LETO xxxiii., ŠT. 37 yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega Ruj 18. septembra 1980 cena 5 dinarjev uudstva ŠšLm ur V TG A o skupni naložbi (stran 2) Obrambna in samozaščitna vzgoja (stran 3) Stimuliranje nalog v kmetijstvu (stran 5) Svetlana in Aleš v Kabaretu 13 (stran 7) V imenu staršev in otrok vprašujem (stran 8) V. PRAZNIK KS HEROJA LACKA ROGOZNICA Odkrili spominsko ploščo Jožefi Lacko v spomin na narodnega heroja Jožeta Lacka, padle borce NOV, jlctiviste osvobodilne fronte in Irtve fašističnega nasilja, so v jedeljo 14. septembra v krajevni skupnosti heroja Lacka v Rogoznici proslavili svoj peti kra- jevni praznik. Že dopoldne so na tamkajšnjem ;porinem igrišču pripravili zani- mivo razstavo goveje živine in tmetiiske mehanizacije za spravilo živinske krme. Za tem so ob 11. uri jemonstrirali malo kmetijsko jiehanizacijo tovarne Gorenje \luta. Vse tri prireditve so privabile precejšnje število krajanov od bUzu m daleč. Prizorišče osrednje slovesnosti ob krajevnem prazniku pa je bilo jb novem vrtcu v Rogoznici, v liaterem je prostora za 80 otrok. Vrtec je SO Ptuj poimenovala po Jožefi Lacko, ženi narodnega tieroja Jožeta Lacka, materi štirih otrok in zvesti sodelavki narodno- osvobodilnega gibanja na našem območju. Jožefa Lacko je zaradi svoje napredne miselnosti in sodelovanja s komunisti in jgrtizani bila najprej zaprta v borlskih zaporih, okusila je gren- kobo mariborskih in celjskih zapo- rov, nakar so jo internirali v Auschvitz, kjer je leta 1942 njeno utrujeno telo onemoglo. Smrt jo je dočakala daleč stran od rodne grude. Ob novem rogozniškem vrtcu Jožefe Lacko so se na slavnostni seji skupščine in družbenopolitič- nih organizacij KS Heroja Lacka zbrali številni predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in SO Ptuj ter drugi gostje. Spomine na vojna leta in na nenehen razvoj KS Rogoznica in še posebej uspehe v zadnjem času je obudil Milan Lacko, predsednik sveta KS. Za tem so najzaslužnej- šim krajanom podelili priznanja in plakete krajevne skupnosti. O svet- lem liku revolucionarne žene Jožefe Lacko pa sta za tem govorila Feliks Bagar in prvoborka 2enka Saga- din, ki je za tem odkrila njeno spo- minsko ploščo na novem otroškem vrtcu. V kulturnem programu so za tem nastopili najmlajši iz vrtca in pionirji 0§ Franc Osojnik. Popoldne je bilo v Rogoznici tekmovanje gasilskih društev iz Ki- carja, Pacinja, Podvinc in Spodnjega Velovlaka. Gasilci so se pomerili v svojih disciplinah za pokal KS Heroja Lacka Rogoznica, za tem pa je sledila vaja enot Civilne zaščite. Praznovanje so zaključili z družabno prireditvijo na tamkajšnjem športnem igrišču. M. Ozmec Slovesnost pred novim otroškim vrtcem v Rogoznici ob odkritju spo- minske plošče pISKIVTOZDINKS Dogovori za izvršitev nalog Prve dni prihodnjega tedna, od 22. do 25. septembra bodo skupine družbenopolitičnih delavcev ptuj- ske občine obiskale vse temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Z vodstvi samoupravnih organov, družbeno- političnih organizacij in delegacij se bodo pogovorili o vseh nalogah, ki so v tem času pred nami in ki jih bo treba hitro in kar najbolj dosledno opraviti, saj bo od tega odvisen naš nadaljnji razvoj. Včeraj je bil v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju informativni dogovor vodij skupin, ki sta ga sklicala predsednika OK SZDL in OS ZSS, Franc Zadravec in Janko Mlakar. Skupno so se dogovorili, da bodo v TOZD in KS obravnavali predvsem naslednja vprašanja: — izvajanje stabilizacijskih pro- iramov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, — sestava planskih dokumentov 'n organiziranje razprave o osnutku dogovora o temeljih planov in samoupravnih sporazumov, — organiziranje razprave o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za obukovanje in delitev >fedstev za osebne dohodke in "kupno porabo ter nagrajevanje po ■ezuitatih dela, — druga aktualna vprašanja, s I|oudarkom na družbeno samoza- odvrste, kar predstavlja skupno okoli petdeset zlitin. Ob zastarelih oblikah proizvodnje v TOZD Livnica predstavlja tako širok izbor zlitin, zlasti še ob zastarelih strojih, poseben napor, kljub temu so sposobne konkurirati na tržišču. Začetek gradnje nove Livnice v okviru IMPOLa. Časa ni mogoče zavirati zato je postala potreba po sodobnejših proizvodnih prostorih in opremi tudi za TOZD Livamica prava nujnost. Z novo investicijo želijo predvsem izboljšati delovne pogoje zaposlenih in kvaliteto opravljenih del, obenem pa racionalizirati proizvodne stroške. To bodo dosegli še posebno s tem, da bodo name- sto sedanje energije-elektrike v novih proizvodnih postopkih uporab- ljali zemeljski plin. Predračunska vrednost nove livnice, za katero so v torek, 9. septem- bra, po svečani seji centralnega delavskega sveta OZD IMPOL, položi- li temeljni kamen, znaša prek pet milijard starih dinarjev. Ob tem je potrebno poudariti, da bodo največji del uporabili prav za opremo, razen najobčutlivejših instrumentov, kupljeno doma, kar bo pocenilo stroške. V novogradnjo pa bo vključeno tudi skladišče odpadkov aluminija. Obseg nove Livnice bo zanašal 60 x 44 metra. Nova livnica bo*za kolektiv IMPOLA velikega pomena, saj je njena vloga pri ponovnem vračanju v proizvodnjo odpadnih materialov in povratnega aluminija, kar predstavlja okrog 50 odstotkov nadaljnje predelave v odlitke, kijih uporabljajo ostale TOZD v IMPOLU. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat VEČ IZVOZILI IN MANJ UVOZILI v prvem polletju letošnjega leta so delovne organizacije občine Slovenska Bistrica zabeležile pomemben uspeh v prizadevanjih za zmanjšanjem uvoza in povečanju izvoza. Tako so v tem obdobju izvozili za blizu 390 tisoč dinarjev blaga in storitev, kar pomeni v primerjavi z doseženimi rezultati izvoza v enakem obdobju lani povečanje za prek 42 odstotkov. Skupni uvoz pa je letos v prvih šestih mesecih v bistriški občini manjši za 14 odstotkov, kar pomeni 40 odstotkov izpolnjenega letnega piana. Viktor Horvat. V novem srednjeročnem obdobju tudi novosti na področju zdravstvenega varstva Preteklo sredo sta se na skupni seji sestala zbor izvajalcev in zbor uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti občine Ptuj. Pregledali in potrdili so realizacijo finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za prvo polletje letošnjega leta, beseda pa je tekla tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti Ptuj iz Zdravstvene skupnosti Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje, potrdili pa so še osnutek samouprav- nega sporazuma o postopkih in načinih uresni- čevanja pravic do zdravstvenega varstva. Glede na to, da so zdravstvene delovne organizacije v prvih štirih mesecih letošnjega leta poslovale še po cenah iz leta 1979, se polletna realizacija izdatkov zdravstvene skup- nosti giblje pod načrtovanimi okviri. Cene, ki veljajo od 1. maja letos pa so v povprečju za okoli 27 % višje od cen do 30. aprila. Prav zato pričakujejo močan porast stroškov neposred- nega zdravstvenega varstva v drugem polletju letošnjega leta. Samoupravni sporazum o temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdo- bje 1981 — 1985 je podlaga za sprejem plana Zdravstvene skupnosti Slovenije in skupni temelj planov občinskih zdravstvenih skupnosti. V predlogu sporazuma so upoštevane tudi predlagane spremembe in dopolnitve, izobli- kovane v zdravstvenih skupnostih v štirimesečni razpravi o osnutku sporazuma. Samoupravni sporazum obsega tudi program skupnih nalog v Zdravstveni skupnosti Slovenije, ki je podlaga plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Tako kot v sedanjem planskem obdobju bodo tudi v naslednjih petih letih najpomembnejše naloge in materialne obveznosti povezane z naložbami v objekte in opremo zdravstvenih zmogljivosti skupnega pomena in z naložbami v osnovno in lekarniško dejavnost na manj razvitih območjih v SR Sloveniji. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za nasled- nje plansko obdobje določa naslednje cilje: boljše zdravstveno varstvo in zdravstveno stanje prebivalstva, zlasti boljše splošno zdravstveno varstvo in medicino dela; nadaljni razvoj družbeno—ekonomskih odnosov s krepitvijo odločujoče vloge uporabnikov v procesu svobo- dne menjave dela; usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na podlagi delitve dela in smotrne kadrovske politike znotraj zdravstvenih delovnih organiziicij v občini in v republiki; povečanje skrbi in odgovornosti vsakega posameznika za svoje zdravje. Samou- pravni sporazum opredeljuje, da imajo v naslednjem srednjeročnem obdobju prednosti naslednje naloge: hitrejši razvoj splošne ambu- lantne dejavnosti in medicine dela ter zobozdravstvene dejavnosti; razvijanje in širitev obsega dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih, širjenje zdrav- ljenja in zdravstvene nege obolelih na domu; širjenje dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev; povečanje obsega dela specialističnih storitev zdravstve- nega varstva delavcev; povečanje obsega dela specialističnih storitev v dejavnostih kjer so dolge čakalne dobe; izboljšanje ravni splošnega zdravstvenega varstva na manj razvitih obmo- čjih, medicine dela, ter dispanzerskih dejav- nosti, bolnišničnega in specialističnega zdrav- ljenja ter lekarne, kar bo omogočeno z dogra- ditvijo nekaterih nujnih objektov v regiji ter ureditev ambulant na izvenmestnih območjih; predvidena pa je tudi gradnja lekarne v neposredni bližini zdravstvenih objektov v Ptuju. K samoupravnemu sporazumu republiške zdravstvene skupnosti so delegati podaH pripombe zaradi prevelikega števila načrtovanih investicij v Ljubljani in so predlagali, da se v sporazum vnese tudi ureditev in razširitev psihiatrične bolnišnice v Ormožu. Število postelj bi naj povečali od sedanjih 170 na 210. Pripombe zborov sta delegata, iz zbora uporabnikov Zeljko Sarič, iz zbora izvajalcev pa Panika Korenjak, posredovala na 11. skupnj seji zborov skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki je bila 15. septembra v Ljubljani. Samoupravni sporazum o postopkih ju načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, ki so ga na seji obravnavali, opre. deljuje uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev iz posameznih oblik zdravstvenega varstva, do zdravil, prevozov ter ortopedskih in drugih pripomočkov, denarnih nadomestil jn povračil, ureničevanje pravic do zdravstvenega varstva v tujini, ugotavljanje delovnih nezmožnosti ter varstvo pravic uporabnikov, Sporazum prinaša mnogo novosti. Pomembno je novo določilo, da je uresničevanje pravic odvisno zgolj od strokovno—medicinske ugoto« vit ve stanj. Novost pomenijo tudi določbe v zvezi z izplačevanjem denarnih nadomestil in povračil v organizacijah združenega dela, kjer delavec dela, s čimer se delegati ptujske skupščine zdravstvene skupnosti niso strinjali, saj bi to zahtevalo odpiranje novih delovnih mest. Je zlasti v večjih organizacijah združenega dela. Ugotavljanje nezmožnosti za delo ureja spora- zum tako, da zato pooblašča določene posa- mezne zdravnike, ki lahko ugotavljajo zadr- žanost od dela do 30 dni, daljšo delovno nez- možnost pa ugotavlja konzilij zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti. Novo je tudi določilo, po katerem je zdravstvena organi- zacija, katere zdravnik je izdal napotnico za zdravljenje oz. preiskavo v zdravstveni organi- zaciji specialistične ali bolnišnične dejavnosti, praviloma dolžna poskrbeti, da bo uporabnik sprejet na zdravljenje oz. v preiskavo in se hkrati dogovoriti o dnevu in uri sprejema. Vse te novosti bodo pripomogle k temu, da bo postopek pri uresničevanju pravic do zdrav- stvenih storitev in pravic do socialne varnosti kratek, hiter in ekonomičen — na ta način bomo v Sloveniji prihranili več kot 400.000 delovnih ur. N. Kotar Svečana seja skupščine in vodstev DPO med govorom Feliksa Bagarja Podelitev priznanj in plaket Foto: M. Ozmec PODEUENA PRIZNANJA KRAJEVNE SKUPNOSTI HEROJA LACKA ROGOZNICA V skladu s statutom krajevne skupnosti so na slavnostni seji krajevne skupščine in vodstev dru- žbenopolitičnih organizacij ob pe- tem prazniku krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Plaketo krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica sta preje- la: FELIKS BAGAR, za uresniče- vanje interesov delovnih ljudi in občanov z dolgoletnim požrtvo- valnim delom v SZDL ter organih krajevne samouprave in uspehe dosežene na področju razvijanja tradicij NOV in socialistične revolucije ter IMAKS POTO- ČNIK, za požrtvovalno delo o v organih krajevne samouprave ter za poosebne zasluge pri gradnji otroškega vrtca Jožefe LACKO Rogoznica. Družbeno priznanje krajevne skupnosti Heroja lacka Rogoznica v obliki listine pa so prejeli: OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS „FRANC KRAMBER- GER" ROGOZNICA, za dolgo- letno vsestransko aktivnost, uspe- šno idejnopolitično vzgojo mladine ter za posebne in izredne uspehe dosežene na področju prostovolj- nega dela ter razvijanja tradicij NOV in socialistične revolucije; PROSVETNO DRUSTVO ,,ALOJZ ARNUS" ROGOZNI- CA, za posebne in izredne uspehe dosežene na področju ljubiteljske kulturne in dejavnosti ter razvi- janja družabnega .