R m >ar-egl. Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 8. JOLIET, ILLINOIS, 24. DECEMBRA 1915 LETNIK XXV, 7 nI? liC) Z ka> Lahi zopet poraženi pred Tolminom ob Soči. Avstrijci uspešni v bojih s Črnogorci. Vojskovanje se utegne raztegniti na grško ozemlje. Turki prisilili Angleže k umiku na poluotoku Gallipoli. Rusi bombardirali bolgarsko luko Varno. i« t Na zapadu se pričenjajo ljutejši spopadi. Z ruske fronte malo novic. Berlin, 19. dec. (Brezžično v Say-viMe.)—Pravkar dospelo poročilo vojnega poročevavca agenture za prek-raorske novice daje jasno sliko o težavah, ki jih imajo premagovati Ogri (?) P" brambi Krnskega odseka ob italijanski fronti, 6 ,700 čevljev nad niorsko Nadino. Poročevavec je dospel v postojanke pešpolka iz dopolnilnega o-kraja Košice (Kaschau) kmalu potem, je poveljnik istega prejel od nem-cesarja Viljema brzojavno čes-J'tko na junaškem vedenju pešpolka Košic. V poročilu je rečeno: Trupla kot obramba. (—Ali ne prebivajo okrog Ko-Slc Slovaki?—) niso imeli vreč s peskom na razpolaganje in so streljali, kadar so prodirali, izza zmrzlih trupel Padlih sovražnikov. Vsa visoka planota je bila pokrita z mrtvimi Italijani, ker je I>J10 nemogoče pokopati trupla, k*jti Italijani so neprestano streljali s topovi. Iz istega vzroka tudi ni bilo mogoče pomagati italijanskim ranjen-_ cem, ki so morali, zapuščeni' od svojih ,£M«>ih to- ar«-.-r» bed/iojumirati... 200 napadov dr.oh. "Krnsko planoto so branili skoro vključno ogrski (?) polki. V 200 dneh so te čete odbile nič manj nego naskokov, dostikrat pod najkrva-v?jšimi izgubami za sovražnika, ne da se Italijanom posrečilo, pridobiti le najmanjši uspeh. Vsaka ped prvotnih Postojank je trdno v rokah branite-Ijev. . Izvrstno novo cesto, 18 milj dolgo ln skozinskozi 9 čevljev široko, so ^gradili Ogri (?), tako da je dovažanje z'veza in streliva tudi ob najslabšem yremenu redno. Avstro-ogrske postojanke s6 opremljene s pečmi in so u-dobne." Topniški boji. Dunaj, 20. dec. (Čez London.) — vrhovno vojno vodstvo je nocoj objavo sledeče poročilo: Italijansko bojišče: V raznih front-nih odsekih je prišlo do topniških bo- jev, ki pa so bili samo v odseku Col di Lane silnejše vrste." Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 21. dec. — Vrhovno vojno vodstvo je nocoj naznanilo: "Italijansko bojišče: Ob tirolski meji nadaljuje topništvo svoje delovanje. Tekom noči sta bili dve italijanski stotniji, ki sta prodirali proti hribu Sv. Mihaela na Goriškem, popolnoma u-gonobljeni," Laško vojno naznanilo. Rim, čez London, 21. dec. — Sledeče uradno naznanilo o vojskovanju proti Avstriji je bilo danes izdano: "V Bovški kotlini je sovražnik s pomočjo megle zavzel eno naših prednjih postojank v smeri hudournika Koritnice in jo zavaroval z minami. "V nedeljo zvečer je eden naših pehotnih oddelkov z nepričakovanim napadom vzel nazaj postojanko, pred-no je sovražnik mogel razstreliti katero svojih min." Lahi nimajo sreče. Dunaj, čez London, 22. dec. —, Sle dcaJ uradno- na?iiatti1& je biltf^dancr -jpiiuio: \ . ... »V .....<• - Deiov-arfje iaiijanskega topništva proti tirolski južni fronti se nadaljuje. Ob ostalih frontah so bili samo po-samni topniški boji. Napad po eni sovražni stotniji blizu Dolja ob mostnem braniku pri Tolminu se je izjalovil vsled našega streljanja." Z balkanskega bojišča. Dunaj, 20. dec. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je nocoj objavilo sledeče poročilo: "Jugovzhodno bojišče: Čete armade Koevessove so naskočile prav močno utrjene postojanke sovražnikove ob Tari, jugozapadno od Bjelega polja in blizu Goduse, severno od Beran. V bojih ob Tari so naše čete uplenile tri gorske topove, dva bojna topova in nad 1,200 pušk." Angleži zapuščajo Gallipoli. London, 20. dec. — Najresnejši poraz, ki ga je britansko orožje utrpelo v vojni, je objavljen v sledečem na-jznanilu glede vojskovanja v Darda-, nelah, izdanem po vojnem uradu nocoj: "Vse čete pri Suvli in Anzaku, obenem z njih topovi in šatori, so bile uspešno premeščene, z neznatnimi izgubami, na drugo bojno torišče. "Ne da bi Turki opazili kretanje, je bila velika armada umaknjena, dasi v najtesnejšem stiku s sovražnikom. Po tem skrčenju fronte bode vojskovanje na drugih točkah linije tem izdatnejše.' Turško poročilo. Berlin, 21. dec. (Brezžično v Tuc-kerton.) — Uradno poročilo iz Carigrada se glasi: "V noči 19. t. m. so turške čete po silni topniški pripravi v odseku Ana-farte in Ariburnuja napadle sovražne postojanke. Da zaustavi to ofenzivno kretanje, je podjel sovražnik v odseku Seddul Bahra ob celi fronti splošen, skrajno silen napad, ki je bil pod o-gromnimi izgubami zanj odbit. "Z ozirom na gotovost uspešnega turškega prodiranja v severni smeri, je sovražnik v noči na 20. t. m, kar najhitreje umaknil del svojih čet. Ni pa mogel zaustaviti zasledovanja ter je zato moral svoje postojanke v odseku Anafarte in Ariburnuja opustiti. "Uplenili smo topov in šatorov in ogromne množine vojnih potrebščin." Bolgari hočejo v Solun. London, 20. dec. — "Echo de Bul-garie" pravi, da so se bolgarske čtte ustavile ob grški meji, da se izognejo jja^lcgovu;/',). grškt-C-} izjavil.:. d;»._ate83>. • Jfegfclti j .ti ^o za nt-rf-ki- m bolgarsire <-ete, v zasledovanju navaliti na Grško. Gršk, vojaki zapuščajo Solun v pričakovanju napada. Črnogorci poročajo uspehe proti Avstrijcem, a Berlin naznanja, da se prodiranje na Črnogorskem nadaljuje neovirano. Huda obtožba. Skader, čez Rim, 20. dec. — Mosle-mi, oboroženi po Bolgarih in Avstrijcih, koljejo starce in napadajo zapuščene ženske v srbski Makedoniji, kakor poroča naznanilo srbskega vojnega urada. "Grozovitosti in razuzdanosti so ne-čuvene," pravi uradno naznanilo. Avstrijsko vojno poročilo. \ Berlin, 21. dec. — Avstrijsko uradno naznanilo o vojskovanju na Balkanu, dospelo semkaj danes, pravi: "Nadaljnjo črnogorsko postojanko severno od Beran so naskočile avstro- ogrske Čtte. Med zadnjima dnevoma smo itjeji 600 mož." Spopad med Grki in Bolgari. London, 21. dec! — Dva važna dogodka sra značila novice z Balkana danes. Glavni je mejna praska med Grki in Bolgari. Pa ta praska je bila zelo resna, ali podrobnosti še niso znane. K Drugi važni dogodek je obsežen v brzojavki iz Berlina, ki pravi: Grški topničarji v trdnjavici Karaburni pri Solunu so začeli streljati na francoski oddelek, ki se ni ustavil na klic grške straže. Francozi so bežali. Rusi razstrelili Varno? Loiidon, 22. dec. — "Daily Chronicle" poroča zavzetje Varne, bolgarske glavar luke ob Črnem morju, po Rusih. Pravi, da so vsled ruskega bombardiranja bolgarski topovi utihnili, da ie bilo mesto razdejano, in da je posadka imela težke izgube. Rum so potem, po tem poročilu, izkrcali pehotnih čet in topništva brez izgube ;in v zadostnem številu, da ob-drže mesto proti bolgarskemu napadu. Ena ruška križarka in dva rušivca sta dovršila razdejanje mesta, nakar so se' ikrcale čete iz šestnajstih prevoznih ladij. . Ko se je Bolgarija pridružila v vojno, Je vsa Evropa vprašala: "Kaj stori Ru-ni"iiija?" Ali stopi na stran osrednjih ^clevlasti in napade Rusijo, da pridobi esarabijo, ali se pridruži četverozvezi si poskusi priboriti Sedmograško od ^vstro-Ogrske? Obe pokrajini v so-'cščini Rumunije imata veliko število ^nunskih prebivavcev. Ali bo Rumu-.'Ja nadaljevala svojo politiko "oboro-ieie nevtralnosti", sledeč Grško? Od ^munslce odločitve je bila odvisna Možnost, da pošlje Rusija čet na po-,°č Srbiji, kajti pot za Ruse drži sko-I Kuniunijo. Na sliki so: 1. Rumunski na pregledbi. 2. Bolgarski pre-olonaslednik Boris, poveljnik bolgar-''' čet v vojni. 3. Rumunski pešak. Z ruskega bojišča. Dunaj, 20. dec. (Čez London.) — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Na ruskem bojnem torišču je položaj ostal neizpremenjen." Berlin, 20. dec. — Veliki glavni stan je danes naznanil: "Ob vzhodni fronti je stvarni položaj nespremenjen." Oddelek pognan v zrak. Dunsj, 21. dec. — Vrhovno vojno vodstvp/je nocoj naznanilo: "Kjusko bojišče: Blizu Rafalovvke ob Sty ni je bil sovražen oddelek, ki je poskt>.'iji v smeri naših jarkov pozve-dov. pognan z mino v zrak. V o-. ,';', '■• r prišlo samo Z. .i;, z ; rontč Beriii 20. dec. — Veliki glavni stan naznanja: "Z zapada: Streljanje naših nabrež-nih baterij je pognalo sovražne moni-tore, ki so včeraj bombardirali Wes-tendc, v beg. Naše čete so tudi uspešno podkopavale. "En oddelek naših zrakoplovnic je napadel Poperinghe, ki so bile v njem zbrane sovražne čete v velikem številu. "Neki angleški dvokrovnik je bil v zračnem boju blizu Brugga zbit. Le-tavci v njem so bili usmrčeni." Anglo-francosko poročilo. London, 20. dec. — Nemški napad proti britanski fronti blizu Hullocha je bil odbit. Francozi priznavajo, da so opustili malo stražišče ob reki Aisne, zavzeto z nepričakovanim napadom. V okrožju Artois je bilo bojevanje z ročnimi granatami severno od Bois-en-Hache. Francoski uspeh v Vogezih. London, 21. dec. — Silno topniško bojevanje je značilo dan ob zapadni fronti. V Vogezih pri Hartmanns-Weilerkopfu so Francozi po topniški pripravi z močnim pehotnim napadom zavzeli važen del sovražnih utrdeb in ujeli nekaj Nemcev. Nemci poročajo uspehe proti Britancem vzhodno od Hullucha. Mir v Mehiki. El Paso, Texas, 20. dec. — Med Villovo stranko in Carranzovo vlado je prišlo do zediinbe in do miru. Tozadevne listine so bile danes podpisane. Posvet se je vršil v konzulatu v E1 Pasu med mehiškim konzulom Gardo in zastopniki generala Ville. Villa se nahaja v Juarezu. S podpisom mirovne pogodbe se Villa zavezuje, zapustiti Mehiko, El Paso, Texas, 20. dec. — Iz zanesljivega vira poročajo, da general Villa položi orožje in se zateče v Združene Države. Tozadevne priprave so bile ukrenjene, ko je tajnik Lansing dal zagotovilo, da se sme Villa zanesti na zaščito v Združenih Državah. Nova nadloga. Washington, D. C., 21. dec. — Poljedelski department je vznemirjen nad zanosom nosne muhe iz Nemčije, ki enako nadleguje konje in govejo živino. Žuželka je nastopila na zapadu v velikem številu. Gompers pred veliko poroto. New York, 20. dec. — Samuel Gompers, predsednik ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), je prišel danes pred veliko poroto, ki pozveduje o dotikali "Labor's National Peace Council-a" z namišljeno zaroto, ki jo je nasnoval baje Franz von Rintelen. Zahteve Z. Držav v slučaju "Ancone »» Na Dunaj odposlana druga nota je kratka in prijazna, vendar odločna. HAPETOST ŠE NI ODJENJALA. Uncle Sam vzdržuje vse prvotne zahteve napram Avstro-Ogrski. Washington, D. C., 20. dec. — V pričakovanju pretrga diplomatske zveze z Združenimi DrirfVami, ki je videti skoro neizogiben, je baron Zwiedinek, avstro-ogrski opravilnik v Washing tonu, brzojavno poučil vse diplomatske in konzulatske uradnike dvojne monarhije, pripraviti se za odhod in stopiti v zvezo z najbližjimi bolgarskimi ali turškimi zastopniki, ki bi v slučaju pretrga prejkone prevzeli varstvo avstro-ogrskih koristi v Združenih Državah. Slično je baje ukrenil tudi že državni urad glede ameriških diplomatskih zastopnikov v Avstro-Ogrski. Prelom bo, kakor je razvidno iz teh ukrenitev, popoln in se bo raztezal ne le na diplomatsko, marveč tudi na trgovinsko zvezo obeh dežel. Baron Zwiedinek pri Lansingu. Washington, D. C., 21. dec. — Baron Erich Zwiedinek, opravilnik av-stro-ogrskega poslaništva, je imel danes razgovor z državnim tajnikom Lansingom o slučaju "Ancone". Baron Zwiedinek je bil prejel prepis zadnje note na njegovo vlado. Pravijo, da je Zwiedinek naprosil nekih pojasnil. Zahteve Združenih Držav. Washington, D. C., 22. dec. — Druga nota predsednika Wilsona na Avstrijo v slučaju "Ancone", ki jo ozna-čajo kot "ultimatum" in ki je od odgovora nanjo odvisno, ali se bo nadaljevala diplomatska zveza med deželama, je bila danes objavljepa. Nova nota-, dasi kratka ia se.