štev. 19. iytof«iJA-)W82P " LJubljana, 7. mala 1930.	_Lato XI,
Iml, dolaT.c	V.nKcto
l/mAiAlf! ■■
m« »r- h Bi h H	H	HLflV H H H	H M, _ ur«*
sss IIIIIcloKI llbl ^
a««as B ® ■ ■ w'" V w ■ » ■ ■ ■ ^p* w - —
»Uma aa a* aprajamaja.
_:______— i -—————
Josip Lenarili:
Vprašanje gospodarske krize in poizkusi za Izboljšanje nekaterih panog.
(Konec.)
Kmetijski gospodar se vsiled narave svojega obdelovalnega objekta ne more kratko in malo prilagoditi tržni konjunkturi, kakor more to storiti trgovec in v manjši meri tudi indusrtrijec, odnosno obrtnik. Če je morda kmetijski gospodar prepričan, da je kako panogo v gospodarstvu mogoče dvigniti in prilagoditi premenjeni konjunkturi, vendar nima jamstva, da bo sedanja konjunktura tudi obstojala tedaj, kadar bode mogel s svojimi produkti stopiti na trg, tako n. pr. v živino-gojstvu, še le po mnogih letih, poljedelstvu v krajši dobi -itd. Najvažnejše je za vsakega 'kmečkega gospodarja, da si osigura odjem svojih proizvodov za dolgo dobo let. Če lastne moči ne zadostujejo, treba iskati družbe sovrstnikov, ki so v sličnem položaju. Take združitve so mogoče v prosti obliki dogovora ali vplačila gotove vsote denarja v družbeno organizacijo v obliki akcijske družbe ali v obliki danes moderne zadruge z enkratnim ali večkratnim jamstvom.
Tako prodajno zadrugo imamo v «Mlekar-ski zadrugi«, ki more dati pri pametnem vodstvu veliko sigurnost za prodajo mleka, bodisi v katerikoli trpežni obliki finalproduk-ta. Mlekarska zadruga se omeji le na en del pridelkov gospodarstva včlanjenih zadružnikov in se more tolikanj izpopolniti, da prihaja g svojimi izdelki tudi preko mej lastne države. Seveda je pri ravnokar omenjeni zadrugi merodajna kakovost mleka, rekel bi «stan-dard-mdeka». Ne samo glede tolščobe, katera, kakor obče znano, silno variira pri, govejih individudh, kolikor več še pri različnih pasmah. Čistost hlevov, čistost živali, zilasti molznih organov, čistost in zdravje molznic, čistost shramb, čistost vode za pomivanje, izločitev mleka od krav neposredno pred otelitvijo, z eno besedo, tu so merodajni vsi oni predpisi, ki se po mestih po zdravniških predpisih zahtevajo od onega mleka, koje naj bi služilo za hrano človeškim dojenčkom.
V navedenem! pogledu imamo še skoro popolnoma neobdelano polje. Napredne mlekarske zadruge, n. pr. ona na Vrhniki, so že uvidele, da morejo jamčiti za kakovost svojih mlečnih izdelkov le tedaj, če so pri članih zadruge izpopolnjeni navedeni predpogoji, ker se lahko pripeti, da mleko iz enega samega hleva poškoduje ves izdelek vseh drugih zadružnikov. Uvidevši veliko nevarnost, išče n. pr. zadruga na Vrhniki veščaka, ki bi bil zaupanja vreden in bi imel nalogo vse dobavitelje redno kontrolirati, za kar bi prejemal mesečno plačilo.
Tu sem navedel en primer prodajne za-
kdruge. Za vsak drugi odlomek iz živalske panoge bi bilo treba imeti istotako organizacijo, n.pr. v konjegojstvu. Koliko truda in koliko žrtev iz težko nabranega zaslužka se pogubi
pri konjegojstvu, če ni organizirana panoga. Stroški za vzgojo povprečnega ali slabega konja, za katerega se na sejmiščih komaj iz-kupi malenkostno kupnino, so skoro ravno tako veliki, kakor za dobrega konja, ki doseže, seveda ne na sejmiščih, dva, tri do desetkrat višjo ceno. Res je, da konjereja ne bode več mogla v bodočnosti premagovati hudo avtomobilsko konkurenco, vendar ostane še nekoliko prilik v državi, kjer stoji konj brez avtomdbilne konkurence. Organizacija v navedeni konjegojski panogi ima skrbeti za to, da poišče in zbira prilike, katere morejo biti m-erodajme za konjegojsitvo v obče, da zbira prilikam primerno pasmo, za vzgoj te pasme, za zbiranje, vežbanje, za nego onih konj, kaltere jim člani organizacije izroče v prodajne svrhe itd. Ker take organizacije obstoje, treba, da se tudii v naši državi pobrigamo za delovanje teh organizacij in njim naše od-nošaje prilagodimo, odnosno ustvarimo svoje lastne organizacije. Za primer, kako je postopati pri izvršitvi naloge, navajam organizacijo v Elmshornu na Holsteimskem, ki šteje danes nad 1600 članov, ki so plačali članarino pri vstopu deloma na enkrat, deloma v petih Obrokih skupno 500 RM, odgovarjajoče na 7000 Din. Že mnogo let pred svetovno vojno je organizacija tam obstojala s prav lepim uspehom in v veliki meri nadomeščala skrb državi za konjegojstvo. Svetovna vojna je sicer posegla tudi v to organizacijo, vendar je ni mogla uničiti. Letna poročila iz povojne dobe pričajo o uspešnem sedanjem delovanju, kažejo pa tudi obseg delovanja.
(Posrečilo se mi je zbrati skupaj potrebne podatke, in sicer pravila in pravilnik, kateremu je pa pravi tolmač letno poročilo in računski zaključek. Naše poljedelsko ministrstvo se je potrudilo organizirati organizacijo za govedorejo in dovolilo velike ugodnosti za se-lelkcijske zadruge. Lepo je ta predmet obdelan v knjižici dr. Ljudevita Probaska «Potreba sltočarskih zadruga v Srbiji». Manjka pa vsem takim organizacijam zasmutek prodaje.
Istotako, kakor kaže zgled navedene zadruge, zahteva naše kmetijstvo tudi omo-gočenje pridelkov iz polja in travnikov, v kolikor se ti pridelki ne porabijo v domači panogi živinogojstva. Delno obstoje take organizacije v zadružnih skladiščih, katera skladišča ali odkupujejo kmečke pridelke definitivno ali pa prevzamejo te pridelke v komisijsko prodajo. V zadnjem slučaju se more v skladišča napeljane pridelke, zlasti žito, lombardirati in more produeent taka lombardna izikazila vnovčiti v denarnih zavodih.
Pri vseh teh dejanjih pa je treba, da se določi potrebno kakovost, da se po organizacijah prouči krajevne razmere v obče, v
podrobnosti pa vsakega člana posebej njegove posestniške prilike in preudarja, katere pridelke bi mogel dotičnik z uspehom producirati in po kaki minimalni ceni mu organizacija izplača pridelek. Če potem organizacija zasluži pri svoji prodaji večji znesek za blago, če poleg nakupne cene doseže še organi-začne stroške povrnjene in če tem potom povišana lastna cena ostane še vedno nižja, nego prodajna, se presežek ali dobiček porazdeli med člane dobavitelje, en del pa zbira v rezervni zaklad za kritje eventuelnih izgub investicij itd. Tem potom je mogoče doseči:
1.	Da producenti pridelavajo ono, kar se prodati more.
2.	Da producenti pridelujejo zilasti predmete, ki so za njih zemeljske, krajevne, kli-maticne, evemtuelno finančne zmožnosti najbolj rentabilne.
V	navedeni smeri naj bi se sukala pomoč države v prvi vršiti. Ono, kar bo posamezni osebi nujno potrebno, si bode že sama preskrbela, ker bo vsa njegova skrb osredotočena v gotovo smer sigurne rentabilne produkcije. Intenzivnost produkcije pravilno usmerjena more koristiti, ni pa s tem rečeno, da mora resnično koristiti. Lastni interesi in skupno delo v organizacijah bodejo predpogoj za racijonalno gospodarenje. Odstranjeni bodo dragi poskusi na nesiguren uspeh, kateri poskusi se le redkokedaj res kot koristni izkažejo, najrajše jim sledi neuspeh; kajti silno težko je tujemu človeku nasvetovati, kaj naj produeent počne na svojem zemljišču, katero tujec navadno, če je tudi poučen v svoji stroki, v kratki dobi enkratnega ogleda pravilno ne spozna, lastnik pa navadno tudi ne more predvideti, če se mu more posrečiti uspeh. Vse kaj drugega je, če pri svojem sosedu dan za dnem vidi, kako napreduje njegova protežirana panoga, ki se lahko prenese tudi na sosedno zemljišče.
V	navedenih mislih je v širokih potezah očrtana smer bodočega delovanja upravne oblasti, zlasti ministrstva poljoprivrede.