življenja kra- janov; GRETA GLATZ, za pose- bne in izredne uspehe dosežene na področju ljubiteljske pevske deja- vnosti; OLGA KOSTANJEVEC, za aktivno in uspešno delo v ZSMS ter uspehe dosežene na področju ljubiteljske dramske dejavnosti; STANKO MENONl, za aktivno in uspešno delo v ZRVS ter uspehe dosežene na področju krepitve SLO in družbene samozaščite; FRANC RUS, za dolgoletno akti- vno in požrtvovalno delo v SZDL ter organih krajevne in vaške samouprave ter FRANC ZLEN- DER, za dolgoletno aktivno delo v prosvetnem društvu ,,Alojz Arnuš" Rogoznica. S SEJE IZVRŠNEGA SVETA Obseg industrijske proizvodnje se zmanjšuje V sredo 10. septembra je bila 25. seja izvršnega sveta SO Ptuj, ki je imela kar 18 točk dnevnega reda. Največ časa so se člani IS pomudili ob analizi po- slovnih rezuhatov OZD s področja gospodarstva ob- čine Ptuj ob polletju 1980. Izvršni svet ugotavlja, da predvidena rast realnega skupnega družbenega pro- izvoda, v resoluciji o politiki uresničevanja družbene- ga plana občine Ptuj za leto 1980, ni d' ^ežena in, da po predvidevanjih tudi do konca leta 1980 ne bo. Predvidena rast znaša 5,8 po oceni pa znaša le 4,7 %. Obseg industrijske proizvodnje se zmanjšuje iz nie- ■eca v mesec in glede na težave z uvoženim in doma- -Mm reprodukcijskim materialom tudi v drugem po- lletju ni pričakovati bistvenega izboljšanja. Kljub vsemu pa so finančni rezultati v prvem polle- tju dokaj ugodni, na kar pa je zraven večje proizvo- dnje močno vplivala tudi visoka rast cen, ki so se v prvem polletju pri proizvajalcih dvignile za 18,1 na drobno pa celo za 27,1 "lo glede na enako obdobje lani. Ptujsko gospodarstvo izkazuje izgubo pri osmih TOZD. Izguba je v primerjavi z lanskim prvim po- .!etjem narasla štirikratno. IS bo tem TOZD posvetil v.o pozornost ter bo od pristojnih zahteval podrobne analize, ki naj nakažejo vzroke izgub in ukrepe za odpravo le-teh, ali za zmanjšanje izgub. In. jrmacija o tekočih gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije o družbeno ekonomski poini ki in razvoju občine Ptuj v obdobju januar-junij 1980 bo posredovana delegatom zborov SO Ptuj. V naslednjih točkah dnevnega reda so člani IS ob- ravnavali družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj, sprejeli sklep o ugotovitvi prenasičenih in manjkajočih obrtnih de- javnosti na območju občine ter program ukrepov za nadaljni razvoj manjkajočih obrtnih dejavnosti. Smisel omenjenih ukrepov je nuditi občanom ustre- zne usluge in preskrbo, kjer te ni, ali pa je pomanj- kljiva. Po obravnavi samoupravnega sporazuma o združe- vanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letih 1981 —1985, izvršni svet predlaga podpisnikom, da se sredstva zbrana po stopnji 0,5 % od OD iz dohodka OZD, ugotovljenega po zaključnem računu preteklega leta, razdelijo po naslednjem ključu: 15 "^o za potrebe CZ KS, vzdrževanje prostorov KS in javno obvešča- nje, 30 % za vzdrževanje krajevnih cest, 35 "^o za so- lidarnostna sredstva v KS na manjrazvitem območju občine Ptuj za sofinaaciranje urejanja modernizacije krajevnih cest, gradnjo vodovodnega omrežja, skup- nih prostorov in podobno ter 20 "^o za obnovo ulic v starem mestnem jedru mesta Ptuja. Na tej seji je izvršni svet imenoval tudi novo komi- sijo pri IS SO Ptuj, za njenega predsednika pa Fran- ca Kranjca, ki je sicer podpredsednik izvršnega sve- ta. O ostalih točkah dnevnega reda bo govora v po- sebnih prispevkih. L V TGA o skupni naložbi Člani komitejev OK ZKS Slovenska Bistrica in Ptuj so se na seji v sredo, 10. septembra pogovarjali predvsem o nalogah, ki so v tem času pred delovnima organizacijama Impol in TGA, združenima v SOZD Unial. Očitno je, da je zadnji trenutek za dogovor o skupni naložbi v modernizacijo proizvodnje primar- nega aluminija, ki bi jo dokončno izvedli do leta 1990. Najprej bi v naslednjem petletnem obdobju pridobili z modernizacijo zmogljivosti za nadaljnjih 50.000 ton elektrolitskega aluminija poleg sedanjih 25.000, do leta 1990 pa še za 15.000 ton. Tako bi v letu 1990 že proizvedli 80.000 ton primarnega alumi- nija, ki bi zadoščal za potrebe našega gospodarstva in za izvoz. O smotrnosti investicije sploh ni govoriti, saj je iz- rednega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva. Kljub temu je bilo na sestanku čutiti premalo zagna- nosti in skupnih dogovorov za nastop v slovenskem merilu. Naložbo je prav gotovo treba upravičiti in prikazati z vsemi argumenti njeno namembnost in pomen. Tako so člani komitejev in ostali sodelujoči menili, da je treba v najkrajšem času izdelati samo- upravni sporazum o izdelavi investicijskega progra- ma, — zanj so zadolžene družbenopolitične organiza- cije, strokovne službe, vodstveni in vodilni delavci. Zaposleni v obeh delovnih organizacijah se zaveda- jo, da je od dobrega medsebojnega sodelovanja, ki pa naj temelji na dohodkovnih odnosih, odvisen na- daljnji razvoj sozda. Zato je skupni dogovor o vlaga- nju v načrtovano naložbo gospodarstva nujnost, ki jo narekujejo potrebe. Časa za odlašanje ni, usklajeva- nje planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje je v polnem razmahu. Zato si morata bistriški Impol in kidričevska tovarna glinice in aluminija seči v rokO že sedaj — brez oklevanja. Skupne usmeritve so znane in sprejete, ne le z8 osrednjo, temveč tudi za ostale naložbe in razvojne naloge. Zato bi bilo neumestno pričakovati, da bodo interesi ali želje posameznikov vplivale na odločitev večine, ki se zaveda pomembnosti razvoja aluminij' ske industrije za podravsko regijo in republiko. Zato so na seji sklenili, da si bodo prizadevali pri dokon- čnem obhkovanju regijske in republiškega dogovor« o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje, da bo investicija zavzemala v dogovorih mesto, ki j' pripada. N. P*. f EDNIK - 18- september 1980 delegatska sporočila - 3 Programsko volilne konference SZDL - zelo pomembna naloga j(ot v vseh dnižbeno političnih jfganizacijah je potrebno tudi v j^pL i/vesti vsako leto f^ogram- ^0 volilne konference, saj je to v j^ladu s predlogom tovarSa Tita o kolektivnem vodstvu. Po sklepu Jdsetlstva repubIBke konference 0)1 je potrebno izvesti pro- j^sko volilne konference v kra- jevnih organizacijah v septembru jjj v prvi polovici oktobra, nato na jjvoju občinskih konfereric, v de- (crnbru pa bo konstituiranje rcpu- ijjSke konference SZDL. programsko volilne konference gjj bodo analiza političnega stanja ( krajevnih skupnostih in ocena jelovanja krajevnih konferenc so- (jalistične zveze. Posebno pozor- nost morajo krajevne konference posvetiti razvoju krajevne samo- ^rave, delegatskega sistema, po- leg tega pa oceniti, kako prek teh ijrganov potekajo usklajevanja na jjvoju občine. Programska konfe- [enca mora biti torej ocenitev pre- teklega dela, istočasno pa mora bi- ij ta ocena izhodišče za prc^ame, ^ jih je potrebno na teh program- ,1(31 konferencah sprejeti za na- slednje enoletno obdobje. Statu- tarni sklep predvideva tudi, da so ga teh konferencah možne kadrov- ske zamenjave, seveda če je ugoto- vljeno, da posamezniki zaradi l)reobremenjenosti ali zaradi ne- iktivnosti ne izpoljujejo svojih ob- leznosti tako kot bi morali. Začetki programskih konferenc morajo segati prav v bazo, torej v vaške in ulične odbore, nadalje v krajevno konfereiKO, na podlagi ocen teh konferenc bo irtU4»m» oceiia v občinski konferenci in končno v repuMBki konferenci, na osnovi ocen občinskih konferenc. Na programsko volilnih konfe- rencah v krajevnih kf»ferencah bo potrebno izpostaviti nekatere po- sebne naloge. Prva in najpo- membnejša naloga v tem uemitku Sekretar OK SZDL Ptuj N^ilan Čuček: *k pripravam na iz^edšto gramsko volilnih konlereac je potrebno pristopiti memmšamai* je planiranje, nujno je začeti razmSljati o volitvah v družbeno politične skupnosti in samouptav- ne interesne skupnosti, voikve bo- do 1982. leta in posebno pazornost iDOiamo posvetiti kadrovskim za- devam. Teče namreč že drugi man- dat in potrebno bo precej kadrov- skih zamenjav. Posebno pozornost je potrebno posvetiti delegatskemu sislemu, saj opažamo na tem po- dročju še vedno precej pomanjklji- vosti. Aktivnost v določenih sre- dinah se je namreč precej zmanj- šala in delegacije ne delajo kot bi morale. Več pozornosti bomo mo- rali posvečati izobraževanju, ki je bik) v preteklem letu malo zanemarjeno. Naslednja in nič manj pomembna naloga je delo- vanje SLO in družbene samozašči- te, tu je potrebno predvsem uskla- jeno kadrovanje v razne organe na tem podroCju, in pa ocena same orgamziraiKisti v izrednih razme- rah. 2r sedaj moramo zastaviti akcijo NNNP 1980—8!, pozabiti ne gna**"«« na stanovanjsko samo- upravo, svete potrošnikov, pora- vnalne svete, priprave na letošnji občinski referendum, na referen- dume po krajevnih skupnostih, v ptujskih krajevnih skupnostih pa naj velja še posebna pozornost na- daljnemu samoupravnemu razvoju in problemom pri usklajevanju. Na teh programsko volilnih kon- ferencah pa je potrebno izvesti tmfi spremembe v samem organizi- ranju krajevnih konferenc. Gre za ustanovitev predsedstva krajevne konfereiKre namesto dosedanjega izvršnega odbora. Verjetno s tem ne bo večjih problemov, ne smemo pa dopustiti, da bi se dosedanji izvršni odbori enostavno preimenovali v predsedstva. Pred- sedstvo mora biti sestavljeno fron- tno, pomeni, da morajo biti v predsedstvu krajevne konference predstavniki vseh DPO krajevne skupnosti, krajevne samouprave, delegati uličnih, vaSkih in hBnih odborov in kar doscdaj ni bilo upoštevano, vsaj ne v večini kraje- vnih skupnosti, predstavniki osno- vnih organizacij sindftata iz delo- vnih organizacij, ki so na območju krajevne skupnosti. Programska konferenca bo tarq v bistvu morala biti anaHza naSe organiziranosti in kako bhko sko- zi to organiziranost socialistična zveza opravlja svojo pomonbno vlogo. In še tole: v novi organizi- ranosti krajevnih konferenc je predsednik krajevne konference obenem tudi predsednik predse- dstva. Vse omenjene naloge, od plani- ranja do večine ostalih, sovpadajo časovno z roki za izvedbo pro- gramsko volilnih konferenc v krajevnih skupnostih in je torej nujno, da se predsedstva krajevnih konferenc čimprej sestanejo in iz- delajo plan razprav po vaSkih in uličnih odborih in da se Sara pred- sedstev dogovorijo za soddovanje na razpravah po celotni krajevni skupnosti in seveda takoj plistoiH- jo k izdelavi ocene poitičncga stanja v krajevnih skiqno5tih in na podlagi tega usmeritve za nasled- nje obdobje. (Članek je napisan na podlagi razgovora s sd^retarjem OK SZDL Milanom Cuckom). JB Načrt novega doma JLA v Slovenski Bistrici Te dni potekajo med prebivalci občinskega središča Slovenska Bi- strica in tudi širšega območja občine razprave o gradnji in pomenu novega doma JLA, ki ga bodo v kratkem pričeli graditi v novem naselju občinskega središča, na območju Zg. Bistrice, kjer bo skupno z otroškim vrtcem, obratom družbene prehrane in že obstoječimi športno rekre- ativnimi objekti dobilo gradbeno območje zaokroženo celoto. Razprave so že konkretne, saj je bila v prostoru Kreditve banke poslovna enota Slovenska Bistrica raz.stavljena tudi maketa novega doma, ki bo na.selju Zg. Bistrica in tudi širšemu mestnemu območju prinesel pospešeni življenjski utrip, predvsem na jxxlročiu kulturnih dejavnosti in tudi povezovanja občanov s pripadniki J LA. V domu bodo prostori za družbene dejavnosti in kinodvorana z okoli 400 sedeži. Gradnjo novega doma J L A bodo financirali iz sredstev J L A, ki bo dala v ta namen največji delež, medtem ko bo svoj delež primaknila tudi občina. Maketa novega doma JLA v Slovenski Bistrici. Pričakovati je. da bodo s prvimi deli pri gradnji novega doma pričeli že v oktobru letos. Nova pridobitev pa je toliko bolj pričakovana, saj bo ta postala središče kulturnih dogajanj v mestu Slovenska Bistrica, še posebno pa v novem naselju, kjer sedaj ni ustreznega objekta. Prav gotovo bo tudi obisk filmskih predstav v novem domu večji od sedanjega, saj filme predvajajo v neprimernih prostorih, ki so vse prej kot privlačni, še posebno za starejše občane. Pričakovati pa je tudi kvalitetnejši izbor filmov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ] J Ne bo več nočnega | zobozdravnika i Na skupni seji zborov skupščine občine zdravstvene skupnosti, kije bila pretekli torek, so sprejeli sklep, da s petnajstim septembrom ukinejo nočno dežurstvo zobozdravstvene službe. Že v mesecu juliju je bil na skupščini zdravstvene skupnosti Ptuj podan predlog o uvedbi službe stalne pripravljenosti v nočnem času, namesto dežurne službe, kije dražja od stalne pripravljenosti za 290.000 dinarjev. Delavci Temeljne organizacije Zobozdravstvo Ptuj trdijo, da niso v stanju izpeljati stalne pripravljenosti. Zbor uporabnikov in zbor iz-' vajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti sta zaradi tega sklenila, da bo dežurni zobozdravnik le ob nedeljah in državnih pra- znikih v dopoldanskem času. kar pa je tudi dovolj, saj zobozdravniki delajo zvečer do dvajsete ure. zjutraj pa spet od šeste. V desetih nočnih urah pa verjetno res ne bo takih potreb in zobobolov, da pacienti ne bi mogU fKKakati do jutra. Ko je eden izmed delegatov vprašal ali se bo ta ukrep poznal pri prispevni stopnji občanov, na vprašanje niso odgovorili. Ne smemo pa pozabiti, da so se zdravila za zobozdravstvene usluge in material pod- ražili tudi za 200 odstotkov. Pa še nasvet: stopite do zobozdravnika preden vas zob zares močno boli (in preden bo zmanjkalo materiala za popravila). - N. Kotar j Obrambna in samozaščitna vzgoja prebivalstva v občini Ptuj Svet za ljudsko obrambo, varnost in družno samozaščito skupščine občine Ptuj je na svoji zadnji seji obravnaval poročilo o uresničevanju stališč sveta predsedstva SR Slovenije za ljudsko obrambo o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov v letu 1979. Istočasno je svet obravnaval tudi program usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v letu 1980. Program obrambnega usposabljanja prebivalstva temelji na idejnih osnovah, stališčih in nalogah ZK v splošni ljudski obrambi in stališčih o obrambnefn in samozaščitnem usposabljanju v SR Sloveniji. V občini Ptuj se bo pouk obrambne in samozaščitne vzgoje prebi- vaLstva izvajal v času od novembra 1980 do marca 1981. V mesecu novembru se bo izvajala vzgoja občanov krajevnih skupnosti mesta Ptuja, v decembru za občane krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slo- venskih goric in v mesecu februarju 1981 na območju krajevnih skupnosti na Dravskem in Ptujskem polju. V obrambno in samozaščitno vzgojo so zajeti vsi občani od 16 do 60. leta starosti ne glede na razporeditev. Na pouku bodo posredovane naslednje teme: 1. Vojaškopolitični položaj v svetu in varnostne razmere pri nas. 2. Vsebina in oblike subverzivne propagande. 3. Narodna zaščitna in njene naloge. 4. a. Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja, b. Zračni desanti in protizračna obramba. Za organizacijo in izvajanje programa so odgovorni občinski upravni organi za ljudsko obrambo, ki v sodelovanju z družbenopolitičnimi de- javniki izberejo predavatelje. Svet za ljudsko obrambo, varnost in druž- beno samozaščito ocenjuje, da je treba veliko pozornosti posvetiti izbiri j predavateljev in njihovi strokovni in metodični pripravi. V izvajanje' programa obrambne vzgoje prebivalstva se morajo v krajevnih skupnostih aktivno vključiti komiteji za splošno obrambo in družbeno samoza.ščito, s*eti krajevnih skupnosti in vse družbenopolitične organizacije. Pri po- sedovanju posameznih tem, pa je treba ocenjevati tudi razmere na, območju posamezne krajevne skupnosti in temu prilagajati posredovanje tematike. Z obrambno vzgojo je treba zagotoviti usposabljenost delovnih ljudi in občanov, da se moralnopolitično. psihološko in strokovno usposobijo za delovanje v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in da s tem zagotovimo miren razvoj si.stema samoupravnega socializma, svobodo, neodvisnost in ozemeljsko neokrnjenost naše skupnosti. ,>p.