Etnolog 18 (2008)
ROČNA DELA IZ AVSTRALIJE
231
Ro~na dela iz Avstralije, tako smo v Slovenskem etnografskem muzeju poimenovali terensko raziskavo v Melbournu in v Geelongu v letu 2006, ki je bila del {ir{ega raziskovalnega projekta muzeja, z nazivom Tradicija ro~nih del – odraz ohranjanja in spreminjanja slovenske identitete v Avstraliji. Rezultat prvega dela raziskave je spletna razstava ali spletni arhiv z naslovom Spletni arhiv ro~nih del Slovencev po svetu, ki jo lahko spremljate na samostojnem spletnem naslovu www.rocnadela.org. Je rezultat dela in strokovnih prizadevanj treh ustanov, Slovenskega etnografskega muzeja (zanj mag. Da{a Koprivec, kustodinja za slovenske izseljence in zamejce), Viktorijskega in{tituta za slovenistiko, Avstralija (zanj prof. Aleksandra Ceferin, direktorica) in Zavoda Neuropolis iz Ljubljane, ki ima zasluge za oblikovanje in izdelavo samostojne spletne strani. Raziskavo je v letu 2006 fnanciral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdelavo spletne strani pa v letu 2007 Slovenski etnografski muzej iz svojega rednega programskega fnanciranja, sicer v okviru Ministrstva za kulturo RS. Pomemben dele` je prispeval {e Viktorijski in{titut za slovenistiko (v nadaljevanju ISSV), ki je prof. Aleksandri Ceferin v letih 2006 in 2007 fnanciral pot iz Melbourna v Ljubljano ter bivanje pri nas, saj smo v jesenskih mesecih 2006 in 2007 nadaljevali s pomembnim delom na sami raziskavi ter pri postavljanju in prezentaciji spletnega arhiva. Plodno sodelovanje pa se je nadaljevalo tudi v letu 2008, tako v Melbournu, kjer je prof. Ceferin poskrbela za javno predstavitev spletne strani v marcu 2008 v okviru izredno pomembnega Slovenskega festivala v Melbournu, kot tudi ponovno v Ljubljani jeseni 2008, ~esar rezultat sta nenazadnje tudi pri~ujo~a prispevka v tem Etnologu.
Izdelki ro~nih del
Izdelkom ro~nih del, ki smo jih uvrstili v spletno razstavo in raziskavo, smo dolo~ili status muzejskih predmetov, zato smo jih tako tudi podatkovno obdelali. Vsem predmetom smo dolo~ili devet temeljnih podatkov: ime predmeta, avtorja izdelka, ~as in kraj izdelave, material in tehniko izdelave, motiv, mere in kdo je predmet za spletno razstavo fotografral. Vsi izdelki na spletni razstavi so fotografrani dvakrat, na
Daša Koprivec
Izdelki iz porcelana, ki jih je izdelala in ročno poslikala Julijana Kure. Foto: Daša Koprivec, Geelong, maj 2006.
Božični zvončki iz tekstila, ki jih je izdelala Anica Kodila. Foto: Daša Koprivec, Melbourne, maj 2006.
Ro~na dela iz Avstralije
Lepa notranjost doma s slovenskimi simboli pri Metki Lenar~i~. Foto: Da{a Koprivec, Melbourne, maj 2006.
dva na~ina: na terenu samem (posnetke sta naredili prof. Ceferin in mag. Koprivec) in studijsko (posnetke je naredil muzejski fotograf Marko Habi~).
Po temeljitem strokovnem razmisleku smo se odlo~ili za razvrstitev predmetov v {est osrednjih motivov: simbolni, prazni~ni, nabo`ni, cvetli~ni, geometrijski in pravlji~ni. Kot materiali nastopajo: tekstil, les, glina, kamen, steklo, papir in porcelan. Ro~no narejeni izdelki na{ih izdelovalcev so iz vseh na{tetih materialov. Poleg tovrstne raznolikosti pa so {e bolj raznolike tehnike izdelovanja teh predmetov. Na{teli smo jih ve~ kot petnajst: klekljanje, vezenje, {ivanje, kva~kanje in pletenje, posebni tehniki “pergamana” in krpanka; pa bru{enje in stru`enje, nana{anje oljnih barv na les, slikanje na porcelan …; vse si lahko ogledate na na{i spletni strani.
