med najprist-
nejšimi pokazatelji uspešnosti
katerekoli skupine njena pril-
jubljenost pri občinstvu. To je
edina stvar, ki se je ne da kupiti,
potvoriti, kjer ne moreš blefira-
ti. In veseli nas, da smo po več
kot petih letih še vedno zanimi-
vi širokemu krogu poslušalcev
in da nas predvsem v zadnjem
času posluša čedalje več mladih.
Po drugi strani pa so "strokovn-
jaki", ki krojijo usodo celotne
narodnozabavne glasbe, njen
glasbeni izraz tako omejili, da si
je veliko skupin po zvenu in
melodiki popolnima enakih.
Razlikuješ jih lahko samo kot
kvintet ali trio, in šele ko prične
peti glavni vokal, ponavadi
spoznaš izvajalca. Glede na to,
da smo mladi in da poznamo in
igramo tudi tujo in domačo po-
pularno glasbo, se nam je samo
po sebi umevno zdelo, da se z
nekimi "umetnimi" kriteriji in
normami ne bomo obremenje-
vali in da bomo pisali in igrali
pesmi tako, kot sami znamo in
čutimo. Mislim, da nam je v na-
rodnozabavni glasbi uspelo naj-
ti svoj izraz in svoj krog občinst-
va, strokovne žirije na raznih
festivalih pa so potrdile, da smo
tudi kvalitativno na pravi poti.
Nove prijeme v svojo glasbo
uvajamo postopoma, publika pa
to, kar nam je v največje zado-
voljstvo, brez predsodkov spre-
jema.
#	Je diamantna plošča, ki
ste jo dobili pri založbi Heli-
don, posledica prej omenjenih
odločitev?
Vsekakor. Kot smo že prej
omenili, so poslušalci neobre-
menjeno sprejeli naš pristop k
domači glasbi in našo dru-
gačnost. Če takole pogledamo
malce nazaj, smo v zadnjih dese-
tih letih najmlajši ansambel
med uspešnejšimi slovenskimi
skupinami. Mislimo, da je prav
dejstvo, da smo v povprečju vsaj
10 do 15 let mlajši od večine na-
rodnozabavnih ansamblov,
prispevalo k priljubljenosti in
upam, da smo v narodnozabav-
no glasbo po Henčkovi skladbi
Polka, valček, ročk and roll zo-
pet prinesli nekaj svežine. V isti
sapi pa moram, žal, povedati
tudi to, da so nam prav zaradi
tega bila marsikdaj zaprta vrata
do nekaterih nam zanimivih
prireditev ali festivalov.
0 Ste lahko malce na-
tančnejši?
Recimo na Alpskem večeru
smo bili samo enkrat pred dve-
ma ali tremi leti, ravno tako na
prireditvi Boš videl, kaj dela
Dolenje, in to kljub temu da
smo napopularnejši dolenjski
ansambel, na Melodije morja in
sonca smo zadnjih nekaj let red-
no pošiljali svoje skladbe, za-
bavne seveda. Pa tudi na festival
Naj valček, naj polka, ki ga or-
ganizira nacionalna TV, smo se
vsakič prijavili, če naštejem ne-
kaj najodmevnejših prireditev.
% Pa menite, da sodite na
tovrstne prireditve?
Glede na vsa priznanja, ki smo
jih dobili od strokovnih žirij, da
nagrad občinstva niti ne omen-
jamo, in glede na to, da naša pu-
blika pozorno spremlja naše
delo, prav gotovo sodimo na
take prireditve, saj so to ne na-
zadnje družabne prireditve, na-
menjene zabavi in sprostitvi. Si-
cer pa se čudimo tudi temu, da
nastopi. nekaterih najpopular-
nejših ansamblov, ki vsekakor
so magnet za publiko, niso v in-
teresu organizatorjev ter javnih
in seveda tudi komercialnih pri-
reditev.
# Od kod pa skupine dobiva-
jo sredstva, recimo za nove po-
snetke?
Narodnozabavne skupine ima-
mo zelo kratko sezono, saj so
naši nastopi v najboljšem pri-
meru omejeni na štiri mesece v
letu. V mislih imam veselice. In
tu je glavni vir sredstev za, reci-
mo, reklamo, obleke, studijska
snemanja,	inštrumente,
ozvočenje ... Kljub temu da naša
skupina v smislu neke odgovor-
nosti do poslušalcev in organi-
zatorjev deluje poslovno zelo
profesionalno, je v ozadju celo-
ten pristop k stvari ljubiteljski,
predvsem iz ljubezni do glasbe
in želje po tem, da bi tudi mi
prispevali svoj delež k razvoju
in popularizaciji domače glasbe.
Glede na to, da je tovrstna glas-
ba v Sloveniji zelo priljubljena,
pa je povezava s sponzorji, ki je,
recimo, v športu tako zelo uvel-
javljena, v popularni glasbi še
zelo neizkoriščena. Tudi občine
oziroma kraji, iz katerih skupi-
ne prihajamo, se vsekakor pre-
malo zavedajo možnosti promo-
cije v širšem prostoru skozi nji-
hovo uspešnost.
# Kdo so člani Slapov in kaj
poleg glasbe še počnete?
Skupino sestavljamo Jože
Pečjak, ki igra diatonično har-
moniko in je edini izdelovalec
harmonik pri nas, ki aktivno
igra pri ansamblu. Kitarist je
Robi Kuhelj, sicer zaposlen v
novomeški bolnišnici, bobnar
Marko Mirtič je strojni tehnik,
pevec Jože Skubic dela na Slo-
venskih železnicah, klaviaturist
in obenem tudi zadolžen za kla-
virsko harmoniko Martin Sti-
bernik sedaj čaka na poziv za
vojsko, bas kitarist Gregor Sti-
bernik pa končuje študij arheo-
logije. Vendar pa smo tudi, ko
ne nastopamo, bolj ali manj po-
vezani z glasbo: Martin verjetno
še najbolj od nas, saj dela kot
tonski tehnik, aranžer in produ-
cent v studiih po vsej Sloveniji
in ima levji delež pri, recimo,
projektih skupine 4 FUN, sode-
luje tudi z Albertom Grego-
ričem, Francem Korbarjem,
Sanjo Mlinar, je avtor ali soav-
tor raznih dance skladb izvajal-
cev Slo Active, Pele, Victory ...
Tudi pevec skupine Jože je akti-
ven, saj je pod svoje okrilje vzel
obetavno skupino Bobri, ki že
žanje uspehe. Raznim skupinam
na pomoč pri snemanju pris-
kočita tudi kitarist Robi in bas-
kitarist Gregor.
# In kakšen je vaš prispevek
k slovenski glasbi?
Skupina Slapovi je do sedaj iz-
dala štiri kasete: Najlepša leta,
Ne reci nikdar in Po domaČe malo
drugače so narodnozabavne,
Zdaj je pravi čas pa je zabavna -
pop. Vsi trije narodnozabavni
projekti so bili več kot dobro
sprejeti, na kar kažejo tudi pre-
jeta priznanja založbe Helidon.
Prva in najnovejša kaseta se že
bližata zlati nakladi, kaseta Ne
reci nikdar pa je že nekaj mese-
cev diamantna in upamo lahko,
da bo tudi zadnja plošča naletela
na lep sprejem pri naših pos-
lušalcih. Izdali smo tudi tri CD-
je: prvi je izšel skupaj s kaseto
Ne reci nikdar in ima poleg te
tudi posnetke s prve kasete, lani
spomladi pa je izšel CD Po
domače malo drugače, na katerem
so štiri skladbe več kot pa na is-
toimenski kaseti, septembra
lani pa je luč sveta zagledal že
tretji CD ZDAJ JE PRAVI
ČAS.
0 Bo tudi zadnja kaseta do-
segla tak uspeh, kot so ga
prejšnje?
Kot sedaj kaže, se bo zelo pri-
bližala prejšnjim nakladam. Pe-
sem, na katero prisegamo, je
skladba Črnolaso dekle, ki je že
pravi malu hit, če se lahko tako
izrazimo, trenutno pa, času pri-
merno, najbolj računamo na pe-
sem Božična noč. Med
najmlajšimi je izredno pril-
jubljena pesem Nina ljubi le
Martina, ki smo jo posneli sku-
paj z otroškim zborom Pinoc-
chio.
% Ali lako projekt malo na-
tančneje predstavite?
Naj se na tem mestu vrnem ne-
kaj let nazaj. Le malo poslušal-
cev naše glasbe ve, da smo pred
prvo narodnozabavno kaseto iz-
dali tudi dve zabavni in da smo
vzporedno z delom na narodno-
zabavnem področju posneli tudi
več zabavnih skladb. Da pa ne
bi te ostale neobjavljene, smo se
odločili, da jih uredimo, jih ne-
kaj tudi na novo posnamemo ter
izdamo na CD-ju. Plošča je ne-
kakšen presek dela petih let na
področju popularne glasbe, ne-
kakšen THE BEST OF ... Tako
so med pesmimi že prej poznana
skladba Božično drevo, pri ne-
deljskih čestitkah nepogrešljiva
Zapleši ta valček, mati, z menoj in
druge, tako da je plošča namen-
jena tudi vsem tistim, ki so si
želeli v svojem glasbenem arhi-
vu naše starejše pesmi, jih pa
niso mogli dobiti.
% Kdaj lahko pričakujemo
novo narodnozabavno kaseto?
Glede na to, da je zadnja kase-
ta še vedno zelo aktualna in da
prodaja po enem letu še ni pad-
la, smo se odločili, da letos naj-
verjetneje narodnozabavne ka-
sete ne bomo izdali, vsekakor pa
bomo posneli nekaj valčkov in
polk, ki jih boste potem lahko
poslušali na radijskih postajah
in tako lažje dočakali novo kase-
to, ki bo najverjetneje izšla ja-
nuarja 1999. Razmišljamo tudi o
tem, da bi se zopet pojavili na
kakšnem festivalu ali dveh.
# Igrate torej tudi zabavno
glasbo?
Seveda! Na naših nastopih
igramo tako zabavno kot
domačo glasbo. Tisti, ki nas še
niso videli v živo, nas štejejo
med narodnozabavne skupine
in zaradi tega smo omejeni na
nastope na veselicah, čeprav bi
lahko igrali tudi na vseh drugih
zabavnih prireditvah. Naš re-
pertoar pokriva vse zvrsti zabav-
ne glasbe, saj igramo skladbe
tako skupine Queen, Status
Quo, Eddyja Granta, Shakin
Stevensa, Beatlov kot tudi neka-
terih najpopularnejših sloven-
skih, predvsem bivših izvajal-
cev: Gu Gu, Rendez Vous ...
Igramo torej vse, od polke in
valčka do sambe in slow foxa.
0 Sami ste tudi aranžerji,
producenti in avtorji tako be-
sedil kot tudi glasbe pri večini
svojih skladb...
Tako je. Že na samem začetku
nam je bilo jasno, da če bomo
hoteli resnično uživati v svojem
delu, da se bomo morali opreti
na svoje sile. In prav je tako, saj
lahko le na tak način skupina
doseže svoj zven, svoj izraz, kaj-
ti le če sam stojiš za svojim de-
lom, si lahko ustvariš svoj izraz.
To je glede na to, da instrumen-
talni del sestavlja ali trio ali
kvintet, pri domači glasbi še
kako pomembno. Če tega nisi
zmožen, se moraš zanesti na
tekstopisca in avtorja glasbe, ki
tako ali tako ponavadi dela še za
kopico drugih, in konča se tako,
kot smo povedali že na začetku
intervjuja: kar naenkrat veliko
skupin zveni zelo podobno in
imajo sumljivo podobne verze.
Naša skupina ima glede tega
srečo, saj smo vsi tudi avtorji in
tako igramo tisto, kar smo sami
naredili in hoteli skozi pesem
povedati. Mislimo, da se to v
glasbi tudi pozna, in veseli nas,
da imamo še veliko idej.
Pogovor pripravila
Manuela
Kurentovanje ostaja osrednji in najpomembnejši prireditveni pro-
jekt v mestni občini Ptuj. Letošnje bo že 38. po vrsti, potekalo pa bo
tako kot v prejšnjih letih v organizaciji GIZ Poetovio Vivat.
Častni pokrovitelj letošnje pri-
reditve bo predsednik državne-
ga zbora, pokrovitelj pa, kot na-
povedujejo, ministrstvo za malo
gospodarstvo in turizem.
Letošnje ptujske pustne prire-
ditve se bodo začele 14. februar-
ja, končale pa deset dni pozneje
- 24. februarja. Letos naj bi si jih
ogledalo še več obiskovalcev kot
v prejšnjem letu, ko jih je bilo
80 tisoč. Lokacija za prireditve-
no dvorano bo tudi letos za
prostoru za avtobusno postajo.
Takšen je bil tudi dogovor s pri-
zadetimi prebivalci na tem
območju, posebej še iz CMD, ki
se že dve leti pritožujejo zaradi
pretiranega hrupa in drugih
nevšečnosti, povezanih s posta-
vitvijo karnevalske dvorane na
omenjenem prostoru in pote-
kom prireditev.
V prvih januarskih dneh je
prišlo do sporazumnega zaprtja
kavarne Evropa. V teh dneh naj
bi postalo jasno, kakšna bo nje-
na nadaljnja usoda - najem ali
prodaja. Ker gre za izjemno lo-
kacijo gostinskega obrata, bi
temu primerna morala biti
odločitev. Sicer pa je stanje v
ptujskem mestnem gostinstvu
eden osrednjih turističnih pro-
blemov v mestu Ptuj.
Na zadnje turistično vprašanje
v prejšnjem letu smo dobili več
deset pravilnih odgovorov. Na
fotografiji je bil predstavljen del
stavbe - magistrata (Mestne
hiše), kjer je sedež mestne
občine Ptuj. Nagrado bo prejela
Milena Kralj iz ulice Heroja
Lacka 5, Ptuj. Čestitamo.
Na današnji fotografiji si
lahko ogledate del pročelja (tri-
foro) z največje in najimenit-
nejše hiše v Murkovi ulici v
Ptuju. Ta patricijska palača je
bila v 17. stoletju last Quallan-
drov, premožnih Italijanov.
Vprašujemo po hišni številki
stavbe, na kateri se nahaja ta
trojna okenska odprtina. Odgo-
vore pričakujemo v uredništvu
Tednika, Raičeva ulica 6, do 23.
januarja. Nagrada za pravilen
odgovor so spominek, katalog
ptujske turistične ponudbe in
pustna prepustnica, ki omogoča
brezplačen ogled vseh priredi-
tev v karnevalski dvorani razen
sobotne, ki pa je prav tako
mogoč ob doplačilu za večerjo.
Katero hišno številko nosi
stavba, na kateri se nahaja
trojna okenska odprtina na
fotografiji? Foto: M. Ozmec
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero hišno številko nosi stavba, na kateri se nahaja trojna
okenska odprtina na fotografiji?....................................................
Ime in priimek:....................................................................................
Naslov:.................................................................................................
OD TOD IN TAM
v ^^
ORMOŽ # Iz svetovalne službe
Pozimi imajo na kmetih največ časa in ga pogosto izkoristijo
za najrazličnejša izobraževanja. Vsem, ki jih zanima kuhanje,
ponuja društvo kmečkih žena iz Ormoža tečaj z naslovom Go-
vedina, omake in priloge. Vodil ga bo Vlado Pignar, v treh do
štirih urah pa bodo skuhali vrsto slastnih jedi iz govedine. Ves
potrebni material za kuho bo priskrbel organizator, seveda pa
bo vsak tečajnik plačal določeno participacijo. Tečaj je v torek
že potekal v Pršetincih, v torek, 20. Januarja, ob 12. uri pa bo v
gasilskem domu v Savcih. Enak tečaj bo tudi v Podgorcih 27.
januarja v tamkajšnji dvorani s pričetkom ob 12. uri.
vki
14 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
15. JANUAR 1998 - TEDNIK
JURSINCI / SREČANJE NEKDANJIH SOSOLCEV
Vsak f e prinesel
kal tekočega
V Juršincih so se pred tedni srečali nekdanji sošolci, ki so
osnovno šolo v Juršincih končali pred 40 leti. Jubilej so
proslavili v juršinskem gostišču pri Darinki, medse so pova-
bili tudi svoje zakonske partnerje ter se spominjali nekoč
težke in delavne mladosti, razpete med slovenjegoriškimi
bregovi.
Na srečanju so si imeli nedan-
ji sošolci veliko povedati, vese-
lili so se kot že dolgo ne in ple-
sali ob zvokih harmonikarja
Viktorja Munde. Poleg tega so
kot zanimivost pripravili šalji-
vo ocenjevanje raznovrstnih
tekočin, kajti vsak udeleženec
je s seboj moral prinesti kaj
tekočega, pa naj je bilo to vino,
jabolčnik, sok, mleko ... Imeno-
vali so tudi posebno komisijo in
degustirali vse prinešene pijače,
izbrali pa pijačo svojega
otroštva - tako so namreč ime-
novali kozje mleko.
Juršinski sošolci in sošolke,
največ jih je bilo rojenih sredi
vojne leta 1942, so se veselili do
jutranjih ur in si obljubili, da se
srečajo, če ne prej, ko bodo stari
60 let.
TM
Nekdanji sošolci so se srečali po 40 letih.	Foto: JOS
PTUJ / O ZAMUDAH PRI IZDAJI ODPUSTNIC
Zamude le izjemoma
V zadnjem času je v naše uredništvo prišlo precej vprašanj v zvezi z odpustnicami - doku-
menti, ki bi jih bolniki, ko končujejo zdravljenje v ptujski oziroma katerikoli drugi bol-
nišnici, morali dobiti takoj ob odpustu, pa jih ne oziroma jim ob odpustu v večini prime-
rov izročijo le dokument "obvestilo zdravniku". To vprašanje so na novembrskem
srečanju postavili tudi ptujski diabetiki.
Zakaj do tega prihaja in ali je po vrednosti po-
datkov "obvestilo zdravniku" manj vredno od
odpustnice? Lahko zaradi tega, ker "obvestilo
zdravniku" ne vsebuje vseh podatkov, pride do
morebitnih pomanjkljivosti v zdravljenju posa-
meznega bolnika?
Direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko
na vprašanje takole odgovarja: "Zdravljenje v
bolnišnici se prične s sprejemom v bolnišnico
in konča z odpustom iz nje. Ob odpustu mora
pacient v roke dobiti odpustnico, ki jo potrebu-
je za nadaljnje zdravljenje, oziroma sporočilo
lečečemu zdravniku, razen v primeru, ko zaradi
dolgotrajnih diagnostičnih preiskav ne more-
mo na odpustnico napisati končne diagnoze in
dobi pacient v roke dokument "obvestilo zdrav-
niku", vendar naj bi to bilo le izjemoma. Res pa
je, da prihaja včasih do zastojev predvsem zara-
di kadrovskega deficita na strani zdravnikov ali
administratork, vendar pa se v ptujski bol-
nišnici trudimo, da do tega naj ne bi prihajalo.
