GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK * LETO XI • ŠTEVILKA 10-11 • 20. OKTOBER 1975 DRUŽBENO PLANIRANJE DOLŽNOST VSEH Nahajamo se v fazi, ki predstavlja zaključevanje dolgega procesa priprav izdelave družbenih planov za srednjeročno obdobje 1976-1980. V te priprave so se vključili delavci v združenem delu, občani v krajevnih skupnostih, samoupravne interesne skupnosti, in družbenopolitične skupnosti, vendar moramo oceniti, da je to vključevanje bilo včasih bolj navidezno, formalno in nevsebinsko kakor nam nalaga ustava. Planiranje v združenem delu oziroma v OZD se je vršilo v več fazah od izpolnjevanja minimalnih kazalcev do vsebinske obdelave razvojnega plana. Vendar to lahko ocenjujemo po eni strani, da je bila prva faza sicer izpolnjena, da pa je na drugi strani izdelava planov družbenega razvoja posameznih TOZD (v drugi fazi) v nekaterih okoljih popolnoma odpovedala. OZD bi morale tu posvetiti največ pozornosti kvalitetnim pokazateljem planiranja kot so rast produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti, stopnji zaposlovanja ter strukturi zaposlenih. Gospodarska stabilizacija in vse akcije, ki so bile zastavljene v preteklih mesecih, bi morale biti vključene v srednjeročne plane kot sestavni del planiranih srednjeročnih odločitev in hkrati vodilo za vključevanje kvalitetnih pokazateljev razvoja v konkretne plane. krajevne skupnosti po predvidevanjih zavzemala največji obseg zato smatramo, da SE MORAJO V TE PROGRAME OBVEZNO VKLJUČITI PROGRAMI KOMUNALNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V MESTU in to s področja individualne komunalne potrošnje, kot so vodovod, elektrika, kanalizacija, toplifikacija itd., kajti iz teh sredstev, ki se v obliki prispevkov zbirajo v teh organizacijah bi morali preko še N E US T A N O V L J E h' E komunalne interesne skupnosti končno le preiti na ta način urejevanja. USKLAJEVANJE NA PODROČJU SKUPNE POR/’ BE JE NUJNO! UPOŠTEVATI RAZVITOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI USTVARJAJMO BOLJŠE POGOJE ZA ZDRAVO IN SREČNO RAST NAŠIH OTROK! Obted nu otroka “J S;eS(o Z^°na za otroke dobiva čedalje pomembnejše ■^volin V kupnih naporih združenega dela in prosto-Kj^^benegodela. taci JUb or8an>zirani in stalni skrbi za najmlajšo gene-jih ■ vedno niso izčrpane vse stvarne možnosti, ki j, lmaJ° krajevne skupnosti, organizacije združenega t, | ’ samoupravne interesne skupnosti in vsi izvajalci 'čnih oblik družbene skrbi za otroke. 5 UEIS;?RS1 IN °bCaN1' DELAVCI V ZDRUŽENEM Organizuajrno se v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vzgojnih, socialnih in zdravstvenih ustanovah ter izdelajmo in uresničujmo stvarne načrte za napredek vzgoje in varstva otrok! Poskrbimo, da bodo programi interesnih skupnosti zagotovili gradnjo potrebnih objektov za otroke, poskrbimo za izobraževanje ustreznih kadrov za delo z otroki ipd! . y organizacijah združenega dela ustvarjate sredstva za v '8 življenjske ravni delovnih ljudi in njihovih družin J Wenitc veeJ' del teh sredstev za najrazličnejše oblike 9 je in varstva otrok! Le tako bodo vaši otroci rastli in * J?*}* v £otovost> >n sreči ter uspešno nadaljevali 1> ^se delo, ko bodo odrasli. V kratkoročne in dolgoročne načrte vključite celovite otrokove potrebe, saj boste s tem hitreje omogočili ustvariti razmere v katerih bo vsak otrok lahko razvil svojo osebnost! Zatorej, RAZUMNO GOSPODARIMO, VARCUJMO IN VZAJEMNO SODELUJMO NA PODROČJU VZGOJE IN VARSTVA OTROK! ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Planiranje na področju združenega dela ni kritično, če to ocenjujemo bolj po planerski plati. Kritičnost se odraža na opredelitvi razvojnih konceptov predvsem v nekaterih večjih organizacijah združenega dela, kjer je vse premalo prisotno vključevanje bodisi v mednarodno delitev dela ali pa delitev dela in povezavo na notranjem trgu. Planiranje v krajevni skupnosti poteka v skladu z vsemi navodili in priporočili, ki jih je občinska skupščina sprejela v osnutku plana družbenega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik in to z vidika ekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja posameznih krajevnih skupnosti. Planerji v krajevnih skupnostih se ukvaijajo z izredno težkim delom zbiranja raznih podatkov, ki se sicer obdelujejo v preštevilnih statističnih poročilih, vendar jih niti strokovne službe planerjev v občini niti v krajevnih skupnostih ne dobijo na vpogled. Planiranje v krajevni skupnosti se seveda tako odraža še vedno bolj na nekakih ocenah in seveda kot posledica tega je prisotna težnja, da potrebe in še večkrat želje predstavljajo vsebino družbenega plana posamezne krajevne skupnosti. BREZ DVOMA BI STOPNJA RAZVITOSTI POSAMEZNE KRAJEVNE SKUPNOSTI IN TO BODISI S KOMUNALNEGA VIDIKA BODISI Z EKONOMSKEGA VIDIKA MORALA BITI OSNOVA ZA IZDELAVO PLANA. Ker predvidevamo, da bodo družbeni plani razvoja krajevne skupnosti v seštevku predstavljali preveliko obremenitev družbenih sredstev iz tako imenovane razširjene reprodukcije gospodarstva, bodo morali planerji v krajevni skupnosti BOLJ UPOŠTEVATI STOPNJO RAZVITOSTI KRAJEVNE SKUPNOSTI, kajti težko bo odreči tistim krajevnim skupnostim izven mestnega središča izboljšanje osnovnih življenjskih pogojev za nadaljnji fazvoj kot so napeljava elektrike, ureditev vodovodov, cest ,itd. Komunalna ureditev naselij bo seveda v vsakem družbenem planu Področje, ki je izredno aktualno in seveda v sr islu planiranja in usklajevanja med vsemi subjekti planil mja je področje skupne porabe. Težko ocenjujemo kvaliteto planiranja na tem področju, kajti programi niso i c •-lani To je izredno kritično predvsem zaradi tega, ker se bodo morali programi obravnavati v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, usklajevanje v teh okoljih bo izredno pomembno predvsem zaradi tega, ker je stopnja razvoja na področju socialnega skrbstva in otroškega varstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik izredno nizka v primeijavi z ostalimi občinami v Ljubljani. Potrebe, ki jih izkazujejo krajevne skupnosti, so izredno velike, brez dvoma v marsikateri krajevni skupnosti realne, zato bi morali vsi planerji kakor tudi izvršilni organi na področju teh samoupravnih interesnih skupnosti bolj resno in dosledno upoštevati načela družbenega planiranja. VKLJUČITI V AKCIJO TUDI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Da bi bili družbeni plani na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti med seboj usklajeni in sprejeti, bo potrebno v kratkem času sprejeti družbene dogovore in sporazume, s katerimi se bodo vsi subjekti planiranja v vseh sredinah obvezali za dosledno izpolnjevanje družbenih planov, ki bodo seveda sloneli na medsebojni usklajenosti. Dejstvo, ki ga ne gre zanemariti, katerega pa v tem trenutku vse premalo upoštevamo, je usklajenost družbenih planov na nivoju ljubljanskih občin, kajti stopnja razvitosti občine Ljubljana Vič-Rudnik v vseh postavkah izredno odstopa od ostalih ljubljanskih občin. Solidarnost in prelivanje sredstev, kakor tudi usmerjanje razvoja gospodarstva in družbenih dejavnosti,^ bi morali voditi k temu, da se v družbene plane občine in mesta vključujejo tudi izvenmestna področja bodisi v naši občini ali v ostalih, ne pa da se v planiranje razvoja zajema samo vmesno področje. Da bi akcija potekala čimbolj nemoteno in pospešeno, bo potrebno v to fazo vključevanja priprav ter v fazo sprejemanja predlogov družbenih planov za prihodnje srednjeročno obdobje vključiti vse družbenopolitične dejavnike na čelu s Socialistično zvezo. Zvezo komunistov in Zvezo sindikatov, kajti samo na ta način ter ob popolni udeležbi vseh strokovnih institucij bomo lahko nadoknadili tisto, kar je bilo dosedaj na tem področju planiranja v letošnjem letu zamujeno. JANKO SOLMAJER V tej številki objavljamo: ^ružbeno planiranje — dolžnost vseh Ob SO-letnicI pisane partijske besede °bi$kali smo KS Vič in KS Malči Belič str. 1 str. 3 str. 8 Reševanje vodnogospodarske problematike v občini Decembra začne rasti most Kmečki turizem odprl vrata Kdo lahko že danes in jutri stori še več za vse otroke? str. lO str. lO str. 11 str. 14 ČESTITAMO Mihi M jubileju ^ 3 r' n k u _ članu SVeta federacije in našemu občanu ob njegovem 75. življenjskem h^RU P u V i d m a r j u - našemu častnemu občanu, politiku, pisatelju, prevajalcu, drama-letnjcj111 ^^li&etnu kritiku ter javnemu kulturnemu delavcu nasploh ob njegovi osemdeset- Posnetek je iz Logatca, i.jt. st ua srečanju 9. septembra zbrali aktivisti in borci Notranjske. Narodni heroj Rado Pehaček je spregovoril množici. STRAN 2 • NAŠA KOMUNA Xl/t 0-1 SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL V četrtek, 25. septembra 1975 so se zbrali delegati občinske konference SZDL na svoji drugi seji. Na dnevnem redu je bila zaključna razprava o gradivu „Aktual-ni problemi nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti v SR Sloveniji". Temu je sledila razprava in sklepanje o družbenem dogovoru za fi- nansiranje krajevnih skupnosti. Na koncu seje pa so prisotni na podlagi predloga koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in predsedstva OK SZDL izvolili možne kandidate za delegacijo v RK SZDL in delegata za medobčinski svet SZDL ljubljanske regije. USTANOVITEV 00 ZSMS V KS PODPEČ-PRESERJE KS Podpeč — Preserje je zelo obširno področje z okoli 2500 prebivalci. Krajani naše KS so marljivi ljudje, saj so veliko naredili s samostojnim delom in tako pripomogli k napredku našega kraja. Pri deluje pomagalo tudi veliko število mladih. Lahko rečemo, da je naša KS ena izmed najbolj urejenih ne samo v naši občini ampak tudi v Sloveniji. Na področju mladine pa se žal vsa ta leta ni ničesar premaknilo. Mladi se niso vključevali v družbenopolitično pod ročje KS, ampak so bili vključeni v športno društvo drugje, pa že aktivni po delovnih organizacijah in šolah. Seveda je nastala nujna potreba, da se ustanovi OO ZSM. V naši občini deluje že okoli 2400 ZSM KS, nekje z več, a nekje z manj uspeha. Število mladih v naši KS se veča z dneva v dan. Njihova naloga je jasno začrtana, saj smo po kongresu postali enakopravni z vsemi ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi po mestih se nakako bolje znajdejo, mladina na deželi pa caplja za mestom počasi, ne zavedajoč se svoje vloge. Na pobudo OK ZSMS in na željo nekaterih najbolj delovnih mladincev v KS smo se mladi zbrali na prvem ustanovnem sestanku v Podpeči prvega oktobra. Prisotnih je bilo okoli trideset mladih, ki so kot prvi pripravljeni delati. Vabljeni so bili tudi predstavniki z OK ZSMS in so se sestanka seveda udeležili. Tov. Alenka Brglez predsednica iz OK ZSMS za KS je dala prve in tudi najbolj pomembne napotke za začetek, kakor tudi za kasnejše delo- vanje 00. Poudarila je, da je najpomembnejša naloga 00 usposabljati mlade v družbenopolitičnem delu. Izvoljeno je bilo tudi vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen tov. Jože Nagode, sicer še mlad, toda poln elana, ki bo skušal vplivati na množico mladih v svojem kraju. Sekretar pa je postala tov. Marjeta Kramberger, ki je pripravljena pomagati na vseh področjih. Seveda bodo prišle Osrednja razprava na zadnji seji občinskega komiteja ZK je bila namenjena problemu mlade generacije in nalogam Zveze komunistov pri angažiranju mladih v razvoju samoupravne socialistične družbe. Seje so se tokrat udeležili tudi člani predsedstva OK ZSMS ter člani komisije za delo z mladino pri OK ZKS. Uvodna poročila predsednikov specializiranih konferenc (mladih delavcev, mladih v KS in mladih v izobraževanju) so bila tudi tokrat zelo podrobna, izčrpna, kar potrjuje dejstvo, da se mladi želijo še bolj vključiti in aktivno delovati v vseh delovnih okoljih. Po zadnjem kongresu slovenske mladine se je okrepila tudi naša občinska konferenca ZSMS v organiziranosti mladih. Tako je na področju vzgoje in izobraževanja v občini organiziranih 33 osnovnih organizacij s skupno 2.200 člani, v delovnih organizacijah težave predvsem glede prostora in finančnih sredstev, vendar pa bo potrebno težave premagati. Želimo si, da bi mladi aktivno sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v KS kakor tudi z OK ZSMS, starejši pa uvideli, da je mladina tista, ki bo nadaljevala revolucionarno in samoupravno pot našega naroda. JANEZ REMŠKAR 45 osnovnih organizacij z okrog 1.200 člani (to predstavlja 40 odstotkov med vsemi mladimi zaposlenimi) ter 24 osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih. Toda s tem sama organiziranost ni končana, saj bo potrebno vložiti še več prizadevanj, posebno v delovnih organizacijah, kjer so mladi na žalost še vedno premalo zastopani v samoupravnih organih (komaj 2 odstotka) pa tudi številne organizacije združenega dela kljub velikemu