Trgovsko in kmetijsko strokovno osobje naj bi se po krajevnih prilikah namestilo s točno opredeljenim delokrogom. Tako osobje bi se moralo šolati v praksi, kjer že kaka pridobitna in prodajna združenja obstoje. Videti morajo ves potek delovanja s posebnim ozirom na knjigovodske izkaze, da dobro utemeljena izvežba pride v meso in kri učenca. Kot tak bode dovolj izvežban, da more na svojem bodočem kraju službovanja začeti nameravano delo, pa gledati z odprtimi očmi, 6e ni poleg tega, kar se je priučil na svojem šolanju, še kak drug pojav, ki bi se dal pritegniti poleg in s tem popolniti organizacijo. Dalje je pa delujočemu v organizaciji mnogokrat prilika dana, da se pritegne še kaka druga sorodna stroka prvotni organizaciji.
Poduk v centrali, poduik na vsakem gospodarstvu posebej, na vsaki zemljiški par-| čeli posebej, pri vsaki kmetijski rastlini po-| sebej ne samo glede produciranja, marveč zlasti glede uspešne prodaje pridelkov vseh včlanjenih oseb, povrh tega pa organizacija prodaje združenih pridelkov ne le v domačem kraju, marveč tudi v celi državi, odnosno v inozemstvu, mora biti naloga organizatorja.
Kadar bodemo v domači pokrajini imeli zasnovane take organizacije, bodejo hitro sosedne pokrajine segle po načrtanem sredstva in gospodarska kriza bo omiljena, ker se bode vsa produkcija usmerila v pravo smer
in izkoriščala zemljišča po pridelkih, za katere so siposobna.
S tem pa je doseženo ono, kar se more od kmetijstva doseči in pričakovati.
Kmetje se nahajajo dandanes v silno težavnem položaju in to ne samo pri nas, ampak po vsem svetu, kajti povsod tožijo kmetje, da svojih pridelkov ne morejo prodajati po takih cenah, da bi si z izkupičkom mogli nabaviti druge, za njihovo gospodarstvo neobhodno potrebne stvari. V tem dejstvu tiči vzrok agrarne krize ne samo pri nas, ampak povsod, kjer pridelujejo hrano za prodaj.
Splošna agrarna kriza dela danes mero-dajnim gospodarskim in političnim krogom že prav velike skrbi in preglavice in najbi-strejše glave se z vso vnemo trudijo, kako bi mogli najti izhod iz itega težavnega položaja. Da bodo naši bralci videli, kako presojajo položaj tudi drugod, hočemo danes navesti mnenje priznanega agrarnega strokovnjaika profesorja dr. Stra!kosch-a, kakor je bilo objavljeno v znanem dunajskem listu »Neue Freie Presse« dne 10. maja t. 1.
Profesor Stralkosch pravi: »Mi ne moremo več uganjati politike ptiča noja. Kar doživlja dandanes ves civilizirani svet s svojim poljedelstvom, to ni več samo kaka trenotna zmešnjava, kakor smo včasih imenovali »agrarno krizo«, in ki so se pojavljale, čim je vreme povzročalo dobre ali slabe letine, ali pa če je kakšna druga okolnost cene kmečkih pridelkov omajala. Težka mora, ki danes mori tudi najboljše gospodarje, ima popolnoma drugačen značaj, kajti sicer pač ne bi bilo mogoče, da tudi najboljše polje ne prinaša nobenega dohodka več in da slaba zemlja ne nosi niti toliko, da bi zadostovalo za piačilo delavcev. Razmerje med dohodki in izdatki je danes takšno, da je vsak čisti donos nemogoč, in nemogočnost prodaje kmetijskih pridelkov stoji danes na dnevnem redu. Poljedelstvo danes ne more več vršiti svoje gospodarske naloge niti kot konzument (industrijskega blaga) niti kot vir pridobivanja, najmanj pa kot vir tvorbe novega kapitala.
Taka resnična agrarna kriza, kakor jo imamo danes, je zadela kmete v zadnjih 100 letih samo dvakrat: prvič po napoleonskih vojskah, drugič pa okoli 1. 1870 in še nekaj let kasneje. Danes se javlja tretjič in ogroža svetovni mir bolj kot kedaj poprej. Vse dr-žavese trudijo z veliko nervoznostjo, da bi krizo rešile ali jo vsaj omilile. Zidovi proti uvozu agrarnih pridelkov so vedno višji, izvoz pa se pospešuje z nagradami. Vsaka država hoče prekositi drugo, dokler ne uvidi, da je ves trud zastonj. Če hočejo evropske države, ki kmetijske pridelke uvažajo, svoje lastne kmete vsaj varovati, morajo segati izvozne države že globoko v svoje državne blagajne. Kmetom v Zedinjenih državah je dala vlada 500 milijonov dolarjev pomoči, in ravno tako podpirajo svoje kmete tudi Kanada, Avstralija in Argentinija. Ves svet pa se trudi, da dvigne cene kmetijskih pridelkov in da ohrani količino današnjega pridelka.
S talkimi sredstvi pač vsaka država nekako za silo drži svoje kmete na površju, toda trajno se kmetom na ta način ne da pomagati in se agrarna kriza kot taka ne da ozdraviti. Vzrok krize leži v tem, da kupna moč prebivalstva ne dohaja produkcije žita.
Pri tej priliki moramo opozoriti na okolnost, da niso padle le cene kmetijskih pridelkov, ampak cene vseh surovin sploh. Padle so cene kovin, kavčuka, gumija, bombaža in drugih kolonijalnih proizvodov. Na drugi strani pa vidimo, da cene fabrikatov in zlasti cene v maloprodaji mnogo manj padajo, kajti davki, delavske plače, socialne dajatve in iz-
posojeni denar (dolgovi) tako zelo obremenjujejo industrijo in obrt, da se je razlika med cenami surovin in med cenami izgotov-ljenega blaga za konzumente v primeri z razliko med predvojnimi cenami silno zvišala. Z ozirom na nizke cene surovin je pač dobiček pr°ducentov (tudi kmetov) silno padel, prodaja pa se ni pomnožila. Zaradi tega pa se je zmanjšala kupna moč producentov in v tem leži jedro krize.
Tudi moderni tehnični, socijalni in kulturni napredek je krizo zelo poostril. Produkcijo kmečkih pridelkov v prekomorskih deželah je dvignila svetovna vojna na njeno današnjo višino, ker je bil takrat živež drag. Tehnični napredek je namreč omogočil, da se je s pomočjo raznih strojev kmetijstvo razvilo tudi v prej pustih in nerodovitnih krajih. Danes imamo v Zedinjenih državah, v Kanadi, v Avstraliji in v Argentiniji pravcate »fabrike za pšenico«, ki jo pridelujejo stroji, ljudi pa je pri pridelovanju žita prav malo zaposlenih.
Konzurn poljskih pridelkov pa je padel, kajti stroji potrebujeo olje in bencin, ne potrebujejo pa sena in ovsa. Tako so travniki prosti za pridelovanje žita. Narod, ki ima visoko razvito industrijo, kjer opravlja vsa težka dela stroj, potrebuje manj hrane in lažjo hrano. Boj proti alkoholu zmanjšuje prodajo ječmena in žita sploh za izdelovanje alkohola. Racionalizacija v krmljenju živali pa je znižala tudi potrebo sena in je skrčila število travnikov.
Če vse to opazujemo, vidimo, da današnja agrarna kriza ni trenotnega značaja. Po napoleonskih vojskah je trajala agrarna kriza 10 let, druga (po 1. 1870) pa okoli 20 let. Če ne bomo našli sredstev za omiljenje današnje 'krize, bo ta trajala še dalje. Za omiljenje krize predlagajo vsled tega razni strokovnjaki različna sredstva. Švicarski profesor Laur predlaga n. pr., naj se združijo vse izvozne države in naj pridelovanje žita orne-je ali sploh regulirajo. Drugi zopet predlagajo, naj se združijo vse evropske države in naj zapro z visokimi carinami prekomorske-mu (žitu pot v Evropo. Visi ti predlogi pa so težko izvedljivi. Jasno pa je, da agrarne krize danes ni mogoče rešiti drugače Ikakor na mednaroden način, da preprečimo paniko.
Mednarodno reševanje raznih kriz sicer ni nobena garancija, da se bo ta ali ona kriza res rešila, vendar pa mednarodnega dela ne smemo podcenjevati. Treba se bo pač vedno in vedno posvetovati.«
Tako pravi prof. Strakosch. Nas izredno veseli, da se njegovo mnenje prav zelo strinja vsaj v glavnih točkah s tem, kar smo pisali tudi mi v nekaterih naših članikih o tem važnem vprašanju.
IIIMMIB IMMIIII——II ■ IIIHIIII IIF——I lil. Ml Ifcl1! m Illiil—»iiHHMiIHI '»I.....
Kmetijska Matica.
Knjige Kmetijske Matice se pripravljajo za tisk. Da se lahko vsaj približno določi naklada knjigam, prijavite svojo naročbo čimprej, ker se lahko zgodi, da bo knjig zmanjkalo.
Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani
ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 21. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v posebni sobi restavracije »Štrukelj« (vogal Dalmatinove in Kolodvorske ulice). — Vse člane zadrUgarje vljudno vabimo, da se ga polnoštevilno udeleže.	Načelstvo.
Naše ceste in
Vedno slabše stanje naših cest in naraščajoči promet z.motornim vozili je spravil na dnevni red zopet vprašanje vaških cest. Vprašanje je tudi za kmečke gospodarje silno važno, ker nobenemu kmetu ne more biti vseeno, da mora s svojim vozičkom svoje blago dvakrat peljati v mesto ali pa na postajo po slabi cesti, namesto da bi ga peljal le enkrat po dobri cesti in tako prihranil na času in na stroških. Kmečkemu gospodarju dalje tudi ne more biti vseeno, koliko koles polomi na leto na slabi cesti in koliko njegova živina trpi, namesto da bi žival vozila komodno po lepi in dobro ohranjeni cesti. Mogoče je res malo kmetov, ki si zapisujejo svoje prevozne stroške in izdatke; če bi jih pa zapisovali, bi videli, da so ti stroški jako visoki, in da se zelo izplača vzdrževanje in naprava dobrih cest.
Ko smo dobili precej razširjeno železniško omrežje, je prevladovalo pri mnogih ljudeh mišljenje, da je za eeste prišla zadnja ura. Razvoj moderne tehnike pa je dal cestam zopet novo in skoraj še večjo veljavo kakor so jo imele prej. Tehniika nam je ustvarila namreč motor, ki nas je napravil neodvisne od železnice ne samo glede časa, ampak tudi glede brzine; motor pa zahteva dobro in glad- . ko cesto, sicer pride predrag. Ker pa nastopa J motor svojo zmagoslavno pot tudi že v naši deželi, ne bo preostalo drugega, kakor da izkoristimo njegovo moč in praktičnost tudi mi, to pa moremo le, če uredimo naše ceste, ampak ne s ikrparijo nekaj tukaj in nekaj tam brez vsakega načrta, ampak z velikopotezno in dobro premišljeno in preračunano akcijo napravo novih in za izboljšanje ia moderniziranje starih cest.
Tako akcijo izvedemo toliko lažje, ker imamo skoraj ves za popravo cest potreben materijal doma. Pohorski granit je danes že svetovno znan, doma imamo tudi dovolj iz-vežbanih tehnikov in tudi denar se bo dal dobiti doma, Iker bo brez dvoma vsak rad po svoji moči nekaj prispeval, če bo videl, da bo sam imel veliko korist od takega dela. Narediti pa moramo nekaj, čeprav iz lastne moči, če se nočemo vrniti v tisto srečno dobo nazaj, ko so ljudje morali znositi vse svoje pridelke. v koših na svojih ramah na trg, če so hoteli dobiti kakšen krajcar.
Od sistematične poprave naših cest pa ne bodo imeli kmečki gospodarji samo direktno, ampalk bodo imeli tudi indirektno korist. Motorji se dandanes namreč tako poce-njujejo, da ima n. pr. že v Nemčiji skoro vsak »boljšii« človek svoj avto kakor v Ameriki. Taki ljudje pa radi potujejo, kdor pa potuje, navadno ne gleda na vsak novčič, ampak si že kaj privošči. Jasno pa je, da se tujci po slabih cestah ne bodo vozili in tudi domačini ne. Od tujskega prometa pa ima korist tudi kmet, ker več ljudi tudi več pojč. Razni naši kmečki zastopi bodo storili torej mnogo v • svojo korist in v korist cele dežele, če se z j
5
vprašanjem cest prav resno bavijo.
Kmetovalci! — Vaš najboljši prijatelj in svetovalec je dobra kmetijsko-strokovna knjiga. Zato se obračajte na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ki Vam bo take res dobre knjige takoj preskr bela. Na zalogi ima n. pr.: »Naša zelenjad« ] (vrtnarstvo), »Naša prašičja reja«, «Umno kletarstvo«, »Kmetovalčev svetovalec«, »Sadjarstvo« itd., itd. Naročitfe in čitajte!
Kmetski gospodarji in kmetske gospodinje! Kupujte svoje potrebščine manufaktur-nega blaga pri zanesljivi domači tvrdki Fr.j Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15, pri Nunski cerkvi. — Tam kupite dobro in pocenili
Vzgoja kmečke mladine.
(K članku »Nekaj misli o vzgoji mladine« v številki 17.)
Poganski narodi so v svoji najvišji kulturi najbolj poniževali ročno delo. Ista du-ševnost je tudi danes. Ročno 'delo, zlasti kmečko, smatramo za umazano; kdor ima opraviti s (krampom ali vilami, izgubi na »nežnosti« kulturnega bitja.
A če so razvajeni Rimljani prezirali ročno delo, niso poniževali kmečkega dela. To ni bilo le radi naklonjenosti napram zemljiškim veleposestnikom. Kmečko delo jim je bilo nepremakljiva nujnost.
Pojmi modernega človeka se s to resnico težko skladajo. To je tudi povsem razumljivo in naravno, ker ni v modernosti skladnosti. Vse ali vsaj najvažnejše je glava - razum in oblika. Bodi tako. A če stehtamo obe ustvarjalni sili — telesno in možgansko delo- — gotovo se tehtnjca nagne na prvo plat. Tudi je možgansko delo ustvarilo več škode kot ročno delo. A to ravno radi krive duševne osnove, oziroma nesoglasja in usužnjenja duha.
Ne smemo zabiti, da kdor se upa pridelati na enakem prostoru namesto enega dva klasa, je storil za potrebo človeštva veliko več kot kdo drugi. Zato se niti zgolj razum ne more ujemati z dejstvom, da rije prirodo-slovna veda v take potankosti, da se n. pr. radi enega atoma (trohice) v gotovi spojini ali ene desetinke odstotka tolšče v mleku zganejo vsi mogoči vseučiliščni zavodi, dočim gredo s tako lahkoto mimo vprašanja, kako in kdaj bo n. pr. delavec dvajset minut kasneje utrujen, ali kdaj žrtvuje dvajset odstotkov več. In vprašanje, da je treba tudi- njemu dobre in tečne hrane, zdravega stanovanja, prosvete itd.! Kulturni svet ne more utemeljiti svoje kulture toliko časa, dokler ne prične razmišljati in se b a viti s temi vprašanji ter delovati v tej smeri. Toliko časa bo velika glava na tmajhnem telesu.
Res je ■— moderno kmetijstvo se ima zahvaliti dolgotrajnemu in resnemu znanstvenemu delu. A na nekaj ne smemo pozabiti, pri kmetu pač ne. To je: Vsa mogoča kmetijstvu služeča znanstvena sredstva so le pomožna .sredstva omejenemu številu močnih poedincev. Polnovredna so le, če jih zna večina bistroumno izkoristiti.
Tudi ostane nepobitna resnica, da sama tehnika ne rodi še drugih ljudi. Zmota je, da temelji napredek v tehniki in znanstvu. To sta le pripomočka. — Za streljanje v tarčo je treba puške, smodnika, svinca. A nekdo mora puško držati, nameriti in sprožiti. In ravno ta »nekdo« je glavno in odločilno gibalo. Tako v tvornici in rovu, v uradu, gozdu in na polju.
Bistvo je človek.
Pa vprašajmo: Koliko smo do danes storili za kmetov notranji razmah, za to našo glavno socialno gibalo?
Na eni strani stoji učena manjšina, ki je precej odtujena narodu in njegovemu svoj-stvu, oziroma mu je celo sovražna. Zato izgleda, kakor da bi bi'li v narodu dve plemeni: ena eStetov in akademikov visoko nad narodno plastjo, druga kmečko-delavska z zdravim razumom, s svežimi, močno razvitimi čuti in nagonskim shvačamjem reči, a daleč v ozadju. To veliko ljudstvo nima deleža na učeni izobrazbi in zato je ne ceni. — Zato je ta kultura le pisana in navidezna, ki ne zravnava in spaja, marveč razdvaja in ustvarja vedno večjo napetost. Zavora in nesreča je za družbo in državo.
Ker se je izobrazba zgoščevala v učemja-sko in uradniško, je ljudstvo postalo kulturno revno in prazno. To je usodepolen prepad, nad. katerim vodi zelo trhla brv. Razlika med učenim iin preprostim svetom se ocituje vedno in povsod. Stopi kmet na cesto, v vozilo, v
trgovino, v urad — povsod je tuj in se čuti podrejenega. Celo z onimi, ki so docela iz njega in med njim, so si večkralt tuji, ker je vzgoja pokvečene kulture izločila med nje trosi nad- in podrejenosti. (Saj se to javlja med pripadniki enega in istega stanu, n. pr. nadučitelj in [pod] učitelj).