Tako smo ponovno vsem naročili, da morajo ob
odpustu pacientov zaključiti zdravljenje z od-
pustnim pismom. Če pa je v pri posameznih pa-
cientih prišlo do zamude v zvezi z odpustnica-
mi oziroma dokumenti, ki jih dobijo v naši us-
tanovi ob zaključku zdravljenja, se jim opra-
vičujem. Nikakor pa zaradi tega, ker pacienti
ob odpustu ne dobijo odpustnega pisma, ampak
"obvestilo zdravniku", ne more priti do po-
manjkljivosti v zdravljenju posameznega bolni-
ka."
MG
FOTOZAPIS / MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Ha Štefanovo blagoslovili konje
Marsikje po Sloveniji so
na Štefanovo obudili staro
navado blagoslovitve
konj. Tako je pri Miklavžu
pri Ormožu po maši tam-
kajšnji župnik Anton
Trunk blagoslovil devet
konj. Veliko zanimanje so
konji vzbudili pri otrocih in
gotovo bodo letos ponov-
no pričeto tradicijo nadal-
jevali tudi v prihodnje.
Foto Hozyan
PTUJ / 19. JANUARJA V NARODNEM DOMU
O reformi pokojnin-
skega in invalidskega
zavarovanja
V organizaciji Območne zveze društev upokojen-
cev Ptuj in stranke DeSus bo 19. januarja ob 9.30
uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju, Ja-
dranska ulica 15, predavanje o reformi pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja (Bela knjiga).
Predstavila jo bosta predsednik Zveze društev upo-
kojencev Slovenije Vinko Gobec in poslanec
državnega zbora Ivan Kebrič, ki bosta po
končanem predavanju tudi odgovarjala na kon-
kretna vprašanja. Organizatorja vabita vse
Ptujčane, da se predavanja oziroma predstavitve
"Bele knjige" udeležijo.
MG
SETAROVA PRI LENARTU / NEVSAKDANJE PRIJA-
TELJSTVO
Srnita /e pri Zemljicevih
našla varen dom
V časih, ko je tudi v dnevnem
tisku veliko vznemirljivih za-
pisov o nerazumnem početju
nekaterih članov zelene bra-
tovščine, ki neusmiljeno
tolčejo po vsem, kar je žive-
ga, je toliko bolj razveseljiva
prijetna novica iz Šetarove.
To je znana, strnjena vas bli-
zu Lenarta v Slovenskih go-
ricah, ki ima tudi znamenito
gmajno. In še marsikaj zani-
mivega: veliko je ostalo
značilne	arhitekture,
kmečkih hiš, studencev in še
česa. In seveda dobrih ljudi,
ki so povezani z naravo.
To dokazuje splošna skrb za ure-
jenost kmečkih dvorišč in vasi,
ljudje varujejo ostanke krajinskih
značilnosti tega dela Pesniške do-
line. V oči pa že lep čas bodejo pri-
zori, ko se na Zemljičevem dvo-
rišču, na spodnjem delu vasi, tako
kot muca sprehaja vitka, elegant-
na srnica. Našli so jo v
Crmljenšaku, ko so kosili v sa-
dovnjaku. Čisto majhna je bila,
nam je povedal njen "skrbnik"
Blaž Zemljič in dodal, da je srnica
njihov družinski član. Najraje jo
ima vnukinja, pa tudi gospodinja.
Srnica občasno odide v naravo,
vendar se kmalu vrne. In še tale
zanimivost: z domačim psom
čuvajem sta prava prijatelja. Kako
nenavadno sožitje, bi dejali. Je že
tako, da se na tem svetu da složno
živeti, nam je ob koncu obiska de-
jal Blaž Zemljič, sicer tudi član
LD Lenart, in dodal, da je divjadi
okoli Šetarove vse manj.
Besedilo in posnetek:
M.Toš
TEDNIK - 15. JANUAR 1998
OD TOD IN TAM -15
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Zamenjava dotrajanega karta teatralne kurjave
Kotel nenadoma začne puščati "sredi zime". Če se to zgodi, smo
v zelo nerodnem položaju, posebno takrat, ko na to nismo pri-
pravljeni. Temu naj bo namenjem tudi ta prispevek. V naglici
reševanja kar hitro naredimo napake, tu pa gre za večjo in po-
membno naložbo.
ŽIVLJENJSKA
DOBA KOTLA
Ta je zelo različna, odvisna od
vrste dejavnikov: od izvedbe, ma-
teriala, kakovosti izdelave, načina
obratovanja do goriva in podob-
no. Izklapljanje koda ponoči v od-
sotnosti in podobno krajša njego-
vo življenjsko dobo.
S stališča daljše življenjske dobe
je pri starejših kotlih bilo zažele-
no, da je bila temperatura vode v
kodu čim višja. Seveda pa so bile
zato toplotne izgube večje, slabši
izkoristek, ni bila izkoriščena
kondenzacijska toplota.
V normalnih razmerah lahko
računamo z življenjsko dobo do
15 let, pri litoželeznih kotlih in iz-
vedbah z odpornimi materiali in
ob optimalnem obratovanju pa
več, približno do dvajset let.
ZAMENJAVA
KOTLA
Zamenjava kotla pride v poštev,
ko se pojavijo na kodu netesnosti,
ki se kažejo v puščanju vode, pa
tudi zaradi preventive, spremem-
be goriva (npr. pri prehodu s
trdnih ali tekočih goriv na ze-
meljski ali utekočinjeni naftni
plin), spremembe v toplotni izola-
ciji (redkeje), razširitve ali adapta-
cije hiše, zastarele izvedbe kotla
(slab izkoristek, ne ustreza pred-
pisom glede toplotnih izgub in
ekologije), večje okvare koda in
kakih posebnih drugih razlogov
(ločeno ogrevanje - več družin,
obrt, trgovina in podobno).
Zastarele izvedbe kodov imajo v
primerjavi z današnjimi sodobni-
mi kotli slab izkoristek že pri pol-
ni obremenitvi. Se slabše pa je pri
nizkih obremenitvah v prehod-
nem obdobju in pri morebitni pri-
pravi tople vode zunaj kurilne se-
zone. To pomeni, da imajo zasta-
rele izvedbe kotlov tudi visoke to-
plotne izgube, na primer v dim-
nih plinih, ki so lahko tudi dva-
krat višje od sodobnih izvedb. To-
plotne izgube so z zakonom o
emisijah snovi v zrak iz kurilnih
naprav (Uradni list RS 73/94)
omejene tako za nove kot za ob-
stoječe kurilne naprave. Iz tega
sledi, da po izteku s tem zakonom
določenega prehodnega obdobja
male kurilne naprave ne bi smele
več obratovati, če bodo preko-
račile v tabeli navedene toplotne
izgube v odstotkih (GLEJ TABE-
LO).
Poleg toplotnih izgub so z zako-
nom določene tudi mejne koncen-
tracije za dimno število, dimno
katransko število, skupni prah,
ogljikov monoksid, dušikov oksid
in vsebnost kisika. Za vsebnost
žvepla v trdnih gorivih zakon vel-
ja že od 1.7.1995.
Navedeno vprašanje je zelo po-
membno in kočljivo za tiste
občane, ki pri prehodu na plin na-
meravajo uporabljati stare, zasta-
rele izvedbe kodov, pri njih pa
želijo zamenjati na primer oljni
gorilnik z razmeroma dragim
plinskim gorilnikom. Na tak
način bo kotel obdržal svoje to-
plotne izgube, ki ne bodo ustreza-
le predpisanim mejnim vrednost-
nim, da ne omenjamo škodljivosti
onesnaževanja zraka. Skratka, v
takih primerih je smotrna rešitev
zamenjava starega koda z novim.
Pričakovati pa je tudi, da se bo v
bližnji prihodnosti nadzor izva-
janja navedene uredbe zaostril
tudi zaradi ekoloških razlogov.
Kadar se odločite za zamenjavo
starega kotla, izberite sodobno iz-
vedbo kakovostnega izdelovalca,
ki ima ustrezne ateste, rezervne
dele, dober servis ter navodila za
vzdrževanje in obratovanje v slo-
venskem jeziku.
PRAVILNA
IZBIRA
TOPLOTNE
MOČI KOTLA
Ni rečeno, da smo storili prav, če
smo vgradili nov kotel enake to-
plotne moči, kot je bila pri starem.
To je nedopustno, če smo kotel
kupili sami "na pamet" ali pa nam
ga je določil prodajalec v trgovini,
brez projekta ogrevanja in toplot-
nega izračuna. V veliki meri so
tako izbrani kotli močno predi-
menzionirani, prevelikih moči in
obratujejo z zelo slabim izkorist-
kom. Zato je pred nakupom nove-
ga kotla potrebno preveriti njego-
vo moč. To delo naj opravi projek-
tant centralnih kurjav.
Če je zgradba na novo toplotno
izolirana, adaptirana, se razmere
popolnoma spremenijo. Novi ko-
tel je lahko na primer za 30 do 50
odstotkov manjše moči ali še več,
odvisno od posameznega primera.
Od tega je tudi odvisna cena kotla,
obratovanje je lahko z višjim izko-
ristkom in manjšo porabo goriva.
Podobno moramo ukrepati tudi
pri razširitvah. Preveriti je po-
trebno nove razmere in to upošte-
vati pri moči novega kotla. Če se
odločimo za kotel z gorilnikom, je
zelo pomembno, da vgradimo go-
rilnik prave moči, pravilno izbran
in usklajen z močjo kotla.
Moderne kurilne naprave z viso-
kim izkoristkom (nad 90 odstot-
kov) in majhno emisijo dosegajo
zelo nizke temperature dimnih
plinov. Za dimovodne naprave
predstavlja to večje zahteve glede
tlačnih razmer in kondenzacije
vlage v dimniku. Nizke tempera-
ture dimnih plinov z majhnim
presežkom zraka in s tem poveza-
nim majhnim toplotnim tokom
dimnih plinov, ki ne morejo se-
greti tuljave nad temperaturo
kondenzacije, povzročajo konden-
zacijo vlage v dimniku. Če se
hočemo izogniti razpadanju tulja-
ve, mora ta biti iz materiala, ki je
odporen proti vlagi in kislini. Po-
leg tega pa ne sme prepuščati kon-
denza na površino dimnika. Kon-
denzacija vlage v dimniku se pri
primernem presežku zraka v dim-
nih plinih pojavlja pri trdnem go-
rivu med 20 in 40C, pri kurilnem
olju približno 48 C in pri zemelj-
skem plinu približno pri 55C. Ker
ima dimnik določeno maso in ni
idealno toplotno izoliran, se dim-
ni plini pri prehodu skozi dimo-
vodne naprave ohlajajo. Intenzite-
ta ohlajanja je med segrevanjem
odvisna od vrste in mase dimnika
oziroma tuljave (debeline sten,
preseka), toplotnega toka dimnih
plinov, hrapavosti notranje
površine tuljave in hitrosti dim-
nih plinov. Iz navedenega sledi,
da imamo pri modernejših nizko-
temperaturnih napravah težave s
segravenjem dimnika nad tempe-
raturo kondenzacije vlage, če je
dimnik zidan. Majhen toplotni
tok ne more segreti dimnika nad
temperaturo kondenzacije, in če
dimnik ni odporen proti vlagi, se
zaradi kondenzacije poškoduje.
Ta problem je še večji, če imamo
plinsko kurjavo.
IZBIRA VRSTE
KOTLA
Za kurilno olje izberemo navad-
no specialni kotel nizkotempera-
turne izvedbe brez vgrajenega boj-
lerja. Kodi so navadno litoželezni
ali iz odpornih materialov - zlitin.
Izdelani so tako, da se srednja
temperatura ogrevalnega medija,
regulirana v odvisnosti od zunan-
je temperature, giblje med 45 in
75C.
Povprečna temperatura vode v
klasičnih kotlih znaša 75C. Tako
visoka temperatura j a imela za
posledico večje izgube toplote v
okolico zaradi sevanja kotlovskih
površin in skozi dimnik zaradi
hladnega zraka skozi kurišče in s
tem tudi kot posledico ohlajanje
kurišča. Pri pogonskih tempera-
turah, nižjih od 55C, se namreč v
kurišču pojavijo večje ali manjše
nevarnosti korozije zaradi žvepla,
ki ga vsebuje kurilno olje. Ta sku-
paj z vlago kondenzira na hladnih
površinah in tvori žvepleno kisli-
no, kar je vzrok za korozijo
površin kurišča in za krajšo živl-
jenjsko dobo kotla. To je značilno
za klasične izvedbe kurišč kotlov.
Kurišče nizkotemperaturnih
kotlov ima tako imenovane "vroče
zgorevalne komore", ki imajo dvo-
delno steno. Izdelane so iz poseb-
nih materialov, pri katerih je
prostor oblikovan v obliki kovin-
skih reber. Vroči dimni plini ta-
koj segrejejo notranjo steno in to-
plota se odvaja preko reber ter
prevaja na zunanjo steno in vodo.
Ce na stenah teh reber pride do
kondenzacije zaradi prenizke
temperature, ta vlaga hitro izpari.
Klasičen zidan dimnik pri ogre-
vanju z nizkotemperaturnimi kot-
li ni primeren zaradi tega, ker se
dimni plini lahko ohladijo pod
temperaturo rosišča, torej pod 45
do 55C, kar povzroča pojav kon-
denza in poškodbe dimnika. Zato
je sanacija obstoječega zidanega
dimnika neizogibna.
Prav tako morajo biti površine
radiatorjev večje kot pri običajnih
sistemih ogrevanja s temperaturo
90/70C, da bi dobili enak toplotni
učinek. Pri sistemu 50/40C je
lahko to povečanje tudi do trikrat-
no.
Pri plinskih kotlih lahko izbira-
mo najsodobnejše specialne plin-
ske kotle v talni ali stenski izved-
bi in plinske kondenzacijske kot-
le, ki imajo izkoristke več kot 100
odstotkov. Vendar pa to ne pome-
ni, da bi bil tak kotel nekak perpe-
tuum mobile. Pri kondenzacij-
skem kotlu del toplote dobimo s
kondenzacijo vodne pare iz dim-
nih plinov. Vroči dimni plini se
ne le ohlajajo, temveč zagotavljajo
tudi kondenzacijo uparljivih
komponent v dimnih plinih
(predvsem vodne pare) in s tem
izrabo njihove latentne toplote.
Tovrstne naprave omogočajo
občutne prihranke pri porabo go-
riva in manjše onesnaževanje
okolja, zato se uveljavljajo ne le v
Evrpi, temveč tudi pri nas. Takšni
kodi imajo recimo pri ogrevalnem
sistemu 40/30C in nazivni moči
koda izkoristek 109 odstotkov in
le za dve stopinji višjo temperatu-
ro dimnih plinov od povratka
vode, ki znaša 30C. Seveda mora
biti tem kotlom prilagojen dim-
nik, če so kotli v talni izvedbi.
To odpade pri stenski izvedbi
kodov, ki imajo tako izveden di-
movodni sistem, da ga je možno
izvesti na fasado. Tako pri adapta-
cijah ni potrebna sanacija dimni-
ka.
Pri vseh izvedbah kondenzacij-
skih kodov je potreben prisilni
vlek dimnih plinov s pomočjo
vgrajenega ventilatorja.
Pri obratovanju kondenzacij-
skih kodov nastaja kot stranski
produkt kondenzat s pH vred-
nostjo 3,3 do 4,5. To predstavlja
za okolje onesnaževanje. Količina
kondenzata znaša 1500 litrov in
več na sezono, odvisno od nazivne
moči koda. Zbiranje in nevtrali-
zacija kondenzata predstavlja še
dodatno investicijo.
V Sloveniji zaenkrat še nimamo
ustrezne zakonodaje pred more-
bitnim zlivanjem kondenzata v
kanalizacijo niti v primeru večjih
naprav, ki pri nas že obratujejo.
ZAKLJUČEK
Zaradi vsega navedenega mora-
mo biti za zamenjavo kotla pra-
vočano pripravljeni. Najslabše je,
če nas zamenjava preseneti sredi
zime. Nekateri se zaradi varnosti
celo odločijo, da stare in zastarele
kotle preventivno zamenjajo prej.
Če pri tem potrebujete pomoč, jo
dobite brezplačno v Energetski
svetovalni pisarni na Ptuju, Mest-
ni trg 1, ki je odprta vsak ponedel-
jek in sredo od 16. do 18.30 ure ali
po telefonu 778-516.
Bojan Grobovšek,
dipl.ing.str.
PREJELI SMO
Zahvala in pohvala
Zahvaljujem se svojemu zdravniku dr. Stefku Grmcu, ki je v
času mojega zdravljenja zame naredil izredno veliko. Urgentna
ambulanta in njegovi pacienti zgubljamo izrednega, dobrega, pri-
jaznega, vsestransko razgledanega zdravnika s širokim obzorjem
znanja, zdravnika, ki je svoje paciente napolnjeval s posebno ener-
gijo, voljo, veseljem in ljubeznijo. Na novem delovnem mestu mu
želim veliko razumevanja do pacientov, saj lahko zdravnik s svojo
prijaznostjo in toplo besedo pomaga človeku do hitrejše ozdravitve.
Obenem vsa zahvala za prijaznost višji medicinski sestri Kar-
men Panikvar-Zlahtič.
Majda Sampel
MARKOVCI / ALI JE MARKOVSKI PREDLOG IMENA
OBČINE NAPAČEN
Sv. Marko ali Markova?
Iz občine Ptuj želi poleg Hajdine nastati še ena občina, in si-
cer na območju nekdanje krajevne skupnosti Markovci. Ali
se bo bodoča občina imenovala Sv. Marko ali Markovci?
Preden odgovorim na postavl-
jeno vprašanje, moram bralce
seznaniti s temle: Zakon o lo-
kalni samoupravi - skrajšano
ZLS (Ur. I. RS, št. 72/93), ki je
bil do sedaj že večkrat dopoln-
jen in spremenjen ter obravna-
van pred ustavnim sodiščem
(glej dopolnitve, spremembe ter
odločbe Uustavnega sodišča v
Ur.l.RS št. 6/94, odločba US, št.
45/94, odločba US, 57/94, 14/95,
20/95, odločba US, 63/95 - ob-
vezna razlaga, 9/90 - Odločba
US, 44/96 - Odločba US, 26/97,
70/97), je imel v prvotnem bese-
dilu 9. člena zapisano le tole:
"1. Občina ima svoje ime, ki ga
določa zakon.