številu zaposlenih mladincev nimajo ustanovljenih osnovnih organizacij. Problemi, s katerimi se srečujejo mladi v izobraževanju, so še vedno: pomanjkanje prostorov za sestajanje, premalo usposobljeni kadri in na žalost ponekod že vedno neprimeren odnps posameznih prosvetnih delavcev do družbenopolitičnega dela. V krajevnih skupnostih, kjer se mladina še vedno srečuje s finančnimi in prostorskimi problemi, pa močno pogrešajo tudi aktivnejšega sodelovanja z ostalimi krajevnimi organizacijami. Ob teh nanizanih problemih se je v sami razpravi pojavilo zopet zelo aktuaJno vprašanje ideološkega izobraževanja mladih v vseh sredinah. Vsekakor je prav to izobraževanja predpogoj za čim aktivnejše sodelovanje z mladimi. Zato ni slučaj, da je bil tudi sklep te razprave, naj o tem spregovori in poda konkretne zaključke aktiv prosvetnih delavcev pri OK ZKS kot tudi ostale organizacije. Člani Zveze komunistov so dolžni na vseh ravneh pomagati in tvor« sodelovati na vseh področji) kjer mora biti mladina prisot« in jim tudi pomagati pri uveljam Ijanju njenih družbenih inter? sov. Seveda bo najlažje odprav Ijati ovire in zapreke ter iskat pot za boljše sodelovanje ' samih delovnih organizacija): krajevnih skupnostih in šolati Seveda pa ne gre zanemariti ponekod tudi aktivnejšega p) zadevanja mladih, saj lahkot skupnimi močmi storil« mnogo, izolirani ali posamič«1 pa zelo malo. -----------------------------—1 Ideološko izobraževanje PRVI POGOJ ZA AKTIVNEJŠE DELO Z MLADINO BRALCIf SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI V NAŠI KOMUNI h KAKO RAZUMETI MORALNOPOLITIČNE KRITERIJE V KADROVSKI POLITIKI S POSEBNIM OZIROM NA VODILNA DELOVNA MESTA Namen kadrovske politike je zagotoviti ustrezno strukturo kadrov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost kadrovanju vodstvenih kadrov v temeljnih organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih, interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Pod ustrezno strukturo kadrov razumemo, da morajo imeti le-ti predpisano izobrazbo, ki jo zahteva delovno mesto, kakor tudi določene moralnopolitične kvalitete. Intenziven poudarek na moralnopolitičnih kvalitetah je zlasti pri kadrih, ki kandidirajo pri zasedbi vodilnih delovnih mest. Čeprav ti kriteriji niso v bistvu nič novega in so se posebno za vodilna delovna mesta zahtevali tudi v preteklosti, se v praksi le niso dosledno izvajali, ker je pripeljalo do določenih konsekvenc, ki so mnogokrat zavirale hitrejši gospodarski in politični razvoj naše samoupravne družbe. Na vodstvenih delovnih mestih so se znašli ljudje, ki so bili vse drugo prej, kot privrženci našega samoupravnega socialističnega sistema, ki jim je bilo samoupravlja- /--------------------------\ Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: ing Janez Čemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič, (odgovorna urednica), ing. Alojz Habjan, Janez Jagodic, Bine Lenaršič. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/1, tel. 23-381 int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. V__________________________ nje deveta briga, niso se zanimali kakšen je položaj delavcev v delovni organizaciji, niso se tudi zanimali za politiko nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Se več, svoj položaj so izkoriščali za zadovoljevanje svojih osebnih interesov, ali ožjih skupin, v katerih so zavzemali dominantni položaj. Prav zaradi takih ali analognih negativnih pojavov v sferah našega gospodarskega in družbenega življenja je zveza komunistov v sodelovanju s socialistično zvezo delovnega ljudstva in ob široki podpori delovnih ljudi zavzela oster kurz za dosledno izvajanje kadrovske politike s posebnim poudarkom na moralnopolitičnih kvalitetah, katere lastnosti mora posedovati oseba na vodilnem delovnem mestu. Pri takih odločitvah je poleg navedenih negativih pojavov pomembno vlogo odigrala sedanja etapa razvoja samoupravljanja, ki temelji na delegatskem sistemu, ter daje nov status vodenja in upravljanja. Demokratični sistem vodenja in upravljanja je zlasti pomemben tudi za TOZD, v katerih še danes prevladuje klasična linijska struktura vodenja ali linijsko štabna struktura, ki sta poznani kot izrazito avtokratski oziroma hierarhični. Tudi če obravnavamo delovno organizacijo iz vidika kibernetike, kot sociotehnični sistem, na katerega bistveno vpliva okolje, v katerem deluje in kateremu se mora prilagajati, obenem pa tudi sama vpliva na okolje, je bistvenega pomena, na kakšen način se vrši v njej funkcija upravljanja in vodenja. Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike določa, da organizacije združenega dela uveljavijo enaka merila in kriterije pri odločanju mest individualnih izvršilnih organov upravljanja in vodilnih delovnih mest. Pri izbiri delavcev za vodilna delovna mesta se mora upoštevati celovitost strokovnih in moralnopolitičnih meril. Moralnopolitična merila so načelno opredeljena kot so: odnos do socialistične revolucije; bratstva in enotnosti; zavzetost do razvijanja samoupravnih odnosov in delitve po delu. Ta merila so načelna in zato široka, ter jih bom zaradi lažjega razumevanja in pojmovanja pokušal bolj nadrobno razčleniti. Kandidat za vodilno delovno mesto mora praviloma izpolnjevati naslednje moralnopolitične kriterije: — da se je s svojim dosedanjim delom na družbenopolitičnem področju izkazal, da se zavzema za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda; — da se je zavzemal za uresničevanje samoupravnega socialističnega sistema in odnosov; — da se je prizadeval pri uresničevanju temeljnih ciljev in osnovnih razmerij družbenoekonomskega razvoja organizacije ali organa, v katerem je torej deloval; — da se zavzema za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; — da je prizadeven pri uresničevanju koncepta SLO in družbene samozaščite; — da ima pravilen odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije; — da se zavzema za uresničevanje sprejetih programov razvoja iz posameznih področij družbenega življenja in dela; — da je v delovnem okolju, kjer je deloval, razvijal tovariške odnose; — da se je zavzemal za solidarnost in vzajemnost; — da je bil pri dosedanjem delu pošten in odgovoren ter se je zavzemal za uspešno opravljanje strokovnega in družbenega dela; — da se je v prejšnji delovni sredini zavzemal za krepitev medsebojnih odnosov; — da je bil pri dosedanjem delu prizadeven za nadaljnje usposabljanje svoje delovne in samoupravljavske funkcije; — da je svoje znanje in spoznanja prenašal na sotovariše, zlasti za mlajšo generacijo; — da se je zavzemal za uveljavljanje sodobnih organizacijskih metod in uvajanja sodobne tehnologije dela; — da se je zavzemal in podpiral uvajanje inovatorstva in racionalizacijskih ukrepov v organizaciji; — upoštevati je njegov odnos do družbenopolitičnih organizacij zlasti ZK, SZDL, in sindikatov; — da je sam aktiven član v družbenopolitičnih organizacijah, vendar ne tako, da je samo včlanjen v ZK, SZDL, sindikalno organizacijo ali kako drugo organizacijo, ampak daje tudi razvidna njegova dejavnost v okviru organizacije, v kateri deluje; — imeti mora lastnosti dobrega vodje, ki bo znal enako zastopati interese delovnih ljudi, kakor tudi poslovne cilje ir funkcije delovne organizacije; — da bo znal povezovati interese organizacije, v kateri bo deloval, s interesi širše družbenopolitične skupnosti; — da je v prejšnji organizaciji aktivno sodeloval pri uveljavljanju združenega dela, kot celovitega družbenega interesa, ki omogoča zadovoljevanje človekovih potreb; — da ima vse kvalitete in znanje, da bo s svojim razgledom in izkušnjami sposoben ustvaijalno prispevati k oblikovanju sistemskih rešitev v graditvi družbenekonomskih in političnih odnosov, skladno z ustavno intencijo; — mora imeti ugled, ki izhaja iz dela in rezultatov dela; - imeti mora visoko stopnjo odgovornosti za gospodaijenje z družbenimi sredstvi; — imeti mora sposobnost za povezovanje pravic z obveznostmi in odgovornostjo; - da se je pri dosedanjem delu zavzemal za razvijanje delegatskega sistema; - da se bo s svojo koncepcijo zavzemal za poslovanje organizacije z doseganjem visoko proizvodnih ciljev, združeno Z maksimalnim upoštevanjem delavcev v združenem delu. Vsi ti kriteriji, ki sem jih zaradi boljšega razumevaija nekoliko bolj razčlenil izhajajo iz ustavne opredelitve vloge in nalog vodstvenega kadra. S takim načinom kandidiranja, upoštevajoč strokovno izobrazbo in opisane moralnopolitične kvalitete vodilnih delavcev, je zagotovljeno upravljanje in vodenje v organizacijah na demokratskih principih. Cilj moralnopolitičnih kriterijev pri vodstvenem kadru, je v organizacijah ustvarjanje razmer, ki integrirajo kreativnost, produktivnost in visoko moralo. Obenem pa nam tak vodstveni kader zagotavlja nadaljnji razvoj samoupravljanja, ki je za delavce v združenem delu močan motivacijski dejavnik. Nenehno vključevanje delovnih ljudi v proces odločanja, zagotavlja zadovoljevanje človeških potreb najvišje vrste. Nadalje nam na takih osnovah in principih izbran vodstve kader zagotavlja prizadevanja r vsestransko komuniciranje' ’ delavci in sodelavci na ta nav^. enakopravno sodelujejo P. sprejemanju odločitev, kis® čejo njihovega življenja in d® ’ kar dosežemo z vsestransko menjavo informacij. Takšen vodja se bo zavz®« tudi za razvijanje ciljn®* usmerjanja k rezultatom d®L Na ta način ljudje vedo, kak51:. so njihovi cilji v okviru org^j zacije, v kateri delujejo in kau od njih pričakuje. Vsak fil^J ki v okviru organizacije oblik J in načrtuje cilje, naj tu^*.l!eui žira njihovo izvrševanje. mislim na tako imenovani ,0 monadzor, ki je še vedno z slabo zastopan v današnjih °r^ nizacijah. Delovni ljudj® , sami nadzorujejo svoje del01 katerega zaupajo. Vodja z kvalitetami se moralnopolitid1*1^ se bo nedvomno ^ vzemal za nenehno usposa® i okviru orgf nje kadrov v ukviiu zacije. Tu mislim za iisposapJ nje na področju strokov11 ^ izobraževanja, kot tudi usposabljanje na ravni upravljanja. Na tem podro^J ^ bilo do sedaj storjenega ^ premalo in je resna ovh3 hitrejše uveljavljanje našega moupravnega sistema. Gre torej za to, da z po-nim zahtevkom po moram F liričnih kriterijih poleg vane predpisane strokovn® ^ obrazbe pri vodstvenem k3^. zagotovimo v organizacijah ^ mokratično odločanje, ki %i ga načrtuje ustava in sl samoupravljanja. Demokraj -(j odločanje pa je moč zag0^ v s pozitivnimi spremembam^ vodstvenem obnašanju, k1^ v ga delno nakazal tudi samih moralnopolitičnih K .j, rijih, delovni motivi ra^^ k°rnUsamo,lff<* učinkovitem oblikovanju ciljev, zoru in usposabljanju PETER VRH ,^j t • NAŠA KOMUNA XI/tO-11 STRAN 3 OB 50-LETNICI PISANE PARTIJSKE BESEDE - OB 50-LETNICI PISANE PARTIJSKE BESEDE - OB 50-LETNICI PISANE PARTIJ I I GLASILA SO BILA VEZ IN Pisana beseda je bila in je poglavitno orožje in orodje organi-dranja, spodbujanja in vzgoje delavcev v njihovem boju za ekonomsko, politično in socialno osvoboditev. Tajno delavsko mednarodno društvo Zveze komunistov je na ustanovnem kongresu v Londonu naročilo Marxu in Engelsu novembra 1847, naj napišeta zadosti obširen teoretični in praktični Program za delovanje te revolucionarne prve zveze komunistov. Tako je novembra 1847 nastal znameniti KOMUNISTIČNI MANIFEST: imenujejo ga tudi manifest komunistične stranke, ki f k Pos^an kot rokopis na tisk v Francijo. V Londonu je izšel epruaija 1848 v nemškem jeziku. Pri nas je bil prvič preveden v Pnvatni založbi leta 1871 v lokalnem časopisu PANČEVAC v "ančevu. Sicer pa je do leta 1960 Komunistični manifest doživel Preko 1.040 ponatisov (izdaj) v 87 jezikih sveta in je tako gotovo "ajoolj razšiijen in največkrat preveden tekst v svetu celo pred P°natisi Leninovih del. Tako so s Komunističnim manifestom uobili delavci in delavsko gibanje temeljno, močno in konkretno °retično podlago za svoje revolucionarno razredno bojevanje. Komunistični manifest, ki se zaključi z znamenito pozivno angažirano parolo ..PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE in Marxovo ter Engelsovo razčlenitvijo revolucionarnih nalog klavske razredne partije(l. poglavje: buržuji in proletarci, 2. P®glayje: proletarci in komunisti, 3. poglavje: socialistična in 1 Komunistična literatura in 4. poglavje: stališča komunistov do I opozicijskih strank) do današnjega dne vedno bolj zma- govito vihra na vedno številnejših delavskih praporih kot nepo-mdno vodilo avantgarde delavskega razreda za njegovo popolno osvoboditev. Prav v času, ko je bil na naših jugoslovanskih tleh prvič preveden ornunistični manifest, je Svetozar Markovič kot 25-letni mla-. n*č, toda izkušen delavski voditelj, 1. junija 1871 v Beogradu dal prvi socialistični delavski list RADNIK, ki je izhajal le dobro ° oni. vendar je ta čas opravil pomembno vlogo organizatorja in na i 8 delavskih množic. Leto 1871 štejemo v Evropi za čas Stega prodora revolucionarnih idej, to je doba življenja edin-hud znamenite 70-dnevne PARIŠKE KOMUNE, kakor tudi čas dega preganjanja in zatiranja delavcev in ponovnega nastopa tropske reakcije. konpl °zemliu jugoslovanskih narodov so se že pred ustanovnimi dejaLi 'n SestanK‘ SDS pojavili številni delavski listi v nastajajočih oroj1 središčih, ob njih pa razna izobraževalna, kulturna, j. vetna, športna, rekreativna, pevska, glasbena in druga društva, ■ so v določenih okoljih bila edini nosilec in vir izobrazbe in dure, še posebej delavske razredne kulture. Ni nepomembno navesti vsaj nekaj imen delavskih časopisov, ki so izhajali v Jugoslovanskih deželah pod izredno težkimi pogoji že pred prvo vetovno vojno. V Srbiji: Radnik (1871-1872), Socialdemokrat 'J895-1896^ Radničke novine, Borba, Radnik v Kragujevcu itd. ,a Hrvatskem: Radnički prijatelj (1874—1875), Sloboda J_°92-i9i2) in še drugi manjši časopisi v okviru mestnih n^vnih organizacij in združenj. V Sloveniji: Delavec M, .1898), Delavec in Rdeči prapor (1898-1911), Zaija, dukpc 0903-1911) itd. Delavski časniki, informacije in druge ukacije so izhajale tudi v Bosni, Makedoniji, predvsem v sre(liščih kot organi lokalnih skupin organizacij in delavcu združenj. zelo*3 10 Pornen I6*1 in drugih delavskih glasil sta bila mnogotera ^nih (l,0lTiemhna» bili so dostikrat edina resnična vez med delavci 'knes M0Varn’ hraiev (saj niso mogli tako in toliko potovati kot k°t iskal3.”