-tavljp na v prijaznem tonu, poziv . <-■ iirQ-Ogrsko, da takoj tzpoini --vse zamevt Združenih Držav, in stavi odgovornost za potop "Ancone" in za smrt Američanov edinole na priznane podatke avstrijskega admiralstva. Nadalje odklanja razpravo o raznih drugih izprič-bah glede podrobnosti slučaja, naglaša kaznivost poveljnika dotičnega podmorskega čolna, odklanja razpravo o mednarodnem zakonu ali načelih človečnosti, ki so bila "samovoljno pre-kršena", ter zahteva, da se dejanje obžaluje, poveljnik podmorskega čolna kaznuje in da odškodnina za smrti Američanov. Wilsonov svetovavec v Evropo. New York, 21. dec. — Col. F. M. House, ki ga štejejo med najboljše prijatelje in zaupne svetovavce predsednikove, bode v kratkem po želji g. Wilsona odpotoval v Evropo, da, kakor je sam izrečno izjavil, "pojasni nekaterim ameriškim poslanikom postopanje zavezne vlade v več važnih mednarodnih vprašanjih". Col. House je določno zagr nil, da se te njegove druge vožnje v . po — prvo je podjel tudi po naročilu predsednikovem pred potopom "Lusitanije" — ne sme spravljati v zvezo z mirovnim poslanstvom. Dobesedno je rekel sledeče: Samo kot "poštni sel". "Na željo predsednika in državnega tajnika grem v Evropo, da prinesem nekaterim našim diplomatskim zastopnikom nekaj pojasnil o vedenju zavezne vlade glede več mednarodnih vprašanj. Nadalje imam dognati njihova mnenja o enakih vprašanjih in nazma-niti državnemu uradu. "Zaradi vojne. Predsednik in državni tajnik sta očividno mislila, da ob tem času ni priporočljivo, diplomatske zastopnike, s katerimi je zaželen oseben razgovor o važnih vprašanjih, poklicati na po- ... svet v Washington. Gre samo za po- ; slanike in poslance v vojskujočih se Ježeiah. Po kabelskem in poštnem promeiu ai bilo "'' vaka jakov pt ide semkaj, ne da bi imeli j . prej državljansko pravico, ker se ni soj se usoda. Ljub.! Z Bogom in M*r.j6t prej zanimali zanjo. Ko si ustanovijo svoj lastni dom, šele tedaj spoznajo, kolike vrednosti je državljanska pravica. Veliko vredno je pa to, da farmarji tukaj brez posebnih znanosti lahko dobijo drugi državljanski papir. V dušnem oziru smo tukaj še vedno po starem. V Greenwoodu imajo du-■ hovnika rodom Madžara, ki govori več kvo, tudi v Petrogradu je bil. Roko so morali amputirati, ker predolgo zdravniške pomoči ni bilo. Hrano so imeli sledečo: Zjutraj čaj in pol funta belega kruha, ki je bil zelo dober. O-poldne juho in meso in pa en funt črnega kruha, ki je bil pa zelo težak, kakor iz zemlje, pa ni bil škodljiv in dosti tečen. Popoldne zopet čaj, zvečer pa juho in meso. Tako hrano dobivajo ruski vojaki in ujetnikom so dajali isto. Stregli so jim sanitejci, pa žene in hčere častnikov. Toda teh poslednjih strežba je bila le bolj na papirju kot v resnici. Rusi so se mu zdeli silno ponižni in boječi. Strežniki so se ujetnikov celo bali, če je kdo kaj pozabavljal, da ni kaj v redu. Dokler so Rusi zmagovali, so jim gospe nosile piškot in cigarete. Ko so pa začeli naši prodirati, so ti darovi izostali. Vojsko z Italijo so pozdravili z godbo in zastavami. Ujetniki so mislili tisti večer, da se je sklenil mir, vendar so kmalu iz časnikov izvedeli, kaj se je zgodilo. Časnike so jim do-našali redno sanitejci. Bilo je sicer prepovedano, ali brali so jih vedno. Časniki so javno pisali, da so se ruski vojaki naveličali vojske in da se rajši dajejo ujeti, nego bi se vojskovali. Car je priobčil manifest v listih in je tolažil: "Nič se ne bojte! Mi bomo naredili nove topove in puške, pa bomo začeli vnovič vojsko, tedaj pa bomo o-■svojili nazaj to, kar so nam Nemci vzeli, in še enkrat toliko zemlje." O-rožja je zelo manjkalo. Straže so bile brez pušk. Celi bataljoni so marširali v fronto brez orožja in so ga dobivali tam od pJciiiii yojako^ Ujetnikom so vsakih 14 dni menjavali perilo. Sploh je ljudstvo silno dobro in pobožno. Vsak vojak, ki gre mimo cerkve, se prekriža, in vedno zvesto opravlja svoje molitve. Zimo res prenašajo, ali se vsak desetkrat bolj zavaruje, kakor pri nas. Prav vsak nosi kožuh, silne škornje in čez te obleče še klobučevi-naste čevlje. Po sobah silno kurijo. To pripovedovanje je zanimivo, ker dokazuje, da se ujetnikom ne godi preslabo in dalje pobija bajke, da bi ruska zima naše vojake ujedla. Lažje prenašajo mraz nego Rusi in so bolj utrjeni. S S £ S »Kili S £ S WW Si »S m,————--> a £ j RAZNOTEROSTI. | £ Sfi '---' £ SHSiSSIISiSSSS obresti, znaša to na leto okroglo 440 milijonov kron, to je na dan nad en milijon 200 tisoč kron, na uro nad 50 tisoč, na minuto 833 in na sekundo 13 K. Ko bi imel to bogastvo kak škof ali kaka cerkev, bi brali to v vsaki številki socialdemokraških listov, na vsakem socialdemokraškem shodu bi slišali o bogastvu "mrtve roke". Rots-child je pa — jud. Sicer je pa ta bogataš pravi revež. Njegov najstarejši sin je v blaznici, najstarejša hčerka je neozdravljivo gluha, a najmlajši sin se je ustrelil. Rekord v kajenju. Rekordi in tekme v kajenju niso nič novega. Leta 1860 se je posrečilo nekemu možu, da je pokadil v 11 urah 50 cigaret; nek prebivalec mesta Ro-baix pa je pokadil v 12 urah nič manj kot 86 cigaret, ne da bi čutil kakih posebnih slabosti. Pojav najnovejšega časa pa je samoumor potom tobaka. Nekemu Dancu, zelo ekstremnemu člo veku, je prišlo na misel, zaviti svoje duševne bolečine v dim kot jih marsikdo utaplja v dimu. Pokadil je na dan 300 cigaret. To je počenjal 2 in pol leta, na kar mu je bilo tobaka preveč ter je umrl. Nek gospod iz najodlič-; nejših budimpeštanskih krogov je nekega dne spoznal, da stoji pred neizogibnim gospodarskim polomom. Da bi zasigural obstanek svoji številni družini, zavaroval je svoje življenjt pri številnih zavarovalnicah; čez deset mesecev nato je umrl. Dognalo se je, •da se je sistematično zastrupljeval s tem, da je vsak dan pokadil 56 cigaret. Potreboval je 17,005 cigaret, da ga dohitela smrt. 60,000 jajc je imel spravljenih neki trgovec v Homutovu na Češkem ter čakal, kdaj bodo cene najvišje. Politična obla?t je pa blago kratkomalo zaplenila. Prva hranilnica in posojilnica v Avstriji še ni tako stara, kakor bi 'i kdo mislil. Ustanovila se je šele leta 1819 (4. oktobra) na Dunaju. Ustanov?: niki so položili 8000 goldinarjev, kateri denar je jamčil nalagateljem denarja. Danes je vloženih v tej hranil| niči 516 milijonov. Na svidenje nad zvezdami! Lep zgled — lepo plačilo. Bilo je v začetku vojske z Italijanom. Tudi v našo občino je prišlo vse polno vojakov. Bilo je ravno dan pred Sv. R. T. Poveljnik je bil major, rodom Čeh. Dobra duša. Veren in zelo izobražen gospod. Vse ga je spo- za nas velika neprilika. Ravno ko pišem te vrstice, sem se spomnil, da je naš vrli list Am. Slovenec glasilo Zveze katoliških Slovencev. Taka zveza je gotoVo prepotreb-na za naš slovenski narod v Ameriki. Zato" bi moral biti vsaki zavedni Slovenec član te zveze, da bi tako pospeševali plemenito idejo. V naši naselbini bi gotovo nam mnogo koristila podružnica take zveze, ker bo imela igra najlepSi uspeh tudi pn bi se, v. "»?>« 2vezinih Pravil da,° „,s v Jolietu. Med dejanji bo igral, marsikaj koristnega storit, za eno al. Hrvatsko-slovenski tamburaški zbor I dru»o stvar. Posebno pa bi imeli na-"Zora". Predstavi bosta dve: začetek '°go skrbeti za cerkev, m s tem b. jezikov, seveda ne slovensko, in to je štovalo. Takoj tisti dan, ko se je pred- ob 2. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 in 25c. — Zopet umor v državni kaznilnici. V ponedeljek pozno popoludne je bil v državni kaznilnici v Jolietu kaznjenec J*rank Harrod, 38 let star, obsojen v okraju Marshall zaradi tatvine in vloma, usrnrčen po drugem kaznjencu, imenoma Jaspar Perry, starem 22 let. Oba kaznjenca sta delala v stolarnici. Sprla sta se nekaj, malo pred dokončanjem dnevnega dela, in ko sta z dru-4giini kaznjenci vred odhajala iz delavnice, je Perry udaril Harroda po glavi s stolovo nogo in mu prebil črepi-njo, tako da je napadenec čez eno uro uuirl. Morivec pride v januarju pred poroto in bo prejkone obsojen k smrti na vislicah. — U. S. Steel Corporation, ki ima laliko imeli vsaj nekaj napredka v cerkvenem oziru, da ne bi šli vedno rakovo pot. Koncem želim vsem čitateljem Am. Slovenca vesele božične praznike in srečno novo leto. Frank Perovšek. Sheboygan, Wis., 19. dec. — (Božične pravljice.) Marsikateremu silijo misli nazaj v mladostno dobo na vesele božične praznike. S kakšnim veseljem čakajo otroci, ko jim očetje začnejo prirejati božične jaslicc! Oh, blažena leta nedolžnih otroki Vi imate veselje brez težkih nadlog. I kaj pa pomenijo božične jaslice? O, dragi očetje širom naše nove domovine, to je velikega pomena. Kakor jaz, tako vi drugi se dobro spominjate veselega božičnega časa v stari domovini. Ka-veliko tovarno tudi v Jolietu, je imela kor se jaz sporninjam dobro, ko so letos vsled vojne velikanske dohodke, ki znašajo nič manj nego $130,000,000. Zato bo razdelila med svoje uradnike, predstojnike departmentov, superin lendente in nižje "bosse" v mesecu januarju posebne nagrade (bonuses) v približnem znesku $2,000,000. — Začetek zime. Danes, dne 22. decembra, se po koledarju začenja zima. Včeraj je bil najkrajši dan v leta, solnčni vzhod ob 7. uri 36 minut in volneni zahod ob 4. uri 30 minut. Z današnjim dnem prične solnce vzhajati v*ak dan raneje. Mraza smo že imeli nekoliko, tako n. pr. je onidan kazal toplomer 6 stopinj nad ničlo, a zadnje dni še ni bilo prehudega mraza. Tudi snežilo je že parkrat. Vendar smo bili z dosedanjim poznojesenskiin vremenom lahko prav zadovoljni. Joliet, 111., 21. dec. — S tem naznanjam, da je imelo naše društvo sv. Ane »t. 534 Katoliških Borštnaric 12. decembra svojo glavno letno sejo in vo- nam oče napravili v kotu za mizo božične jaslice. Najprvo smo molili sv. rožni venec v čast in slavo novoroje nentu Kralju sveta. Katoliška cerkev nas spominja nazaj v preteklost 1915 let. Takrat se je rodil Jezus, naš Iz-veličar in Odrešenik sveta. Ta je bil Kralj vseh kraljev. Ko so pobožni pastirji pasli svoje črede na betlehem-skili poljanah, prikazal se jim je angel in jim je oznanil veliko veselje. Rekel jim je: "Ne bojte se, oznanjam vam veliko veselje. Pojdite v Betlehem, in tam boste našli dete v jasli položeno." Tukaj vam je povedano vse o jaslicah in o veselju. Zatorej, dragi mi očetje širom Amerike, vi, ki ljubite /svoje otroke, naredite jim veselje! Resnično, resnično vam povem, da boste napravili svojim otrokom največje veselje, ako jim napravite božične jaslice. Kajti otroci zelo ljubijo ta lepi božični spomin. Zalibog, da se je to tako opustilo med našim narodom tukaj v ti novi domovini. V starem kraju skoraj ne stavil g. vikarju, je prosil dovoljenja, da bi drugi dan prišli njegovi vojaki skupno k sveti' maši. Prišlo jih je res vse polno, za dve cerkvi; na čelu vrli major. Ves čas sv. maše je klečal pri obhajilni mizi, vtopljen v gorečo molitev, seveda v lep zgled in v veliko spodbudo vernikov. Ostali so vojaki v občini prjblizno tri tedne v veselem upanju, da morda ne bo treba na bojno polje. Jfcdaleč od tam se je čulo gromenje topov in videlo se je, kako so gorele hiše v oddaljenosti 1 in pol ure. Nekega dne je bil povabljen na kosilo k (akozvani "Officirsmcs.se" tudi g. vikar; šel je pa le na kavo. Ko gresta nato g. vikar in g. major domu — g. major je namreč stanoval v fa rovžu — pravi g. major vikarju: "Nekaj bi Vas lepo prosil, gospod vikar!' — "Prosim, kaj takega?" — "Dovolite mi, da pridem jutri k Vam k spovedi in k svetemu obhajilu!" — "Srčno rad ustrežem Vaši želji, gospod major, le pridite, kadar Vam je ljubo," mu odgovori g. vikar. Določena je bila šesta ura. Drugi dan je g. major res prišel ob določeni uri. Opravil je spoved. Pred obhajilom je stopil- k oltarju, odložil svoje vojaško orožje ter prav ponižno in ganljivo prejel Kralja vseh kraljev. Zopet prelep zgled! Ljudi je bilo vse polno v cerkvi; vse je bilo ganjeno do solz. In glej! Ze isti dan je prišel poziv, vsa divizija z majorjem mora v fronto! Vse je, seveda, obšla žalost in strah. Naš vrli major pride tedaj, h g. vikarju, precej otožen. Poslovi se ter reče: "G. vikar, žalostna novica! Iti bo treba v boj. Malo težko mi je, ker ne vem, kaj nastane. No, pa naj bo, kar je božja volja; sem vesel le, da sem opravil, kar sem želel, in da Imam ljubega Odrešenika pri sebi." In šel je blagi mož. Dva meseca je bil v jarkih in v boju. Toda nič hudega se mu ni pripetilo. Očitno varstvo božje! Lep zgled — lepo plačilo. Vedno zdrav in srečen. — Čigon. Iz ujetništva. Iz ruskega ujetništva se je vrnil Janez Jenko, doma iz Sore, in pripoveduje sledeče: "Ujet sem bil, ko so Rusi na nekem kraju prebili fronto in so tako prišli našim za hrbet. Obrnili so se in so se hoteli še prebiti, toda od vseh strani ogenj jih je primoral, da so se udali. Njemu je šrapnel prebil roko in ga ranil tudi na ramenu. Prepeljali so ga v Kijev, od tam v Mos- Odločna ženska. V Krakovu je bila vesela družba pri Uv^rt^V Žena eneija igravccv pride poriu T:i jf vse, in nazansje zastavi še svojo ženo in — izgtibi. "Oni, ■ ki je dobil, se ji približa, a žena mu da par takih klofut, da pobegne. Nato pa vzame ona v roke svojega ljubeznivega moža in ga tako nabije, da so morali poslati po zdravnika. Kašelj in hrlpavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. SEVERAS Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim —mladim in starim, otrokom in odraslim. Gena 25 in 50 centov. "Imel sem hudi kašelj," piSe e. Frank Vacha, iz Elk River, Minn., "ter sem kupil steklenico Severovcsa Balzama za PIJnfa in predno sem CA porabil celo steklenim, je kaSelj popolnoma izginil. Jaz sem 63 let star ter se zdravega poSutim." Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnit« nadomostltve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od na^. 