2. Zakon določi tudi sedež
občine."
V praksi so se zaradi po-
manjkanja ustreznih določb
pojavljala različna vpršanja, kot
na primer, kdo naj izrazi voljo v
imenu občanov, kakšno ime
sme imeti občina, kdaj je po-
trebno spremeniti ime občine
itd. Ker so se ta vprašanja v po-
sameznih občinah različno
reševala, je zakonodajalec z za-
konom v spremembah in dopol-
nitvah ZLS (Ur.l.RS št. 70/97) 9.
člen ZLS dopolnil z novim
tretjim, petim in šestim odstav-
kom, ki se glasijo:
"3. O imenu in sedežu občine
oziroma njuni spremembi se
ugotovi volja prebivalcev nase-
lij, vključenih v občino, z refe-
rendumom.
4.	Ime občine se določi po ime-
nu središčnega ali drugega na-
selja v občini ali po krajinskem
imenu. Ime občine je lahko ses-
tavljeno iz imen več naselij v
občini. Ime občine se mora raz-
likovati od imen drugih občin.
Kot sedež občine se praviloma
določi središčno naselje.
5.	Pri določitvi imena in
sedeža občine je treba upoštevati
zgodovinske in prometne vidike
ter ustaljene splošne krajinske
oznake.
6.	Kadar zaradi spremembe
območja občine naselje, po kate-
rem je imela občina ime ali
sedež, ni več v tej občini, se v
postopku za spremembo
območja občine določi tudi
novo ime ali sedež občine."
Omenjeni zakon je začel velja-
ti 15.XI.1997.
PREBIVALCI
ŽELIJO OBČINO
SV. MARKO
V skladu z zakonom o postop-
ku za ustanovitev občin ter za
določitev njihovih območij -
skrajšano ZPUODO (Ur.l.RS št.
44/96) je svet primestne četrti
Markovci dal predlog za
izločitev te četrti, ki obsega na-
selja Borovci, Bukovci, Nova
vas, Markovci, Prvenci, Stojnci,
Strelci in Zabovci, iz mestne
občine Ptuj in ustanovitev nove
občine Sv. Marko. O tem pred-
logu so občani vseh mestnih in
primečstnih četrti mestne
občine Ptuj že razpravljali na
zborih občanov, ki so bili sicer
zelo slabo obiskani, vendar se
šteje, da so bili veljavni, kajti
naši ustrezni zakoni ne predpi-
sujejo najmanjšega števila
občanov, potrebnih za odločanje
na zboru (glej članek: "Občani
ne nasprotujejo novim
občinam" v Tedniku št. 43/97 z
dne 23.X.1997). Omenjeni pred-
| log, podprt od mestnega sveta
; mestne občine Ptuj, je bil že
| pred začetkom objave in veljave
! prejm omenjenih določb o ime-
j nu in sedežu občine poslan v
Ljubljano, kjer ga bo oziroma ga
je morda že najprej obravnavala
| vlada, nato pa matično delovno
! telo, ki bo potem predložilo
državnemu zboru poročilo s
svojim mnenjem (glej čl. 10 -12
ZPUODO). Državni zbor bo
ocenil, ali so izpolnjeni z ustavo
in zakonom določeni pogoji za
ustanovitev občine in ali ta
lahko ima ime Sv. Marko.
Po mojem mnenju se bodoča
občina ne bi smela imenovati
Sv. Marko iz tehle razlogov:
Predlagani sedež bodoče
občine bo v Markovcih, ki so
središčno naselje na območju
bodoče občine. Glede na prej ci-
tirane določbe o imenu občine,
bi se lahko markovska občina
imenovala "Občina Markovci"
ali pa tudi "Občina Markovci -
Nova - vas" oz. bi njeno ime bilo
lahko sestavljeno iz imen več
naselij, ki bodo v njenem
območju.
Postavlja se vprašanje, ali bi se
lahko ime bodoče markovske
občine določilo po kakem kraj-
inskem imenu. Da bom lahko
odgovoril na postavljeno
vprašanje, moram povedati, da
je beseda "krajinski" pridevek,
ki se nanaša na krajino, to je na
manjše ali večje ozemlje glede
na oblikovanost, obraslost, ure-
jenost (glej Slovar slovenskega
knjižnega jezika, ki ga je izdala
Založba DZS Ljubljana 1994).
Po mojem mnenju bi se npr.
neka občina lahko imenovala
"Občina Paradiž" po ozemlju,
imenovanem Paradiž, na kate-
rem pa je več naselij, ki so na
območju te občine. Ker pa na
območju predlagane bodoče
občine, ki naj bi obsegalo
območje sedanje primestne
četrti Markovci, ni nobenega
naselja z imenom Sveti Marko
(to je le ime markovske fare),
niti nobenega splošnega krajin-
skega imena ozemlja, na kate-
rem so zgoraj omenjena naselja,
je potrebno ime bodoče občine
določiti le po enem ali več na-
seljih.
Upam, da državni zbor v pri-
meru, če predlog Markovčanov
za ustanovitev nove občine iz-
polnjuje ustavne in zakonske
pogoje za občino, predloga zara-
di predlaganega imena občine
ne bo zavrnil, temveč bo, če bo
menil, da predlagano ime ni v
skladu s prej omenjenimi
določbami, pozval predlagatelja,
naj predlaga drugo ime (glej 13.
člen ZPUODO), in ko bo pred-
lagatelj to storil, bo državni zbor
postopal po 14. členu ZPUDO:
določil referendumsko območje
in razpisal referendum.
Mirko Kostanjevec
16 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
15. JANUAR 1998 - TEDNIK
Kuharski nasveti
Domaie jedi: kuhani štruklji
Po obilici pijače in jedače, ko so se naše mize kar pripogibale
od različnih dobrot, se kar s težavo navadimo na manj obilno
in ne tako slastno hrano. Vendar z malo dobre volje tudi to
zmoremo.
Letošnje oddaje bodo vsaj nekaj
časa naravnane na tipične domače
jedi oziroma na jedi naših babic
in mam, seveda tudi z vašo
pomočjo, in če ste se ravno sedaj
spomnili kakšne tipične jedi, ki
ste jo jedli ob različnih slavnost-
nih in manj slavnostnih dnevih,
jo zapišite iri čim prej pošljite na
naslov: Radio-Tednik Ptuj,
Raičeva 6, Ptuj. Tako bomo lahko
ugotovili nekaj jedi , ki so
značilne za kraje v naši ožji in
širši okolici.
Skoraj vsi vemo, da imamo Slo-
venci kar nekaj tipičnih jedi, po
katerih nas prepoznajo tudi v dru-
gih državah sveta. To so naše zna-
ne potice, gibanice, žganci, štrukl-
ji, zavitki, jedi iz meda, kot so lec-
tova srca, nam nekoliko manj zna-
ni dražgoški in škofjeloški kruhki
ter še nekatere druge jedi. In prav
te jedi so tiste, ki naj bi jih poznali
tudi mi, naši otroci, pa čeprav se-
daj po njih ne posegajo tako
močno.
Štruklji so jed, ki je danes ne
pripravljamo veliko, pa veljajo za
kvalitetne in cenjene jedi. Pri
štrukljih na splošno ločimo dve
skupini: slane štruklje, ki jih
lahko ponudimo kot tople uvodne
jedi ali kot jušni vložek pri čistih
juhah, ter sladke štruklje. Te po-
nudimo kot samostojne jedi ali
kot sladico v določenem jedilni-
ku.
Slane štruklje pripravljamo da-
nes najpogosteje s skuto, drobti-
nami, zelišči, včasih pa so jih pri-
pravljali iz drobovine, kot so
možgani, priželjc, ledvica, špehov
oziroma slaninski z ocvirki ali z
dodatkom zelja. Znani so tudi ti-
rolski - te lahko pripravimo iz
krhkega testa- ali tirolski masleni
ter tirolski z rozinami.
Pri sladkih štrukljih pogosto v
nadev dodajamo sadje - od borov-
nic, češenj, grozdja do kostanjev
in hrušk. Okus štrukljev lahko
popestrimo tudi z makom,
lešniki, orehi, rižem, zdrobom,
čokolado, marmelado, smetano ali
medom.
Kuhane štruklje pripravimo
tako, da pripravimo vlečeno testo
iz pol kilograma moke, dodamo
sol, jajce, košček surovega masla
ali olja ter prilivamo po potrebi
mlačno vodo. Zagnetemo testo, ki
naj bo zelo mehko. Dovolj vgnete-
no testo položimo na pomokan
krožnik, ga po vrhu namažemo z
oljem in pustimo počivati vsaj 20
minut. Med tem časom si pripra-
vimo nadev iz pol kilograma sku-
te, ki jo fino pretlačimo, po okusu
solimo, dodamo 2 veliki žlici kisle
smetane in 1 jajce. Spočito testo
razvlečmo kar se da na tanko in ga
položimo na kuhinjski prt. Dve
tretjini testa premažemo z nade-
vom in zavijemo. Zavijemo v ku-
hinjsko krpo, ob koncih zavežemo
z vrvico in kuhamo v slanem kro-
pu 10 do 15 minut. Kuhane
štruklje odvijemo, poševno
narežemo, po želji zabelimo s
stapljenim surovim maslom in
potresemo s peteršiljem. Zabeli-
mo jih lahko tudi s prepraženo za-
seko ali drobtinami.
Štruklje pa lahko kuhamo tudi
porcijsko , ne da smo jih zavili v
krpo ali folijo, in sicer tako, da za-
vito testo z nadevom s pomočjo
ostrega roba krožnika narežemo
in tako narezane kuhamo v vodni
sopari ali v vodi pod vreliščem. Če
narezane kuhate v vreli vodi, si
pripravite gostejši nadev, da med
kuhanjem ne izleze, voda pa naj
kljub vsemu
minimalno vre.
•o Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PREJELI SMO
Gospod minister,
boste držali besedo?
Vsak trenutek trpljenja je dolg celo večnost. To
velja tudi za živali, ki od nas pričakujejo varnost
in pomoč. Ker pa se v Sloveniji vse doslej nihče ni
niti spomnil, še manj pa odločil, da je treba živali
pred mučenjem zavarovati tudi po črki zakona (s
sankcijami!), smo se varstveniki živali že od 1963
dalje trudili in tudi sestavili enega najboljših za-
konov te vrste v Evropi. Naš osnutek je ovrednoti-
la tudi Svetovna zveza za varstvo živali (WSPA
London) v prepričanju, da ga bo slovenski parla-
ment kar hitro sprejel, saj vendar v demokratični
družbi ne more imeti takšnih pomislekov, kot jih
je imel nekdanji enopartijski sistem 1.1978, ko ga
je zavrnil. Vendar žal zakon še vedno ni sprejet, pa
tudi noben poslanec državnega zbora se javno ne
zavzame za njegov sprejem, kar je vsega zgražanja
in obsodbe vredno.
V nedeljo, 4. januarja 98, pa se je ponudila izred-
na priložnost. V radijski oddaji okrog poldneva je
slovenskim kmetovalcem govoril slovenski minis-
ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Ciril
Smrkolj. Oddaja je potekala v živo, od komenta-
torja pa je bilo zaželeno, da se v eter oglasijo tudi
poslušalci s svojimi vprašanji. Seveda se je razpra-
va vrtela zgolj o dobičkanosnosti živinoreje, vin-
ske trte, podražitvi mleka itd. S težavo sem
prodrla v oddajo ter ministra povprašala, kako to,
da že četrto leto ne da iz rok našega osnutka zako-
na proti mučenju živali državnemu zboru v novo
branje. Njegovo ministrstvo je od DZ dobilo nalo-
go dopolnitve osnutka do spomladi 1995. O tem je
bila obveščena tudi Vlada dr. Drnovška, ki pa
navzlic urgencam in javnemu pozivu v medijih os-
taja konspirativen in brez odgovora! Zato sem go-
spoda ministra v živo vprašala, ali mu ni neprijet-
no, ko njegovi sodelavci hodijo v Briissel na dogo-
varjanje za sprejem v EU ter se tam srečujejo s
predstavniki držav, ki že vse imajo zakone o varst-
vu živali pred mučenjem, Slovenija pa NE. Upam,
da predsednika Vlade dr. Drnovška in ministra dr.
Smrkolja ne povezuje strankarska pripadnost, da se
tako izogibata vrniti parlamentu predvideni zakon!
Nisem imela več priložnosti, da se g. ministru
zahvalim za tolažilno izjavo, da bo še januarja le-
tos osnutek poslan državnemu zboru, sem si pa za-
dala, da bom njegovo obljubo javno objavila.
Upam in želim, da jo prečita vsaj del od 18.000
podpisnikov zahteve, ki so priključeni našemu
predlogu.
Lea Eva Miiller,
svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo
živali London
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ /
Pretoplo za ta ias
Toplo in suho vreme konec preteklega in v začetku no-
vega leta je za vrtno rastlinje vse prej kot ugodno, saj je
preuranjeno za ta čas. Nekatere vrste rastlin trajnic se
nezadržno prebujajo iz zimskega mirovanja. Preuranjen
pretok rastlinskih sokov po rastlini je lahko zanjo usoden, če pride do na-
glih temperaturnih sprememb, ko bi temperatura v nekaj urah zdrsnila
globoko pod zmrzišče.
Zaupajmo naravi, saj je ta sposobna
svoje napake najbolje popraviti, in ne
negodujmo nad vremenom! Talne in
vremenske razmere v zadnjih dneh
vrtnika tako rekoč vlečejo z zapečka,
da se loti opravil v vrtu, ki po vrtnem
koledarju že sodijo v čas sredi zime,
če ni prehladno.
V SADNEM VRTU, ko zemlja ni
zmrzla, lahko v vremenskih razmerah,
kot so prevladovale v preteklem ob-
dobju, izrabimo čas za sajenje sadnih
sadik, še posebej pa je ta čas prime-
ren za presajanje sadnega drevja,
grmovnic in drugih drevnin.
Za presajanje starejših drevnin se
odločimo le v izjemnih primerih, ko
sadne vrste ali sorte, ki se mora iz
kakršnih koli razlogov umakniti s
prvotnega rastišča, ne bi mogli nado-
mestiti z drugo sadiko. Za presajanje
se ne lotimo prestarih dreves, ker
takšno presajanje običajno ni
uspešno. Drevo mora namreč biti še
toliko mladostno, da je kondicijsko
sposobno zaceliti številne rane in rez-
nine, ki bodo nastale pri izkopu na ko-
reninah in po rezi drevesne krošnje za-
radi vzpostavitve ravnovesja med ko-
reninami in vejami.
Najprimernejši čas za presajanje je
v jeseni, ko se zaključi vegetacija in ko
rastlina preide v stanje zimskega miro-
vanja. Takrat presajeno drevo se naj-
lažje vkorenini, to pa je že težje v stan-
ju, ko se prično pretakati rastlinski so-
kovi od korenin skozi deblo in veje do
brstov. Pri presajanju oziroma izkopu
drevesa poskušamo ohraniti čimveč
korenin v koreninski grudi. Če se opri-
jeta sprstenina od korenin odlušči in
odpade, se pri tem potrgajo drobne
sesalne koreninice, in več kot se jih
poškoduje, slabši je prijem rastline.
Presajanje starejšega drevesa je
zahtevnejše od sajenja mlade sadike.
Sadimo v dobro pripravljeno sadilno
jamo v obilo sprstenele kompostnice,
da bi se korenine lažje in hitreje
obraščale. Poškodovanim koreninam
obnovimo rez na povsem zdravem in
nepoškodavnem delu, šele na to pa
dokončno obrežemo in oblikujemo
drevesno krošnjo za toliko, kolikor je
bilo poškodovanih korenin, da ostane
enako razmerje med koreninami in ve-
jami. Presajencu namestimo dovolj
močno oporo, sadilno mesto pa obil-
no zalijemo, da bi se sprstenina bolje
vlegla h koreninam.
V OKRASNEM VRTU opravimo rez
in redčenje okrasnih grmovnic. Vzgoj-
no rez in rez na pomlajevanje opravlja-
mo le na kasneje cvetočih letnih in je-
senskih okrasnih grmovnicah, med-
tem ko zgodaj cvetoče vrste spomla-
danskih okrasnih grmovnic režemo
šele, ko odcvetijo.
Ne glede na čas cvetenja pa pri
vseh vrstah okrasnih grmovnicah v
zimskem času opravimo redčenje in
čiščenje grmov. Z redčenjem odstrani-
mo pregoste, poškodovane in bolne
veje, ki jih izrezujemo ob tleh. Med
grmovnicami pa se med letom nabere
veiko raznih smeti in odpadkov, ki jih
tjakaj zanese veter ali kdo naključno in
namerni zavrže. Pozimi, ko na grmov-
mmmm
nicah ni listja in opravljamo redčenje
grmov, jih je hkrati tudi najlažje očistiti
navlake, ki kazi okolje.
Če so okrasne grmovnice med pre-
teklo vegetacijo zaostajale v rasti, raz-
voju in tvorbi cvetnih brstov, jih v času
zimskega mirovanja pognojimo z
mešanim gnojilom nitrofoskalom. Za
te namene so na voljo že pripravljene
mešanice rudninskih gnojil posebej za
iglavce, zimzelene in listopadne okra-
sne grmovnice. Uporabljamo jih v
količini, kot to priporoča proizvajalec
gnojila, in po potrebi glede na videz
stanja rastline.
Za snovanje ZELENJAVNEGA
VRTA je januar čas za načrtovanje ob-
sega in količine pridelovanja vrtnin v
naslednji sezoni, če pa vremenske
razmere dopuščajo, pa opravimo že
nekatera pripravljalna dela za spomla-
dansko setev.
Katere vrste vrtnin, koliko jih bomo
pridelovali in kdaj bi jih radi pobirali,
razmišljamo in načrtujemo, ko še vrt
počiva. Načrt vrtnarjenja je potreben
že zaradi pravočasne oskrbe s potreb-
nimi semeni, gnojili, škropivi ter mate-
rialom in priborom.
Pregledamo stanje semen, pridela-
nih doma, in ostankov iz pretekle se-
zone. Za ta semena, če dvomimo v nji-
hovo uporabnost in kaljivost, naredi-
mo kalilni preizkus. Neuporabno
zavržemo, manjkajoče pa nadomesti-
mo z nakupom kakovostnega seme-
na, dokler je izbira po vrstah in sortah
dovolj široka. Naključna in sprotna na-
bava vrtnih semen v trenutku, kojDi že
radi sejali, je vse prej kot dobra. Često
se dogodi, da želene sorte ali vrste
vrtnega semena ni dobiti, pa vzame-
mo nekaj, kar nam ni poznano ali sor-
to, s katere pridelovanjem nimamo
izkušenj ali pa ji ne ustrezajo naše tal-
ne in vremenske razmere in neuspeh
ter nejevolja pri vrtnarjenju sta tukaj.