?ot“ so šli najpogosteje nasilno kot politični izgnanci, Karev i s^0Ilice kruha za družino in sebe), mest in dežel. Nikola puško JC h Ilindenski vstaji kot eden voditeljev v eni roki držal Krijjjg ’ y drugi pa Komunistični manifest. Sam je bil tudi soavtor 2.vm manifesta desetdnevne Kruševske republike (od n°st in c 7^. do 13-VIII. 1903) v katerem je zahteval enakoprav-Pelavcj °žhje med Makedonci, Turki, Šiptarji in drugimi narodi. '2redno i uV vsej dosedanji zgodovini razrednega boja posvečali 0pravliala im rečemo htjemno pozornost pisani besedi, ki je Zlasti Vnasld 0 vsestransko vl°80 ter funkcijo in ta se je odražala zavestj 2° uci°narno razredno vlogo dviganja in krepitve razredn hinistg 0per konkretnega razrednega sovražnika, buržoazijo, opo ’ anarhiste in druge nasprotnike delavskega gibanja, 'k*avcev*° 0kjektivnega in poštenega obveščevalca - informator] Us^nJ. 0 dogodkih, problemih, nalogah in programih za bc ln enotno opravljanje svoje razredne politične vloge, tielavskih80 'n nalo8e povezovalca in usklajevalca (integracij I^^žnost interesov na nacionalni in mednarod; Savske soUda* nt°Si*ec rdeče8a prapora prave revolucionar LjihovemVfci,.tisk le širil dejansko resnico o položaju delavce °jU ‘n organizaciji’ SOCialnem “‘‘f311!11' ponižanju, o njihovei f^jivo in prostoru je delavski tisk opravljal tudi nepre !?njero D zpJnoizobraževalno vlogo in poslanstvo. Med nasta • avska n h delavskih organizacij so hkrati nastajala organiziran; niZacije prosvetna društva, izobraževalna društva in druge orga i^gočili emm samini namenom: da bi delavcu v težkih pogojil k*ture •/.,„ln.nuddi vsaj malce izobrazbe, znanj, vednosti, prosvete >°rben (t„iedaJoč se resnice, da bo le izobražen, kulturen, razredne n?Vedajoč aVCC nosdec in udeleženec razrednega boja fr Cansko v6 nove kakovosti delavskega razreda v primeri ; aZreda zat' i tUro’ ie Prav °h zgodovinskem nastopu delavskeg; ^ eia pot zatona, razkroja In zgodovinskega poraza. S* Se ne moremo in ne smemo omejiti samo na delavski a1 .ntesta "'i' ,dru8° informativno dejavnost. S krepitvijo moči, vlogi ?ejavn0s. e.lavskega razreda v celotni družbi nastajajo nova torišč; StevUa aktivnosti delavcev. Od literature, vedno večjeg; ^ksističnih del se oblikuje celovita delavska kultura . MED DELAVCI razredno vsebino, ki s svojo kakovostjo odpira pota in vsebino boja za socializem, za nov družbeni red in s tem pota številnim revolucijam. Spomnimo se samo nekaterih primerov revolucionarnih literarnih stvaritev pred francosko revolucijo, vsestranske podpore naprednih mislecev veliki oktobrski revoluciji, neprecenljivih množičnih stvaritev v času naše socialistične revolucije in tako naprej. Torej od prvih začetkov do današnjih dni skoraj ne bi mogli najti primeijave, kako se je zelo okrepila in povečala dejavnost tiskane besede v delavskem gibanju. KOMUNIST kot osrednje glasilo komunistične partije Jugoslavije in danes Zveze komunistov slavi letos petdesetletnico rojstva in delovanja. Vendar je to le označba za delovanje delavskega glasila pod nazivom Komunist, kontinuiteta oziroma življenje pod drugimi imeni pa mu sega še dalj v zgodovino. TRNOVA POT KOMUNISTA Nastanek in razvoj partijskega in delavskega tiska po prvi svetovni vojni je neločljivo povezan z življenjem in delom Moše Pijadeja (4.1.1890 Beograd 15.111.1957 Pariz) revolucionarja, umet- 1. PRŠICA ORGAN KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE LCTOVII » 12 SIPTCMARA-1045 MtV.V ■ < a, VTMiUVBi eOAfrAii- •"'*'**Vi PARTIJSKA BESEDA IN SOCIALISTIČNA MISEL STA BILI MOČNO PRISOTNI ŽE MED SAMO NOB. SIRILI SO JIH LJUDSKA PRAVICA, PARTIZANSKI DNEVNIK SLOVENSKI POROČEVALEC, KOMUNIST IN DRUGI Časopisi ter glasila. r*orieclelJ«Ica isscUijci J* SLOVENSKI POROČEVALEC Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bila pon;žana in da bi se njene pravice izigravale Izjava maršala Tita •»r* i« •*. h, ***** t-,—v, Tanjug«, k* • «t«. m** anm-a« u n mtuu n.w.< rn, N. morcin, 4* M M lirtjl •rbM<«M|l iuJ prllMrb«>. m I« ptlbtlaal bCMbvaMhb bi * bul b PHannki Ubu MMMhni|««bi in Inpomkim .'»i.alnmi nulwbm. Tnfca •Mntbo |* mofnb utnulll > »bu Innu nuninllin, a »Itnnbni b uvriri.l. U u b do,bl ui uaMnlbM nnndi prblall km frtnar |nnni<>n b pabjnnlaanl • lt| »liki anakadUal »obl. Ja*ala,aa*a anada b paaiu •aoriblk* i ilb Jnbi> acrtlb 4« r*t Scb la b napni In nbnl ccba|. I.»' »« °"mll* al lactab prlplMvali mablaafa babb. Taka akmika aabdlabab uuaaam. «• aakrat bb>l|a>. *a b aab Ja«»U...aak. arafb, la b Jatatbrib piiprailbaa ndalovall , Mua|. ktal ubial. . ia,naUktad Malaml. Mb blaiaaaa h|J>l|aai, la Jaftabrib a« mori lapiurtH, la M klU poal- lib»l|nm. ia b Jambvlb priprt, Ibaa u ralala,aab la iporatinu.aab aa laki ailu>,l, ki a, ka lallln alti paaUabd,tUhi ' ^a žalost je bila med številnimi medna-J.UZstavyavci edini tovrstni proizvajalec iz Jugo-pstavij 4. teJ razstav> - ITMA 75 so se predstavili v bziven01 domaL* iz vsega sveta. Opaziti je bilo Sv«tu j naPredek v tej industriji, saj se mnoge tovarne ^izvaUi* P^užujejo elektronske priprave in vodenja procesa. Je Utensilia v tej množici predstavljala prav- zaprav majhnega proizvajalca, lahko ocenjujemo ryeno prisotnost na ITMI 75 kot nadvse uspešno. Za njen asortimant proizvodov so inozemski partnerji pokazali resnično velik interes in precej izdelkov je bilo pohvaljenih. Vendar bo prej ali slej tudi v tej tovarni treba razmišljati o modernizaciji in posodabljanju proizvodnih procesov, saj se bo le tako lahko še z večjim uspehom uvrščala na zunanja tržišča. 2e sedaj njen delež na zunanjem trgu ni majhen, saj je kar 35 odstotkov celotne njene proizvodnje namenjeno izvozu in kot ena redkih delovnih organizacij je že močno poznana tudi na tretjem trgu (predvsem Južna Amerika). V PROIZVODNEM PROGRAMU KOVINSKE INDUSTRIJE IG NOVI ALUMINIJASTI RADIATORJI Če ste se mudili na letošnjem zagrebškem velesejmu, ste, vsaj zainteresirani gotovo opazili novost na področju tehnike ogrevanja - nove aluminijaste radiatorje. Design je ličen, barve zanimive, predvsem pa je pomembna cena, saj bodo ti radiatorji med aluminijastimi najcenejši pri nas; veliko manj jih je namreč potrebno za ogrevanje večje površine kot litoželeznih. Omenjene radiatorje, za katere je na velesejmu vladalo veliko zanimanje kupcev, izdeluje Kovinska industrija Ig. Vsi dosedanji podatki kažejo, da bo dal proizvodni program tako v praktičnem kot v koristnem smislu ugodne in dobre rezultate. Mimogrede, v Zagrebu je imela KIG razstavljene tudi aluminijaste stropne obloge, katerih edini proizvajalec je pri nas. Delovna organizacija se je po vojni razvila iz navadne obrtne delavnice, danes pa šteje že okoli 210 zaposlenih, od tega 50 % žensk. V tem času, ko veliko delamo na področju srednjeročnega družbenega plana, je treba poudariti, da so v KIG ta plan izdelali že pred približno letom dni; vendar pa se je v tem času marsikaj spremenilo in tako so seveda morali pristopiti h korekturi plana. Vezani so namreč na širše usklajevanje s SOZD ITC. Prav tako so izdelali celoten plan za stabilizacijo, ki temelji na nekaterih točkah; znižanje materialnih stroškov (na tem področju so si zastavili še posebej ostre kriterije), znižanje splošnih stroškov, kot so dnevnice, stroški za reklamo, reprezentanco itd., znižanje cen izdelkov (pri tem so se natančno opredelili za koliko ter kje); nadalje so postavili kooperantom zahtevek po znižanju cen kooperantskih del - pri tem so precej uspeli pri privatnih kooperantih, medtem ko je na področju družbenega sektoija nekoliko teže. Želijo tudi povečati proizvodnjo za 5 %; za to so že izdelali točen plan, pa tudi delavci so pristali na to, da bodo delali dnevno za 5 % več. Delovna organizacija KIG je s stabilizacijskim programom tudi povečala letni plan ter računa, da ga bo do konca letošnjega leta izpolnila. Prav tako pa za 500.000 din povečuje svojo celotno jealizacijo. Seveda velja omeniti še to, da so odnosi med zaposlenimi v kolektivu na visoki ravni; obenem dobro delujejo ter med seboj sodelujejo tudi Zveza komunistov, sindikat, ZSMS ter ostale organizacije. V Kovinski industriji Ig so že lam pristopili k Estetsko oblikovani, funkcionalni in poceni novi izdelavi srednjeročnega plana radiatotji V KOMUNALNEM PODJETJU VIČ KAMNOLOM BOMO RABILI Stabilizacijska prizadevanja v Komunalnem podjetju Vič je nedvomno treba oceniti kot uspešna, seveda v okviru možnosti, ki so na voljo v tej delovni organizaciji. O dosedanjih ukrepih in uspehih, kot tudi težavah, ki se po prognozi obetajo v bodočnosti, smo se razgovarjali s direktorjem Viktorjem Čečem. ..Najprej moram poudariti, da smo takoj ustavili investicije, kolikor jih nismo že nekaj tednov pred splošno akcijo za stabilizacijo, že prej nismo mogli investirati, ker ni bilo mogoče dobiti kreditov in nas kasnejše zatiskanje pasu ni preveč presenetilo. Ustavili smo gradnjo garaž, le toliko smo dela dokončali, da ne bo škode in da je objekt pod streho. Sedaj bodo naša vozila prezimovala v malce slabših pogojih kot bi sicer. Ustavili smo tudi vse druge investicije kot je nakup novih avtomobilov in opreme. Vsa vlaganja, ki smo jih načrtovali v začetku leta, smo podvrgli ponovnemu sklepu delavskega sveta, torej ponovnemu nadzoru. Pri uvozu nismo nikoli zapravljali, pa tudi sedaj ne. Tega si nismo mogli privoščiti, ker nimamo deviz in jih tudi nismo imeli. Če smo zapravili kak devizni dinar, smo ga za rezervne dele za naše stroje, da smo lahko delali Z rezervnimi deli pa imamo sploh težave. Posebej še sedqj, ko je uvoz tako ostro omejen. Pred leti smo pri nas kupili greder za dinarje. Prodajalec naj bi zagotovil tudi rezervne dele, vendar le naj bi Rezervnih delov ni in nam greder stoji že dolge mesece. Vreden je več kot milijon, pa nam stoji Krvavo nam je potreben, vendar ne moremo nič. Sedaj moramo zaradi malenkostnega rezervnega dela, ki ga ne moremo dobiti, najemati stroj in že tu smo izgubili preko 250 tisočakov. Trenutno se nam ustavitev vseh investicij /ie bo poznala in verjetno tudi še ne v letu ali dveh, potem bo pa kritično. Stroji bodo izrabljeni in s starim voznim parkom ne bomo zmogli obveznosti, ki nam jih nalagajo. Z mehanizacijo bodo težave. Tedaj bodo stroji znatno dražji in to naenkrat, ker vmes ne bomo kupovali, cene komunalnim storitvam pa ostajajo nespremenjene. Domači stroji so dražji in bomo zato morali zmanjšati obseg, ker jih ne bomo mogli kupiti. Naši stari stroji bodo pa že izrabljeni Varčevalni ukrepi so povsod enaki Privarčujemo lahko pri pogonu strojev, razsipu materiala in boljši organizaciji Pod boljša organizacija menim, da stroje premikamo z gradbišča na gradbišče, da ne stojijo brez potrebe in dela. Šli smo popolnoma na ekonomski izračun. Pri vsakem premiku strojev računamo ali se nam bolj splača premikati stroj ali da stroj stoji uro ali dve. Letos predvidevamo za tretjino večji brutoprodukt, vendar so tu vštete že inflacijske težnje. Produktivnost naj bi se povečala za okoli pet odstotkov, se pa verjetno ne bo, ker so cene repromateriala višje in tudi disciplina ni porasla po planu. V srednjeročnem planu je produktivnost in nje povišanje ena bistvenih postavk, prav tako pa tudi ekonomičnost. Pri