Ljubljana, torek 12 marca 1929 m ____a„-"S.': _____ 5 Cena 2 Din Naro&lBiu suii mesečno 25 Dim, tx Inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Uabtiana, Kmafljeva uldca 5. Telefon štev. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 440. Celic: Koceaova tri. 2. Telefoa štev. 190. Rokopis s« ne vračajo. • Oglasi rw tartfu. —■IHMM MIHI IBM— II W UMNIH Ljubljana, 11. marca. Včeraj se je vršila v Beogradu letna glavna skupščina delničarjev Na-odne banke; o poteku glavne skupščine poročamo na drugem mestu. Zlasti gospodarska javnost, a tudi vsi drugi, ki -itn je pri srcu ekonomski napredek naše države, so z veliko pozornostjo pričakovali rezultatov tega važnega zbota. saj je Narodna banka ne le naš nov-čani. temveč tudi naš nar.nerodajnejši in najvažnejši kreditni zavod. Za ,etoš-nji oboni zbor je vladalo tudi meu samimi delničarji tako zanimamo, kakor menda še nikdar; dočim je bilo prejšnja leta število prijavljenih delničarjev komaj nekaj nad sto, je bilo letos prijavljenih 443 delničarjev z nad 35.000 delnicami. Napovedovala se ie ostra kritika dosedanjega upravnega sistema in kreditne politike Narodne banke in odločilna borba za temeljito reorganizacijo našega privilegiranega novčanicnega instituta. . Stalne pritožbe proti kreditni politiki Narodne banke se pojavljajo že vsa leta sem. Bilanca za 1. 1928. dokazuje, da so pritožbe ostale tudi lani neupoštevane in da se neenakomerna kreditna politika Narodne banke tudi v prošlem letu ni spremenila. Številke govore najbolj iasno in najboli razumljivo besedo. V 1. 1928. je Narodna banka dala našemu gospodarstvu 1470 milijonov šest-procentnega eskontnega in 254 milijonov dinarjev osemprocentnega lombard-nega kredita. Od te razmeroma ogromne vsote je prejel Beograd nad 690 milijonov eskontnega in skoraj 224 milijonov lombardnega kredita, skupaj torej 914 milijonov, dočim znašajo odgovarjajoče številke za Zagreb 202.1 milijona (197.6 + 4.5), za Ljubljano 74.1 (69.5 + 4.6), za Maribor 43 milijonov, za Ce-tinie 29 milijonov, Skoplje 67.5 milijonov itd. Več kakor polovico celokupnega kredita NB je dobri Beograd, dvanajstkrat več nego n. pr. Ljubljana in skoraj petkrat več nego Zagreb. Lom-bardni kredit ie bil sploh skoraj izključno rezerviran za Beograd, na katerega je odpadlo od 254 milijonov nič manj nego 224 milijonov, tako da je ostalo le 20 milijonov za vse druge dele države. Disharmonija postaja še večja, ako se pomisli, da ie bila vloga Narodne banke v našem gospodarstvu tudi glede posameznih panog popolnoma enostranska. Za kmetijstvo, ki je glavna produkcijska sila države, v politiki Narodne banke dosedaj ni bilo prostora. Njeni krediti so v prvi vrsti industrijskega in trgovskega značaja, a območja zagrebške, ljubljanske in mariborske podružnice Narodne banke so predvsem industrijska in tudi v trgovskem pogledu ne zaostajajo za drugimi. In vendar je, kakor izhaja iz poročila o lanskem letu, v Beogradu bilo deležnih bančnega kredita 1172 tvrdk. v Ljubljani le 164, v Zagrebu pa celo samo 102 tvrdki. Čeravno ni nobenega povoda dvomiti, da je kreditna sposobnost in kreditna potreba v teh krajih baš tako velika, kakor v Beogradu. Pred sestankom občnega zbora se je v raznih gospodarskih listih o vseh teh pritožbah tudi letos razpravljalo in se je glavna krivda pripisovala dejstvu, da je ožji upravni odbor Narodne banke, ki vodi kreditno politiko banke, sestavljen izključno iz Beograjčanov, ki tvorijo v celotnem upravnem odboru skoraj dve-tretjinsko večino; upravni svetniki iz drugih krajev se niso mogli ali pa niso znali upreti dosedanji nemogoči praksi zavoda. Oni, ki so pričakovali, da bo včerajšnja glavna skupščina prinesla katerokoli definitivno odločitev in da se bo Narodna banka tudi dejansko prilagodila politiki enakopravnosti in državnega ter narodnega edinstva, ki jo je kraljev manifest postavil kot smernico ne le vladi, temveč vsem faktorjem našega narodnega življenja, niso prišli na svoj račun. Bojevitost delničarjev, ki se je kazala v izredno visokem številu prijavljene udeležbe, je že pred bitko znatno popustila in udeležba na občnem zboru je bila letos dejansko manjša nego lani: prišlo je le 10S delničarjev, ki so zastopali okrog 15.000 delnic. V debati sta se v glavnem uveljavljala že iz prejšnjih let znana kritika delovanja Narodne banke gg. Bajkič in dr. Curčin. Prof. Bajkič je obtoževal upravo Narodne banke, da je s svojim centralizmom v kreditni in devizni politiki so-kriva političnega razsula, kateremu je 6. januar napravil konec, dr. Curčin je ostro podčrtaval. da »cela zemlja smatra Narodnu banku kao zavod beograjske čaršijc«. Pozival je člane upravnega odbora iz prečanskih krajev, da odkrito iznesejo nezadovoljnost teh krajev. zahtevajo remeduro in izvajajo konsekvence. ako bi bi>i tudi njih aoel brezuspešen. Edini grof Kulmer je po-dail kratko izjavo, v kateri je povdaril, da je izmučena Srbija neposredno po vojni potrebovala vsestranske podpore, ali »so sedaj pril ke izmenjene i mi smo uvek zahtevali, da se razlika u podeli kredita popravi«. Drugi so molčali. Morda se pa ipak bližamo boljšim časom v kreditni politiki Narodne banke. Upravnlštvs: Ljubljana, Prešernova si. 84. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 312«. Inseratni oddelek: Ljuhliana, Prešernov ulica 4. Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest št. 13. Telefon št. 455. Podru*aica Celje: Koceotxvi ulica št. 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čisto 78.180; Wlea Nr. 105.241. Led porušil radgonski most preko More Na naši strani so led razstreljevali, na avstrijski pa ne, kar je povzročilo katastrofo Zaradi južnega vremena se ie začel na Gor. Štajerskem močno tajati sneg. Reka Mura ie začela v srednjem toku zadnic dni naglo naraščati, obenem pa .ie seboj valila ogromne plošče ledu. Hidrotehnični oddelek mariborskega velikega županstva ie ukrenil na Muri vse varnostne odredbe, da bi odvrnil večjo katastrofo, zlasti, da bi •obvaroval že itak slabi leseni most preko Mure iz Gor Radgone v Radgono na avstrijski strani Zadnji čas ie bilo zato pazvano večje število vojaštva tehnične čete iz Ptuja, da je začelo stražlti most in z dinamitom r;-zstreljevati led. Na avstrijski strani pa so bile oblasti mnenja, da ne bo pretila večia nevarnost, ter so zato opustile obsežneiše varnostne odredbe. Prebivalstvo Gor. Radgone in Radgone same je nestrpno pričakovalo. kaj se bo zgodilo z mostom, ko je opazovalo, kako so se začeli bližati mostu od Št. Ilia. oziroma Apač velikanski ledeni skladi. Plošče so bile dolge nad 10 m in debele do 50 cm. Led se je začel v zadniih 24 uiah ustavljati med stebri starega mostu, zlasti na avstrijski strani. Naše vojaštvo ie s pomočjo prebivalstva, gasilcev in orožnikov skrbelo, da je na naši strani sproti razstreljevalo plošče in led spravljalo ni-zdol v manjših ploščah, ki niso bile več nevarne, na avstrijski strani pa so mirno gledali kako se kopičijo ledeni skladi pred mostom. Na mostu se Je danes ves dan zbirala ogromna množica ljudi in opazovala lomljenje ledu. Pa tudi na obeh straneh Mure je stalo mnogo opazovalcev in radovednežev. Okrog 3. popoldne so !;udje opazili, kako se ie most na avstrijski strani začel majati Ljudje, ki so stali na mostu, so preplašeni bežali pred pretečo nevarnostjo na bregove. Zadnji ie prihajal iz Radgone pro. ti naši strani gorenjradftonski pismonoša Škrobar, ki je poprej še nesel avstrijsko pošto v Radgono, jo pravilno izroči! ter se vračal nazaj. Ko ie videl nad vse kritično situacijo, ie napel vse sile in urno tekel čez most. Za njim se ie most že začel podirati in kmalu je z ledenimi ploščami odplavalo nizdol Mure vse tramovje in ste-brovje severne polovice mostu. Na naši strani je vojaštvo takoj stopile v akcijo. Pod vodstvom župana g. dr. Boe-cija ie tudi domače prebivalstvo pričelo z reševalno akcijo. Na sredi mostu stoječ: križ so odnesli na gorenjeradgonsko stran Ker je bila vedno večja nevarnost, je vojaštvo pričelo z razdiraniem mostu. Na obeh straneh Mure se je pozno v noč zbirala ogromna množica ljudi, ki so stremč opazovali divjanje nevarnega elementa. Iz gorenjih kriev so zvečer javili, da se vale po Muri še veliko večje ledene plošče. Gornja Radgona ie nocoi bila brez električne luči, ker dobiva električni tok iz Radgone. Napeljava, ki je vodila preko mostu je bila pretrgana. Železniška uprava je bila naprošena. da dovoli prebivolstvu prehod čez železniški most, da lahko gre po svojih opravkih v Radgono in nasprotno. Izigravanje trgovske pogodbe s strani Avstrije Intervencija izvozničarjev pri ministru trgovine — Navodila avstrijskim obmejnim veterinarjem onemogočajo ves izvoz mesa in zaklane živine Beograd, 11. marca č. Danes je po-setila ministra trgovine deputacija centrale industrijskih korporaoij, beograjske zveze industrijcev in zveze in-dustrijcev za predelavo mesa. Deputacija je izročila ministru obširno spomenico. v kateri opozarja na navodila, ki jih je izdalo avstrijsko ministrstvo za poljedelstvo obmejnim veterinarjem, ki vrše pregled mesa in živine pri uvozu. Ta navodila predstavljajo izigravanje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo, ker docela onemogočajo uvoz zak»ane živine iu mesnih izdelkov iz Jugoslavije. Na- vodila bi imela že danes stopiti v veljavo, vendar pa je bilo njihovo uve-Ijavijenje glede na intervencijo avstrijskih uvoznikov odgoaeno do 25. t. m. Zainteresirani izvozničarji prosno ministrstvo, nai ukrene pri avstrijski vladi primerne korake ali pa siceršne protiukrepe. ker bo sicer naš izvoz najhujše prizadet. Avstrija spada med največje kenzumente naše zaklane živine in mesnih izdelkov. Minister je deputaciji obljubil, da bo zadevo proučil in ukrenil vse potrebno v varstvo naših interesov. Nerešena vprašanja v nevih šolskih zakunih Zadnji pregled načrtov zakonov o osnovnih, srednjih in visokih šolah — Konference strokovnjakov v prosvetnem ministrstvu Beograd, 11. marca r. Današme »Vreme« poroča: Ministrstvo prosve-te ima pripravljenih celo vrsto zakonov, ki jih bo predložilo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Mnogi izmed teh zakonskih načrtov so bili že obravnavani v raznih strokovnih komisijah in tudi v glavnem prosvetnem svetu. Tako je glavni prosvetni svet že razpravljal o zakonskem načrtu o osnovnih šolah, kf je bil predložen že bivši Narodni skupščini. Tudi zakon o srednjih šolah je bil že pripravljen, da se predloži bivši Narodni skupščini. Definitfvna redakcija je bila izvršena tudi v mnogih drugih zakonskih načrtih, kakor v načrtu zakona o narodnih maizeji-h, zakona o avtorskem pravu itd. Kot najvažnejši se smatrajo zakoni o osnovnih šolah, o srednjih šolah in univerzah, ki pa bodo še enkrat revidirani, da se spravijo v sklad s celokupno novo zakonodajo. Ker se še ne ve, katera ministrstva bodo reducirana, se tudi ne ve. katere šole bodo ostale v resoru ministrstva prosvete. Gre pred vsem za to, ali bodo ra?jne strokovne šole podrejene temu ministrstvu, ali pa ministrstvu trgovine, ministrstvu za iavna dela. oziroma ministrstvu za kmetijstvo in vode. Razen tega je tudi vprašanje, kak0 nad se izvrši decentralizacija prosvetnega dela in ali naj ministrstvo obdrži samo glavne posle, čisto administrativni pa preidejo na prosvetne oddelke v oblasteh. pri čemer se tudi pojavlja vprašanje razdelitve države na oblasti. Gre tudi za vprašanje razširjenja ali omejitve delokroga oblastnih inšpektorjev. Obstoji še mnogo takih vprašanj, ki so v zvezi z novo zakonodajo in tudi z novim državnim proračunom. V ministrstvu prosvete se sedaj vsa ta vprašanja proučujejo in vrše se konference strokovnjakov, ki naj pripravijo končne odločitve._ Situacija na železnicah ugodna fiecgred. 11. marca. p. Po komunikeju prometnega ministrstva je v ljubljanski, su= hotiški in sarajevski železniški direkciji pr>--lcža.i na vseh progah ugoden. V teh pod= ročjih prevladuje oblačno vreme. Prekinjen je premet na progah Kičevo»Gostivar in Ogiiiin=Sp!it. Trgovinska pogajanja z Rumunijo Beograil. 