^5 Stanko MEGLIC Dragi krajani krajevne skupnosti heroja Lacka, Rogoznica! Čestitam vam k vašemu prazni- cu, čestitam k vašim velikim de- pvnim uspehom v vaši skupnosti i vam želim še nadaljnjih uspehov ti vašem plodnem delu. Ob odkritju spogostitev odpade. Tako bodo v krajevni skupnosti prihranili celih 8.000 dinarjev. Ostane mi le še prijetna dolžnost, da vas v imenu pripravljalnega odbora povabim na slavnosti v počastitev četrtega krajevnega praznika. Več o prireditvah pa v naslednji številki. N. Kotar NOVI MOST ČEZ BISTRICO Te dni gradijo delavci gradbenega podjetja Konstruktor TOZD Granit iz Slovenske Bistrice novi most čez potok Bistrico v središču mesta Slovenska Bistrica. Most je bil zadnja leta nevarna past tako za pešce kot tudi avto- mobiliste, saj ni ustrezal zahtevam in obremenitvam, ki Jim je bil izpostavljen, saj je bil stari grajen le za manjše obremenitve. Cez ta most je bil vsakodnevno velik promet avtomobilov in pešcev, še posebno Začetek gradnje novega mostu čez Bistrico nevarnost pa je predstavljal za najmlajše, ki so morali čezenj v vrtec ia iz njega. Občani in starši so zato na nevarnost na tem že preživelem mostu dolgo časa opozarjali. Sedaj bodo zastarelega, lesenega zame- njali s sodobnejšim, betonskim. Pričakovati je. da bodo z deli zaključili v novembru letos. ' i „ Bes(fflilo in posnetek: Viktor Horvat. Vrvico na novem gasilskem domu v Destmiku je prerezal nekdanji predsednik društva in zaslužni krajan Anton Zelenik iz Gomile. Foto: I. Ciani. ... in tak je bil dom ob otvoritvi, ki ga danes ocenjujejo na 4 miliJQ|^ dinarjev. Foto: i. C iani Nov gasilski dom - ponos DestmiJca in krajanov v Deslrniku st) pred leti začeli gasilci takorekoč iz nič. vendar so se že v začetku zbrali in organizirali v prepričanju, da bodo s pomočjo krajanov, z lastnim delom in priza- devanji ter nenazadnje tudi v sodelovanju s širšo družbeno skupnostjo lahko kmalu poka/ali nrve rezultate. Poleg usposabljanja za posredovanje v požarih in za delo na preventivnem področju so se kmalu lotili akcije za gradnjo novega gasilskega doma, ki je iz prvotne manjše zgradbe dobil današnjo obliko. V skladu s širitvijo materialne osnove za delo gasilskega društva na Destrniku so iz leta v leto dograjevali in dopolnjevali prvotni načrt stavbe. Ici danes velja okrog 4 milijone dinarjev in je ponos tega lepega kraja v Slovenskih goricah. Destrniku. ki je bila v nedeljo. T. septembra, so najprej pripravili povorko gasilcev nakar so o pomenu te dejavnosti in razvoju gasilstva Na slovesni otvoritvi gasilskega ooma na v minulih desetih letih spregovorili predstav- niki krajevne skupnosti občinske gasilske zveze in društva, skupaj z novim domom pj so svojemu namenu predali še novo avtoci. sterno za katero so posamezniki prispevali tudi do 6 tisoč dinarjev — kot je to stori] Franc Kokol iz Janezove 11. Celotno priredi, tev so s svojim programom popestrili j{ učenci tamkaj[snje osnovne šole. zaključili pj sojo z prisrčnim družabnim srečanjem. mš PROBLEMSKA KONFERENCA KOMUNISTOV V KS VIOEM So si nalili čistega vina? Krajevna skupnost Videm je ena tistih, ki beležijo v zadnjih letih hiter razvoj, ki je rezul- tat samoprispevka in pa seveda prizadevnosti krajanov in vodstva. Tudi zadnji referendum o podaljšanju samoprispevka je uspel, skoraj 80 odstotno, delovni ljudje in občani torej podpi- rajo razvojne programe krajevne skupnosti. Pa je bilo ugodno vzdušje le navidezno, saj so se v zadnjem času pričeli kopičiti problemčki in pro- blemi, zaostrovali so se odnosi in prišlo je do vse prej, kot ugodne politične situacije. Deževale so pismene vloge za razrešitev funkcij, če bodo upoštevane, je sedaj krajevna skupnost brez predsednika sveta krajevne skup- nosti, brez tajnika, brez sekretarja SZDL in predsednika lO krajevne konference SZDL, pa brez načehiika in poveljnika v štabu civilne zaščite in tako dalje. Povod za vse to, pa ne edini vzrok, je v imenovanju novega tajnika krajevne skupnosti. Septembra lani so se prvič sestali člani koordi- nacijskega odbora zl kadrovska vprašanja pri KK SZDL z namenom, da podprejo kandidata za novega tajnika. Pa se je zgodilo, da je par minut pred začetkom seje prispela njegova pismena odpoved, s posredno ustno utemeljitvi- jo, da so za odločitev krivi nezdravi odnosi v krajevni skupnosti. Začel se je nov postopek, evidentirani so bili novi kandidati, prišlo je do objave razpisa v časopisu (to je proti pravilom statuta), nazadnje pa do izbire ,,najustrez- nejšega kandidata" in do glasovanja v skup- ščini, ki je razveljavljeno, je pa povzročilo vrhunec nezadovoljstva, pismene pritožbe na različne forume in v končni fazi sklic pro- blemske konference, bila je pretekli četrtek, udeležila sta se je poleg komunistov, ki prebiva- jo na območju krajevne skupnosti, še Stanko Lepej, izvršni sekretar komiteja OK ZKS in Milan Cucek, sektetar OK SZDL Ptuj. Namen sestanka je bil objektivno kritično oceniti razmere v krajevni skupnosti, žal pa namen ni bil celoti dosežen, saj je prišlo do medseboj- nega obtoževanja in natolcevanja. Do nekega spoznanja pa so prisotni le prišli, namreč do tega, da je delni vzrok vseh nesogla- sij v nezdravih odnosih in osebnih sovraštvih v samem Vidmu. Več kot upravičena je bila torej kritika, da so komunisti premalo pozorno spremljali vse porajajoče probleme in težave, Id so vzrok zaostrenim odnosom in nezaupanju v KS Videm. Ce so vsi ti nezdravi pojavi vredni obsojanja, je pred vsemi vredno največje obsodbe ano- nimno pismo, poslano na OK ZKS, z vsebino so bili seznanjeni komunisti na četrkovi seji. Gre za pravo kroniko, obrekovane so vs vodilne osebe krajevne skupnosti pa še neka drugih krajanov. Ce bi se lahko debio stinjali ugotovitvami o političnem stanju v KS, pa j( potrebno ostro obsoditi obrekovanje in neresni čne podatke, ki se nanašajo na določene osebe Kakorkoli že, pisanje takega anonimnega pism je delo slabiča, ki nima poguma javno opozoril na nepravilnosti, kar lahko v naši družb storimo vselej in brez vsake bojazni. Seved moramo svoje trditve tudi dokazati, kar pa' tem primeru verjetno ne bi bilo mogoče, ker « v veliki meri izmišljene. Njegovi zlobi pa je bik le zadc^eno, upamo lahko le, da bo tudi na] radovednosti, saj bi marsikdo rad spozna avtorja te „videmske kronike". JI Nemodernizirane ceste pospešuje praznjenje Haloz V krajevni skupnosti Ptujska gora je na mnogih sestankih tekla razprava o nerazvitosti in zaostalosti zahodnega dela Haloz. Mnogo besed na to temo je bilo izrečenih na skupnih razpravah v Doleni. Tudi televizija je, kot pišejo iz Ptujske gore, poskušala prikazati problematiko Haloz. Po njihovem mnenju je področje med Podlehnikom in Majšperkom najmanj razvito. K praznjenju Haloz in Dravinjske doline je svoj delež prispevala tudi nemodernizirana regionalna cesta Majšperk—Tržeč. Ljudje odhajajo. Pa tudi tisti, ki ostajajo si z veliko truda služijo svoj vsakodnevni kruh. Na delo se vozijo v Kidričevo, Ptuj, Pragersko in celo v oddaljeni Maribor. Ce k temu dodam še to, da avtobusi po Dravinjski dolini peljejo le vsakih nekaj ur, potem boste težave teh krajanov lažje razumeli. Prav zaradi tega se krajani krajevne skup- nosti Ptujska gora ne strinjajo, da cesta Maj- šperk — Doiena — Tržeč v naslednjem sred- njeročnem obdobju ni v programu moderni- zacije in .so poslali tudi pbmo izvrSnemu sveti SO Ptuj. Želijo tudi, da se na delovnen sestanku zberejo predstavniki mariborski regije, SR Slovenije, krajevnih skupnosti Maj' šperk. Ptujska gora, Ddena in Videm; sest* nek pa bi naj bil v Doleni. Osvetlili naj li p>roblematiko Haloz in Dravinjske doline in M končno tudi kaj dogovorili. Priredila nI Prvi praznik krajevne skupnosti IMPOL Prebivalci pred letom dni no- voustanovljene krajevne skupno- sti IMPOL, nastala je iz razdelitve velike in zato nedovoljno samo- upravno učinkovite KS Slovenska Bistrica, so pretekli teden pra- znovali svoj prvi praznik KS. Prav zato so se na ta dogodek še posebno skrbno pripraviU. Pra- znik so povezali s praznovanjem delavcev največje delovne orga- nizacije na območju občine Slo- venska Bistrica OZD IMPOL. ki zaposluje okoli 1100 ljudi in je proslavila 30. obletnico delovanja samoupravljanja. Dan 9. septem- ber, ko je v tej DO bil izvoljen prvi delavski svet, je za svoj praznik sprejela tudi novou-stanovljena krajevna skupnost IMPOL. ki štejeokoli 1800 prebivalcev in kjer ni hiše iz katere vsaj eden ne bi delal v OZD IMPOL. Tako v pravem pomenu živijo z roko v roki delovna organizacija in kra- jevna skupnost. Iz KS IMPOL je redno zapo- slenih okoli 700 krajanov, največ v OZD IMPOL. medtem ko ostali delajo v industriji na območju občine in tudi v Mariboru. KS IMPOL združuje naselja Zg. Bi- strica. Visole, Nova gora. Kovača vas in Tirgot. Srečujejo se v na- jvečji meri s komunalno proble- matiko, kar še posebno velja za oskrbo s pitno vodo. saj sedanji vodovodi niso bili grajeni za tako veliko naselje. Še posebno je ta problem pri- soten v naseljih Kovača vas in Nova gora. kjer se v večini pri- merov še vedno oskrbujejo iz las- tnih vodovodov. Dotrajal pa je tudi vodovod v naselju Visole. Te dni že teče akcija zbiranja sredstev za novi vodovod v Tirgotu. Zbrali so že precejšnjo vsoto, zato načr- tujejo, da bodo lahko z obnovo vodovoda kmalu pričeli. Tudi cestni promet še ni urejen kot bi bilo potrebno, saj so ceste, ki so jih va.ščani asfaltirali iz lastnih sred- stev, sedaj že dotrajale in največ- krat preozke za promet današnjih razsežnosti. Obnoviti pa je po- trebno tudi kanalizacijo in urediti odvoz smeti. Zagotoviti je po- trebno tudi boljše PTT storitve, urediti zadovoljivo preskrbo z električno energijo, predvsem pa zgraditi nove trafo'postaje. V načrtih KS imajo tudi uvedbo novega samoprispevka za uredi- tev komunalnih udev in graditev Naselje Tirgot, največje naselje v KS, ki s svojim hitrim razvojem postaja' del mestnega območja Slovenske Bistrice. novega doma gasilcev in družbe- no pt)litičnih organizacij KS IM- POL. V KS uspešno deluje tudi samoupravni sistem, čeprav ob tem ugotavljajo, da še vedno ni zaževel v takšnih razsežnostih kot bi bilo to potrebno. Med zelo ak- tivnimi pa so organizacije ZRVS. ZSMS, RK. lovci, kinološko dru- štvo in nekatera športna društva, med njimi še posebno judo. Letošnje svečanosti v okviril praznovanja prvega praznika K S so p kpo je tukaj, kot bi bik sestre se mi zdi. Malo pogr^amo domače, kolege, pa gre. Za sprt membo smo delno uniformiraiK. Nosimo tde bluuze z napisom B r(Aavu in ta bhiza daje pečat vse mu temu vojaškemu življenju. Tit di puške smo že imdi v rokah, s« stavljali in razstavljali smo jih tfl se pripravljali na zaključno o(t njevalno streljanje. Malo me je si| cer strah, pa bo že. Huje bi bilo puSkomitraljezom. Prav bi bilo, 4 bi to pridobljeno znanje še kdai preverjali, kajti z leti človek marsfj kaj pozabi." M. Ozm« ORMOŽ DOM DRUŠTEV KMALU DOGRAJEN Gradbena dela na novem domu društev v Ormožu gredo h kraju, nekaj dni pa bo tudi zunanjost doma dobila dokončno podobo. V urejeni zgradlx bodo klubski prasiori, dvorana, pisarne, garaže in \M ZakljuČBa deb na domo dmštn v Ormožu dalje. Gre namreč za dom. ki ga gradijo Združenje obrtnikov ob^^ Ormož- Avlo moto društvo, ribiško m lovsko društvo, prostor v njefL, bo našlo morda še kakšno društvo ah sekcija. Novi dom društev je t^'J še en dokaz, da se da s solidarnostjo in enotnim nastopom mar5*V doseči. Slovesna predaja doma društev namenu bo 4. oktobra. pove2^ z bogatim programom. Prosvetno društvo - OS vaškega življenja v ptujski občini skoraj ni vasi in ne kraja v katerem ne bi imeli prosvetnega društva. Ponekod ta društva životarijo, drugod spet blestijo v svoji aktivnosti. V kraje- vni skupnosti Hajdina segajo zače- tki prosvetnega društva še v pred- vojni čas. Danes se njihova deja- vnost v mnogočem razlikuje od ti- ste, nekdanje. Vseskozi, odkar pomnijo pa aktivnost med številni- mi člani ni zamrla. Prosvetno društvo Hajdina združuje dandanes okoh 30 akti- vnih članov, čeprav jih je na pa- pirju skupaj z občasnimi člani mnogo več. Iz leta v leto snujejo nove načrte, za njimi pa ostajajo vedno polne dvorane zadovoljnega — domačega občinstva, pa naj si gre za odrsko delo ali za kakšno proslavo s kulturnim programom. Karel Robinščak iz Hajdine je danes častni predsednik prosvetne- ga društva v tem kraju, kajti nje- govo življenje je vseskozi poveza- no z njim. Se predlani je skupaj s sotovariši dramske skupine privab- ljal smeh obiskovalcem predstav na veseloigri. Sedaj vsega več ne zmore, saj se je v celoti posvetil delu in nalogam tajnika KS Hajdina. Pa vseeno še pride v pro- svetno društvo, ki domuje v istih prostorih, kot takrat pred leti. Rad se spomni tistih lepih dni, ko še ni bilo ne kina in ne televizije, morda le tu in tam kakšen radio. Takrat so ob večerih ljudje mnogo raje se- dli skupaj in naštudirali kakšno delo. Ob nedeljah in praznikih so potem razveselili še ostale občane, ki so kljub utrujenosti od trdega kmečkega dela radi zahajali v pro- svetno dvorano. Nikoli niso odhajali razočarani, pravi Karel Robinščak, se zamisli in pove: ,,Naše prosvetno društvo je bilo ustanovljeno takoj po vojni, leta 1946. To so bili težki iX)goji. Pro- stori niso bili urejeni, kadrov ni- smo imeli, pa vendar nam je uspe- lo, da smo že takrat izoblikovali dobro društvo. Naš režiser je bil takrat tovariš Vobič, ki je skupaj z nami delil dobro in slabo. Seveda pa dramsko delo Hajdinčanov sega še globlje v zgodovino. Že leta 1921, ko je bil zgrajen današnji prosvetni dom, so v Haj- dini ustanovih dramski krožek, ki so ga sestavljali in obiskovali tak- ratni študentje ptujske gimnazije, meščanske šole, pa kader iz takrat- ne osnovne šole v Hajdini in posamezni okoliški vaščani. Kro- žek je bil izredno aktiven vse do leta 1941, do okupacije naše domovine. Med vojno v Hajdini ni bilo nobenega prosvetnega dela, moram pa povedati, da v naši dvorani okupator ni imel prihke, da bi jo koristil v kakršne koli namene. Po osvoboditvi pa smo kljub izredno težkim pogojem takoj pri- čeli z delom. Predvsem smo na oder spravljali razne komedije, ker so v povojnem času pač ljudje naj- bolj potrebovali malo več raz- vedrila, smeha in podobno. Z leti pa smo se lotevali vse težjih in zahtevnejših del. V sedanjem času se lotevamo le raznih dram s kate- rimi polnimo dvorane v Hajdini in okoliških krajih. Veliko gostuje- mo ... " Vaše delo je vseskozi povezano s prosvetnim društvom, ali ste bih veliko na oderskih deskah? ,,Vsekakor so to bila moja naj- lepša in najbolj vedra leta. Vse od leta 1946 pa do 1952 sem v dram- ski skupini sodeloval redno in aktivno. Zaradi službene odsotno- sti sem takrat za nekaj let prene^ hal. Pozneje sem se spet vključil v skupino in odigral nekatere vloge, predvsem starejše. Kot aktivni igralec v našem društvu sem zadnjič nastopil pred dvema letoma. Sedaj ne zmorem več, ker me preveč veže delo tukaj v krajevni pisarni. Ve- ste, vsako delo zahteva svoj čas, predvsem pa veliko učenja vlog, ki jih moraš znati na pamet. Za to pa sedaj res nimam več časa." Ko kramljamo o vašem prosvet- nem društvu vseskozi govorite le o dramski skupini, se pravi, da je to najpomembnejša dejavnost vašega društva. Ali obstaja še kakšna druga sekcija? ,,Da, iiiieli smo tudi nekatere druge sekcije. Predvsem je bila aktivna šahovska sekcija, pa namiznoteniška sekcija. Tudi knjižničarska sekcija se je