7APFKA medla glavobol, <* uru unn, motie«, jetrne pritožbe. zlatenica in žolčnica se vdajo zdravljenj«, ako se rabijo kakor navedeno v navodilu SEVERA'S Liver Pills (Sevetove Jetrne Kroeljlce). Cena 25o, HB se W. F. SEVERA CO., Cedar RaDids low« iS Največja kuhinja na svetu. Pariški bazar Bon Marche se odlikuje v tem. da ima največjo kuhinjo na svetu. Ta trgovska hiša preskrb-Ijuje hrano za vse svoje uslužbence in teh ima do 4000. Naravno je, da se mora za tako množino tudi neobičajna množina jedi napravljati, in v to svr-ho služijo veliki aparati in razne priprave za brzo kuhanje. Najmanji lonec obsega 75 litrov, največji 375 litrov. Za zajtitrk se potroši nič manj nego 7,800 jajc in do 750 litrov kave. Pri kuhanju je do 60 kuharjev in okoli 100 pomagačev. Kako izveš, koliko let ima? V nekem listu čitamo: "Recimo, da ima gospa X 35 let. Ona ti gotovo poreče, da ima 30 let. Vprašaj na to njeno intimno prijateljico, koliko let ima gospa X. Ta prijateljica ti hitro reče: 40 let. Razlika je torej 10 let. Razdeli 10 let z 2, najdeš 5. Dostavi 5 onim letom, katere ti je povedala gospa, pa izveš resnico. Molčljiv admiral. Pokojni admiral Roždestvenski, katerega ime je v tesni zvezi s pomorsko bitko pri Čužimi, je imel pridevek: molčljiv admiral. Bil je tako molčljiv, da ni za časa vsega potovanja baltiške flote v Tihi Ocean spregovoril z nobenim ni besedice o tem, kaj da misli iii kake nade ima o eventuelhi bitki. Ta molčljivost je konečno čast nike razburila, da so ga vprašali, čemu da vedno tako uporno molči. Rožde stvenski pa je tudi dalje dosledno molčal. Visoko nadstropje. Francozi so poslali na dvor angleškega kralja Jakoba I. jako nerodnega poslanika, ki ni poznal prav nobenega takta, osebno pa je bil velikan. Nevo ljen vpraša kralj slavnega filozofa Ba cona Verulnmskega (1561—1626): Kaj mislite o novem poslaniku? — Jako velik je in lepo rejen, pravi filozof, izogibajoč se odgovoru. — Ne mislim tako, kaj mislite o-njegovih duševnih zmožnostih? — Veličanstvo, nekateri ljudje so laki kot večnadstropne hiše, najvišje nadstropje je navadno najslabše in pa najklaverneje opremljeno.' Najbogatejši mož v Avstriji je danes baron Albert Rotschild, katerega premoženje znaša 11 milijard 126 milijonov 594,673 kron. Če računamo od te svote samo po 4odstotne Iz malega raste veliko! ® Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY. pr«J.. CHAS. G. PEARCE, lullr raxn^ £ SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 013 N. Scott St. Joliet, It* Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 AMERIKANSKI SLOVENEC, 24. DECEMBRA 1915. 3. KRANJSKO. —Pri Kranjski deželni banki je podpisal III. vojnega posojila knezoškof ljubljanski, g. dr. A. B. Jeglič, dodatno k svojim prijavam za to posojilo v zneskih po 400,000 in 5000 K še nadaljnjih 600,000 K, tako da znašajo sedaj vee njegove prijave 1,005,000 K. — Pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijelnem subskripcij-skem mestu je subskribiralo 672 strank v celoti 10,544,300 K 5'/i odst. tretjega avstrijskega vojnega posojila. — Izgube 17. pešpolka. Dne 1. nov. sta padla poročnika Hercog in kadet dr. Ecker. Ranjen je bil že tretjič stotnik 17. pešpolka Viktor pl. Kani-»ius. — Prepovedane razglednice v inozemstvo. Razglednice, ki predstavljajo mesta, mestne dele, kraje, pokrajinske slike, vojaško važne objekte, prometne in narodnogospodarske naprave, posebno pozornost vzbujajoče stavbe in spomenike v monarhiji, se ne smejo več pošiljati v inozemstvo. — Žrtve na srbskem bojišču. Koncem okt.- je na srbskem bojišču padel junaške .smrti 35 let stari oženjeni Franc Debevc iz Leskovca. Zapustil kem bojišču je padel nadporočnik v I bojišču. rez., nadzornik delavske zavarovalnice v Trstu Jožef Stepec. — Odlikovan je podlovec Reitz Fr. pri c. in kr. lovskem batal. št. 7. z "eliko hrabrostno srebrno svetinjo I. *azr., sin Alojzija Reitza, urarja v Nobeni mestu. — Umrli so v Ljubljani: Fran Fa-schnig, domobranec. — Wendel Bayer, četovodja. — Anton Koutsky, črno-vojniški pešec. — Alojzija Zupančič, čevljarjeva vdova, 72 let. — Rozalija Kokošin, bolniška devica, 36 let. •— Umrl je 2. nov. v deželni bolnici Lovrenc Ložar, užitkar pri sinu Antonu, posestniku v Brestu št. 24, občina Tomišelj, v starosti 59 let. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili uredništvu "Slovenca": Henrik Valenčak, iz Zapotoka pri Kanalu; Iv. Sedevčič iz Bate; Josip in Alojzij Koršič iz Pevme; Josip Fabjan in Josip Perko iz Podgore. Njih naslov: Paratski zavod, Kazanjska gubernija, Rusija. — Nadalje se nahajajo v ruskem ujetništvu: Žitnik; Sporer z Dolenjskega; Oder iz Bohinja; Alojzij Kastelic iz Zaloga; Franc Verbič, doma pri Kranju; Spunt Martin, iz Rateč, Gorenjsko; Ivan Nado v, iz Lo-kavca; Franc Zalokar z Gorenjskega Matevž Bradeško, z Dolenjskega, Jo-iip Glavič, Potočarska vas; Franc Lti- Št. Jernej; Tavčar, Grosuplje; A-. . -"SStj mm, Ljubljana; Anton Št„-i Krvzelj, mestna uboga, 89 let. - Alek- cin, doma blizu Škofje Loke; mesa, i Balint, Josip Wadkerti, Lajos — Železničarja umrla. Dne 10. t. m. sta umrla v dež. bolnici Jožef Rotsch, 37 let stari sprevodnik drž. železnice iz Sp. Šiške, rodom Čeh in domačin Anton Jerman, 62 let star delavec v skladišču juž. železnice, stanujoč na Sv. Petra cesti 38. — Kap zadela je dne 9. nov. popoldne v Figovčevem hlevu na Dunajski cesti znanega ljubljanskega postopača Edvarda Komarja. Umrli so v Ljubljani: Marjeta sodnija v Novem mestu je pod predsedstvom c. kr. dvornega svetnika Zmavca v navzočnosti c. kr. dvor. svetnikov Bučarja, dr. Krauta, dr. Fur-lana razveljavilo razsodbo okrajne sod nije v Kostanjevici, s katero se je posestnik M. B. oprostil obtožbe prestopka po par. 14.-1. ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 dr. z Javni obtožitelj je bil dr. Kremžar. C. kr. okrožna sodnija v Novem mestu je izdala razsodbo, da je M. B. kriv, da je prodal J. K. 250 litrov vina po 70 vin. liter, torej zahteval (prej je bilo vino po 40 do 50 vin. liter) čezmerno ceno ter ga je obsodila na 50 K denarne kazni. Zgoraj omenjena okrožna sodnija je v razsodbi navedla naslednje razloge: "Prvosodna oprostilna sodba temelji samo na nazor, da vino ni neobhodno potrebna reč. Ta nazor je pomoten. Sodno notorno je, da se na Dolenjskem prideluje vino skoro pri vsaki hiši in se rabi. za navadno domačo pijačo. Vino tvori bistveni del hrane za delavce, ki sploh nočejo na delo priti, če ne dobe vina. Ker je tukajšnje ljudstvo prepričano o krepilni moči vina, ga je šteti med neobhodno potrebne reči. Podani so v obtožen-čevem ravnanju zakoniti znaki prestopka po par. 14.-1, ces. nar. in je krivdorek utemeljen." — Povišanje davka na žganje. Današnja "Wiener Zeitung" objavlja cesarsko odredbo, ki poviša davek na žganje zopet za 40 vin. za liter alkohola. Žganje je zdaj obdavčeno z 2 K za liter alkohola v nižji in z 2 K 20 vin. v višji postavki (ekskontin-gent). "Wiener Zeitung" objavlja dalje ministrsko odredbo o ustanovitvi centrale špirita in ministrsko odredbo, ki uvaja najvišje cene denaturiranemu špiritu. L ŠTAJARSKO v bolnišnico. Ko pa je okreval, se je zopet podal na severno bojišče. Ko je Italijan napovedal vojno, je bil premeščen na italijansko bojišče. Ob novem letu sta si na bojišču z mlajšim bratom Francem, ki je prišel za njim, podala roke in si voščila srečno novo leto in srečno vrnitev v svojo domovino. Solze so njima stopile v oči iz ljubezni, ko sta se v daljnem kraju našla. Tamkaj sta skupaj spala, se skupno bojevala ter Ruse preganjala iz Karpatov, dokler ju ni bolezen razločila. Sedaj sta bila obadva na južnem bojišpu, ali žal, da nista bila skupaj. Še isti dan je Janez pisal svojim starišem dve karti, predno je šel v boj, kjer je izdihnil svojo mlado dušo. — Smrt na bojiščih. Iz Dramelj. V Galiciji je padel Jakob Jesenek iz Dobja in menda tudi Jurij Kalšek, na italijanskem bojišču pa četovodja Lovrenc Lorgar iz Razborja. — Od 18. oktobra naprej slišimo neprenehoma grozno gromenje topov z italijanske strani. Dne 29. oktobra ponoči je dvakrat brez odmeva strašno zahrumelo, toda ne od groma, ampak kakor od bombe ali razpočene mine. — Štajerska domobr. pešpolka iz Gradca in Maribora lahko štejeta dan 11. novembra za svoj častni dan. Silovito so navalili Italijani na Kras, ali ta dva polka sta s svojim ognjem preprečila nešteto italijanskih naskokov. Na bataljon stotnika K, opetovano odlikovanega junaka mariborskih domobrancev, so jurišali Italijani popoldne petkrat, naši Mariborčani so jim klicali iz tisoč grl "Avantil' ali Italijani so prišli "avanti" samo toliko, da so imeli prav velike izgube. lamnik, Škofja Loka; Novak. Od 27. dom. polka; Franc Kotnik, prej trgovski pomočnik pri Štupici v Ljubljani; Ignacij Bolko, Anton Suban, Kristan Slokar, Rudolf Kočevar, Julij Home-•jak, Peter Homeljak, vsi doma iz Lo-kavca na Primorskem; Anžič Vincenc, Stepanja vas; Alojzij Češen, pek pri Žužku v Ljubljani; Ignacij Vavpot iz Konjic; Belič z Viča; Kalan, nečak Preč. g. prelata Kalana, Škofja Loka. Od 87. pp.: Lapornik Karol, iz okolice Trbovelj, Levič Mihael iz Celja; Bov-Žonta; Dečman, čevljar, Celje; Stvarc; Bratič; Vidic; Florijan Drolc, Ooma blizu Celja. Od 97. pp.: narednik Tomšič Anton iz Postojne, ranjen v nogo; Matjašič, doma blizu Vrem-*kega Britcfa, ranjen v nogo; Kretič Ivan iz Vipave, živi v Trstu; Kramar, učitelj, Gorica; Rebernik, Idrija; Kravanja, trg. pom. v Trstu; Franc Bulko, Lokavcc; Štefan Pavšič, Gr-Sar, Primorsko. Od 7. lov. bat.; Av-Sast Erat, Bled; Sever, mizar v Rožni dolini. Od 20. lov. bat.: četovodja Or- Breznik, vsi doma blizu Maribora; Borin Peter iz Ptuja. Od 7. pp.: Pe-terlin Gabrijel in Andrej Ogris, doma s Krškega. Od 4. dom. p.: Franc Stnk, Kokra, Gorenjsko. — Veliko število laških ujetnikov so nov. zopet peljali skozi Ljubljano n« ljubljanski grad. — Umrli so v Ljubljani: Janez Orc-^k, užitkar-hiralec, 77 let. — Antonija Vičič, gojenka trgovskega tečaja, 16 1«. — Maks BrČan in Fran Podreka, J*§ca. — Jurij Zeleniansky, honvedski Pešec. — Hubert Mueller, poddesetnik. Edvard Komar, delavec, 44 let. — Danica Puhar, rejenka, 4 mesece. — Iz ruskega ujetništva se je ogla-pekovski mojster iz Kranja Fran ^egušar. Ujet je bil dne 11. maja. Stdaj je pomočnik pri nekem pekovem mojstru. Zdrav je, godi sc mu d°bro in želi vsem znancem in prijateljem, da bi se še srečno videli. Pojavlja vse. — Junaška smrt. Narednik g. Jan-Ramovš sporoča: V velikih bojih *Ja južnem bojišču, ki se vrste vsak je padel 3. nov. Slovenec desetnik ®ragotin Orchek. Pokojnik je bil do-"er in hraber vojak. Pri velikem na-Lahov na naše postojanke se je *°kojnik zelo hrabro boril. Da reši "»ojega dobrega in hrabrega stotnij-poveljnika, plane kakor srdit f*i£ku in bije po sovražniku. Ravno * mu kaže njegov poveljnik, naj se Szilagyi, Marcin Talarzik, Matija Zamuda, Sandor Sahi, Fran Sammer, Vincenc Ramboušek, Jakob Jay, pešci. — Alojzij Štefančič, ubožič, 44 let. — Ivan Tomat, stolarski pomočnik, 56 let. — Alfred Kristen, topničarski desetnik. — Josip Lapuh in Fran Ta-kacs, pešca. — Kako so ujeli morilca in roparja Zupeta. O tem se še poroča: 30. okt. med 8. in 9. uro zvečer sta dva moška na cesti med Sušicami in Dobindolom napadla Antona Spreitzer iz čermoš-niške občine in mu uropala 6 K. Eden roparjev da je imel puško z nataknje-nim bajonetom, drugi je bil neoboro-žen. Napadenec iu vsled teme ni mogel spoznati. Oboroženi ropar je bil najbrže orožniški morilec Martin Zu-pet iz Zaboršta, okraj Krško, tembolj ker so Zupeta naslednji dan v onih krajih videli in spoznali. 4. nov. sc je pokazal Zupet v Hrastu in Skremljev-cu ter izpraševal po hrvaški meji. O-rožniki iz Suhorja so nato s pomočjo nekaj civilnih ljudi, oboroženih z lovskimi puškami, takoj priredili pogon za morilcem do hrvaške meje. Tam so naslednje jutro ujeli Zupeta blizu kraja Buliši; dobil je tri strele sekan-ca ter ni moge'1 dalje bežati. Ko so ga prijeli, so našli pri njem dva revolverja 6 in 9 mm kalibra, tri žepne nože, magacin patron, pet žepnih ur, pet srebrnih urnih verižic, zlato žensko urno verižico, kratko častniško verižico Double, dva zlata poročna prstana, štiri druge zlate prstane s kamni, dve usnjeni denarnici, 340 K gotovega denarja in rožni venec. — Umrl jc 5. nov. v deželni bolnišnici Ivan Šešek, delavec pri vinskem trgovcu Petru Štcpic, stanujoč na Glin cah št. 32, v starosti 49 let. Nedavno se mu je bil zvalil sod na desno roko in mu jo močno poškodoval. — Umrl je Franc Mfclliwa, višji gozdar kneza Windischgraetza. — Umrl je na Dobrovi Josip Zore, posestnik, mlinar in Žagar, po domače Malnarjev oče. — Nesreča na železnici. Železniški uslužbenec, dvajsetletni Jožef Zupančič, je šel dne 1. novembra po železniški progi, da bi nastopil nočno službo v čuvajnici pri Gradacu. Nesreča pa je hotela, da je padel ravno, ko je prihajal vlak. Glavo je sicer še odnesel, toda noge so mu ostale pod vlakom, ki mu je razmesaril desno nogo, levo pa odtrgal pri kolenu. Prepeljali so ga v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji. — Zanimiva razsodba, obhodno potrebno." C. - "Vino ne-kr. okrožna — Za kanonika lavantinskega stolnega kapitelja v Mariboru je imenoval cesar špirituala č. g. Rudolfa Janežiča. — Smrtna kosa. Umrl je v 71. letu svoje dobe na Dunaju g. Matija Skraj-nar, inšpektor c. kr. južne železnice v p., posestnik svetinje za 401etno zvesto službovanje. — Umrl je v Mari-bo.ru gostilničar Avgust Jeres, star 66 let. — V Radovljici je umrl Jožef Ra-čič, star 74 let. — Profesor Ant. Rabuza padel. Kakor poročajo privatne vesti, je na italijanskem bojišču padel, zadet od granate, prof. Ant. Rabuza, rez. kadet. Prof Rabuza je poučeval na samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju. Njegovemu slugi je granata odtrgala roko. — Umor in samoumor. V neki kavarni v Ptuju je črnovojnik Avgust Wolf s štirimi streli iz revolverja ubil 251etno plačilno natakarico Terezijo Wohlgemuth. Wolfa so aretirali, nakar se je ponoči v zaporu obesil na jermen iz čevljev. — Umrl je v Karlovcu vojak celjskega pešpolka, Hladin Franc, 33 let star, Marijedobje, Štajersko. — Železniška nezgoda v Štoreh. "Marb. Ztg." poroča, da sta 5. novembra zjutraj na postaji Štore zadela skupaj osebni in tovorni vlak. Štiri vagoni s petrolejem so se popolnoma razbili in petrolej se je zlil v mimo tekočo Voglajno. Ranjenih je bilo menda tudi 5 oseb. — V Gradcu je umrl domobranec infanterist Vincenc Pleničar. — Deset sinov pri vojakih. Pišejo: Vdova Alojzija Drolc iz Špitaliča, o kateri so poročali v 233. številki "Slovenca", da ima šest sinov pri vojakih, ima v resnici deset sinov pri vojakih. Nekaj starejših je že oženjenih in imajo svoja gospodarstva. Od desetih bratov je bilo sedem že potrjenih in so služili v cesarski suknji, zadnji trije so bili pa letos potrjeni in vpoklicani. Samo najmlajši, Ignac, je sedaj doma, ker je vsled mnogih prošenj matere, županstva in sosedov dobil začasen dopust, da pomaga materi pri gospodarstvu, ker je bila ostala popolnoma sama. Zanimivo je, da je mati Alojzija Drolc povila deset otrok — same fante in vse spravila kvišku, da so sedaj vsi vojaki. Takih slučajev gotovo ni mnogo. —Umrl je dne 1. novembra ponoči v Celovcu c. in kr. polkovnik v p., bivši poveljnik 73. pešpolka, vitez Franc Jožefovega reda, imejitelj vojaškega zaslužnega križca itd., g. Karl Wilde, po dolgem bolehanju. — Odlikovanje. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 11. gor. top. p. A-leksander Hrašovec. — Iz nemškega Gradca. Ob zavzetju Niša po Bolgarih je bil Gradec v zastavah; raz mestne hiše jc plapolala prvič slovenska bolgarska zastava. — Padla na bojišču. Radislavci pri Mali Nedelji. Komaj jc minilo mesec dni, ko je na južnem bojišču padel A-lojzij Zmazek, šele 20 let star, in spet je došla vest, da je 22. oktobra padel mladenič Janez Farkaš, star 24 let. Zadela ga je granata. Bil je vseskozi mirnega in treznega značaja, vse ga je ljubilo in spoštovalo. Služil je pri domačem pešpolku. Lansko leto je odšel na severno bojišče, kjer se je skoro celo zimo bojeval v Karpatih, bil je tudi ranjen v nogo in moral je iti otrok, so delali te žalostne prizore, če mogoče, še bolj pretresljive. Starci so pripovedovali, da so bili preje nekaj časa v Amstettnu in Oberhollabrun nu, kjer so dobro živeli, ker so si lahko sami kuhali hrano, kakoršne so bili vajeni doma, in imeli so tudi priložnost za delo in zaslužek. Iz teh krajev so jih bili premestili v barake v Gmuend, kjer je bilo razmeroma dobro, a za malo časa. Drug odlok jih je odpravil v Bruck ob Litavi; tu so morali spati na golih klopeh in ležiščih. Sedaj znova mučno potovanje nasproti neznanemu: Bog daj, da bi prišedši v Steinklamm ne morali vs-klikniti: "Tribulationem et dolorem inveni!" — Dopisnica iz Italije. Gdčna. Er-na Leban piše svoji prijateljici: Mi se nahajamo že od 11. junija v Benečiji, in sicer v Trblju (poldrugo uro od Soče). Doma nismo bili več. Le seboj nismo vzeli ničesar. Zdravi smo vsi. Tu je več Roncijcev in iz gorskih sosednjih vasic. Nekateri so raztreseni po raznih krajih Italije. G. kurat O. Medveš in g. župan Al. Perše sta blizo Neapolja. Vsi upajo na srečno svidenje. — Umrl je v Trstu g. Karol Živic, star 24 let. DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne' zdravstvene komisije in ima posetrirt priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah-2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12. HRVATSKO. — Padel je na soški fronti trgovec A. Bibitsch iz Beljaka. _ Koroška infanterija se je odlikovala v bojih za Kraško planoto posebno 26. dan bitke, to je bilo dne 12. novembra. Italijani so naskako-vali z vso silo, in sicer so poslali v boj svoje sveže infanterijske čete. Kakor je Napoleon pošiljal staro gardo, da odloči konec boja, tako so mislili tudi Italijani, da dosežejo s svojo gardo. z berzaljeri to, česar niso mogli doseči motivacijo> da s svojim pisanjem aktivni polk. in polki mobilne milice vojskoyanja . — Cirilica. Bosanska vlada je za vse oblasti, vse urade in zavode določila izključno rabo latinice in prepovedala rabo cirilice. V cirilici pisane vloge smejo uradi pač vsprejemati, reševati jih pa morajo V latinici. To velja tudi za občinske urade, trgovsko in odvetniško zbornico ter podobne korporacije. V šolah je rabiti izključno latinico, samo pri pravoslavnem veronauku je še dovoljena cirilica. —Zaplenjen je imetek mostarskega odvetnika dr. Dušana Vasiljeviča, kateri se sedaj nahaja v inozemstvu ter je član "Jugoslovanskega odbora" v Londonu. — Samoumor. V Zagrebu se je na tamošnjem pokopališču obesil neki Josip Sušnik, rojen 1. 1851. — "Hrvatski Pokrct", glasilo srbo-hrvatske koalicije v Zagrebu, je ustav- Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, ILLINOIS. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. ^IIMOM tekom 25 dni. Ali ne berzaljeri, ne druge čete niso nič pridobili. Zopet so bili lovci naših planinskih dežel, ki so ,odbijali sovražnika, in poleg njih koroška infanterija. _ Iz ruskega ujetništva v Ugliču je $obil urednik celovškega "Mira" od dr. Janka Kotnika sledeče pismo: Dragi g. urednik! Vaše dve karti sem -fcftsi! Srčna hvala za domovinske po-' zdraVe. Sedaj je vsaka črka, napisana iz daljne domovine, polna življenja in zlata vredna. Daj Bog skoraj konec in blagi mir! Varujte mater domovino, da jc ne najdemo raztrgane in one-čaščene, kadar se vrnemo v njeno slad ko naročje. Telo je zdravo, srce pa bolno od velikega hrepenenja po domovini. Srčno pozdravlja vse znance in prijatelje dr. Janko Kotnik. Tudi ukor. Oče sinu: "Pusti slikarijo. Že 42 let si star, pa še nobene slike nisi prodal. Ko je bil Rafael v tvojih letih, je bil že pet let inrtev." FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. PRIMORSKO. D — Bombe iz aeroplana v Rihember-gu. Dne 31. oktobra je metal laški letalec v Rihembergu v smeri na vas Polje bombe. Padlo je več bomb, ki pa so popolnoma izgrešile svoj cilj. Eksplodirale so v vinogradih in klestile trte silovito. Vsa vas je bila polna dima. Letalo, ki je prebarvano v obliko velike trikolore, so naši obstreljevali. — Hišo je porušilo. V Kronbergu pri Gorici je laška granata porušila hišo — last bivšega kronberškega orga-nista in načelnika Orla Hvaliča. Lastnik hiše se nahaja skoraj že od počet-ka vojne v srbskem ujetništvu, — Dr. Rybarž, ki je bil nekaj časa v bolnišnici, je ozdravel in zapustil bolnišnico. Povrnil se je v službo na novo službeno mesto. — V Kobaridu je bil od Lahov interniran urar in lovec Uršič p. d. So-kič. Internirana je tudi krčmarica Vo-laričevka iz Idrskega. — Križevi pot kraških beguncev, "L' Eco del Litorale" poroča, da se je dne 9. nov. peljalo mimo Dunaja Steinklamm 700 slovenskih beguncev iz kraških vasi. Na dunajskem kolo dvoru so jim dame Rdečega križa po žrtvovalno nudile okrepčil ter razdeli-le med nje 200 odej in 1Q0 rut ogri-njalk, pri čemer so se posebno ozirale na otroke in starke. List nadaljuje: Bili so to bedni begunci in o njih se je moglo reči s psalmistom: "Euntes ibant ct fiebant": Šli so in jokali! Ubogi ljudje! Zaspani in z razbole-nimi udi so bili že polegli. Majhni o troci, pokriti s cunjami, so ležali na sedežih, večji pod njimi, dojenčki pa na policah za prtljago, matere in stare matere pa so čepele po tleh. Samo ubogi starci so bdeli sedeči na konceh klopi, tihi in potrti gledalci tolikega gorja, neme priče trpke usode, ki je zadela njihove drage. Izraz nepopisne žalosti se je mogel čitati na njihovih obrazih, preje zagorelih od solnca, sedaj mršavi in bledi od trpljenja. Ve-dni napadi oslovskega kašlja, ki jih je navadno spremljal jok bednih bolnih CHARLES D. DIBELU ADVOKAT—LAWYER Sob« 503«Woodruff Bldg , Joli«t --:CHICAGO PHONE Slo:-- J. C. Adler & Co. priporoča rojakom 6vojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL E. K. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogreboik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent tel. S. Chicago 1606. Ambuland in kočije, ter avtomobil za vsako prigodo in Treme. Kadar imate kuj opravite s sodnijo ofcruite se k meni. g Govorimo slovenski jezik, j ^ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri fi M.J. TERDICH, 1106 Chicago St- ■ Dr. Richter's [Pain Expeller zoper revmatl* zem in trganj« bolečine in o-trpnelost Člen* kor in mišie. Pravo zdravilo Je » zavoju, knkoršnegu Trdite nu sliki. Zavrnite vsak zaroj, ki ni zapefiaten s Au-hor Trade Mark. S5c» in 50c vseb lekarnah nli pa plSit« ponj naravnost 11& imm & Co. 74-80 Wilkinson Street New York. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,001 KRON. I "Vložen denar obrestuje pO 4? % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA k vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj tum šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in AngL-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovcnski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$150 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj ie pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays an-1 Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Ad\ertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 26. dec. Nedelja Stefan, muč. 27. " Pondeljek Janež, evang. 28. " Torek Nedolžni otročiči. 29. " Sreda Tomaž, škof. 30. " Četrtek David, kralj. 31. " Petek Silvester, p. 1. jan. Sobota Novo leto. Obr. G bile pri tem narodu suženjske, ali delavske razmere. Tako je ravnalo paganstvo se suženjstvom. Ako pa rečem paganstvo ne menim samo paganskih kapitalistov, marveč tudi paganske modrijane in postavodajalce, izmej katerih so prvi odrekali v svojih postavah su-ženstvu vsaktere pravice, slednji pa so znanstveno skušali dokazati, da suženj sploh nima nobenih pravic, da niti one narave nima, kakor slobodni človek, da bogovi skrbe le za slobodnega človeka, za sužnja se pa ne zmenijo. Krščanstvo je napovedalo boj pa-ganstvu in z njim tudi suženjstvu. Krščanstvo ne pozna razlike mej slobod-nim in sužnjem, uči marveč, da smo vsi brez izjeme bratje mej seboj. Res, da delamo še razliko mej nehlapčev-skimi opravili in hlapčevskimi. Toda ta razlika je le v imenu, ker hočemo z imenom hlapčevska opravila označiti ona, ki otrudijo bolj telo kakor duha in so vsled tega v nedeljah in praznikih prepovedana. Taka dela so bila pri paganih sramotna, pri nas pa so častna, saj jih je sam Jezus Kristus počastil z delom svojih rok! Ko je izbiral apostole, jih je izbral iz nizkega delavskega stanu. Uboštvo je bilo pri paganih sramotno. Zveličar pa je dal uboštvu s tem, da je radovoljno uboštvo postavil mej evan-geljske svete, prav posebno dostojanstvo. Srednji vek je preveval popolnoma krščanski duh. Prav v tem veku, katerega imenujejo sovražniki cerkve temnega, so bile delavske razmere najboljše. V koliki časti so bile takrat delavske zadruge! Kako lepo, družinsko, očetovsko, je bilo razmerje mej mojstrom, pomočnikom in vajencem. Koliko veljavo so imele te zadruge tudi v javnem življenju! Delodajalec in delavec so jedli pri eni in isti mizi in vživali so eno in isto jed. Kdaj so se te razmere poojstrile? Ali ne takrat, ko je jel pešati duh krščanstva? Ali ne tedaj, ko se je začel šopiriti duh sebičnosti in nevere? Ali ne takrat, ko se je zlata zapoved Gospodova "1 j u-bi svojega bližnjega kakor samega sebe" zavrgla in izpake-drala v nekrščansko načelo: ljubi samega sebe, bližnjega pa le v toliko, kolikor je to tebi koristno. Jezus je postavljen v vstajenje mnogim tudi dandanes. Delavske razmere se bodo zopet zboljšale, kadar se bo dala. Jezusovim naukom njih veljava, kadar bo postala zopet splošna zapoved : "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" REV. J. P. JCIJALISTOVSKA ZAROTA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. NEDELJA PO BOŽIČU. Pravo vstajenje delavčevo. Tu in tam mi je prišla v roke kaka velikonočna številka tega ali onega delavskega lista. V njej je bilo navadno mnogo besed o vstajenju delavstva. Današnji evangelij pa pravi o novorojenem Zveličarju, da je On postavljen v vstajenje mnogim. Ako je bil Jezus v vstajenje mnogim, je bil to gotovo delavskemu stanu in temu prav posebno. Vsak je na tem svetu dolžan delati. Preden je še človek grešil, je delal. Obdeloval je raj. Seveda je bilo delo takrat sladko in prijetno in bilo je brez truda. Pozneje je postalo delo težavno in vtrudljivo, a vendar je bilo častno. Ko se je pa človeštvo obrnilo oil Boga k stvarem in je postalo maliko-valsko, so se tudi delavske razmere ■•premenilc. Mogočnejši in krepkejši