Vse zgoraj na{tete kategorije imajo mo`nost fltrirnega iskanja, ki smo mu dodali {e ~etrti sklop – izdelovalci. Medsebojno spoznavanje in razvr{~anje 46 predmetov daje zelo zanimive rezultate za spoznavanje z vsebino ro~nih del in tudi {ir{ega identitetnega konteksta med slovenskimi izdelovalci v Avstraliji, kar je bil tudi namen te raziskave. Med simbolnimi motivi najdemo na primer nagelj, planiko, lipov list, lastovico itd. Isti simbolni motiv je lahko izdelan v ve~ materialih, kar izvemo prav s pomo~jo fltrirnega iskanja po spletni razstavi. Motiv planike se pojavlja na primer kot ~ipka in kot kerami~na bro{ka. Prav tako je motiv sv. Marije mo~ najti na iz razli~nih materialov izdelanih predmetih kot na primer: mozaikih, ~ipkah, vezenih prti~kih itd; in spet, ~e izhajamo iz materiala samega, vidimo, da se na ~ipkastih izdelkih pojavlja zelo veliko motivov, ki deloma izhajajo iz tradicionalne slovenske motivike, kot sta nagelj~ek ali planika,
Daša Koprivec
najdemo pa tudi povsem nove, avstralske, na primer kenguruja, koalo itd. Menim, da je prav mo`nost razvr{~anja predmetov v posamezne skupine pomembna baza za nadaljnje raziskave, ko bomo spletni arhiv raz{irili tudi na druge dr`ave, kjer `ivijo slovenski izseljenci, vsekakor v Argentino, Kanado, ZDA in v evropske de`ele. Takrat bo mogo~e primerjati med seboj, kateri motivi se v posameznih de`elah najpogosteje pojavljajo in kateri so za posamezna izseljenska okolja specif~ni; kako se izdelki lo~ijo po materialih, barvah, tehnikah izdelave; koliko se ohranjajo tradicionalna znanja in v kolik{ni meri jih v posameznih de`elah presegajo. Nastali spletni arhiv nudi veliko mo`nosti za nadaljnja raziskovanja in povezovanja na osnovi izdelkov ro~nih del Slovencev po svetu, raziskava v Avstraliji pa predstvalja prvi bazi~ni del {ir{ega projekta.
234
Izdelovalci ro~nih del
Na spletni razstavi so predstavljeni trije sklopi: izdelki, potek terenske raziskave ter izdelovalci in izdelovalke ro~nih del iz Melbourna in Geelonga v Avstraliji. ^e v prvem poglavju lahko govorimo o biografji predmetov (izdelkov), saj so opremljeni z ustreznimi podatki, potem vsekakor nismo smeli (niti hoteli) pozabiti na ljudi, na izdelovalke in izdelovalce, na njihovo du{o, njihovo srce. Prav slednje je odlo~ilno, kar jih vodi pri izdelovanju, saj so vsi neprofesionalni izdelovalci, se pravi, da se s svojimi izdelki ne pre`ivljajo, temve~ jih izdelujejo iz notranjega nagiba, v krogu svoje dru`ine in prijateljev. Tekom raziskave smo obiskali 20 izdelovalcev in izdelovalk, v Melbournu in v Geelongu. V Melbournu sva s prof. Ceferin vse izdelovalke in izdelovalce obiskali na njihovih domovih, kjer sva nastanek ro~nih del lahko spremljali v njihovih doma~ih prostorih. Le pri redkih tudi v priro~nih delovnih koti~kih ali manj{ih delavnicah, ki pa so bolj zasebni prostori izdelovalcev znotraj dru`inske skupnosti kot pa prave delavnice (“Vsakdo potrebuje nekaj prostora samo zase,” je dejala ena izmed izdelovalk.). Tudi izdelki so za~eli nastajati tako spontano, v dolo~enem `ivljenjskem trenutku posameznega izdelovalca ali izdelovalke. Pri ve~ini gre za slovenske priseljence prve generacije v Avstralijo, ki so bili rojeni v Sloveniji v dvajsetih ali tridesetih letih 20. stoletja ter so se v Avstralijo priselili ve~inoma v petdesetih letih 20. stoletja. Vsi so bili takoj zajeti v neumorni delovni tempo avstralskega vsakdana, ki je tedaj od vsakega priseljenca zahteval in pri~akoval polnih delovnih mo~i in zagnanosti. Tudi slovenski priseljenci so se temu morali podrediti, poleg tega pa poskrbeti {e za osnovne potrebe: dru`ino, stanovanje. ^asa za sprostitev, za konji~ke tedaj skorajda ni bilo, ~eprav so izdelovalci in izdelovalke ugotavljali, da je vsakdo od njih marsikaj od tega prinesel od doma, ne samo znanje izdelovanja ro~nih del (vezenje, pletenje, klekljanje, {ivanje, risanje, slikanje, izdelovanje mozaikov itd), ampak tudi nadarjenost in veselje do izdelovanja. Vendar