ekonomičnosti menimo stare stroje, ki so izrabljeni in niso več ekonomični Pri večji produktivnosti mislimo na disciplino. Povečati je treba nadzor, predvsem na gradbiščih. Delovodje in tehniki na gradbišču in službe morajo skrbeti za to. Če oni ne izvajajo nadzora, potem discipline ni Nima smisla, da ..tolčemo" ljudi, temveč tiste, ki so resnično krivi ker dovolijo nepravilnosti Naši načrti za prihodnost predvidevajo najprej končanje garaže, radi bi premestili betonarno z Viča k novim prostorom, povečali bi radi strojni park in sploh izboljšali opremo ter povečali uje število. Naši načrti predvidevajo tudi odprtje kamnoloma v Iški vasi. Vsi ti načrti nas bodo veljali okoli sedem milijonov. Tako vsaj mislimo danes. Nadvse pomemben se nam zdi načrt o odprtju kamnoloma v Iški vasi. To je velika perspektiva za Ljubljano, ker je to edini kamen, ki ga je mogoče uporabiti za določene vrste gradnje, obenem pa je tudi edini kamen v bližini Ljubljane, ki ga bo mogoče uporabiti za gradnjo magistrale. Vsekakor bo to ceneje, kot pa voziti kamen npr. iz Krškega. Če pa ne bo tega kamnoloma, ne bodo imeli druge izbire," pravi Viktor Čeč. M. DIMITRIČ - Številna obnovitvena dela na naših cestah je doslej opravilo Komunalno podjetje Vič Predavanja o SLO in družbeni zaščiti se je udeležilo veliko število občanov. Posnetek je iz KS Malči Belič. OBISK V LAJKOVCU Delegacija družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine ter še nekaterih predstavnikov delovnih organizacij se je 17. in 18. septembra udeležila proslave občinskega praznika v Lajkovcu. Predstavniki Lajkovca so priredili članom naše delegacije izredno topel sprejem in jih ob tej priložnosti seznanili s svojimi dosežki. Prav tako so se pogovaijali tudi o nadaljnem sodelovanju. SAMOUPRAVLJANJE PO DESETIH LETIH SPET V ROKE STANOVALCEM! V sredini decembra 1974 je izšel Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in v skladu z določbami se spet oblikujejo in izvolijo hišni sveti v vseh hišah, ki jih ta zakon vključuje. Prav je, da takoj omenimo že pred tem ustanovljeno samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, žal ta ni še prav zaživela! Sklepi vodstev družbenopolitičnih organizacij pa obvezujejo vse dejavnike pri nadaljnjem uresničevanju ustave in zakonodaje. Na dveh zaporednih sejah izvršnega odbora stanovanjske skupnosti, 18. in 29. septembra 1975, so bili sprejeti zaključki, ki danes že obvezujejo vse stanovalce, stare nad 18 let, in ki uživajo stanovanjsko pravico skupaj s starši ali v svojstvu podnajemnikov, oziroma imetnike posebne stanovanjske pravice v etažni lastnini (stanovanja v bloku, kjer je več družbenih stanovanj!), da med stanovalci izvolijo hišne svete na zborih stanovalcev hiš, ki bodo v vsej občini na ponedeljek 20. oktobra 1975. Ob tem še naslednje: več hiš lahko izbere skupen hišni svet. Naslednji pomembni datum je 27. oktober 1975, ko bodo zasedali zbori stanovalcev v krajevni skupnosti: gre za zbor delegatov stanovalcev hiš v družbeni lastnini s štiriletnim mandatom in pomenijo živo vez med stanovalci in skupščino stanovanjske skupnosti v občini. Pred zbori stanovalcev hiš pa se bodo sestali člani svetov krajevnih skupnosti in predsedstev krajevnih konferenc SZDL, da bodo določili, kje bodo hišni sveti in pomagali pripraviti kandidate za članstvo v hišnih svetih in delegate za zbor stanovalcev v krajevni skupnosti. Vse gradivo je bilo že posredovano na skupni seji predsednikom krajevnih konferenc SZDL. Kaj pomenijo hišni sveti sedaj in kaj bodo pomenili? V zapis naj strnem naslednje: hišni sveti so poslovno in pravdno sposobni, imajo svoj žiro račun za sredstva, ki jih zbirajo za tekoče vzdrževanje in obratovalne stroške, sklepajo pogodbe z delavci hiše (hišniki, snažilkami, kurjači, vrtnarji) za razna opravila in sklepajo pogodbe z organizacijami združenega dela za investicijsko in tekoče vzdrževanje. Pripravijo program investicijskega vzdrževanja, ki ga izvaja stanovanjska skupnost preko odbora za gospodarjenje, ki je nosilec — investitor. Seveda se morajo hišni sveti registrirati in sprejeti samoupravni akt to je Poslovnik o organizaciji in načinu poslovanja zbora stanovalcev hiš v družbeni lastnini. Mandatna doba hišnih svetov z zakonom ni omejena s štirimi leti, krajša. Zato je stanovanjska skupnost v predloženem poslovniku predlagala, da se polovica članov hišnega sveta na vsaki dve leti zamenja z novimi. Tako je predlagano z željo, da se stanovanjska kultura in vse obveznosti razširijo na čimveč stanovalcev. J. Demovšek POSVET S PREDSEDNIKI KK SZDL Posvet bi lahko razdelili na dva dela: prvi del je obsegal pregled ključnih usmeritev Socialistične zveze v občini kot celoti s posebnim poudarkom na nalogah krajevnih konferenc, drugi del pa ustanavljanje hišnih svetov. Osnovne smeri in naloge krajevnih konferenc SZDL bi bile naslednje: I. Uveljavljanje ustavnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov ter politike stabilizacije - tu gre za naloge, kijih moramo opraviti skupno v dogovoru med krajevno konferenco SZDL in organi KS. Tb pa je: - prilagoditi (izpopolniti) organizacijo samoupravljanja krajevnim razmeram, potrebam in interesom prebivalcev, — ugotoviti možnosti delovanja uličnih in vaških svetov, obvezno ustanoviti hišne svete povsod tam, kjer so stanovanja v družbeni lastnini in ustanoviti svete potrošnikov po vseh KS, — v samoupravnih aktih KS določiti funkcije posameznih organov, način dela delegatov in delegacij za njihovo oblikovanje stališč, — pravočasno izdelati letni in srednjeročni program razvoja KS z vidika nujnih potreb in stabilizacije in ju obravnavati v najširši javni razpravi (v ta namen ustanoviti posebno komisijo za planiranje), — zagotoviti javno razpravo o sporazumu za združevanje sredstev za finansiranje investicijskih dejavnosti krajevnih skupnosti (oktober — november), — glede na zahtevnost in odgovorne naloge v delu KS so ponekod potrebne takojšnje kadrovske izpopolnitve v smeri profesionalizacije tajnika KS. II. Demokratizacija političnega življenja in zagotavljanje organiziranega vpliva delovnili ljudi in občanov na odločanje in izvrševanje odločitev s poudarkom na usposabljanju in organiziranju socialistične zveze na podlagi statuta. Tuje potrebno: — dograjevanje krajevne organizacije Socialistične zveze na frontovski način (najkasneje do konca leta), — v vseh krajevnih organizacijah dosledno delegatsko postaviti voljeno konferenco krajevne organizacije SZDL z njenim izvršnim odborom oziroma predsedstvom, — povsod, kjer so na območju krajevne organizacije tudi TOZD ali njihovi deli, povezati v konferenco delegate osnovnih organizacij sindikata kot tudi v delo sekcij in komisij KK SZDL, — pri vseh krajevnih konferencah je nujno ustanoviti koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, koordinacijski odbor za urejanje odnosov med vernimi in nevernimi občani, koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva, sekcijo za kmetijstvo in gozdarstvo (pri vseh izvenmestnih KK SZDL), koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole in še — druge odbore ali komisije z upoštevanjem krajevnih razmer in hotenj delovnih ljudi in občanov, — posebno pozornost posvetiti delovanju štabov za splošni ljudski odpor in se dogovoriti za skupne naloge na področju družbene samozaščite. Ugotoviti možnosti za ustanovitev skupne komisije za družbeno samozaščito ali pri izvršnem odboru krajevne konference SZDL ali svetu krajevne skupnosti, — posebno pozornost posvetiti sodelovanju z delegacijami za Sob in SIS ter z organi KS. Ob tem je nujno izpeljati izobraževalni program za vodstva KK SZDL kot tudi za delegacije in vodstva KS. Program izobraževanja pripravljamo na ravni občine v sodelovanju s sekretarji SIS in družbenopolitičnih organizacij. S predavanji moramo pričeti najkasneje v novembru, do tedaj pa moramo nadaljevati tudi z lastnim izobraževanjem. IZ DEJAVNOSTI OBČINSKEGA ODBORA ZRVS V prvih dneh septembra je imelo svojo redno sejo predsedstvo občinskega odbora ZRVS, kasneje pa še vse komisije. Dnevni red je obsegal kratko analizo dela po dosedanjem programu, analizo udeležbe na OTP ter program dela do konca letošnjega leta. Enake točke so imele na dnevnem redu tudi vse komisije v okviru svojih programov, kadrovska komisija pa je poleg tega obravnavala tudi vprašanje nadaljnje organiziranosti ter utrjevanja organizacij. Dogovorila se je tudi za naslednjo sejo, katere dnevni red bo poleg ostalega vseboval predlaganje za priznanja in plakete, ki naj bi bilo v okviru lanskoletnega števila. Isti organi so razpravljali tudi o programu za prihodnje leto. Obenem so sklenili, da organizirajo in nudijo materialno pomoč aktivu ZRVS Dobrova ob pripravi obrambnega dneva mladini, kije na delovni akciji pri osnovni šoli Dobrova. M.O. -------------------------------------- s Tradicionalen pohod učencev osnovnih šol Občinski odbor ZZB je tudi letos organiziral tradicionalni pohod učencev osnovne šole Vič po poteh spominskih obeležij okrog Ljubljane. Skupno 380 učencev z učitelji je obiskalo spomenike na Rašici, v Tacnu, na Toškem čelu ter Urhu. Borci in aktivisti NOV so na zanimiv način posredovali pionirjem pomembne dogodke posameznega kraja med NOB. Učenci so njihove besede spremljali z izrednim zanimanjem ter se zahvalili občinskemu odboru ZZB za organizacijo ter sodelovanje na tradicionalnem pohodu. \__________________I_______________________S USTANOVITEV AKTIVA ZK TELESNO KULTURNIH DELAVCEV Komite občinske konference Zveze komunistov Slovenije, občine Ljubljana Vič -Rudnik in TTKS Ljubljana Vič-Rudnik sta dne 6.10. 1975 sklicala sestanek vseh članov Zveze komunistov v telesnokulturnih organizacijah občine Ljubljana Vič-Rudnik. Člani Zveze komunistov so se v živahni razpravi opredelili za ustanovitev aktivov ZK v telesno-kultumih organizacijah z večjim številom članov in ustanovitev aktiva Zveze komunistov telesnokulturnih delavcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik. V ta namen je bil izvoljen iniciativni sekretariat, ki bi pripravil program dela in sklical naslednjo sejo aktiva. OBOROŽITEV ORGANOV SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Vič—Rudnik je v sodelovanju z delavsko univerzo Boris Kidrič pripravil enodnevni seminar za vodje in člane organov samoupravne delavske kontrole v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva. To je bil prvi tovrstni seminar v občini. Seminar je vsebinsko zajel celotno področje delovanja sanio upravne delavske kontrole: od teoretičnih in pravnih zasnov preko sistema organiziranja in delovanja ter vsebine dela do praktičnih napotkov. Udeleženci so tudi prejeli ustrezno literaturo kot pripomoček pri nadaljnjem delu, vključno z vzorčnim pravilnikom o delovanju samoupravne delavske kontrole, delu, vključno z vzročnim pravilnikom o delovanju samoupravne delavske kontrol«' Razprave na seminarju so pokazale, da organi samoupravne delavske kontrole pri svojem delovanju večkrat tavajo in da je organiziranje tega seminarja (po mnenju nekaterih, ki so se že udeležili več podobnih seminarjev, najboljši) bilo zelo koristno. Žal je bila udeležba na seminarju slaba. Iz 135 temeljnih h1 drugih organizacij združenega dela se je odzvalo le 60 udeležencev iz 45 organizacij. SINDIKATI OCENJUJEJO STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA V začetku oktobra so občinski odbori sindikatov posamez^ dejavnosti imeli svoje redne seje, na katerih so ocenjevali štabi' lizacijska prizadevanja temeljnih in drugih organizacij združeneg dela. Prav tako so posvetili posebno pozornost uresničevani ustavne vsebine samoupravljanja. O vsem tem bo razpravljal u občinski svet Zveze sindikatov na svoji seji 23. oktobra. Temeljne in druge organizacije združenega dela so razbčn pristopile k snovanju stabilizacijskih programov. Na splošno velja’ da so stabilizacijski programi veliko boljši in konkretnejši tam, ki so težave večje, drugod pa nekoliko bolj formalni, prem vsebinski. .. u Občinski odbori sindikata so na svojih sejah zaključevali, morajo stabilizacijska prizadevanja postati stalna naloga vs družbenopolitičnih dejavnikov in organov upravljanja ter por-meznikov v temeljnih in drugih organizacijah združenega d® ' kakor tudi v posameznih samoupravnih in drugih skupnosti • Stabilizacijska prizadevanja se morajo odraziti tudi na področl samoupravnega planiranja, najti svoje mesto v programih dela prihodnje leto in razvojnih načrtih OZD ter v družbenih P*311^ Osnovne organizacije sindikata naj četrtletno ocenjujejo pog°J gospodarjenja in izvajanja stabilizacijskih prizadevanj! PROGRAM DELA ŽE IZDELAN Svet za družbenoekonomski položaj žensk deluje s polno paro Že v času letnih dopustov je bila prva seja reorganiž'^ konference za družbeno aktivnost žensk, ki se sedaj imenuje sv družbenoekonomski položaj žensk. te( Na osnovi vsebinsko zelo bogate in smotrne razprav® ^ številnih predlogov iz prve seje so člani sveta že na drug' ^ koncem septembra sprejeli obširen program dela s P0* ggeh poudarkom na mednarodnem letu žensk, ki predstavlja dolgor“ jH program namenjen za vsesplošno uveljavitev in boljše pogoje * po vsem svetu. . Delovni program sveta za družbenoekonomski položaj z obsega nslednje točke: 1. Razširjena seja sveta z dnevnim redom ..Mednarodno leto žensk“. 