Pri oskrbi z vrtnimi semeni v nobenem
primeru ne velja tvegati ali se pre-
puščati naključju, saj se pri vrtnarjenju
najhitreje uresniči znani star pregovor:
'Kakršno seme boš sejal, takšno žetev
boš imel!
Za vodilo, kolikšen naj bi bil zelen-
javni vrt po površini, pa bi lahko služil
tale podatek: ob skrbni in dobri obde-
lavi lahko računamo, da se povprečno
letno na kvadratni meter površine pri-
dela 2,5 kg vrtnin plodovk, solatnic,
gomoljčnic in stročnic. Po nekih
izračunih zadostuje na osebo 50 do 80
kvadratnih metrov gredic, da bi na njih
pridelali 150 do 200 kg različne sveže
zelenjave, kolikor je posameznik pora-
bi.
Miran Glušič, ing. agr.
$ V VRTU * V VRTU $ V VRTU $ V VRTU $ I
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 155. NAD
Zakon, družina in
duševno zdravje
16. nadaljevanje
Zakonski kon-
flikti - 8. nad.
Srednje obdobje
zakona - 2.nad.
in konec
Nobenih strokovnih doka-
zov ni, da bi bilo srednje ob-
dobje zakona za ženske hujše
kot za moške, čeprav še mar-
sikdo misli, da so moški v tem
obdobju na višku svojih po-
klicnih uspehov, medtem ko
naj bi ženske ostale praznih
rok ali trpele zaradi občutkov,
da njihovo delo ni tako zani-
mivo ali cenjeno.
Kakor koli že, to obdobje je
najbolj kritično in tudi največ
ločitev je ravno v tem obdobju.
Pravzaprav imamo v tem ob-
dobju opraviti s socialnim fe-
nomenom, na katerega so za-
konci premalo pripravljeni.
Danes trajajo zakoni mnogo
dlje kot nekoč (v 17. stoletju je
le vsak tretji zakon preživel 15.
obletnico, vsi drugi so se
končali prej zaradi smrti enega
od zakoncev). To pomeni, da
se je življenjsko obdobje zako-
na danes potrojilo v primerjavi
s prešnjimi stoletji in je ustrez-
no temu postala tudi umetnost
skupnega življenja toliko
večja.
Mnogi se sprašujejo, ali je
ločitev resnična rešitev ali le
manjše zlo. Odgovori so lahko
različni, toda z vidika dušev-
nega zdravja je važno, kako
ločitev poteka in kako jo za-
konca doživita. Nekaj podob-
nega velja tudi za ponovno
sklenitev zakonske zveze.
Večinoma je drugi zakon pov-
sem zadovoljiv in srečen. Se-
veda je potrebno upoštevati
dejstvo, da je medsebojno pri-
lagojevanje oseb v teh letih
mnogo težje kot pa 20 let prej,
saj so tudi njihove navade
mnogo bolj utrjene.
V drugem zakonu srečamo
občasno tudi konflikte med
otroki in novim zakoncem, pa
tudi med otroki iz prvega in
drugega zakona.
Naslednjič pa o zakonu v
poznih letih.
mag. Bojan Šinko
BRALCI SPRASUJEJO...
... TEDNIK IŠČE ODGOVORE
Regres za potovanje
mladih
Marija iz Ormoža v svojem pismu pravi, da je v
enem od lanskih Uradnih listov zasledila nekaj o
regresu za potovanje otrok in mladine. Zanima jo
nekaj več o slednjem.
Pravico do regresa za potovanje imajo vsi, ki
niso strarejši od 27 let. Namen financiranja je
vzpodbujevanje potovanja mladih po Sloveniji in
zamejstvu. Regres ni vezan na nobeno raziskoval-
no ali šolsko obveznost, temveč zgolj potovanje.
Skupina, ki uveljavlja popust oz. regres ne sme
šteti manj kot pet članov. Seveda so izjeme pose-
bej določeni spremljevalci. Regres znaša 20% cene
prevoza z avtobusom, vlakom, gondolsko žičnico
ali ladjo. Priznava se za prevoze na aktivnosti, ki
so izven kraja bivanja, ter velja samo na ozemlju
Republike Slovenije in njenih manjšin v so-
sednjih državah. Ta finančna pomoč se lahko pre-
kine, če je začasno prekinjen dotok namenskih
sredstev ali če so ta izčrpana za tekoče leto (kar se
je tudi zgodilo). Sklep o prekinitvi sprejema mi-
nistrstvo za šolstvo in šport. Regres lahko upra-
vičenci uveljavljajo izključno preko posameznih
društev Počitniške zveze Slovenije; nam najbližje
je v Mariboru: Društvo za počitniško dejavnost,
Partizanska cesta 2-3, tel. 211 095.
Milan Krajnc
KRVODAJALCI
30. DECEMBER - Mirko Horvat, Sv.
Tomaž 41, Ivan Šibila, Apače 250,
Jože Muzek, Muretinci 57, Marjan An-
derlič, Trgovišče 25/b, Jože Kampl,
Zg. Hajdina 104/č, Alojz Šeruga, Slo-
venski trg 3, Ptuj, Milan Munda, Ul. 25.
maja 5, Ptuj, Janko Zelenik. Nova vas
pri Markovcih, Lovrenc Šeruga,
Čučkova 1, Kidričevo, Radovan Mesa-
rič. Slape 17, Zoran Bilič, Ul. 25. maja
3, Ptuj, Slavko Kirbiš. Apače 45, Zvon-
ko Kolar, Apače 188, Ivan Žunkovič,
Krčevina 74, Marjan Metličar, Zg. Haj-
dina 82, Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137,
Andrej Intihar. Gerečja vas 12, Štefan
Dončec, Ul. N. Tesie 3, Kidričevo, An-
ton Vidovič, Lovrenc na Dr. polju, Alojz
Zoreč, Minoritski trg 4, Ptuj, Mario Ku-
ret, Stogovci 45, Drago Furek,
Draženci 87/a, Bogdan Kerle, Ob želez-
nici 4, Kidričevo, Boris Gorišek, Skrblje
3/a, Janko Zamuda, Tibolci 55, Cvetko
Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj, Stojan
Vinkler, Zg. Pristava 20/a, Mirko
Šoštarič, Sodinci 5/a, Franc Sakelšek,
Volkmerjeva 24, Ptuj, Jože Kovačec,
Draženci 35/a, Roman Meško, Mez-
govci 56/a, Tomaž Habjanič, Ul 5. pre-
komorske 4, Ptuj, Dante! Golnarič,
Apače 169, Dragoslav Rudolf, Lacko-
va 3, Kidričevo, Drago Babšek, Pečke
31, Zdravko Možina, Rimska pl. 13,
Ptuj, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj,
Ivan Emeršič, Draženci 76/b, Branko
Škrabl, Vegova 13, Lovrenc na Dr. Pol-
ju, Peter Nahberger, Župečja vas 20,
Janez Kovačič, Breg 83, Marjetka
Časek, Apače 9, Marjan Valenko,
Moškanjci 19, Silvo Kokol, Majšperk
13, Milan Belšak, Kajuhova 11, Ki-
dričevo, Zdenka Juriševič, Apače 176,
Marija Topolovec, Zg. Leskovec 11,
Janez Pulko, Marjeta na Dr. polju 71/a,
Vlasta Krajnc, Rimska ploščad 7, Ptuj,
Franc Prelog, Markovci 52, Bojan Je-
len, Sedlašek 56, Franc Matjašič, Vla-
hovičeva 5, Kidričevo, Martin Lesko-
var, Žabjak 7, Miran Krajnc, Koračice
30, Jože Horvat, Poljska c. 18, Oplotni-
ca, Milan Bogdanovič, Žabjak 34/a,
Anton Zeienik, Vintarovci 36, Zvonko
Juriševič, Apače 176, Janez Golob, Ki-
car 140/c, Vinko Gorjup, Dragonja vas
12.
TEDNIK - 15. JANUAR 1998
PISMA BRALCEV - ODMEVI - ŠPORT - 21
PREJELI SMO
v
Zupanu in
svetnikom občine
Ptuj ustava,
zakoni in drugi
akti ne pomenijo
nič! II.
Na moj sestavek pod gornjim
naslovom se je s svojimi pojasni-
li dne 30.12.1997 odzval dr. Mi-
roslav Luci. Žal moram takoj
opozoriti, da je v navedenem po-
jasnilu toliko zavajanj občanov,
da sem se odločil za ponoven
opis storjenih nepravilnosti pri
delitvi Sp. Hajdine.
Na začetku moram opozoriti
bralce na to, da 10. člen zakona o
imenovanju in evidentiranju na-
selij, ulic in stavb (Ur. list SRS
5/80 in drugi), ki je naveden v
županovem pojasnilu, ne govori
o dajanju pobud, o združevanju
naselij, ipd., pač pa so določbe o
pobudnikih in predlagateljih v
zadnjem odstavku spremenjene-
ga 7. čl. navedenega zakona. V
tem členu je določeno, da pobu-
de in predloge o združevanju
oziroma o delitvi naselij dajejo
občani na zborih občanov oziro-
ma v organih krajevnih skup-
nosti. Glede na to, da statut
občine Ptuj (Ur. vestnik občin
Ptuj in Ormož 11/95 in Ur. vest-
nik občine Ptuj 4/96) niti statut
mestne četrti Breg (Ur. vestnik
občine Ptuj 9/97) ne dajeta svetu
četrti pristojnosti za dajanje po-
bud in predlogov za spremembo
in združevanje naselij v smislu 7.
člena navedenega zakona, so te
iniciative v občini Ptuj mogoče
samo na zborih občanov. Le-ti
pa se v skladu s 27. čl. statuta
občine sklicujejo za vso občino
ali pa po četrtih.
Tudi če se zanemari dejstvo, da
svet mestne četrti Breg ni pristo-
jen za dajanje teh pobud in pred-
logov, ostaja neizpodbitno dejst-
vo, da je bila razširitev dnevnega
reda izredne seje Mestnega sveta
dne 29.10.1997 v nasprotju z
določili 6. odst. 48. čl. poslovni-
ka Mestnega sveta, ki se glasi:
"Predlogi za razširitev dnevne-
ga reda se lahko sprejmejo le, če
so razlogi zanje nastali po sklicu
seje, in če je bilo svetnikom pos-
lano in izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev na dnevni
red..."
Da je bilo časa za uvrstitev "po-
bude", od sicer nelegitimnega
pobudnika, t.j. sveta mestne
četrti Breg, da se pravočasno
uvrsti na dnevni red, več kot do-
volj, pove podatek, da bi naj
"sklep" o tem svet mestne čerti
Breg sprejel že 14. januarja
1997.!?
Utemeljevati sprejem odloka o
delitvi Sp. Hajdine, katerega
predlagatelj je bil župan, z
izraženo voljo občanov mestne
četrti Breg, pa je brazprimerno
zavajanje bralcev. Na nobenem
do sedaj opravljenem zboru
občanov v katerikoli mestni ali
primestni četrti ni bilo dane po-
bude oziroma predloga za deli-
tev Sp. Hajdine. Na zboru
občanov mestne četrti Breg dne
17.10.1997 se je ob glasovanju o
mnenju o ustanovitvi občine
Hajdina res vseh petnajst prisot-
nih občanov izreklo proti usta-
novitvi občine Hajdina, vendar
ni bil podan noben predlog o de-
litvi Sp. Hajdine. Resnici na lju-
bo je treba povedati, da je temu
zboru prisostvoval samo en
občan iz spornega dela Sp. Haj-
dine. Na zboru občanov, ki pa je
potekal 20.10.1997 v gasilskem
domu na Sp. Hajdini, pa so se od
252 prisotnih občanov "proti"
odločili le trije, čeprav jih je bilo
precej tudi iz dela Sp. Hajdine,
ki je s sprejemom spornega odlo-
ka postal "mesto" Ptuj. Iz opisa-
nega izhaja, da se niti občani pri-
mestne četrti Hajdina niti
občani mestne četrti Breg na
svojih zbornih nikoli niso izre-
kali o delitvi Sp. Hajdine.
"Posebno" odločanje občanov o
delitvi Sp. Hajdine v opisanem
manjšem delu le-te pa nima no-
bene pravne veljave. To bi mora-
li dobro plačani občinski veljaki
dobro vedeti, saj je bilo izvedeno
v nasprotju z določbami statuta
občine Ptuj. Ta namreč jasno
določa, na kakšen način lahko
župan skliče zbor občanov. Zato
tudi navajanje rezultatov tega
odločanja ni nič drugega kot
maska za protipraven način
izvršitve le-tega z na "avtorita-
ren" in "ad hoc" določenim pos-
topkom, ki ga je s svojo odločit-
vijo vsilil župan v nasprotju s
pravnim redom, ki velja v tej
državi.
Prav posebej se bralce zavaja v
tistem delu objavljenega poja-
snila, kjer župan trdi, da zakono-
daja občinskim organom ne na-
laga obveze, da ugotovijo voljo
prebivalcev. Prav nasprotno:
odločba Ustavnega sodišča RS
št. U-I-74/92-10 jasno določa, da
morajo pri sprejemanju takšnih
odločitev sodelovati občani na
svojih zborih in v organih kra-
jevnih skupnosti. Tudi 14. člen
pravilnika o določanju imen, na-
selij in ulic ter o označevanju na-
selij, ulic in stavb (Ur. list SRS
11/80) točno določa, kaj vse
mora predlagatelj predloga o
združevanju oziroma raz-
druževanju dostaviti občinske-
mu svetu. Večino tega je predla-
gatelj "pozabil" oziroma se mu ni
zdelo, vsaj po pojasnilu sodeč, za
potrebno. Predlagatelj pa ne zau-
pa niti občanom, za katerih "in-
terese" se tako zavzema, niti
svetnikom mestnega sveta. V
svojem predlogu namreč ni
opredelil, koliko davkoplačeval-
skega denarja bo potrebno iz
občinskega proračuna nameniti
za spremembo imena dela Sp.
Hajdine, t.j. za zamenjavo hišnih
številk in drugih napisnih tabel.
Prav tako pa občanom ni zaupal,
da ima sprememba imena nasel-
ja za posledico menjavo posa-
meznih osebnih dokumentov in
seveda plačilo pridobitve le-teh
iz posameznikovega žepa. Iz za-
konodaje je namreč jasno razvid-
no, da dve Sp. Hajdini, t.j. "vas"
in "mesto", druga ob drugi ne
moreta obstajati.
Tudi del pojasnila, ki govori,
zakaj je bil odlok sprejet po hi-
trem postopku, ne vzdrži. Nikjer
namreč niso bili pojasnjeni in-
teresi občine Ptuj, ki bi opra-
vičevali sprejem odloka po hi-
trem postopku. Ker niso bili po-
jasnjeni, so možna samo ugiban-
ja. Mogoče pa je interes občine
Ptuj, da se na lahek način polasti
hajdinskih polj, jim tudi po hi-
trem postopku spremeni na-
membnost, tako kot je bilo to
storjeno v primeru "golf gmaj-
ne", za katero ni nihče plačal
spremembe namembnosti
zemljišča. Mogoče je pa interes
to zemljo poceni pridobiti in jo
nato podariti kakšni skupini
"sposobnih managerjev", kot naj
bi se(po pisanju "Tednika") v
Ptuju že godilo.
Kakršna koli že bo prihodnost
spornega dela Sp. Hajdine, pa
bodo župan in svetniki občine
Ptuj prišli v zgodovino kot prvi
delitelji Sp. Hajdine. Kar pa več
stoletjih ni uspelo storiti Germa-
nom, vključno s Hitlerjem, so
storili oblastniki prve "demokra-
tično" izvoljene občinske oblasti
v samostojni državi. Razdelili so
namreč vas, ki se zgodovinsko,
gospodarsko in kulturno toliko
razlikuje od mesta, da z nobe-
nim svojim delom ne sodi vanj.
Mislim, da je iz obeh mojih
sestavkov dovolj jasno razvidno,
da so pri sprejemanju odloka o
delitvi Sp. Hajdine bili kršeni
ustava, zakoni, podzakonski
predpisi in splošni akti občine
Ptuj. Prepričan sem, da bo tako
o spornem odloku odločilo tudi
Ustavno sodišče RS.
Albert Brenkovič
PREJELI SMO
Ali ne bi dober gospodar
ravnal prav tako kot
mestna občina Ptuj?
Zakonodaja za oskrbo stanovanjskega trga z
najemnimi neprofitnimi stanovanji je neustrez-
no urejena oz. nedoročena. Skrb za najemna sta-
novanja je v celoti prenešena na neprofitne sta-
novanjske organizacije in stanovanjske sklade,
na področju oskrbe s socialnimi stanovanji pa na
lokalne skupnosti. Zato moramo biti v lokalnih
skupnostih pravi inovatorji, da lahko osrečimo
kako mlado družino s stanovanjem ali pridobi-
mo mladega strokovnjaka s ponudbo stanovanja.
Predvsem nas skrbi, če se pojavljajo članki v
časopisu, kot je bil članek v 51. številki vašega
časopisa z dne 18.12.1997 z naslovom "Dvomlji-
vo prelivanje občinskega kapitala v zasebne
roke".
Jasno je treba povedati, da ni prelivanje kapi-
tala v zasebne roke na področju gradnje nepro-
fitnih stanovanj. Članek je namreč napisan zlo-
namerno ali pa avtorica piše o vsebini (stano-
vanjski problematiki), ki je ne obvlada.
Za boljše razumevanje je potrebno povedati, da
smo v letih 1995, 1996 zgradili v Mestni občini
Ptuj 40 neprofitnih stanovanj (ob Osojnikovi
cesti in v Cankarjevi ulici) in jih še nameravamo
v letošnjem letu 32, kar pomeni trikrat več, kot
je to v povprečju v Sloveniji na prebivalca.
Kako so se gradila neprofitna stanovanja v
občini do sedaj?