11. marca. č. Dne "26. se v Reo-pradu prično pogajanja med našo in rmira-sko delegacijo z zaključitev trgovinske pogodbe. Naši delegaciji bo načeloval dr. Er-hartič. V zvezi s temi pogajanji je poselil danes dopoldne rumunski poslanik Filodor zastopnika zunanjega ministra dr. M;<žura-niča. Guverner Bajioni je včeraj obljubil omogočiti sodelovanje zunanjih članov upravnega odbora pri podeljevanju kreditov. Ker poznamo g. Bajlonija kot odličnega moža, smatramo, da bo njegova beseda tudi obveljala. V njega imapio tudi zaupanje, da se bo uprava Narodne banke prilagodila novemu stanju in da se bo v njej uveljavilo spoznanje, da je s polomom političnega in upravnega centralizma skrabi-rail tudi gospodarski. Škoda, da so se akcije raznih privrednih krogov porazgubite v nepravi smeri in so se sile tratile za stvari manjšega ali pa vsaj manj aktualnega pomena Na polju kreditne in devizne politike naše privilegirane banke bi bila v resnici potrebna in od neizmerne važnosti dobro pripravljena koncentrirana, velikopotezna akcija gospodarskih krogov cele države, ki bi bila tem sigurnejša končnega uspeha, ker bi se gibala povsem v okviru velikega programa, ki ga je začrta* državi in narodu kralj v svojem zgodovinskem manifestu. Ta akcija bi v znatni meri podprla vse one uvidevne ljudi, ki so pripravljeni reformirati naš nov-čani zavod ter iz Narodne banke ustvariti resnično narodno banko. Guvernerju zaupamo, da bo krepko uveljavil svoje moderne nazore, ki so mu povodom njegovega nedavnega obiska v Ljubljani in Zagrebu pridobili živahnih simpatij tudi v naših gospodarskih krogih. Mussolinijev ekspoze o delu fašizma Fašizem zavrača socializacijo in priznava zasebno lastnino - Italiia hoče živeti v miru zlasti s svojimi sosedi Papež ne more biti podložnik Rim, 11. marca s. V kraljevem opernem gledališču se je vršil včeraj svečan kongres fašistov kakor je napovedan vsako peto Ie. to Ministrski predsednik Mussolini je imel pri tej priliki dolg govor, v katerem ie najprej omenjal fašistično korporativno organizacijo, ki ni nikak državni ali kak drug •iocijalizem. ker fašistični režim spoštuje osebno lastnino, priznava zasebno inicija-tivo in zavrača poskuse socializacije, ki vodi jo drugod do katastrofe V nadaHniem ie naglašal, da izredno sodišče za zaščito države v nasprotju z neprestano se ponav-'iaiočimi pravljicami postopa strogo vendar pa pravično. Med 5 pogojem, ako se nasprotniki fašizma sprijaznijo z izvršenim dejstvom. V razpravi o zunanji politiki ie Mussolini demantiral italijanski imperijajizem in agresivni italijanski militarizem ter ponovno poudaril da omejuje Italija stroške svoje oborožitve na nujne potrebe varnosti in obrambe. Italija hoče z vsemi narodi živeti v miru, predvsem pa s svojimi sosedi, zato je sklenila s številnimi državami prijateljske in trgovinske pogodbe in nikakor noče rušiti miru. dasi je povsod po svetu pripravljena za obrambo svoiih interesov. Glede pomirjenja med Italijo in Vatikanom ie izjavil Mussolini, da ima Italiia vero in da je verna ter katoliška. Italija ima edenstven? privilegij, da se nahaia na njenih tleh že skoraj 2000 let središče vere, Ni pa samo slučaj, da se je ta vera razši- rila ravno iz Rima. Rimski imperij je zgo-zgodovinska podlaga krščanstva n pozneje katoličanstva Po dolgih žalostnih stoletjih razdora in tujega gospodarstva je mora! Rim postati prestolica novoroiene Italija. Toda nesrečni zaključek prve faze risor-gimenta ie povzročil težak spor. ki je sedaj ':reien s pravično in obvezno pogodbo z dne II februarja t. I. Mussolini ie mnenja, da se logično normalna in dobrodeina ločitev cerkve in države, to je ločitev dolžnosti in pravic obeh sil izvrši najlažje v v okviru konknrdata. Pri tem ni govora o zmagovalcih in premaganih, pač pa je mogoče govoriti samo o brezpogojni pravičnosti. Mir med Kvirinalom in Vatikanom ia dogodek naivečiega pomena ne samo z-ftalijo. temveč za ves svet. Italija lojalno priznava suvercniteto Sv. stolice. ne samo zato. ker je dejansko obstojala, temveč r.a podlagi prepričanja, da papež kot vrhovni glavar svetovne vere ne more biti podložen katerikoli državi. Italija pripoznava nadviadujoče stalsče katoliške cerkve v verskem pogledu, kar ie pri katoliškem narodu, kakor je italijanski in pri režimu, kakor je fašistični, popolnoma naravno. Du:"a naroda čuti. da je rešitev tako dolgotrajnega in zapletenega rimskega vprašanja režimu v ponos in dokaz njegove sile. Mussolini je zaključil, da ni dovolj, da vlada dela z močno roko, temveč je potrebno, da narod ve, da je njegova vlada sestavljena iz mož. ki ga razumejo in mu pomagr.jo. S pozivom na delo, je Mussolini zaključil svoj govor, ki mu je sledilo dolgotrajno odobravanje. Načrt za ustanovitev mednarodne repara- cijske banke Nov strokovnjaški pododbor za proučevanje kreditnih in emisijskih zadev banke — Pogajanja se uspešno nadaljujejo, dasi je treba razčistiti še več nasprotstev Pariz, 11. marca g. Odbor reparacijskih strokovnjakov se je bavil na današnji seji z načrtom mednarodne rcpaiaciiske banke. Po sporazumu glede sistema reparacijskih plačil se je v odboru predvsem razpravljajo o kompetenci te nove banke, kakor tudi o kapitalizaciji in o vseh s tem zvezanih emisijskih in kreditnih vprašanjih. Odbor je poveril poseben pododbor s študijem posameznih vprašanj. Vodja nemške delegacije dr. Schacht je danes odpotoval v Berlin in se bo v sredo zjutraj zopet vrnil v Pariz. V tukajšnjih poučenih krogih se denian-tiraio vesti, da bi bila reparacijska pogajanja zadela na nepričakovane težkoče. Izrecno se poudarja, da se pogajanja nada- ljujejo v znamenju ugodne atmosfere. Dočim se ie na dosedanjih sejah razpravljalo o funkcijoniraniu nameravane reparacijske banke se je govorilo danes o nalogah, ki bi jih moral novi zavod rešiti poleg repara-cijskega problema. Pri tem se je govorilo o podkrepitvi meničnega tečaja v oti-nošajih med reparacijsko banko in drugimi emisijskimi zavodi ter o možnosti podelitve kreditov. Delegati so se dotaknili tudi vprašanja kapitala novega zavoda. Nova banka naj bi ne dobila samo agend za reparacijska plačila, temveč naj bi nadomestila vse ostale Dawesove urade. Gleue bančnih nalog zavoda je seja pokazala, ca vladajo med posameznimi strokovnjaki š'e zelo nasprotna mnenja. Tudi v Avstriji parlamentarna kriza Pred demisito vlade in razpustom zbornice — Neoomirljivo stališče socialistov napram vladi — Tudi vladna večina ni več trdna Dunaj. 11. marca d. Parlamentarni položaj, ki ie že dalje časa kazal znake nestalnostf, se je tako poostril, da ie treba računati z resno vladno krizo in z ramustom parlamenta. Pododsek. ki je bil zaposlen z rešitvijo vprašanja na,:emnm, :e v svojem posvetovanju došel do točke, kjer se ni več mogoče nadejat' usp^iega zaključka posvetovanj. Vorašanie bi se imelo nredati parlamentarnemu odboru za najemnine. ako bi iv)dodsek dosegel kak pozitivni rezultat. Ta odbor na se lahko sestane na te-nielu pogodbe med parlamentarnimi sfrankair: samo. ako ;e parlament prei sklenil, da se v zadevi najemnin izvrši narodno glasovanje ali pa se razpasti parlament in se volilci v novih volitvah izjavijo v tem pogledu. Socialistična om."zfcMa ie dala razumeti vladi, da n? kak kompromis ni misliti, ker socralist' nočeio odnehati od svoi;h zahtev. izhod iz položaja bi bil tedai razpust zbornice ali pa ljudsko glasovanje, ako se ne bi sestavila nova vlada, ki bi na novi bazi skušala doseči sporazum med strankami. Socijalisti so odločeni nastopiti z naiostrejšimi sredstvi, ker j'm preseda večno brskiranje in izzivanje. Uda!; So se pri volitvi zveznega predsednika Miklasa. vlada pa je na to prijen-Ijivost odgovorila s konfiskacijo orožja v socialističnem domu in to v dobi. ko so bili socijalisti odločeni, da se sporazumelo v zadevi najemnin. CM konfiskacije dalie pa ic opozicija sklenila, da ne donnsti nikakofa kompromisa v važne:š:h vprašanih, med katera s^nada tudi najemninska zaščita. Opozicija hoče volitve že v maju, Vance-lar Seinel na bi r.-^d ostal na vladi še do zaključka posojila, da bi pri volitvah na jesen lahko nastopil z močnim agitaciy«iki.m sredstvom. Vendar je vladna kri/a neizbežna, ker se sama vladna večina že krha. VeJenemci in kmečka zveza si žele novih voiitev Čim preje. Scvjeti za zboljšanje noljedelstva Moskve, 11. marca, (mo.) V Moskvi se je sestal kongres komisije za pospeševan nje raznih gospodarskih podjetij sovietske države. Predvsem ie kongres razpravljal o netlctnem načrtu za razvoj po-li^dfUtva. Progr-Am oredvideva celo vr.^tO odredb, za pospeševan ie kolek^v-ncga obdelovan ia zemlie. ki v pr^ho^ni-h oet let ž niim za» nnsleno 15 odst. poljedelskega prebivalstva. Za posTveševpinie kmeti is t v q ie p-cdviden;h za to drcbr> 9 miHinrd r;rb'iev. od katerih odnadeio za nakup poljedelskih stro« jev tri milijarde. Ruski ledolomci na delu Berlin, 11. marca be. Ruski ledolomci so očš-stili Vzhodno morje ledu in so zda} kreniti proti Severnemu morju, da tudi tam odpro proge pomorskemu prometa. Seja mefe» ^nega urada Zencv&, 11. marca (Io.) Davi je bilo etvorjeno 43. zasedanie vodstva mednarod* nefa urada dela. Prvič se udeležujejo za= sedanja triie ministri dela. in •sicer angle* ški minister dela Arfhur Steel Mailand, francoski Louchenr in nemški \VissclI. Ena »davnih to"-k dnevnem reda ie \va= Kliin',fon<-l.-i l-/>nvpnci'a o *"n>em delavni* ku. .Veel M->MaTir! ie izjavil, da se strinia r načeli m^^o^o^n^ l-.-*r>vp]iciie. ki na vse* Vuo vpč ^^.'o^lj. katere bi 1 ilo tre* ha oh iasnil i in i:h rvonovno proučiti Carinska »v^^b« ^ed Rusijo in Perzijo Teheran, II. marca flo.) Med Rusijo in Pcr zija ie bil danes sklenien carinski do sovo r, V velja za dobo sedmih 'e* Od tianes naprej zopet vozilo zaradi zime ustavljeni vlaki Le nočni potniški vlaki med Ljubljano, Mariborom in Zagrebom za enkrat še niso obnovljeni Ljubliana. 11. marca. Ljubljanska direkcija državnih železnic je danes ob 18. izdala uradno obvestilo, da prično z jutrišnjem dnem, torej v torek, znova voziti potniški in mešani vlaki, ki potniški so bili 12. februarja sprva za tri dni, a pozneje na nedoločen čas reducirani na vseh progah Slovenije.Vlaki, ki so bili na podlagi sklepa beograjske železniške konference ukinjeni iz razlogov štednje, seveda niso obnovljeni. Z jutrišnjim dnem prično voziti nasDd-n'i vlaki: Rakek - Ljubljana: Vlak št. 623, ki odhaja z Rakeka ob 13.15 in prihaja v Ljubljano ob 14.35. Zagreb glavni kol. - Zidani most: Vlak It. 619; odhod z Zidanega mosta ob 14.22, prihod v Zagreb ob 16.50. Ljubljana - Jesenice: Vlak št. 913; odhod z Jesenic ob 9.42, prihod v Ljubljano ob 11.35; nadalje vlak št. 9l6, ki odhaja iz Liubljane ob 14.40 in prihaja na Jesenice ob 16.54. Ljubljana - Kranj: Vlak št. 926: odhod iz Ljubljane ob 17-20, prihod v Kranj ob 18.09 in vlak št. 925, odhod iz Kranja ob 18.33, prihod v Ljubljano ob 1923. Jesenice - Plani se je znova pojavilo v javnosti njegovo ime v zvezi z budimpeško falzifi-katorsko afero. Budimpešta, 11. marca s. Dosedanje policijske poizvedibe so dognale, da sta se jugoslovenska državljana Andrej Kandoš in Ju-rij Janžekovič v Budimpešti po-ganala za izdelavo klišejev jugosfo-venskfh državnih obligacij in sta v ta namen izročila osebi, ki naj bi izdelala klišeje. tri obligacije po 1000 Din. Ker se niso mogli sporazumeti glede plačilnih pogojev, se z iz- delovanjem klišesjev še ni pričelo in oba Jugoslovena sta končno umaknila naročilo. Preiskava v njliovi prtljagi res ni našla' niti klišejev niti potrebščin za njihovo izdelovanje. Kakor poroča »Pester Lloyd«, se je izdajal Janžekovič za hrvatskega emigranta in sotrud-nika zagrebške »Riječi«. Iskal je stikov s političnimi krogi, vendar pa so ga povsod odklanjali, ker se ni mogel dovoli legitimirati. Glede ponarejanj je ugotovljeno samo toliko, da sta se Janžekovič in Kardoš pogajala z budim-pešians-kim trgovcem papirja ter se izdajala za pooblaščenca jugoslovenskih vladnih mest. Trgovec papirja, ki je tudi lastnik tiskarne, po-sla ni izvršil, ker naročnika nista mogla položiti potrebnega denarja. Budimpešta, 11. marca g. Aretirana jugoslovenska državljana Andrej Kardoš iz Velikega Bečkereka in Jurij Janžekovič iz Zagreba sta med zaslišanjem priznala, da sta hotela kupiti tiskarno in da sta naročila klišeje. Policija je glede nj;hovih osebrah podatkov zelo skeptična. Preiskava o nameravanih poneverbah se nadaljuje. uuHCgtl Zasedanje Mcsinar urada dela Ženeva. 