2. Vprašalnik za TOZD glede uresničevanja podaljšanega porodniškega dopusta in problemi v zvezi s tem (problemi v zvezi s koriščenjem bolniškega dopusta za nego bolnega otroka). 3. Vprašalnik za vse VVZ o problemih varstva otrok s poudarkom na organiziranem družbenem varstvu v družinah. 4. Sodelovanje sveta pri sestavi srednjeročnega programa otroškega varstva. Pregled anket iz KS. 5. Sodelovanje pri organizaciji celodnevne šole. 6. Problemi varstva in prehrane šoloobveznih otrok. 7. Pomoč pri organizaciji izobraževanja mladih zakoncev -povezava s ..Svetovalnim centrom" mesta. 8. Položaj kmečke žene-proizvajalke in njen odnos v samoupravljanju. (KS - vzorčno). 9. Izobraževanje varuhinj v vrtcih in družinskem varstvu — vprašalnik VVZ. 10. Pobuda strokovni službi, da se čimprej pripravi temeljit program predšolske vzgoje za vsa starostna obdobja od 0 — 7 let. H. Pobuda za pristop k sprejemanju otrok v VVZ prek organa KS (komisija v istem sestavu s tem, da je v KS). 12. V sodelovanju z RK in KS skrbeti za ostarele (oskrba bolnikov na domu, sosedska pomoč). 13. Mednarodno leto žensk. 14. V vsaki KS v okviru krajevnih konferenc SZDL zagotoviti delegatko za ta razširjen svet. SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL Peta seja predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Rudnik je bila 15. septembra 1975. Kot prvo je predsedstvo soglasno sprejelo sklep o ustanovitvi Medobčinskega sveta SZDL. Po obravnavi nekaterih kadrovskih vprašanj je France Martinec, Predsednik koordinacijskega odbora za uresničevanje ciljev stabilizacije v naši občini podal poročilo odbora, ki je bil imenovan na Političnem aktivu dne 2. julija 1975. Poročilo je bilo objavljeno v delegatski prilogi v 9. številki Naše komune. V širši razpravi, ki je sledila temu poročilu so prisotni zlasti Poudarili, da naj ta koordinacijski odbor za uresničevanje ciljev stabilizacije deluje še naprej tako prizadevno in uspešno kot doslej naj družbenopolitične organizacije pospešijo tovrstno akcijo v krajevnih skupnostih, tako kot so sindikati zadolženi za orga-olzacije združenega dela. Nato je sledila razprava o aktualnih problemih krajevnih skupnosti v SR Sloveniji z dogovorom o javni razpravi in pa razprava o študiji razvoja športno rekreacijskih objektov na °brnočju naše občine, ki je bila tudi že objavljena v delegatski Pologi v 9. številki Naše komune. Na koncu te razprave so sklenili, ie potrebno omogočiti javno razpravo v KS v okviru krajevnih konferenc SZDL in na podlagi le-teh to študijo popraviti oziroma d°polniti ter pripraviti srednjeročni program. Dana pa je bila tudi Pobuda Za formiranje sklada za izgradnjo telesnokultumih objek- Ob koncu seje je predsedstvo soglasno sprejelo dokaj obsežen Program dela občinske konference SZDL in njenih organov za °bdobje september, oktober 1975, ki ga bo potrebno realizirati. ANDREJA BERLAN Posvetovanje predsednikov iz 00 in OK ZSMS Na posvetovanju predsednikov iz osnovnih organizacij ZSMS in OK ZSMS je bilo veliko govora o poteku akcije'za stabilizacijo gospodarstva, o minulih delovnih akcijah, o Rradnji in adaptaciji dijaških in študentskih domov ter o naIogah ZSMS v jesenskem obdobju. "o vseh delovnih kolektivih v naši občini so že več ali začeli reševati probleme stabilizacije gospodarstva, kot ena izmed družbenopolitičnih organizacij mora r1™ aktivno pristopiti k reševanju problemov v naših olektivih. V vseh 00 ZSMS smo napravili načrt, kako naj delujemo borbi za stabilizacijo. K akciji smo pristopili z k ui?*- manj uspeha, vendar pa je čutiti, da v nekaterih olektivih mladi še niso dobili podpore. Seveda pa moramo Jub odrivanju, ki ga čutimo, vztrajati in še bolj odločno ueiovati. JANEZ REMŠKAR v zdravstvenem domu ljubuana tozd po teritorialnem principu? Ijublja^’ °dbor sindikata zdravstva in socialnega varstva v občini 0r8anizj'a ^“Rudnik je na svoji seji ocenjeval nov koncept aPravnoranOSt' ^dravstvene8a doma v Ljubljani. Zdajšnjo samo-P^dvse ^Ssniziranost so sindikati že pred časom kritizirali UP°rabnv*Z razlogov: da se zaradi takšne organiziranosti niore^ Izvajalci zdravstva na nivoju občine praktično ne SOoč't' ter da takšna organiziranost pušča ob strani 'klovnA ° P,ovezovanje celotnega zdravstvenega varstva in skrb za Koncf 5lovekakot celoto- v>iIIUajeno društvo je kmalu nabavilo manjkajo °- po nekajletnem delu so nabavili prvo motori črpalko, kije služila vse do leta 1970, ko so kupili novo, sodobnejšo, poleg tega pa še gasilski kombi. S takimi delovnimi pogoji in ustrezno opremo je društvo sposobno nuditi pomoč človeku v nesreči. Za jubilej GD Želimlje so gasilcem čestitali številni gostje, med njimi predsednik sveta KS Želimjje Stane škrjanec, ki je v kratkem govoru poudaril pomen skupnega praznovanja gasilcev in krajevnega praznika. V imenu občinske gasilske zveze Ljubljana Vič-Rudnik je čestitko podal Franci Vrbinc ter v kratkem opisal prehojeno humano in požrtvovalno delo v službi ljudstva. Pokrovitelj proslave, predsednik IS SOb Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec je v svojem govoru opisal razvoj naše družbe po vojni ter podal smernice za nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Predstavnik občinske gasilske zveze Ljubljana Vič-Rudnik Franci Vrbinc je po pooblastilu Gasilske zveze Slovenije podal odlikovanje GD Želimlje. Odlikovanje za humano in požrtvovalno delo v gasilstvu so prejeli tudi 4 člani GD. Vsi obiskovalci prireditve so prisostvovali kratkemu toda nadvse prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga za slavnostno praznovanje pripravili pionirji in mladina. TONE ŽUNIC tf'i. ■/>!, < ui# »T ry f < ■ j I m» f 1 '* u ' Ilf /-.Ki i -V* « m *. m *■ ^ - 1^1 y&,-, ’ ' V 7 j&sillj v 'Hkdinskega Gasilskega društva Trnovo iz Ljubljane. Letos so sodelovale na zletu žensk -^dinic*0110*11- Član*ca Mira Poje pa je letos opravila izpit za višjega častnika operativne smeri. Pa se že nekaj let uspešno udeležejujejo medobčinskih tekmovanj. Na udarniški akciji v KS Kolezija za ureditev otroškega igrišča žal ni bilo opaziti mladincev! V KS KOLEZIJA SO OBČANI UREDILI OTROŠKO IGRIŠČE Krajevna skupnost Kolezija je na zboru občanov in delovnih ljudi aprila letos z glasovanjem sprejela program razvoja KS; le-ta je delno vezan na samoprispevek vseh zaposlenih v KS (predvidoma 260.000 din) ter na prostovoljno delo (vložene delovne ure v vrednosti 300.000 din). Do sedaj so zbrali iz samoprispevka 60.000 din ter opravili 120 delovnih ur (4.800 din). V načrtu za gradnjo je: - ureditev križišča med Cesto v Mestni log in Riharjevo ulico (15.000 din); - prometna ureditev Krimske ulice (15.000 din); - etapna izgradnja otroškega igrišča in parka med Cesto v Mestni log in Cesto v Murgle (160.000 din); - ureditev parkovnega območja ob Zeleni poti (10.000 din); - ureditev otroškega igrišča ob Krimski ulici (30.000 din); - tekoče vzdrževanje vseh zelenic in javnih površin KS (10.000 din); - ureditev otroškega igrišča ob VVZ v Rezijanski ulici (30.000 din). Zadnjo točko, ureditev igrišča, so občani KS Kolezija v prvih dneh septembra dokončno in v celoti izvršili. SGP Grosuplje jim je .odstopilo orodje in udarniško so opravili vsa zemeljske dela; tako jim preostane le še postavitev igralnih naprav za otroke. Družbenopolitični aktiv KS je razumel potrebo po igrišču ter akcijo politično zelo dobro zastavil. Med 43 občani, kolikor jih je sodelovalo in od katerih je vsak opravil tri delovne ure, je vladalo solidarno delovno vzdušje. Nerazumljivi pa sta pri tem dve stvari. Namreč, slab odziv staršev z majhnimi otroki; mar se ne bodo prav njihovi malčki podili po novozgrajenem igrišču? In drugo - podatki kažejo, da je bila povprečna starost sodelujočih občanov tam nekje okoli 50 let -kje je bila torej mladina? V KS Kolezija bi prišlo v poštev približno. 800 mladincev ... Pa tudi sicer je mladina zelo slabo organizirana, saj ob tolikšnem številu nimajo niti svojelastne mladinske organizacije! Poskusi za organiziranje so sicer bili, a k'.j, ko so na sestanke prihajali po dva, trije (rekord je bil takrat, ko jih je prišlo pet...). Prebivalci KS Kolezija so v želji po čimboljšerc družbenem organiziranju občanov ustanovili tako imenovane „ulične svete." Teh svetov je enajst in so resnično izvirna organizacijska oblika. Občani se tu redno sestajajo, razpravljajo o problemih ter jih skušajo po najkrajši možni poti tudi reševati. Probleme obdelujejo tako s strani krajevne skupnosti kot tudi s strani Socialistične zveze. MILOŠ OPRESNIK KANALIZACIJA V ROŽNI DOLINI UREDITI S SKUPNIMI MOČMI! Malokdo bi veijel, da v naši lepi beli (? ) Ljubljani, ko povsod gradimo stolpnice, prekrasne komplekse hiš in hišic in tako naprej, še obstaja problem 19. stoletja, namreč problem neurejene kanalizacije. Pa vendar je tako, v Rožni dolini. Ta nekdaj najlepši predel Ljubljane ob nalivih in celo ob manjših deževjih dobesedno plava v, oprostite, fekalijah. Kanali so preozki in ne požirajo ali jih pa preprosto ni! Rožna dolina šteje danes okoli 5500 »stalnih" prebivalcev ter približno 3.000 začasnih (študentje, podnajemniki itd.). Večina jih prebiva v nizkih stavbah, pretežno enonadstropnicah in pritličnih hišah (stanovanjskega bloka ni niti enega), nemalo pa jih seveda živi tudi v kletnih stanovanjih. In si lahko predstavljate ta stanovanja ob nalivih? Konkretno, neka družina je imela lansko jesen v enem samem mesecu poplavljeno kar trikrat! Vzhodni in^osrednji del Rožne doline kanalizacijo sicer imata, a so kanalski profili veliko premajhni in ne morejo sprejeti takih količin vode; huje je z zahodnim delom, saj voda cele tedne stoji po cestah in vrtovih. Še posebej hudo je tam, kjer cestišča niso asfaltirana, in, mimogrede, teh je veliko. Ta več kot desetletni problem je treba nekako rešiti in tako je bila letos KS na pritisk občanov primorana pristopiti k akciji. Občani sami so pripravljeni zbrati del sredstev. Dogovorili so se, da povprečno prispeva vsako gospodinjstvo po en stari milijon. Finančna konstrukcija za realizacijo, naj bi bila nekako taka: ca 49 (starih) milijonov naj bi zbrali od občanov (zbranih je že 33) 68 milijonov bi prispevala občina (od tega jih je že odobrila 10), imajo pa tudi že sklep viškega komunalnega sklada, ki bo odobril svoj delež sredstev, ki so potrebna kot 20 % polog K P Kanalizacija za najetje kredita pri Ljubljanski banki. Tudi delovni organizaciji Elektromontaža ter Delo, TOZD grafika sta pripravljeni prispevati nekaj sredstev. Nosilec akcije je v celoti Komunalno podjetje Kanalizacija, ki je že zaprosilo občinsko skupščino za lokacijsko dovoljenje. Skratka, to nemogoče stanje je treba nujno rešiti. Ce že ne drugega, je vsaj porazno, daje v dvajsetem stoletju kaj takega sploh še možno. Še primerček; ko st rožnodolski malčki ob dežju odpravijo v vrtec v Ska-pinovi ulici, jih, če jim seveda uspe še kolikor tolike suhim priti do vrtnih vrat, Čaka neprijetno velika luža, k. jo je treba nekako prebroditi, če hočejo v vrtec. Zavihati je treba hlače, pa hop v vodo, angini in ostalin. nadlogam naproti. • Celotna investicija bi znašala okoli 280 starih mili jonov, brez odplačila zemljišč in morebitne škode, ki bi nastala ob izkopu. Občani so pripravljeni takoj po realizirani akciji ..kanalizacija" pristopiti k novi akciji, namreč asfaltiranju cestišč ter pločnikov. MILOŠ OPRESNIK PODIRALI BOMO STARO, DA BOMO ZGRADILI VEČJE IN NOVO TRNOVO Izvršni svet občinske skupščine, stanovanjska skupnost, predstavniki Ljubljanske banke - podružnice za stanovanjsko in komunalno gospo-darstvet komunalnega sklada občine Ljubljana Vič Rudnik in strokovnjaki Gradbenega podjetja TEHNIKA so se sestali in proučili položaj takojšnega začetka izvajanja že pred časom sprejetega zazidalnega načrta Trnovo, ki nosi oznako VS 1 -trnovo. Skupni sestanek, ki je bil na pobudo samoupravne skupnosti socialnega varstva je dal naslednji zaključek: takoj začeti z deli, izdelati neposreden investicijski program in zatem finančni načrt za novo sodobno sosesko. Znano je, da bo v novem stanovanjskem naselju stanovalo preko 12.000 občanov. J. DERNOVŠEK ING. MARKO RAINER, ČLAN IS SML: »DECEMBRA ZAČNE RASTI MOST« „Če bo vse po sreči, lahko začne novi Karlovški