lepo obnesla. Vendar smo imeli težave predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Naš prosvetni dom jc bil za vse te premajhen. Naše sodelovanje z društvom upokojen- cev Hajdina je rodik> uspeh. Oni imajo svoje, lepe prostore, zato smo knjižnico predali njim in jo sedaj oni vodijo skupaj z potujočo knjižnico. Šahovsko in namizno- teniško sekcijo pa je prevzela osnovna organizacija mladih. Sek- cije torej še obstajajo, vendar ne več pod okriljem prosvetnega društva." Koliko predstav pa ste imeli na leto, v tistih najbolj blestečih letih? „2c leta 1946, ko smo prvič po vojni začeli znova, smo začeli z ga5lovaiqi po drugih krajih in to je Karel Robinščak, častni predsed- aik Msavdacck dra^a v H^diai. Zgradba v Hajdini, kjer se stekajo vsi draiheni m politični tokovi tega kraja. Desni del je ostanek prvega prosvetnega donu, levo v ospredju pa prizidki v katerih imajo prostore KS in ariadisa. poslalo že tradicija, ki se je iz leta v leto bolje obneslo. Tako smo v letih l**6 in 47 gostovali med drugim tudi v Mariboru, pogosteje pa smo nastopih v okoliških vaseh. Najtesneje smo sodelovah in na- stopati v Lovrencu, Cirkovdh, Rogoznici, Destrniku, Vitomarcih, pa tudi v haioških predelih, v Leskovcu in Podiehniku. Naša gostovanja so biia p<^o- sta. Tako smo letno nastopili na tujih odrih tudi po devet do dva- najst krat. Razen tega smo vsako leto pripravili na d(»načem odru po tri, štiri predstave, lahko bi re- ke! premiere. Že leto nazaj pa tesno sodduje- mo s prosvetnim društvom iz Bed- nje, ki nosi ime po Pranju Sercu. S tem društvom smo se takorekoč pobratili. Redno gostujejo pri nas, mi pa jim obiske vračamo. Tako izmenjujemo izkušnje, veseli pa smo, ko so na obeh straneh dvora- ne vedno polne." Kaj pa mladih članov, jih imate dovolj v vašem društvu? ,,Težko bi rekd, da pri nas manjka kadrov, še težje je reS. da se starejši člani utrudijo in da ne zmorejo več. Veste, kdor je enkrat na odru in se posveti temo dram- skemu delu je težko, da bi kdajlodi onemogel. Z odra te lahko potegne le kakšna hujša bolezen ali preza- poslenost pri rednem deli- te še danes imamo aktJM;. . ki so prekoračili 60 let, v oc~ jih imamo nekaj s sedmimi k-.. Zato nas skrbi vključevanje mladih v naše društvo. To v-prašanje nas tare že več let, predvsem zaradi te- ga, ker kader, ki ga na novo vklju- čujemo kmalu odhaja. Se zgodi, da je z nami leto ali dve na odru, potem pa ga potegne kam drugam. Ali v šolo ali na delo. S tem pa ne trdim, da naše sodelovanje z mladinsko organizacijo ni tesno. Nasprotno oni so zelo akti\Tii in vedno kadar potrebujemo pomoč so z nami. To je pohvalno in mor- da za vzor tudi drugim. Prevsem po moram reči, da naša glavna na- loga ni le dramsko delo, ampak pridemo na oder tudi z raznimi kulturnimi programi ob proslavah in praznovanjih. Takrat se to našo sodelovanje najbolj vidi. To pa ze- lo cenimo." In kakšno delo trenutno študira- te v vašem društvu? ,,Pred kratkim smo se ravno se- stali in sklenili, da zasnujemo pro- gram za sezono 1981—82. Naše prvo delo bo po vsej verjetnosti drama Kmetija. Ta bo za naše vaščane najbolj prikladna, čeprav je morda nekoliko težja za nas. Pri tem moram seveda opozoriti na probleme, ki jih imamo z odrom — ta ni dovolj opremljen, zato bo- mo skupaj z vaško in krajevno skupnostjo verjetno uspeti oder urediti. V naslednjem srednjero- čnem obdobju pa so že zagotovlje- na sredstva za renoviranje celotne dvorane. Seveda ne morem min)o tega, da pri vsan tem ne bi ix*va- lil nekaterih najaktivnejših članov, skupaj s predsednico naš^ društva Anico Vidovič iz Zgornje Hajdine. Njihova je zasluga, da je prosvetno društvo Hajdma danes to kar je." M. Ozrocc TEDNIK ~ ^p^"^^!^ kultura in izobraževanje - 7 Svetlana in Aleš v kabaretu 13 TEDNIKOV POGOVOR Svetlana Makarovič, znana prek Teleksa po ,stenski uri", sicer svobodna umetnica, pesni- ca, pisateljica, pe\ka, igralka in še kaj, Aleš Kersnik, glasbenik in odličen sogovornik in še kaj Oba sta sedla k mizi z našim mikrofonom in drug drugega prekašala v govorjenju o. . . marsičem, čeprav se je Svetlana najprej krepko branila pogovora, češ, da nima kaj reči. Pa je bilo toliko povedanega — nekaj tudi za čisto interno uporabo — da vsega ne moremo zapi- sati. Predstavo glasbenega gledališča iz Ljubljane Kabaret 13 smo izkoristili za pogovor o tej zvrs- ti umetniškega ustvarjanja. Svetlana je napisala za odlično predstavo vse tekste, pa tudi nekaj glasbe, Aleš pa je glasbenik od peta do glave. Svetlana nastopa v Kabaretu kot pevka, Aleš sedi za bobni in sploh vodi svoj trio. O predsta- vi posebej ne bi pisali, le to naj rečemo, da je lahko vsem, ki so jo zamudili, presneto žal. ..... Jaz pišem bolj preprosto glasbo," zatrjuje Svetlana, medtem pa Aleš vztrajno odkimava, ker je bojda njena glasba dobra, ,,ampak se mi zdi škoda zavreči glasbo, ki se mi ob tekstu kar sama poraja. .>Meš pa se bolj izživlja v notah in v takih kompliciranih harmo- nijah, zato ga včasih kar preklinjamo, ker je, težko peti tako, kot on zahteva." Tem zadnjim besedam je Aleš Kersnik brez oklevanja pritrdil Seveda smo se ustavili pri tej vznemirljivi ,.stenski uri" — Svetlana je na to temo napisala pesmico. Njen komentar: ,,Ha, ha, ha. . . kdo bi si mislil, da bo po to- likem času še zmeraj aktualna. Takrat se mi je kar sama napisala kot nekakšen odgovor na vsa anonimna pisma, ki so deževala name, grožnje, grožnje. .. Se mi je zdelo še najbolj pametno, da naredim pesmico na to. Pesmica je ljudem všeč, kar ima dosti konkretno osnovo, kajti, ne boste verjeli, ampak precej ljudi je takrat dobesedno resno mislilo, da jaz zares počnem te zadeve s stensko uro. In če bi rekla da to počnem s pisalnim strojem, bi mislili, da je to res in bi postrani gledali pisalne stroje." In spet se vsi skupaj zasmejemo, ker stvar res gre malce predaleč. Kako nastane kabaretni program, je bilo vprašanje za Aleša? ,,Ko se Svetlani ,,odpre", material kar leti skupaj, celo goro ga pripravi in potem izbi- ramo. Program pa tudi prilagajamo glede na kraj, kjer nastopamo, pa tudi kakšne novosti so tu in tam vmes. Improvizacij se ne gremo, ker je cel program tekoče napisan z vmesnimi napo- vedi ali pripombami, pa glasba tudi in se ne da nič improvizirati. Vse mora biti izvedeno profe- sionalno, čeprav smo popolnoma neuradna skupina." „Skupaj se držimo od naključja do naključja, ,,povzame Svetlana," ker nam je jasno, da nismo in tudi ne bomo komercialni. Povpra- ševanja po kabaretu najbrž ne bo bistveno več kot sedaj. To sklepamo tudi po ignorantskem obnašanju nekaterih institucij do nas. Nismo pa prav nič presenečeni. Podobna so bila prese- nečenja tudi v začetku, ko smo pač mislili, ko se je na vseh straneh kikirikalo, da pri nas ni šansonov, da je pomanjkanje tega, da bi bilo treba dobrih tekstov,. . . to še sedaj kikirikajo uradni zabavni glasbeniki. Ampak, če mi hočemo na televiziji nastopati, nas bodo odpra- vili recimo, z eno deseto tarifo kot katerega koli. Televizija pač misli, kaj jaz vem, da neki mladi pevec mora biti na smrt hvaležen, da mora vse riti polizati v tej hiši, da dobi šanso da nastopi pred kamero. Mi smo malce stari za take št ose in tudi popevkarji nismo in nas to ne zanima. Zanimalo bi nas, če bi dobili eno spodobno ponudbo. Dokler se bo ljubljanska RTV tako obnašala kot se, mi tam nimamo kaj iskati in je boljše, da ostanemo vsak na svoji strani." ,,Odziv občinstva pove vse," zagreto nadaljuje Aleš," saj so povsod navdušeni. To je dokaz, da tu ni vse v redu in bi bilo treba te stvari malce prevetriti. Televizijcem odziv občinstva ne bo nekdar dovolj povedal. Vse drugo lahko vpliva nanje. . . ali pa tudi ne. Onf zmeraj trdijo svoje. Oni so tam v službi, plačo dobijo. . . Njihov interes ni v tem, da bi vrteli dobre ali odlične programe. Le tiste, ki so enaki ali pa malce, malce boljši od njihovih. Sicer bi si lastno vejo rezali, če bi vrteli boljše pro- grame, kot so jih sposobni sami pripraviti. To je žal resnica. Resnice pa niso preveč priljublje- ne." Prav je da vsaj omenimo ostale sodelujoče v kabaretu. Poleg Svetlane in Aleša so zraven še Jera Mrzel, Lado Leskovar, Ivan Jezemik, Ivo Umek in Džuro Penzeš. Skupina je slučajna, ujema se in dokler se bodo ujemali, bodo sku- paj. Prizadevajo pa si, da bi pritegnili k sodelo- vanju tudi mlade, sposobne igralce in pevce, ki se še niso uveljavili. Pa tudi nove komponiste. drugače lahko stvar zbledi, ali, kot pravi Svet- lana: ,.Stoječa voda se usmradi!" Ne iščejo sicer intenzivno, iskanje mladih talentov je bolj prepuščeno naključju. In kdo pride v poštev: ,,Ja, pamet mora imeti v glavi, pa muzi kalen tip mora biti. Povezali se bomo z Jerasom iz celjskega teatra, ki je že nastopal z nami, ..pravi Svetlana." moje novo odkritje pa je Ljerka Belak tudi i/ celjskega gledališča. Dali jima bomo priložnost za nastop in mislim, da bo to lepa pridobitev."Pogovor je zavil v čudna pota, v labirinte odnosov med kulturniki — takšnimi in drugačnimi. Aleš Kersnik se je krepko razvnel: ..Izgleda, da naša kulturna srenja in veliki šefi v naši kulturi nasploh, ,,izredno" poznajo stvari okrog ustvarjanja. Imam vtis, da jim ni do tega, da bi ljudje res dobro delali. Izgleda, da jim je do tega. da bi bili čimbolj pridni, — to pa z umetnostjo nima nobene zveze. Uradna situacija je taka, da se vse raz- vija, podružblja in tako dalje. V bistvu gre pa cela stvar nazaj!" Človek ima občutek, da sta oba zagrenjena zaradi takih odnosov! ,,Ne. sploh ne." Svetlana in Aleš sta si ob tem pok i mala. čeprav brez nasmeha in malce prehitro, tako da občutek zagrenjenosti še zme- raj ostaja. ,,Pa če je v dvorani dvajset ljudi, jaz vem, da imam svojo publiko, ki jo lahko pre- pričam in ji nekaj povem. To mi zadošča. Ce imam pa tako občinstvo, kot je bilo v Ptuju, to pa je sploh krasno. Briga mene ostalo, kulturna politika in ostalo. Ce se bomo mi zmenili, bomo šli nastopat v en blok v kolesarnico in bomo nastopali. Sploh se mi zdi neumno, da bi se institucionalizirali, da bi imeli svoj žiro račun, pa svoj žig. . . Saj smo mislili, pa se nam zdi brez veze. Potem so takoj zoprne stvari zra- ven. Bolje je tako kot je." Najbrž bo kar držalo. Šansoni, ki smo jih sli- šali v Ptuju so odraz današnjega življenja na tem malem planetu, ki mu dajemo vsak zase tako veličino, ki mu pripisujemo tako velik pomen. Angažirani teksti z dobro glasbo ne nastanejo čez noč, čeprav je treba za pesem v pesniški zbirki mnogo bolj garati. Ni pa tako, da bi teksti kar leteli izpod peresa. Svoje prispevata rutina in veselje do tak^a dela. Upajmo, da Svetlani in Alešu ne prvega ne zadnjega ne bo zmanjkalo in da bomo imeli še kdaj priložnost videti tako kvalitetno kabaretno predstavo v Ptuju. N.D. SLOVENSKI SLOVNIČARJI 08 200-LETNICI KOPITARJEVEGA ROJSTVA Med prireditvami letošnjih ptuj- skih kulturnih srečanj smo minuli torek zabeležili še eno — otvoritev razstave SLOVENSKI SLOVNI- ČARJI OB 200-LETNICI KOPI- TARJEVEGA ROJSTVA, ki si jo lahko v teh dneh ogledate v študij- skem oddelku ptujske ljudske in študijske knjižnice. Poleg predsta- vnikov ptujske kulturne skupnosti, kulturnih delavcev in drugih obi- skovalcev sta se otvoritve udeležila tudi prof. dr. Janko Jurančič, naš rojak iz Vitomarc in predstavnica inštituta za slovenski jezik v Lju- bljani. V imenu organizatorja — ptujske Ljudske in študijske knjižnice je uvodoma govoril njen ravnatelj prof. Drago Suligoj. ki je poudaril namen razstave v tem. da na tak poljuden način prikaže razvoj slo- venskega jezikoslovja od njegovih Na razstavnem prostoru v hodniku študijske knjižnice je bilo komajda prostora za vse. (foto: M. Ozmec) začetkov pa do danes. Posvečena pa je našemu največjemu jeziko- slovcu Jerneju Kopitarju, čigar 200-letnico rojstva somo prazno- vali v mesecu avgustu. Dr. Jurančič se je delavcem knji- žnice posebej zahvalil v imenu in- štituta za slovenski jezik pri aka- demiji znanosti in umetnosti v Ljubljani ter nato govoril o pri- spevku nekaterih velikih mož, ki so jih dale Slovenske gorice kot so bili Anton Murko. Caf, Smigoc, Dajnko, Matija Murko, Muršec, dr. Slodnjak in drugi. Nekatere podrobnosti o sami postavitvi razstave in razporeditvi razstavne- ga gradiva je ob koncu pojasnil še bibliotekar Jakob Emeršič ; ki je v glavnem tudi izbral vse razstavlje- ne knjige in publikacije — last štu- dijskega oddelka ptujske knjižnice. mš oiroavoiA ZGODOVIIVA KIDRIČEVEGA (1. nadaljevanje) STRNIŠČE DO PRVE SVETOVNE VOJNE Zaselek Strnišče blizu železniške postaje Lovrenc na Dravskem f>olju. oddaljen od Ptuja sedem kilometrov, je spadal pred I. svetovno vojno upravno k Župečji vasi. Ležal je vzhodno od Župečje vasi in severno od železniške proge Ptuj—Pragersko. Leta 1912je dobilo naselje lastno postajališče z nemškim imenom Šternthal, (1) Župečjo vas omenjajo zgodovinski vin prvič okrog leta 1200. Bila je last šentpavelskega samostana na Koroškem, kije imel sam samostan tudi blizu sedanjega župnišča v Lovrencu na Dravskem polju. Samostan v Lovrencu je zgradil okrog leta 1201 grof Spanheim. Turki so Lovrenc izropali in požgali leta 1475 in 1493. Od samostana so vidni danes komaj borni ostanki zidov. Ciradič Slrni.šče-Sternhal ali Sterntal. kakor zgodovinski viri nem- §ko ime različno pišejo, je sezidal leta 1870 grof Schoendorf, lastnik graščine Schneevveiss v sosednji vasi Apače. Njegova graščina v Apačah je v 19. stoletju razpadla. (2) Okrog graščine v Strnišču se je razprostiralo obsežno posestvo, veliko 332 ha. Leta 1896 gaje kupil z gra.ščino vred Erancz Hellin iz Ptuja. Na gozdove je tedaj odpadlo 152 ha površine. (3) V delavska stanovanja v graščinskih gospodarskih poslopjih seje na.selilopoletu 1870 okrog deset delavskih družin in okrog deset samskih delavcev in delavk, v gradu pa gra.