narodi so >e vzdignili proti slabotne-jim, ki so postali sužnji svojih zmagovalcev. Človeštvo se je cepilo v dva nejed-naka dela. Eden si je pridržal zložna in častna opravila, drugemu pa je vsilil težavna in naporna. Odtod razlika mej opravili slobodnih in sužnjev. Stanje sužnjev je postajalo od dne do dne žalostneje. Oni so delali, ne da bi imeli od dela najmanjšega dobička, iz-vzemši pičle hrane in priproste obleke. Vsa poljska, hišna, obrtna opravila so opravljali sužnji. Ako je kdo bil suženj, je ostal suženj celo življenje in tudi njegovi otroci so se rodili in ostali so sužnji. Ne moremo si misliti žalostnejšega življenja od suženjskega. Ubogi suženj ni bil gospodar ne svojega dela, ne svojega življenja. Da, šli so celo tako daleč, da so odrekali sužnjem celo človeške pravice, ker so smatrali sužnja le še kot stvar ali reč, nad katero sme slobodno razpolagati gospodar. Suženj umetnik ni smel razpolagati se svojimi umotvori, da, še več, suženj, oče, ni 9tnel razpolagati se svojimi otroci, katere je smatral gospodar sužnjev kot svojo lastnino, ali boljše rečeno kot svoje premično premoženje. Govori sc dandanes mnogo o napredku in izobrazbi. Mi pa pribijemo z oziram na napredek in izobrazbo to le sicer čudno resnico: Čim večji je bil napredek in čim večja je bila izobrazba kakega naroda, tim žalostneje so Naroden samoumor. (Nadaljevanje,) Te tiskovine lažejo, ko pravijo, da bo človek imel v Marxovi državi ves nebeški blagoslov. Do tega zaključka pa pridejo z napačnimi dokazi, katere ne morejo dokazati. Ne glede kako lepo slikajo življenje socijalistični listi, nas pač ne bodo dobili pod rudečo zastavo. Ne njihove laži in pretiravanja, ne njihova pravična obsodba današnjih krivic, nikak socijalizem, ni-kaki napačni in neizpolnjivi pogoji nam ne morejo pokazati, da bi Marx-ova država ozdravila današnje rane in da bi bila komu v korist. Verovati tem listom bi bilo ravno isto, kakor kupovati ničvredna zdravila, ker niso druga pomagala. " Marxovci pa ne razširjajo svojega vpliva s tem, da širijo svoje tiskovine, ampak tudi s tem, da pišejo članke za nesocijalistične liste. Svojo delavnost kažejo tudi z izdajo knjig, lističev, katere pišejo, da krožijo med ljudstvom in spodkopavajo vladno podstavo. Ker se taka dela najdejo celo v javnih knjižnicah, kjer jih vsakdo lahko dobi, podpira država svoje sovražnike z mogočnimi orožar-nicami, kjer se hrani orožje za tiste, ki bodo nekoč postali narodni izdajalci. Socijalističen uspeh je odvisen največ od tega, koliko vpliva si bodo pridobili po šolah, kolegijih in vseučiliščih. Ker smo že omenili njihovo delovanje med mladino, naj še spregovorimo nekaj besedi o kolegijih in vseučiliščih. Medkolegijalna Socijalistična stranka ima šestiuštirideset socialističnih društev s knjižnicami, predavanji in obilo poslušalcev. Od vseh ameriških vsučilišč, kakor Harvard, Yale, Princeton, Columbia, Barnard, Amherst, Brown, Pennsylvania, Michigan, Wisconsin, Kansas, Missouri in Chicago, gredo vsako leto na konvencijo. Harry W. Laidler, organizovatelj socialističnih podružnic in tajnik Medkole-gijatne socijalistične stranke, pravi, da dajo radovoljno vsa vseučilišča ,.svoje dvorane obiskujočim govornikom, prenočujejo društva in jim puste, da pišejo v njihova glasila. Vse to ne potrebuje še razlage. Če se to revolucijsko razširjanje ne neha kmalu, bo stranka kmalu postala tako močna, da bo nevarna celemu narodu. Socijalisti pa so se vrgli z vso silo še nekam drugam, namreč na tiste ljudi v Združenih državah, ki ne govore angleško. Če je le koga lahko preslepiti, je priseljenca, ker misli, da imajo že prav, ker so v Ameriki rojeni in znajo angleško. Naši ponižni ljudje si takoj štejejo v čast, da se je "en tak" ponižal in govoril z njimi. Iz strani 69, "Proceedings of 1910 National Congress of the Socialist Party", zvemo, "da je amerikansko ljudstvo le narod priseljencev. Amerikanstvo šteje le nekaj rodov. Tujci so vedno igrali imenitno ulogo v obrtnem in političnem življenju. Več kakor deset miljonov ljudi živi v Združenih Državah, kateri niso bili tukaj rojeni. Največ izmed teh je delavcev, kateri še sedaj govore, pišejo in berejo v svojem jeziku. Kapitalistična moč vedno deluje proti socijalizmu s politiko in tako-zvanim vzgojevalnim delovanjem, po cerkvi; ta se dviguje proti organizo-vanemu delavstvu. Socijalisti se morajo resno potruditi, da vničijo ta vpliv in pridobe tuje delavce s svojo propagando. Socijalistična stranka ima podružnice pri vseh ali skoro vseh. Nekaj teh podružnic je doseglo visoko stopnjo moči in velik vpliv med ljudmi njihove narodnosti... Te podružnice delajo na drug način kakor stranka kot taka. V vsakem kraju imajo ljudi drugačnega značaja, kateri žive v drugačnih duševnih in gospodarskih razmerah. Njihovi ljudje najbolj razmuejo propagando med svojimi rojaki. Stranka naj da tem, ki negovore angleško, kar največ svobode in naj jim posebno pomaga pri-njihovi propagandi. Socijalistična stranka se tako zanima za inozemce, da je pri paradi na maj-nikov dan, leta 1913, delila listke z napisom "Žene, postanite državljanke"; in spodaj: "Če hočete postati volilke, vedite, da morate biti državljanke. Ne odlašajte! Pridite v naturalizacijski urad socijalistične stranke prihodnji torek zvečer in pomagali vam bomo, da postanete državljanke." Samo ob sebi se razume, da jim hočejo pomagati, ne samo, da postanejo državljan, ke, ampak tudi revolucijonarke. 18. maja 1912, je May Wood-Simons priporočil na narodni konvenciji socijalistične stranke priporočilo ženskega narodnega odbora, da se pouči o socijalizmu hišno gospodinjo, ženo na farmi, učiteljice, tujerodne žene in žene v tovarni. (The Call, New York, 19. maja, 1912.) Delavnost- narodnega socražnika se kaže povsod. Navedli bomo le nekaj zgledov. Več tisoč številk lista "Appeal to Reason", prvega socialističnega lista, gre v vojašnice in na bojne ladije. Na narodni konvenciji v Indianapo-lisu, leta 1912, je delegatinja Kate Sadler povedala, kako so se socijalistični odseki ustanovili na bojnih ladijah kako je imela seje za pomorščake ob nedeljah popoludne v Bremerton, Washington. "Organizovali bomo fante za socijalistično stranko" je rekla in konvencija je glasovala, da se sprejme resolucijo. ("The Call", New York. 17 maja, 1912.) Kdor je zadnja leta skrbno li- j ste, je moral opaziti, kako so.su< ijaiišti lagali in varali s pismi, katere :-r. dajali v dnevnike, da bi se tiskali za prosveto, da bi pokazali, kaka imenit-nost je socijalizem. "The Call" v New Yorktt, 23. marca, 1913, pravi, da je srečen človek, kateri lahko razširja socijalistične nauke z govorom; dvakrat srečen je pa tisti, kateri jih razširja z govorom in pisavo. Ryan Walker seveda laljko to stori z govorom, pisavo in sliko, kateri se moraš smejati, če te preje ne začne trebuh boleti. Slike, katere Walker pošilja v "The Call", "Coming Nation" in "Appeal to Reason", so posneli vsi socijalistični listi celega sveta, na Angleškem, Škotskem in Avstraliji. Vpliv imajo povsod rav-noisti. Socijalistični risarji so storili največ dela za razširjanje med vsemi delavnimi člani. Smejejo se kapitalizmu, neumnemu delavcu. Delavci pravijo, naj zavrže svojo neumnost in kapitalistično neumnost. Ker zasmehujejo kapitalista, ker kažejo, kako slaboten je, delajo prve korake k temu, da se ga oproste. Tako toraj "The Call"* Socijalisti tako žele dobrega vspeha, da so začeli pisati gledališke igre, delajo filme za kinematografe, kjer kažejo zlo in zlorabo današnjega časa. S tem hočejo reči, da v socijaliemu ni nikakega trpljenja in ne krivici. Če toraj pogledamo to razširjanje, mora vsak dober in pošten človek vstati in z vso silo delati, da se ustavi ru-deča kuga, katera se razširja po vseh Združenih Državah. (Nadaljevanje sledi.) KAKO PRAZNUJEJO BOŽIČ IN NOVO LETO NA BULGARSKEM. Spisa! prof. Anton Bezenšck v Sofiji- Na celem Balkanu se smatra Božič kakor po celem krščanskem svetu— za največji praznik v letu. Bulgari mu pravijo "Koleda", a Makedonci obič-no — kakor mi Slovenci — "Božik", t. j. mali Bog — Božič. Katoličani v Bulgariji praznujejo Božič skupno z zapadnimi katoliškimi narodi. A pravoslavni Bulgari se drže starega koledarja, katerega štetje je za 13 dni nazaj; tako da pade Božič sicer na isti datum, t. j. 25. decembra, a mi imamo tedaj že praznik sv. treh kraljev — in od početka tega stoletja celo en dan pozneje. - Katoličani po mestih praznujejo Božič tako, kakor je v navadi na zapadu pri mestjanih. Po katoliških vaseh, kakršnih je v plovdivskem okraju kakih deset, se Božič praznuje s posebno svečanostjo. Iz Plovdiva sem se o Božiču rad podal nekoliko let po redu pa deželo, povabljen zdaj od tega, zdaj od onega katoliškega župnika (kapucina). Posebno se z veseljem spominjam na Božič v veliki vasi Seldžikovo. Ta vas leži 26 kilometrov severno od Plovdiva blizu podnožja Srednje gore v lepi rodovitni ravnini. Vas šteje nad 300 hiš in ima 2350 prebivalcev, med katerimi je blizu polovica katoličanov. Ob kraju vasi blizu rečice Piklje stoji čedna katoliška cerkvica, obdana s širokim dvorom, v katerem se nahaja skromno župnišče in šola. V istem dvoru si je napravil o. Hieronim, ki je bil tam župnik pred kakimi 15 leti, ja-ko lep vrt za rože, a po dvoru rastejo visoke topole in po brajdah se vijejo vinske trte. Vse to je obdano z visokim zidom še iz turških časov, ko je bilo obzidje potrebno zaradi varnosti. A najglavnejši predmet v tem dvoru je visoki zvonik, kateri je bil postavljen pred dvema desetletjema in je dobil v poslednjem času ubrane zvonove, katerih glas se posebno na sveti večer tako milo razlega po široki ravnini. Tisto noč je zvonik razsvetljen z mnogimi lampijoni in tudi rakete se spuščajo iz njega. Vrata cerkvenega dvora so na sveti večer odprta in pobožno ljudstvo prihaja okoli 11. ure, ko se začne zvone-nje in razsvetljava, od vseh krajev velike vasi v večjih in manjših gručah s svetilnicami v Cerkev. Tik pred cerkvijo je velik lesen križ, spomin na sv. misijon, kateri se je pred leti tukaj obhajal. Vsakdo, predno stopi v cerkev, poljubi ta križ; ravnotako stori vsakdo, ko pride iz cerkve. Posebno je lepo videti otročiče, katere starši dopeljejo h križu, kako nežne otročje rokice objemajo drevo sv. križa in ga pobožno poljubljajo. Ta prizor sem vedno rad gledal od blizu in izrekel g. župniku svoje občudovanje zaradi tega lepega običaja, kakršnega še drugod nisem videl. Vsak obiskovalec cerkve prinese s seboj malo preprogo (takšno kakor je pri nas navadna pri postelji) pa jo pogrne po tleh in poklekne nanjo. V cerkvi vse kleči (klopi nimajo v cerkvah) med celo sveto mašo, samo pri evangeliju vstanejo. Na koru pojo moški glasovi \ob spremljevanju harmonija. V Seldži-kovem imajo — mimogrede povedano — krasen harmonij, izdelan v Lavren-čičevem zavodu na Vrhniki. Kupil ga je o. Hieronim, kateri zna sam izvrstno igrati nanj in je izboren pevec. On je rojen Plovdivčanec, kjer je petje sploh v čislih, tako da se je tam osnovalo že pred 15 leti prvo pevsko društvo. Kadar pa on mašuje, ima orga-nista, fanta iz domače župnije, ki obenem vodi cerkveno petje. Na sveti večer me je lepo petje v -kronini cerkvici jako dirnolo. Vse je • ho okoli v prirodi, čuje se le zvone-nje iz sosednje župnije Duvanlija, oddaljene samo pol ure hoda, kjer imajo res krasno cerkev in lepo ubrano zvo-nenje. S tem zvonenjem se strinja seldžikovsko v prijetno harmonijo, katera se dopada tudi onim, ki danes še ne praznujejo rojstva Kristusovega, namreč pravoslavnim sovaščanom, kateri pa žive sicer v najboljšem soglasju s katoličani. V takih vaseh z mešanim prebivalstvom imajo besede angelove na sveti večer še posebno vzvišen pomen: "In terra pax hominibus bonae voluntatis", t. j. mir ljudem na zemlji, kateri so blage volje. Ljudem, ki govore isti jezik in obdelujejo polja kot sosed do soseda, ako jih tudi deli vera, ni boljšega vodila priporočati, kakor omenjene vzvišene besede, katere so peli angeli ob rojstvu Kristusovem: mir in blago voljo! Tega božjega navodila se tudi drže tamošnji prebivalci, zato žive med seboj vedno v prijateljskih razmerah. Omeniti je še en lepi običaj v nekaterih katoliških cerkvah plovdivske nadškofije. Vas Hambarlijska, kjer je dekanija, pod katero spada seldžikav-ska župnija, šteje 183 hiš in 1170 prebivalcev, ki so vsi katoliške vere. Pri cerkvi imajo tako ubrano zvonenje, kakor je znabiti redkost na deželi med Slovenci. Prijazna cerkev stoji na malem griču in je vidna iz Plovdiva. Vaščani se pečajo s poljedelstvom, živinorejo in prideljujejo tudi rožno olje na svojih z rožami posajenih poljih, ki imajo lepo solnčno lego ob podnožju Srednje gore. O božičnem času sc pase pod onim milim podnebjem tisoče ovac, kakor so jih pasli na betle-hemskih poljanah ob času Kristusovega rojstva. V spomin na to prinašajo ovčarji k polnočnicam mlada jagnjeta, ki prav glasno blekečejo okolu cerkve. Po končani službi božji jih pa darujejo dekanu za božično darilo. Takšno darilo mu je seveda pri njegovih pičlih