Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XXXI. Zra^en cerkve na kapitolinskem hribu stoji samostan čč. oo. franciškanov, vendar le majhen kos poslopjajimje ostal; 7 drugi oddelek so Pijemontezi 87oje 7ojake 7rinoli. Na zidu pri 7hodu 7 samostan je 7e5 slikarij, ki predsta^ljajo osebe iz reda franciakano7; te slikarije so brezbožni 7ojaki kaj hudobno in sramotno skihali in oskrunili. Iz saruostana je sijajen razgled 5rez 7e6no mesto. Prostrani trg — piazza del campidoglio — ima na svoji sredini bronasto podobo cesarja Marka Avrelija. Na desno jc poslopje rimskega stareSinstva, koje je papež Bonifacij IX. dal povečati in popra^iti. Sedaj zboruje pod papeževo strebo mestni aastop in kuje sklepe zoper papeža. Nekoliko otožen korakam iz starinskega briba, kar je moj laški spremljevalec brž zapazil. Sedaj priatopi in mi na ubo zašepeče: goapod, ali bočete vidcti brata Pijernonteza? Ko mu pritrdiin, me takoj pelja na stran, ter mi pokaže živega volka, ki je bil 7 močni železui kobači zaprt iu ki nama je začel budo svoje zobe kazati, ko sva mn bližej stopila. Evo, glejte brata Pijemonteza! mi je smeje djal! Toda glasno si niaem upal, da bi mu pritrdil, ker povsod mrgoli pijamontežkib ogleduhov, ki ategnejo človeka pograbiti in 7 nepovoljno koba5o vteknoti; in 7 takem nearečnem slučaju nebi mogel naprej 7 Neapol, tudi ne nSlo7. Gospodarju" povedati, kaj sem ondi Iepega na.el. Grede proti domu sem obiskal \ei cerke7 in tukaj me je močno zanimiralo gledati, kako se mlade Rimljanke 7 krš5anskem nauku'podu5uj6jo. V 3 cerk^ab sem jih našel pri tem bognljubnem delu. Sedele so po vrsti, celo majbue, poteui nekoliko 7e5je, druga za drugo a katekizmom 7 rokah, ter so na glas brbrale in si 7erske reanice 7 gla^o 7bijale. Bile so pa pri teni delu tako živahne in uernirne, kakor klopotec na 7etru. Izpraae^ala jib je odraščena deklica, 786 pa je nadzoro^al pričujoči duhovnik. Vea utrujen in spehan pridem ob 4 popoldne na 87oje stanovanje, potem, ko sem bil obiakal 22 cerk^a, iz česar bralec lehko spozna, da cerk^e 7 7e5nem niestu niso preredke. Drugi den, pondelek, je bil odlo5en za obisko7anje podzemeljskib, 8taroda7nih, krš5anskih grobo7 ali katakoinb 87. Kaliata. Najpr^lje seni 7 jutru opra^il 87. meso na grobu 87. Petra 7 Vatikanskej cerkvi. Med svetiin opiaviloru zaslišim v podzemeljsko 8vetia5e piekrasno petje, kateio je donelo nad menoj po velikanski baziliki, kder 86 je 7 korarski kapeli 7raila mrt^aška služba božja, kar sem še le 7ra5aje se zapazil. Pevaki zborje štel kakih 20 oseb. Bili so sami možki, ki so pa 7eudar tako jasno in 7isoko peli, kakoi- da bi bile ženske med pe^ci. Enakega cerk^enega petja nisem sliaal ži^e dni, pa ga brž5a8 tudi ne bodem nikdar 7e5 slišal. Peli so brez godbe, sami, čiati jasni glasi, sedaj krepko in glaeno, in potem zopet po5a8no in rahlo, tako složno in 7brano, da sem mialil, da poalušam 7ile device. Strme aem obstal in poslušal do konca in ob koncu miloval, da mi je čarobno petje potihnilo. Smešničar 14. Ponočni stražaj se je pred nekim bramom na klop posadil in trdno zaspal. Sedaj pride policijski nadzornik, zapazi lenobnega stražaja, ga strese za ramo in budo po87ari: nGospod, mn sega strežaj 7 beaedo, ne jezite so ne; nisem bil namenjen svoj posel zanemariti, ampak ponočujakom sem hotel dober zgled dati, da bi uaj po noči spali tako, kakor jaz."