ščak s svojo družino. Tako seje rodilo naselje Strnišče na Dravskem polju z okrog 80 prebivalci. Na stmiškem posestvu je lastnik zaposlil tudi po 40 do 50 sezonskih delavcev. Otroci stalnih prebivalcev Strnišča so obLskovali šolo v Lovrencu na Dravskem polju. (4) . . . Za zaselek Strnišče seje hitro udomačilo ime po graščinskih hlevih z ovni — Staerstall (ovčji hlev), kakor je hleve imenoval nemški go- spodar. Iz tega imena seje oblikovalo ime Sterntal ali Štemthal. (5) Slovensko ime )>Strnišče<( so izbrali za naselje slovenski »čitalni- čarji« v Ptuju med prvo svetovno vojno p>o izsekanih gozdnih jasah ali strnišču za barake, ki so jih postavile avstrijske vojaške oblasti leta 1915 za rezervne vojaške bolnišnice. Novembra 1918. po razpadu Avstro-Ogrske države, so slovenske oblasti kraj tudi uradno tako imenovale. Že med prvo svetovno vojno seje ime Sterntal (Stemthal) razširilo na vse ozemlje, na katerem so zrasla barakarska naselja rezervnih vojaških bolnišnic, to je, na del katastrskih občin Apače, Gerečja vas in Lovrenc. (6) Vojaške rezervne bolnišnice v Strnišču med prvo svetovno vojno Avstro-ogrski vojski so narekovale vojaške ixitrebe med prvo sve- tovno vojno, daje zgradila leta 1915 v Strnišču več vojaških rezervnih bolnišnic in taborišče za vojne ujetnike. Na bojiščih .so nudili prvo pomoč ranjencem frontni lazareti, nato pa bližnje vojaške bolnišnice. Velik naval ranjencev in bolnih vojakov na vojaške bolnišnice, je prisilil vojaške oblasti, zgraditi še rezervne bol- nišnice z imeni matičnih bolnišnic, od k(xler bi sprejemale bolne vojake. Vojaške oblasti pa so potrebovale tudi taborišče za vojne ujetnike. Kakor nam dokazujejo zgodovinski vin. so pričeli graditi taborišče v Strnišču marca 1915 in z gradnjami zaključili žc jeseni 1915, le nekaj manjših gradenj so opravili še pozneje. V šestih ograjenih taboriščih z barakami in z nekaterimi barakami izven ograjenih taborišč je bilo prostora za okrog 14.000 postelj, kar nam prikazuje ohranjeni načrt taborišč iz leta 1915. Tako je zraslo blizu starega Ptuja, znanega že iz rimskih časov, kije štel leta 1910 le okrog 4600 prebivalcev in ni imel vodovoda in je bil še slabo električno osvetljen — v nekaj mesecih, novo naselje lesenih barak z vodovodom in električno razsvetljavo, kije lahko sprejelo ptnl svoje okrilje trikrat več prebivalcev kot jih je štel Ptuj. (7) Da -so se vojaške oblasti odločile prav v Strnišču zgraditi veliko vojaško bolniško naselje, so bili tKlločilni trije dejavniki: primerna oddaljenost od bojišč, bližina železnice in kakovost tal. ki je zagotavljala s talno vodo ureditev vodovoda. (8) Prvi ohranjeni dopis v prbtokolni mapiokrajnegaglavarstva v Ptuju o gradnji tabori.šč v Strnišču med prvo svetovno vojno, je z dne 28 marca 1915. To je odobritev projekta za gradnjo sanitarij, ki ga je poslala vojaška komanda v Gradcu vojaškemu gradbenemu vodstvu v Stnušču. ^ Gra.Vhia v Strnišču, sezidana leU 1870 Projekt je pripravila sanitarna komisija gradbenega vodstva vojaškega ujeiniškega taborišča v Strnišču (Militearbaulitung fuer das Kriegsge- fangenen-Lager in Sterntal). Vojaške oblasti so tedaj nameravale zgraditi le vojaško ujetniško labonšče za približno 20.000 vojnih ujetnikov. Graditi so ga pričeli marca 1915. Ko pa je maja 1915 izbruhnila vojna osrednjih sil z Italijo, so načrt taborišča v Strnišču spremenili. Potrebovali so namreč več vojaških bolnišnic bliže italijanske fronte. Vsa tabt^rišča vojnih ujetnikov na Štajerskem m Koroškem so zato ukinili. Iz Strnišča so izselili prvih 1000 vojnih ujetnivkov. ki sojih tam že maja 1915 naselili. Poslali so jih na Madžarsko. (9) ZA TABORIŠČA NAJETA ZEMLJA Zdne9.junija I9l5je ohranjen dopisokrajnega glavarstva v Ptuju gradbenemu vodstvu v Strnišču. ki izraža željo, naj navede gradbeno vodstvo parcele, ki jih zavzxma gradnja vojaških objektov v Strnišču. Dopisu je pndan »izkaz* (Ausweiss) vojaškega gradbenega vodstva v Strnišču o prevzetih zemljiščih v Lovrencu, Gerečji vasi in Apačah. V njem čitamo. da so najeli zemljo z gozdovi in fx>lji od 15 posestnikov v Lovrencu. V Gerečji vasi so najeli zemljo s travniki in polji od 26 posestnikov, v Apačah pa gozdove od dveh posestnikov Nadaljevanje prihodnjič Literarni večer mladinske literature v sredo, 24. sepL 1980. bo ob 17. uri, v Narodnem domu literarni večer znanih mladinskih pisateljev. Svoja dela bodo brali pisatelja Ivo Zorman in Slavko Pregl ter pesnik Niko Grafenauer, a v pogovoru z mladimi bralci bo sodelovala tudi ilustratorka Jelka Reichmanova. Za učence in dijake, pa tudi za starejše, pomeni tak neposreden stik z umetniki lepo doživetje, saj je ustvarjanje za mladino večkrat nepri- merno ležje kot za odrasle in uspeh pri mladih desetkrat večje zado- ščenje, a tudi odgovornost. Približati se, spregovoriti otroški duši, zah- teva veliko umetniške moči in sposobnosti. Enako pomemben kot tekst je za mladega bralca ilustracija, ki mu lahko knjigo približa ali odbije, razgiba domišljijo, lastno ustvarjalnost, lepoto in ne navsezadnje dobroto. Enakovredno si stoje 'nasproti mbdinski pisatelji, pesniki in ilustratorji. Brez enega ali drugega bi bil duševni razvoj naših otrok osiromašen. V tem smislu si predstavljamo literarni večer. Avtorji se naj s svojim delom približajo poslušalcem, ti naj najdejo neposreden stik z umetniki ob poslušanju, sprejemanju in spraševanju. Pogovor bi naj bil preprost in bogat kot so preproste in bogate otroške duše. To pa ne pomeni, da niso na večer vabljeni starejšL kajti pravi umetnik zna govoriti otrokom, a se obenem približati tudi starejšim. Literarni večer bo pripravila Ljudska in študijska knjižica Ptuj v programu VIlil. ptujskih kulturnih srečanj. J. Emeršič Kakšna bo usoda ptujske baletne šole? Na pobudo nekaterih entuziastov smo pred dvema letoma pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda ustanovili baletno šolo in že prvo leto je bil odziv zelo dober — 110 kandidatov seje vpisalo v baletni vrtec in pripravnico. Drugo leto je ostalo še 70 gojencev, med njimi nekateri izredno nadarjeni — kot je ugotovil znani baletni mojster iz Maribora Niko Otrin. ki tudi ves čas skrbi, da se mladi spoznavajo z osnovnimi baletnimi koraki in danes že z nekoliko zahtevnejšimi elementi te plesne umetnosti. Dosedanje dvoletno uspešno delo bi letos morali nadaljevati v tretjem letniku v organizaciji mariborskega centra za baletno in glasbeno izobraževanje, zakar pa smo v Ptuju naleteli tako na prostorski kot Finančni problem. Dvorana narodnega doma v Ptuju nima primemo urejenega parketa, na njem mladim plesalcem ne sme drseti, in ki ga potrebujejo za pouk zahtevnejših baletnih elementov. Dogovori so tekli tudi s ptujsko glasbeno šolo v okviru katere bi organizirali še pouk baleta, vendar v dvorani ni centralnega ogrevanja in s temi dogovori letos ne bo nič. V zvezi s finančnimi sredstvi, kijih f>otrebujejo za delovanje baletne" šole so se pogovarjali tudi z izobraževalno skupnostjo in zvezo kulturnih organizacij, ki teh sredstev prav tako nista planirali in jih letos ni moč izdvojiti iz nobenega vira. Vse to pa pomeni, da bi morali v glavnem nastale stroške kriti starši otrok in ti so za mesečno šolnino kar precejšnji — 400 dinarjev. S tem namenom, so tudi sklicali posebni sestanek sstarši, ki bodanes ob 18. uri v prostorih narodnega doma, na katerem se želijo dogovoriti o nadaljnji usodi ptujske baletne šole in če so kakršne koli možnosti, da bi otroci šolanje nadaljevali v Mariboru, ker ga iz navedenih razlogov v Ptuju pri DPD Svoboda ne bodo mogli organizirati. mš Tudi v ptujskem gledališču začetek sezone 1981 /81 Gledališka sekcija delavsko prosvetnega društva Svoboda v Ptuju, sije tudi za sezono 1980/81 postavila dokaj obsežen program dela. ki med drugim vključuje letos tudi igro za otroke ob novoletnih praznikih. Prav to — naše najmlajše občinstvo smo doslej vse preveč zapostavljali in mu razen lutkovnih predstav na tem področju nismo nudili ničesar, čeprav vemo. da so najmlajši tudi najbolj hvaležni gledalci. Pred dnevi so v gledališču začeli tudi s študijem drame Jeana Paula Sartra ZAPRTI V ALTONL To obsežno gledališko delo v petih dejanjih je prevedla Mira Miheličeva, režira pa gost — Franjo Potočnik, režiser Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Ob dejstvu, da so v Ptuju še vedno težave z igralskim naraščajem, primanjkujejo predvsem igralci, bo tudi to pot moral prijeti za delo ves gledališki ansambel. Poleg tega imajo v načrtu še obnovitev veseloigre ZDRAHE NA VASI s katero so končali sezono 1979/80 in imeli doslej le tri predstave zaradi bolezni v igralskem ansamblu, predvideni pa sta še postavitvi dveh novih deL V kolikor bodo lahko zastavljeni načrt v celoti uresničili, bo to ena najuspešnejših gledaliških sezon v Ptuju v zadnjih nekaj letih. 8 ~ naSi dopisniki 18. september 1980 — TEDNIK Poletno Jihožitje " Pričelek šolskega leta in mak) število še neizkoriščenih dni letnih dopustov se vsejasneje kaže tudi v mestnem utripu življenja v občinskem Stoli in mize pred hotelom Planina v SrediSiu Slovenska Bistrica ostajajo zdolgočaseno prazni. središču Slovenska Bistrica. Medtem ko je v dneh med tednom mesto polno hitečih ljudi za opravki, pa je sobota popoldne in nedelja čas, ko je potrebno urediti zaostala domača dela. Tistim, ki jim je to uspelo postoriti skozi teden se odpravijo na piknik. Občinsko središče tako ob koncu tedna zaživi mirnejše, saj ni več gostega turističnega prometa, ki je še pred nekaj dnevi izpolnjeval življenjski utrip mesta pa tudi želje ni več tako velike. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat. PRALNI PRAŠEK - LOTERIJA v današnji potrošniški mrzlici se vse pogosteje srečujemo z ne- pravilnostmi, ki se pojavljajo na relaciji »prodajalec-kupec.o- tniškega prometa. Istočasno s to pridobitvijo pa je občinsko središče, posebno pa Kolodvorska ulica, po kateri je sedaj usmerjen avtobusni jromet, postala prometni zamašek na cesti med Mariborom in Ljub- jano, seveda za liste, ki se odločajo to razdaljo prevoziti po stari cesti in ne po hitri, ki mesto zaobide. Še posebno velja to za avtobusni promet, kije na tej relaciji zelo gost. Ne samo ozka ulica, v Kolodvorski ulici je Podoba »zaprte« ceste, ki postaja vsakodnevna ovira nemotenega pro- meta na Kolodvorski cesti. tudi več trgovin, ki jim vsaktxlnevno dostavljajo material, vse to jc naredilo iz Kolodvorske ulice pravi lijak. Vanj se isteka veliko osebnih vozil, avtobusov in tovornjakov, iz njega pa je le težko pnti, saj je predvsem v zgornjem delu ulica tako ozka. daje srečanje tovornjaka in avtobusa že kar nevarno. Tdk.šno spoznanje je med prebivalci in tudi prometnimi .strokov- njaki spodbudilo razmišljanja o nujnosti gradnje mestne obvoznice. Čeprav so razmišljanja dobila trdnejšo osnovo tudi v nekaterih pro- gramih prometne urejenosti v občini Slovenska Bistrica, vendar o njeni gradnji ni mogoče računati v sredneročnem razdobju do 1985, če se za to ne bodo odločneje zavzeli tako v občini kot tudi republiki. Rešitev prometnega zamaška v Kolodvorski cesti pa je potrebno poiskati v zelo kratkem času. saj bo sicer prišlo do zastojev, ki bodo povzročali tudi precejšnjo materialno škodo up>orabnikom prometnic. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Starši in otroci telovadimo skupaj v Ormožu že drugo leto zapored teče vadba otrok, starih od dve do štiri leta in njihovih staršev, ki jo vodita tovarišici Liuba Fišer in Jožica Janežič. Ce je po jutru soditi dan, bo tudi letos obiskovalo to obliko vadbe deset parov, željnih gibanja in prijetnih uric ob četrtko- vih popoldnevih. Skupna vadba otrok in njihovih staršev povečuje zanimanje rodite- ljev za raven gibalnih sposobnosti njihovih malčkov in vzpodbuja gibalne lastnosti otrok glede na njihovo starost in sposobnosti. 7e v ranem otroštvu si malčki pridobe trajne navade za sistematično telesno vadbo. V skupni vadbi se razvija in poglablja odnos staršev in otrok, razen tega pa se razgibajo poleg otrok tudi njihovi starši. Takšna oblika vadbe omogoča vaditeljici delo tudi z veliko skupi- no, kar brez pomoči staršev ne bi bilo mogoče. Vadbo sestavljajo posamezne vaje, ki jih otroci izvajajo sami, ob pomoči staršev ali pa v paru z rodi- telji. Orodje in telovadne naprave so postavljene tako, da otroci razvijajo spretnost, moč, vzbujajo občutek varnosti in odpravljajo strah pred globino, ob tem pa še ,,Ena mačka, štiri miši..." krepijo odrivno moč in razvijajo iznajdljivost. V uricah vadbe ne manjka petja in rajanja, kar ugodno vpliva na otrokovo naveza- nost na ritem in melodijo, ob tem pa se uči glasbo poslušati in jo razumeti. Telovadba staršev in otrok bo tudi letos tekla ob četrtkih od 16. Se vge, ... še više... do 17. ure, le s prostorom so Se težave. V osnovni šoli ,,Stanko Vraz", kjer je doslej vadba tekla nemoteno, želijo urediti pogodbe- no razmerje s TTKS Ormož in izde- lati urnik telovadbe in rekreacije za vse zainteresirane. Moramo pa si želeti, da slab dogovor med šolo in TTKS ne bi slabil poleta že priljub- ljene oblike vadbe otrok in staršev. Besedilo in posnetki: Fi M Dejavni upokojenci na Grajeni Društvo upokojencev Grajena je po sklepu letne konference in plana dela za letošnje leto pričelo z delom. Organizirali smo kolesarski trim upokojencev 27. julija s star- tom ob 15.40 izpred doma Franca Osojnika Grajena, navzoč je bil tudi zastopnik društva upokojen- cev Ptuj Maks Rozman. Vodil je Jože Sakelšek, tajnik DU Grajena, sodelovalo je 19 kole- sarjev. Vožnja je potekala po začrtanem planu, del Krčevine, Vurberg, Orešje, Vičava oz. Cesta Olge Meglic, Muzejski trg (malo okrepčila) po Maistrovi ulici nazaj na Grajeno. Na čelu kolesarskega trima je bil naš najstarejši član, upokojenec Jakob Donuter, predsednik DU Grajena, ki je že dopolnil 77 let. Za Takole smo se razvrstfli za skupni posnetek. njim so se zvrstili dva po dva kole- sarja v določeni razdalji, seveda vsi nad 70 let starosti. Na začelju je bila Jožica Orešnik z materialom prve pomoči. Na cilj smo prišli s polurno zamudo, kjer so nas pričakali in sprejeli s harmoniko in aplavzom krajani naše KS Grajena, med kate- rimi je bila Marija Vaupotičeva, predsednica skupščine KS Grajena. Tov. tajnik DU Grajena, ki je spremljal kolesarje, se je lepo zahvalil vsem kolesarjem za red in poslušnost pri vožnji, Marija Vaupotičeva pa je dejala, da so z velikim veseljem čakali in pričakali ta lep kolesarski trim naših upoko- jencev, izrekla nam je v svojem imenu in v imenu naše krajevne skupnosti najlepše pozdrave in zahvalo za naš trud in požrtvoval- nost. Zelo je bila vesela, da je videla naše starejše upokojence v tem kolesarskem trimu, ki dviga in poživi starejšega človeka, kot pravi pregovor, vsi na kolo za zdravo telo. Zaželela nam je v prihodnje še večjo udeležbo v vožnji in kar naj- več dobre volje. Zopet je zaigrala harmonika, še skupni posnetek in začel se je veseli del, družabni večer, ki ga je prire- dilo DU Grajena. Za konec se še opravičujem bralcem za tako pozno objavo, vendar niso bile prej izdelane fotografije. Obenem obve- ščam upokojence, da bo naslednji izlet 23. septembra na Reko in v Opatijo; izlet v oktobru pa bo po dravski dolini na Koroško. Prija- vite se lahko vsak torek med 9. in 11. uro v pisarni DU Grajena. J. S. Bruci k vojakom - na univerze šele čezlZ^m šolska vrata so se za vse osnovnošolce in dijake srednjih in poklicnih šol že odprla. Treba bo spet krepko prijeti za šolske knjige in vedro zaorati v novo šolsko leto. ,,Malce truda in dobre volje je treba, potem bo pa že šlo," tako vzpodbujajo naši starši svoje sinove in hčere, da bi uspešno opravili šole in se tako zaposhli. Kako pa je kaj z našimi letošnjimi maturanti, ozi- roma bodočimi bruci? Predvsem mislimo na moški spol, katerega je letos presenetil nov zakon o vojaški obveznosti. Letošnji maturanti srednjih šol so se že vpisali na višje ali visoke šole, toda kljub temu se bodo morali od univerze posloviti za 12 mesecev. Takšne so. namreč določbe novega zakona. Tako bodo letcšnji bruci (razen deklet) imeli brucovanje kar v kasarnah. Sedaj pa doma nestrpno pričakujejo pozive. Sele po odsluženem vojaškem roku bodo lahko nadaljevali študij na mariborski, ljubljanski ali kateri drugi univerzi. Morda si bodo nekateri fantje med tem časom premislili in se bodo po končani vojaški obveznosti raje zaposlili. To še bomo videli, saj čas prinese zmeraj nekaj novega. 