11. marca. s. Upravni svet med* narodnega urada dela je otvoril danes 43. zasedanje. Na dopoldanski seji je uteme« Ijeval angleški minister dela Steel«Maitland angleške revizijske predloge k vvashington« ski pogodbi o osemurnem delavniku. Na« glašal je, da angleški predlogi ne streme za generalno revizijo washing tonske po* godbe, temveč le za delno. V nadaljnem je navajal razne pomanjkljivosti, ki jih vse* huje po angleškem naziranju waskington« ska pogodba, kar je bil tudi vzrok, tla An* glija pogodbe dosedaj ni ratificirala. Pri tem je naglasi!, da bi takoj ratificirala kon« vencijo, če bi bila spremenjena po sedanjih angleških predlogih. Vodja angleških de« lavskih organizacij Pult on je v dolgem gos voru kritiziral stališče angleške vlade in zahteval, da se takoj obravnavajo revizij« ski predlogi. Podgnverner Narodne banke Beograd, 11. marca. p. Pod predsedstvom guvernerja Ignata Bajlonija se je danes vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri je bil ponovno ir.veljsn za podguvernerja Andrija Radovič. Zahteve zobozdravnikov Beograd, 11. marca. Danes se je oglasila pri ministru za narodno zdravje, ministru trgovine in ministru socijalne politike de* putacija zobozdravnikov. Slovenske zobo« zdravnike je zastopal v deputaciji dr. Josip Tavčar iz Ljubljane. Dcputacija je izročila vsem trem ministrom načrt zakona o zobo« zdravnikih. Načrt predvideva zakonito ure« ditev zobo-zdravniške prakse in določa, da smejo zobozdravniško prakso izvrševati sa« mo zobozdravniki, ki imajo najmanj 1 leto prakse na zobozdravniški kliniki ali slič« nem zavodu, Tkzv. dentisti naj bi se uki« ni!i. oni pa, ki so si že pridobili pravico izvrševanja prakse po obstoječih predpisih, naj bi to pravico ohranili. Zobozdravniki so se obrnili na ministra trgovine zatega« delj, ker je dentistvo neke vrste obrt, a na ministra socijalne politike, ker zajeda zo« bozdravništvo tudi v socijalne probleme. Tramvajska nesreča v Eeogradu Beograd. 11. marca. č. Danes dopoldne je zadel tramvaj, ki je vozil od Slavije proti Dušanovcu v bližini vojnega ministrstva v neki avlobus, pri čemer je bila neka ženska težje ranjena. Tramvajski voz in avtobus sta bila močno poškodovana. Veselje v Vatikanu zaradi spravne pogodbe z Italijo Rim, 11. marca. g. Kardinal VanutcIIi je izročil danes kot predsednik kardinalskcga kolegija papežu poslanico, v kateri izraža veselje zaradi zaključka lateranskih po« godb med Italijo in Vatikanom. V odgovo« ru kardinalom izraža tudi papež veliko ve« selje nad rešitvijo dolgoletnega spora. Pa« pež je imel tudi daljši razgovor z znanim odvetnikom Pacellijem, ki mu je pred'o« žil v odobritev obširen načrt o bodoči upravni ureditvi vatikanske države. Zveza podunavskih paroplovnih družb Budimpešta, 11. marca. s. Kakor izve »A Reggedt« so se dunavska paroplovna druž« ba, madžarska rečna in pomorska paroplov« na družba, južnonemški Llovd in bavarski Llovd zedinili za fuzijo vseh štirih paro« plovnih družb v tej obliki, da bi glede obra« ta in vodstva poslov tvorili skupno druž« bo. Vse štiri družbe imajo baje že skupne debavne liste in tarife. Dalje bodo vse družbe uporabljale večino pristanišč skup« no in skupno skrbele za blagovni promet. Istočasno so se družbe sporazumele s -če« škoslovaško »Continentabmotor dd.« in z rumunsko dunavsko paroplovno družbo, da bodo blagovni premet razdelile med temi družbami po določeni kvoti in določile skupno vozno tarifo. Pred odstopom Siresemarma Berlin, 11. marca, (lo.) Kakor poročajo, je stališče nemškega zunanjega ministra dr. Strescmanna v nemški ljudski stranki zelo omajano. Govori se, da bo Strcsemann v treh mesecih odstopil in se nastanil v enem izmed alpskih zdravilišč. Berlin, 11. marca. s. Razgovori državne« ga finančnega ministra s strankinimi vodi« tel ji glede nadaljnega posvetovanja o dr« žavnein proračunu so končali brez uspeha. Sedaj bodo skušali preskrbeti finančnemu ministru večino za proračun v medstran« karskem odboru. Verjetno je, da bo šele po velikonočnih praznikih padla odločitev o tem, ali bo vlada uspela s proračunom ali pa prešla v akutno kriz-o. Splošno se me« ni, da si bo pomagala z r.c::natno pregru« pačijo. Pri tem se šc vedno govori, da je dr. Strc3cmann tako zelo utrujen zaradi obilice poslov, da najbrž ne bo več dolgo ostal v vladi. Najprej bo odpotoval na tri« tedenski odmor na Riviero. Kakor se dom« neva, ho že po zaključku pariške konferen« cc zapustil svoj urad. Mehiške vladne čete zmagujejo Mexico City, 11. marca, (lo.) Mehiška vlada noreča. da so zvezne '"ete pri mestu Camitas popolnoma premagale uporniškega generala l rbaleja. Kakor- hitro so čete g-e« nerala Urbalcja doznale, da se bore proti vladnim četam, so odpovedale generalu po« krr*c5no. General 1'rbalejo je zbežal s 30 možmi. Večina njegovih čet se je pridni« žiia vladnim četam. Glasom vladnih poro« čil zveznfc čete v pokrajini Veracruz nada« ljujejo borbo proti upornikom. Pričakuje se, da bo general Aguirre v kratkem kapi« Udiral. V tem primeru mu bo do\ J jen prost odhod iz Mehike. Mehiška vlada bo preti upornikom najstrožje postopala in jih bo pos avila pred vojno sodišče. Edina ugodna vest za upornike je, da se je snod« nja Kalifornija deloma pridružila revoluci« j on ar emu g;banju. Mexico Čifv. II. marca, (be.) Mehiške vladne čete so pod vodstvom Callesa pri Ieanuati popolnoma poraz;le upornike. Na« dalje so zvezne črte v kalifornijskem zali« vu zasedle mesto Mazatlan. Berlin. 11. marca. s. Po brezžični brzojavka, ki jo je prejela »Berliner Zeitung am Mitiag« iz Newyorka, je letalo mehiške armade prispelo v Ne\vyork ter naročilo pri Voubertovi družbi za izdelovanje letal večje število aparatov. Družba bo dobavila prvo eskadro letal že koncem tega tedna. Kakor se z gotovostjo poroča, je kupila mehiška vlada v Ameriki veliko število pli-novih bomb, ki jih namerava uporabljati v zračnem boju proti upornikom, ker je vojna s plinom v Mehiki popolnoma neznana in uporniki nimajo plinovih mask, bo ime-ia uporaba tega orožja med uporniki naj-brže strahovite posledice. Rusi o poljsko - rumunski tajni pogodbi Moskva, 11. marca (mo.) O priliki odflcrrtiij o tajnem vojaSkem dogovoru med Ruimunro in Polivko proti Ruisiiji, pravijo »Izvestija«, da ta vest ni presenetila ruske javnosti, ki ni niikoli dvomila nad agresivnim značajem rumun?^«-potj-sfce pogodibe. Vzlic temu se je treba čuditi, da prerekbacha so narasle vode popolnoma odnesle veliki leseni mast. Voda je tidrla v več mestnih ulic. Vsa dolina nudi nenavadno žalosten pogled. Za dvojni tir med Zidanim mostom in Proga med Zidanim mostom in Zagrebom je biia zgrajena nekako pred sedmimi desetletji kot odcep od tedanje glavne prometne zveze Dunaj-Trst z namenom, da se doseže tudi zveza Zagreba na to progo. Tedaj še ni bilo preko Zagreba železniške zveze na Reko, temveč je obstojala le lokalna proga od Zagreba do Karlovca, ki jo je tudi zgradila bivša Južna železnica ter jo kasneje oddala- madžarskim državnim železnicam, ker je postala del zveze Budimpešte na Reko. Prav za prav je bil prvotni namen, zgraditi tudi progo od Zidanega mosta do Zagreba dvotirno, kar nam priča še danes že nakupljeni svet v vsem njenem poteku 111 izvršeni spodnji ustroj do postaje Videm-Krško. Ker pa je kmalu po otvoritvi predmetne zveze prejšnja enotno upravljana Avstrija razpadla zaradi duahstične usta\e, na avstrijsko in madžarsko polovico ter je bila par let nato tudi oživotvorjena proga Pešta-Reka, je ostala zveza Zagreba z Zidanim mostom vse do prevata samo lokalnega pomena za oudotno Posavje. Zato se ni zgradil drugi tir ter je pripadla ta naloga Jugoslaviji. Proga Zidani most-Zagreb je namreč mahoma prenehala biti po prevratu le lokalnega pomena: postala je zelo važen del nove glavne proge Beograd-Zagreb-Ljubijana-zapadna meja, po kateri se je kaj kmalu pričel razvijati vedno močnejši promet, tako da je bila primorana še Južna železnica, da razširi vsaj obstoječe postaje in zgradi tamkaj, kjer so bile preveč razdaliene druga od druge še pomožne izogibalnice. Tako so nastala izogibališča Breg, Blanca, Do-bova in Savski Marof. Danes, po desetih letih, je položaj v toliko izpremenjen, da je zaznamovati nekako konsolidacijo prometne izdatnosti na progi Beograd-Ljubljana. Izkušnje v preteklem razdobju so narekovale železniški upravi dograditev dvojnega tira od Beograda do No^ske. odkoder vodita dve paralelni progi preko Siska oziroma Dugega sela na Zagreb, ki lahko v medsebojni podpori zmagujeta promet. Od Zagreba dalje pa do Zidanega mosta se pridružuje beograjskemu prometu še zelo močan lokalni notniški in blagovni promet, ki ga mora vsega zmagovati zveza Zagreba z Zidanim mostom. Ako danes poiledamo v vozni red. nam je kmalu iasro. da traino ne bo mogoče vzdržati s to progo v njenem sedanjeu ustroju. Število brzib in potniških še bolj pa tovornih vlakov ie tako veliko, kakor ga kmalu ne izkazuje taka enotirna proga. Postaje le s težavo prevzemajo druga od druge vse vlake in mnogokrat se pripeti zaradi te^a več zakasnitev in celo to. da je pri-siliena kaka postaja prevzeti več vlakov, kakor ima na razpolago tirov. Požrtvovalnost osobia in vestnost pa premagata tudi slične. skoraj nepremagljive tež koče. Pregovor pravi: ako si dejal A, reci tudi B. Kakor ie rodoba. se ie železniška uprava odločila, da uresniči v tem primeru ta pregovor in ustreže tako v prvi vrsti sami cebi in pa vsem gospodarskim krogom od Zagreba proti Ljubljani. Načrt zgradbe še enega- mosta m rostail Zidani most se b'i-/a uresničenju, ker .ie prvi obrok za stavbo že dovoljen in je pričakovati v proračunu za leto 1929/30 nadaljnjih prispevkov. Mnogo bo pomagano v prvi vrsti postaji Zidani most, ki je bila do sedaj ena najbolj obremenjenih postaj v državi baš zaradi njene nepripravne lege in pomanjkanja prave zveze proti Zagrebu direktnim potom. Z zgradbo mosta in razširjenjem postajnih naprav bo deloma pomagano, toda samo za prvo silo. Še prav tako aktualno bo ostalo celokupno vprašanje kapacitete cele proge Beograd-Ljubljana vse dotlej, dokler ne bo izvršen med Zidanim mostom in Zagrebom tudi še drugi tir. V kolikor smo poučeni, se je v tej zadevi po ljubljanski direkciji predložilo že vse potrebno na glavno ravnateljstvo železnic v Beogradu, načrti so bili v načelu odobreni. Gre sedaj v prvi vrsti le za gmotno stran vprašanja, toliko važnega za vso državo. Vzrokov za to trditev ni treba naštevati, saj leže na dlani, ako le pomislimo na vsestransko važnost proge Zidani most-Zagreb. Prepričani smo, da bo železniška uprava obravnavala tudi vprašanje dograditve drugega tira med Zagrebom in Zidanim mostom z isto skrbnostjo in skušala uresničiti svoje načrte, kakor vprašanje drugega tira med Beogradom in Novsko ter mosta preko Save pri Zidanem mostu. Nehote pa st bo, ako se dovrši zgradnia vseh naprav, moralo načeti še eno zeio važno ii» vsestransko pereče vprašanje, ki se tiče Ljubljane kot take. V mnogih člankih in od različnih piscev je bilo povedano ?;!cde razširjenja in reformiranja ljubljanskega glavnega kolodvora toliko argumentov, da ni potrebno dalje govoriti o tem. Hoteli pa smo samo nagiasiti. da predstavlja pregraditev in modernizacija ljubljanske postaje nekako zaključno etapo velikega deia: ustvaritev prvovrstne glavne proge iz Beograda na skrajno zapadno mejo države. Jasno je, da se ne more zahtevati od železniške uprave, da bi se gradilo vse hkrati. saj naš gospodarski položaj ni tako rožnat, da bi bila sredstva za tako ogromne investicije na razpolago iz tekočih dohodkov prometnega resora. Nekaj se že lahko vsako leto sicer da iz rednega proračuna, toda to gre vse na rovaš vzdrževanja rednega prometa na obstoječih progah. Ker je vsekakor v doslednem času misliti na več-ie inozemsko posojilo, se mora že v naprej vedeti, kaj bo najaktualnejše, ko bo denar na razpolago. Malenkostni donosi iz rednega proračuna bi izvršitev obširnega projekta podaljšali na dolgo vrsto let. Ker pa je dovršitev mosta v Zidanem mostu in položitev drugega tira med isto postajo in Zagrebom ter reformacija ljubljanskega kolodvora nujna potreba, smo napisali te vrstice, da ponovno opozorimo vse v po-štev prihajajoče kroce na važnost oroge Zidani most-Zagreb in njene popolne pre-gradbe v smislu modernih načel železni-štva. ker riti dvojni tir med Beogradom in Novsko, niti zgradba drueega mosta v postaji Zidani most. temveč dvojni tir med Zarrrebom in Zidanim mo?tom je ključ do rešitve našega izvoznega prometa na za-nnd. . t Uboj v Limbusu Maribor, 11. marca. Prijazna vas Limbuš, ki jo tako radi po« sečajo nedeljski izletniki, je bila v nedeljo torišče zločina, čegar žrtev je postal 45 let« ni družinski oče, železničar Fran Ceh. Med gosti, ki so se usodnega večera proti pol« noči šc nahajali v gostilni Kušar, v Limbu« šu, je bil tudi 191etni železničarjev s;n An« ton Cvetko. Starejši gostje, med njimi po« kojni Čeh, so glasno obsojali ponočevanjc in popivanje dandanašnje mladine, kar je veljalo seveda tudi za Cvetka. Kmalu nato sta se srečala na Cvetkovem dvorišču Cvetko in Čeh. Nihče l.i slutil, kaj bo sledilo. V temi se je naenkrat zabli« skal nož. Mladi Cvetko je povsem nepriča« kovano zr.sadil nož do ročaja Čehu v vrat ter mu prereza! žilo odvodnico. Čeha je v hipu cblila kri in skoraj brez glasu se je zgradil na tla. Še predno so mu mogli osta« li gostje prihiteti na pomoč, je izdihnil. Poklicani zdravnik je ugo o il smrt zara« di izkrvavitve. Pokojn Fran Čeh je družinski oče in za« pušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Krvavi dogodek je izval med domačii. pre« bivalstvom splošno ogorčenje, tem bolj, ker bi lahko Limbuš prišel ob svoj glas in bi si morali tudi nedeljski izletniki, ki puste v Limbušu lepe denarje, poiskati drugo iz« letno tečko. Orožniki so še iste noči izšle« dili zločinca ter ga odvedli v zapore okrož« nega sodišča v Mariboru. Zagovarj? i se bo moral pred poroto. Z globoko užaloščeno rodbino pokojnega Čeha sočustvuje vsa vas in zahteva najstrožjo kazen za podivjanega fanta. Trar^iija nezakonske matere Maribor. 