most rasti že letos decembra11, nam je zatrdil ing Marko Rainer, član izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana in obenem načelnik oddelka za urbanizem. »Razpis za oddajo del smo že dali in sedaj pričakujemo ponudnike. Gradnjo mostovne konstrukcije smo še posebej ponudili petim ali šestim podjetjem in sedaj bomo videli, kdo se bo najceneje odzval našemu pozivu. Do 1. decembra bodo zbrane vse ponudbe in v istem mesecu bomo tudi že oddali najboljšemu ponudniku gradnjo. Izvajalec bo torej lahko začel graditi že decembra. Sedaj zadevo malce pospešujemo, ker imamo že nekaj zamude, vendar bo očitno ta zamuda še na koncu ugodna zaradi cene. No, to bomo še videli,“ meni ing. Marko Rainer. Zamašek za promet, ki mu pravimo tudi Karlovški most, je vedno hujša ovira. Po lanskem upadu zaradi naftne krize je letos promet spet nenehno naraščal in Karlovški most ni bil tudi ponoči brez prometa. Ob konicah in vikendih, kot tudi ob nedeljskih popoldnevih pa povzroča pravi kaos. Zato vsi nestrpno pričakujejo novi most. Veliko obetajoča rušilna dela na nekaterih hišah trajajo že dalj časa, most pa bodo začeli graditi torej decembra. Do začetka gradnje novega mostu pa bo treba podreti še eno hišo nasproti mostu. Tam bivajoče oziroma službujoče je treba zato čim prej preseliti. V drugi etapi gradnje (gradnja bo zaradi prometnih rešitev potekala v dveh etapah) se bosta morali umakniti cesti in mostu še dve stavbi: gostilna Cešnovar in stavba, kjer je sedaj oddelek postaje milice Rudnik. »Najprej bomo gradili most,“ pravi ing. Marko Rainer. »Etapna gradnja mora biti zaradi tega, ker teče preko Karlovškega mostu in po Dolenjski cesti glavna prometna žila z Zagrebom in torej tudi glavna žila med Evropo in Balkanom in Vzhodom. V tem primeru seveda ne moremo zapreti prometa, temveč moramo ohraniti vsaj sedanjo propustnost, ki je že tako majhna. Vse bomo morali urejati z obvozi.11 V drugi etapi bomo urejali tudi železniško progo. Nova proga bo šla točno preko gostilne Češnovar in bo poglobljena. Tehnično namreč tudi ni bilo mogoče speljati železnice nad cesto. Ta inačica, ko gre cesta nad želznico, je cenejša, čeprav so bile doslej rešitve teh križanj v Ljubljani ravno obratne. Menim pa, da se moramo ozirati na ekonomičnost. Pri vsem tem se bo položaj •železnice zaradi boljše trase proge izboljšal, vendar smo imeli kljub temu z njimi težave. Postavljali so pogoje, ker so imeli to možnost zaradi zakona, čeprav so bili večkrat neutemeljeni. Vendar smo morali pristati, ker nismo imeli izbire. Kaže pa tudi ta odnos spet, da se bo treba enkrat resno pogovoriti z železnico o njenem odnosu do takih investicij,41 pravi ing. Marko Rainer. Pri gradnji novega Karlovškega mostu so se odločili za prvo varianto, torej nadvoz ceste nad železnico in poglobitev železnice. Obenem bo treba urediti tudi povezavo med Ižansko in Hradeckega cesto. Možnosti so, da bi znižali nivo Ižanske ceste, ker mostu ne smejo nižati. Na cesti Hradeckega se bo železnica bodoče križala s cesto izven nivoja, bo cestni nadvoz. Cesta preko Karlovškega mostu se bo na privozu začela dvigati in bo pri osnovni šoli Oskar Kovačič že v nivoju sedanje ceste. Na Dolenjski cesti bodo uredili poseben odstavni pas za Orlovo, ker bi sicer tisti, ki zavijajo na levo, zavirali promet. Dolenjska cesta bo v bodoče povsem štiripasovna s kolesarsko stezo in pešpotjo, bodo pa še vedno križišča, kjer bo mogoče zavijati tudi na levo kljub štiripasovnici. Le malce dalj bo pač trajalo. Ta inačica je prometno tudi najboljša, da ne bo prihajalo do zastojev. In kako bo s cenami, posebej še glede na zakasnitve? Ing. Marko Rainer meni: »Če bodo veljali tržni zakoni, bi moralo biti še cenejše. Gradbena podjetja namreč nimajo več toliko ‘dela kot takrat, ko smo most načrtovali in bi zato morali biti cenejši. Bomo videli, če bo to res. Zamude pa so nastale zaradi vseh mogočih soglasij. Dvajset različnih soglasij smo morali zbrati in poleg tega upoštevati še vse mogoče specifične zahteve. To niso mačje solze! Ta most namreč ne bo le enostavna konstrukcija za prebroditev reke, temveč moramo vgraditi še vse komunalne naprave od cevi za vodo, plin, pošto, elektriko itn. itn. Postopek lokacijske odločbe je sedaj v teku. Vse pogoje smo izpolnili in sedaj čakamo na dovoljenje od republiškega sekretariata za urbanizem. Pri gradnji pa bo treba zelo paziti, da bodo vse akcije povsem usklajene in da bo vse teklo pa načrtih, da bo čim manj zastojev. Zavedati se moramo namreč, to poudarjam še enkrat, da je to glavna tranzatna žila in da je življenjskega pomena za promet, dokler ni južne obvoznice, pa tudi za ves tranzit," nam je povedal ing. Marko Rainer. M.D1MITRIČ REŠEVANJE VODNOGOSPODARSKE PROBLEMATIKE V OBČINI LETOS UREDITEV GRADAŠČICE Znano je, da se srečuje občina Ljubljana Vič-Rudnik na območju širše mestne regije z najbolj perečo vodnogospodarsko problematiko. Razlogi za to so hidrografske lastnosti območja, dosedanji razvoj urbanizacije, pričakovani razvoj mesta, industrije in kmetijstva. Žal moramo ugotoviti, da je nagli razvoj mesta doslej v celoti prehitel nujne primarne vodnogospodarske posege v ureditev tega prostora. Razlogi za to so naslednji: — Poseganje v prostor na celotnem povodju Gradaščice vse bolj povečuje neugoden odnos med malimi in poplavnimi vodami Gradaščice in pritokov. — Gradaščica je pritok Ljubljanice ter je zato odvisna od gibanj odtoka visokih voda Ljubljanice. Ta nevarnost danes ni v ničemer odpravljena, ker so vključeni hidrotehnični pogoji ostali nespremenjeni ali so celo slabši. — Odtočne razmere same Ljubljanice se v tem času niso v ničemer izboljšale. Prej bi lahko trdili obratno, saj prevodnost strug Ljubljanice in Grubarjevega prekopa ni narasla, pač pa se je celo zmanjšala. Pri tem se pojavljata dve vprašanji: Kaj smo napravili za odpravo teh nevarnosti in problemov in pa, kaj še moramo napraviti, da se nevarnost takoj zmanjša. Pregled opravljenih del v obdobju 1971-1975: V skladu s sredstvi, ki jih je za območje Ljubljanske regije v letih 1971-1975 namenil bivši Vodni sklad SR Slovenije, je bivša Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava opravila naslednja dela: V letih 1971 in 1972 je bila regulirana Gradaščica od Bo-kavškega jezu do sotočja z Glinščico. Dolžina ne reguliranega odseka znaša 2.000 m. Stroški za ureditev so takrat dosegli 5.000. 000 din. V letih 1973 in 1974 je bila urejena Glinščica od sotočja s Pržancem do sotočja z Gradaščico pri tovarni vijakov. Stroški so znašali za obe leti 7,300,000 din. — Dela, ki bodo opravljena v letu 1975: — Dokončana so pričeta dela na Glinščici, Nadaljuje se z regulacijo Gradaščice od mostu na Zavetiški do kopališča Kolezija. Pri tem bo pri krajšem odseku nad Kolezijo urejen samo spodnji del struge - brežine ne bodo zaključene. Stroški za ureditev navedenega odseka so bili ocenjeni na 6.000. 000 din in zaradi prizadevanj Vodnogospodarskega podjetja Ljubljana, ki dela izvaja, ne bodo povišani. Letos se tudi nadaljujejo dela na ureditvi Gradaščice nad Bokavškim jezom na odseku Razor - Dobrova. Letos so predvidevali, da bo možno urediti celotni odsek v okviru predračunskega zneska 3,500.000 din. Ker pa IS mesta Ljubljane ni uspel zagotoviti planirane soudeležbe v višini 900.000 din, bodo dela, po sklepu izvršnega odbora O+S Ljubljanica-Sava z dne 24.9. 1975 takoj ustanovljena. Preostala sredstva pa bodo prenešena za dokončanje del na mestnem delu Gradščice. Koliko bo mogoče zaradi navedenega mestni del Gradaščice zaključiti v planiranem obsegu, bo mogoče oceniti šele ob obračunu, po prekinitvi del na zgornjem odseku. Ocenjujemo, da so na zgornjem odseku opravljena dela že presegla vrednost 2,600.000 din. Odgovor na vprašanje, kaj še moramo napraviti za bistveno omilitev nevarnosti in dokončno rešitev problematike pa je precej težak in zahteva širšo osvetlitev. Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana, ki je v okviru OVS Ljubljanica-Sava odgovorno za strokovno in operativno reševanje nalog, se v celoti zaveda teže in kompleksnosti problematike. Za*® je pripravilo okvirni osnutek srednjeročnega programa razvoj* vodnega g4spodarstva 1976-1980 in dolgoročnega program 1976-1985. Kompleksni sanacijski program Vodnogospodarske^ podjetja Ljubljana v grobih potezah zajema: » 1. Nadaljevanje ureditve struge Gradaščice od Kolezije “"i iztoka v Ljubljanico. Ta in dosedanja dela so ali še bodo odpravit oziroma zmanjšala vsakoletne poplave, takoimenovanih lehjH visokih voda, ki so povzročale veliko materialno škodo naseljeni “ delovnim organizacijam. 2. V programu 1976-1980je še delna sanacija Gradščice^ ' Šujica. Ta sanacija sicer dolvodno J Bokavškega jezu do iznad vasi --------.j------------ ... bo izboljšala stanja, vendar je nujna, če upoštevamo veli* vsakoletne škode, ki jih razdivjane vode povzročajo na kvalitet« kmetijskih površinah. Stroški za to ureditev bodo znaša* 20,000.000 din. 3. Vsa ta dela pa ne rešujejo bistva problema: « Varnost pred velikimi poplavnimi vodami. Zato so nujni b J koreniti posegi. v Združevanje poplavnega vala, ki se zbere na povodju Gradščice za to predvidenih akumulacijskih jezerih. Nato bo mogoče zadri* no vodo postopoma izpuščati ter tako povečati male vo Gradaščice. . i Študijsko-projektno rešujemo to problematiko ob sode!ovan( ' Inženirskim birojem Elektroprojekt Ljubljana, meteorološkohid loške preiskave pa bo opravil ob sofinanciranju Raziskoval" skupnosti Slovenije Meteorološki zavod Slovenije. ^ Prve študijsko-projektne preiskave bodo opravljene že v ^ 1975 tako, da bo mogoče v naslednjih letih pristopiti k jZgj variante, odkupu zemljišč, pripravljalnim delom ter gradnji-nimo, da bodo celokupni stroški dosegli 150,000.000 din. Drugi problem, ki ga moramo v skladu s kompleksno rešitvijo* izvesti je regulacija Malega grabna od jezu do iztoka v Ljubljani ^ Mali graben ima pri definitivni rešitvi velik pomen, saj odvaj Ljubljanico odvečne vode, ki nastopajo pri poplavah. ^ Trenutno je Mali graben na celotnem odseku v skrajnp s*aD jj stanju ter postopoma propada. Vsakoletna večja ali manjša drse r brežin to dokazujejo. , no Naša delovna organizacija je že v letu 1973 izvedla P0'2^^. regulacijo Malega grabna pod Plutalovim mostom v dolžini ^ Poizkus regulacije v težkih barjanskih pogojih se je izredno do obnesel, zato so dani vsi tehnični pogoji za izvedbo tega objekta^a Osnovni problem je tudi tu finančne narave. Potrebna b sredstva v višini 120.000.000 din. eIn Denar za nadaljevanje regulacij na Gradaščici je v srednjeroc ^ planu 1976-1980 predviden, prav tako pa tudi sredstva zaključek študijsko -projektnih del. ,cjCe Ni pa zagotovljenih sredstev za izgradnjo akumulacij Grada* in regulacijo Malega grabna v skupni višini 270.000.000 dh1- 8, Zato je prizadeto območje Ljubljane še vedno odprta dllc £j namreč, ali zagotoviti nujno potrebna sredstva ali pa še zavestno prepuščati negotovi usodi velika družbena premoženj morda, celo človeška življenja. _ KA^ ing. J. KOI FINANCIRANJE KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA . i . i __ x : vnrnHi nnmjinikaniž Glavni viri sredstev za komunalno gospodarstvo se stekajo v samih komunalih organizacijah ali pa so predvideni iz občinskega ali mestnega proračuna. Financiranje kolektivne komunalne potrošnje se izvaja iz občinskega ali mestnega proračuna, kadar ima ta potrošnja širši javni natečaj kot so: javni parki občinskega ali mestnega pomena, parkovni gozdovi, čiščenje ter razsvetljava cest in ulic itd. Kolektivna komunalna potrošnja ima lahko tudi ožji lokalni pomen in v tem primeru se lahko skrb za to potrošnjo poveri krajevni skupnosti, tako da se ji na podlagi programa zagotovijo potrebna finančna sredstva iz občinskega proračuna. Financiranje in izvrševanje tovrstnih storitev se opravi na podlagi vsakoletnih pogodb med občino ali mestom in komunalnimi organizacijami. Obseg vsakoletnih kolektivnih storitev, kakor tudi cene teh storitev so odvisne od razpoložljivih proračunskih sredstev ter od konkretnega odnosa med potrebami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Finančna sredstva se črpajo iz posebnega računa za ceste, ki vključuje tudi sredstva občinskega proračuna in namenske prispevke za uporabo mestnega zemljišča, in iz drugih sre Sredstva posebnega računa sredstev za ceste so porabljena za vzdrževanje, popravila, rekonstrukcije in gradnje lokalnih cest, mestnih ulic, trgov in hodnikov ter objektov na njih, za prispevek k stroškom za vzdrževanje križišč lokalnih cest in mestnih ulic z železniškimi programi, za odškodnine, za projekte in druge obveznosti, ki nastajajo v zvezi z urejanjem in vzdrževanjem lokalnih cest in mestnih ulic. Sredstva posebnega računa sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča se uporabljajo namensko za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje in sicer za: — mestne ulice in ceste — trg, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, avtobusna postajališča in druge površine namenjene za promet — zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih — rekreacijske površine in otroška igrišča — omrežje javne razsvetljave — cestno meteorno kanalizacijo. Komunalni sklad SOb Ljubljana Vič-Rudnik ni tipičen sklad, saj ne pridobiva sredstva iz proračunskih virov, pač pa neposredno od posameznih občanov, ki kot investitorji grade stanovanjske ah drugačne stavbe, ter od delovnih in drugih organizacij, ki grade industijske, stanovanjske in druge objekte. Komunalni sklad je že vnaprej dolžan zemljišče pridobiti, ga pripraviti za gradnjo in tudi opremiti s komunalno opremo, šele nato ga proti plačilu, ki temelji na dejanskih stroških, odda v natečaju ali po sklepu pristojnega zaradi pomanjkanja bančnih kreditnih sredstev in neuti^t.avO. proračunskih sredstev. Seveda gre pri tem za široko samoup [(f kjer poleg sestavljavcev stroškov sodelujejo tudi UO Skla«^^, občinski in mestni organi, ki dajejo soglasje k tem ?tr0*jnejfl Pridobljena finančna sredstva od investitorjev se v principu trošiti in porabiti le v soseskah, iz katerih izvirajo. pjti Z ustanovitvijo samoupravnih komunalnih interesnih skuP^v se bodo odnosi med nosilci in porabniki komunalnih s. ^nil1 bistveno spremenili. Z neposrednim usklajevanjem medse J ^ interesov med nosilci in porabniki komunalnih storitev * j|i kreiralo enotnejše in bolj racionalno načrtovanje razv J kreiralo enotnejše m doij racionalno načrtovanje združevanja dela sredstev na področju komunalnega gosPoa cjjj# Komunalne delovne organizacije bodo pričele inteff ’ jF področju gospodarjenja z zemljišči, nadalje* procese na puuiucju gi»»ijuuaijciij eeh kmetovalcev, ki sta v naši občini sedaj *enih krnerah° mUd'ta gos,om PočiteK v za to prcure- ' po^e ^etnDlai t2 Črnega vrha (po domače pri Košiiju) 1 !ta Za ^ ®osP°JarsKega poslopja napravil prizidek, kjer kopalni PnPravlieni dve prijetno opremljeni sobi s lj 111^ '?aiTla (skupaj 4 ležišča). Poleg prenočišča nudi l0sPo kjer vladata alkohol in pomanj-n,Irano vl08° seznanili občinsko samo-ki Sq ‘zobraževalno skupnost. Toda odgovor, tiven. dobili julija od skupnosti, je bil nega-Pega (j:1 m_0goče odpreti dveh oddelkov podaljša- „ SedajanTo^TZa t0 Preosto ni denaria! , Pravne; dL Trnovo čakajo na odgovor samo-katnor Zobraževalne skupnosti mesta Ljubljane, 4‘Pske j° "Plovili po odklonilnem stališču ob-Zakaj ^hraževalne skupnosti podobno vlogo. fazlhL , zastavlja vprašanje? Iz preprostega tazloga k ^ ta vij a vprašanje? Iz preprostegr tega nk ker bodo morali v mestni skupnosti, če ■v.. 0 spoznali člani občinske izobraževalne ■ Pnost' F 4Iia11 Clani oocinsKe izoorazevaine v>jati tU(j: uvldeti, da je treba solidarnost raz •jati turi T,uclI> na je ucoa sunuaruosi raz ttern lj| K|Znotrai "a^tnih občin, v našem pri H. ki-" aJ rnesinm oocm, v našem ♦ ansk*b’ če ne 8re drugače Ptesta ..na račun osnovnih šol v sredi: Ureje/ih v glavnem obiskujejo otroci wVJCrilh UUUV.1 1/ ^gojne žln> potemtakem iz družin, katerih ra?Ptere S‘.^^anjske, materialne in intelektualne ^Pter h,. ;-eč Presegajo tiste, ki jih imajo m Mih bne iz Sibirije- U^Pega rn0Si, bo Prav v primeru OŠ Trnovo ir r Pfe dvred,°8a oz- vl°ge. da letošnjo jeser k ttebna^d^lk.3 podaljšanega bivanja, nujne /t PiC j.! ,Le J' nismo znali prisluhniti v občini razum,, e8a’ ,če so se trnovski učitelji zatekli a bražev-j|Van^e 'n P0moč k mestni samoupravni ffd°bra i,ni« ?kuPnosti- Izkušnje so jih namreč ,.vPpia _ UClle, da brez oddelkov podaljšanega ^.Pehov bpdo dosegli pričakovanihJ učnd 3i n*.L Posebno ne, ker šolo obiskujejo tud ivT otrnr-i .: ne’ Ker 8010 obiskujejo tud ebni 50 podaljšanega bivanja še kake ^bra*„' Vendar, - ' - - '/Praževal vcn.aar’ na žalost, zanje občinsk in ^ar ie 03 skuPnost ni našla razumevanja, th^dipi ra^?manikanje finančnih sredstev vsele t,/' vej da ..širokopotezno" odklanjam! sl.Pter m ,uPravičeno vlog , tako kakršno je n: >?vil leto«^- ČInslco izobraževalno skupnost na h, tiste u; Je PoletJe kolektiv OŠ Trnovo. Vsa ^Pjja’ nr p02naj° razmere, izgovor, češ, da i ^,P,entira^°re bit' V slebernem pogledu dovc Solisti Ljubljanske opere so bOi deležni navdušenega aplavza V TRNOVEM USPEL VEČER OPERNIH ARIJ Letošnje leto je za Kulturno umetniško društvo France Prešeren — Trnovo jubilajno, saj praznuje 25-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so člani društva 2. oktobra priredili v svojih prostorih koncertni večer opernih arij; nastopili so solisti SNG opere iz Ljubljane Vilma Bukovčeva, Vanda Gerlovičeva Milka Evtimova, Simeon Gugulovski, Drago Čuden ter Marcel Osta-ševski. Za klaviijem je bila pianistka Zdenka Lukec - Čuden, povezoval in obenem komentiral pa je član Mestnega gledališča ljubljanskega Saša Miklavc, ki je tudi sam sodeloval z dvema recitacijama. Dvorana, v kateri je 110 sedežev, je bila skoraj popolnoma zasedena. Občinstvo je navdušeno pozdravilo vse nastopajoče ter jih, tako ob vsaki točki kot ob koncu koncerta nagradilo s spontanim aplavzom. Dober obisk ter zadovoljstvo prisotnih bi nemara kazalo ria to, da jim v okviru KUD Trnovo oziroma krajevne skupnosti Trnovo same takih prireditev primanjkuje in jim je vsaka od njih še kako dobrodošla. Pa vendar — mar ni KUD Trnovo v pretekli sezoni realiziralo 14 prireditev (realiziralo pravimo zato, ker so jih imeli v načrtu 16, pa dveh iz takih ali drugačnih vzrokov niso uspeli postaviti na oder), na katerih je bil menda obisk minimalen, razen na tistih, ki so jih uprizorili izven KS. Krajanov v KS Trnovo pa je okoli 20.000 .... In še to: dosti ljudi, ki so konkretno celo člani KUD, ni niti videlo ene izmed iger, ki so jo predvajali petnajstkrat! Aktivni člani - mimogrede, 20 jih je - pa se na vseh koncih in krajih borijo s finančnimi, materialnimi in kdove kakšnimi težavami še. Popolnoma vse je na osnovi amaterizma — zadnjič, ko so imeli avdicijo za nove člane ansambla, je prišel neki mladinec in vprašal, koliko plačajo za nastope... Sicer pa se na avdicijah nabere kar precej ljudi, predvsem mladine, toda letno ostaneta le dva ali trije. Seveda marsikatera prosta nedelja ni več prosta, tudi večeri gredo, pa kino in morda še marsikaj. Resnično, občudovati je treba zagnanost vodstva ter igralskega kolektiva Kulturno umetniškega društva. Kljub samoodpovedovanju in lastnemu prostovoljnemu delu jim je pred očmi cilj, ki bi ga moral nujno videti še marsikdo — približati umetnost, čeprav nemara predstavljeno z amaterske plati, ljudem, pa naj bodo to izobraženci, delavci ali mladina. MILOŠ OPREŠNIK odbor sedaj dela na programu za prihodnje leto, pa tudi na srednjeročnem programu. Skušali bomo obema vtisniti delegatski pečat," meni Marija Stanič. In kakšni so doslej premiki? Marija Stanič: ..Bistvenih premikov doslej ni. Delegatski sistem še ni zaživel, vsaj tako ne kot želimo. Delegati prihajajo preveč v svojem imenu in nimajo stika s terenom. To je napačno. To spominja na odborniški sistem in to moramo spremeniti. Delegati morajo prihajati z mišljenjem ljudi iz svoje ulice ali TOZD, kdor jih je pač za to izbral. Tega pa ni. Ljudje se tudi sicer še niso navadili na samoupravne interesne skupnosti. O izobraževanju se npr. pogovarjajo vsepovsod, da bi kdo še nas poklical oziroma vsaj povabil k razgovoru, nikomur niti na misel ne pride. S krajevnimi skupnostmi se mi zdi, da imamo kar v redu povezavo, tudi vsebinsko. Težje pa je s TOZD. Tam ni vse jasno. Eden ne ve z drugim kaj početi. Iščejo neke možnosti sodelovanja, pa ne vedo kje bi začeli in kako nadaljevali. Zaenkrat skušajo to povezanost ustvariti s kulturnimi stiki, tu gre predvsem za kaka gostovanja šol v delovnih organizacijah. Kako spremeniti to stanje? Odgovor iščemo vsi skupaj v Ljubljani. Skupaj tudi sestavljamo programe in stabilizacijske načrte. Koordinacija na tem področju skratka teče. Koordinacijo pa je treba urediti še drugje. SIS se morajo med seboj pogovoriti, da zadeve ne bodo podvajale. Naše osnovne naloge so, kot smo doslej uvideli, kadrovska politika in materialni položaj oziroma izboljšava statusa šolnikov. To pa ni le naša naloga, temveč naloga vseh. Pri kadrovski politiki moramo spremeniti sedanje stanje, ko učitelj ne pomeni nič in postane učitelj pri 20 letih in je učitelj tudi še pred upokojitvijo. Urediti bi morali sistem nagrajevanja po delu, pa tu ne mislim na denar, temveč na statusna priznanja. Urediti je treba možnost napredovanja, narediti nekaj, da bo vedel učitelj, da bo njegov trud tudi poplačan z družbenim priznanjem. Z vsemi odgovornimi se bo treba tudi pogovoriti o spremembi stanovanjske politike. Učitelj, ki stanuje kot podnajemnik v kleti, na vasi ne pomeni dosti. Včasih je učitelj na vasi kaj pomenil, danes tega ni več. Vsaj stanovanje mu omogočimo, da ne bo še s te plati predmet posmeha. V šolstvu je tudi problem feminizacije. Same ženske in to počasi ubija. Kaj narediti tu, ne vem. Gotovo pa bi pomagala statusna sprememba, saj potem mladi in ambiciozni ne bi bežali iz šolstva in bi morda še kak moški ostal v kolektivu za boljše vzdušje. Zaradi boljše politične aktivnosti kot tudi strokovnega izpopolnjevanja bomo ustanavljali aktive šolnikov po strokah. Nujno pa bo treba tudi iskati notranje rezerve, posebej pri osnovnih šolah, ki bi lahko marsikatero službo združile. Tu menim na računovodstva itn., da ne bi bilo npr. pet računovodij, pet knjigovodij itd. Varčevati je treba! Denarja verjetno ne bo več. Črtati bomo morali po vsej verjetnosti vse kar ni zakonsko obvezno. In kaj bo s šolami? Vzdrževati jih je treba, pa ni denarja. Položaj pa je iz leta v leto slabši. Pred leti je bilo razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki štiri proti ena oziroma 80 : 20 odstotkov, danes pa je 93 ; 7 odstotkov. Levji delež oziroma skoraj vse gre za plače učiteljem. Šole pa je treba vzdrževati, vreča z denarjem pa je ista. Začarani krog, ki ga bo treba čimprej razrešiti, poudarja Marija Stanič' M. DIMITRIČ JE DRUŽBENI KDAJ NOVI DOM STATUS REŠITEV? ZA TRGOVKE? Samoupravna interesna skupnost izobraževanja občine Ljubljana Vič-Rudnik je očitno začela živeti. Pojavljati so se začeli problemi, težave so že tu, nerazveseljive ugotovitve, vse nekako slabo zveni, vendar pomeni le napredek, saj prej ni bilo ničesar. »Skupščina ni naredila še nič. Ko je bila ustanovljena, je bilo to v takem času, da smo lahko le potrdili program za letos in potem je bilo zatišje. Da tega zatišja ni več, da se srečujemo s problemi, pa pomeni, da se premika, da nekaj delamo, da skušamo spreminjati," pravi predsednica skupščine Marija Stanič. »Lani smo le potrjevali, letos pa je že bistveno drugače. Seveda pa ne bomo mogli narediti velikih premikov, če bo ostala vreča z denarjem ista ali pa če se bo celo manjšala. Izobraževanje je namreč v zadnjih letih dobivalo vedno manj, dejansko mislim, Številčno je bilo že več. Izvršni Na Rakovniku stoji poleg cerkve dom mladine v trgovini in gostinstvu. Prostori, v katerih živi 110 deklet iz vse Slovenije, so tesni, kar otežkoča njihovo delo. Upanje dijakinj, da bo njihov dom vsaj letos prišel v proračun za izgradnjo, kakor je določeno v samoupravnem sporazumu o izgradnji dijaških in študentskih domov, se je izjalovilo. Da bi izvedeli kaj več .o razmerah v domu, smo zaprosili za pomoč dve gojenki. KRISTINA TOROMANOVIČ iz Ribnice: Dom je precej oddaljen od šole, vendar to ni najbolj pereče, teže je s prostori. V sobi nas spi 16, za učenje imamo le dve učilnici in jedilnico, za rekreacijo nimamo nobenega prostora, razen dvorišča, na katerem igramo odbojko, kljub ugovorom sosedov. Premalo je sanitarij, nimamo tudi nobenega prostora za izvenšolsko dejavnost, zato je ustanovitev osnovne organizacije ZSMS le želja. Če smo v sobi, ne smemo govoriti na glas, v učilnicah se pa učijo, le kam naj gremo? PAVLA KROŠEL iz Kočevja: Tu smo predvsem dekleta iz socialno šibkih družin, največ iz okolice Kočevja. Nekatere živijo tu celo leto, druge pa smo le med šolo. Poleg učenja nam ostane še prosti Čas, ki bi ga rade izkoristile za kulturno in športno udejstvovanje. Verjetno bi se razvila še kakšna dejavnost, ker pa ni prostora, vse zamre, zato smo bile zelo razočarane, ko smo izvedele, da se nam še ne obetajo lepši časi. Težko se je tudi učiti v učilnici, kjer je 40 ljudi, saj je naša motivacija različna. Zdi se nam, da bi morale dobiti nov dom, ki ga nam že dolgo obljubljajo. Ne želimo si nekaj nemogočega, če hočemo enake pogoje učenja in razvedrila kot so MINKA SKUBIC Kristina Toro mano vič , -------------N Bodočim medicinskim sestram zagotoviti