Stališče, ki ga zavzema izobražen svet napram temu človeku, je bolestno. Dočim si eni nočejo mazali rolk, češ: čim dalje od ljudstva, toliko boljše — zavzemajo drugi stališče, ki je neodpustljivo:
»Ubogaj in stori kot ti velevam!«
Razdrobiti torej individualnost, to kleno zrno! Ne! Dovolj je že črepinj, da ne vemo, kalko in kam. Če se nam ni še to docela posrečilo, je dokaz, da imamo opraviti z močnimi osebnostmi, z grčami. Kmet je še vedno kaliber in kaliber je vse.
Tako je razmerje med olikancem in preprostim ljudstvom. Zato nas kmet ne more razumeti. Ne more in nas ne bo mogel, dokler ne spojimo svoje duševnosti z njegovo na ognjišču, na polju, v hlevu, z njegovim dnevom in nočjo.
Znani ruski kritik — književnik Bjelin-skij — pravi z ozirom na to razmerje:
»Recimo, da stoji olikanec višje od preprostega človeka; toda — ali se botanik zanima samo za vrtne, požlahtnjene rastline, ne meneč se za poljske in divje rastoče primi-tivfke? Ali ni za anatoma in fiziologa organizem divjega Avstralca ravno talko zanimivo, kakor organizem najkulturnejšega Evropca? — Res je, da stoji najpuhlejši svetski človek neprimerno višje od kmeta, toda v kakšnem oziru? Samo v svetski obliki, kar pa čisto nič ne ovira, da nadkriljuje kimet marsikaterega svetovnjaka z ozirom na razum, čustvo in značaj. Izobrazba samo razvija moralne sile človeka, a da mu jih ne: daje jih človeku pri-roda.«
H'ATD & NEU šivalni stroji
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke.
)CENTRA|
Trgovina Šivalnih strojev Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 7/111.
Zastopnike sprejemamo povsod.
Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dogodki v
Angleška država ttks ponosom imenuje največja država sveta, m pato enotna država v našem smislu, ampak zveza držav in kolonij, ki leže po vseh delih sveta. Te »države« se precej samostojno vladajo, kar se tiče njihovih domačih zadev, pa tudi pri vodstvu skupne politike imajo važno besedo. Te države imenujejo Angleži »dominijone« (en tak »dominijon« je n. vpr. Kanada). Dominijoni imajo svoje lastne parlamente, svoje vlade in celo svoj denar, torej jako mnogo svobode.
Največja in najbogatejša angleška kolonija pa je Indija, .ki šteje nad 400 milijonov prebivalcev-domaoinov. Indija pa še ni »dominijon«, ampak stoji: še zelo pod upravno kontrolo angleških oblasti. Z angleško upravo pa niso zadovoljni tisti Indijci, ki so se šolali v Evropi, zlasti v Angliji. Ti zahtevajo tudi za Indijo večje svoboščine in hočejo, naj postane tudi Indija »dominijon«, t. j. pokrajina, ki bo imela svojo vlado in ki bo sama odločala o svoji usodi. Tej zahtevi pa se sicer zelo svobodoljubni in demokratični Angleži uiprajo in pravijo, da Indija za samovlado še ni zrela.
Do neke mere imajo Angleži brez dvoma prav. Iz opisov zelo vestnih potnikov in raziskovalcev razmer v Indiji vemo, da stoji politična izobrazba širokih mas v Indiji še na zelo nizki stopinji. V Indiji je ljudstvo versko silno razcepljeno in med posameznimi verstvi vladajo silovita nasprotja, ki jih danes pač kroti močna angleška vlada, če pa bi Indijci dobili več svobode, nihče ne ve, kam bi verski spori deželo pripeljali. Poleg verskih razlik pa cepijo ljudi tudi plemenske razlike in kulturne in socialne uredbe in navada. Te razlike v mišljenju ljudi seveda izkorišča angleška vlada, da enkrat s pomočjo enih, drugič pa s pomočjo drugih utrjuje svoje politično gospodstvo nad Indijo.
S političnim gospodstvom pa je tesno združeno tudi gospodarsko gospodstvo, ki je za prebivalstvo mnogo občutljivejše kakor politična nadvlada. Danes stoji stv^tr tako, da bi angleška industrija bombaža itd. morala propasti, če ne bi uživala vsled politične angleške premoči v Indiji gospodarskega monopola. Angleška vlada je pa vpeljala tudi na razne predmete, ki se pridobivanje v Indiji, državni monopol in na ta način pridobiva iz svoje kolonije ogromna denarna sredstva za vzdržavanje svoje - svetovne moči. Vse to pa danes vedo tudi Indijci in zato je začel njihov apostol Ghandi oznajevati bojkot vsakega angleškega blaga.
Ghandi, kateremu so dali Indijci častni pridevek »mahatma« je nasprotnik krvave revolucije, ampak oznanja pasivno rezistenco. On pravi ljudem, naj ne nosijo več angleškega blaga, ampak naj si tkejo svoje obleke sami. Dalje pravi, naj Indijci ne trpe več solnega monopola, ampak naj sol pridobivajo sami iz svojega morja. Agitacijo Ghandija in njegovih tovarišev in učencev je angleška vlada dolgo let mirno trpela, ker namenoma ni hotela ustvarjati narodnih mučenikov. Ko pa je Ghandi nedavno prešel od teorije na prakso in sam šel do morja, da pridobiva sol, in ko se je to gibanje razširilo po celi deželi, je morala angleška vlada opustiti svojo dosedanjo taktiko in je najprej zaprla Ghandijevega sina, potem še njega in nazadnje še njegovega političnega naslednika. —
Ta nastop angleške vlade pa je prebivalstvo silno razburil in v raznih indijskih mestih prihaja sedaj dnevno do krvavih spopadov med angleškim vojaštvom in domačinu
Krvavi spopadi, ki jih je Ghandi sam vedno obsojal, so vedno hujši, kajti mi ne smemo zabiti, da tudi .boljševiki niso daleč od Indije, ti pa imajo z Anglijo še stare račune.
Za angleško svetovno gospodarstvo vteg-nejo postati dogodki v Indiji usodnega pomena. Indijci namreč danes ne zahtevajo le, da postanejo »dominij^n«, ampak hočejo svojo popolno neodvisnost: ta neodvisnost ipa bi pomenila konec angleškega svetovnega imperija, ker ni dvoma, da hi Indiji sledil še bogati Egipt, ki danes Angliji tudi prinaša ogromne dohodke. Če bi se to zgodilo, bi se pa temeljito spremenile vse politične in gospodarske razmere v Evropi in po celem svetu in te izpremembe bi čutili tudi mi. Indijski pokret je podoben velikim potresom v daljavi, katerih učinke čutimo tu in tam tudi v naših krajih.
Pomorsko oboroževanje.
Kakor je našim bralcem znao, se je nedavno vršila v Londonu konferenca največjih pomorskih sil, da bi dosegla znižanje stroškov za oboroževanje na morju. Kakor smo mi že takrat napovedali, je konferenca potekla brez vspeha. Pa ne samo to: dosegla je celo nasproten učinek in oboroževanje na morju se nadaljuje z vso silo. Anglija, Amerika, Italija in Francija bodo žrtvovale zopet milijarde za graditev novih vojnih ladij. Veliki kapital, ki je interesiran v prvi vrsti pri izvršitvi teh ogromnih del, je enkrat zopet lahko zadovoljen, manj zadovoljni pa bodo davkoplačevalci.
Ukinjena uvoznina za dovažalce mleka v Ljubljano.
Županstvo mestne občine ljubljanske je ukinilo tržnino (uvoznino) na vozove in vozičke onim dovažalcem mleka, ki so sami posestniki in ki ga dovažajo stalnim odjemalcem v Ljubljano. Dovažalci se morajo izkazati na mestnih mitnicah s posebnimi potrdili ali legitimacijami, ki jih dobe pri svojih županstvih.
Na teh legitimacijah mora biti od županstva potrjeno, da je dovažalec res posestnik
in da mleko doma pridobiva ter da ga dovaža stalnim odjemalcem v Ljubljano. Županstva občin ljubljanske okolice so o tem uradno obveščena.
Ukinjena tržnina torej ne velja za prekupčevalce z mlekom, ampak samo za kmete producente.
Ukinjena tržnina znaša od voza z enim konjem .4 dinarje, z dvema konjema 6 dinarjev in od vozička 2 dinarja.
Mestna trošarina na mleko in sicer dinarjev 0-10 od litra pa ostane še naprej v ve-■ljavL
Upor v Španiji.
Po prisiljenem odstopu bivšega in sedaj že umrlega diktatorja generala Primo di Ri-vere so mnogi pričakovali, da se bo dežela pomirila in da bodo zopet prišle v veljavo vse ustanove stare parlamentarne vlade. Podoba pa je, da se bo gibanje, ki se je sprva obračalo bolj proti bivšemu diktatorju, razširilo tudi proti monarhiji v Španiji, če se ne bo posrečilo tega pokreta pravočasno omejiti. Značilno za razmere v Španiji je, da je bil voditelj španskih republikancev, znani pesnik in učenjak Unamuno, pri svojem povrat-ku v domovino sprejet z velikanskim navdušenjem in da število njegovih pristašev vedno bolj raste, množe pa se tudi krvavi spopadi med monarhisti in republikanci.