Na podlagi javnega razpisa (UL RS, št. 67/93)
je Podjetje za stanovanjske storitve, d.o.o., kot
neprofitna stanovanjska orgnaizacija najelo kre-
dite pri Stanovanjskem skladu Republike Slove-
nije in Mestni občini Ptuj ter sodelovalo z lastni-
mi krediti. Na podlagi razpisa je bilo možno
prednostno dobiti kredit s strani Stanovanjske-
ga sklada Republike Slovenije le pod pogojem,
da je občina vložila opremljeno stavbno
zemljišče za gradnjo neprofitnih stanovanj (Raz-
pis, UL RS, št. 67/93, točka IV., kjer pravi:
"Prednost pri dodelitvi posojil po tem razpisu
imajo neprofitne stanovanjske organizacije, ki
jim občina ali več občin brezplačno prenese ko-
munalno opremljeno ali neopremljeno stavbno
zemljišče za izgradnjo projekta ..."). V tem novi-
narka tega članka vidi prelivanje kapitala v za-
sebne roke. Točna je trditev, da je bilo zemljišče
za gradnjo neprofitnih stanovanj preneseno v
last in posest Podjetju za stanovanjske storitve;
dodati pa je treba, da se prenos nanaša le na
zemljišče, kjer stoji blok s funkcionalnim
zemljiščem v izmeri 15,91 ara in približno toliko
bo potrebnega zemljišča za drugi blok, ki se bo v
letošnjem letu zgradil. Ostalo zemljišče se po od-
meri prenese nazaj v grajeno javno dobro (par-
kirni prostori, zelenice, povezovalne ceste) - to-
rej občini. Od 1,73 ha prenešenega zemljišča
Podjetju za stanovanjske storitve se vrne v graje-
no javno dobro (ali v druge namene) cca 1,40 ha.
Po zgraditvi objekta in odmeri za prvi blok ob
Osojnikovi cesti je bilo že leta 1996 vrnjeno v
javno dobro 25,86 arov. Ostane torej "sporno le",
kot je napisano v članku, zemljišče, kjer stoji oz.
bosta stala oba bloka za neprofitna stanovanja v
izmeri cca 33 arov zemljišča. To zemljišče pa se
po 25 letih, ko bodo odplačani krediti, obračuna
kot delež lastništva občine na neprofitnih stano-
vanjih.
Vse navedene trditve v odgovoru so argumen-
tirane z uradnimi listinami.
Miroslav Luci, dr.mecL,
župan Mestne občine Ptuj
JUDO
Najboljši bistriški Impol
S tekmovanjem kadetov in starejših dečkov za 29. pokal Pohorskega bataljona, seje pričela
nova sezona tekmovanj v judu. Na turniiju je nastopilo 112 tekmovalcev iz 23 klubov.
Pri kadetih je prvo mesto po
pričakovanju v ekipnem delu
osvojil domači Impol, medtem
ko so bili pri starejših dečkih
najboljši judoisti iz ljubljanske
Olimpije. Izredno hitre in
atraktivne zmage sta dosegla
Špes (kadeti do 60 kg) iz Impo-
la in Rus (kadeti do 65 kg) iz
ptujske Drave. Od Ptujčanov je
zmagal še Muratovič, ki je v fi-
nalu premagal Peka iz Impola.
Tretja mesta so osvojili Milošič
iz Gorišnice (starejši dečki) ter
Brmež, Brvar in Prime iz Drave
- kadeti.
V članski konkurenci konku-
renca ni bila tako množična,
zato pa so bile borbe zelo zani-
mive. V kategoriji nad 100 kilo-
gramov je samo po slabi minute
borbe Jože Marin premagal Ce-
raja iz celjskega Iva Reye in
tako osvojil prvo medaljo za JK
Juršinci, saj je v decembru pres-
topil iz JK Gorišnica v JK
Juršinci. Drugo mesto je v kate-
goriji do 100 kilogramov osvojil
Marko Kramberger. V finalu je
moral priznati premoč Rajha iz
Branika Brokerja iz Maribora.
Tretji mesti pa sta še osvojila
Seničič, Drava (do 81 kg) in
Plošenjak, Gorišnica (nad 100
kg).
Skupni zmagovalec tekmo-
vanja v judu za 29. turnir Po-
horskega bataljona je domači
Impol. V bistriškem klubu
predvidevajo za jubilejni turnir
nekaj spremeniti in na turnir
privabiti še večje število judois-
tov, predvsem pa vse tiste, ki v
Sloveniji nekaj pomenijo.
Rezultati - starejši dečki: do
42 kg: 1. Olip, Sankaku, 2. La-
zik, Sankaku, 3. Milošič,
Gorišnica, in Pečovnik, Efekt;
do 46 kg: Zunič, Lendava, 2.
Ivanovič, Ivo Reja, 3.
Schulhlenz, Avstrija, in Ravn-
jak, Slovenske Konjice; do 50
kg: 1. Dagšič, Sankaku, 2. Viz-
jak, Impol, 3. Kos, Impol, in
Lakner, Ivo Reja; do 55 kg: 1.
Muratovič, Drava, 2. Pek, Im-
pol, 3. Pavlin, Šiška, in Ferjan,
Ivo Reya; do 60 kg: 1. Mavec,
Olimpija, 2. Casar, Lendava, 3.
Selekovec, Ljutomer, in Ivo
Romih, Reya; do 65 kg: 1. Je-
reb, Olimpija, 2. Motaln, Im-
pol, 3. Blažič, Železničar, in
Mušič, Ivo Reya; do 71 kg: 1.
Nedeljko, Lendava, 2. Kokalj,
Jesenice, 3. Rančič, Olimpija,
in Bržan, 2. oktober; nad 71 kg:
1.	Stabuc, Olimpija, 2. Ivančič,
Koper, 3. Pogeljšek, 13. maj.
Ekipno: 1. Olimpija 16, 2, Len-
dava in Sankaku 13,3. Impol 10
točk.
Rezultati - kadeti: do 50 kg: 1.
Ognjenovič, Šiška, 2. Vizjak,
Impol, 3. Još, Velenje, in Kos,
Impol; do 55 kg: 1. Juhart, Im-
pol, 2. Sednar, Golovec, 3. Mas-
leša, Koper, in Drvarič, Želez-
ničar; do 60 kg: 1. Špes, Impol,
2.	Kovač, Impol, 3. Brmež, Dra-
va, in Greif, Impol; do 65 kg: 1.
Rus, Drava, 2. Onič, Impol, 3.
Železnikar, Bežigrad, in Brvar,
Drava; do 71 kg: 1. Sagadin,
Branik Broker, 2. Mihalič,
Olimpija, 3. Bratina, Nova Go-
rica, in Vodušek, Impol; do 78
kg: 1. Šimic, Olimpija, 2. Justi-
nek, Impol, 3. Grosek, Ivo
Reya, in Brbre, Impol; nad 78
kg: 1. Recek, Lendava, 2. Bevc,
Sankaku, 3. Prime, Drava, in
Prijatelj, Šiška; ekipno: 1. Im-
pol 26, 2. Olimpija 8, 3. Drava 7
točk.
Rezultati - člani: do 60 kg:
Zafoštnik, Impol, 2. Kribiš,
Železničar, 3. Ognjenovič,
Šiška, in Harter, Efekt; do 66
kg: 1. Vrbančič, Olimpija, 2
Wenzel, Lipnica, 3 Hašaj, Mur-
ska Sobota, in Vukovič,
Bežigrad; do 73 kg: 1. Brod,
Bežigrad, 2. Sevšek, Impol, 3.
Pavlič, Murska Sobota, in
Vučina, Impol; do 81 kg: 1.
Soršak, Impol, 2. Kamničar,
Železničar, 3. Seničič, Drava, in
Bašnik, Efekt; do 90 kg: 1. Pe-
telinšek, Ivo Reya, 2. Skerbiš,
Impol, 3. Lakovšek, Efekt, in
Sadžak, Ivo Reya; do 100 kg: 1.
Rajh, Branik Broker, 2. Kram-
berger, Drava, 3. Stradner, Kir-
bach, in Tramšek, Impol; nad
100 kg: 1. Marin, J K Juršinci,
2. Ceraj, Ivo Reya, 3. Plošenjak,
Gorišnica in Zupane Efekt.
D. K.
JK Impol - državni prvak in prvak turnirja za 29. Pohorski bataljon.
PREJELI SMO
''Varuhi narave" krivi
smrti psa
Laso je bil osemletni nemški ovčar, ljubljenec
družine, sorodnikov, prijateljev in vaških
otrok. Zaradi bolezni v prvih mesecih življenja
in zaradi intenzivnega zdravljenja je morda ne-
koliko odstopal od povprečja svoje pasme. Bil
je velik, črn po hrbtu in rdečerjav po prsih in
trebuhu. Uspešno je opravil kinološki tečaj.
Veliko kmečko dvorišče in urejen boks sta bila
njegov življenjski prostor. Rad nas je imel in
radi smo ga imeli. Tako kot bi morali imeti
radi živali vsi, ki se zanje odločijo.
Prvi januar 1998 je bil lep dan, v ušesih so še
domevale vse lepe želje ob novem letu. Po na-
pornem praznovanju pravi trenutek za oddih in
sprehod v naravi. Neštetokrat sva se z Lasom
podala po najini stalni poti. Tokrat je Šel na
sprehod s štirimi sorodniki. Kako zelo se je ve-
selil vsakič, ko je zagledal sprehajalno vrvico!
Vsi, ki poznajo naselje Pobrežje, vedo, da potok
Struga teče le nekaj metrov od strnjenega nasel-
ja in ločuje vas od ohranjene naravej ki je tako
rekoč obrobje nacionalnega parka Šturmovci.
Okrog sto petdeset metrov od potoka se je
družba na čelu z Lasom ustavila ob mogočnem
panju podrtega hrasta, morda meter od poljske
ceste. V podrasti za panjem je pes odkril vabo,
ki so jo lovci, "varuhi narave", nastavili bogvedi
komu in s kakšnim namenom. Meter od ceste!
Laso nikoli ni zaužil surove hrane, vabo pa je
pogoltnil prej, kot mu je skupina štirih to lahko
prepričila. Strup je deloval hipoma, surovo in
brezkompromisno. Kljub takojšnji pomoči
dr.vet.medicine g. Senčarja je Laso poginil v
neznanskih mukah.
Bratovščino LD Ptuj bi rad javno vprašal:
Kdo ste, "varuhi narave" in življenja v njej?
Kakšna je "širina" vašega duha in uma,
predvsem tistega vašega člana, ki je tako
brezčutno in poniglavo nastavil to vabo tako
rekoč na. javno cesto? Je vreden, da nosi unifor-
mo, ki simbolizira humanost, zaščito narave in
življenja v njej? Se vam zdi, da naravi pripada
le tista vrsta živali, ki ob pogonih vašega članst-
va "zadovolji" prvobitni lovski nagon? Morda
celo slo po ubijanju!?
Na žalosten in krut način si tolmačite zakon-
ske pristojnosti, če v lastnih vrstah niste
zmožni razčistiti svojega poslanstva!
Preboleli bomo izgubo nam ljubega pasjega
prijatelja, nikoli pa oprostili vaše brezčutnosti.
Ne obsojamo vas - osebno vas pomiljujem! Ob-
soja naj vas peturna smrtna agonija ubogega
bitja, ki je bil brezpogojno vdan, zvest in v me-
jah pasjega primerka zelo inteligenten. Imel je
lastnost, ki jih v neki drugi "pasmi" žal prepo-
redko srečamo.
Vojko Marinič
22 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
15. JANUAR 1998 - TEDNIK
STRELSTVO / III. ODPRTO DRŽAVNO TEKMOVANJE
Pet Plujianov med prvimi šestimi
Najboljši slovenski strelci so se v soboto in nedeljo pomerili v
Ljubljani na tretjem odprtem tekmovanju, prvič po novem
letu in prvič v novi tekmovalni sezoni, zato so bili rezultati
slabši. Ptujski strelci so se kar dobro odrezali, med prvih šest
se jih je uvrstilo kar pet.
Mladinci so bili boljši del tek-
movalcev. Državni reprezentant
Robert Simenko je bil s 541
krogi tretji, Matija Potočnik s
539 krogi četrti, Marjan Gril s
520 enajsti. Zaradi obveznosti v
šoli ni nastopil najboljši mladi-
nec Ptuja za lansko leto David
Valič. Državna reprezentantka
Alenka Peteršič, sicer mladin-
ka, je bila s 337 krogi tretja, Sa-
bina Zampa pa je odpovedala
tekmovanje zaradi obveznosti v
šoli. Državna reprezentantka,
članica Majda Raušl je bila s
350 krogi šesta, Alenka Roškar
pa deveta. V konkurenci članov
je bil Janez Štuhec s 567 krogi
peti, Franc Bedrač s 563 deveti,
Slavko Ivanovič je nastreljal
545 krogov in Milan Stražišar
537. Najboljši rezultat na tekmo-
vanju je dosegel v streljanju s
puško Srečko Majcenovič s 598
krogi: v prvi in peti seriji je za-
del 99 krogov, v drugih štirih se-
rijah pa 100 krogov, za dva kroga
slabše od svojega absolutnega
svetovnega rekorda.
MEDNARODNI
TURNIR RUŠE 98
Na velikem mednarodnem tur-
nirju v Rušah v soboto in nedel-
jo bosta dve tekmi državnih re-
prezentanc petnajstih držav. V
reprezentanci Slovenije bodo v
vseh kategorijah ptujski strelci.
Ptujska mladinka Alenka Pe-
teršič je v ekipi mladink, Matija
Potočnik v ekipi mladincev,
prva rezerva je Robert Šimenko.
Prav tako bosta v reprezentanci
Majda Raušl in najboljši ptujski
in slovenski reprezentant Janez
Štuhec.
Delo v Strelski družini Ptuj to-
rej prinaša sadove.
SI
V DOBROVNIKU
ZMAGALI
ORMOŽANI
Ob prazniku samostojnosti je
strelsko društvo Jezero iz Do-
brovnika pripravilo tekmovanje
v športnem streljanju s serijsko
malokalibersko puško. Sodelo-
valo je 44 športnih strelcev iz 13
ekip vzhodnoštajerske regije.
Streljalo se je 20 strelov leže.
Ormoški strelci so dosegli lep
uspeh, saj so ekipno zmagali s
505 krogi pred ekipo domačinov,
ki so zaostajali kar za 15 krogov,
tretjeuvrščena pa je bila ekipa
Dolina iz Lendave s 474 krogi.
Med posamezniki je bil najboljši
Ormožan Stiven Vočanec s 172
krogi, Andrej Stanič je s 169
krogi dosegel peto, Darko Ver-
nik pa s 164 krogi deseto mesto.
NOVOLETNI
POKAL ORMOŽA
Občinska strelska zveza Ormož
je organizirala tekmovanje v
športnem streljanju s serijsko
zračno puško za novoletni pokal.
Tekmovalo se je s 40 streli. Na
strelišču se je zvrstilo 26 strelcev
iz 9 ekip. Zmagala je ekipa
Ormoža s 1075 krogi pred Mi-
klavžem s 1031 in TSO s 1022
krogi. Med posamezniki so bili
najboljši Matjaž Habjanič
(363), Andrej Stanič (360), oba
iz Ormoža, tretje mesto je zase-
del Miran Miholič (356) od Mi-
klavža, le tri kroge manj pa sta
nastreljala tudi dr. Vesna Mele
(TSO) in Franc Ciglarič (Mi-
klavž).
vki
4. KROG SLO-
VENJEGORIŠKE
LIGE
V soboto, 10. januarja, so strel-
ci SD Gomila izvedli 4. krog lige
s serijsko zračno puško. Rezulta-
ti ekipno: 1. ŠD Gomila I 618
kr., 2. SD Željka 1603 kr., 3. SD
Dornava I 591 kr. Rezultati po-
samezno: 1. Alojz Raušl - Gomi-
la 168 kr., 2. Mirko Moleh -
Željka 160 kr., 3. Janko Berlak -
Gomila 157 kr., odlično 5. mesto
pa pionir David Fric, Dornava.
Rezultati po 4. krogu: ekipno:
1. SD Željka I 2435 kr., 2. SD
Dornava 12 64 kr., 3. SD Gomila
I 2 39 kr. Posamezno: 1. Mirko
Moleh, Željka, 637 kr., 2. Bran-
ko Žmauc, Željka, 632 kr., 3.
Janko Berlak, Gomila, 591 kr.
5. krog lige bodo izvedli strelci
SD Trnovska vas na strelišču SD
Dornava 24. januarja.
J.H.
Ifflcl.Vffl
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 5. kroga: Krona Zagi -
Vitomarci Petija 4:6, Gostišče
Tone - Avtoličarstvo Kac 4:6, SD
Podlehnik - Butik Ivana 5:3, Yur-
team Juršinci - SD Majšperk 2:10.
1.VIT0MAR.	PETLJA 5 4 0 29:15 13
2.	G0STIČE TONE 5 3 1 1 24:1410
3.	SD MAJŠPERK 5 3 1 1 29:2410
4.	KRONA ZAGI 5 3 0 2 32:26 9
5.	ŠD PODLEHNIK 5 2 1 2 23:21 7
6.	YUR TEAM - JURŠ. 5 1 2 2 14:24 5
7.	BUTIK IVANA 5 1 0 4 22:34 3
8.	AVTOUČAR. KAC 5 0 0 5 14:27 0
II. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga: Telekom
Maribor - Zavod 93 5:3, Rajh
Draženci - Gastro Žetale 0:0, Lipa
Vitomarci - Dolane 2:6, Sestrže -
Bar Emeršič 2:6, Cirkulane - Zg.
Pristava 1:3.
Rezultati 7. kroga: Zg. Pristava
- Telekom Maribor 5:2, Bar
Emeršič - Cirkulane 3:4, Dolane -
Sestrže 5:5, Gastro Žetale - Lipa
Vitomarci 3:9, Zavod 93 - Rajh
Draženci 0:1
1.	DOLANE	7 5 1 1 34:1616
2.	ZG. PRISTAVA 7 5 0 2 34:2415
3.	LIPA VITOMARCI 7 5 0 2 28:1615
4.	RAJH DRŽENCI (-1) 7 4 2 1 12:1113
5.	SESTRŽE	7 3 2 2 25:2111
6.	GASTRO	7 3 1 3 24:2410
7.	BAR EMERŠIČ 7 2 1 4 23:21 7
8.	TELEKOM MB (-1) 7 2 0 5 18:29 5
9.	ŠD CIRKULANE 7 1 0 6 9:24 3
10.	ZAVOD 93 7 1 0 6 14:31 3
S.M.
KAMNIK 0
Uspešni mladi
ptujski nogometaši
Nogometna ekipa ptujskih
mlajših dečkov je v zadnjih letih
na turnirjih v malem nogometu
večkrat posegla po najvišjih mes-
tih na turnirjih v Sloveniji in tudi
tujini. Na nedeljskem, ki je bil v
Kamniku in kjer je sodelovalo
dvanajst ekip, so bili četrti, čeprav
so imeli enako število točk kot
končni zmagovalci, ekipa NK
Olimpije. Največ golov (pet) za
ptujsko ekipo je dal Miha Goznik.