so njihovi talenti ostajali dolgo ~asa, tudi dvajset, petindvajset ali trideset let, globoko zakopani. Lidija Bole iz Geelonga nam je povedala: “Leta 1961 sem pri{la v Avstralijo. In takrat sem tudi opustila klekljanje. Imela sem dru`ino in slu`bo. Po dvajsetih letih sem zopet za~ela in tako nadaljujem {e sedaj, ker to je moje najbolj priljubljeno ro~no delo.” In Lojze Jeri~ iz Melbourna, ki je znan po svojih krasnih mozaikih, je dejal: “V Avstralijo sem pri{el leta 1954. Petdeset let je minilo, da sem se zopet za~el ukvarjati z mozaikom. Danes, ~e mi je le mogo~e, zlagam kamen~ke pri kamen~ku, ki se imenuje
Ro~na dela iz Avstralije
mozaik.” Prav zaradi navedenega socialnega konteksta pri ro~nih delih v zajeti raziskavi danes ({e) ne moremo govoriti o njihovi veliki histori~ni vrednosti, saj gre prete`no za ro~na dela, ki so nastala v zadnjem desetletju. Vendar so pomembna in povedna prav v kontekstu svojega nastajanja, zato smo jih vklju~ili v kontekst `ivljenjskih zgodb na{ih izseljencev v novem, priseljenskem avstralskem okolju; ter spremljali, kako so se okoli{~ine njihovega `ivljenja s priselitvijo v socialnem, ekonomskem in kulturnem smislu spremenile in koliko energije so potrebovali, da so si ustvarili pogoje za `ivljenje, kakr{nega `ivijo danes.
S prof. Ceferin sva vsakemu izdelovalcu in izdelovalki dali mo`nost in prilo`nost, da sam/sama pove, kdaj in kako je ponovno za~el/za~ela izdelovati ro~na dela. Tako je nastalo dvajset kratkih biografskih pripovedi, ki so ve~inoma lastnoro~no napisane in
235
so `e same po sebi pomembna pridobitev za Slovenski etnografski muzej. Za spletno stran smo o vsakem izdelovalcu/izdelovalki povzeli temeljne podatke: o kraju, iz katerega je pri{el/pri{la, in kdaj je prispel/prispela v Avstralijo, kje se je nau~il/nau~ila izdelovanja in kak{en odnos ima sam/sama do slednjega. Kot celotna spletna stran so tudi biografje pripravljene v slovenskem in v angle{kem jeziku. Tako iz biografj izdelovalcev, {e bolj pa iz neposrednih osebnih kontaktov in medsebojnih vezi, ki so se spletle tekom dru`enja v Avstraliji, smo lahko spoznali, da je bil pogosto povod za vrnitev k izdelovanju ro~nih del globoko osebne in psiholo{ke narave. Danes, ko so se izdelovalci in izdelovalke ro~nih del `e upokojili in uredili svoje temeljne obveznosti, ki so jih imeli do dru`inskih ~lanov, se je njihovo `ivljenje umirilo; toda lahko se je pojavil tudi ob~utek praznine, osamljenosti in samote, predvsem v primerih, ko so ostali brez svojega `ivljenjskega sopotnika. Tedaj so se vrnili k veseljem, ki so jih poznali v mladosti, in k dejavnosti, ki jih je tudi notranje polnila in bogatila. V avstralski dru`bi, kjer je tudi za majhen denar mogo~e kupiti prav vse izdelke, ro~na dela danes niso ekonomska nuja, nasprotno, mnoge izdelovalke so poudarile, da jih izdelovanje stane ve~, kot ~e se s tem ne bi ukvarjale, saj ves material za izdelavo kupijo, izdelke pa potem podarjajo in ne prodajajo. Prav to je ena od velikih razlik med njihovim izdelovanjem v otro{tvu in danes. Kot je razvidno iz nekaterih biografj, so tam, kje so v Sloveniji sami pletli rokavice, nogavice in tople pulovarje, tudi sami doma redili ovce in sami predli volno; v dru`ini so sami poskrbeli za celoten delovni postopek in za material. Del izdelkov so prodali, del pa imeli za lastno uporabo: kot potrebno toplo zimsko obutev in obleko; kot del celotne opreme gospodinje, skupaj z vezenimi vzglavniki, prti, prti~ki, rjuhami in posteljnimi pregrinjali itd. V njihovem otro{tvu v Sloveniji so bili doma~i izdelki v funkciji prepotrebne doma~e uporabe. In ~e je bilo potrebno, je dejala ena od informatork, so doma pletli tudi bratci. Da pa so vsekakor ~ipke klekljali tudi fantje in jih odprodajali v razli~ne odkupne zadruge, je povedal informator, doma iz Cerknega, ki se spominja svojega klekljanja iz otro{kih let, ko je {e `ivel v Cerknem; danes `ivi v Melbournu, klekljanje ~ipk pa je v celoti prevzela njegova `ena.