ZBOROVANJE SLOVENSKIH AGRARNIH INTERESENTOV.
»Zveza slovenskih agrarnih interesentov« sklicuje za nedeljo dne 1. juniia 1.1. zborovanje svojih članov v smislu čl. IV. svojih društvenih pravil. Zborovanje se bo vršilo v dvorani »Delavske zbornice« v Lublani, Miklošičeva cesta, ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red zborovanja:
1.	Načrt zakona ministrstva za kmetijstvo o likvidaciji agrarne reforme in predlogi »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«. — Predava geometer Milan Mravlje.
2.	Načrt zakona o ukinitvi fideikomisov in notranja kolonizacija. — Predava g: Albin Prepeluh, podpredsednik »Zveze«.
3. Agrarni interesenti in starostno zavarovanje kmetskega ljudstva. Spopolnitev današnje socijalne zakonodaje. Agrarni interesenti in pospeševanje kmetijstva. — Predava g. dr. Janže Novak, blagajnik »Zveze«.
TEDENSKI KOLEDAR:
18.	maja, nedelja: Venancij.
19.	maja, /ponedeljek: Celestim.
20.	maja, torek: Avguštin.
21.	maja, sreda: Feliks.
22.	maja, četrtek: Julija.
23.	maja, petek: Deziderij.
24.	maja, sobota: Mar. dev. pom.
SEJMI:
20.	maja: Mozelj.
21.	maja: Videm ob Savi, Ljutomer.
22.	maja: Loka pri Zid. m., Št. Lambert.
23.	maja: Sv. Peter pod Sv. gorami.
24.	maja: Nova vas.
VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko	Din 13 50
1 švicarski frank	Din 10-94
1 avstrijski šiling	Din 7-98
1 ameriški dolar	Din 56-50
1 francoski frank	Din 2-22
1 češk oslov. krono Din 1-68 1 italijansko liro	Din 2-97
S&ohiSO
PO ZNIŽANIH CENAH ' ^SSSSSSSS
ROKAVICE, NOGAVICE, ŽEPNE ROBCE, KRAVATE, FINO DAM-SKO, MOŠKO IN OTROŠKO TRIKO-PERILO, DIŠEČE MILO, TORBICE, r ČIPKE, POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE, KROJAČE, TAPETNIKE, ČEVLJARJE IN SEDLARJE NUDI
JOSIP PETELINC, LIUBUANA
BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ZA VOOO
ftdlbtefc
H. vem Kleist - Ivan Albreht:
Muzikantovo maščevanje.
PRVO POGLAVJE.
Ob času, ko dozorevajo prve slive, je šla mati Tomažinka popoldne v klanico, da bi nakopala tamkaj stlačene praproti in naistlala svinjam. Bilo je zgodaj popoldne, topel in lep dan, ko vse hiti na polje. Tudi Tomažinovi so imeli še polno zunanjega dela. Oves je že silil k žetvi, po deteljiščih je bil skrajni čas za drugo košnjo in kamor se je človek ozrl, se je ponujalo delo. Družina je bila zbog tega razdeljena in jih je bilo nekaj ina košnji, nekaj na žetvi, doma pa je ostala mati Marjeta čisito sama in jo je gnala taka nuja, da res ni vedela, česa naj bi se najprej lotila. Poleg vsega domačega dela bi bila še rada šla pomagat na njivo, zato je tudi v klonico skoraj letela po praprot ter začela z dvozobo kopačo krepko kopati s skupa, ko nenadoma zamolklo začuje iz stelje:
»Joj, joooj —«
»Križ božji,« se prestraši Tomažinka in kopača ji pade iz rok. Previdno se ozre po kupu, drhti in se prekriža, toda nikjer se nič ne gane in tudi glasu ni slišati več.	t
»Bog se usmili vernih duš v vicah,« se tolaži mati Marjeta, »kaj ise mi je res samo tako živo dozdevalo?«
Po prvem strahu tsi kmalu toliko opomore, da spet vzame kopačo v roko in začne kopati. V isvaljkastih puišljih rahlja praprot s kupa, ko nenadoma spet zasliši«
»Joj. joooj —«
Klic je medel, čisto mrtvaški se zdi To-mažiniki. Stotero starih sporočil zaživi pred njo: kako je ta in oni gospodar s te domačije odšel z butaro grehov ina oni svet, kako se je bila lepa Anca spozabila, kako se je zameril Bogu orjaški Luka, ki ni mogel pričakovati ženine smrti in se mu je zgodilo, da so na isti dan popadle bolečine deklo Zefo, ko je ženo Agato ismrt rešila zemskega trpljenja. Vse take zgodbe iplanejo žive iz davne minulosti pred ubogo Marjeto, ki vsa ledeni od gro-ze in misli, da roti trpečo dušo, naj ji pove, s čim bi ji lahko pomagala, v resnici pa samo odpira usta in lovi sapo, dokler ne omahne s isteljo kakor snop.
Nič ni vedela Marjeta, koliko časa je nezavestna ležala v praproti, ko jo je slednjič prebudila Miklavovka, njena daljna sorod-nica, ki jo je bila prišla vsa objokana obiskat. Sprva je bila šla v hišo, ker pa tam ni našla ižive duše, je krenila čez dvorišče proti hlevu ter po naključju opazila Tomažinko, ležečo v praproti.
»Jejžeš,» se je zbala na glas, »ali se je zgodila nesreča?i Marjeta, slišiš, Marjeta!«
Stopila je k njej, ji odpela obleko in jo klicala in tresla, dokler je ni prebudila. Mar-
jeta je boječe in začudeno pogledala prijateljico, pa se je kmalu zavedla in jela pripovedovati, ^kakšno grozo je doživela.
»Pokropila bi,« je svetovala Miklavova Jera in se tudi sama prekrižala. »Saj pravim: človek inima nikoli miru! Kar ni z živimi dosti nadlege, jim pa še rajni pomagajo.«;
Skupaj sta potlej odšli ženski v hišo po blagoslovljeno vodo. Grede je Jera povedala, zakaj je prav za prav prišla. Andreja, njenega moža, že štirinajst dni ni od nikoder na spregled. Nič se nista sporekla, nič ni bilo doma navzkriž, ampak kar na vsem lepem iga je zmanjkalo. Že ob prvi košnji mu je začelo spet rojiti tisto po glavi, kakor zadnja leta večkrat. Ko so kosili v Zagati, kjer raste oni nesrečni hrast, na katerem se je bil pred nekaj leti obesil Hanin Franc, je Jera rekla Andreju, naj ostane doma, pa je ni hotel slišati. Ona je zijutraj odšla k maši, ko pa se je vrnila iz cerkve, ga že ni bilo več doma. Brž jo je zaskrbelo in je hitela za njim, pa je bilo že prepozno. Sedel je pod tistim hrastičem in kakor izgubljen buljil predse. Ko ga je poklicala in prosila, naj za božjo voljo vendar gre domov, jo je pogledal kakor otrok, nekaj zaimrmral in vzdihnil, pa je res odšel čisto voljno ž njo. Doma ga je spravila v posteljo, ko pa mu je opoldne prinesla južino, ga ni bilo nikjer več. Tudi pod hrastom v Zagati ga ni bilo in kosci in grablijce -so vsi zatrjevali, da so ga videli samo koj zjutraj, potem pa nič več. Izza tistega torka ga ni Jera mogla nikjer zaslediti.
IDoptot
Prostovolno gasilno društvo na Rakitni
priredi na praznik, dne 29. maja veliko vrtno veselico s srečolovom. Vabimo vsa bližnja in daljna društva, da nas obiščejo. Rakitna je že postala tako priljubljena izletna točka, da bo tudi veliko mestnih ljudi iz Ljubljane, ki ljubijo naravo, prišlo ta dan na našo zdravo planoto navžit se lepote in zdravja.
Zagorje pri Piljštanju. Poročila se je v pondeljek Karolina Centrih z Alojzom Novakom iz Kozjega. Poročil jih je ženinov brat, trapist, v Rajhenburški cerkvi. Mlademu paru želimo veliko sreče.
Sv. Juri ob Ščavnici. Dne 11. maja t. 1. je imel SKJ pri Sv. Jurju ob Ščavnici svoj prvi veliki telovadni nastop. Pokazal je uspeh in voljo k dobremu delu in napredku. Ne kri-tikovati pa tudi hvaliti ne smemo začetnikov. Poudariti pa se mora, da če bo društvo delovalo v tej smeri kot dosedaj, bo imelo leto za letom uspehe. Posamezne telovadke in telovadci so pokazali pravo voljo, da izvršijo svojo telovadno nalogo s popolno gotovostjo in telovadsko vestnostjo. — Nepreklicno se vrši vprizoritev Borkovega »Kajna« na dan 1. junija, na kar opozarjamo že sedaj vsa sosedna •društva. Igro vprizorita SKJ in Društvo ■kmetskih fantov in deklet.