11. marca. Kakor je že »Ponedeljek« na kratko za« beležil, so v nedeljo odkrili na škofovskem posestvu v Betnavi pri Mariboru zločin mlade nezakonske matere, ki je hotela pri« kriti posledice svojih nedovoljenih Ijubav« nih odnošaiev. Na škofovskem posestvu uslužbena Marija Lešnik je bila noreča, vendar pa je svoje stanje skrbno prikri« vala. V nedeljo popoldne so jo nopadle porodne bolečine in v odsotnosti domačih je povila zdravo deklico. Hoteč prikriti bolj greh nezakonskega očeta, kakor svojo lastno lahkomiselnost, je pri mladi materi zamrla materinska I j u« bezen in odločila se je za zločin. V času. ko ni bilo nikogar doma, je o ^^frp * ^fc ^feH 1 sezida novo šolsko poslopje na desnem dravskem bregu, kamor z ozirom na -lomi- š JH Rniinri lillKliancIfi «lrnf šijo efektivno službo. Volišč je 69. Po oko- Milana in s seboj so vzeli prepričanje, da ciI šoloobvezne dece edinole spada in kakor i | JL* uuuwu J J aawi lici je bilo nekaj shodov, na katerih se je bo letošnje poietje Trst že zadostno pre- i0 se 'z.'avili vsi preudarni in odlični šol- -IV ^ttf^^ML Kakor ie »Jutro« že poročalo bo razlagala pomembnost letošnjih volitev. Vo- skrbljen z vodo za vse svoje potrebe. Tako n,ki kakor tudl razni u."ledni gospodarski raPrfcB^^^L._ imenovan liublianskemu škofu z dr lil0 se bo od 7' do 19" ure- Podestat Pitacco se bo uresničil skoro stoleten trud za vodo- v'fscak1V...kl 50 sv°ie s131'*«' uepobitno ^ lT!tl"tlHMMnL Tp^Iirit T^^kna H in tnr ia p- dr OrVo-nr opozarja one, ki niso vpisani, pa imajo vod in združeno bo z njim Pitaccovo ime. u'emelj,li. « . . B rf, za Koaajuiorja g. ar. uregor volilno pravic0> da naj se zgiasij0 V sek- Vodovod bo izpeljan iz Timava. Da P3 6e ^Pomore pomanjkanju solsk.h ^V M Rozman, profesor ljubljanske univerze. ciji 23. P. Francesco d' Assisi, da tam iz- Protituberkulozni konsorcij za Trst in P««torov začasno, naj se do dogotovitve H^^H^, W vršijo ^svojo dolžnost. Sodi se, da se bo provmco ima polne roke dela pa preiiia.o magdalensk^Sola ^prostor' Hna^elu^^žuM^dr!1'PitlcS ogledalTdela! sla^Lani^? bilo^pri koSc«u° pVii^v n,f!ite^' železnih kontrole dohodkovP iz a . . | ki so bila zastala zaradi preostrega mraza. jetike in v dispanzerjiw je iskalo zdravniške ^Iskega poslopja, ,z katerega se je morala UTIp« JC lUl VidelKso^kako polagajo jjevi inženjerji ita- pomoči 7000 oseb. m^uradu Umakn,tl S°la brez Ug°V°ra Ne čakajte, da tudi Vas popade, * šlaričeve" hiše za preselitev hranilnice naj- Že prve znake pobili. Izvrstno OrOŽ- Ali je mogoče smrtno zastrupijenje s suhimi SSffitfH ^Aspirin nnhami9 potem pridemo do zaključka, da bomo ime- tJUMdlll! i li tozadevno po preteku nekaj let, ko se bo tdblctc morala vendarle sezidati "na vsak način na . . rkl»IrSni»«n al ^ol Odkar je »Jutro« poročalo, da je v Li- kozak (boletus rufus), a ljudje se ga ravno desnem dravskem brearu nov-j šolska zgrad- I4" Ie °»aKSUjejo glavobol, prenm- tiji neka rodbina zbolela z znaki zastrup- zaradi tega svojstva ne upajo uživati. Stru- ba, v narodnogospodarskem oziru takole jenja, trgar.je po udih, revmatizem Ijenja po zavžitju jedi iz suhih gob, me je peni, oziroma sumljivi gobani so seve tudi bilančno sliko: in nevralgične bolečine, že več oseb osebno in pismeno izpraševalo. posušeni črni. dočim so užitni gobani svet- Za preureditev šoštaričeve hiše v hranil- Zahtevajte pristne Aspirin ta« ali je sploh mogoče, da se kdo smrtno za- lo ali temno rjavi. Ako bi se le dobil malo- nične urade in branilničnega poslopja v blete v originalnem zamota strupi s posušenimi gobami. Ali strupene inarnež ali brezvestnež. ki bi sušil stru- šolske prostore se bo izdalo okroglo 1 n i- katere »e spozna po modro-beli- gobe s sušenjem ne izgube strupa? Da in pene gobane (ki so pod klobukom po ko- liiona Din. in sicer zalo: 1. da se je hranil- rdeči varstveni /T\ znamki ne. Najnevarnejše strupenjače med gobami cenu rdeči ter pretrgani počnujo), bi jih nično poslopje z nesmiselnimi prezidavami — .'——|---f A > *_ t. j. strupeni kukmak ali krompir.ievka gotovo ne mogel prodati zaradi črne bar- pokvarilo (ker ne bo več uporabno ne za »MCTBFiI U i —i PAVE*'——PMBJ (amanita phalloides. mapa, bubosa. viridis, ve; vsaj noben trgovec jih ne bi kupil. šolo ne za stanovanja) in se s tem vred- VJ*^ citrina) obdrže tudi posušene smrtno ne- Kako je torej moglo priti do zastrupljenja nos* poslopja zmanjšala; 2.) d;l se je napra- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vame strupe. Toda te strupenjače spadajo v Litiji? Smrtno nevarne platničarke sko- vila zaradi prpselitve hranilnice z naza.jo- k platničarkam, t. j. h gobam, ki imajo pod raj gotovo niso bile. ker — kakor že reče- vanjem vlog, katero bo preselitev neizogib- klobukom liki dežnik razpete lističe. Plat- no — gob z lističi pri nas nihče ne suši 00 zakrivila, ogromna škoda; 3.) da «o se ■ Triumf tilm*; Višek ničark pa naše ljudstvo sploh ne suši in bi in tudi nihče ne kupuie. Tudi navadno ni hranilnični uradi premestili v lokale, ki so ■ lepo e! - posušenih tudi nihče ne kupil. rešitve pri takem zastrupljenju, ker začne /ariJe premajhni in v vsakem oziru nepri- ■ • r, n - - i -i • • i - n Suše se pri nas običaino le užitni gobani strup delovati šele 12 do 20 ur po zavžitiu kladni. _ Speetator. ■ ||fv»tr< lrrk Dr. Rozman je koroški rojak rojen 9. (jur ali globanja), ponekod tudi brezovka gob Ravno tako malo verjetno ie. da bi _--I I ■ SI\H marca- 1883 v Smihelu pri Vehkovcu. (boletus scaber). prav redkokje še lisičke bili jedli strupene gobane, ker takih vsled (rfPPnriPVn B O Študiral je gimnazijo v Celovcu, kjer je in medvedje tačke. Med gobami 'mamo si- kričeče rdeče barve nihče ne pobira in suši. c3 Jv v v ■ ## maturiral 1. 1904 in bil ,po končanih teo- cer tudi dve, ki sta proglašeni za strupeni: ker bi jih tudi nihče ne kupil zaradi črne Ljubljana. 11. marca ■ KlCOfl loških študiiah istotam posvečen v du- vražji goban (boletus satanas) in volčji ali barve. Pa tudi. ako bi bili res iedli take Vreme širom Slovenije ima že pomladan- B 1 U JJOUll IIU hovnika L i908 je bil nameščen kot ka- svoinjski goban (boletus pach.vpus). Prav črne suhe gobe. bi bili znaki zastrupljenja ski značaj, toda ta se ne kaže toliko v to- ■ a t>Ian v Bnrovliah Pasfcirov-il na ie le za prav pa sta obe vrsti 'e-sumljivi, ker ni le lahke narave brez vsake večie nevar- p,ot' kakor v spremenljivosti. Včeraj ie bilo ^^^^^^^^ŽigCaB^^ •maki La nohM i'p Slstin Jnr dokaza, da bi bile kje. četudi sveže, užite nosti. povsod jasno in solnčno. a danes večji del maio časa uoon je aopust in se oapra- povzročile smrt temveč le bljuvanje in dri- Morda pa ie dotična rodbina razen gob oblačno in nekoliko hladno. Jug sili naprej. ^/////^^^^M^i^K fe vil na nadaljevanje študijev na Dunaj, sko. Avtorji neniških knjig 0 sobah: riram. §e kaj drugega iedla' Avtor W,,nau na- Po čajih in gozdovih okoli Tivolija odme- Kjer je 1. 1912 dosegel doktorat teologi- berg, Michael in Rothma.vr so zbirali de- vaja v svojih knjigah primer, da ie neki vajo ljubki zbori »vdovsko razpoloženih ///M^/Mm.šm» ^ VJ^M*. je, nakar se je vrnil v Celovec in bil setletja statistiko o zastrupljenju z gobami deiavec umrl navidezno zaradi zastrupile- Pevcev — Sčinka/cev -cic in drugih pevk. postavljen za prefekta v knezoškofij- po Srednji Rvropi ter dognali, da so vse nja z gobami. Natančne poizvedbe pa so iutri ženi' sv r!r'J?;or- Ptički bodo, skem deškem semenišču Marianum. Že smrtne slučaje povzročile zeoraj imenova- dognale, da je jedel užitne gobe. nato pa kakor kaže. letos svoje svamv^ip bržkone naslednje leto je postal docent cerkve- ne strupene platničarke. oziroma tudi do- snedel 1 kg svežih češpelj ter popil liter ,epše Preživljali, kakor prejšnja leu.. ko jih ■mmšSm^r ^ŽM^p^ nega prava v celovškem bogoslovju le- bre- a že Prestare in vsled tega pokvarie- limonade. Smrt so povzročile češplje z li- ie ob Oregorievem še mučil sneg in mraz. sHHP' t„' .,tn n„ nrntp«n.r rerkvenpo-a nrnv-i ne llžit»e gobe. Imenovana strupena, odn. monado . . . Tako je začelo 1. 1926. že pred Gregorjem in rnora'ke sumljiva gobana i/eubita posušena strup Najbolj verjetno je, da so jedli v Litiji močno snežiti, dočim ie bil ves februar na- g. jMI&ZZ in mora.Ke. skoraj popolnoma. Sicer pa imata obe zna- sicer užitne suhe gobane, ki pa so bili po- ravnost pomladansko topel. V marcu je ^JK^i • km "sta"°Yltvl , 'ionS univerze čilno. zato svarilno rdečo barvo pod klo- kvarjeni zaradi plesnobe. bodisi, da iih je znašala temperatura —6 C. dočim v febru- M je bil dr. Rozman 1. 1920 imenovan za bukom in deloma tudi po kocenu. da jih že imel prodajalec v zatohlem, vlažnem ali ar-iu c- Tudi druga leta (z redkimi iz- docenta kanoničnega prava na ljubljan- zaradi tega nihče ne pobira. Prerezane ali brezzračnem prostoru, ali pa je bil tak pri- iemami) so ptički sredi marca še precej ^^^TA ski teološki fakulteti ter je 1. 1924 po- pretrgane takoj pomodrijo, oziroma počr- mer pri kuoovalcu. Suhe gobe se morajo občutili mraz. R^^.igiBKCTB^fflL stal izredni vseučiliški profesor. nijo. To pa je našim ljudem znak, da ie vedno hraniti na suhem in zračnem kraju. Toplo južno vreme je povzročilo, da ie M Teološke spise dr. Gregorja Rožma- strunena. toda ujema se samo pri teh najbolje na podstrešju a še lam v plete- sneR m°čno skoonel. Le v Bohinju in Kranj- na ie že pred vomo objavil »Voditelj« dveht doCim Počrni tudi okusni turek ali nih košaruh ali v dobrih vrečah. — A. B ski gori ffa je še 20 do 35 cm. Reke in po- jtC^BK«,ŽBlBMPflMB^^BBil^ Od prevrata dalje je dr Rožman redni -—----' pBSPI^I sotrudnrk »Časa« m »Bogoslovskega Mjlan n«hrftVftIiar- so okužene vasi: Kuzdoblanie. Slaveči. Do- je danes kazal vodomer ob Savi - 55 cm mf^^jlm^^^tm vestmka«. Profesor Rozman se uve- 1M« tudi mnogo ptičjih skeletov, največ okrog 50 Din gotovine drugo ie gostilni- »La vita comincia domani« ... To ni bi- ?ke .Y°-,Iie ujetnike, svoje rojake. Pedaj poje da se ji vzame poselska knjižica, ker ima ščinkavcev. Mnogi bodo pač pogrešali sta- čarka odnesla s seboj v "ornje prostore lo življenje onih strašnih dni mraza in bur- in Pise, organizira razna prosvetna in pod- trahom. Siromašen trahomaš je potreben res:a ščinkavca. ki jim je druga leta mirno Škoda na pokradenem tobaku znaša do je, začelo je takoj, kakorhitro je pokazal porna društva ter se ukvarja tudi s komu- zdravniške In .sociialne pomoči. Strogi po- ?obal hrano z roke. Letos ga ni nikjer 3?00 Din termometer prijaznejše lice. Ko je prispe! na'™ po»tiko. licijski ukrepi bi zamogli imeti uspehe pri ugonobil ga je mraz. ' "prva ie opazila tatvino gostiiničarka. ki do deset stopinj, so se spomnili Tržačani, Kd0 bl stel m presojal, kaj je vse dra- ekonomsko močnih, pri siromašnih pa ne -_- je prišla v soboto ziutrai v sro"t;'n;:Vr, da je bila taka temperatura zadnjič tam v njegovih mnogoštevilnih in raz- morejo imeti zaželjenega efekta. Lahko se nAlinfiV; Ua«.^«,',' bo. Tatvino ie javi! njen zet v soboto orož- okoli 12. decembra. Iz preiekturnega popi- noterih delih? Gotovo je to, da ie vse sim- sili posameznike, da se zdravijo, ali če za- UOIJUIIVI KrOSnjaril ništvu v Zagorju ki se ie podalo na lice sovalnega izkaza razvidimo, da je umrlo v pa£'cno- . , p?"en10 oč(;ta ,v bolnico, kdo bo prehrani! mesta ter pričelo preiskavo. V gostilniški Trstu v mesecu tebruarju 595 oseb. v pro- Mnogo srečnih, veselih in plodovitm let njegovo obitelj, katero Je on vzdrževal s V I/OnlZaiafl sobi so vlomilci pustili neko staro pismo vinci pa 214 V januarju je btlo smrtnih vrlemu Zmigavcu!____svojim delom. Domžale. 