MG
MALI NOGOMET •
Zimska ormoška liga
V	soboto je bil v zimski ligi ma-
lega nogometa v Ormožu odigran
že peti krog. V skupini A so se
srečanja končala takole: Joker
Ivanjkovci - Mestna graba Re-
nault 6:1 (2:0), Pušenci - Pršetinci
8:3 (5:1), Ormož - Litmerk 2:4
(0:1), Mladost - SKD 7:1 (3:1).
Prosta je bila ekipa Tomaža, ki jo
je po tem kolu na vrhu tabele pre-
hitela ekipa Pušincev, ki ima tudi
12 točk, vendar zavidljivo razliko
v golih 50:12, tretji so Ivanjkovci
z 10 točkami. Po petih kolih je
ekipa Ormoža še vedno brez točk.
Sodniki so v štirih tekmah poka-
zali šest rumenih kartonov. Naj-
boljši strelec skupine A je s 16 za-
detki Boris Prapotnik, 12 golov je
zabil Sandi Babič, po 9 pa Miran
Tušek (vsi Pušenci) in Robi Mar
(Pršetinci).
V	skupini B so izidi tekem
takšni: DAUGO - TSO 7:2 (2:1),
Holermuos - Ljutomer 4:3 (2:2),
Vičanci - Borec 8:2 (3:2) in Smoki
- Zmaji Salovci 10:3 (4:1). Prosta
je bila ekipa Središča, ki je na ta-
beli z 12 točkami s prvega zdrsnila
na drugo mesto, kolikor jih ima
tudi tretjeuvrščeni DAUGO.
Vodstvo je prevzela ekipa Holer-
muosa s 13 točkami. Točk še nista
osvojili ekipi TSO in Zmaji iz
Salovec. Sodniki so pokazali tri
rumene kartone, Darko Blagovič
(Borec) pa je po rumenem dobil še
rdečega in je kaznovan z dvema
tekmama prepovedi igranja. Zara-
di nešportnega obnašanja po
končani tekmi je bil igralec Ljuto-
mera Boštjan Makovec kaznovan
s tremi tekmami prepovedi igran-
ja. Najboljši strelec skupine B je
Damjan Bezjak (DAUGO) z 10
zadetki, 9 pa sta jih zabila Dejan
Kralj (Holermuos) in Denis Ko-
lenc (Središče).
Sesti krog bo odigran prihodnjo
soboto v športni dvorani na Har-
deku. Srečanja se bodo pričela ob
12. uri s tekmami skupine A, sku-
pina B pa bo pričela ob 15.20 uri.
V obeh skupinah bodo moči,
znanje in spretnost pomerile dru-
go in tretje uvrščene ekipe -
Tomaž in Ivanjkovci ob 14.20 uri,
Središče in DAUGO pa ob 17.50
uri.
vki
NOGOMET
Drava
priiela
priprave
Nogometaši ptujskega drugo-
ligaša so v sredo, 7. januarja,
prčeli priprave na drugi del se-
zone. Na prvem treningu, ki sta
ga vodila Marin Bloudek kot
prvi trener in Osman Zenuno-
vič kot njegov pomočnik, se je
zbralo osemnajst igralcev.
Položaj na prvenstveni lestvici
je vse prej kot dober, zato so se
v klubu odločili, da bodo okre-
pili svoje vrste. K Dravi so pris-
topili Zorislav Zec (Potrošnik
Beltinci), Gorazd Šket (Dravo-
grad), Aleš Huzjak (Slovenja
vas), Boris Klinger (Dornava),
Robert Horvat (Marjeta na
Dravskem polju), v klub pa sta
se vrnila Bratec in Bezjak, ki sta
igrala pri tretjeligašu Pobrežju
iz Maribora. Odšli pa so Rado-
van Karanovič (Set Vevč),
Boštjan Koren (Pohorje Ruše),
Igor Poznič (avstrijski tretjeli-
gaš), po vsej verjetnosti pa bo
odšel tudi Ivan Fanedl, ki se
dogovarja s Potrošnikom iz
Beltincev. Znalo bi se tudi do-
goditi, da bi še kakšen igralec
okrepil ptujsko Dravo. V krat-
kem bodo znana vsa pripravl-
jalna srečanja. Zanesljivo je, da
bo 25. januarja v Ptuju gostoval
prvoligaš Korotan s Prevalj. Po
nekaj odigranih pripravljalnih
srečanjih in pripravah, ki naj bi
potekale ob slovenski obali, se
bo videlo, na kaj lahko Ptujčani
v prihajajočem drugem delu
prvenstva računajo.
D.K.
ODBOJKA
Gostišia Štorman
- Marsel 2:3
(15:9, 15:12, 11:15, 10:15,
11:15)
Marsel: Terbučeva, Zenu-
novičeva, Mohorkova, Mer-
harjeva, Lipovčeva, Godčeva,
Vindiševa, Gojkoškova in
Prauhartova.
Derbi odboj karic ptujskega
Marsela v prvi državni ženski
odbojkarski ligi je bil več kot
uspešen. S prvega gostovanja
se vračajo s pomembnima
točkama. Žal na tem srečanju
nista mogli zaigrati Pustos-
lemškova in Krebsova, okre-
pitvi Ptujčank. Domače
odbojkarice so v prvih dveh ni-
zih zaigrale izredno dobro in
ju dobile. Tudi v tretjem igral-
kam Marsela ni najbolje kaza-
lo, saj so odbojkarice gostišča
Štorman vodila s 6:3. Nato pa
so se gostje prebudile in dobile
niz. V četrtem nizu je bila igra
enakovredna vse do rezultata
8:8, nato pa so ga Ptujčanke
zlahka dobile. V petem,
odločilnem nizu pa je prišla do
veljave večja izkušenost in kva-
liteta. Zasluženo so ga dobile
ptujske odbojkarice. Tako so
se s to zmago revanširale gosti-
teljicam za edini poraz, ki so ga
doživeli v 1. B ligi.
KEMIPLAS -
MARSEL 3:0
(15:3,15:5,15:3)
Marsel: Terbučeva, Zenu-
novičeva, Mohorkova, Li-
povčeva,	Godčeva,
Vindiševa, Gojkoškova in
Prauhartova.
Na gostovanju v Kopru, pri
ekipi državnih prvakinj, dru-
gem srečanju, ki so ga
Ptujčanke imele minuli konec
tedna, so doživele poraz.
Domačinke so bile enostavno
boljše nasprotnice in gostjam
niso dovolile, da bi lahko raz-
vile svojo igro. Sicer pa so
domačinke igrale zelo dobro,
saj so želele popraviti vtis s
prvega srečanja, ko so jih pre-
senetile Novomeščanke. Izgu-
biti proti ekipi državnih
prvakinj ni nobena tragedija,
saj srečanja za Marsel še priha-
jajo. Je pa dejstvo, da je igranje
v 1. B in prvi A državni ligi ve-
lika razlika.
V soboto bodo odbojkarice
Marsela v športni dvorani Cen-
ter gostile ekipo Krima.
ODBOJKA ■ MOŠKI
§ Granit -
Termo lubnik 3:0
(15:1, 15:0, 15:5)
Granit: Zorenič, Kavnik,
Bračko, S. Radovič, D. Rado-
vič, Jesenko, Rajh, Jurak, Piv-
ko, Pipenbaher.
Odbojkarji Granita iz Slo-
venske Bistrice so še drugič
zmagali v prvenstvu. Že na
prvem, predvsem pa na
domačem parketu je bila vidna
želja gostiteljev, da dosežejo še
drugo zmago in se tako polago-
ma približujejo želenemu cilju,
to je ligi najboljše deseterice.
Tokrat so za zmago potrebova-
li petinštirideset minut igre.
Gostje so v Slovensko Bistrico
pripotovali oslabljeni. Domači
trener je v prvem in polovici
drugega niza zaigral z naj-
boljšo postavo, nato pa so dobi-
li priložnost igralci iz klopi.
D.K.
STRELSTVO
Invalidska strelska liga
Društvo delovnih invalidov Ptuj že 10 let tekmuje v dopisni in-
validski strelski ligi s serijsko zračno puško. 6. januarja so od-
streljali peti krog. V sezoni 1997/98 sodeluje kar 22 ekip in
mnogo posameznikov. Ekipa in posamezniki streljajo na
domačem strelišču in pošiljajo le poročilo o doseženem rezulta-
tu. DDI Ptuj nastopa z 10 strelci invalidi. Ekipno so na 2. mestu
v Sloveniji, posamezno pa: Srečko Majcenovič, G3 invalidnos-
ti, 1. mesto s 1669 krogi, Irena Vajda 2. s 1175 krogi med ženska-
mi, Ludvik Pšajd mlajši z zračno pištolo 2. s 2766 krogi. Z
zračno serijsko puško posamezno pa streljajo še: Franček Lju-
beč 12. mesto, Adolf Hvaleč 29. mesto, Ludvik Pšajd starejši 38.
mesto, Ludvik Pšajd mlajši 39. mesto, Franc Cetl 40. mesto,
Konrad Kramberger 41. mesto in Slavko Ivanovič 6. mesto z
zračno pištolo. Vsi rezultati so neuradni, ker nimajo vsi odstrel-
janih vseh kol, zraven tega pa ima vsak strelec v osmih kolih pra-
vico najslabši rezultat odšteti.
28. februarja so Ptujčani organizatorji območnega invalidskega
strelskega prvenstva s serijsko zračno puško in pištolo na stre-
lišču v Mladiki na Ptuju, kjer bodo nastopila društva Lendava,
Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož, Lenart,
Crešnjevec, Radlje ob Dravi in Ptuj.
Franc Cetl
TEDNIK ■ 15. JANUAR 1998
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 23
MEDICINA IN ŠPORT / POGOVOR S SPECIALISTOM DR. STANKOM TOMINCEM
Na poškodbe v športu vpliva več dejavnikov
NEREALNE AMBICIJE, PRITISK TRENERJEV IN STARSEV, SLABA PRIPRAVUENOST ALI
PRETRENIRANOST SO ZAPLETENA KOMBINACIJA DUŠEVNIH IN TELESNIH DEJAVNI-
KOV, KI POVEČUJEJO TVEGANJE ŠPORTNIH POŠKODB
Poškodbe so sestavni del živl-
jenja in jih lahko dobimo v naj-
različnejših okoliščinah. Veliko
jih je pri športu, pa tudi tu je nji-
hov izvor različen. Toda naj-
važneje pri športnikih je, da čim-
prej odpravijo poškodbe in se
vrnejo v proces treningov.
Veliko je odvisno od tega, kdo,
kje in kako skrbi za zdravstveno
stanje športnikov in športnic. Na
Ptuju je sicer na fizioterapiji veli-
ka gneča, vendar se vedno najde
dovolj časa, da pridejo na vrsto,
tudi športniki in da ne zamujajo
veliko časa. Da je tako, gre velika
zahvala tudi dr. Stanku Tomin-
cu, ki zraven napornega,
predvsem pa obsežnega dela najde
čas, predvsem pa razumevanje za
težave športnikov in seveda vseh
drugih.
£ Kako bi opisali svojo dejav-
nost v ptujskih Termah?
Dr. Tominc: "V našem zdravi-
lišču zavzema zdravstvena dejav-
nost v okviru kompleksne turis-
tične ponudbe pomembno vlogo.
Programsko smo usmerjeni v re-
habilitacijo in zdravljenje bolezni
in poškodb gibalnega ter živčno-
mišičnega sistema. Razen tega pa
lahko posameznikom in skupi-
nam nudimo široke možnosti
preživljanja medicinsko progra-
miranega aktivnega oddiha. V
timu sodelujemo zdravnik specia-
list, višji fizioterapevti, višja in
srednje medicinske sestre, maserji
ter drugo osebje. Moram poveda-
ti, da v zadnjem času obravnava-
mo vse več poškodovancev, med
katerimi imajo pomemben delež
prav športne poškodbe."
O S kakšnimi poškodbami se
največkrat pojavljajo športniki?
Dr. Tominc: "Vsak šport ima
značilne poškodbe. Med najpo-
gostejšimi, ki jih pri nas obravna-
vamo, so poškodbe mehkih tkiv,
torej mišic, kit, vezi in sklepov.
Zaskrbljujoče pa je naraščanje šte-
vila hudih zlomov, poškodb
možganov in hrbtenice, na primer
pri kontaktnih športih, smučanju,
jezdenju itd."
% Katere vrste rehabilitacije
je možno izvajati v ptujskih Ter-
mah?
Dr. Tominc: "Izvajamo vse
oblike fizikalnega in medika-
mentnega zdravljenja v skladu z
doktrinarnimi načeli. V ospredju
so protibolečinska in protivnetna
elektrostimulacija, ultrazvok,
zdravljenje z ledom in magnetote-
rapija. Poleg tega vsaki poškodbi
ali operativnemu posegu sledi ta-
kojšnja nadzorovana vadba za ob-
navljanje zavrtih gibalnih vzorcev
s postopno vedno zahtevnejšimi
obremenitvami. Včasih zdravljen-
je pospešimo s protivnetnimi
zdravili ali lokalnimi blokadami.
Izkoriščamo pa tudi blagodejni
učinek naše termalne vode."
# Ali športniki prihajajo k
vam sami in kako so klubi, iz ka-
terih prihajajo, organiziram gle-
de tega?
Dr. Tominc: "Športnike z
lažjimi poškodbami običajno
sprejmemo po predhodnem dogo-
voru s klubskimi trenerji oziroma
maserji. Včasih športniki sami
poičejo nasvet ali pridejo na pri-
poročilo svojega osebnega zdrvni-
ka. Hudi poškodovanci pa so pra-
viloma napoteni v našo ustanovo s
travmatoloških oddelkov ali dru-
gih rehabilitacijskih centrov."
#	Če se omejimo na Ptuj in
okolico, kako bi ocenili to sode-
lovanje?
Dr. Tominc: "Ocenil bi ga kot
zelo dobro. Omeniti moram NK
Drava in njihovega maserja Silva
Rodoška, ki se izjemno trudi."
#	Ali pride do poškodb zaradi
nepripravljenosti oziroma kateri
so najpogostejši vzroki zanje?
Dr. Tominc: "Športne poškod-
be delimo v tiste, ki so jih
povzročile zunanje sile, in tiste, ki
so nastale zaradi pretirane rabe.
Večina poškodb nastane zaradi
neposrednih udarcev, torzijskih
sil, padcev itd., manjši delež pa pri
prekomernih obremenitvah zara-
di premočnega prizadevanja za
uspeh ter intenzivnosti treninga.
Za vsak šport so značilni zelo spe-
cifični stereotipni ponavljajoči se
gibi, ki povzročajo lokalizirane
napake v določenem delu gibalne-
ga sistema. Strokovno voden tre-
ning ima pri preprečevanju
takšnih poškodb odločilno vlogo.
Potrebno je medicinsko preveriti
kondicijsko pripravljenost, ovred-
notiti gibalne in funkcionalne
sposobnosti športnika in dolgo-
ročno zasnovati vadbene progra-
me za doseganje maksimalne
športne forme. Nerealne ambicije,
pritisk trenerjev, staršev, slaba
pripravljenost ali pretreniranost
so gotovo zapletena kombinacija
duševnih in telesnih dejavnikov,
ki povečujejo tveganje športnih
poškodb.
Prvenstvo bi poudaril pomen
varnosti v športu in ukrepov za
preprečevanje poškodb. Pravilna
izbira športne in zaščitne opreme
lahko k temu pomembno pripo-
more. Vso pozornost je potrebno
posvetiti obutvi. Intenzivnost in
pogostnost treningov športnika
ne sme utrujati ali mu povzročati
bolečine. S pravilno usmerjeno
gibalno dejavnostjo bomo iz-
boljšali funkcionalne sposobnosti
organizma in koristili zdravju
nasploh."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Specialist dr. Stanko Tominc
24 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
15. JANUAR 1998 - TEDNIK
TEDNIK -15. JANUAR 1998
ZA KRATEK ČAS-25
Enfo - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in <:e vam bo sreča naklonje-
na, vam oodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Elton John, je ugo-
tovila Mirjana Kolednik,
Majšperk 37, Majšperk.
Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesite)
na: Uredništvo Tednika, p.p.
95, 2250 Ptuj. Rok: Četrtek, 22.
januarja.
Informacije, povezane z glasbo, po-
tujejo z neverjetno hitrostjo in zato
bo moje delo v letu 1998 orientirano
na lovljenje najpomembnejših infor-
macij, te pa bodo zbrane v Info -
glasbenih novicah!
Kanadska diva CELINE DION je ob
koncu leta 1997 izdala mega album
Let's Talk about Love. Za film Titanic
je pevka zapela ljubezensko temo MY
HEART WILL G0 ON (XXXX)I<), ki
sta jo napisala James Homer in Will
Jennings. Film Titanic je trenutno na
prvem mestu ameriške filmske lestvi-
ce in v njem blestita Leonardo Di Ca-
prio in Kate VVinsIet. Za snemanje fil-
ma so porabili kar 200. milijonov do-
larjev in ga je režiral James Cameron.
Ostajam pri filmski glasbi. Tokrat se
film imenuje Anastasia ter je že post-
regel s filmskim hitom Atthe Begining,
ki sta ga v duetu zapela Donna Lewis
& Richard Mara. Druga pesem iz filma
Anastasia je J0URNEY TO THE PAST
ameriške vzhajajoče soul
zvezde AALIYAH.
»JV
Z daljne Aljaske prihaja pevka JEVVEL,
ki se je rodila 23. maja 1974. Mlada
pop/rock pevka je samo v ZDA v letu
1997 prodala kar šest milijonov prim-
erkov svojega debitantskega albuma
Pieces of you, na katerem najdete tudi
tri hite: Who will Save your Soul, You
were Meant for me in Foolish Games.
JEVVEL predstavlja še eno akustično
ročk balado ANGEL STANDING BY
(XX*); ta gre težje v uho kot prve tri.
Posebej za ljubitelje Interneta pa do-
dajam še njen naslov
http://www.top3.ne1/jewel/.
BELL, BOOK & CANDLE so presenetile
s svojo skladbo Rescue me, ki je
prišla celo na 3. mesto aktualne
nemške lestvice Top 100. Pevka za-
sedbe BELL, BOOK & CANDLE me
zelo spominja na Tori Amos. Druga
skladba te popularne zasedbe je hi-
trejša pop/rock skladba READ MY
SIGN.
Legenda bluesa Riley B.King se je ro-
dil 16. septembra 1925 in je ob koncu
leta 1997 objavil zgoščenko Deuces
Wild. B.B. KING je priredil svojo
uspešnico iz leta 1970 z naslovom
THE THRILL IS G0NE (XXXX), pri
vokalu pa se mu je pridružila odlična
TRACY CHAPMAN.