Dol pri Ljubljani. Pevski odsek tukajšnjega gasilnega društva priredi v nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob pol 4. uri popoldne znano narodno igro »iDivji lovec«. Na sporedu je tudi petje, in sicer pred igro, kjer bo nastopil nedavno ustanovljeni pevski zbor. Uprizoritev igre se bo vršila pri gostilničarju tov. Ivan Gradu v Beričevem. Vabimo vse od blizu in daleč, kateri si žele par prijetnih uric, da naj ne zamude posetiti te naše prireditve. — Odbor.
Poljanska dolina pri Črnomlju. V naši zapuščeni dolini imamo letos precej deževno vreme. Letina in trava kažeta dobro. Sadja bo manj, kakor lani. Ker imamo močno vodno silo, bi se dala zgraditi velika električna centrala na vodi, ki bi dajala industriji poceni pogonsko silo. Zato bi bilo dobro, da bi si razni podjetniki ogledali našo dolino. Zeflo pogrešam obljubljene železnice. Ker ni dela, ni tudi zaslužka in mladina je prisiljena iti v tujino za kruhom. Koliko je srečnejša v tem pogledu Gorenjska. Grade se tovarne in ljudje dobe delo doma, čeprav je blizu državna meja. Če bi se pri nas tako delalo, bi se kmetije zbolijšaile, razvijala bi se sadjereja in živinoreja itd. Ker pa vsega tega ni, odhajajo kar v trumah možki v najlepši dobi v tujino in kasneje kličejo še svojce za seboj. Najmanj 75 do 80 odstotkov denarja pride od naših izseljenih rojakov. — Pozdravljamo član-karja v »Kmetskem listu« od 30. aprila 1930 iz Vrhnike in članka »Žalostna resnica« in Naša nesreča«. Tako se piše za narodne in kmetske koristi. Naš gorski delavec dela večinoma za polento in v Združenih državah Amerike živi boljše pes, kakor poli nas mali človek, čeprav gara celih 12—16 ur. Tako je retkel neki delavec, ki je bil tukaj in je odšel v Ameriko. — V bodoče naj se za šolo v Starem trgu kupijo drva po dnevnih tržnih cenah.
Sv. Duh na Star gori. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo dne 18. maja v Pergerjevi uti pri Sv. Juriju < b Ščavnici veseloigro »Nebesa na zemlji«. Ker je to prva predstava, ki jo bo priredilo gasilno društvo, pričakujemo velik obisk.
Prostovoljno gasilno društvo Preserje pri Borovnici otvori na binkoštni ponedeljek svoj novi gasilski dom, na kar opozarja vsa bratska sosedna društva. S slaivnoistjo bo združena prijetna zabava v prid nove motorne brizgalne. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Ofouice
f Dr. Fran Vodopivec. V Ljubljani je umrl po dolgotrajni ia težki bolezni bivši veliki župan v p. g. dr. Fran Vodopivec.
Kraljev dar delavskemu fondu. Beograjsko delavstvo si je osnovalo poseben fond za podpiranje delavcev. Nj. Vel. kralj je odredil, da ga vpišejo kot ustanovnega člana s prispevkom Din 50.000-—. Ministra dvora je poselila posebna deputacija delavstva, da se zahvali za vladarjevo velikodušnost. Minister dvora je izročil deputaciji znesek ter jo obenem obvestil, da bo sprejeta v avdijenco pri kralju, čim se bo vrnil v prestolico.
Predavanje o agrarni reformi je priredila preteklo nedeljo »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« v Sv. Janžu na dravskem polju. Predaval je geometer Milan Mravle.
Prometni minister obolel. Pretekli teden je nenadoma obolel na vnetju slepega črevesa prometni minister g. Lazar Radivojevič. Bil je takoj operiran in je izven nevarnosti. Vsled njegove bolezni se bodo zavlekla pogajanja med Trboveljsko družbo in železnico za nova naročila premoga. Kakor smo že svoj čas poročali, zahteva država znižanje cen premoga, a Trboveljska družba neče nikakor na te zahteve pristati. Vsled nepopusljivosti Trboveljske ni mogla država še do sedaj obnoviti naročil. Premogokopna družba je zato ponekod popolnoma ustavila delo, po drugod pa kopljejo rudarji le po dva do tri dni v tednu. Trboveljska družba računa, da se bo končno država udala prošnjam bednega in sestradanega delavstva ter obnovila pogodbo pod starimi pogoji in cenami.
Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnega jubilejnega velesejma od 29. maja do 9. junija po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi, želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Podpore za ureditev gnojišč.
Kr. banska uprava objavlja: Kljub uradnemu razglasu kr. banske uprave prihajajo vsak dan številne prošnje za podporo pri ureditvi gnojišč in hlevov. Ker so te prošnje v nasprotstvu s pravilnikom o podelitvi podpor za napravo gnojišč, se ne morejo upoštevati. Zato se opozarjajo vsi interesenti, naj ne vlagajo tozadevnih prošenj in si ne delajo nepotrebnih izdatkov, dokler ne bo razglašen pravilnik, kako naj se vlagajo take prošnje. Pravilnik bo razglašen po vseh občinskih uradih.
Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo?
Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte!
Frank Sakser pride za stalno v domovino. »Ameriška Domovina« poroča, da je g. Frank Sakser v Newyorku, lastnik dnevnika »Glasa Naroda« in znane Slovenske banlke, sklenil, da se za stalno vrne v staro domovino. Naselil se bo baje v okolici Ljubljane.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo dne 18. maja t. 1. nas obišče gasilno društvo od Sv. Duha na Stari gori z veseloigro Nebesa na zemlji«, ki jo bodo priredili v Pergarjevi uti. Ker je čisti dobiček namenjen za društvene namene, bomo vsi gasilci in prijatelji gasilcev prišli pogledat in s tem pokazali gasilcem svojo naslonjenost.
Sokolsko društvo Bled priredi dne 8. junija 1930 ob 15. uri veliko javno tombolo s krasnimi glavnimi dobitki v vrednosti 20.000 dinarjev. Zanimanje vzbuja — zlasti zakona se veselečim parom — glavni dobitek. Tom-bolske karte so že v razprodaji po 3 Din. Ugodna prilika.
Iz Blok. Državni higijenski zavod iz Ljubljane je priredil v poslopju šole v Novi vasi v času od 27. apria do 5. maja 1930 svojo razstavo, ki je doživela tak obisk, da kaj takega sami nismo pričakovali. Za časa razstave je bilo prirejenih tudi 11 predavanj s kinomato-grafičnimi slikami. Predavanja so imeli g. dr. Pire o j etiki in otvoritveno predavanje, g. dr. Petrič o prvi ponoči in o negi žene, g. Puhar o alkoholizmu, g. Pokovec je pa pri raznih predavanjih pojasnjeval slike. Obisk je bil rekorden in je samo predavanja posetilo preko 2200 ljudi brez šolske mladine. Ker je bila razstava organizirana na hitro roko, nismo pričakovali takega uspeha. Gospodom predavateljem je uspelo doseči posebno pri mladini in ženah že sedaj prav vidne uspehe in popolnoma smo uverjeni, da bo razstava koristila tudi celoti. V dolžnost si štejemo izreči gg. predavateljem zavoda našo najiskrenej-šo zahvalo. Posebna zahvala pa g. šefu zavoda, ki je naši želji tako hitro ustregel.
Strokovno šole v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je 19 trgovskih akademij (297 profesorjev in 3438 dijakov). Trgovskih šol je 11 (66 profesorjev in 981 učencev). Pomorske trgovske akademije tri (38 profesorjev in 252 dijakov). Skupaj 33 trgovskih šol. — Srednjih tehničnih šol je 5 (202 profesorja in 1105 dijakov), strokovnih obrtnih šol 16 (126 profesorjev in 1105 dijakov), ženskih obrtnih šol 163 (7183 učenk). Skupaj 184 obrtnih šol. — Od obrtnih in obrtno-nadaljevalnih šol jih je v Srbiji 111 (5254 učencev), na Hrvatskem 61 (10.991 učencev), v Sloveniji 91 (okrog 8000 učencev) in v Bosni in Hercegovini 46 (3530 učencev).
Konferenca mednarodnega urada dela v Ženevi se bo letos vršila 10. junija. Na tej konferenci se bo razpravljalo o ureditvi delovnega časa za trgovske pomočnike in o konvenciji o rudarjih. Našo državo bosta zastopala dr. Ž. Topalovic in Gjoka Curčin.
Goreče morje. V newyorški luki je eksplodirala 8. maja ladja, na kateri je bilo taa-tovorjenih 9000 galonov bencina. Bencin se je razlil po celi obali in se istočasno tudi vnel tako, da je gorelo po celi Inki. Tekom dobre ure se je vnelo nadaljnih dvanajst la-
Gospodarji gospodinje!