11 marca tvrdke Šibenik na Frana Hlebčarja v Trbo- pnmerov v Trstu 410, torej februarja več —~ ~ Ur. V. Derkac, upravnik Staniče za pobija- Pretekli teden so se pojavili v Domžalah 'ah. najbrže namenoma, da bi zmešali sled. za lSo, v provinci v januarju 137, torej Tfalimtl V PrAlrmiirill "Je tra,l0ma- in v okolici štirje krošnarji iz Hrvatske Ljudje imaio na sumu dva mladeniča, stara februarja vec za (1. Zima je vzela mnogo H«U1UII1 V * rclilllUrjU ----------------Hodilj so od hjše do ^ {er prodaja,fC^ze; po okroe 25 let. ki sta se prejšnjega dne ljudi, mnogim pa je pustila bolezen. Prelog. 10. marca nt.ncfAt.: ' -I w no manufakturno blago. Pomagali so si z p°t'ka!a okrog Izlakov. Orožništvo ie opo- Za volitve 24. t. m. se razvija živahno V nasi državi so s trahomom najbolj oku- SJlOSlOrl in mailDOr-- goljufivimi triki. Dva po dva sta hodila sku zorilo razne orožniške postaie. nai pariio gibanje, vpisanih je volilcev 51.018 v štirih zeni bivši deli madžarske države: Banat. K Rff . 0 i n ■• paj. Posebno ena dvojica se je odlikovala "a to. če bi se kje prodajal ukradeni tobak. kategorijah v smislu novega volilnega za- Baska. Medjimurje. Prekmurje. Prekmurje SK3 lfleSUia DranilniCa v pretkanosti in zvijači Eden se ie delal _____ kona V prvi kategoriji so oni, ki plačujejo s svojimi 3000 trahomaši ima visok in- Ma,.;i.n, n pijanega, bahal se je da ima dosti Hpnaria \T v M* i« « v. sindikalni prispevek po določbah zakona z deks te bolezni. Trahom je importiran iz š^taričevo h iS^a^ APk?BnX»'f*™ nie«ov °™riš pa fe ljudem prooidoval VeC USmiljenja Z dlVjaCinO dne 3. aprila 1926 ali so upravniki ali člani Madžarske (Allfold) in se je razširi! v pra- sli je Mes na hr.mTni,^ U^n '^, r da ie paidaš bogat ker se ie vtSl nedav . m družbe, ki plačuje sindikalni prispevek po vo epidemijo, ker je našel v Prekmurju za t,W d7se z-. ^ no iz L.erike °n da daje b ago skorai zl" v a k,- n k Jez.ca, 10. marca določbah istega zakona. V drugi kateeoriii to ugodna tla. To so v prvi vrsti klima ™ hJr • zamope Pr.^el 1 « svojimi ur^di . . ^ ua aaje n ago skoraj za- V gozdu blizu Dobena se je odigrala pred so oni. ki plačujejo najmanj sto lir Vrekt- socijalna beda in nevednosTNajhuje e j^ ^ kot 'E mod tl n1?" ^ hSSrif " ' " ,n,S" "ekfj ^T f^T" ^ Wo dr^VfdkŽtVi- provinc' 1" rrrH °hvMl,H S° °b "jei vse ^ na,IJOpome°!nbn"ti. ^ Sam° Pnd°b'teV Sleparski krošnjar. ki je igra. pijanca, je Se' stalita*'blS^obupn^tvaSe leto. V tretji kategonu so državni, obč in- okužene. Vprašane e samo v kolikih letih t^i-« i j ... imel zloženn hlacr« (,i„ j, „ , store, sta snsaia iz nnzine ooupne živalske ski in deželni nameščenci ter upokojenci. se bo trahomski va^STno Slo Sij,.Voftsst^meJ nfkdo^ dLfif"TS ^dolSoWagigv tirih kosh ž^ledaloTo kl';e" Pustilastadelo in pohitela zaklicido ^szs^zsfots^ navadni vojaki ne volijo. Izjemo tvori S Kot socijalna bo'ezen prve vrste se raz- S hrSnHniro T moSo K v ^^ S prep ičan je bil da ie IČI° t se n!.m0gel rešitL Ce bi mu ne priskočila maršali in njim slične šarže kakor tudi tem šir.ia trahom med siromašnim delovnim ™ n^rn eč ^ bi koHkor sta krošnjaria navedla in^ko tt fa"ta ™ m-a'a uboga odgovarjajoče stopnje v drugih voiaško or- ljudstvom zaradi obupnih bi^enskih raz- , reselila iz svoje krasne palače in svo trezni krošniar zatrjeval da ie vse žival poginit, v silnih bolečinah. Fanta sta ganiziranih telesih, vštevši miličarje. ki vr- mer in velike nevednosti. Trahom se pre- j!ih udobnih ter zn svoje Sota^e'na^šč -koč podarjeno, ^e bila kupči a skfenjena ^aISoSFZn™H*.^"irl? --*- naša s solzam, ,n očesnim sekretom in je zidanih in pnrejenih zračnih, svetlih in 1 P"™eie. ko sta bila krošnjarja že daleč fena za b ižnfe drevo Ed^n ie teke" v aš d,. * . u tJ.L neizcrplnvi vrelec te bolezn, družina, po- zdravih prostorov v katerih uraduie že mH se e seveda izkazala colinfila i i za Diiznie arevo caen ie teKel v vas Pri zaprtosti In hemeroldih motniah v tem šola p^•pntl1a!no voiašnira in in ■ k'i uraouje ze nan ~ . d ROiiunja. po lovskega čuvaja, drugi pa ie osta pri želodcu in črevesu, oteklosti jeter in'^ S.t^oS^TSmu fn -^a je glavno' - ^t^r ^ " S. sprejo'Sf sitSJala ?a HSft ^ " f ^!™.doma «" > n:ce. bolečinah v hrbtu in križu, ie narav- tere in je na ta način infekciia najnevar- lahko razume in si preračun-, vsak laiik »rtve nevešče liudT zlasti ženske in v par žal n^Vleh LTolo ^ P "v ,C" na »Franz Josefova. grenčica. večkrat na "eiša. ker preti deci že od rojstva. Preveč 6e ie tozadevno že razpravljalo v ineh prigo.jiifala ve^tisoč dinar ev (10- i noge ter jo dvTnil, Od^siratuT/nekai dan použita. krasen pripomoček. Zdravni- Najmočnejša trahomska gnezda so v javnosti m po časopisju, da bi naštevali po 'julija je nrišla na uho domžalskim orožni- časa svoie svobode ni niti zavedala ške izkušnje so ugotovile pri trebušnih Prekmur:,u naslednje v-as,. Dolma Prednja novno vse okolnosti. ki bi bile hranilnic kom. ki ie goljufe poiskala in oddala v ko io ie eden malo ošvrknil s šibo' ie v obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda l" ?rn\,B'StnCa- m?'"^'"v; iid °b ",e ^ehMsamo v škodo; zato bo^ kamniške zapore. Preiskava bo ugotovila, diruinrados zbežala v gozd K. ie's traš .gurno razkraiaioče i„ vse,ei milo odva- ^^V s"f ^ ^ Jajoče. Dob, se v vseh ekarnah. drogerijal, Renkovci. Kobilie. Vse te vasi so v srezu V neprecenljivo korist šolstva kakor tudi nai,k njhS' IfSdeSS^ k" tolik 't nasedeio nos ^ S **** mVe podiv*- ln specenjskih trgovinah. ^ - ..... , Dolnja Lendava. V srezu Murska Pobota hranilnice bo le, če ostanejo hranilnični zvitim mešeSrS nasedejo nost,. ^ ____ Domače vesti Za bedno deco so nam poslali včeraj: g. Alojzij Steinmetz. Gradec g. Ivan Savinšek. posestnik in gostilničar v Novi Štifti pri Gornjem Gradcu za najbedrteišo rodbino v mariborski oblasti g. Miroslav Klanjšek. šol. upravitelj v Bučečovcili 200.— 200.- 20,— 420.— S tem zneskom smo doslei v denarju nabrali skupno Din 42.450.50. G. Steinmetzu smo na njegovo željo sporočili nekaj naslovov najpotrebnejših družin, ker hoče nekaterim še direktno pomagati. Vsem darovalcem iskrena hvala! »Jutro«. * Odlikovanja v naši vojski. Njeg. Veličanstvo kralj je podpisal ukaz. s katerim so odlikovan; pehotni podpolkovniki Josip Štekelj. Slavomir Verhunc in Alojzij Mar-kovič. vsi z redoTi Belega orla petega razreda. Žandnrmcrijski kapetan 1. razreda Josip Karba je trajno upokojen in preveden v rezervo. * Dečja klinika na beograjski univerzi. V Beogradu bo prihodnji mesec otvorjena univerzitetna dečja klinika. Za šefa klinike je določen univerzitetni profesor dr. Matej Ambrožič * Premestitve v carinski službi. V carinski službi so premeščeni cariniki: Alozij Jarc iz Pasa h glavni carinarnici v Splitu, Metod Rejc iz Zagreba h glavni carinarnici v Gievgjcliii in Josip Košen!na iz Maribora tudi h glavni carinarnici v Gjevg.ieliji. * Ljubljanska Inženjerska zbornica se je na V. letni skupščini, ki se je vršila 26. februarja, konstituirala takole: predsednik dr. ing Alojzij Kral (Ljubljana), I. podpredsednik ing. Josip Pavlin (Ljubljana), II. podpredsednik ing. Ivan Šakič (Split), tajnik ing Rudolf Škof (Ljubljana), blagajnik Evgen Rustia (Ljubljana). Člani upravnega odbora: ing. Mihovil Kargotič (Split), ing. Silvi i Sponza ' (šibenik), ing. Milan Kiepach (Maribor), ing. Milko Pirkmayer (Ljubljana), ing. Dušan Serneo (Ljubljana), ing. Adolf Leon Dukič (Ljubljana) Nadzorni odbor: člani: ing. Milan Šuklie (Ljubljana), ing. Žarko Deškovič (Split), ing. Franc Zupančič (Ljubljana); namestnik ing. Vladimir Šlajmer (Maribor). Izbrani člani glavne uprave (poleg predsednika in podpredsednika): ing. Milan Šuklie (Ljubljana), ing. Danilo Žagar (Split). Delegati za glavno skupščino: ing. Viktor Accetto (Maribor), ing. Fabijan Kaliterna (Split), ing. Dane Matošič (Split), ing. Srečko Petrov-čič (Ljubljana), ing. Julij Alfeld. * Natečaji za upravniško službo v Ilidžu. Sarajevska oblast je razpisala natečaj za honorarnega upravnika koplišča Ilidže pri Sarajevu, ki bi moral 1. aprila nastopiti službo. Upravnik bo imel razen plače tudi stanovanje in hrano. * 80-letnico svojega rojstva praznuje danes v krogu svoje družine širom luko-viškega in mBourse et Finances-r poroča, da bodo v kratkem odpotovali v Beograd predstavniki organizacij obljgacijonarjev predvojnih srbskih posojil, da nadaljujejo pogajanja glede valorizacije teh posojil. Kakor znano, je nedavno trgovinski minister dr. Mažuranič vodil tozadevna poznanja v Parizu, ob priliki podpisa jugoslo-vensko-francoske trgovinske pogodbe. = Zakon o državni statistiki. Kakor znano, se je pred meseci vršila v Ženevi mednarodna konferenca o stalistiki, na kateri ie bila sprejeta mednarodna konvencija. Tej konvenciji je pristopila tudi naša država, ki mora v smislu le konvencije izdati zakon o statistiki. Kakor poročajo iz Beograda. je ministrstvo za socialno poliiiko pričelo proučevati to vprašanje in zbirati materijah da bi se čim prej lahko sestavila komisija, ki bi izdelala načrt zakona o državni statistiki. = Poštna hranilnica v februarju. Po izkazu Poštne hranilnice za februar je znaša! v tem mesecu skupni čekovni promet 3.6 milijarde Din napram 4.5 v januarju. 4.8 v decembru in 5.1 milijarde v novembru Nazadovanje prometa je sezijskega značaja Čekovne vloge so znašale koncem februarja 618.2 milijona Din napram 602.6 milijona Din koncem januarja (koncem februarja 1928 je znašalo stanje čekovnih vlog 607 9 milijona Din). Vloge na knjižice so dosegle 41.2 milijona Din napram 25.4 milijona Din v istem mesecu preteklega leta. = Minimalni družbeni davek in samoupravne doklnde. Povodom predstavke Zbornice zjj TOI v Zagrebu je generalna direkcija davkov z razpisom od t. februarja t. 1. (št. 162.3-11) odločila, da se morejo na minimalni družbeni davek, ki znaša 1.2 % od vloženega kapitala (čl. 86. zr.k. o neposr. davkih), naložiti samoupravne do-klade le tedaj, kadar se la minimalni družbeni davek odmeri zato. ker bi davek pri redni odmeri znašal več Nasprotno pa se samoupravnih doklad ne sme nalagali v primerih, kadar suloh ne obsloia nikakn davčna osnova, kadar torej izkazuje davčna bilanca izgubo = Indeks cen - življen^kih potrehšain v Beogradu. Beograjski gospodarski tednik >Narodno blagostanje« je pričel objavljati indeks cen življenskih potrebščin v Beogradu. Ta indeks kaže. da se v letih 1926.. 1927 in 1928. povprečni indeks ni bistveno spremenil. Življenjske potrebščine (živila) za družino s 4 do 5 osebami so znašale na leden v I. 1926. povprečno 363 30 Din in v I. 1928 366.89 Din. V prvih 2 mesecih pa opažamo v zvezi s hudo zimo znatneiši dvig indeksa V 'anuarju so se stroški za življr-n-slce potrebščine dvignili na 389.78. v prvem lednu februarja na 403 37. v drugem na 411.00 in v tretjem ted-iu na 413.12 Din. = Davčna dolžnost družb z omejeno za-vezo; Davčna uprava v Ljubljani objavlja: Družbe z o. z. podlegajo deloma pridobni-ni deloma družbenemu davku. One družbe, ki so zavezane pridohnini in ki niso do 28. februarja 1. I. pristojnim davčnim opravam predložile davčnih prijav, se pozivajo, da svojo davčno dolžnost izpolnijo vsaj do 15 marca 1. 1. Hkrati naj te družbe v smislu člena 4 odst. 3 zakona o neposrednih davkih navedejo razloge, ki so jim onemogočile, da bi davčne prijave pravočasno vložile. Le v tem primeru nima prekoračitev prvotnega roka kazenskih posledic PI. 137 zgoraj navedenega zakona. Pridob-dobnini so zavezane vse one družbe z o. z.. ki ne podlegajo družbenemu davku. Družbenemu davku pti so zavezane družbe z o. z., ki javno polagajo račune, kar je pa dano že tedaj, ako mora podjetnik pokazati poslovne račune izven kroga družbenikov I udi še organu, ki ie pozvan, da ščiti javne koristi. Družabnemu davku podlegajo torej one družbe z o. z., ki so stalno pod nadzorstvom države in ki se smejo ustanavljati le s posebnim oblastnim dovoljenjem. To so koncesiji podvržene družbe § 3 zakona o družbah z o. z. z dne 6. marca 1926, drž. zak. šl. 58, ki pridobivajo ali izvršujejo železniške koncesije, izdajajo zastavna pisma ali fundirane bančne zadolž niče ter zbirajo in prevažajo izseljence, nadalje družbe, ki izvršujejo bančne posle § 28 odst. 5 cit. zakona in družba, ki izvršujejo v smislu § 62 cii. zakona sledeče posle, za katere je potrebno posebno državno dovoljenje: a) če izdajajo zadolžnice. glaseče se na imetnike, b) če izdajajo del ne zadolžnice in to tudi v primeru, da se glase na imena, c) če izdajajo blagajniške liste, č) če prejemajo denarne vloge proti obrestim na vložne knjižice ali vložtie iiste. Družbenemu davku so nadalje zavezane tudi družbe z o. z., ki morajo imeti v smislu §§ 29. 