Danes, ko izdelovanje ro~nih del ni ve~ ekonomska nuja, je privzelo druge, bolj psiholo{ke dimenzije. Izdelovanje in podarjanje izdelkov izdelovalcem pomeni dodatno veselje, zado{~enje, razvedrilo in po~itek, pa tudi zadovoljstvo v komuniciranju z drugimi. Hkrati pa tudi v komuniciranju s samim seboj, saj so prav vsi poudarili, da se
Daša Koprivec
Marija Uršič pri klekljanju idrijske čipke. Foto: Aleksandra Ceferin, Melbourne, maj 2006.
Idrijska čipka, motiv kenguruja, izdelala Marija Uršič v Melbournu. Foto: Marko Habič, SEM, september 2007.
Ro~na dela iz Avstralije
Kratka biografja izdelovalke Ane Marije Thomas, rojene slovenskim star{em v Melbournu.
(Dokumentacija SEM)
Daša Koprivec
med izdelovanjem umirijo, da je to ~as, ko so sami s seboj, saj se takrat umaknejo tudi pred dru`inskimi ~lani, ne gledajo televizije; tovrstno delo jim tudi v poznih ve~ernih in no~nih urah, vse tja do polno~i ali dveh zjutraj, pomeni sprostitev in ne iz~rpavanje. Delajo, da se zamotijo, razvedrijo in bolje po~utijo, so dejali.
Ve~ kot sedemdesetletni gospod, ki se je v mladosti v Sloveniji izu~il kamnose{tva in izdelovanja mozaikov, a tega poklica ni nikoli opravljal, je pred {tirimi leti za~el izdelovati umetni{ke mozaike. Na vrtu svojega avstralskega domovanja ima majhno uto, priro~no delavnico. Po pripovedovanju ~lanov njegove dru`ine je to prostor, kjer ga ne sme nih~e motiti, in tudi edini prostor, kjer ni telefona, kamor se torej popolnoma umakne od zunanjega sveta. Vse `ivljenje v Avstraliji ni imel ~asa za ta svoj talent in veselje, saj je bil kmetovalec, potem uspe{en podjetnik, v zadnjih petih letih pa
238
je naredil toliko mozaikov, da krasijo pomembne dvorane Slovencev in tudi drugih ustanov v Avstraliji. Gospa iz Geelonga izdeluje krasne lesene poslikave s pravlji~nimi motivi, ki jih nana{a na otro{ke mizice, stol~ke, kro`nike in tudi slike. “@e ko sem bila majhna, sem rada slikala, vendar mi v mladosti ni bilo dano, da poka`em svoje znanje,” je dejala. Toda pravi vzgib in razcvet svojega slikarskega talenta je do`ivela ob sre~anju dveh pomembnih dejavnikov v njenem `ivljenju: ko se ji je rodil vnu~ek, so v obdobju njene menopavze v njej izbruhnili vsi spomini na te`ko otro{tvo, ki ga je imela, in sama pravi: “Odprli so se spomini na moje otro{tvo, ki ga ni bilo. Tako sem v risanju otro{kih zgodbic prebijala svoje menopauzal depre{en. Z veseljem vzamem ~opi~, in otro{ke fantazije se za~no.”