Velika izbira za moSke In ženske!
Najnižje cene!
Oglejte si veliko izbiral
Pri nakupu blaga za obleke, perila, posteljnine i. t. d. se obrnite zanesljivo na domačo tvrdko
FRANJO NOVAK
LJU81JANA, Kongresni trg 15
poleg Nunske cerkve
6
KMUTBII LIST
Firnel imailfid in ostale lake Oljnate
ZflNKL
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, { solidno
LJUBLJ AN A- MEDVODE
D. Z O. Z. *
Tovarne olja.flrneža, laka te bsnr
Ntfntf«.: Naribor-Novl-Sad Ustnik: Franto Medli!
Kmetje, kmetice!
Kupujte svoje potrebščine pri trgovcih, ki v našem listu nudijo svoje blago.
IfllHIllllfllllfllllllllllllllllllllHI!
KOVAČI!
Naiceneiši KOKS
100 kg Din 85.-
Pri večjem naroIUu popust!
Ljubljanska mestna plinarna
di, natovorenih z bencinom, ki so vse eksplodirale in goreče more še pojačale. Vsled silnega ognja so ogrožena vsa skladišča. Mnogo obrežnih zgradb je pogorelo do tal, a največja nevarnost preti ogromnim skladiščem »Standard Oil Company« in »Teaderwater Oil Company«, ki se nahajajo v bližini gorečega morja. Cele čete gasilcev si prizadeva iioč in dan, da prepreči razširjenje ognja do imenovanih skladišč nafte in bencina.
Papeževa država bo dobila tudi svoje brodovje. Ameriški listi poročajo, da bo papež nabavil posebno mornarico za cerkveno državo. Med Italijo in Vatikanom bo sklop-ljena pogodba, po kateri bo dovoljeno svobodno pristajati papeževemu brodovju v italijanski luki Ostiji. V doglednem času namerava potovati papež z lastno ladjo v Severno in Južno Ameriko.
Vlomilci na delu. V Podplatu pri Koprivnici so izvršili drzen vlom v trgovino Jakoba Janeža in pokradli sukna, nogavic, platna, sa-moveznic in raznega špecerijskega blaga za kakih 17.0000 dinarjev. Vloma je osumljen 17-letni Janez Horvat iz Medvedcev v ptujskem okraju.
Ljutomer. Velika in splošno priljubljena tombola Sokolskega društva bo v nedeljo dne 18 t. m. na Glavnem trgu. — Tombole (Din 2000, šivalni stroj, kolo, moka in drva) so že razstavljene, tablice po Din 3-— so na prodaj v vseh trgovinah.
Roparski napad v Rumuniji. V bližini Bukarešte so izvršili pretekli teden maskirani roparji drzen napad na avto, v katerem so se vozili trije člani bukareške .diplomacije. Na prvi strel, ki zdrobil na avtu šipo, je šofer ustavil. V tem trenutku je priskočilo šest do zob oborciženih roparjev. Z grožnjami, da jih pcstrele, so potniki izročil roparjem vse dragocenosti, kar so imeli pri sebi, in ves denar. Nato so dovolili, da je avto nadaljeval pot do Bukarešte. Policija je sicer z večim oddelki zasledovala roparje, a jih ni mogla dobiti v pest.
Nova telefonska zveza je bila otvorjena dne 1. maja 1.1. in sicer med Žalcem in Prago.
Nova zračna proga je bila otvorjena začetkom tega meseca med Beogradom in Solunom. Prvo potno letalo je bilo zelo svečano sprejeto v Skoplju in Solunu. Vodil ga je pilot Striževski.
Rusi so dogradili novo veliko železnico. — Dne 1. maja so sovjetske oblasti slovesno otvorile novo zgrajeno železniško progo Se-mipalatinsk—Lugovo v Turikestanu. Železniška proga je dolga 1500 km in so jo pričeli graditi leta 1925. Stroški so bili preračunani na 260 milijonov rubljev, resničnih izdatkov je bilo pa le 176 milijonov. Prihranili so torej 74 milijonov rubljev. Proga gre slkozi nepregledne stepe, mimo pokrajin bogatih na pri-rodnih zakladih, ki bodo šele sedaj prišli do svoje vrednosti. Proga pomeni za Rusijo velikanske gospodarske, a tudi vojaške vrednosti, ker je odprla pot v skoraj neprehodne srednje azijske dežele med Sibirijo in Afganistanom.
Borzni senzal za lesno stroko Tone Lušin je preselil svojo pisarno v Wolfovo ulico 10, prvo nadstropje.
Živinski sejem v Ljubljani (7. t. m.). Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 291 konj, 58 volov, 63 krav, 11 telet in 418 prašičkov; prodanih pa je bilo 57 konj, 26 volov, 29 krav, 7 telet in 390 prašičkov. Sejem je bil dobro obiskan. Kupčija je bila v prašičkih za rejo prav živahna, v ostalem pa srednja. Cene se napram zadnjemu sejmu niso bistveno izpremenile, edino teleta so se nekoliko podražila. Za kg žive teže notirajo v6li I. Din 10 (na zadnjem sejmu Din 10-25), II. 9 do 950 (9-50), III. 8 do 8-50 (8-50), krave debele 5 do 7 (5—7), krave klobasarice 4 do 5 (4—5), tetteta do 15-50 (13-50—14-50); prašički za rejo pa so se prodajali po 250 do 400 za komad.
Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. II. vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino se bo vršil, dne 28., 29. in 30. maja 1930 v Ljutomeru. — Razpored: 28. maja, sreda: Ob 15. uri (3. uri popoldan): seja glavnega odbora Vinarskega društva in delegatov podružnic v dvorani hotela Zavratnilk v Ljutomeru. — 29 . maja, četrek (praznik): Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva v Sokol-skem domu v Ljutomeru. Začetek ob 8 30. Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa in občnega zbora. 2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh Skrutinatorjev. 3. Referat o pridelovanju kvalitetnih vin (ing. Ivo Zupanič, referent za vinogradništvo pri banski upravi v Ljubljani). 4. Referat o aktualnih potežikočah in zadevah vinogradnika (Joško Glaser, upravnik banovin/sike trsnice in drevesnice v Kapeli). 5. Referat o I. vsedržavnem vinarskem kongresu v Beogradu (Lovro Petovar, veleposestnik itd. v Ivanjkovcih). 6. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov. 7. Poročilo urednika in upravnika društv. glasila »Naših goric«.' 8. Odobritev odborovih predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: vi&ina članarine in kraj prihodnjega občnega zlbora. 9. Spremembe pravil. 10. Volitve: a) predsednika, dveh podpredsednikov in 12 odbornikov; b) dveh preglednikov računov za dobo enega leta. 11. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih članov. 12. Slučajnosti. — 30. maja, petek: Izleti: 1. Ogledovanje vinogradov. Ob pol 9. uri iz Ljutomera čez Presiiko, Strmec, Kalvarijo in Mrzlo polje v Jeruzalem, tu obed, popoldan pa čez Svetinje v Ivanjkovce, tu na vlak, odnosno čez Radomerje (Miklošičev dom) v Ljutomer na vlak. 2. Ogledovanje banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, šampanjskih- in vinskih kleti Olotarja Bouvierja v Gornji Radgoni. Ob pol 9. uri z vlakom iz Ljutomera do Slatine Radenci, odtod v Kaipelo iti potem v Gornjo Radgono, tu na vlak. — Pri ja va za prenočišča 28. in 29. maja in izlet v Jeri izalem sprejema Vinarska podružnica v Ljutomeru, za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono pa Vinarska podružnica v Gornji Radgoni. Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki sd se dt> 25. maja 1860 pri Vinarski podružnici v Ljutomeru, oziro-
ma Gornji Radgoni prijavili. Za izlet v Kapelo in Gornjo Radgono bodo na postaji Slatina Radenci vozila po zmerni ceni na razpolago. — Dne 29. maja 1930 po kongresu in občnem zboru se vrši ob 14. uri na Cvenu pri Ljutomeru tradicijoaelna spomladanska konjska dirka, na katero so vsi udeleženci Vinarskega kongresa vabljeni. Po dirki je sestanek kongresiistov v gostilni Rajh na Moti, zvečer ob 21. uri pa v gostilni na Triglavu v Ljutomeru.
Poslovanje zadrug in davki. Ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo ministrstvo za finance, da posamezne nabavljalne in kcnsumne zadruge v minogih primerih prodajajo svoje blago vsem in vsakomur, samo •ne zadrugar jem, kakor to, odreja zadružni zakon. Zato je davčni oddelek ministrstva financ poslal finančnim direkcijam razpis, v katerem odreja, naj od vseh tovrstnih zadrug zahtevajo, da priobčijo s svojimi poslovnimi bilancami za preteklo leto tudi podatke o številu polnopravnih zadrugarjev, o obsegu in vrsti nabavljalnih poslov s potrdilom, da je bil ves i posel opravljen samo z zadrugarji. V primeru, da se ugotovi o teh zadrugah, da ne vrše poslov samo s svojimi zadrugarji, morajo finančne direkcije take zadruge obremeniti po zakonu o neposrednih davkih.	.