30 in 31 cit. zakona nadzorstveni svet. To so družbe z osnovno glavnico r;.d 250.000 Din in s člani, katerih število presega 50. potem pa družbe, ki morajo imeti nadzorstveni svet do družl>eni pogodbi, ne glede na višino glavnice in število članov. Slednjič podlegajo družbenemu davku vse družbe z o. z., ki morajo po družben' pogodbi razglasiti lelne račune v novinah ali jih razgrniti na javen vpogled (glej č! 74 I. pravilnika). Borze 1l. marca. Na ljubljanski je bil danes velik promet v devizi na London, ki je nekoliko popu* stila .na 276.48; od ostalih deviz pa je bilo nekaj več povpraševanja samo še v devi« zah na Berlin, Curih in Prago. Malenkost« no potrebo v devizah na Dunaj in Trst je krila privatna |xinudba. vso ostalo potrebo pa Narodna banka. V ostalem ni bilo na deviznem tržišču bistvenejših sprememb. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali skoro nespremenjeni. Za kasa se je trgovala po 427, za april po 432—432.50 in za december po 461. investicijsko notira dalje 90.5—91. agrarne pa 54.5—55- Med bančnimi papirji se ;e ianes trgovala Praštediona po odbitku kupona (8u Din) po 850. Dalje so bili zaključki v Tnion banki po 55.7o, v Srpski po 155. v Jugobanki po 96 in v Narodni po 74 Trboveljski popustila na 467-5—472.5 brez prometa. Slaveks se je trgoval po 102—101. poleg tega pa so bili še zaključki v Šečprani po -iSO in 477 5 ter v Jadranski plovidbi po 6CQ. 5C0 in 580. 'ajiiiUA ni j7Iioq Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.505 do 13.535 (13.52). Bruseli 7.91. Budimpešta 9.9343. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9905—8.0205 (8.0055), London 276.02 do 276.8? (276.42). Newyork 56.87. Pariz 222 52. Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 297— 299 (298). Zagreb. Amsterdam 22.795—22.855. Dunaj 7.9903—8 0203, Berlin 13.505—13.535, Budimpešta 9 9193-9 9493. London 276.02 —276.82. Milan 297.081_299.981, Nevvork 56.77—56.97, Pariz 221.77—223 77. Praga 108.37—169.17, Curih 1094.4—1097.4. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20 31. London 25.225. Nevvork 520, Milan 27.21, Praga 1540. Dunaj 73.05, Budimpešta 90.65, Berlin 123.35. Bruselj 72.175. Amsterdam 208.26. Varšava 58.30. Bukarešta 3.09. Dunaj. Beograd 12.47875—12.51875, Berlin 168.63 — 169.13, London 34.4825 do 34.5825. Milan 37.2075 — 37-3075. Nevvork 710-75 — 713.15, Pariz 27.7450 — 27.Š450, Praga 21.0275 _ 21.1175, Curih 136.68 do 137.18; dinarji 12.40875 — 12 46875. Efek»i. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kieditna 125 den.. Praštediona 920 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 den.. Ruše 260-280. Stavbna 50 den.. Sešir 105 den. Zagreli. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 5—128, kasa 425.5—428. za april 43.5—433. za december 460.5—961.5, investicijsko 90.5—91. agrarne 54.5—55; ba nčne vrednote: Praštediona (ex coupon) 850—860, Union 55.75—56.50, Kreditna 93 den.. Zemaliska 135—145. Ljublj. kreditna 126 den.. Srpska 155—165. Jugo 94—95, Narodna 7395—7400, Pol.jo 17.5—18.5; industrijske vrednote: Gutmann 200—205, Slaveks 101—102, Slavonija 5—5.50, Nihag 2 den., Drava 465 bi., Isis 20—23. Vevče 120 den., Dubrovačka 500—505, -Jadranska 580—600. Brod vagon 300 den., Trbovlje 467-5—472.5, Union (Osijek) 193—194, Še-čerana 475—477.5. Beograd. Investicijsko 91, agrarne 54.25 55. Vojna Skoda 424—425.25, za april 431 — 432. Blagovna tržišča Na žateškem hmeijskem trgu jo znašal pretekli teden promet pri mirnem razpoloženju 250 stotov. Povpraševanje je bilo za cenejši srednjevrstni žateški hmelj, do?:m za prvovrstno blago ni bilo zanimanja. Cene so ostale prilično stalne ter so se koncem ledna gibale za prvovrstni žateški hmelj med 1450 in 1550 Kč, za srednji pa med 1300 in 1400 Kc z« 50 kg Več manjših partij tranzitnega hmelja je bilo prodanih po 450—550 Kč (15.20—18.60 Din za kg). Po ugotovilvab hmeljarskega udruženja je bilo 1. marca pri producentih še 16.0'K) stolov neprodanega hmelja, kar predstavlja okrog 10% lanske produkcije. = N"a nurnberškeni hmeljskem Irjrti je znašal pretekli teden promet le okrog 100 bal. Pri mirni kupčiji se cene dalje nagi« bajo v korist kupcem Koncem tedna je hi« la tendenca dalje mirna pri tlačenih cenr.h. Na tranzitnem tržišču je bilo prodanih ne« kaj manjših partij po 40—70 mark za 50 kg (10.80—18.90 Din za kg). Hallertanski prvo« vrstni hmelj se je trgoval po 130—150, sred« nji po 110—120, slabi pa po 70—90 mark za 50 kg. = S tržišča jajc. Izredno huda zima je v zadnjem času več ali manj onemogočila vsako redno trgovino z jajci. Produkcija je še vedno slaba, vendar se v kratkem priča« kuje zboljšanje. Cene imajo glede na top« iejše vreme in bližajočo se pomlad tenden* co nazadovanja. Zato je trgovina rezervi« rana. Do sedaj se je blago plačevalo po 1.60—1.80 Din za komad, zadnje dni pa tu« di še manj. Trgovci, ki so blago vnaprej prodali, plačujejo boliše cene. Pričakuje se, da bodo že v tekočem tednu cene prilično popustile V inozemst\ u je pomanjkanje blaga še zelo občutno Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon drv jn 1 vag oglja. Dežel« ni p r i d e 1 ki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač 30 dni, 80 kg, 2 %): baška promptna po 297.50— 300. za marc po 302.50—3C5. za april po 305 —307.50: moka: »Og«. feo. Ljubijana. plač. po sprejemu blaga po 420—425; koruza: ameriška jelow. zacarinjena, slov. post. po 320. iaplatska. feo Rakek, zacarinjena po 318. baška, času primerno suha. promptna, plač. 30 dni po 312 50—31.. za april po 325 —327.50; oves: baški. slov. postaja, navad« na tarifa po 292.80—295; ječmen: baranj« ski pivovarski, 6S 69 k« po 345—347 50, ba« ški ozimni po 330—332.50. Žitni trg (11. t. m.) Na ameriških borzah so se danes cene dvignite tako za pšenico (za 2 točki), za koruzo, oves in rž. l"u-di Budimpešta se jo okrepila. Osobito čvrsto razpoložen ie pa je opažati na vo jvodinskem tržišču. Baška plenica se že povp-a-šuje po 249. nudi pa se po 252.50; banaška pšenica pn slane 242.5—245. Znatno se je okrepila tudi koruza, za katero je seda/ večje povpraševanjT, odkar ni usplatskega blaga in je konsum navezan na domače blago. Promptna koruza slane že 270_275, za april pa 255—290. Ta visoka cenn bo še bolj upliv.ala na večji konsum pšenice, bodisi za brano kakor tudi za krmo, ka.iti pšenica je danes znatno cenejša kakor koruza, oves in ječmen. Izgledi za izvoz pšenice postajajo s tem vedno manjši. Slovenija kupuje Irenotno le za najnu"ne;šo potrebo. Novosartska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca prijazna. Promet: 16 vagonov pšenice. 6 vagonov moke. 14 vagonov koruze in 3 vagone ječmena. Cene koruzi in pšenici so se dvignile. Pšenica: baška 245 do 250; banaska 240 _ 242.50: sremska 247.50 — 252.% Ječmen: baški ozimni 25750 — 262.50: baški pomladni 270—280. Oves: baški in sremski 250 — 252.50. Koruza: baška 270 — 275: za april - maj 282.50 — 285: sremska 270—275: za apri»-maj 285 — 287-50- Moka: baška ?Og; in »Oggt 342.5 — 352.5: „25< 302.5 __ 312.5. jO* 280 — 285. -7- 267-5 do 272.5. Otrobi: baški 182.50 — 185. Iz življenja in Kraljica zraka ima 10 milijonov dote Ana Morrow jc za 34 cm nižja od svojega bodočega moža, kljub temu, da je majhna, pa je zelo lepa Povzročitelj malokrvnosti odkrit? Bakterije, ki kažejo na to, da j 2 anemija morda infekcijska bolezen — Nova teorija o malokrvnosti, kateri odločno ugovarja dosedanja alopatija la »inficirano« kri slabokrvnežev. Res zultat je bil negativen: poskusne živali niso obolele, kakor je bilo pričakovati. To sicer še ni brezpogojen dokaz proti Schillingovi teoriji, vendar zelo omejuje njeno verjetnost. Treba vse* kakor počakati, kakšni bodo uspehi Znani berlinski raziskovalec profe« snr dr. Schilleng je nedavno iznanil svetu vest, da se mu je posrečilo od« kriti v krvi na pernicijozni anemiji obolelih ljudi neke bledo purpurne bakterije, tako zvane »eristrokonte«, ki so po vsej priliki povzročiteljice te bolezni. Moderna medicina ima sicer sigurne zdravilne metode, predvsem jetrno dijeto, s katero odpravlja to hudo bolezen, vendar je umljivo, da bi se lahko še bolj usp šno borila proti njej, če bi mogla ugotoviti, da je res infekcijska bolezen. V tem primeru bi se dalo mogoče naj« ti kakšen serum, ki bi ljudi imuniziral pred njo. Drugi raziskovalci so se hoteli seve« da prepričati, koliko resnice je na ijchiliingovi domnevi. Na drugi dunaj« ski medicinski kliniki sta se profesor Landa in Flaum eksperimentalno lotiš la tega vprašanja. Poskusnim živalim raznih vrst. ki sta jim izrezala vrani* co (vranica je glavni jez proti vdiranju škodljivih snovi v kri), sta vbrizgni« nadaljnjih raziskovanj. Gotovo pa jc to, da so v zvezi s slabokrvnostjo tu« je, strupene snovi v krvi. To so dogna« li že prej ameriški učenjaki, ko so opazovali, da omejuje kri slabokrvnih oseb prav znatno rast rastlinskih poganjkov. Peš čez baltiško morje Iz Kodanja poročajo, da je prišel pred kratkim čez baltiško morje od švedskega obrežja na nemško stran ne* ki znan švedski pešec. Prehodil je 60 kilometrov. Morje je bilo lepo zamrz« njeno. Malo se je odpočil pri Nemcih, potem se je vrnil domov po ledenem morju. 13 ur tja, 13 ur nazaj, to je dob ga in po ledu težavna pot. pa jo je si« jajno dovršil izbomi švedski pešec. Mehiški vstaši v boju proti vladi Pogled na upornike v obmejnem mehiškem mestu Juarezu, kjer so si puntarji postavili barikade žena, ki gre z možem na Hudičeve otoke Zgodba moža, ki se je izgubil in našel — Plemeniti Brazilja- nec, ki daje ženi svobodo Vsem bo še v spominu senzacijonal« ni proces, ki so ga vodili lansko leto v Parizu proti italijanskemu draguljarju Mcstorinu. Nekega dne so našli v ne« kem gozdu blizu francoske prestolnice ubitega človeka, ki .ie bil polit s petrolejem in sežgan. Identificirali so ga kot draguljarske« ga prekupčevalca Truphemea, a kot njegovega morilca so izsledili Mesto* rina. Ta je bil Truphemeu dolžan 35 tisoč frankov in mu jih ni hotel pla« čati. Mcstorina so obsodili na depor« tacijo na Hudičeve otoke (Francoska Gujana), od koder se vrne le malo« kdo med ljudi. Te dni ga odpeljejo tja, a vsa zadeva jc dobila še bolj sen* zacijonalno noto, ker je izjavila njego« va žena Alice Mestorino. da mu hoče slediti na otoke, k jer bi mu stregla in se trudila za obnovitev pro« cesa. Alice je mlada in zelo lepa ženska. Zgodovina njene ljubezni do Mestorina je zelo neobičajna. Zaljubila se jc vanj kot 17 letno dekle tik pred vojno, ko je bil še navaden risar načrtov za dra« gulja. in ker so se njeni bogati starši upirali tej zvezi, je ž njim zbežala Kmalu nato je izbruhnila vojna in Me« storino je moral k vojakom. Služil je v D' Annunzijevi letalski eskadrili. Ne« kega dne je prišla uradna vest, da je padel. Alisa je skoraj umrla od žalo« sti. Nesreča je hotela, da so njeni star« ši v istem času izgubili vse imetje. Mo« rala je v službo v neko modno trgovi« no. Tam jo je videl brazilski milijonar Miquel Escobar, ki se je zaljubil vanjo. Da bi pomagala staršem, je Alisa privolila v zakon z Brazilijanccm, čeprav ni skrivala, da pripada njeno srce domnevano mrtve« mu Italijanu. Poročila sta se. Escobar jo je obsul z bogastvom, njenim star> šem je določil dosmrtno rento, nato sta odpotovala v Rio de Janeiro. Ob nekem obisku po vojni se je žena či« sto nepričakovano in slučajno srečala z Mestorinom, ki se je bil pravkar vr» nil iz ujetništva v Pariz. Priznala jc možu. da ljubi Italijana in ga prosila, naj ji vrne svobodo.Escobar je bil ne« običajno plemenit človek. Čeprav ga je ta preobrat zadel z vso silo, je privo« lil v ločitev, dal ji je del svojega imet« ja in se vrnil v Brazilijo, od koder se ni več javil. Alisa in Mestorino sta se poročila in ž njenim denarjem sta usta« novila večje draguljarsko podjetje. Po nekoliko letih srečnega zakona se je zgodila zadeva s Truphčmom. čije potek poznamo. Alisa se je trudila na vso moč, da bi prikazala stvar tako, kakor da je Trupheme njenega moža goljufal in da se je umor izvršil v si« lobranu. V tem smislu se bo vodil tudi proces, ki naj odloči o potrditvi prvot« ne sodbe aH o pomilostitvi Mcstorina. Alisa na noben način noče popustiti. Ker po zakonu ne sme na otoke same, se bo nastanila v njih neposredni bli« žini v Gujani. Te dni se odpelje isto« časno z možem v deželo strahu in smrti. Železnica nod saharsko puščavo Pod vodstvom bivšega maroškega guvernerja Steega proučavajo načrt za zgradbo železnice med severno in ekva« torijalno Afriko. Načrt je napravil in« ženjer Pavel Remv, ki hoče zgraditi podzemsko železnico pod saharsko pu« ščavo. da bi se promet izognil vročini in peščenemu metežu. Železnica bi bila dolga 2000 kilometrov. Vozovi bi bili opremljeni z zbiralniki mrzle vode in električnimi ventilatorji. Velike jckle« ne ccvi na težkih stebrih bi bile po« globljene v večnem pesku in »samum« bi ne opravil nič proti konstrukciji. Gradbeni stroški bi bili ogromni, pa bi se izplačali v nekaj letih. Moško in žensko delo v Ameriki Delovni izgledi so v Ameriki za moža in ženo precej enaki. 