Kolikor izdelovalcev, toliko razli~nih `ivljenjskih zgodb in toliko raznovrstnih izdelkov, bi lahko rekli. Vsakdo od na{ih izdelovalcev je tekom let na{el svoj izraz. Mnogi med njimi so svoje doma~e znanje iz Slovenije nadgradili in dopolnili. Ostali so zvesti tistemu, ~esar so se nau~ili; kljekljanju, vezenju, {ivanju, pletenju, kva~kanju. Samo motivi in barve so lahko nove in druga~ne. Izdelke podarjajo ali pa jih hranijo v lastno veselje; zdi se, da se danes {e “najslab{e godi” raznovrstnim prtom in prti~kom, saj jih njihove h~ere in vnukinje ne polagajo na mize in police. “They want it to be only fat,” so se prito`evale na{e izdelovalke. Enako velja tudi za t. i. po{tirkane prte, ki jih v Melbournu po “receptu” svoje mame izdeluje Metka Lenar~i~, in so nekaj posebnega ter v avstralskem okolju prava zanimivost. Spet druge izdelovalke so se {ele v Avstraliji nau~ile nekaterih tradicionalnih “slovenskih” ro~nih spretnosti. Tako se je gospa Marija Brne iz Melbourna {ele pri sedemdesetih nau~ila klekljanja v slovenskem verskem sredi{~u v mestu Kew, danes pa ima eno najlep{ih in najbogatej{ih zbirk klekljanih prtov in prti~kov, kar sva jih s prof. Ceferin imeli prilo`nost videti. Spet druge so na{le popolnoma nove izraze in se “osvobodile” tradicionalnih tehnik in znanj ter za`ivele v popolnoma novih izrazih, kot so barvanje porcelana, kaligrafja in izdelovanje vo{~ilnic iz pergamenta, pa tehnika krpanke, slikanje lesa in keramike z oljnimi barvami itd. Slovenski motivi se prelivajo z avstralskimi: nagelj, planika, lipov list z evkaliptusi, koalami in kenguruji, s specif~nimi avstralskimi drevesi, rastlinjem in barvami. Dejansko gre za proces ohranjanja in spreminjanja slovenske identitete v Avstralije, ki ga lahko opazujemo tudi skozi ro~na dela, ki nastajajo v Avstraliji v rokah na{ih priseljencev prve generacije, ki pa vsi `ivijo v novem priseljenjskem okolju `e preko {tirideset ali celo petdeset let.
Ro~na dela iz Avstralije
Pomen spletnega arhiva in raziskave za muzej
Vsekakor je potrebno na prvem mestu poudariti, da je spletni naslov www. rocnadela.org
prva spletna razstava Slovenskega etnografskega muzeja in prvi spletni arhiv ro~nih del Slovencev po svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju pa smo pridobili tudi 31 izdelkov ro~nih del v trajno last in tako {e obogatili nastajajo~o zbirko kulturne dedi{~ine slovenskih izseljencev, ki jo tudi sicer zbiramo in hranimo v muzejskem fondu. Izdelki so zelo raznoliki, saj nam jih je podarilo dvanajst izdelovalcev in izdelovalk, ki izdelujejo v razli~nih tehnikah in motivih. Pridobili smo vezene, kva~kane, pletene, {ivane in klekljane izdelke, z motivi planike, nageljna, lastovice, vrtnic; pa mozaik z motivom kenguruja, ki ga je izdelovalec izdelal prav posebej za Slovenski etnografski muzej; nadalje ~udovite vo{~ilnice v tehniki pergamana, tudi z motivom {marnic; pa stenski aran`ma iz avstralskega suhega cvetja; poslikan lesen kro`nik s pravlji~nim motivom ter nekaj izdelkov, ki se podarjajo ob posebnih prilo`nostih: bo`i~ni in novoletni okraski, uhan~ki in nekaj povsem prakti~nih {alov in copat, ki jih je iz svoje izredno bogate zbirke izbrala izdelovalka Ivanka Kontelj iz Geelonga. Del raznovrstnosti se torej tudi v materialni obliki hrani v Slovenskem etnografskem muzeju. Zbirko dopolnjujejo, kot re~eno, osebne, ro~no napisane biografje izdelovalcev in izdelovalk ter bogata dokumentacija fotografskega gradiva, ki je dokumentirala potek raziskave v Melbournu in v Geelongu v Avstraliji.
Neprecenljive pa so tudi vezi, ki so se stkale tekom bivanja in raziskovanja v Avstraliji. Izdelovalci in izdelovalke so nama s prof. Ceferin na {iroko odprli vrata svojih domov, da smo se v njih lahko spro{~eno pogovarjali in opazovali tako nastajanje ro~nih del kot njihovo neposredno uporabo v doma~em okolju. Spoznati `ivljenje in domove na{ih izseljencev v Avstraliji je bilo osebno lepo in strokovno bogato do`ivetje.
Daša Koprivec