dohodkih dobro došlo. A meseca maja mu daruje vsak kmet po nekoliko kapljic finega rožnega olja, katero je zaradi svoje prijetne dišave visoko cenjeno po vseh večjih evropskih mestih. To sta dva glavna dohodka duhovnika — v obeh je nekaj romantičnosti — za dotično župnijo. En liter rožnega o-Ija skupaj spraviti, to je že prav lep letni dohodek; kajti navadno stane en liter ali kilogram 800 do 1000 frankov (levov), kakršna je pač letina. Na leto sc proda iz Bulgarije rožnega olja povprečno za štiri milijone frankov. Največ se ga proda na Fran cosko: blizu za poldrugi milijon na leto. Tudi v Avstrijo gre na leto za kakih 30,000 frankov rožnega olja. Po cerkvah časih jako lepo diši po rožnem olju, posebno kadar ga prinašajo k blagoslovu. Tudi o Božiču se širi prijeten rožni duh po cerkvah in po stanovanjih, ki so praznično oprav- Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Oi Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, Itt Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau At*« Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, H Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", W Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ljena, tako kakor da si v cvetočem rožnem vrtu — sredi zime. Katoličani tudi lepo praznujejo v svojih hišah božične praznike dva do tri dni. Ob teh časih je navada iti v poset k vsem sorodnikom in prijateljem, kjer sprejemajo goste s sladkim t. j. iz kakega sadnega soka in sladkorjem napravljeno mezgo in s čašico "rakije" (slivovke, vinskega žganja ali konjaka). Od vsake hiše gre starešina častitat župniku in mu nese kakšno darilo, kakršno je bilo znano tudi v prejšnjih časih na zapadu pod imenom "calenda-ticum". Tako je tukaj že običaj od starih let do danes. A pri onih slabih dohodkih, ki jih sicer imajo tukajšnji katoliški župniki, so nekako odvisni od blage volje in darežljivosti svojih župljanov. Tako torej cenjeni čitatelji vedo, kako praznujejo Božič katoličani v Bulgariji. Naj jim povem še zdaj, kako praznujejo pravoslavni Bulgari svojo "Ko-ledo". Glavni obred, ki se vrši zvečer pred koledo, je zažiganje "budnika". To je velik smrekov ali hrastov panj (štor), katerega nalašč za to v gozdu posekajo. Na domačem ognjišču, kakršno je videti na deželi v glavni sobi vsake hiše, se zažge tisti panj takoj ko se stemni in potem pazijo, da ga ohranijo gorečega celo sveto noč. Zato okolu ognjišča sedeči domačini vedno udarjajo po panju, da švigajo iskre iz njega, ter ga obračajo, da ne ugasne. Vsa rodbina bedi ali je budna.celo noč, in zato se pravi sveti večer pri Bulgarih in drugih južnih Slovanih "budni večer" ali "budna noč", t. j. noč, v kateri se ne spi. A onemu panju pravijo Bulgari "budnik", Srbi in Hrvati "badnjak''; oboje je istega korena. "Na badnjak" se pravi pri poslednjih dan ali večer pred Božičem, t. j. ko "badnjak" gori na ognjišču. V budnikov žar mečejo v nekaterih krajih na Bulgarskem zlat denar, kar pomeni srečo v bodočnosti. Namesto panja se peče na drugih krajih kruh, imenovan "bogovica" n> katerega se narede razna okrašenja, ki spominjajo na posel, s kakršnim se peča hišni gospodar; n. pr. motiko, oralo, živalsko glavo itd. Dne 25. decembra se praznuje koleda. Posebno svečano se obhaja ta praznik v zapadni Makedoniji. Mladeniči si pripravljajo že nekaj dni poprej posebne pisane palice, imenovane "koledarke", a tem mladeničem, ki jih nosijo, pravi ljudstvo "koledari". Sredi noči od 24. na 25. decembra se odpravi nekoliko mladeničev pod vodstvom starčka, katerega spoštujejo vsi vaščani, na pot po vasi. Med potom zažiga starček pripravljeno in privezano na kolu slamo, seno, trstiko> tur- , ščevino itd. ter zakliče, kadar vzpla-,' meni ogenj, zajedno s "koledari": "Ko* leda, babo (stara mati), koleda!" (Konec prih.) Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kje' imam največjo zalogo svežega in stf' hega mesa, kranjskih klobas, vse vrsK grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerij-sko pod'1 ročje. t j Priporočam svoje podjetje vsem fC jakom, zlasti pa našim gospodinjam-1 Moje blago bo najboljše, najčistejš' in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 C or. Cora and Hutchins St., Joliet, I^ AJDOVA MOKA Najboljša ajdova moka SVETOVNE TVRDKE FOSTER BUCKWHEAT & FLOUR COMPANY Iz najčistejše ajde na najčistejši način zmleta v najčistejših mlinih na svetu. Naprodaj v Jolietu, 111. SAMO PRI SLOVENSKI TVRDKI: Grocery and Meat Market 801-803-805 N. Chicago St. JOLIET, ILL f Kam vlagate Vaš denar? Je-li vlagate Vaš dciiar v banke, ki špekulirajo z bondi in delnicami? Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v banko, ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigur* nost. Naša je edina banka v Pittsburgliu, ki se ne spušča v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naža banka posodi je vknjižen ua prvi inortgejč. Mi plačujemo našim vlagateljem po 5% obresti in jamčimo absolutno sigurnost. Ako hočete, da bo Yaš denar sigurno in varno nalože*> S poslužite se sigurno banke. [ Pittsburgh Deposit & Title Co. 331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA. 8 ________________— Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager. let vil liU Pr< Po mi ; ] tuc v-la s>e vs« nil let: vsa nc. ni Pri niti 1 ■sej, bij, del I štv, in i fci 1 dru ■ šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici | blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogol Mi ti'1 bomo zadovoljili in ti prihranili denar. Pred Podi Tajn fif>i Blag W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES I NCLINTON ST* Geo. Svetlecic S PRVI SALUN m &55 ONKRAJ MOSTA » Kssilsssassaii • Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL DOBRODOŠLI! Garnsey, Wood & LennoB ADVOKATL Joliet National Bank Bldg, Oba tel. 891. JOLIET, ILI* Metropolitan Drug Stors N. Chicago 8c Jacksoa Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI t "BELLADONNA" OBLlZI U ■ST s $ s s m S m s «! $ s K iU a va4» bAl» rum m REVHATtZHU HROMOSm BOLESTI . KOUOI BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALOJl PROTO1 cn"RPLosn m&c SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH T OSKM PLJUČNIH H PRSIH MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU 0PRSNB HB PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJU BOLESTIH . ESJU HUCQI KAŽUU ■m flSfliiHwi RNIMO SET Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti, da jc ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in sc odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni brani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To xdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. CENA ll-tO. V LEKARNAH. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar Čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, pO pošti 35 in 60c. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ.= CHICAGO, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC, 24. DECEMBRA 1915. 7. Slovansko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15. avgusta 1009 PITTSBURGH, Samoitojno Pod. Druitvo Vnebovzete St. Mar;'* Auumption) Organizirano S. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5143 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Wsnikar:........GASPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Jtseph Pavlakovich, 54 Low fcoad, Sharpsburg, Pa. John Sutej, SI 13 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki I Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, f Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." 1M1MS« S Sfelffi^ifi^S^ifi^ifi^« ISftBl s % s Si m m d K iS S S? * S a* Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK, REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. S S n s Si s s 1 Stane 8 poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. - - Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois S Sfi S W m K £ K m s m k m s s s M » isasi V SLUŽBI KALIFA. (Nadaljevanje s 6. strani.) Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. •HI COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. as domaČa naravna ohiska vtna kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Coukord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri nianjlli naroČilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. . —b LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko Jolietu Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 m*wwjmmmwwm*m*wm»mmmwm*m»mBBa9»a*mmmt 'mmmmmmmmmamummmmmummm^ — Uprav zato ne smeš podcenjevati mojih besed. In veš, zakaj govorim vse to? — Za to, da ti dokažem, da sta v mojih očeh Muhamed in Soliman u-surpatorja, ljudje, kakor midva in da nimajo nobene pravice do prestola in da ju nebo nekaj časa samo trpi, a da se bliža dan osvete nebes. — Misliš? — Mislim in pri tem mi postaja jasno, kako se moramo mi Hrvatje vesti napram njima. — Ako sta oba usurpatorja, ako se, kakor praviš, kar se mi zdi zelo neverjetno, zopet pojavi sultan Hešam, potem smo dolžni zvestobo samo njemu. — Tako je. In zato sta nam Soliman in Muhamed ničli. Zdrobimo ju lahko in odvržemo. A da bi se za enega ali drugega žrtvovali, bi bilo bedasto, nevarno in bi se lahko maščevalo. — Tvoja volja je torej? — Moja volja je, da nismo ne na to, ne na ono stran. — Ali kako storiš to? — Misli in razmišljaj. To je tvoja stvar. Morda, da prideš prepozno, ali kaj koli. , — To je nemogoče. Kot telesna straža kalifova, moramo biti vedno pri njem. — Pa izberi kateri drug način. Vedi samo, da zahteva od nas modrost, da priznamo močnejšega, a slabejšega pustimo na cedilu. Kordovčanom priporočimo, da pripoznajo zmagovalca brez upora za gospodarja in naj bo, kdor koli. In ta zmagovalec bo vedel, da smo mu mi Hrvatje pripomogli do oblasti. Za to nam bo hvaležen. Mi se tako vzdržimo, in to je glavno. Kako se bo imenoval kalif, ali Muhamed ali Soliman, to nam je vseeno. — Prav praviš! Za nas velja vzklik: Wad ha el Ameri in Hrvati! To bo naše geslo. — In če pomislimo, ali ni tako prav? Kaj so nam ti ljudje? Iz dragih rodnih domov, iz objemov očeta in od prsi materinih so nas ugrabili in iztrgali. Privedli so nas čez" morje in gorovje, da jim služimo, da smo jim sužnji. Ali v nas kipi kri, utriplje junaško srce. Mi ne maramo biti sužnji. Ne maramo, da bi nas teptali tujci. Mi smo ustvarjeni za kaj drugega. Mi hočemo gospodovati svojim gospodarjem. Naj se bijejo in koljejo med seboj, mi jih bomo gledali. Smejoč sc, bomo gledali njihovo kri, ker to bo osveta za solze naših roditeljev... To To bodi osveta za one proklete ure, ki smo jih preživeli pod udarci njihovih bičev. Hropenje umirajočih, plač zapuščenih, bledost mrtvaških lic, smrad gnilih trupelj, človeških in konjskih, plamen zapaljenih vasi, krhanje orožja... hej, to bo nekaj za nas, da bomo gledali mirno, z naslado... Zakaj to bo osveta za naše trpljenje, za kri naše krvi, za solze, za okove, ki so nam glodali roke. In na pogorišču naših tla-čiteljev, sc bomo solnčili kakor kače, zakaj kače vedo, kaj delajo, ko sc v Sahari solnčijo na truplih onih, katere so zastrupile. — Kakor kak prerok, tako si strašen v teh besedah, Wadha el Ameri. Tvoje oči so, kakor bliski, tvoje besede, kakor šum reke Quadalkvivira ob po-vodnji. — Prerok sem, in hočem biti v tem trenutku prerok — nadaljuje hadžib.