129 ne\vyor-ških trgovskih tvrdk je odgovorilo na vprašanje trgovske zbornice glede uspešnosti moškega in ženskega dela, in sicer je 65 tvrdk dalo prednost moškim. 47 ženskam. 17 pa se je izjavilo, da jim je vse eno. moško a.li žensko delo. Ženske imajo 37 odst. nižje mezde. kar prihaja tudi v poštev pri navedenih izjavah. Sicer pa se od konca vojne dalje plačujejo ženske boljše kakor pred vojno, število v ameriški trgovini zaposlenih žensk se je od 1. 1914. znižalo za 160 odst. Slika že preteklih dni: Po zamrzlem Dunavu stopajo v dolgem sprevodu pešci na drugi breg reke. Charles Lindbergh In njegova nevesta Ana Morrow, hči ameriškega posianika v Mehiki, ob letalu zmagovalca Oceana. »Polkovnik, mislim, da morate po« slej bolj paziti nase, kajti vaše življe« nje ne pripada sedaj samo vam in do« movimi, ampak tudi onemu dobremu dekletu, katero ste si izbrali za svojo nevesto!« Tako je zaklicala neka stara gospa Lindberghu, ko se je vrnil s svo« jega panameriškega poleta, na katerem jc prestal razne nevarnosti. Navduše« na množica, ki ga je pričakovala, ji je pritrdila. Predsednik Hoover pa je re« kel v pogovoru s Curtissem, velikim magnatom ameriške avijacije; »Mislim, da mora Lindbergh nehati s poleta« njem. Ne bi želel, da bi se mu danes ali jutri zgodila kaka nezgoda!« Lindbergh je zaročen z Ano Mor« row, hčerjo poslanika Zedinjenih dr« žav v Mehiki. Odločil se je nagloma, kakor ima navado za hitro odločevanje v pomembnih trenutkih. Neka izrednost se opaža pri odlič« nih, v ospredju stoječih Američanih, da si namreč izberejo za svoje žene majhna dekleta. Lindbergh je danes slaven mož. Ženo bo imel majhno, ka« kor so imeli majhne žene drugi veljav« ni Američani, telesno in duševno veli« ki, kakor Lindbergh. Polkov. Lindbergh je visok, a ne zataji svojega skandi« navskega izvora; meri v višino en me« ter in 94 centimetrov. Ana Morrow meri en meter in 60 cm, torej je v vi« šini med zaročencema razlike 34 cm. Lincoln je bil zelo velike postave, a žena mu je bila majhna. Jurij \Vashing« ton je bil tudi velikan, pa je imel majhno ženo. mnogo manjšo od Lind« berghove neveste. Bila pa je lepa in prijetna in Američani trdijo, da so ma« Ie ženske dobre soproge velikih mož. Ana Morow je lepa, ljubka, izobra« žena. Posebno hvalijo njeno vljudnost in priprostost. Ameriški listi jo že pro« slavljajo kot »kraljico zraka« in mno« go so napisali o njej. Novinarji so fskali razgovora z njo in njenimi star« ši, na ga niso dosegli. Ve se le toliko, da bo poroka v Zedinjenih državah in da prinese lepa nevesta Charlesu Lind« oerghu 10 milijonov dolarjev dote. Boj za otroka Berlin ima svojo novo senzacijo, v katero so zapletene zelo znane oseb« nosti. Hči ustanovitelja založbe Evsler & Co. Hilda Evslerjeva in sedanja glavna imetnica tega podjetja se je pred leti poročila z dr. Spaethom, imetnikom velikega vrtnarskega podjetja. Dobila sta otroka, sedaj 6 letno punčko. Za« konca sta se ločila. Evslerjeva se je poročila z bančnikom Tabolskim, a otroka jc sodišče prvotno določilo njej. Dr. Spaeth je skušal to razsodbo na vse načine razveljaviti in sedaj se mu je to posrečilo. Ko je pa prišel te dni sodni eksekutor na stanovanje Evs« lerjeve, da bi odvedcl otroka, se je izkazalo, da je Evslerjeva s hčerko ubežala v aeroplanu neznano kam. Ber« lin z zanimanjem pričakuje, kako se bo vsa stvar iztekla. Nemški milijonarji Po izkazu nemškega statističnega urada živi v Berlinu 290 milijonarjev, v Hamburgu 112, v Lipskem 55, v Frankfurtu 48, v Kolnu 48, v Monako« vem 42, v Draždanih 39, v Diisseldor« fu 35. V Berlinu je 18 oseb izkazalo premoženja nad 5 milijonov mark, pred vojno jih je bilo 46 s kapitalom nad 10 milijonov mark. »Kraljica kraljic« Gdč. Suzanne Petauton Je bila Izvoljena te dni v Palals d' Orsay z velikimi slavnostml za kraljico pariških kraljic, seveda lepotnih. Opica podedovala deset tisoč dolarjev Gospa Julija Hop\vodova. mati zna« ne ameriške dramatične igraike Ave« ry Hopwodove, je pred kratkim umr« la in zapustila svoji opici Peppv, kate« ro je zelo ljubila, vsoto desettisoč do« larjcv, da bo žival preskrbljena do svojega konca. 60 let je študiral V Newyorku je umrl najstarejši študent na svetu. Pisal se je John Cuthal. Star je bil 80 let in .ie študiral 60 let. Njegov stric mu je zapustil letno rento za vso dobo njegovih študij. Zakaj bi torei ne študiral, nevarnost je bila le, da. ako bo dokončal študije, bi prišel ob lep in gotov dohodek. Vladimir Barto]: V avionu z »norim pilotom" Gnetli smo se okoli točilnice podofi-cirske kantine in pili v kratkih požirkih srbsko »rakijo«. Glasno smo razpravljali o novostih na aerodromu in se prepiraji o kakovosti raznih avijonskih tipov. Žganje nam je brlo že močno stopilo v glavo, ko se prikaže med nami narednik Tomo. ki so ga splošno nazi-vali »norega pilota«. Prav takrat mu je bilo za dva tedna prepovedano letanje jn ker so mu zaradi tega utrgali letalske doklade. je bil strahovito razkačen. Besno se je preril do točilnice, zahteval s srdito kletvico stekleničico žganja, katero je. ko .io je dobil, po bliskovito zvrnil vase. Nato se je, vidno potolažen. obrnil k nam. »Kaj misliš spet komu razbiti glavo?« ga je vprašal tovariš Sima. tudi pilot-narednik. in nam pomenljivo po-mežiknil z levim očesom. »Najrajši bi io tebi. in sicer pri tej priči.« mu ie odvrnil »nori pilot«. »Kako je bilo z onim poročnikom?«, ga je vprašal orjaški Makedonec, moj tovariš. »Kaj vem; šel je k vragu, kakor se spodobi,« je dejal narednik Tomo. »Še danes ne morem prav razumeti, kako si mogel tako slabo pristati, da je vrglo poročnika iz avijona,« je pripomnil pilot Sima. »Ne moreš razumeti?« se mu je ro-gal Tomo. 'Vso pot me je šikaniral, neprestano mi je narekoval, kod naj vozim, grozil mi je. kadar sem napravi! kaj po svoje, da me zatoži komandantu; tako da sem bil koncem koncev tako divji, da se nisem mogel več premagovati ter sem lopnil z aparatom na tla. da se ie poročniku od močnega sunka pretrgal pas. s katerim je bil privezan. in ga je vrglo v velikem loku preko mene na glavo, da si je zlomil tilnik. Mislim, da je vsa stvar' dovolj razumljiva. tako mi tristo zlodjev!« »Dovolj razumljiva!« sem se zasmejal. » Ce bi bil jaz komandant, bi Vas bil drugače kaznoval, gospod narednik, ne samo s štirinajstimi dnevi prepovedi letania. Prav rad bi vam malo pretipal obisti po psihoanalitični metodi. ker po tem. kar ste povedali, ni bila smrt vašega poročnika tako slučajna kot mislijo starejšine.« »Vi da bi meni pretipovali obisti?« se mi .ie zagrohotal »nori pilot« v obraz. »Le počakajte, morda še nanese prilika, da vam iih pretipljem jaz in to prav temeljito!« Tedaj je zadonel rog in nas pozval, da se odpravimo spat. Čez nekaj dni sem dobil zapoved, da fotografiram iz zraka neka.i mest in vasi po Vojvodini. Naglo sem si začrtal »itimerer« na zemljevidu, uredil instrumente v avionu — letali smo takrat na starih avstrijskih aparatih tipa »Bran-denburg«, katerih se komandi ni zdelo škoda za naše vaje — in se oblekel v letalsko opremo. Mehaniki so že poskušali motor, vse je bilo že pripravljeno samo pilota še ni bilo. Cakaje nanj zagledamo zdajci moža, ki je na vso moč drevil proti nam na kolesu. Ko dospe do nas in skoči s kolesa. spoznamo v njem narednika Tomo. »norega pilota«. »Simo. vašega narednika, .ie komanda premestila v drugi oddelek.« je dejal ves zasopel; »namestu njega je določila zdaj mene k vam za pilota.« Nekaj tujega, neprijetnega me je spreletelo pri tej novici, posebno, ker me je bil ošinil s porogljivo zadovoljnim pogledom, ko me je videl pripravljenega za polet. Sedla sva v avijon; on je preizkušal motor, jaz pa sem naravnal fotografski aparat. Bilo je prekrasno jutro. Zrak je bil svež in prozoren. Samo proti severu je bilo videti nekaj hribovitih oblikov. kakršni se cesto pojavljajo v poletnih dneh. Pilotu sem pokazal svojo 'zapoved«. nakar sva dobila z zastavico znak, da lahko odletiva. Sprva je šlo vse v najlepšem redu. Dvignila sva se na višino tisoč metrov, odkoder sem moral fotografirati. Najprej sem ujel na ploščo — taka je bila zapoved — centrum Novega Sada in nato še novi most preko Dunava. Potem sva zavila proti severu. Ko sva letela nad majhno vasico, je mahoma zmanjšal plin — pri tem se je aparat iznenada pogreznil za kakih sto metrov — in mi zaklical skozi tanko brnenje motorja, ko se je bil obrnil k meni: »Fotografirajte ta kraj zame. Tu prebiva lepa učiteljica, ki jo dobro poznam.« »Tega ni v zapovedi.« sem mu odvrnil in sam dodal gas, česar sem se bil naučil v pilotski šoli. (Vojni aparati so namreč tako zgrajeni, da so vse naprave, ki jih ima pilot, prenesene tudi na izvidniško mesto, kjer sem tedaj sedel jaz.) Pilot je molčal, letel dal.ie. zdaici pa je pritisnil na volan (aparati tipa »Brandenburg« imajo volan in ne palice za upravljanje, kakor večina drugih letal) — videl sem. kako je tudi volan na mojem sedežu močno skočil naprej — in pognal tako aviion s polnim plinom naravnost proti zemlji. Sunek me je tako presenetil, da bi bil gotovo zle-tel iz letala, če bi ne bil s pasom privezan na sedež. Težki fotografski aparat, ki sem ga držal v rokah, me je bil skoraj potegnil za seboj iz avijona. Zemlja je z blazno naglico letela proti meni. Čeprav sem čutil močan pritisk na želodec, kar je povzročilo v meni občutke bruhanja, sem vendarle videl, da brziva naravnost v čredo krav in ovac. ki so se pred nenadno prikaznijo čudnega ptiča, ki se jim ie bližal s tolikšno hitrostjo, razteple na vse štiri vetrove. Ko smo bili jedva še nekaj metrov od tal. je pilot naglo izravnal aparat in letel tako v ravni črti kakih petsto metrov daleč tik nad širnimi travniki. Nato se ie zopet dvignil. Dospevši na prejšnjo višino, je zopet odvzel nekoliko plina, okrenii se k meni in me porogljivo vprašal: »Nu, kako vam uga.ia. doktore?« Med tem je bila zrasla v meni i r strahu in kljubovalnosti tista čudna slast do nevarnosti, ki je že od nekdaj gnala može k drznim pustolovščinam, v katerih so iskali baš vsled te mešanice nasnrotujočih si čustev vrhunec užitkov. »Dobro«, sem mu odvrnil in yv Pred slovenskim prevodom novega kazen- ia zakonika Nekaj potrebnih opažanj in predlogov Kakor znano se proglašajo zakoni naše kraljevine v beograjskih »Službenih Novinah«, običajno v posebni prilogi tega našega osrednjega uradnega glasila. Proglašajo se v srbščini in so pisani z redkimi izjemami v cirilici. A tudi v drugih središčih naše države imamo uradne liste, v Ljubljana »Uradni list«, v Zagrebu »Narodne novine« itd. Ta provincijalna službena glasila prinašajo predvsem razglase in odloke domačih oblastev, katerih ni treba pošiljati v »Službene Novine«. Objavljajo pa tudi vse zakone, uredbe in naredbe, ki so izšli v »Službenih Novinah«. Naš slovenski »Uradni list« ima pri vsem tem neko posebno stališče. Samo on mora namreč zakone tudi prevajati, česar hrvatskim uradnim listom radi enotnega jezika Srbov in Hrvatov ni treba. Pri prevajanju pa se utegnejo pripetiti pomote, ki se pri nas žal res večkrat pojavljajo. Kaj velja v takem slučaju kot pravo, če dobiš v roko napačen prevod? Vsak pravnik ve, da ve-lia in da ima življenje zakona le ono zakonsko besedilo, ki je obnarodova-no v »Službenih Novinah«. kajti samo ono ie takozvano avtentično besedilo; slovenski tekst v »Uradnem listu« pa moremo označiti le kot nekak oficijel-ni prevod iz »Službenih Novin«. Upo. števajoč dejstvo, da ja pri nas mnogo ljudi, ki imajo dan na dan opraviti z zakoni, bodisi nri izrekanju pravice bodisi pri poslovanju v drugih državnih uradih, kjer pa mnogim cirilica še vedno tako strašno »blišči in pleše pred očmi«, da Ie redkokdai pogledajo v avtentično besedilo zakona in uporabljajo zato dosledno le slovenski prevod iz »Uradnega lista« — se moramo pač zavedati, kako veliko odgovornost imajo prevajalci zakonov v uredništvu »Uradnega lista«! Radi ene same pomote ali površnega prevoda se utegne zgoditi, da se bo izrekla n. pr. pravica, ki ni pravica ker takega prava, kakršno je v tem slučaju v »Uradnem listu«, zakonodajalec ni hotel predpisati in ga tudi ni predpisal. Več takih bistvenih napak je n. pr zagrešil »Uradni list« pred dobrimi tremi leti v prevodu zakona o tisku in se menda še do danes niso popravile vse netočnosti njegovega prevoda. Toda v nekaterih zakonih, ki so bodisi po obsegu, bodisi po pomenu sorazmerno manjše važnosti, bi se še