7. in 8. oktober pa bo hitro prišel in tako bodo morali letošnji maturanti zapustiti svoj kraj in obleči vojaško suknjo. Na železniški postaji bo vehka gneča stiskale se bodo roke, pritekla bo tudi solza... Nac V imenu staršev in otrok vprašujem v četrtek, 11. septembra 1980 smo bili starši otrok, ki obiskujejo vrtec Med vrti 2 na roditeljskem sestanku obveščeni, da so zdravstveni pregledi otrok odkrili, da so med njimi trije, sicer zdravi, vendar pa kliconosci salmonel. Starši smo z vedno večjun začudenjem poslušali ugotovitve, da smejo ti otroci še naprej obiskovati vrtec, kei* zdravstvena služba ne more (?) odobriti bolni.škega dopusta njihovim star- šem. Poostrili naj bi samo higienske ukrepe v vrtcu, kar tudi po najboljših močeh izvajajo, dokler... Pisec teh vrstic se sam ne prišteva med paničarje, vendar vprašuje ustrezne organe zdravstvenega pred- vsem otroškega varstva. Ali bi bilo manj stroškov, če bi danes trije starši dobili bolniški dopust, kot pa če bo jutri epidemija vzplamlela in bo kandidatov za bolniški dopust nepri- merno več? V imenu staršev in otrok vprašujem, ali je bolje gasiti požar, ko ogenj še tli, ali je res potrebno čakati, da zagori gozd in se zdrami (birokratski?) gasilni si- stem? Se zlasti pa se to vprašujem kot neposredni proizvajalec in samoupravljalec, ki bom morda že čez nekaj mesecev v svoji temeljni organizaciji glasoval za vsakoletno stopnjo prispevkov za zdravstveno var- stvo. Herman Skrinjar Čudna igra narave Da takšne in podobne račke žive v zemlji, bi kaj težko trdili. Toda tale je prav zares pokukala iz zemlje pri pobiranju krompirja na Hajdini pri Repičevih. Najditeljica samega primerka, Marija Strelec pa pravi, da takšna prava račka s krompirjem ne bi bila tudi odveč na krožniku. Tekst in foto: Samo Strelec, 8/a, OS HajdiM, KS PODLEHNIK Krajani smo ogorčeni Krajani smo ogorčeni, ker nas odgovorni za ceste vlečejo za nos. Tako smo 6. septembra 80 sklicali v okviru vaškega odbora sestanek glede ureditve ceste Zakl Strajna. Na sestanek smo povabili preds- tavnika samoupravne skupnosti za ceste Ptuj ter predsednika krajevne skupnosti Podlehnik, da bi se skupno dogovorili o gramoziranju. Predsednik krajevne skupnosti je bil odsoten, zato ga je zastopal namestnik, zelo smo hvaležni kra- jevni skupnosti, saj so vodihii pokazali zainteresiranost za ceste, ki so v krajevni skupnosti. Nasprotno pa je s samoupravno skupnostjo, saj predstavnika ni bilo na sestanek, čeprav so ti orga- ni prevzeli omenjeno cesto. In tako nas je petdeset vaščanov zaman čakalo, tudi sestanek ni do- segel svojega cilja. Vprašujemo se ali je to otroška igrača, ko se gre za še tako pomembni objekt. Pri- bližno pred štirimi leti smo skupno s krajevno skupnostjo zasilno gramozirali precejšnji del ceste, vendar so naUvi odnesli gramoz, zato je potrebno izvesti ponovno akcijo, seveda z dogovorom samoupravne skupnosti za ceste, vsi smo pripravljeni tudi nekaj prispevati. Del ceste v dolžini en km je bil zgrajen med vojno, danes po petintridesetih letih pa je tlak le enkrat pokril gramoz, ki še je le malo viden. Ce bi cesto uredili bi v bodoče lahko računali na turistični kraj, saj iz dneva v dan nastajajo vinogradi, tudi domačije posto- poma urejajo, čeprav še je pojav, da mladi bežijo v mesta. Nedavno smo srečali nekega turista iz Nemčije, ki je povedal, da če bi tukaj bila kakšna koča bi preživel na teh lepih hribih dopust, verjetno ne bi bil sam, edino ga moti slaba cesta. Na samem hribu je lepi ravninski pas, na to je že marsikateri pomislil, da bi lahko postavili kakšni objek, ni nujno, da ga zgradi družba, glavno bi bilo, da ga s skupnimi močmi. Tudi naši Ptujčani verjetno ne bi držali križem rok, saj vsakdo si rad poišče svoj mir, posebno tukaj bi ga zagotovo imel, ker ni blizu kakšnega hrupa, edino lepi gozdo- vi, vmes pa travniki ter vinogradi. Tujci se čudijo tem hribbm ter razgledu, ko se odgovorni za ceste ne čudijo slabi vzdrževanosti, še posebno za nerazvite Haloze je vprašanje cesta, ki bo jo lahko iz- boljšali, če bi le odgovorni prispe- vali svoj delež. Tukaj je nad sedemdeset hiš, to ni malo od vsa- kega lahko računamo svoj pris- pevek, kar se je p>okazalo ob pre- teklem gramoziranju, tudi tisti, ki imajo tukaj vidende niso držali križem rok, še posebno se je izka- zal Slavko Horvat, tako bi bilo se- daj, če bi začeli z akcijo. Rezveseljivo je, da so se ses- tanka udeležili lastniki vikendov, enako domačini, tudi starejši mo- žak, ki se opira ob pahco se zani- ma za izboljšanje, saj nihče ne ve kdaj bo potreboval kasno pomoč. Nekako bodo odgovorni za ceste le morali pomisliti na skupni dogovor za ureditev ceste, samo obljubiti pomoč, češ ko boste skli- cali sestanek nas obvestite, zago- tovo se udeležimo, je premalo. Ce ne bomo zamesili kvasa, tudi dru- ha ne bomo pekli. Franc Drobnič TEDNIK september 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT ~ 9 snl - vzhod: kovinar-ptuj 2:3(0:3) Četrta zaporedna zmaga Stadion Kovinar v Mariboru, gledalcev 30(), sodnik Jelen (Celje); Strelci: 0:1 (23) Kranjc, 0:2 (28) Vinkler, 0:3 (30) VindiJ. 1:3 (83) Janžek, 2:3 (85) Jevšenak; Pluj: Veselic, Tement, Šmigoc, Matic Panikvar, Vindiš (EmerSič), Vinkler (Vrabl), Dončec, Bek (Ogrizek), Zgeč, Kranjc; Nogometaši selekcije Ptuj so v nedeljo dopoldan zabeležili četrto zaporedno zmago v jesenskem delu tekmovanja v vzhodni območni republiški ligi. Do zaključka srečanja so bili veliko boljši nasprotnik in si priigrali številne čiste priložnosti — zlasti v prvem polčasu, ko so bili domačini pred vrati Veselica popolnoma nemočni in brez priložnosti. V zaključku srečanja po treh menjavah v moštvu Ptuja (to je novost letošnjega tekmovanja) so domačini zaigrali ostreje, vsilili svoj način igre in ptujska selekcija je morala kar dvakrat po žogo v svojo mrežo in tako je zanesljivo vodstvo iz prvega polčasa skopnelo. No, vse se je srečno izteklo in dve točki sta odšli v Ptuj. Stanje na lestvici je naslednje: I. Ptuj 8, 2. Elkroj 7, 3. Pragersko 5,4. Kovinar 4, 5. Savinjska 4, 6. Steklar 2, 7. Dravinja i in 8. Koroška — Fužinar brez točk. V nedeljo bo v Kidričevem v okviru petega kola območni derbi. pomerili se bosta selekciji Ptuja in Pragerskega. V šestem kolu pa bo razplet v jesenskem delu še bolj jasen. V Mozirju bo gotovo prišlo do odločitve o jesenskem zmagovalcu, saj se bosta pomerili moštvi Elkroj in Ptuj. ki sla še nepremagani. Zapišimo še lo, da se bo nedeljsko srečanje med Ptujem in Prauerskim v Kidričevem pričelo ob 15.30. 1. kotar košarka Skupne priprave članske ekipe Od prejšnjega petka v Ptuju potekajo skupne priprave ekipe članov košarkarskega kluba Drava na novo tekmovalno sezono v slovenskih košarkarskih ligah. V prvem delu bodo Ptujčani igrali v vzhodni skupini —- kako pa naprej, to pa bo odvisno od dosežene uvrstitve v prvem delu. Ekipa je za novo sezono zelo pomlajena. Temu ustrezen je tudi tekmovalni cilj — kaljenje mladih moči za prihodnje sezone. Seveda pa ekipa ne bo izpustila iz rok priložnosti za dobre uvrstitve. Igralci med pripravami, ki bodo trajale do 21. septembra, vadijo dvakrat dnevno — pripravljala pa jih trener Matjaž Neudauer in pomočnik Matjaž Satler. Ob velikem razumevanju Centra srednjega usmerjenega izobraževanja in delovnih kolektivov MIP. Emona — Merkur. OS Martin Kores in KB Maribor PE Ptuj. ki so svojim dija- kom oziroma delavcem omogočili sodelovanje na skupnih pripravah v športni dvorani mladika in zunanjih objektih v Ptuju vadijo: Dobrije- vič. Šerona. Marčič. Filipič, Cobelj, Musič, Beranič, Kosednar, Reš, Petek. Urbančič, Komel, Skok, Kotnik, Kosi in Vuk. 1. kotar ii. republiška rokometna liga - vzhod - Članice Beltinka-V. Nedelja 18:21(8:11) Beltinka: Zakojč, Gyerkeš, Virag, Voroš, Kuzma 4, Tratnjek, Zakojč, Puklavec, Jerebricl, Kolman, Maučeč. V. Nedelja: Štuhec, Gedl, Miklašič Z. 1, Zidarič 7, Lukman, Kavčič, Vnuk 3, Radanovič 1, Cvetko, Radanovič M. 9 Miklašič S., Kovše. V prvi tekmi v članski konkurenci so igralke V. Nedelje v gostch premagale moštvo Beltinke. Moštvo V. Nedelje je v pretekli sezoni še nastopalo v mladinski konkurenci in brez poraza osvojilo prvo mesto v svoji skupini oziroma četrto mesto v republiki. Na tekmi v Beltincih sta se posebno odlikovali Radanovič M. in Zidarič M. v ekipi V. Nedelje in Gyrkeš I. pri domiačinkah. V naslednjem kolu se bosta v soboto ob 17,30 pomerili pri V. Nedelji ekipi G. Radgone in domačink. srl-Clanice - pp drava-branik 13:6(8:1) DE2 PREPREČIL DOBRO IGRO Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Bašar (Kranj) m Kuždj (Skofja Loka); PP Drava: Farič, Vršič, Cerne 8. Ivančič 2, Vičar, Galun, Mumlek 2, Kmetec 1. Sipek. Vraber, Kelenc, Sitsenfraj; Branik: Vujnič, Sauperl 3, Miki I, Pocajt, Pocrnič, Kline, Bunič 2, Ramoševac I, Markuš, Ramoševac II. Vabič; Igralke PP Drave so v soboto zasluženo in brez večjih težav premagale igralke mariborskega Branika in Se naprej zadržale vod- stvo na prvenstveni lestvici repub- liške rokometne hge. V prvem polčasu so domače igralke počasi vendar zanesljivo zadevale in višale razliko, z dobro obrambo pa zaustavljale napade gostujočih igralk. Mariborčanke, ki so v tem delu igre igrale popolno- ma podrejeno vlogo, so prvi zade- tek dosegle Sele pri rezultatu 5:0 za PP Dravo. Do konca polčasa, ki ga je domača ekipa zanesljivo dobila, je dež že dodobra namočil igralke, žoeo in igrišče. To se je odražalo tuai v i^ri. DrugI polčas je po zadetkih pote- kal enakovredno. Vzrok za to je iskati v slabem vremenu, to je domači ekipi povzročilo več težav kot pa nasprotna ekipa, ki se je na takšnem igrišču enakovredno upirala kvalitetno veliko boljši domači ekipi. V primeru lepega vremena bi maloštevilni gledalci pravgolovo gledali veliko kvalitet- nejše srečanje in izdatnejšo zmago PP Drave. Kakorkoli že, Ptujčanke so osvojile dve novi točki. Trenutni vrstni red v republiški ligi pa ie naslednji: 1. PP Drava 6, 2. Izola 6, 3. Šmartno 6, 4. Mlinotest 4, 5. Itas Kočevje 4, 6. Slovan 3, 7. Preddvor 2, 8. Šentjernej 2, 9. Polana 1, 10. Burja O, 11. Branik O in 12. EtaO točk. V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke doma pomerile z ljub- ljanskim Slovanom. Srečanje bo v soboto, pričelo pa se bo ob 17. uri. S tem srečanjem se bo končalo obdobje tekem s slabšimi nasprot- niki, saj za tem Ptujčanke gostu- jejo pri drugouvrščeni Izoli. Sele takrat se bo pokazala njihova prava vrednost. 1. kotar mladinske lige MARIBOR- DRAVA4:1 Mladi nogometaši ptujske Drave .so kljub porazu proti močni enajsierici Maribora prikazali dobro igro. Aluminij-Brežke 10:0 Mladinci Aluminijasododobra napolnili mrežo mladih Brežiča- nov. ki jim niso bili dorasli v no- gometnem znanju in spretnosti. Drava-Btarik 10:14(4:5) Mladinke rokometnega kluba Drava so sobotno srečanje izgu- bile zlasti zaradi mladosti (so še pionirke), neizkušenosti in slabše igre v drugem polčasu. 1. k. republiška rokometna liga - člani Minerva-Velika Nedelja 26:19(14:8) v. Nedelja: Lah, Sok, Pavlovič 4, Roškar 1, Rajh, Sabo 4, Rajšp, Zorko 3, Bezjak 3, Hrga, Majcen 4, Gaberc. Minerva: Krajnc, Jančič F. 9, Kumerc, Hlastec 7, Plazar 1, Jan- čič J. 1, Voglar 4, Virant 3, Ribič, Zazjal 1, Jan&čZ., Lorger. Na drugem gostovanju igralci V. Nedelje niso bili uspešni in so do- živeli prvi poraz z bivSim članom II. zvezne lige. M(*tvo V. Nedelje je v prvem polčasu preveč grešilo v obrambi in preveč spoštovalo re- nomiranega nasprotnika. V dru- gem polčasu pa jim je s podjetni- ško igro uspelo zmanjšati razliko, vendar so v zadnji minuti prejeli dva gola zaradi nepazljivosti. V naslednjem kolu se bosta v so- boto ob 19. uri srečala pri V. Ne- delji Usnjar iz Smartnega pri Litiji in domače moštvo. kv karting Hvala dragi, Langerholc osmi Na 4. dirki za državno prvenstvo v kartingu, ki je bila v Postojni to- krat nastop Ptujčanov ni bil uspe- šen. Nad 1000 gledalcev je videlo lepe in zanimive borbe, kjer se je najuspešneje uvrstil v juniorski konkurenci Armando Hvala. Odlično vožnjo je prikazal tudi veteran Dušan Korošec, ki se je v prvi vožnji uvrstil na 3. mesto, v drugi vožnji mu je zatajil motor, v tretji vožnji pa je bil na 6. mestu. Tokrat je nastopil z močno poško- dovano roko tudi Uroš Langer- holc, ki kljub želji in borbenosti ni mogel poseči v uvrstitev med vode- čimi. Žal tudi tokrat Ptujčani niso imeli svojega predstavnika v kat. 125 ccm kar se pozna v ekipni uvr- stitvi. Tudi tokrat smo lahko ugo- tovih, da je v upadanju število tekmovalcev, nastopilo jih je le 56, in v kolikor se bo to nadaljevalo je vprašljivo v prihodnje kdo bo še nastopal. Uvrstitve so naslednje: V nacio- nalnem razredu 90 ccm je zmagal Smrečnik — Moste, v 100 ccm ju- niorji je zmagal Brenčič-Moste pred Hvalo-Ptuj in Pepelom-Ce- Ije. . . Babic 9; 100 ccm je zmaga- la Irena Lavrič-Moste, 8. mesto Langerholc, 9. mesto Korošec, 22. mesto Seruga; v 125 ccm je zmagal Zivec-Moste pred Bužanom in Volfom — oba Celje. Ekipno Mo- ste 110 točk, Celje 90, Postojna 70. . . 8. mesto Ptuj 52 točk. anc Lovci so tekmovali v streljanju na glinaste golobe Na strelišču v Mestnem logu pri Pinčaijevem mhnu so organizirali 6. in 7. septembra člani LD Pluj veliko meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. V soboto 6. septembra je tekmovalo, kar 6 ekip in okrog 50 posameznih strelcev iz ptujskih in sosednjih LD. Med ekipami so najboljše rezultate dosegli: 1) LD—Spodnje Ptujsko polje, 2) LD—Rače, 3) LD—Jože Lacko Ptuj. 4) LD Boris Kidrič-Kidričevo, 5) LD—Ptuj 11 ekipa. Med posameznimi strelci so najboljše rezultate dosegli; 1) Janko Rožmarin, 2) Anton HI upič mlajši, 3) Rudi Rakuša, 4) Zdenko Ratek, 5) Slavko Jerenko. V nedeljo 7. septembra pa so se najboljši strelci pomerili še v tekmovanju za številne bogate praktične nagrade in za pečenega odojka. Najboljšim ekipam in posameznikom so ob zaključku tekmovanja podelili pokale, diplome in številne nagrade. Po končanem meddru- žinskem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe pa je lovska družina Ptuj organizirala še lovsko veselico. Besedilo in posnetki: Zlatko Novak { Zadetek tekmovanja na streliSču LovAe tfaiiiine Ptuj Po končanem tekmovanju je predsednik LD Ptuj Slavko Jermko poddil pokale, diplome in Številne praktične nagrade Pri novem lovskem domu LD Ptuj 90 člani pripravili Se k>vsko veselico, igral je ansambel Tornado Pozornost na lovski veselici je vzbujala tale »konjska sila«, s katero se je pripeljal eden od obiskovalcev. Priporočal je, da ga posnemajo tudi drugi in tako pomagajo reSevati energetsko krizo. MIRAN ŠEGULA PONOVNO NAJBOUŠI v Jastrebarskem je bila v nedeljo dirka v moto- krosu do 50 ccm kjer so nastopili tudi mladi tekmo- valci AMD Ptuj. Pred 5(X)0 gledalci je z odlično vožnjo navdušil Miran Segula. kije že na treningu pokazal odlično pripravljenost in vzdržljivost ter je bilo le vpraša- nje strq)a, če ne bo zatajil. Zmagal je v prvi vožnji v drugI pa je bil četrtouvrščeni. Odlično je starta! tudi Damir Prstec. kije v prvi vožnji imel smolo ter je zaradi okvare bil šele 9. v drugi vožnji pa odlični drugi. Tudi tokrat stroj ni ubogal Darjana Vesenja- ka, ki je vozil s pol moči. Končni vrstni red: Miran Segula 37 točk pred Tomažem Majerle-Crnomelj 36, Sandiiem Jakopi- čem-Bled 36. 