— Ne daj Alah, da umrem prej, predno doživim dan osvete in pravice. Tedaj, ko bo osveta v mojih rokah, ko bo cela Kordova v moji oblasti, ko bo drhtel pred menoj kalif pravovernih Arabcev, tedaj, da tedaj bom srečen, in z menoj vred bodo srečni vsi zvesti Hrvatje. Tedaj zaprem mirno svoje oči z vzdih-ljajem: Bil sem maščevalec tlačenih, bil sem meč v roki večne pravice. — Ti govoriš o smrti, gospodar, do-čim ti sije zvezda velike bodočnosti. Ne spominjaj sc sedaj smrti, zakaj ona je še daleč. — Alah govori iz tebe — vzdihne Wadha el Ameri. XXII. Gora Quintos je bila obdana s črnimi oblaki, kakor da sluti, kaj se bo zgodilo pod njo. Tam doli se je razprostiralo prostrano polje, a na polju so taborile silne vojske, Muhamedova in Solimanova. Silne povorke kamel, ki so nosile živež s svojimi pisanimi zastavicami so se videle iz gruč vojske, kakor mali hribčki. Orožje je blestelo v solnčnih žarkih, iz očes vojščakov pa je seval bes in odločnost borbe na življenje in smrt. Bojna vrsta je bila tudi tokrat, kakor vedno pri Arabcfli, podolgovati četverokot. Prva, kakor druga vojska, ki sta bili videti na prvi pogled obe enako močni, si nista upali navaliti druga na drugo, in sta se obotavljali prva otvoriti boj, akoprav je v srcih vojščakov kipel bes mržnje in osvete ter so eni, kakor drugi komaj čakali, da prelijejo kri sovragovo. Že dva dni sta si stali vojski nasproti, grdeč in psujoč se, izpuščajoč tu in tam kako pušico. Vendar vse to ni pospešilo boja. S strašno naglico sta si hiteli vojski nasproti tja do gore Quintos, hoteč vsaka, da zasede prva najugodnejše mesto, a glej, ko sta se zagledali iz oči v oči, pa so jeli vojskovodje zborovati in zborovati, a do boja ne pride. črni gavrani so krožili nad vojskama, kakor da že teško čakajo na bogato kosilo in kakor da jim je že jelo presedati to čakanje, so odleteli, da si poiščejo hrane drugod. Iz tabora ene in druge vojske so do ncle pesmi in molitve. Mujezin je tam in tukaj poživljal vernike k moli tvam za zmago in vse to je bilo bolj podobno kakemu velikemu romanju, nego vojski. Na sredi Sotimanovega tabora je stal šotor Solimana. Na bogatih a-rabskih preprogah je počival Soliman in prebiral jagode na molcku. Bil je mrk in zamišljen. Vedel je, da se vsak trenutek odloči njegova usoda. Njegov suženj mu je odganjal muhe, pred katerim je vojvoda Arabcev čutil nekak strah in gnus. Njegova mati je umrla za zastrupljenjem krvi. Zastrupila jo je muha. Od tega dne ni mogel Soliman trpeti muh in njegov suženj je imeT nalogo, da jih je odganjal celo v bojnem taboru. — Pusti muhe za hip — ukaže Soliman sužnju — in pripelji Žida Abrahama in tistega Hrvata. Minilo je dokaj časa predno sta prišla. — Kje si tako dolgo, žid — se vjezi Soliman. — Oprosti, svetlo soince Kordove, nisem si upal k tebi. Ali Soliman ga ni poslušal, nego u-prl pogled v mladca, ki je stal pred njim. — Ali si si že premislil, ti ponosni mladec iz prekmorskih dežel? — Kaj naj premišljam, svetli vojvoda. Kar rečem enkrat, to rečem. — In ti ni žal glave? — Zal mi je, zakaj bi tajil. V domovini me čaka mili oče in dobra mati. Imam tam prijatelje in junaške tovariše. A če bi že moral umreti, želel bi, da počiva moje telo v zemlji rodne domačije in da mi odpojo pesmi v slovo sinovi jadranskega morja... — Evo glej, da ljubiš življenje? — Da, ljubim ga, in zakaj bi ga ne ljubil. Mlad sem in močan in moja glava je polna visokih misli. Razprostrl bi krila svoja, kakor orel bi vzlete! pod oblake. V meni teče junaška, kraljevska kri. — In vendar izbiraš smrt. Ali nisi bedast? — Nisem. So trenutki, ko mora človek umreti, ako neče, da onečasti svoje ime. Dogaja sc to pogostoma in radi malenkosti, a kaj šele, ako se gre za vero in domovino. Ti želiš, da prejmem Islam. — Želim ti samo dobro. Mar misliš, da se pri nas mladi junaki ne venčajo z lovoriko? Tudi naše pesmi opevajo junake in naš narod tudi obožava heroje. Bodi naš in veruj, da te obsujem z milostmi, postavim te kraj se-i c, ;,er sc mi dopadeš. — Pusti me. Zaman je vse. Ne omamijo me obljube, ne splašijo ine pretnje. Kot kristjan hočem živeti in um reti. — Ali je to tvoja zadnja beseda? — Zadnja! — Kaj blebeče ta Goim — reče A-braham. — Izgubil je pamet. A tar krat, ko je sedela lepa Fatima na tvojih kolenih, nisi mislil na to. Strezinji šine vsa kri v obraz in kakor bi ga pičila kača, skoči k Židu. A v zadnjem hipu omahne, videč bledi obraz Žida. — Bedni žid, tvoja zadnja ura bi odbila sedaj, ako bi se ne sramoval one-častiti svojih rok v tvoji krvi. Prepovedal. sem ti že, da ne izgovoriš ime Fatimc, zakaj tvoja usta so, kakor blato kordovskih ulic. — Pomagaj, svetli gospodar. Blaznež me še usmrti! — Ne bilo bi ravno škoda — reče Soliman. Abraham pa zdihuje dalje: — Ne bilo bi škoda. A to, kar sem toril za te, pozabljaš. Da sem dal zate ves svoj denar, samo da ti pomorim ... — Molči. To ni dobrota, nego dobiček, ki se ga nadejaš, ko zasedem prestol kalifa. — Nato se obrne k Strezinji. — Mladec, ti odklanjaš mojo ponudbo. Žal mi je tebe, mladec. Sreča se ti je nasmejala, a tako... — Čakajo me okovi, ječa, morda sramotna smrt — reče Strczinja. — A rečem ti, da nosim v svojem srcu glo boko zasajeno vero svojih očetov. Raje umrem mlad, nego da zavržem vero Kristovo. — Dovolj — zagrmi Soliman. — Nisem te klical zato, da slaviš svojo vero in ponižuješ Islam. Ne boj se, nečem te siliti, da prejmeš vero, katero je učil moj prerok. — To bi ne bilo tudi dobro — doda Abraham, mežikajoč z očmi — v resnici, ako bi se zvedelo, da si kristjana obesil radi njegove vere, bi te zapustili tvoji krščanski zavezniki. In brez teh odličnih in junaških vitezov bi bila bitka pri Quintosu pogubna za te. In tedaj bi tudi izginila tvoja osveta — Kaj se mešaš v moje posle — se razjezi Soliman. — Bodi prepričan, da me ni strah pred krščanskimi vitezi radi Strezinje. On je moj jetnik, vohun Wadhe el Amerija in ga lahko u smrtim, kot takega. A drug vzrok je zakaj ga čuvam. Nadejam se, da spremeni svoje naziranje, ko spozna natančneje Islam. Želim,, da postane naš, vsled svoje volje ne vsled naše sile. In slišal sem, da se je zagledal v Fatimo. Ona ga nauči naše vere On ve, da čaka njega in njo smrt, ako ne sprejme naše vere, zakaj prepove dano je, vzveti kristjanu hčer naše vere. — O Fatimi govoriš — mu seže Strczinja v besedo. — Prosim te, sve tli vojvoda, ne govori tako o nji. Ona je čista, kakor angel in ni ničesar za krivila. Čuvaj njeno življenje. Ako že hočeš žrtve, vzami moje življenje. Kaj je moje življenje. Bilka na vodi, dim v vetru. Ali ona je kakor Saronska roža, kakor plaha gazela.. . — Oh — se nasmehne Soliman. — Ti si izvrsten branitelj svoje drage Nadejam se, da pridobiš vseeno mojo milost. Ko si premisliš, te darujem nji, dam ji doto, da ti oslepc oči od bleska. Ti jo ljubiš... — Ljubim z vsem žarom mladeni-škega srca. Vsa junaška dela, katera bi doprinesel, vso slavo, čast in premoženje bi daroval nji. — No vidiš — ga prekine Soliman, ki se je že povsem odobrovoljil. Vendar' pustiva za sedaj to. Hočem postati tvoj prijatelj kljub tvoji veri, zakaj važne razloge imam. — Povej jih. — Rekli so mi, da si prijatelj mogočnega Wadhe cl Amerija. Pravijo, da te ima posebno rad. Mogoče, da je to res, ker ti je poveril tako važno misijo, ko te je poslal h krščanskim vitezom. — Ponosen sem, da mi je Wadha el Ameri zaščitnik. - In tvoj rojak je. Glej, on bi ti naj bil za vzor. Tudi on je prejel Islam. — Pustimo to — odvrne mladec, ponosno dvignivši glavo. — Storil je to, da; a kot otrok, kot suženj, prisiljen. — Kaj si pa ti sedaj? — Jaz sem svoboden človek, plemič svojega naroda. - Bedak — sikne Soliman, a oči mu zasijejo zadovoljstva. — Sicer pa je dobro, da so taki bedaki. Jaz sem že tak... Lahko govoriš z Wadho el A-merijem... - Lahko? - Kaj bi ti sedaj storil, ako bi ti rekel, da si v resnici svoboden? — Hvaležen bi ti bil do smrti. -— Dobro. Prisezi mi pri tvojem viteštvu in pošteni besedi, da mi storiš nekaj, kar želim in ti si svoboden. - Predno ne vem, za^kaj se gre, ne morem tega storiti. — To se razume. Poslušaj. Wadha el Ameri je sedaj najmočnejši in najsilnejši človek v Kordovi. Med tem, ko se danes ali jutri tukaj izvoju-je boj, strašen boj, na življenje in smrt vlada on v Kordovi in drži mestne ključe v svoji roki. — Vem to. — Ko se naša usoda odloči na tem polju, moram še vedno osvojiti tudi Kordovo. — Brez dvoma. — Glej to je, za kar te rabim. Wadha el Ameri se je vedno pokazal modrega moža. On je prosil za pomilo-ščenjc Abubekra in njegovega brata mojih milih. Vse to sem zvedel. In vse to mi da misliti, da bi bilo dobro skleniti s takim človekom zvezo. Idi torej k njemu in mu reci, naj ostane nepristranski v bitki in če zmagam jaz, naj mi odpre kordovska vrata in mi preda mestne ključe. In jaz ga v zahvalo pustim za hadžiba. Hočeš? — Mislim, da to ni lepo in plemenito. a ker nimam drugega posla, nego da mu sporočim to, sem pripravljen. - Daš mi vitežko besedo, da to točno izvršiš? — Dajem. — A jaz ti dajem svobodo. Strezinja pade na kolena. — Velik si, gospodar, in plemenito srce ti bije v prsih. Bodi prepričan, da se ne boš kesal, da si mi naložil to nalogo. Idem, hitim, letim v Kordovo k Wadhi el Ameriju, in mu povem to. Ti boš gotovo boljši vladar od Muhameda. _Misliš — se nasmehne Soliman. V tem zatrobijo trombe, zazvene ta lambasi in živahno gibanje nastane. _ Gospodar — pridirja ves zasopel glasnik. — Sovražnik napada. Na levem krilu naše vojske je začel boj. _ Konja — vzklikne Soliman. — Kocka je pala. Zmaga je v rokah Alahovih. Naprej! (Dalje prih.) Joliet Steam Dye Rouse Profesional Cleaners and Dyer* STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno Tii-šo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, ti prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, III. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potUeleni. Fino pivo, najboljSa vina in smodk*. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri meni sc dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadiin-ju ženskih in moSkih las, kakor tudi za rast morskih brk in brade; za revmatizem kostibolj hIi trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi ralill mula zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Plute takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki Jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vum poSljero Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. ;michael coiwatJ 106 Loughran Bldg. ( Cans and Chicago Sts. JOLIET Pcsojnje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500. r»< s »»■■»•"•"•"•"••'•"•"•"j Crada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 josip klepec JAVNI KOTAR 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. Slovencem i« rv eiom naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Bluth &!Kochevar Chicagog Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL z Zavarovanje proti požaru, mala in ve* lika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. M. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chicago tel 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar YIN0, ŽGANJE IN 8M0DKK. Sobe v najem in Lunch Room. Sgi! iS S s m Sfi! ZLATO DREVESCE. Božična pravljica. — (Prosto po francoskem.) £ V mali, zapuščeni vasici na gorskem obronku je nekoč živela stara, umazana in neprijazna žena. Stanovala je čisto sama v samotni koči na robu gozda. Nihče ni vedel, kdo da je in od kod je prišla. Našli so jo nekega jutra pred vratmi koče, mrmrajočo nerazumljive besede nad velikim lon-sem, v katerem je kuhala različna zelišča. Od tedaj se je ogibala vsake človeške druščine; svojo kočo je zapuščala le tedaj, kadar je šla v gozd, da nabere za svojo skrivnostno kuhinjo potrebnih zelišč. Vaščani so jo imenovali "coperni-co". Mislili so, da kuha čarovne pija če in da zna vplivati na srečo ali ne srečo ljudi. Matere so z njo strašile svoje otroke, kadar niso hoteli zaspati ali so bili poredni. Mnogo mesecev je preteklo, odkar je bila "copernica" v vasi. Cvctlice so odcvetele in ovenele, drevesa so zgu bila svoj zeleni kras in mrzel veter je žvižgal po goli rebri, dokler je ni naposled pokrila bela snežna odeja Kljub temu se je starka vsako jutro napravila iz koče ter oprta na svojo palico s tihimi koraki hitela skozi gozd. Kmetje so opazili, da se mno gokrat in dolgo časa mudi pred neko skalo, ki je štrlela iznad drugih skal strmo v zrak in o kateri so domnevali da se v njej nahaja bivališče čudežnih bitij; imenovali so jo "Skalo vil". Tam tudi je raslo, kakor se je govorilo, čudežno zlato drevesce na vedno svežem mahu. To drevesce zeleni in cvete na sveto noč med povzdigovanjem, in kdor se ga v tem času polasti, temu je dano večno življenje, mladost, lepota in moč. Toda težko je priti do njega, kajti čuvajo ga škrati, in le roka device se ga sme dotakniti. Ko je torej ljudstvo videlo "čarovnico" stati pred vilinjo skalo, tiho in odrevenelo, obrnilo ji je hrbet in se pobožno prekrižalo. Tisti čas je živela na drugem koncu vasi osirotela deklica z velikimi, prijaznimi očmi in veselim smehljajem. Bila je zelo prikupne zunanjosti, kar je žalibog tudi sama vedela ter si vsled tega tudi marsikaj domišljaja; toda ker je bila zelo uboga, jc ni nihče zasnubil. Kljub svoji poštenosti je bila neči-murna in njena duša polna želja po sijajnem življenju in razkošju; mnogokrat je z nevoščljivostjo in poželje-njcm gledala na grajske gospe, ko so v krasnih kočijah drdrale mimo nje. Kako rada bi tudi ona imela tako lepe, z zlatom vezene svilene obleke in blesteče dragulje! Toda, ojt kako revna je... In srce se ji je krčilo v misli, da bo morala vse življenje nositi tako ceneno, priprosto obleko. Anka je vsaki dan hodila v mesto z mlekom svojih koza in ga prodaji vračala se je s svojim osličem še-le na večer zopet proti oddaljeni domači vasici. Pot jo je vodila skozi gozd mimo starkine koče, in vselej ji je v strahu pričelo utripati srce, ko je od daleč zagledala tenki oblaček dima, ki te je vil med drevjem iznad čarodej-kine koče. Nekega dne proti Božiču se je Anka v mestu zelo zamudila, ogleduje si bogate izložbe trgovin, in s težkim srcem se je vračala proti domu. Pred očmi so se ji še vedno svetili krasni zlati nakiti in dragocene tkanine; tako je popolnoma pozabila na čarovnico iti strah pred njo. 2e je bila skoro mimo koče, ko ji naenkrat zastavi pot temna postava. "Dober dan, Anka!" jo pozdravi lireščeč glas. "Dober večer, starka!" odvrne Anka in se prekriža, ko spozna čarovnico. "Prihajaš iz mesta? Ali si napravila •dobro kupčijo?" "Kakor navadno — vedno prodam vse. Toda pustite me naprej, nakrmiti moram še svoje koze." "Ha, ha!" se zasmehljivo zareži starka. "Tvoje koze! Lepo delo za ta ko brhko