Irska družina THE CORRS ostaja zves-
ta keltski glasbi, pomešani s sodob-
nim rockom. Njihove najbolj izstopa-
joče pesmi so Forgiven but not For-
gotten, Only When I Sleep, The Right
Time in Runaway. Jim, Sharon, An-
drea in Caroline Corrs so izredni glas-
beniki, ki ponujajo dobro izvedeno
keltsko pesem I NEVER LOVED Y0U
ANYWAY (XXXX) ter še boljši al-
bum Talk on the Comers.
^r^VJV
Britansko neodvisno ročk skupino RA-
DIOHEAD sestavljajo Thom Yorke,
Jonny Greenwood, Phil Selway in Co-
lin Greenwood. Glasbeni časopis NME
je njihov album OK Computor proglasil
za album leta 1997. Samosvoji RA-
DIOHEAD ostajajo pri razpoznavni
glasbi v pesmi NO SURPRISES
(XXX), ki pa nima možnosti, da bi
potolkla njihov največji hit Creep.
>>Y>Y
KELLY FAMILY so glede na prodajo
zgoščenke Growin up v Nemčiji izgu-
bili nekaj oboževalcev, vendar imajo v
Sloveniji še zmeraj četo oboževalcev.
Informacija, ki bo navdušila oboževal-
ce skupine, je, da bodo, 4. julija imeli
ponovno koncert v Ljubljani na stadio-
nu za Bežigradom. Družina KELLY po-
nuja razpoznavno balado ONE MORE
SONG (XXXX), ki jo je v glavnem
odpel najpopularnejši član skupine
Paddy Kelly.
Avstralski "mačo" PETER ANDRE bo
poizkušal z albumom Time uspeti tudi
v ZDA. Po lepi baladi Lonely se PETER
vrača v funky stil v komadu ALL
NIGHT ALL RIGHT (***), v katerem
rapa tudi znani VVarren G.
Britanska studijska skupina CLOCK je
bila nazadnje na lestvicah s priredbo
komada U Sexy Thing skupine Hot
Chocolate. Tudi leto 1998 skupina
CLOCK začenja s priredbo velikega
hita THAT'S THE WAY I LIKE IT
(XXXX), ki so ga v orginalu izvajali
KC & The Sunchine Band.
Ameriškega rap izvajalca N0T0RI0US
B.I.G.-ja so ustrelili lani v marcu in v
njegov spomin so posneli tudi super
hit ril be Missing you. Pokojni raper
pa je z glasbo še zmeraj med nami in
njegov novi hit nosi naslov GOING
BACK TO CALI	produciral ga
je Puff Daddy.
Ladies Lover Cool J. je celotni vzde-
vek raperja LL COOL J.-ja, ki je lani
posnel prodoren album Phenomenon.
LL COOL J. je vse svoje rap moj-
strstvo izkazal v vročem komadu FAT-
HER (XXXX>'), ki ima za glasbeno
podlago znani hit Georgea Michaela z
naslovom Father Figure!
David Breznik
POPULARNIH 10
1.	Perfect Day
-	VARIOUS ARTISTS
2.	Too much
-	SPICE GIRLS
3.	It's Like that
-	RUN D.M.C. & JASON
NEVINS
4.	Together again
-JANET JACKSON
5.	Angel s
-	ROBBIE VVILLIAMS
6.	Back to you
-	BRYAN ADAMS
7.	No one but you
-	QUEEN
8.	Cherish
-	PAPPA BEAR
9.	Cose Della Vita; Ca-
n't Stop Thinking of
you
-	EROS RAMAZZOTTI
& TINA TURNER
10.	Fantasy Island
-	M-PEOPLE
LUJZEK
Dober den vsoki den! Vjutro
mrzlo kak v ta pravi zimi, pod-
nevi pa toplo kak v ta provi
pomlodi. Trobentice cvetejo in
muhe so se zbudile. Z Mico
srna že skoro polovico gorice
obrezala, ovi den sma v šumi
listje grablala, pa tudi sodno
drevje je že obrezano. Clovik
bi reka, daje vse to v začetki
januara en mali narobe svet.
Pa kaj si čemo, če je vremen
tak naštelano in se nam seveda
lehko vse to maščuvle. Glih
pret sen gleda po televiziji, kak
je naša Spelca Pretnarova
med smučarskimi koleki z rit-
ko migala in bronasto medaljo
osvojila. Saj rečen, ženske še
nekaj fkuper spravijo, dečkom
pa letos ne gre in ne gre. Tudi
Peterkov Primož neje letos tak
dober. Pa kaj si čemo, nemrejo
biti vsi najboljši, neše more
tudi pri ta zodjih bremzati.
Zaj pa vam moren še eno do-
godivščino iz nase vesi napisa-
ti. V grabi pod našim Suhim
bregom živijo malo mlajši
znonci. Hčera jim je odišla ne-
kam v Lublano in je, kak zgle-
da, zlo bogata, peneznata in
lepo oblečena, pa sen jaz
vproša j enega fotera, kaj te di-
klina v Lublani dela. Odgovo-
ra mi je, da neje čista gvišen,
za kokšni kšeft gre, baje pa je
negi čuja, da je prostitutka. Pa
sen ga jaz te le vproša, če ma
hčer dosti dela. Pa vete, kaj mi
je butln zarukani reka: "Joj,
dela je tej ko, ke ji še moja žena
pomogat hodi." Vete, tak je, to
če se človik ne spozna na tote
tujke in ne ve, da se mu hčer
ukvarja z najstarejšo obrtjo na
sveti, mati pa ji pomoga.
Pa še enega sen čuja. Sosed
vproša soseda: "Kak lehko pre-
nos aš, da ma tvoja žena dvo
ljubčeka?" "Kaj pa si moren, če
pa sen v manjšini," mu je odgo-
vora v strohi
Pa smo drgoč na kunci totega
pisaja. Če se ne motim, se
srečuvlemo že 30 let vsoki tje-
den. Najbrž bi že cajt bij a, da
bi me gdo zameja na toti dele-
gatski in poslanski funkciji
Dobro se mejte do drugega
tjedna. Vas pozdrovlam in
želim vse dobro.
Vaš LUJZEK
c&Mladi dopisniki
NAŠAŠOLA
Naša šola se imenuje OŠ dr.
Ljudevita Pivka. Tukaj, kjer
stoji ta stavba, je bila pred več
leti srednja šola. Naša šola je
prilagojena učencem. Imamo
osem razredov in en oddelek
OVI ter OKMO. Šolo obiskuje
preko 200 učencev. Naši gospe
ravnateljici je ime Hilda, piše
pa se Slekovec. Moja učiteljica
je ga. Kristina Paj. Na šoli ima-
mo interesne dejavnosti, v kate-
re se lahko vpišemo učenci.
Imamo predmetne učitelje za
likovno vzgojo Dominika Žaj-
dela, za tehniko Franca Horva-
ta in Zoro Bajič ter za telesno
vzgojo Marjeto Murko in Silve-
stra Vogrinca. Pouk poteka v
dopoldanskem času. V šolo ho-
dimo zelo radi, ker imamo zelo
prijazne učitelje in učiteljice.
V šolo hodim zelo rad. Mis-
lim, da učenje ne škoduje nam
posebnim učencem, učenje ko-
risti vsakemu človeku prav vse
življenje.
Tadej Polančič, 8. a,
OS dr. Ljudevita Pivka
MAVRICA
Mavrica.
Mavrica ... hm? Mavrica je ...
je ... hm je kakor kakor pisan
obroč. Je kakor velika barvna
zapestnica. Hm ... Je kakor sli-
ka prelitih barv, je kakor s tem- I
perami popackana paleta.
Mavrica je prelep naravni po-
jav. Radi jo imamo. Radi opa-
zujemo njene prelite barve: mo-
dro kot sinjemodro nebo, rdečo
kot vrtnica, rumeno kot sonce,
zeleno kot livada, rožnato kot
pomladna vetrnica, oranžno
kot pomaranča in vijoličasto
kot zvončnica na travniku. O
ja, prav lepo jo je opazovati. Po-
sebno spomladi, ko vse cveti,
dehti in ptički na drevju žvrgo-
lijo in se kljunčkajo. Marvica!
Ko bi se te le mogli dotakniti,
splezati visoko v nebo! Potem
bi lahko sedli na eno od lepih
belih ovčic in se z njo vozili po
nebu, vse dokler bi sonce ne
zašlo. Potem ... potem bi se po
tej pisani preprogi spustili na-
zaj na zemljo.
A kaj, ko so to le sanje -
mehke, pisane in vesele. Šolske
klopi pa nam to veselje pokvari-
jo, ko nam dopovedujejo, da ve-
lik polkrog na nebu ni pisan
obroč, po katerem bi se lahko
spuščali z visokega neba nizko
na zemljo, temveč je to samo
nek naravni pojav.
Martina Zavratnik, 6.r.,
OS Leskovec
CERKVENJAK
Ceste se vijejo čez griče.
Ej, kako lep kraj je to!
Razgled krasen je z gasilskega
doma,
Ko jasno nebo je povsod.
Velika šola v kraju stoji,
Ena sama skupina prijaznih je
tu ljudi.
Nikoli na kraj pozabili ne
bomo,
Je tu nam pReveč lepo.
A kaj se v njem vse spremeni-
lo še bo,
Ko vsi mi odrastemo?
Učenci 3. a,
OS Cerkvenjak
ZDRAVO
ŽIVLJENJE
V letošnjem šolskem letu smo
se učenci od prvega do tretjega
razreda OŠ Majšperk s po-
družnicama odločili, da bomo
izvedli projekt ZDRAVO
ŽIVLJENJE. 16. oktobra, ob
svetovnem dnevu hrane, nas je
obiskala magistra iz lekarne,
gospa Breda Vulič-Slanc. Pre-
davala nam je o jabolkih. Pove-
dala nam je, da so najbolj zdra-
va neolupljena in neškropljena
jabolka. Izvedeli smo veliko p
zdravilnosti jabolk. Ob tem
dnevu smo učenci in učitelji
pripravili razstavo sadja. Spoz-
nali smo nekaj novih vrst sadja.
Ta dan smo veliko govorili o
zdravi naravni hrani, vitaminih
in rudninskih snoveh, higieni,
o gibanju na svežem zraku in
telovadbi. Na predavanje je
vsak prinesel sočno jabolko in
ga na koncu z užitkom pojedel.
Po končanem predavanju smo
si na igrišču pekli kostanj,
krompir in jabolka ter trli ore-
he in lešnike. Mmm, je bilo do-
bro! Dan smo preživeli lepo in
veliko novega smo izvedeli.
Sredi novembra pa smo ob
robu šolskega vrta sadili sadno
drevje. Hišnik je izkopal globo-
ke jame. Povedal je, da je treba
sadiko posaditi v mrežo, da vo-
luhar ne more pojesti korenin.
V mrežo je z lopato nadeval iz-
kopano zemljo in humus. V to
je posadil sadiko, zraven posta-
vil kol za oporo in mrežo zgoraj
zavezal. Pri tem je moral paziti,
da je cepljeni del drevesca ostal
nad zemljo. Steblo in spodnje
vejice smo zaščitili s plastično
cevjo, da jih ne bi oglodali
zajčki. Tako smo posadili
hruško, dve jablani (krivopecelj
in bobovec) ter slivo. To so sa-
dike starih sort, ki jih ne bo tre-
ba škropiti. Tako bomo jedli
zdravo sadje. Želimo si, da bi
drevesa obrodila polno sadežev.
Luka Silovinac, 3. b,
OS Majšperk
MOJA
PSIČKA
MENDA
Doma imam psičko, ki ji je
ime Menda. Je čivava. Dobil
sem jo od atija. Kupil jo je od
nekega strica, ki je bil zelo star.
Moja psička Menda je kar veli-
ka. Dlako ima sivo in črno. Z
repom miglja, ko lahko gre zra-
ven nas. Ušesa ji stojijo pokonci
in z njimi zelo dobro sliši. Zob-
ke ima zelo ostre in močne. Je
zelo lena in radovedna. Najraje
spi na balkonu in na moji pos-
telji. Ne mara poštarja in sose-
dovih kokoši. Vsak dan, ko pri-
dem iz šole, ji vedno dam meso
iz pločevinke. Vsak dan jo tudi
počešem. Trikrat na mesec pa
jo skopam. Nekega dne je
poštar prinesel pošto za mojo
mamico in atija. Moja psička je
poštarja tako prestrašila, da ni
upal priti iz avtomobila.
Svojo psičko imam zelo rad,
in če bi mi jo kdo vzel, bi bil
zelo žalosten.
Uroš Pave o, 3. b,
OS Kidričevo
V
RASTLINJAKU
DENARJA
Na vrtu smo imeli velik rast-
linjak. Mamica je v njem gojila
rastline in cvetje. Nekega dne
pa se je moja mamica odločila,
da v rastlinjaku ne bo več gojila
rastlin. Pritoževala se je, da ras-
tejo same čudne rastline in ple-
vel. Tako se je zgodilo, da je
rastlinjak začel samevati.
Meni pa je bil rastlinjak zelo
všeč. V njem sem se velikokrat
igral in skrival med rastlinami.
Tudi sedaj, ko je sameval, sem
vsak dan zahajal vanj, še poseb-
no takrat, ko sem bil slabe vol-
je, sem v njem iskal zatočišče.
Posadil sem si nekaj svojih
rožic in jih redno zalival. Ker
pa nisem bil vešč vrtnih opra-
vil, sem jih zalival pogosto,
včasih tudi večkrat na dan. Kar
naenkrat pa sem opazil, da se v
rastlinjaku dogaja nekaj čudne-
ga. Rastline so dobile čudne po-
dolgovate liste, ki pa niso bili
zelene barve, ampak so bili ne-
kam pisani. Z začudenjem sem
jih opazoval in čez nekaj dni
opazil, da mi v rastlinjaku raste
denar. Neverjetno, ampak res je
bil pravi denar. Naredil sem si
že načrt, za kaj vse ga bom pora-
bil. Pridno sem ga vsak dan za-
lival in bilo ga je vedno več.
Dolgo sem cincal, ali naj svojo
skrivnost izdam še komu.
Odločil sem se, da zaupam
mami, kako bomo prišli do več
denarja in bomo lahko kupili
vse mogoče. Mami mi seveda ni
verjela in se je le smejala. Ni-
sem odnehal. Povabil sem jo v
svoj rastlinjak. Po dolgem okle-
vanju je le privolila, da gre pog-
ledat mojo čudo, seveda z na-
smeškom. Ko je mama zagleda-
la rastlinjak, poln denarja, je
kar zavpila od presenečenja.
Predlagala je, da ves denar po-
bereva z listov in ga spraviva.
Nisem bi najbolj navdušen nad
tem, ker sem želel z njimi raz-
polagati jaz. Začela ga je nabira-
ti kar v predpasnik. Glej ga
zlomka, denar je začel izginjati.
Hitreje ga je nabirala, manj ga
je imela v predpasniku. Ko sva
ga obrala, sva ugotovila, da de-
narja sploh nimava več. Bil sem
zelo žalosten in razočaran. Vsi
moji načrti o nakupih so šli po
zlu. Zelo sem bil jezen, zakaj
sem izdal svojo skrivnost, mis-
leč, če bi skrivnost obdržal za
sebe, bi denar mogoče le ostal
in rastel naprej.
Tadej Horvat, 6. b,
OŠ Olge Meglič, Ptuj
26 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
15. JANUAR 1998 - TEDNIK
TEDNIK ■ 15. JANUAR 1998
OGLASI IN OBJAVE - 27
GRUSKOVJE / ŽIVLJENJE OB MEJI
Po svojega doma
nujno mimo zapornice
Mejni prehod Gruškovje je tisti mejni prehod, ki je prine-
sel prebivalcem približno 70 hiš v /gornjem Gruškovju,
Ložini in Žetalah težave. Najbližja in ia nekatere edina
cesta je namreč stara cesta med Kozminci in Macljem, na
kateri je v/poredno l mejnim prehodom nameščena zapor-
nica. Zapornico dviguje mejni policist. Tisti, ki morajo
vsak dan v službo ali po drugih opravkih in imajo opravek
s policisti vsakikrat, ko gredo mimo mejnega prehoda,
vedo, kako je to. Izpričali so celo, da njihovi znanci in so-
rodniki, ki želijo obiskati te kraje, včasih ne smejo čez
mejo, vendar trdi komandir Bratkovič drugače. Kaj se torej
dogaja na mejnem prehodu Gruškovje?
Po uvedbi mejnega prehoda
Gruškovje so se krajani Zgornjega
Gruškovja, Ložine in dela Zetal
znašli v v kontroliranem mejnem
pasu. Pred vstopom vanj morajo
vsakogar prekontrolirati policisti.
To povzroča seveda upravičen
gnev domačinov, saj je vsaka kont-
rola tako rekoč na domačem dvo-
rišču neprijetna. Posebej upra-
vičeni pa so se domačini pritožiti
takrat, ko policisti ravnajo neko-
rektno. Komandir postaje mejne
policije Robert Bratkovič je zatr-
dil, da so to le posamični primeri,
povezani s slabo voljo nekaterih
občanov in nekaterih policistov.
NI SMEL PO
SVOJE VOZILO V
ZGORNJE
GRUŠKOVJE
Če sklepamo po pripovedovanju
nekaterih domačinov, se je na me-
jnem prehodu dogodilo že več ne-
dopustnih stvari. Tako je opisal
Zlatko Pernat, avtoprevoznik iz
Kozmincev, ki se je oglasil v
našem uredništvu, naslednji dogo-
dek:
"V nedeljo sem se okoli 13. ure
pripeljal do mejnega prehoda
Gruškovje. Pred zapornico sem
počakal 5 minut, vendar policista
ni bilo k meni. zato sem izstopil in
ga poiskal v hišici. Zahteval je do-
kumente, pokazal sem mu jih in
on je rekel, naj nadaljujem pot.
Vendar pa v naslednjih 5 minutah
zapornice ni odprl. Medtem je
prišel drug policist in vprašal, kaj
je. Povedal sem, da mi ne odprejo
zapornice. Oba sva šla do prvega
policista, s katerim sem prej kon-
taktiral, zopet je hotel moje papir-
je. Nato je dejal, da ne morem prek
meje. Povedal sem, da grem po ka-
mion, ki sem ga prejšnji dan pustil
pri kolegu v Zgornjem Gruškovju,
da bi ga popravil. Policaj je rekel,
da njega ne briga, kje imam kami-
on. Enostavno mi ni dovolil iti čez
mejni prehod. Ker me ni spustil
čez mejo, sem povprašal podleh-
niško policijo, kakšne so moje pra-
vice. Zatrdili so, da bi mi moral
omogočiti prehod čez mejo krajan,
h kateremu sem bil namenjen.