6. mesto Damir Prstec 29. 10. mesto Darjan Vesenjak 23. Ekipno: Ptuj 66 točk. Črnomelj 60, Lukovica 47 točk itd. . anc skupščina telesnokulturne skupnost! Razkorak v usklajevanju Delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov občinske telesnokultume skupnosti so bili ob dru- gem — ponovnem — sklicu v petek, 12. septembra vendarle sklepčni čeprav so komajda dosegli po- trebno število prisotnih. Tako so najprej ponovno predlagali, da bi delegacije razpravljale o predlogu, da bi bile seje v dopoldanskem času in ne v popol- danskem, kot je bilo najprej sklenjeno. Treba pa je reči. da je bil ta popoldanski čas vsaj ob zadnjem sklicu ob 13. uri, tako da so se delegati sestali še vedno med delovnim časom. Sicer pa bomo videli, kako se bodo odločili delegati o zadnjem, predlogu. Na seji je bila v obravnavi najprej realizacija finančnega načrta skupnosti v prvem polletju tega leta, ki sojo delegati potrdili. Ob tem so sklenili, da je potrebno f)ovečati napore za uresničevanje spre- jetih varčevalnih ukrepov — omejiti tekme pod žarometi in varčevati z električno energijo in z vodo v športnih objektih. Dogovorili so se tudi, da bo financiranje nekaterih športnih klubov začasno omejeno, glede na to. da so v tej športni sezoni vključeni v tekmovanja na nižjem nivoju — ne več v zvezni ampak v republiški ligi in podobno. Delegati so nadalje sklenili, da je treba analizirati delo de- javnosti in organov Zveze telesnokultumih organi- zacij občine Ptuj ter predlagati novo, sdctivnejše vodstvo, poleg tega pa pristopiti k organizaciji ob- činske nogometne zveze ter dejavnost razvijati na Jayni krajevnih skupnosti. Ob obravnavi osnutka samoupravnega sporazu- ma o temeljih plana telesnokultume skupnosti ob- line v naslednjem srednjeročnem obdobju so dele- gati namenili največ pozornosti načrtovanim inve- sticijam. Menili so, da bi sofinancirali izgradnjo zunanjih športnih objektov pri Centru srednjega Usmerjenega izobraževanja, sofinanciranje gradnje Umetnega drsališča pa bi po mnenju večine črtali iz programa naložb v naslednjih petih letih. Seveda pa so se strinjali, daje treba nameniti sredstva za redno Vzdrževanje obstoječih športnih objektov v Ptuju in stadiona v Kidričevem. Poleg tega bi naj dali po- budo za gradnjo večnamenskega prostora v jashh, ki bi jih zgradili v KS Boris Ziherl, kjer bi lahko or- ganizirali rekreacijsko vadbo za predšolske otroke. O tem bi morali razpravljati tudi delegati skupnosti otroškega varstva, zdravstvene in izobraževalne skupnosti ter usklajen predlog posredovati združe- nemu delu v javno razpravo. Delegati so opozorili tudi na neurejeno vprašanje plačevanja vstopnine v Ptujskih toplicah za dijake, ci imajo v bazenih redno telesno vzgojo in za otroke, ki obiskujejo plavalne tečaje. Kljub temu, da je združeno delo ptujske občine združevalo sredstva za gradnjo toplic in kljub akciji >>naučimo se plavati«, ki je zajela celo Slovenijo in bi jo naj izpeljali ob minimalnih stroških ter naučili vse otroke in odrasle plavanja, morajo udeleženci tečajev in dijaki CSUI plačevati poleg stroškov tečaja, kijih v centru delno krije šola, še redno vstopnino. Pritožb na tako ra- vnanje toplic je vse več. ■ Ob obravnavi osnutka sfKjrezuma o temeljih plana republiške kulturne .skupnosti pa je prišel najbolj do izraza razkorak v usklajevanju in plani- ranju nasploh. Ptujski delegati bodo ponovno predlagali spremenjene kriterije za združevanje sredstev s katerimi financiramo uresničevanje sku- pnega programa. Po sedanji varianti bi ptujsko te- esno-kulturo krepko finančno oslabili, če bi zdru- ževali laka sredstva na ravni republike, najbrž pa bodo proti takemu predlogu tudi delovni ljudje in občani, ko bodo v javni razpravi obravnavali predložen osnutek. Ob koncu razprave so delegati zadolžili izvršni odbor TKS, da pregleda vse podane pripombe in jih glede na umestnost uvrsti v besedilo sporazuma ter ga posreduje v javno razpravo. K osnutku samoupravnega sporazuma o usta- novitvi telesnokultume skupnosti SR Slovenije de- legati niso imeli pripomb in so predlagali, da naj gre nespremenjen v javno razpravo. Ob koncu seje so opravili še imenovanje novih članov izvršnega od- bora in razrešili dva dosedanja člana, ki se nisu udeležila niti tretjine sej izvršnega odbora TKS občme Ptuj. N. D. 10 - ZA RAZVEDRILO 18. september 1980 — TEDNIK TEDNIK - 18. september 1980 OGLASI IN OBJAVE - 11 ROKOMETNI KLUB „JOŽE KERENČIČ" Utrip Športnemu življenju v Ormožu je dolgo časa dajal roko- met, ki ga v tem mestu igrajo že ves povojni čas. Nizali so se uspehi, pa tudi neuspešna leta so prišla in kazalo je, da bo rokomet v Ormožu postal le preteklost. Vendar je igral z rokometno žogo pognala dovolj globoke korenine, da se je obdrža- Tako je pomlajeno moštvo RK ,,Jože Kerenčič" v tekmovalni sezoni 1970/71 nastopilo v kvalifi- kacijskih tekmah za nastop v Štajerski rokometni ligi. Ker v kvalifikacijah niso bili dovolj uspešni, so se uvrstili v tekmovanja v Pomurski rokometni ligi, vendar so že naslednje leto napredovali v Štajersko ligo, kjer so merili moči štiri tekmovalne sezone. Ves čas tekmovanja v tej ligi so osvajali druga mesta. V letin 1976/77 so ,,večno drugi" napredovali v Slo- vensko rokometno ligo, kjer so dosegli tudi šesto mesto. V tekmo- valnem obdobju 1979/80 je bil RK ,,Jože Kerenčič" po ,.Portoroških sklepih" razvrščen v drugo Sloven- sko rokometno ligo, kjer tekmujejo še danes. Letošnjo sezono so začeli tekmo- vanja predvsem z mladim moštvom, ker je nekaj ključnih igralcev napredovalo v RK Velika Nedelja, ki tekmuje v enotni Slovenski rokometni ligi. Razen tega je težišče dela — pomlajevanje ormoškega rokometnega moštva. Tega so se lotili temeljito, v prvi postavi igrajo rokometaši, rojeni leta 1%3. Zato v tej sezoni ni pričakovati ponovitve lanskega uspeha, ko so bili drugi v drugi slo- venski rokometni ligi. V načrt so si zastavili nalogo — dobro vihrati mlado ekipo in jo usposobiti za dosego večjih tekmovalnih uspehov v prihodnjih letih. Sedaj je v delo RK ,.Jože Keren- čič" zajetih dvaintrideset šport- nikov, ki vadijo v članski in mladinski ekipi. Delo v članskem moštvu vodi trener Milan Turin, ki Včasih se moštvo pomeri z veterani, ki še vedo kaj je rokomet. je tudi doslej svoje delo opravljal vzorno in po svojih m«čeh v veliki meri prispeval k dejavnosti kluba. Tudi sam je bil igralec v klubu od ponovne oživitve rokometne dejav- nosti v Ormožu. Mladiasko moštvo pa vodi profesor Stanko Lesjak. Kadre za rokometne vrste črpajo predvsem iz SSD, ki delujejo v osnovnih šolah v občini Ormož. V mesecu avgustu je bil sklican občni zbor RK ,,Jože Kerenčič", na katerem so sklenili štiriletno delo starega upravnega odbora in izvolili novega, ki je bil izvoljen za mandat enega leta in šteje enaist članov. Za predsednika je oil izvoljen Marko Zabavnik, sicer aktivni igralec kluba, podpredsed- nik je Milan Meško, funkcijo tajnika so zaupali Matiji Kolariču ml., za blagajnika pa so izvolili Milana Turina. Ob svoji rokometni dejavnosti se člani RK ..Jože Kerenčič ubadajo s prenekatero težavo. Najbolj pereč froblem so prostori rokometnega luba. med njimi slačilnice, ki so precej izpod ravni s sanitarnih pogojev, ki jih terjajo kriteriji za tekmovanje v rokometnih ligah. Besedilo in posnetek: Fi M JESENSKO NAGRADNO STRELSKO TEKMOVANJE Presenetili so strelci iz Kidričevega V nedeljo so se na strelišču v Babosekovi grabi na jesenskem nagradnem tekmovanju strelci in strelke ptujske občine pomerili v streljanju z malokaliberskim orožjem. Tokrat so presenetili strelci SD Kidričevo, ki so na tem tekmovanju premagali tako moč- ne družine kot sta lurnišče in Jože Lacko. Med posamezniki se je najbolje odrezal Slavko Gole (SD Turhišče) z enim prvim in enim drugim mestom. Najboljši posamezniki in posameznice s tega tekmovanja in že prej izve- denega občinskega prvenstva bodo zastopali strelstvo ptujske občirie na tradicionalnem trobo- lu Maribor — Ptuj — Varaždin. "ki bo 28. septembra v Ptuju. Rezultati nagradnega tekmo- vanja: MK puška: ekipno: 1. SD Kidričevo I 1138. 2. SD Turnišče 1 1132. 3. SD Turnišče 11 1040. 4. SD Kidričevo II 989. 5. Agis 956: — po.samezno: 1. Slavko Gole (Turnišče 1) 241. 2. Jurij Lamot (Kidričevo) 238. 3. Ivan Ratajc (Turnišče I) 236. 4. Viktor Malek (Jože Lacko) 234. 5. Albert Frčeč (Kidričevo) 234 itd. — članice: 1. Zdenka Matjašič (Turni.šče) 232. 2. Nada Skok (Turnišče) 212. 3. Marjana Kramberger (Kidričevo) 202, 4. Albina Pšajd V Kidričevo) 202, 5. Mira Skok (Turni.šče) 185 kro- gov: — mladinci: 1. Bojan Mihelač (Turnišče) 215. 2. Gorazd Maloič (Kidričevo) 215. 3. Branko Zupa- nič (Jože Lacko) 190, 4. Jože Lovenjak (Kidričevo) 180, 5. Boris Mihelač (Turnišče) 180; M K pištola: ekipno-člani: 1. Turnišče 877, 2. Jože Lacko 866. 3. Kidričevo 730: — posamezno-člani: 1. Alojz Trstenjak (Jože Lacko) 250. 2. Slavko Gole (Turnišče) 246. 3. Štefan Laura (Železničar) 237, 4. Stanko Pulko (Turnišče) 233, 5. Štefan Skok (Turnišče) 223: — mladinci: 1. Gorazd Maloič (Kidričevo) 183.2. Branko Zupa- nič(J. Lacko) 168 krogov. 1. kotar Začela se bo Slovenskogoriška mini nogometna liga Po obronkih Slovenskih goric poteka že več let liga v malem nogometu. Sestavljajo jo ekipe OOZSMS na tem območju. Or- ganizator lige je vsako leto druga ekipa oz. OO ZSMS. Doslej je bilo vsako leto pripravljenih precej ekip. tudi takšnih, ki svojega igrišča nimajo, pa si ga izposodijo. Letos bo središče v Destrniku. Tu bo .sestanek, na katerem bomo sprejeli pravilnik tekmova- nja. Sicer pa je nogomet najširša oblika interesnih dejavnosti, kar poleg lige potrjujejo tudi razni lummi. ki jih nobeno nedeljo ne manjka. Milan Zver Mno in četrtek ali pri Janku Vičarju v Strejacih. PRODAM leseno stiskalnico, (prešo). Marjeta Napast, Rogaška 5, Ptuj. PRODAM kravo, dobro mleka- rico, osem mesecev brejo. Toplak, Podvinci 7. PRODAM dobro ohranjena okna in vrata. Spodnja Hajdina 70. PRODAM hidravlično stiskalnico ter bojler na trdo gorivo in elektri- ko (70 1). Naslov v upravi. 125 P. \^lb. registriran do de- cembra 1980. prevoženih 33.000 km. ugodno prodam. Telefon 062 66-108. inl, 439. popoldan. PTUJ Četrtek, 18. septembra 1980: CHENG, hongkon, barv. CS ak- cijski film; Petek. 19. do nedelje. 21. septembra: RESNIČNE ZGODBE 11. DEL. zah. nem. barv. erotični film; v nedeljo bo ob 10. in ob 16. uri am. barv. pusto- lovka OTOK NA STREHI SVE- TA. Torek. 23. in sreda 24. sep- tembra: DISKO MRZLICA — BONEV M, z. nem. barv. glasbe- no zabavni shou BONEV M. Če- trtek, 25. septembra: V ZMAJE- VEM GNEZDU, hongkon. barv. CS karate film. Pozabljeni ali izgubljeni avtobus? Spošf()\ani tovariši — avtobusarji! Čc pogrešale avtobus, znamke TAM, ki je nekoč vozil na progi 14 — v Ruše, vam lahko pomagam. Našli ga boste v Veliki NtHlelji, žal brez luči in tudi sicer v dokaj žalostnem stanju. Če pa vam je odslužil, mu določite, lepo prosim, bolj ustrezno počivališče! JB OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ, KIDRIČEVO P. O. razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA s polovično delovno obveznostjo, za naslednja štiri leta. Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja v osnovni šoli in imajo vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse. Rok za prijave z dokazili o izobrazbi je 15 dni na svet šole. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh. RK Jože Kerenčič" - RK Krmelj 27:25(12:9) v prvenstveni tekmi druge Slo- venske rokometne lige so rokome- taši RK ,,Jože Kerenčič" iz Ormo- ža po precej raztrgani in nezani- mivi tekmi, na domačem igrišču premagali gostujočo ekipo iz Kr- melja. Domači so vso tekmo vodili in si v drugem delu igre ustvarili 7 za- detkov prednosti. Vendar je pred- nost splahnela predvsem po krivdi domačih igralcev. Med domačimi igralci so se posebej izkazali Za- bavnik z 10, Polak s 7 in Hanželič s 6 zadetki. Uspešnejša strelca za gostujočo ekipo sta bila Logar iO in Klatnus 6 zadetkov. Tekmo sta dobro vodila sodnika Alojz Kem- perle in Štefan Lužar. Postavi: RK ,.Jože Kerenčič": Debeljak. Lah, Erhatič, Horvatič, Hebar, Polak, Žemljic, Maučič, Vukan. Zabavnik in Jaki. RK Krmelj: Kralj. Lužar. Zore B., Zore S., Kovač, Derepasko, Lindič, Kumar, Hočevar, Klarnus, Logar in Papež. Fi M Ptujski upokojenci na Krku Društvo upokojencev Ptuj je or- ganiziralo za svoje člane v dneh 11. in 12. septembra izlet na otok Krk. V lepem jesenskem jutru je odpeljal avtobus 50 starejših obča- nov, ki so v času aktivnega službo- vanja le redko našli priložnost za tako brezskrbno potovanje, proti morju. Pot jih je vodila skozi Lju- bljano in Kočevje, kjer so si hoteli ogledati kraj zasedanja prvega slovenskega parlamenta; toda. žal, baš ta dan je morala oditi oseba, ki hrani ključe Šeškovega doma. službeno v Ljubljano in z ogledom ni bilo nič. Kmalu za Delni9ami, takoj po odcepu zLujizineceste pri G. Jelenju. se je odprl razgled navzdol in skrbni opazovalci so že zagledali daleč spodaj enega izmed lokov Titovega mostu. Saj pa je tudi bil Titov most najprivlačnejši cilj vsega izleta! Kar peš so šli pre- ko njega in z višine 65 m nad morsko gladino občudovali lepot- ca, plod domačega znanja in mar- ljivega dela domačih rok. Za ,,dva koraka preko morja", kot je zapi- sala novinarka J. Sprogar v 26. štev. tednika 7D, so potrebovali kar pol ure. Enkratno doživetje! Izletniki so se ustavili v Njivicah, kjer so prenočili. Naslednji dan so si ogledali hotelski kompleks Ha- iudovo v Malinski. Poseben užitek je bilo kopanje v morju; tega so si privoščili le najpogumnejši. Po be- žnem ogledu mesta Omišalj so se preko Karlovca in Zagreba vrnili v p)oznih večernih urah v Ptuj. Takih izletov pa si še žele. S. H. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 20. septembra 1980 prodajalni ŽIVILA PTUJ in BREG SOBOTA, 27. septembra 1980 prodajalni KOLONIALE tn KEKEC Zmagovalna ekipa se je zbrala v svojem gasilskem domu. Pionirke OŠ Hajdina so vsakemu članu zmagovalne ekipe ob čestitki izročile tudi nageljček. Ponosni na ousežen uspeli Poročali smo že o lepem uspehu gasilcev naše občine na zveznem tekmovanju v TjentiStu. Med ekipami iz ptujske občine pa so se vseka- kor najbolje odrezali mladinci iz Hajdoš, ki so v konkurenci mladincev osvojili prvo mesto v državi. Ponosni so prinesli v Hajdoše velik po- kal gasilske zveze Jugoslavije. Na trofejo in de- sežek mladih gasilcev pa so ponosni tudi vsi va- ščani še posebej gasilci. Da bi se zmagovalcem dostojno zahvalili so minulo soboto v domačem gasilskem domu organizirali družabni večer. Tekmovalcem se je za njihovo požrtvovalnost in borbenost najprej zahvalil predsednik dru- štva Janez Vidovič. Ob tem je povedal, da se društvo udeležuje raznih tekmovanj že dve de- setletji, vendar na taki uspeh, kakršnega so to- krat dosegli niso nikdar računali. Seveda tudi brez težav ni šlo. Največja pa je bila ta, da v bližini gasilskega doma nimajo pri- mernega prostora za vaje, zato so morali vaditi na oddaljenih terenih. Poudaril pa je tudi to, da je za ta lep uspeh veliko pripomogel društveni poveljnik Stanko Glažar, ki je kot mentor s polno mero potrpežljivosti in taktike pripravljal desetino. Sam je ob tej priliki dejal takole: ,,Mnogo smo vadili. Tudi kregali smo se. To so mladi ljudje, ki imajo tudi svoje težave in želje. Ven- dar so to tudi brihtni fantje, ki so dobri organi- zatorji in odlični športniki, za delo pa pripra- vljeni prijeti vedno, kadar je to potrebno. Vse nesporazume smo tako sproti odpravljali in od- šli na tekmovanje tudi psihično pripravljeni. Na vajah smo dosegali odločne čase, zato smo upali, da bomo izboljšali državni rekord v tej konkurenci, prvega mesta pa nismo pričakovali, ker nismo vedeli, kako so pripravljeni drugi. Zgodilo se je prav nasprotno. Osvojili smo prvo mesto, za druavnim rekordom pa zaostali za eno sekundo." ,,Ob tem seveda velja poudariti, da niso pre- magali le 22 tekmujočih ekip v Tjentištu, mar- več vse tiste desetine, ki so sirom po Jugoslaviji tekmovale in izpadle v izbirnih tekmovanjih. Z gotovostjo torej lahko trdimo, da je ta desetina trden temelj, na katerem lahko razvijamo in krepimo gasilske vrste tudi v okviru SLO" je med drugim dejal Štefan Vidovič, predsednik skupščine KS Hajdina. Predsednik vaškega od- bora SZDL, Janez Lipavšek pa je opozoril na to, da je naloga vseh v tem, da bodo vedno in povsod delali enotno vsi gasilci, mladina, dru- žbenopolitične organizacije in vsi drugi. Se dosti bi lahko pisali o tem uspehu. Uvrsti- tev pa pri tem niti ni najpomembnejša kot so ugotovili. Pomembnejše je, da so se za uvrstitev borili na tleh, kjer se je s svojimi borci v naj- hujši bitki zmagovito boril tovariš Tito. Ven- dar, borili so se tovariško s prijatelji v boju s sekundami in desetinkami, saj bi jih že naj- manjši spodrsljaj lahko potisnil na lestvici re- zultata krepko nazaj. Vsekakor pa zmaga ni slučaj, ampak odraz nenehne vaje in priprave. Gasilci v Hajdošah nenehno skrbijo za podmladek, tako so se isti dan, ko so mladinci zmagali v Tjentištu, naj- manjše pionirke udeležile srečanja pionirjev bratskih republik, ki ga je v Krapini organizira- la Občinska gasilska zveza Krapina ob svoji 105-letnici. Besedilo in posnetki: L. Cajnko Razstava fotografij iii diapozitivov Ptuj '80 Ptujski foto-kino klub pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda v Ptuju, si je že na začetku svojega dela zadal nalogo, da bo poleg svoje redne dejavnosti vključeval še prirejanje raznih razstav. Tako so pred tremi leti pripravili klubsko razstavo fotografij, leto kasneje so zajeli že ves jugoslovanski prostor in ustvarjanje na tem področju, letos pa se I^ojavljajo kot organizatorji druge jugoslovanske razstave umetniške fotografije v Ptuju s katero želijo, da bi ptujsko občinstvo in člani kluba lahko dobili celovitejši pregled dosežkov v jugoslovanski fotografiji. Razstava, ki sojo odprli v ponedeljek popoldan v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju sovpada še v 45-letnico ustanovitve foto kluba v Ptuj u, ki beleži svoje začetke dela v letu 1935. Njegovi člani so bili takrat različnih poklicev in političnih prepričanj na čelu z znanim nemSkutarjem Raj- hom. Vendar je bil tajnik kluba dr. Habe mlad profesor, ki seje nastanil v Ptuju povsem drugega prepričanja in njegova zasluga je, daje mnoge dijake trakratne gimnazije navdušil za fotografijo in jih vključil v foto klub. Takrat je tudi na gimnaziji deloval foto krožek, ki gaje vodil prof. Iranjo Veselko iz Središča, po njegovem odhodu v Ljubljano pa je njegovo delo povsem zamrlo. Leta 1946 je bil v okviru ljudske tehnike ustanovljen foto krožek, ki mu je predsedoval Jože Vrabl in iz teh začetkov ponovnega oživljanja ljubezni do amaterske umetniške foto- grafije seje pozneje razvil Foto klub, kije deloval do leta 1956. Nato je to dejavnost nekaj časa razvijal klub ljudske tehnike pri Agisu, i5red štirimi leti pa smo v Ptuj u ponovno dobili organizirano delo v foto klubu, ki deluje pod okriljem ptujske Svobode. Doslej so njegovi člani orga- nizirali vrsto uspešnih razstav in dobili za svoja dela tudi več nagrad in pohval. Selektor fotografij, ki jih lahko vidimo na razstavi v Ptuju je bil mojster Stojan Kerbler, kar je bila tudi dovolj trdna garancija, da so se odzvali vabilu tudi najboljši jugoslovanski avtorji. Na razpis je prispelo 1200 fotografij, žal pa jih zaradi omejenega razstavnega prostora niso mogli razstaviti več kot 140. V paviljonu Dušana Kvedra si lahko ogledamo tudi razstavo barvnih diapozitivov, ki jih je od skupno prek 800 poslanih diapozitovov izbral 130 — selektor Bogo Čerin, ki je kandidat za mojstra fotografije, sicer pa fotoreporter Dela v Mariboru. Ponedeljkovo otvoritveno slovesnost so popestrili še s prikazom diapozitivov in kulturnim programom dijakov centra srednjega usme- rjenega izobraževanja — članov plesno scenske m literarne sekcije kluba mladih v Ptuju, odprla pa jo je predsednica skupščine kulturne skupnosti Ptuj — Marija Magdalenčeva. Ponedeljkova otvoritev razstave fotografij in diapozitivov Ptuj '80 je bila prijetno doživetje za vse obiskovalce. Prisrčen program, ki se je prepletal z dinamiko gibov, besed in pesmi seje lepo vključil v tematiko razstave na kateri so prikazali tudi vse nagrajene in sprejete diapozitive — skupno 131. 0 Selektor fotografij ing. Stojan Kerbler je podelil šest nagrad za kolekcije fotografij med katerimi je zasedel prvo mesto Zoran Vogrinčič iz Ljubljane, med nagrajenci za fotografije, kijih je prav tako šest pa je bil najuspešnejši Tomaž Lunder iz Pirana. Med Ptujčani so bili naju- spešnejši Mišo Koltak in Srdan Mohorič — druga in tretja nagrada za kolekcijo fotografij ter Alfred Bradač in Bojan Rode, ki sta dobila tretjo nagrado za posamezno fotografijo. mš Jugoslovanska smučarska reprezentanca v Ptuju Smučarska sekcija pri Klubu mladih skupaj s športnim uredništvom Tednika organiziran obisk najboljših jugoslovanskih alpskih smučarjev. Smučarska A reprezentanca bo v Ptuju 10. oktobra, ko bo v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja popoldan pogovor. Tam bodo sodelovali Bojan Križaj. Boris Strel. Jure Franko. MiroOberstar. Tomaž Cerkovnik. Janez Zibler, Grega Benedik. Tone Vogrinec. Filip Gartner in Tomo Koprivnjak. Da bi pogovor tekel nemoteno in da bi lahko reprezentantje in njihovi trenerji odgovorili na kar največ vprašanj, prosimo vse bralce, ki žele postaviti vprašanja, da jih pošljejo na uredništvo Radio — Tednik, Vošnjakova ulica 5. Ptuj. najpozneje do 1. oktobra. Na pogovor, ki bo približno eno uro, vabimo vse Ijubitejje smu- čanja, predvsem pa vse občane, ki se žele včlaniti v smučarsko sekcijo pri Klubu mladih Ptuj. N. D. USPELA AKCIJA »BREZHIBNO VOZILO - VARNO VOZILO" UGOTOVITVE PORAZNE Na območju UJV Maribor je prejšnji teden v občinskih središčih severovzhodne Slovenije potekala preventivna prometna akcija ,,brezhibno vozilo — varno vozi- lo." Na območju ormoške in ptuj- ske občine je akcija potekala v če- trtek, petek in soboto, 4. 5. in 6. septembra. Pripravili pa so jo pri- zadevni člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ormož in Ptuj, v sodelovanju z delavci milice, člani AMD in ZSAM. Na območju ptujske občine so bile vse tri dni aktivirane po tri ekipe, ki so opravljale preglede na vseh vozilih v cestnem prometu. In ko so ob zaključku akcije potegnili črto, so bile ugotovitve naravnost porazne. Več kot polovica vseh pregledanih vozil je bila tehnično neizpravna. Tako so od 409 pregledanih ose- bnih vozil kar pri 137 vozilih ugo- tovili manjšo ali večjo in nevarnej- šo tehnično okvaro. Od 29 pregle- danih tovornih vozil je bilo izprav- nih le 19. Od 31 pregledanih kmetijskih traktorjev je bilo brezhibnih le 12; od 56 pregledanih motornih koles pa je bilo pri- mernih za vožnjo le 25. In na veliko začudenje — vseh pet ustavljenih in pregledanih avto- busov je bilo tehnično brezhibnih. Zaradi tega so v akciji opozorili več kot 140 voznikov. Predvsem zaradi najrazličnejših hib na vozilih. Najpogostejše so bile predvsem okvare na krmilnih mehanizmih, svetlobnih telesih, zavornih sistemih in kolesih. Zaradi hujših napak na vozilih so iz prometa takoj izločili 58 razli- čnih vozil. Podanih pa je bilo tudi precej predlogov sodniku za prekr- ške, kar bo nekaterim prav gotovo pomagalo. Franc Jerenko, tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa nam je med drugim še povedal, da je v soboto 6. septem- bra v okviru omenjene akcije na območju ptujske občine uspela tudi enodnevna akcija brezplačnih tehničnih pregledov v prostorih Agi-sovih servisov. Od 6. do 14. ure se je na poziv odzvalo 51 voznikov, večina pa upravičeno. Le 16 vozil je bilo tehnično izpravnih, ostala vozila pa so potrebovala pomoč mehanikov. Manjše napake so odpravljali na licu mesta, večje posege pa so pri- hranili za ponedeljek. Zanimivo je tudi, da so v omenjenih treh dneh ekipe ugoto- vile tudi tri vinjene voznike, v dveh primerih sta bila voznika tako hrabra, da sta vozila kar brez vozniškega dovoljenja, nekaj pa je bilo takšnih, ki niso imeli podalj- šanega ali izpravnega prometnega dovoljenja. Na območju ormoške občine niso bili rezultati nič manj vzpodbudni. Tamkajšnji svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ob sodelovanju ormoških miličnikov in avtomehanikov ustavil in pre- gledal 97 motornih vozil od katerih je bilo izpravnih le 37 odstotkov. 63 odstotkov vseh pregledanih vozil je imelo hibe, najpogosteje so bile te na svetlobnih telesih, na zavorah, na krmilnih mehanizmih in pnevmatikah. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so od vseh pre- gledanih kmetijskih traktorjev le v 10 odstotkih ugotovili izpravnost. Zaradi vseh teh nepravilnosti so na ormoškem območju v času akcije odvzeli kar 25 prometnih dovolje- nj, prav toliko so izrekli tudi mandatnih kazni. Glede na to, da je jesensko muhasto, megleno in včasih tudi rosno vreme še bolj nevarno in, da ponuja različne pasti voznikom, ki že tako in tako ne vozijo s tehni- čno brezhibnimi vozili, je skorajda premalo opozorilo, naj vozijo pre- vidno. Vedno le opozarjamo, bo- ste dejali, mi pa dodajmo še svoje — opozarjamo vse premalo in VI VOZNIKI premalo in sploh nere- sno upoštevate naše nasvete in na- svete delavcev milice s katerimi te- sno sodelujemo. A zapomnite si — po toči zvoniti je prepozno! M. Ozmec ČRNA KRONIKA L tednu od 8. do vključno 15. septembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili štiri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili tokrat nepra- vilna zavijanje, pretesno prehitevanje in prehitra vožnja. Materialna škoda na vozilih je neznatna. Opozarjamo le. da sta se na ormoškem območju zgodili dve zelo hudi prometni nesreči s kmetijskim traktorjem. V enem primeru je voznik celo izgubil življenje. Glede na to. da čakajo kmete na polju jesenska dela ponovno opozarjamo na skrajno previdno vožnjo in sploh — ne sedajte za volan traktorja, če za to niste usposobljeni ali vešči. PRETESNO PREHITEVAL Do nezgodeje prišlo v petek. 12. septembra ob 20.40 pri Lovrencu na Dravskem polju. Voznik pol- tovomega avtomobila Vinko Va- uhnek iz Miklavža je na odseku ceste od Lovrenca proti Apačam pretesno prehiteval kolesarko Marijo Bauman iz Lovrenca. Pri tem jo je zadel z vzvratnim ogle- dalom in jo zbil po cesti.šču. Ba- umanova je dobila lažje poškod- be. NENADOMA NA CESTO Do nezgode je prišlo v pone- deljek. 15. septembra ob 15.15 na regionalni cesti v Obrežu pri Or- možu. Voznik motornega kolesa Franc Lukman iz Središča ob Dravi je peljal proti Ormožu. Pri trgovini v Obrežu se je na cesto nenadoma vključil voznik oseb- nega avta Jože Ferjuc iz Ormoža. Lukman zaradi prehitre vožnje motorja ni mogel ustaviti in prišlo je do trčenja. Pri tem sta se po- škodtwala voznik motorja Luk- man in njegov sopotnik Milan Potočnik. NEPRAVILNO ZAVIJANJE V ponedeljek 15. septembra se je zgodila nesreča na Osojnikovi cesti v Ptuju. Kolesarka Silva Topolovec iz Potrčeve 50 v Ptuju je peljala kolo v smeri od hotela Petovio proti železniški postaji. Ko je pripeljala do avtobusne postaje je nakazala smer in pra- vilno zavila na vozni pas za zavi- janje v levo. Ni pa se prepričala če to lahko stori varno kajti za njo je na tem pasu že peljal osebni av- tomobil za isto smer. Prišlo je do trčenja pri čemer se je kolesarka la/jc poškodovala, - OM osebna kronika RODILE SO: Antonija Ivančič, Belski vrh 4 — deklico; Dragica Majcen, Muretin- ci 64/a — Sergeja; Marija Zinko, Zg. Ključarovci 16 — Mojco; Eli- zabeta Plemenič, Vuzmetinci 3 — Darjo; Angela Polanec, Gomilce 2 — Ireno in Dušana; Amalija Sven- šek, Gruškovje 7 — Marijo; Ivana Horvat, Sobetinci 45 — Mateja; Danica Jurgec, Pristava 30 — de- čka; Marija Jerenec, Kočice 49 — Darka; Danica Kolarič, Muzejski trg 1 — dečka; Sonja Kosi, Gre- gorčičev drevored 2 — dečka; He- lena Trop, Miklošičeva 10 — de- klico; Angela Cartl, Zg. Hajdina 74 — deklico; Marija Meznarič, Stojnci 59 — Alenko; Marija Ve- senjak, Vičanci 9 — deklico; Pani- ka Doniiter, Kraigherjeva 29 — Barbaro; Sonja Horvat, Hermanci 3 — Simono; Nada Trafela, Gru- škovje 4 -— dečka;. POROKE Peter Kreft, Ciril-Metodov dre- vored 12 in Tanja Lužar. Nova ce- sta 8; Janez Pulko, Zetale 98 in Ljudmila Sirec, Dobrina 41;. UMRLI SO: Jožefa Miško, Mali Brebrovnik 3, roj. 1925, umrla 7. septembra 1980; Ljudmila Brus, Spolenjako- va 2, roj. 1924, umrla 5. septem- bra 1980. Liza Kuri, Novinci 1, roj. 1909, umrla 8. septembra 1980; Matilda Vinko, Sela 1. roj. 1922. umrla 9. septembra 1980; Fortunat Kekec, Kicar 45. roj. 1929, umrl 10. septembra 1980; Jožef Cuš. Grlinci 7. roj. 1906, umrl 10. septembra 1980; Ana Krajnc. Volkmerjeva 9, roj. 1901, umrla 12. septembra 1980.' TEDNIK izdaja zavod za časopisno m radij- sko dejavnost RADIOTEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejauredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor m glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode. z3 katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.