dekle, kakor si ti, ko bi se ti moralo na kolenih streči!.. " "Ljubi Bog, kdo pa?" "Hm, kdo neki! Ali morda nisi dovolj lepa za najimenitnejšega moža?" "O nebesa, kaj menite, da bi se sploh kdo ozrl na tako revno, slabo oblečeno stvar, kakor sem jaz?" "V tej slabi obleki seveda ne. Ako hi pa naenkrat postala bogata in imenitna, potem bi se lahko razkošno o-Mekla in nakitila z verižicami in prsta-ui, in potem bi bila lepa — lepša ko grajske gospe!" "O, to je pač nemogoče 1" "Ne tako zelo, kakor misliš." "In po kakšni poti bi mogla priti do premoženja?" "To ti povem," de s hudobno se svetlikajočimi očmi starka, "ako me na sveto noč pri prvem polnočnem u-darcu obiščeš." S temi besedami izgine čarovnica. Od te ure pohaja Anka vsa zamišljena okoli, in čas, ki jo še loči od Božiča, ji silno počasi poteka. Miru in počitka ne najde niti ponoči. V njeni duši vihra hud boj: ali naj obišče "co-pernico" ali pa se pridruži, kakor vsakdo leto, drugim vernikom, da moli božje detere v jaslicah? Zmagala sta napuh in nečimurnost, častihlepje je slavilo zmago nad po-božnostjo; še predno je bil čas, je hitela v gozd. V zvoniku je udarila enajsta ura. Od daleč so prihajali kmetje z bakljami, prepevajoč stare božične pesmi, in Anki se je pri tem pergledu skrčilo srce. Večkrat je že na tem, da se obrne, se pridruži ljudem in gre z njimi k polnočnici, toda vedno z nova ji zapeljivec zašepeta v uho: "Ti moraš biti bogata! Oboževana boš!" In ne da bi dalje pazila na petje in glas zvona, je hitela naprej. "Aha, si že tukaj, moja draga!" za-kliče starka, ko zagleda dekle od daleč. "Prišla si točno, in vidim, da hočeš biti bogata; le pojdi z mano." Prijela je Anko za roko in jo s hitrimi koraki vedla proti vilinji skali. "Vidiš to skalo," ji pravi; "v njenem osrčju cvete na gredici svežega mahu 'zlato drevesce', ki onemu, ki si ga prilasti, podeli mladost, bogastvo in več no lepoto. Stražijo ga divji škrati noč in dan, da se mu ne približa noben u mrljiv človek. Le eno minuto zapuste drevesce: pri trikratnem pozvanjanju med povzdigovanjem na sveto noč Ako se v tem trenotku drzna roka polasti drevesca, je moč stražarjev uničena. To je pot, po kateri lahko prideš do bogastva. Ali čutiš v sebi dovolj moči in poguma za to?" "Da," odgovori kratko Anka, in na to obe utihnete. Noč je bila pokojna in mirna. Na nebu so se svetile zvezde, in vaški zvonovi so veselo oznanjali prihod Gospodov... V tem hipu udari polnoč. Anko po pade groza, da se vsa trese; rada bi bila zbežala v vas, v cerkev k stopni cam pred altarjem. Toda "čarovnica" je držala njeno roko v svoji koščeni z železno močjo, in ostala je pred skalo onemela in otrpnela. Prvič je zazvonil zvonec k povzdi govanju. Ta hip se odpre skala od vrha do tal... Očem prestrašene Anke se odpre čudovit prizor: Nešteta bitja različne velikosti, možje in žene, v krasnih, z zlatom in srebrom pretkanih oblačilih in z dragimi kameni ude-lanimi kronami in venci na glavah, so stali molče in zbrano na velikem travniku. Vse je oblivala čarna luč, in prelepe cvetke so razširjale prijetno vonjavo; v zraku pa so ptički prepevali božjo slavo. Na sredi je stala zlata posoda, iz katere se je vzdigovalo čudovito zlato drevesce, in okoli in okoli je stala vojska škratov s potegnjenimi meči... "Ura je prišla," zakliče starka, "pojdi in poizkusi svojo srečo!" in z vso močjo je sunila Anko pod vznožje drevesca. Deklica vzdigne roko, da bi dosegla eno izmed vej. V tem se zvon oglasi vdrugič, iri ta hip se zgodi nekaj pretresljivega. Vsa čarobna bitja popadajo v sveti pobož-nosti na tla. Straža odloži orožje, ptički utihnejo in vse do najmanjše travne bilke se skloni, da moli božje dete, ki je prišlo na zemljo v odrešenje sveta. "Gloria in cxcelsis!!!" pojo vsi enoglasno. 'Žuri se!" zakriči čarovnica. Toda v Anki so oživela verska čustva, in v trenotku, ko so se njeni prsti dotaknili čudovitega drevesca, je otroška vera mogočno zavalovila v njenem srcu... Padla jc na kolena in združila svoj glas z drugimi v .svetonočni himni: "Gloria in cxcelsis!!!" "Ali se požuriš, malovrednica!" kriči starka vedno huje. Pa Anka je ne sliši... Tu pozabi čarovnica, da ni vredna dotakniti se zlatega drevesca, vrže se nanj in seže po njegovih vejah.. . a bilo je prepozno. Tretjič zazvoni zvon.. . Čar je minul. Ptički zapojo znova svojo pesem, in gospodje in gospe pri-čno igrati in rajati; straža pa zopet nastopi svojo strogo službo. Tu zapazijo starko; togotno navale nanjo, privežejo jo na deblo zlatega drevesca in okolu nje zaplešejo divji ples... Drugo jutro so našli kmetje na potu domov Anko mrtvo. Umrla je od mraza in strahu.. . V svetih nočeh pa, ko zapojo zvonovi in oznanjajo mir ljudem, se čuje-jo od vilinje skale strašni kriki in obupno tuljenje. To so tožbe zaklete čarovnice, ki je na večne čase izgubila moč in je v mukah privezana na čudovito drevo. mi Dobrodošla olajšba. Vsak bolnik gleda za olajšbo bolečine ali kake druge težave. V boleznih želodca in droba je trpljenje po navadi prav hudo in hitra olajšba, ki jo prinaša Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino, je vedno dobro došla. Ta pripravek brž ogreje drob in ga iz-podbudi k delu. Iz telesa prežene vsq pusto tvarino, ker bi sicer zastrupila kri; obenem-pospešuje prebavo, vzdržuje drob čist in kri čisto. To zdravilo ne vsebuje nobenih škodljivih primesi, je popolnoma čisto in zdravo. Tudi pospešuje slast, lajša zapeko, bolečine v trebuhu, krče in razdražlji-vost. Priporočljivo zlasti za- blede in bolebne žensk^. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333- 1339 S. Ashland avc., Chicago, 111. * Za okorele mišice in sklepe je potreben Trincr's Liniment. Namažite jih dodobra ž njim in uspeh vas preseneti. Pri prehladih namažite prsi ih vrat, pri revmatizmu in nevralgiji prizadete dele. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv. ZA KRATEK ČAS. *i5S iW iS Navada. Nedavno je prišel na dopust meščan iz Mainz-a. Po dolgih mesecih se je zopet vlegel v mehko posteljo na peresih; toda zaspati ni mogel. Kaj sto-rj? Obleče se v svojo umazano obleko, kakor jo je imel v strelskem jarku, skoči v škornje, ter se zlekne po tleh. Zaspal je tako, da bi ga človek zavidal. Pred zaroko. Oče: "Le vzemi ga, ta Čebular je bogat, dober trgovec, podjeten in razumen človek!" Hči: "A jaz ga ne maram... meni se nič ne dopade." Oče: "Paperlapa — saj se ti njemu tudi ne dopadeš, pa te hoče vendar vzeti." Pometaj najprej pred svojim pragom. Ravnatelju S. se v ponedeljek ni ljubilo nič delati. Zato gre po pisarnah malo nadzorovat svoje uradnike. Tu vidi, da imajo skoraj vsi precejšen — "Blaumontag." Jezen se vrne v svojo pisarno; a tudi tu vidi svojega uradnika, kako pase lenobo. "Ja, kaj pa je danes vsem mojim ljudem?" jezno zarohni, "da nobeden nič ne dela? Menda ste pa drug od drugega nalezli to bolezen? S kom pa ste že danes vi občevali?" Uradnik: "O, edino le z Vami, ljubi gospod ravnatelj!" Prijateljski svet. Lajtnant pregleduje omaro, predno dobi novega postreščeka. Notri najde listek, ki ga je pisal prejšnji stre-žaj sedanjemu nasledniku. Zapisano je bilo to-le: "Ljubi Matevž, ti boš imel prav dobrega gospoda in če boš čevlje in gumbe lepo snažil, ne boš nikdar kregan in Ti bo prav dobro šlo. Smodk pa nikar ne jemlji, ta vrag ima seštete!" Da se ogne tovarištva. Iz srbskega tabora pred Odrinom poročajo belgrajski listi to-le kratko-časno dogodbico: Neki konjiški narednik si je slučajno v roko zabodel trn. Obrnil se je na vojake z vprašanjem, če ima kdo iglo pri sebi, da bi si trn takoj izdrl, Hitro jo je dobil. Predno pa je začel z o-peracijo, je zažgal špirit in držal nad njim konec igle. To priliko je porabil častnik za kratek poduk o zdravstvu, raznih poškodbah itd. Med tem si je narednik z iglo začel izdirati trn. Poročnik se je hotel prepričati, kako je pri moštvu zalegel njegov pouk, zato je vprašal: "Kdo izmed vas mi ve povedati," zakaj je narednik iglo, predno si je začel izdirati trn, podržal nad ognjem?" Več rok se dvigne. "Povej nam tedaj ti, Miloje." "Zato, gospod poročnik, da se ogne tovarištva." "Kaj praviš?" "Da se ogne tovarištva." Poročnik je debelo gledal, vojak je pa ponavljal svojo: "Da se ogne tovarištva." Poročniku je stvar presedala, zato je vprašal ostale vojake, če kdo vc, kaj hoče Miloje s temi besedami reči? "To gospod poročnik," .se oglasi Nikola, "da si hoče gospod narednik raztrgati rano zato, da bi šel potem v ambulanco!" Dobra je ta! Dobro jo je izpeljal. Nekega jutra pride popotnik h kmetu, ter ga prosi za službo kot hlapec. Ko sc končno zmenita za plačilo, jc prinesla gospodinja novemu hlapcu zajuterk, da potem čimpreje odrine s konji na njivo orat. Gospodar je pa med tem odšel po svojih opravkih. Ko se je hlapec Janez dobro nametal za-beljeuih žgancev in kislega zelja mu veli gospodinja, da naj sedaj hitro gre s konji na njivo. Toda naš Janez se temu protivi in reče: "Zares, gospodinja, če sem že jaz enkrat pri kacem delu, najrajši izgotovim isto nemoteno in nepretrgano do konca. Zato vas prosim, prinesite mi še sedaj kar kosilo, da mi ne bode treba opoludne iz njive hoditi in bodem rajši delal naprej." Gospodinji se jc ta moder predlog dopadel češ, saj je res vedno zamuda časa z opoldanskim kosilom in mu prinese dobro kosilo na mizo. Naš priden hlapec z vso slastjo in vnemo nadaljuje započeto delo; okusna jed, svinjina in še kozarček vinčka povrh ga je kar vzradostilo. A sedaj, ko je bil že enkrat tako vnet in zadovoljen za mizo, poprosi še Janez gospodinjo za večerjo, da se tako pridobi še več časa za delo tudi zvečer. Brez posebnega pomisleka postavi gospodinja tudi večerjo pred novega hlapca. Po povžitih obilnih nebeških darovih zgine Janez. Gospodinja ga začne iskati, da pojde urno s konji na delo, a nikjer ga ne najde. Končno ga izsledi na skednju v mrvi spati, smrčajočega in stegnenega, kakor pitanega medveda. Ko ga kmetica po dolge intrudu vendarle tudi vzdrami, ga začne zmirjati: "Ti ničvrednež! Ti lena mrcinal Tako izvršuješ svojo službo, svoje delo!" — Naš Janez si ves čas mane oči in kon- čno tudi spregleda ter začudeno zre v razkačeno gospodinjo; nekoliko časa še posluša ljubeznjive njene psovke in različna imena iz živalstva, a naposled se pa samozavestno oglasi tudi on za besedo: "Oh, ljuba, dobra moja gospodinja! Ne zamerite mi vendar! Zakaj se hudujete nad menoj? Jaz sem mislil, da je pri vas ista krščanska navada, kakor pri nas doma — da se gre po večerji spat!" Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. 4- Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zvezek. 6. Trojka, povest, namesto molitve- nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. Alois Skulj P. O. Box 1402. N. Y. City 100tl4 •SENO NEMŠKE DETELJE (alfalfa), Gluten Meal, Quaker Dairy Fuel, pomaga kravam za mleko in jih ohrani zdrave in rejene. Najboljša piča za kuretino je Comeback Meal Mash. Kdor ga kupi enkrat, ga kupi zopet, ker pospešuje, da kokoši tudi po zimi nesejo. Sena, slame, ovsa, koruze, deteljnega (alfalfa) sena, krompirja, repe, korenja, pese, jabolk, in čebule imamo vedno največjo zalogo v Jolietu. Moka: Occident Ceresota, Gold Medal, Pillsbury's Best, Clear Quill in Armory. Naše blago garantiramo. Prodajalna je odprta do 9. ure zvečer. Govorimo tudi slovanske jezike. Chicago tel. 1223. FOGERTY'S BIG FEED STORE, 609 N. Collins St., Joliet. 3-18 ALOJZIJA MALI IZUČENA SLOVENSKA BABICA N. W. Tel. 581. 701 BROADWAY, JOLIET, ILL. NAPRODAJ. Prodajalna grocerije in mešanega blaga, ki se nahaja na vogalu Division in N. Center St., Joliet, 111.; istotako poslopja in zemljišča istotam. Blago razprodam za polovico vrednosti. Prodam tudi blagajno (sate) in Cash register. Razprodaja se zdaj nadaljuje. Prodam tudi dve hiši in loti na 1209 in 1209J4 N. Hickory St. in eno na N. Center St. Imam 400 bales Timothy sena. Vse moram razprodati, ker se moram seliti iz Jolieta. Več povem Chas. Simon vogel Center and Division Sts. dva bloke zapadno od nemške cerkve, bai to itran Guardian Angels Home JOLIET, ILL. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Ka dar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kol drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu. Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju, Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Stj LChi. Phone 376. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE! N. w. m = LIET, ILL. 1 I ] 156 v —- Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba i» naše geslo. Avsi g* Rt Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.1 Joliet. la. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOI* t (Ovor. "Nad; 8Plošno General Jstrelje! Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. . Duna; rhovm :tlanil0: , °t> . cJi se danilo: JNa j r.r|Petilo '"> čet v ^ 5,400 > zo ,'Jelopol Pariz. tic, •ondo e iz ra Naročite zaboj steklenic ttovega piva, ki se Imenuje ^eds: viš< ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 0t* telefon 405, S. Bluff St., Joliet. 111.