človeku dostojne razmere! V šestnajstih občinah širše ljubljanske regije zasedajo v tem času akcijski odbori za izgradnjo dijaških in študentskih domov. Vsi spremljajo podpisovanje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev delavcev organizacij združenega dela in delavcev, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. S tem sporazumom je predvidena gradnja doma medicinskih sester in študentskega doma v Ljubljani v skladu z desetletnim programom izgradnje takih domov po vsej Sloveniji. Sporazum zavezuje izločitev sredstev iz osebnega dohodka za 0,3 % in sicer na več načinov: iz dohodka TOZD, ki ga bomo v ta namen razporedili po zaključnem računu 1975, iz sredstev sklada skupne porabe, iz osebnega dohodka v višini enodnevnega zaslužka z delom v rednem delovnem času (velja za vse družbene dejavnosti)! ali z dodatno organiziranim delom preko 42-urnega tedna. Sredstva bodo zbirali na posebnem računu občinskih izobraževalnih skupnosti in te bodo dokončno odločile, kateri dom bodo financirale. Očitno pa je, da v tej fazi pride v poštev izgradnja doma medicinskih sester! J. DERNOVŠEK v__________________________________J KAKO DELUJEJO MLADI OBČANI? V izobraževanju Konferenca mladih v izobraževanju je na svoji zadnji seji sprejela rokovnik do konca leta. V njem je zlasti poudarek na izobraževanju predstavnikov 00 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Da bi delo teklo nemoteno, so si člani predsedstva razdelili naloge. Nekateri bodo pripravili pravilnik za VIČIADO 76, drugi pa vodili skupine za osnovne ter srednje šole skupaj z dijaškimi domovi. Delegirali so tudi svoje predstavnike v posamezne komiisije OK ZSMS. Delavci Na podlagi razpisa tekmovanja za najboljšo 00 ZSMS v TOZD, ki ga je razpisala RK ZSMS, se vključijo tudi 00, ki jih vključuje naša KMD, so se dogovorili mladi delavci na svoji septembrski konferenci. V nadaljevanju seje so poslušali poročilo o poletni politični šoli, ki žal ni prinesla konkretnih smernic za njihovo nadaljnje delo. Preden so se razšli, so sklenili, da bodo v skladu z dosedaj sprejetimi sklepi nadaljevali s stabilizacijo in pospešili obiske v osnovnih organizacijah. V krajevnih skupnostih Po počitniškem mrtvilu se je predsedstvo mladih iz KS lotilo svojih nalog z vso resnostjo. V ZSMS je potrebno vključiti čimveč novih članov ter ustanoviti osnovne organizacije, kjer jih doslej še ni (Notranje Gorice, Ig, Črni Vrh, Kolezija, Rob, Podpeč-Preseije) ali pa ne delujejo (Škofljica in Vič) posamezni člani predsedstva so zadolženi za sklic področij, na katerih naj bi se pogovorili o problemih v sosednjih 00 ZSMS, o načrtovanju skupnih akcij, vključevanju v lokalne akcije itd. V obdobju od srede septembra do srede oktobra bodo člani predsedstva KMKS obiskovali posamezne 00 v krajevnih skupnostih, da bodo ugotovili realno stanje mladih in jim kasneje lahko pomagali. , 6 Zbrala: MINKA SKUBIC BRIGADA LJUBO ŠERCEB Delo na trasi ceste Kozaračko kolo NA KOZAR! Dobiti mesto na zvezni delovni akciji „KOZA-RA“ je za brigado velika čast, ki si jo je pridobila letos že drugo leto tudi naša II. SNOUB Ljubo Šercer, kot edina slovenska brigada. Od 2.-31. avgusta je sodelovalo na akciji 30 slovenskih fantov in deklet še z devetimi brigadami iz drugih krajev domovine. Delali so pri izgradnji krožne ceste, ki bo služila bodočemu centru Bratstva in enotnosti na planini Benkovac. Kljub temu, daje bila naša brigada najmlajša an je imela največ deklet, ki predstavljajo šibki del pri delu, je dosegla zavidljive uspehe. Pri delu na trasi jt zasedla peto mesto, kar je zelo dobro, če upoštevamo, da so bile ostale brigade sestavljene predvsem iz delavcev v proizvodnji ter bile številčno močnejše. Bila je trikrat proglašena za udarno brigado in dobila eno redkih priznanj— povelje za družbene aktivnosti. Poleg tega je dobilo 9 brigadirjev udarniške značke, 5 pohvale štaba akcije in 2 povelja za družbene aktivnosti. Štirinajstdnevno politično šolo je končalo 22 brigadirjev, šolo samoupravljanja 19, oboje je bilo največ izmed vseh brigad. Več kot polovica mladih je opravilo tečaje: foto-kino, judo, karate, za rokometne in košarkarske sodnike itd. Brigada je samostojno pripravila tri predavanja o problemih zamejskih Slovencev in aktualnih problemih mladih. Bila je pobudnik za ustanovitev debatnih marksističnih krožkov. Pripravila je dva brigadna večera in radijsko oddajo. Bratila se je z brigadami iz Jastrebarskega, Sarajeva in Modriča. Skupna brigadna konferenca teh štirih brigad je bila tudi pobudnik in organizator slovesnega bratenja vseh brigad KOZARA 75 — III. izmena. Za dober uspeh brigade ima veliko zaslug OK ZSMS kot nosilec in organizator. Napravila je zelo veliko za čimboljše. počutje brigade. Preskrbela je vso tehnično opremo in sredstva za drobne izdatke. Poskrbeli so za dostojen odhod brigade, jo šli obiskat in svečano sprejeli brigadirje, ki so se odločili, da bo Kozara odslej njihova. Čez šest let, ko se bo akcija iztekla, bodo lahko rekli, da je brigada Ljubo Šercer opravila svoje poslanstvo na Kozari in opravičila zaupanje RK ZSMS in RK SSOBiH. PRIPRAVILA: MINKA SKUBIC DAN PIONIRJEV NA NAŠI ŠOLI V ponedeljek, 29. septembra, smo, kot po vsej Sloveniji, tudi na naši šoli praznovali. To je bil naš pionirski praznik. Na ta dan leta 1943 je bila v Kočevski Reki ustanovljena PO Slovenije. Tega dogodka se sedaj spomnimo vsako leto. Na naši šoli smo imeli pionirji pionirskega . štaba ta dan najprej pionirsko konferenco. Pre-gledali smo poročilo o delu našega odreda v preteklem šolskem letu. Nato smo sprejeli delovni načrt za delo v tekočem letu. Nazadnje smo imeli volitve. Izvolili smo predsednika, namestnika, blagajnika in tajnika pionirskega štaba. Konferenco smo slovesno zaključili s pionirskim pozdravom: „Za domovino-s Titom naprej!" Po konferenci so bile na šolskem igrišču športne igre. Dečki višjih razredov smo igrali rokomet. Deklice šestih razredov so igrale med dvema ognjema. Deklice višjih razredov pa so v telovadnici igrale košarko. SLAVKO STARIČ 7.c. o.š. OSKAR KOVAČIČ OBISK »PODMORNICE« IN BABNE GORE Pionirji osnovne šole Horjul sodelujejo v akcijah JPI. V akciji za „Znak slovenskih partizanskih enbt“ smo obiskali tri kraje: partizansko tiskamo „Podmornica“ na Brdu pri Ljubljani, spomenik NOB na Babni gori in Spodnji Brezovici. hiša, v kateri je tiskarna „Podmornica“, stoji ob cesti. Med vojno je bila blizu nje žica okupirane Ljubljane. V bližini je stal tudi bunker. V hiši je bila mizarska delavnica, nad tiskamo pa pralnica. Ženske, ki so prale, so v nevarnosti potrkale in opozorile tiskarje, da so ustavili glasne stroje. Ozračje v tiskarni je bilo zatohlo, saj je bila zraven nje greznica in večkrat je ob deževnih dneh vanjo vdirala voda. Ko so Italijani posekali drevesa na vrtu, je bilo težko priti v tiskarno neopazno. Maja 1942. leta so tiskamo preselili v Erbežni-kovo kovačnico v Kozatjah. Dele tiskarskih strojev so mimo italijanskih straž varno prepeljali na vozu s senom. Delovanje te tiskarne je bilo pomembno, saj so natjsnili veliko slovenske literature. V njej so delovali med drugim Dušan Kraigher, Mica Slandrova, Majda Vrhovnikova, Anton Bizjak in drugi. Obiskali smo Glažarjevo hišo na Babni gori, v kateri je nekaj časa prebival 10 OF Slovenije. Odbor je bil tu od leta 1942 do 1943. Kasneje so sovražniki hišo požgali. Oba izleta sta bila prijetna, obakrat pa smo dobili tudi žig, ki priča, da smo obiskali spomenika NOB. NIK0 MolE, 7.b. razred OSNOVNA ŠOLA HORJUL DRUŽINSKO VARSTVO OTROK TUDI V NAŠI OBČINI Kot smo že pisali v zadnji številki Naše komune potrebujemo v naši občini v vzgojnovar-stvenih ustanovah več kot 1000 novih mest, najbolj pereče pa je pomanjkanje mest za otroke do treh let starosti. Kljub temu, da smo v občini s pomočjo delovnih organizacij lani in letos vendarle začeli sistematično reševati prostorsko stisko vzgojnovarstvenih zavodov, pa ugotavljamo, da je v organizirano varstvo zajetih še vedno premalo otrok, zato se ne moremo čuditi, če je precej otrok v varstvu pri drugih družinah. Prav spričo tega spoznanja je v programu otroškega varstva od 1976. do 1980. leta predvideno, da bi poleg drugih oblik varstva družbeno organizirali in naposled priznali (doslej smo o družinskem varstvu govorili bolj ali manj kot o „čmem varstvu") tudi to obliko varstva otrok, zlasti še, ker se je zadnje čase precej razmahnila. Predlog, o katerem bo morala začeti razmišljati tudi naša samoupravna interesna skupnost otroškega varstva temelji na tem, da bi družine oziroma varuške, ki varujejo po enega, dva ali več otrok, vključili v organizirano varstvo. Bile naj bi v stalnem stiku z vrtci na svojem območju in ti bi jim pomagali pri družinskem varstvu. Bržkone je sprejemljiv tudi predlog, naj bi take družine oziroma varuške kolektivi vrtcev obravnavali kot stalno zaposlene vzgojiteljice v svojih zavodih. Tako naj bi dobivale stalne mesečne prejemke in uživale vse ugodnosti, ki sicer pripadajo redno zaposlenim vzgojiteljicam v vrtcih. V Ljubljani in nekaterih drugih slovenskih mestih bodo tako že letošnjo jesen organizirali seminarje in tečaje, na katerih bodo „nosilce“ družinskega varstva, predvsem pa varuške, seznanili z nekaterimi najbolj aktualnimi vprašanji pravilne vzgoje in varstva predšolskih otrok. Če bodo te seminarje in tečaje organizirale ostale ljubljanske občine, bi bilo prav, da bi se jim pridružila s svojim programom tudi naša občinska skupnost otroškega varstva ter ostali dejavniki, ki bi morali poskrbeti, da bi postopoma pravilno ovrednotili družinsko varstvo, ki je ob kritičnem pomanjkanju prostora v vrtcih vsaj za sedaj ena izmed rešitev, da se izvlečemo iz prostorske stiske in omogočimo družbeno nadzorovano in organizirano varstvo tudi tistim otrokom, ki so bili že doslej ali pa še bodo deležni družinskega varstva. (iv) ' V KDO LAHKO ŽE DANES IN JUTRI STORI ŠE I VEČ ZA VSE OTROKE? TEDEN OTROKA nam daje priložnost, da sr vprašamo, ali smo storili vse, kar bi v danih možnosti lahko storili za boljše in srečnejše življenje vseh otrok? Ali smo dovolj odgovorno reševali vprašanja za otroke v družini, na delovnih mestih, v interesnih skupnostih, strokovnih službah, v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah ipd.? V TEDNU OTROKA se tudi dogovarjamo, kaj bomo storili še v prihodnje. STARŠI naj bi v skrbi za lastne otroke solidarno skrbeli tudi za druge otroke v soseski, v delovnih organizacijah itd. V HIŠNIH SVETIH naj bi se zavzemali za urejevanje igrišč in zelenic, ki naj bi jih uporabljali vsi otroci. V KRAJEVNI SKUPNOSTI je treba dati prednost vprašanjem otrok, starši pa naj bi aktivno sodelovali v vseh akcijah. V DELOVNIH ORGANIZACIJAH naj bi se starši zavzemali, da se skrb za delovnega človeka razširi tudi na otroke zaposlenih delavcev, ki so tudi potrebni stanovanja, socialne varnosti, varstva, vzgoje, izobraževanja, rekreacije ipd. OBČANI, DELEGATI naj se v interesnil1 skupnostih bolj zavzeto in enotno zavzemajo z2 realizacijo programov, upoštevajoč primarne p0-trebe vsakega otroka. STROKOVNJAKI, ki delajo v različnih institucijah, kjer se rešujejo tudi vprašanja otrok -urbanističnih služb, komundnih, gradbenih vzgojnih institucij — naj se zavzemajo za ra' zumno, racionalno načrtovanje in odgovorn0 realizacijo programov. STARŠI, OBČANI, naj v družbeno političniii organizacijah in društvih opozorijo na nereše#8 vprašanja otrok in se zavzemajo, da bodo besed* postale tudi dejanja. To, kar bi lahko v danih možnostih storili z3 otroke že danes, je lahko jutri že prepozno. Zetf strnimo vse misli in dejanja v skupne akcije za tp> da bi lahko vsak naš otrok razvijal svoje sposobnosti. STARŠI IN OBČANI, ki čutite v ljubezni d° otrok tudi lastno pripravljenost, sodelujte P* vodenju vzgojnih uric za otroke v Vzgojna, za sodelovanje pri splošnem ljudskem odporu v Pfuneru agresije. Veijetno bo potrebne ponovno preudariti o obliki lahvt0Vanja strelske sekcije. Le samostojna družina bo lekt'° UStanavl^a sekciie P” oRobških tovarniških ko-1V1^ oziroma šolah ter s tem nudila večje možnosti ^ dnevu pionirjev 29. septembvru je po slavn C,m 8°v°ru predsednika TVD Partizan strelišče Vjjj J?s .”0 °dprl predsednik SOB Ljubljana Vič-Rudnik qu ,. ®“0, s čimer se je pričelo odprto tekmovanje vseh mskih družin, ki so se vabilu odzvale. Rezultati: ekipno 1. SD Krim, 2. SD Bratov Gregorič, ■ SD V. . Lašče, 4. SD TVD Partizan Trnovo, 5. SD r°lhov Gradec itd. Posamezno: L Jani Mrkun, SD Krim; 2. Igor Pašclj, “O Krim; 3. Janez Kastelic, Trnovo; 4. Franc Debeljak, VL. Lašče; 5. Dare Trekman, SD Bratov Gregorič ■d- V. LUKOVIC uspešno delo Partizana vič tudj n0V1_m letom seje pričelo pospešeno delo Pri Partizanu Vič, ki v svojih vrstah združuje velik letu^1Slte m*a