»Slovenski hmeljar«. V Celju je izšla prva številka »Slovenskega hmeljarja«, glasila Hmeljarskega društva za Slovenijo, in prinaša sledečo vsebino:-Ban inž. Dušan Ser-nec: Hmeljarjem! — Na pot! — Inž. Josip Teržan: Zakaj je ipotreben »Slovenski hmeljar?« — Savinjski: Kako je bilo, ikako je in ikako bo? — Inž. Janlko Dolinar: Bolezni in škodljivci hmelja. — Razno. — Hmeljarska poročila.
Šolska vodstva pozor! Letošnji ljubljanski jubilejni velesejem se vrši od 29. maja do 9. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša Uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske lizlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse kar zarnore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. — Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol velja znižana vstopnina po 3 Din, spremljajoče g. učiiteljsitvo je vstopnine prosto.
Mednarodnost jubilejnega velesejma v Ljubljani, "iki se vrši od 29. maja do 9. junija. Najlepše dokazuje pregled razstavljalcev. Najraanovrstnejše blago po tovarniških cenah razstavi na prostoru od 40.000 m2 skoraj 800 toivaren, od teh ena tretjina iz inozemstva iin sioer iz Anglije. Avstrije, Belgije, Brazilije, C. S. R., Danske, Francije, Finske, Grčije, Holandske, Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, Švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki upravičuijejo do polovične vožnje na železnici, veljajo Din 30 — in se dobe pri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Puitniku itd. in direktno od vefcsejmske-ga urada.
Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jubilejnem ljubljanskem velesejmu od 29. maja do 9. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Ceboslavaške, Holan-dije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in A-merike. Naši gospodarji bodo .imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosdl-ne stroje, m-laitilinice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev - kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motor ji. in električnim tokom.
Nudim
prima cement
DALMATINSKI
znamke Tifan in Dalmatia ter Dovje-Mojstrana po
najnižji ceni.
dalje vse vrste žeblje, trsje za strope, žico, kakor tudi moko, žito in razna krmila. Gašeno in negašeno apno dobavljam. Na željo dostavim tudi na dom, po primerni ceni!
Ljudcvit Sire, Kranj
L MIKU $
LJubljana, Maitni trg IS
Dežniki
Naročajte KMETSKI LIST!
Kahtflvorska elita SI. l
Ima ▼ zalogi po najnižjih cenah deželne pridelke, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, Spee. blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. '•C
ZALOGA vseh rrst umetnih g no j i i, modre galiee ter najboljšega splitskega in
trboveljskega portland cementa.
Najboljši trdi in mehki koks ta kovaSki premog
Vam nudi
Družba »ILIRIJA*
IJubiJana, Dunajska c. 49
Telefon 2820
Pošljite nam takoj Vaš naslov!
Dnevno 200 do 300 dinarjev in še več
lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor:
»Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
se dobi samo pri
M. Težaku, Zagreti, Gunduličeva ulica 13,
v- kanticah od 5 kg in stane ena kantica a poštnim povzetjem Din 125—.
To olje je DB&poriK) najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni.
OPEKO m STRESNIKE
vseh vrst za zidavo hiš, lz znanih karlovskih opekarn
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah,
>llovac<
generalno zastopstvo za Dravsko banovino
ftonom*
Ljubljana, Kolodvorska ul. 7
kmetice!
Podpirajte trgovce, ki oglašajo ▼ našem listu!
Pliuine bolezni so ozdravljive!
►Pljučna tuberkuloza — je--tik-a — kašelj— suhi kašelj — nočno potenje — bronhialni katar — katar v grlu — zasluzenje — bljuvanje krvi — bruhanje1 krvi — občutek tesnobe -astmatično dihanje itd.
je ozdravljivo!
Na tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj mojo knjigo
»Nova umetnost hranjenja«
katera je že mnoge rešila. — Isia se more uporabili poleg vsakega načina življenja in pripomore, da se bolezen hitro obvlada. Teža telesa poraste in polagano ovapnenje zaustavi bolezen. Mnogi možje zdravniške znanosti potrjujejo vrednost moje metode in radi odobravajo porabo iste. Čim prej se začne z mojim načinom hranjenja, tem bolje.
Popolnoma brezplačno
dobite mojo knjigo, iz katere morete črpati mnogo potrebnega. Kogar mučijo bolesti in kdor se želi na hiter način | temeljito in brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še
danes.
Naglašam ponovno, da moja pojasnila dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveznosti od Vaše strani, ter bode Vaš zdravnik sigurno pristal na oni od prvih profesorjev kot izvrsten preizkušen
novi način Vašega hranjenja.
Zato je v Vašem interesu, da pišet^ takoj, in bosle od mojega
tamošnjega zastopstva postrežem v vsaki dobi. • Črpajte pouk in pojačano voljo do življenja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona obsega okrepitev in življensko tolažbo ter se obrača na vse bolnike, kateri se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. — Moj naslov:
GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKOLLN, Ringbahnstrasse Nr. 24. Abt. 616.
Stari vinogradniki
so že pred vojno poznali kot najbolšo
garantirano 98/99 %n<), najvišje stopnje. Pri kupovanju pazite na nadpis na vrečah.
« II___
»■llMUllUUmilU UM „1
Dobi se na malo in veliko pri Gospodarski zvezi r. r. z o. z., Ljubljana.
ŠIVALNI STROJI
»Gritzner" „&d§er" MKayser" in kolesa,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter naj nižja cena, kakor tud
pisalni stroji .Urania, so semo
Vsdstns garancija! P »s Pouk v vezenju brtzplalsal
los. PeSeliltCg Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika.
Gospodarji!	Gnojite z
APNENIM DUŠIKOM
nsjfinejiim, najuspešnejšim in učinkovitim duiičnlm gnojilom 1 Kdor gnoji x &posnim dušikom, gnoji istočasno i dulikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, eenah, skladiščih in uspehih
apnenega dušika daje
TVORNICA Zfl DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru.
T« tvornica proizvaja Istotako meSano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUSE«, katero seetoji is apnenega dušika, »eperfosfata in kalijeve soli. Kdor t Nitro-toskalom gnoji, gnoji istočasno t dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Vinogradniki!
Razne bolezni in Škodljivci čin" ilje bolj pretijo da uničijo ne samo grozdne trgatev, ampak tudi vinograde. Sedaj je najugodnejši čas za pobijanje oddijuma, grozdnih moljev in drugih škodljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, ako želite, da bo trgatev grozdja dobra.
AGRITQX je najnovejše sredstvo za škropi t ev proti grozdnim moljem.
ARZOLA sredstvo za škropitev proti grozdnim moljem.
MOLEX sredstvo za oprašivanje proti grozdnim moljem ob času cvetja, ko se jih mnogo pojavlja in se trta ne sme škropiti.
SULFAROL za škropljenje proti oidiumu.
AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se za morejo pomešati z bordovsko juho za en-kraitno škropljenje, in sicer zaradi prihranka časa pri delovnih močeh.
Zahtevajte naša strokovna navodila in cenike na naslov:
BILJANA A. D., Beograd, Dušanovae.
Vse nase preparate zamorete naročiti in dobiti pri
KMETIJSKI DRU2BI V LJUBLJANI.
»Kajetan"
z zlato peto
Jugoslovanske
.•Turške"
Jaravnosiue
Z garancijo ter prvovrstne brusne kamne ima v zalogi
EKONOM
osrednja gosp. zadruga
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 7
v tekočini in v prašku proizvaja v največji domači tvornici
iz čistih telečjih želodcev pod kontrolo strokovnjaka z garantirano stalno jakostjo.
Iščejo se prodajalci v Sloveniji
»Biljana* a. d.
Beograd, Dušanovae
JE DOSPEL! - DOBAVLJA GA PO KONKURENČNI CENI
EICO^OM LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 7
GOSPODARJI, NAROČITE SI GA TAKOJ!
Denar n&ofm^m^* Wimm¥ffle pri domačem zavodu
hmetski hranilni in posojilni dom
Ra£un polt. hranilnice SL 14.257 registr. zadruga s neomejeno zavezo Brzojavi i „Kmetskl
Teseton 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 *•»•»•
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po —jjSaBSežEsa Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev 6'/, bret odpovedi, prt trimesečni odpovedi po ^zP^Sfllsr	Rezerve nad 500.000 dinarjev
' 7» 'It, brez odbitka davka na rente	Jfjjfl	Jamstvo ta vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugfh zavodov sprejema kot gotovino bret prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE VR&: Ob delavnikih od S —12»/, in od 8 —4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od I-1IV, «r»
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiak tiskarne Merkur (predstavnik tiskarne: O. Michilek), Ljubljana.