Vrnil sem se na mejo in se oglasil
pri namestniku komandirja. Zah-
teval sem tudi, da se legitimira po-
licist, ki me je zafrkaval. Ta poli-
cist je potem začel kričati na na-
mestnika komandirja in je rekel,
češ da mu grozim. Dal mi je nas-
lov, vendar je rekel, da če pridem k
njemu, na njegovo dvorišče, me
ustreli kot svinjo. Potem je rekel
še, da me bo dal na alkotest. Rekel
sem, da v tem primeru zahtevam
tudi alkotest za njega. Namestnik
je potem rekel, naj rajši grem. In
tako sem se torej šele po vseh teh
komplikacijah lahko odpeljal
mimo zapornice v Zgornje
Gruškovje."
NEKATERI IMAJO
DALJINCE,
DRUGI NE
Odkar delujeta v mejnem pasu
dve brezcarinski trgovini, so tudi
tamkajšnji prebivalci na boljšem.
Da bi olajšali prehod zapornice, so
namreč 39 izdali daljinske up-
ravljalce za odpiranje zapornice.
Vendar pa so jih dobili le tisti, ki
sodijo pod občino Videm, oni pa,
ki sodijo pod Majšperk, bi jih mo-
rali delno plačati sami. Če bi seve-
da dobili dovoljenje za to, da jih
imajo. Najbližji sosed mejnega
prehoda je Slavko Svenšek. Le
kakšnih 100 metrov od zapornice
ima hišico, vendar pa daljinca za
odpiranje zapornice nima:
"Nimam daljinca. Bil sem pri
županu Majšperka, Bezjaku, in je
dejal, da mi ga ne dovoli. Res pa je,
da sem lani nekaj peljal čez mejo
in sem dobil 25.000 tolarjev kazni,
zaradi česar bo še soočenje. Poli-
ciste dobro poznam, tudi oni
mene. Niso vsi enaki, probleme
imam s tremi."
Da ne teče vse gladko, je pove-
dal tudi Stojan Drevenšek iz
Zetal 108: "Problemov s to zapor-
nico je veliko. Vsako jutro ob 6. uri
grem mimo. Če me policaj ne
pozna, maha, naj pridem gor k nje-
mu, namesto da bi on prišel k
meni, kot bi moral. Včasih, ko
dežuje, policaj sploh ne pride ven,
v hišici gleda televizijo, igra igrice,
tudi če zahupaš, ne pride, vpije, da
moram priti gor, da me ne pozna.
Včasih zgubim pri zapornici tudi
10 minut in več. Nekateri so dobili
daljinske upravljalce, to so občani
občine Videm. Dobili so jih brezp-
lačno. Tisti, ki smo pod občino
Majšperk, pa nimamo daljinskih
upravljalcev. Sel sem na občino
Majšperk, kjer mi je tajnik rekel,
da če hočem biti gospod, ki mu ne
bo treba stopiti iz avta, si bom mo-
ral daljinca kupiti. Stane pa 10.000
tolarjev, polovico naj bi mi dala
občina. Mislim, da ni prav, da bi
moral plačati za to, da se prosto gi-
bam po cesti, po kateri hodim in se
vozim že vse živjenje."
STRICA NISO
SPUSTILI NA
OBISK
Stojan Drevenšek še pripovedu-
je: "Lani poleti je prišel iz Nemčije
stric, ki je nameraval k meni na
obisk. Imel je avto z nemškimi
tablicami in niso ga spustili prek
meje. Rekli so, da ne more po stari
cesti čez mejo, da ne bi kaj tihota-
pil. Lahko pa gre po novi čez me-
jni prehod. Vendar po novi tudi ni
mogel, saj z nje ni izhoda k nam.
Moral se je obrniti. Enostavno ga
niso spustili prek meje."
Slavko Svenšek pa je rešil pri-
hod brata drugače: "V nedeljo je
prišel iz Celja moj brat in ga poli-
cist ni spustil prek mejnega preho-
da. Kasneje sva se dobila pri sestri
v Kozmincih in tako je brat šel z
mano prek meje in ni bilo proble-
ma. Pred mano je bil tudi Pernatov
nečak, a ga policaj tudi ni spustil
prek meje."
KOMANDIR:
»NIKOMUR ŠE
NISO BILE
KRATENE
PRAVICE«
Kaj meni o omenjenih proble-
mih in incidentih komandir pos-
taje mejne policije Robert Bratko-
vič? Kakšna pravila pravzaprav
veljajo za prehajanje zapornice?
Robert Bratkovič: "Cesta spada
v območje mejnega prehoda, zato
se izvaja mejna kontrola, tako kot
se izvaja na mejnem prehodu sa-
mem. Cesta je namenjena lokalne-
mu prometu. Na sestanku v KS
Podlehnik smo se dogovorili, da se
občanom, ki dnevno prehajajo
mejo, dodelijo daljinci za odpiran-
je zapornice. Za sorodnike in dru-
ge obiskovalce pa velja, da policis-
tu povedo, kam in zakaj namerava-
jo potovati. Policist glede na to, ali
oseba res stanuje tam, temu obis-
kovalcu dovoli prehod ali pa ne.
Vsak državljan Slovenije in so-
rodniki iz tujine lahko gredo po
stari cesti. Menim, da še ni bilo ni-
komur kratena pravica, da ne bi
smel k sorodniku ali prijatelju na
obisk. Ni nobenega problema,
vendar pa mora vsak povedati,
kam je namenjen in zakaj. Ker je
to mejna cona, veljajo za vse pravi-
la mejne kontrole."
Ena od spornih stvari je dal-
jinski upravljalec. Zakaj nimajo
vsi krajani daljincev? Kdo izdaja
dovolilnice za daljince?
Robert Bratkovič: "V KS
Podlehnik smo dorekli, kako je
mogoče prehajati mejo. Ne vem,
zakaj se ni vključila tudi občina
Majšperk. Vlogo je potrebno
vložiti na občini, predstavniki ca-
rine in policije pa se odločijo po
posebnih kriterijih, kdo lahko ozi-
roma ne more dobiti daljinca."
Kako ocenjujete delo vašega
policista v primeru Zlatka Perna-
ta? Boste ukrepali?
Robert Bratkovič: "Gospod
Pernat mi je osebno prišel pove-
dat, kaj se je zgodilo, napravil sem
zapisnik. Zadevo smo odstopili
uradu načelnika na UNZ Maribor,
kjer bodo zadevo proučili in
občana obvestili o tem, ali je pri-
tožba utemeljena ali neutemelje-
na."
Občan ima seveda pravico iz-
vedeti ime policista, ki ga
obravnava. Ali ima občan pravi-
co zahtevati alkotest?
Robert Bratkovič: "Mi delamo
po zakonih in pravilnikih. Občan
lahko predlaga alkotest, komandir
in vodstvo pa ima možnost, da op-
ravi alkotestiranje. Disciplinski
ukrepi so v tem primeru zelo stro-
gi, tudi prenehanje delovnega raz-
merja."
Ali je v konkretnem primeru
bil opravljen preizku s policis-
tom?
Robert Bratkovič: "Zaenkrat o
tem ne bi dajal informacij, počati
bo treba na urad načelnika."
Sogovorniki so se pritožili nad
ravnanjem nekaterih policistov.
Kako pa naj bi se vedel policist
do tistih, ki se vozijo po stari ces-
ti?
Robert Bratkovič: "Postopek
mora biti korekten, zakonit in
strokoven. Na postaji mejne poli-
cije dajemo dosti poudarka kulturi
in bontonu. Zgodijo se posamezne
malenkosti, saj se zgodi, da sta ali
občan ali policist slabše razpo-
ložena. Mislim, da bi morali biti
vsi strpni in pripravljeni za sodelo-
vanje."
Gotovo je, da problemov ne bi
bilo, če bi stal mejni prehod bližje
dejanski meji s Hrvaško, saj je se-
daj od nje oddaljen kar 1800 met-
rov. Ce bi bil bližje dejanski meji,
bi bilo namreč omenjeno območje
zunaj mejnega pasu. Kaže, da na-
merava država mejni prehod
Gruškovje nekoč sicer prestaviti,
saj ni dovolila nobene gradnje, pač
pa stojijo tukaj samo večji mon-
tažni zabojniki, v katerih so vse
potrebne službe, pa tudi gostilnica
in drugo. Vendar nam v vladnem
servisu skupnih služb v Ljubljani,
kjer naj bi pripravili rešitev tega
vprašanja, zaenkrat niso dali nobe-
ne informacije o rešitvi problema
mejnega prehoda Gruškovje.
Milena Zupanič
Naši sogovorniki: z desne Zlatko Pernat, Slavko
Svenšek, Stojan Drevenšek in Franc Prevolšek.
Komandir postaje mejne
policije Gruškovje Ro-
bert Bratkovič
ČRNA KRONIKA
PO TRCANJU SE JE
AVTO VNEL
V	ponedeljek, 5. januarja, nekaj
po 13. uri je po lokalni cesti od Ma-
ribora vozil osebni avto 55-letni Ro-
bert O. iz Lenarta. V bližini
Malečnika je nenadoma zapeljal na
desno bankino in po 20 metrih trčil
v betonski steber vrtne ograje. Ob
trčenju je avto odbilo nazaj na ces-
tišče, kjer se je vnel. Voznik je bil v
nesreči težje poškodovan, ogenj
pa so pogasili ljudje, ki so bili v
bližini in so ponesrečencu ne-
sebično priskočili na pomoč.
NA PREHODU ZA PEŠCE
TRČIL V DEKLICO
V	četrtek, 8. januarja, ob 7.25 je
na Partizanski cesti v Slovenski
Bistrici voznik tovornega vozila, 44-
letni Ivan G. iz Slovenske Bistrice,
na zaznamovanem prehodu za
pešce trčil v 8-letno M.L. iz Slo-
venske Bistrice. Deklica je padla in
se pri tem hudo ranila.
PO NESREČI POBEGNIL
LE ZA POL URE
Na mejnem prehodu v
Gruškovju so v sredo, 7. januarja,
nekaj pred 6. uro policisti ustavili
voznika tovornjaka, za katerega so
ugotovili, da je 52-letni Anton A.,
državljan ZRN. S svojim vozilom z
nemško registracijo je dobre pol
ure pred tem blizu hiše Ptujska
cesta 90, Miklavž na Dravskem pol-
ju, povozil na tleh ležečega Antona
R., 48-letnega domačina, in ta je na
kraju nesreče umrl. Voznik to-
vornjaka je brez ustavljanja odpel-
jal naprej proti Hrvaški, vendar je
čez dobre pol ure že bil v rokah
slovenskih policistov.
VOZNIK UMRL NA
KRAJU NESREČE
V	petek, 9. januarja, ob 17.15 je
v Žerovincih, KS Ivanjkovci, na pre-
hodu čez železniško progo umrl
33-letni Igor Perčič iz Spodnjega
Kamenščaka pri Ljutomeru. Z
osebnim avtomobilom je namreč
zapeljal na prehod čez železniško
progo v trenutku, ko je po njej pri-
peljal potniški vlak. V silovitem
trčenju je voznik osebnega avto-
mobila umrl na kraju nesreče. Avto
pa je bil popolnoma uničen,
precejšnja škoda pa je tudi na pot-
niškem vlaku.
HUDA NESREČA NA
DOMAČEM DVORIŠČU
V	soboto, 10. januarja, popoldne
okoli 13.30 je v Zgornji Pristavi,
občina Videm pri Ptuju, mladoletni
M.M. premikal traktor. Pri tem ni
opazil svoje dveinpolletne sestrice,
ki se je prav takrat znašla za trak-
torjem. Z zadnjim kolesom je za-
peljal čez njo. Pri tem je ta dobila
tako hude poškodbe, da je umrla
na kraju nesreče.
KOLESAR SE JE HUDO
RANIL
Po lokalni cesti od Kicarja proti
naselju Podvinci, primestna četrt
Rogoznica, se je v soboto, 10. ja-
nuarja, okoli 17. ure peljal s kole-
som 63-letni Marjan N. Med vožnjo
po klancu navzdol je izgubil ravno-
težje, padel in se hudo ranil.
DELOVNA NESREČA
V PTUJU
Na gradbišču trgovsko-poslov-
nega objekta Drava na Osojnikovi
9 v Ptuju se je v soboto, 10. januar-
ja, ponesrečil 27-letni Alojz F. Okoli
9. ure je delal pri postavljanju alu-
minijastih opornikov na garažo, pri
tem je z oporne plošče padel tri
metre globoko in se hudo poško-
doval.
POŽAR ZARADI
PREGRETE MASTI
V	petek, 9. januarja, nekaj minut
pred 10.30 je v kuhinji Branka C. v
Zgornjih Poljčanah izbruhnil požar,
ker se je na štedilniku vnela pregre-
ta mast. Ogenj so pogasili gasilci iz
Poljčan in Slovenske Bistrice,
škodo pa so ocenili na okoli
200.000 tolarjev.
VLOM V NENASELJENO
HiŠO
V	minulem tednu je neznanec
vdrl skozi okno v nenaseljeno hišo
v Dolu pri Stopercah, last Franca K.
Z vlomilcem so izginili radiokaseto-
fon, kalorifer in nekaj drugih pri-
ročnih stvari. Po oceni je lastnik
oškodovan za okoli 150.000 tolar-
jev.
FF
PKTjtTBIITthM
■■MllIM
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Marija Sauer, Sp. Ve-
lovlek 17/a, Ptuj - dečka;
Marjeta Tominc, Breg 40,
Majšperk - deklico; Tanja
Selinšek, Lancova vas 65/a,
Videm - Vida; Marta Fe-
konja, Zagorci 56, Juršinci -
deklico; Mojca Cvetko,
Volkmerjeve 7, Ptuj - Meto-
da; Ljubica Prikratki, Fali-
nič Breg 48, Cestica - Karlo;
Tanja Zotler, Ivanjkovci 24,
Ormož - Špelo; Lidija To-
minc, Apače 256/a, Lovrenc
-	Tomija; Jasmina Malec,
Sv. Tomaž 19/a, Sv. Tomaž -
Ivo; Marjeta Gačnik, CMD
7, Ptuj - Blaža.
POROKA - PTUJ: Avgust
Vaupotič, Tržeč l/a, in Vera
Feguš, Podlehnik 7/e.
UMRLI SO: Franc Fuks,
Vintarovci 6, * 1925 - t 1.
januarja 1998; Janez Cimer-
man, Kraigherjeva ul. 17,
Ptuj, * 1910 - ti. januarja
1998; Justina Vidovič, roje-
na Greifoner, Arbaj ter jeva
ul.7, Ptuj, -i-1915-t 4. janu-
arja 1998; Cecilija Pavalec,
rojena Tadina, Ormoška c.
4, Ptuj, * 1911 -1 2. januar-
ja 1998; Frančiška Veit, ro-
jena Šnajder, Štuki 32, Ptuj,
* 1911 - t 2. januarja 1998;
Marjeta Zemljarič, rojena
Štrafela, Prvenci 7, * 1926 -
t 4. januarja 1998; Katarina
Medved, rojena Zupanič,
Seliškarjeva ul. 20, Ptuj, *
1925 - t 4. januarja 1998;
Sofija Lapornik, Istrska uli-
ca 52, Maribor, * 1913 - t
31. decembra 1997; Martin
Potočnik, Vareja 43, * 1919
-	t 7. januarja 1998; Urška
Muzek, Zg. Pristava 9, #
1995 - 1 10. januarja 1998.
Kulturni
križem kražem
ORMOŽ • Gledališka skupi-
na Ormož bo v petek ob 12.30
uri v domu kulture uprizorila
predstavo Maček v žakliu Ge-
orgesa Feydeauja. Predstava
je za Tovarno sladkorja
Ormož. Ob 19. uri pa bodo
isto predstavo zaigrali za vse
druge gledalce. Režija Milivoj
Zemljič.
SLOVENSKA BISTRICA •
Lutkovna skupina Koruzno
zrno vabi v sodelovanju z
Zvezo kulturnih društev
občine Slovenska Bistrica na
premiero svojega lutkovnega
projekta z naslovom "Pastirs-
ka bajka", ki bo v petek, 16. ja-
nuarja, ob 18. uri v Slomško-
vem domu v Slovenski Bistrici
ter na reprizo prihodnji petek,
23. januarja, ob isti uri.
PTUJ • Jutri, 16. januarja, bo
ob 19. uri v refektoriju mino-
ritskega samostana koncert
mešanega pevskega zbora
Vocalis, ki ga vodi Alenka Kor-
par.
SKORBA • V soboto, 17. ja-
nuarja, ob 18. uri se bodo na
rednem letnem zboru sestali
člani Kulturnega društva
Skorba, ki uspešno deluje
dobro leto dni. V društvu sta
zaživeli pevska sekcija z
moškim zborom in ljudskimi
pevkami ter gledališka sekci-
ja, društvo pa je v minulem
letu pripravilo nekaj od-
mevnejših kulturnih prireditev.
PTUJ • V nedeljo, 18. januar-
ja, bo ob 11. uri v gledališču
gostovalo Prešernovo gleda-
lišče iz Kranja s predstavo za
otroke O tem se ne govori.
Predstava bo v ponedeljek in
torek na ogled tudi za otroke
WZ Ptuj.
KINO PTUJ • Od 13. do 18.
januarja bo ob 18. uri na spo-
redu film Sam doma, ob 20.
uri pa Igra. 20. januarja bo ob
18. uri na ogled film Herkul,
ob 20. uri pa Naga resnica za
KPŠ, od 21. do 25. januarja
pa ob 18. uri Herkul, ob 20. uri
pa Stereotip.
NAGRAJNCI BOŽIČNE NAGRADNE KRIŽANKE
MERCATOR SVS PTUJ
1.	NAGRADA - bon v vrednosti 15.000 SIT
Petra MAJCEN, Pacinje 8A, 2252 Dornava
2.	NAGRADA - bon v vrednosti 10.000 SIT
Bojana MAJCENOVIČ, Hrastovec 61 a, 2283 Zavrč
3.	NAGRADA - bon v vrednosti 5.000 SIT
Slavica JURGEC, Paradiž 27a, 2282 Cirkulane
Pravilno geslo nagradne križanke se glasi: MERCATORJEVA BOŽIČNO
NOVOLETNA PONUDBA. Nagrajenci lahko dobijo nagradne bone na
upravi podjetja Mercator SVS, Rogozniška cesta 8, Ptuj. čestitamo!