prenesla brez večje škode taka nepopolnost v prevodu. Vse drugačne ne-dogledne posledice pa bi utegnile .roditi napake v prevodu recimo našega novega kazenskega zakonika z dne 27. januarja 1929., ki ie' bil obnarodovan v »Službenih Novinah« štev. 33, priloga XVI.. dne 9. februarja 1929. in ki ga gotovo že prevajajo v uredništvu »Uradnega lista« — ali pa pomote v slovenskem besedilu zakona, ki ga izdaja »Tiskovna zadruga« po tiskarskem stavku iz »Uradnega lista«. Kajti te snopiče Zbirke zakonov si bodo nabavila ne le vsa sodišča, vsi odvetniki in nešteto drugih uradov in uradnikov, temveč bo iz njih črpal znanje o našem novem kazenskem pravu tudi ves pravniški naraščaj ljubljanske univerze! Ali naj študent kupuje potem še vsako številko »Uradnega lista« ter nervozno išče, kdaj izide popravek k temu ali onemu nepravilnemu prevodu s srbskega besedila? Zlasti pri prevajanju novih važnejših zakonov torej nai bi se potrudilo uredništvo »Uradnega lista« kolikor le more in zna, da se izvrši prevod čimprej, a kljub temu z največjo natančnostjo in tudi v duhu slovenskega jezika. Zato bo vsekakor treba najti možnost, da bodo sodelovali pri prevajanju ne le dobri juristi, temveč tudi dobri poznavalci slovenščine. Ne eden ne drugi sam zase ne bi dosegel potrebnega smotra. Marsikdo je dober jurist, a zna slaibo slovenski in mnogo je dobrih poznavalcev slovenščine, pa vendarle ne bi zadeli popo'noma pravilnega in točnega prevoda, ker pač ne ločijo precizno pravnih pojmov. Seveda je danes vse to razmeroma manj nevarno kot je bilo svoječasno v Avstriji, ko so prevajali zakone iz nemščine. Toda snričo dejstva, da smo kakor rečeno že doživeli napake v prevodu zakonov iz srbščine in pa radi tega, ker se pri vsekakor lažjem prevajanju iz bratskega jezika dela umljivo tudi boli površno, mislimo, da je naša gori izražena skrb upravičena. -Vsi poklicani naj bi se resno potrudili, da se sestavi poseben odbor strokovnjakov za prevajanje naših novih večjih zakonov! Več oči več vidi, več glav več ve! Toliko v obče glede potrebne pazljivosti pri ustvarjanju slovenskega besedila zakonov. V naslednjem pa nekaj pripomb in predlogov glede tehničnih izrazov v našem novem kazenskem zakoniku, kolikor se to tiče prevanjanja v slovenščino. Predvsem mislim, naj se popolnoma opuste izrazi skovani iz nemščine po avstrijskem kazenskem zakoniku z dne 27. majnika 1852., ki velja pri nas od 1. septembra 185.?. in izgubi zakonsko moč 1. januarja 1930. Prvič zato ker je danes slovenski jezik na mnogo višji stopnji razvoja kot je bil takrat, ko so prvič prevajali avstrijski kazenski zakonik, in drugič ker je tudi temelj, s katerega ie prevesti novi kazenski zakonik, razumljivo docela nov. Takrat tuj germanski jezik, ko je bilo treba zadeti v prevodu predvsem pravi smisel določbe, danes bratski jezik, ki je v marsičem enak našemu in kjer marsikje prevoda niti trebalo ne bo! Kjer so izrazi za isti poim pri Slovencih isti kot pri Srbohrvatih, tam vendar r.i nobenega pametnega razloga »prevajati« besedilo v slovenščino. Tu in tam bomo morda dali besedi le našo končnico, koren besede pa naj ostane isti, kakršen je v avtentičnem srbohrvatskem tekstu. In navsezadnje glejmo že enkrat tudi na Bolgare in bolgarščino, da se resnično zbližamo vsi lugosioveni! Ogniti se bo treba vsakemu izrazu, ki bi bil po duhu ali obliki neslo--vanski. Predvsem nekaj o glavnih pojmih kaznivih delanj (krivičnih del) v našem novem kazenskem zakoniku. § 15 pravi v prvem odstavku: » Krivična su dela po ovem zakonu zločrnstva ili nrestnpi.« Z novim zakonom dobimo namreč dihotomiio v nasprotju z dosedanjo trihotomijo kaznivih dejanj. Ne bilo bi mi razumliivo. zakaj bi se to prevedlo v hudodelstva in pregreški. kakor že piše n. pr. neki pravnik v 46. številk; ».Jutra«. Cemu nelepa beseda hudodelstvo. če pa pravi Slovenec tako lepo zločin vse dotlej, dokler mu juristi ne pokvarijo jezika; če pravita dalje naša sodržavljana Srb in Hrvat zločiristvo in če reče navsezadnje tudi Bolgar z/odejstvie, in sicer vse to v pravu in izven njega. Eni bodo zagovarjali izraz hudodelstvo zato, češ da pomeni pri nas beseda zločin širši pojm kaznivega dejanja v obče. Kaj se pravi to »pomeni*? Nič ni pomenila, dokler niso pričeli tako učiti, da je hudodelstvo vrsta najtežjih dehktov po kazenskem zakonu: zločin pa, da je kaznivo dejanje v širšem pomenu besede. Narod nima pojma o tem! Vse je konvencijonalno, dogovorjeno in v našem primeru za našo dobo izumetničeno. Dogovorimo se sedaj pri prevajanju zakona, da bo beseda zločin pomenila delikt v najtežjem smislu, izraz kaznivo dejanje pa vse ono, kar pove ta beseda v življenju in v avtentičnem besedilu novega kazenskega zakona — pa bo tako pomenilo ter dobimo lepo izenačene izraze za isti poim vseh Jugoslovenov! Saj se bodo gospodje prevajatelji gotovo zavedali, da prevajajo zakon za bodočnost, za nove generacije ki streme za ujedinjenjem vseh južnih Slovanov in da ne bodo smeli prevajati pod vtisom starih navad in starega znanja, čeprav se je po Sloveniji govorilo o hudodelstvu morda vso dolgo dobo 77 let in 17 tednov, ko je veljal poslednji kazenski zakon avstrijskega cesarstva. Prav taka je z drugo lažjo vrsto kaznivih dejanj. Navi kazenski zakon jim pravi prestupi. Bog vedi, zakaj naj bi mi to prevedli pregreški? Menda vendar ne zato, ker je imenoval avstrijski kazenski zakon drugo vrsto deliktov Vergehen' Srb in Hrvat imata že skupen izraz prestup. Bolgar pa pravi temu prestoplenie. Čemu se ne bi še mi pridružili trojici bratov in dejali kaznivemu dejan iu te vrste prestopek? Spet bodo rekli, da znači pri nas prestopek tretjo, najlažjo vrsto kaznivih dejanj, ker piše avstrijski zakon Vbertretung. To pa ne more biti danes noben argument! Doslej smo jim res tako rekli, v novem zakonu pa tretje vrste deliktov sploh nimamo, ker so nekateri iz dosedanje tretje skupine prevzeti v drugo skupino prestupov, oni najlažjega značaja pa bodo s posebnim zakonom izročeni policijskemu in političnemu sodstvu. No in za to vrsto deliktov. za katere se v bodoče sploh ne bo treba braniti več pred sodiščem, se bo že našel primeren izraz, če ne bo mogoče obdržati onega, ki izide v srbohrvatskem besedilu. Mogoče se ne bo težko odločiti za besedo nrekrsek (prekršaj!). Saj Je to besedo prevajalec v »Uradnem listu« že večkrat rabil. Glede ostalega pri prestupii — prestopku velja isto, kar smo navedli gori pri zločinu. Dogovoriti se je treba in tako zapisati, pa bo pomenilo to, kar hočemo vsi Jugosloven: izraziti z istim ali vsaj čisto podobnim izrazom! Beseda ne le da ni konj, tudi nobena do#gnia ni z ozirom na gotov poj.n, zlasti ne, če jo spreminjamo v takem smislu, da prija to narodnemu razumevanju. Še nekaj primerov, v katerih bi pn mojem mnenju lahko brez škode ostal tudi slovenski prevod kazen^Kiga zakonika pri istiii izrazili, kakršne naidemo v avtentičnem srbohrvatskem tekstu: imovina upamo da ostane imovina in da se ne bo sprejel morda v naglici izraz premoženje (Ver-mogen). ki tako rad sjlj juristom izpod peresa! Prav tako tiaj ostanejo nespremenjene besede: maloletnik. dera. krčma, prevara (ki ie mnogo lepši kakor sleoarstvo ali dosedanje strašilo goljufija)! Kradja bo najbrž ostala tatvina, akoravno pravijo tudi mnogi Slovenci kraja. Utaja je tak.) lepa beseda, da je pač ne kaže iznodrivuti z dosedanjo poneverbo (Verunfreuung). Tudi razbojništvo dajmo lepo pridržati, ker pravijo tudi Bolgari razbojničestvo in se nikar ne povračajmo k ropu (Raub). Težje bo z izrazom robijn in zatočenje ki pomenita po naših dosedanjih pojmih približno težko ječo in navadno ječo. izraz robija bi se prav gotovo tudi v slovenščini ne proti-vil. Večifo robijo prevedemo v dosmrtno ječo; često čifamo namreč tudi napačno do-življensko ječo. Malo težje bo z izrazom zatočenje. Kaj pa če bi rekli robiii tudi mi robija. zntočenju pa ječa? Čisto mirno lahko obdržimo oba izraza nritvor in zatvor. Podstrekavanju porečemo najbrž ščuvanje ali hniskanie. ker uporabljamo izraz vzpodbujani e bolj v dobrem oomenu besede. Po-mnganje je nrinomoč. Za mere brezbedno-sti se že deli časa uporablja pri nas izraz očuvalna sredstva, čeprav bi jim lahko dejali tudi varnostni ukrepi. Umišljaj je naš namen ali namera, nehat-malomarnost. ]a-takovanju bomo rekli' dajanje potuhe. Pri kaznivih dejanjih proti časti imamo sedaj — ko bo razveljavljen stari avstrijski kazenski zakon — mnogo lažje stališče kakor je je imel prevajalec na primer zakona o tisku iz leta 1925., ko se je trebalo še kolikor toliko ozirati na svojevrstno razdelitev teh deliktov v še veljajočem avstr. kaz. zak. Sedaj nas ne briga več hudodelstvo obrekovanja, razni delikti zmerjanja, psovanja in druge žalitve, temveč imamo vsa kazniva dejanja proti časti lepo enostavno in moderno razdeljena v dva dela: tivrede in klevete. Uvredi recimo slovenski razžoljenje. kleveta pa je itak ravno toliko slovenska kot srbohrvatska beseda in pojm. radi česar naj ostane tudi v prevodu kar lepo nedotaknjena kleveta! Naslov devetega poglavja se ima glasiti zastaranje, ne pa zastarelost. V napisu nad § 365 bomo rabili besedo korist in ne interes. Pač pa za bankrotstvo najbrž ne bo mogoče najti drugega izraza ter bomo ostali pri mednarodni besedi krida. V bodoče nai bi se dosledno pisalo in govorilo slovenski od sv nji f i in ne odtujiti (verous-sern). Prav tako ne najdem razloga, čemu -se poslednja leta tudi pri nas uporablja izraz pravo za jus subjectivum. ko imamo za to — kakor redkokateri drug jezik — posebro. točnejšo besedo pravico. V takih slučajih se ne ozirajmo na mani precizne izraze srbohrvaščine! — Kočno omenim še bistveno tiskovno napako, ki sem jo doslej našel v avtentičnem besedilu novega kazenskega zakona. V tretn vrsti § 41 je zakonodajalec očividno rekel do treh mesecev in ne od treh mesecev. Evo torei nekai dobrohotnih nasvetov za pre,raialca kazenskega zakona! Če se oglasi čim rrei še več pravnikov, da izpopolnijo pričujoči č'arek. gotovo ne po'de prevajalec meni nič tebi nič nreko predlogov v svrho čim lenšega in oravilneišega slovanskega prevoda kazenskega zakona. Č-o. Važna razsodba Upravnega sodišča v kranjske Bivši ob';Jstni orihor le nrotf/akonito razvp-Havil sk'ep občinskega odbora iz leta 1925. Oblastni odbor nI unravičen Izven rerlnesra pritožnega postopanja uradoma postopati. Znano je, da se je v prvi vrsti smotreui inicijativi mestnega zastopstva v Kranju zahvaliti, da se je po preobratu v Kranju naselila velika tekstilna industrija, tako da zavzema Kranj že danes med vsemi mesti v Sloveniji, v tekstilni stroki prvo mesto. Saj zaposluje tekstilna stroka tu že nad 3000 delavcev in se nove tekstiine tovarne še vedno ustanavljajo. Vsa stremljenja po priva-bitvi industrije našla so od vsega početka pa do danes tudi mnogo nasprotnikov, proti katerim sta se morala, tako mestna občina, kakor tudi industrija mnogo boriti. Vlagale so se večkrat neopravičene pritožbe, katere so skoro vedno končale s porazom pritožnikov, četudi po dolgotrajnih borbah. Ena izmed zadnjifr takih pritožb .ie sedaj končana z razsodbo upravnega sodišča, katero radi principijelnega značaja spodaj navajamo : Občinski odbor mestne občine v Kranju je dne 3. julija 1925 soglasno sklenil, da sprejme daritev, »Jugočeške« obstoječe v tem, da podari mestni občini del savske nasipine, katero je poprej od mestne občine kupiia. Občinsko starešinstvo se je pooblastilo, da daritev sprejme po lastnem prevdarku in proizvede vse formalnosti. Na podlagi tega sklepa sklenila je mestna občina z »Jugočeško« darilno pogodbo z dne 14. decembra 1925., na podlagi katere se je podarjeno zemljišče prepisalo v zemljiški knjigi v korist mestne občine, s čemer ie bila zadeva definitivno rešena. Po preteku več kot 3 let pa je eden izmed onih pritožnikov, ki so deloma nasprotovali prodaji mestnega sveta industriji, napravil pritožbo najpreje na sresko poglavarstvo v Kranju, pozneje na velikega župana in na oblastni odbor, v kateri je zahteval preiskavo, češ, da se razmejitev na podlagi darilne pogodbe ni pravilno izvršila. Oblastni odbor ljubljanske oblasti se je smatral za kompetentnega zadevo preiskati, uvedel je različne poizvedbe in slednjič odredil celo komisijsko obravnavo na dan 28. julija 1928., nato pa izdal dne 3. avgusta 1928 od'ok A 3?2'28. v katerem je sklicujoč se na § 89 in 90 obč. reda razveljavil soglasni sklep, ki je bil napravljen pred več kot 4 leti. nadalje pa tudi razveljavil notarsko darilno pogodbo z dne 14- decembra 1925, kot protizakonito in celo izrekel, da ie zemliekniižnt prenos ničen!! Ta odlok je »Slovenec« dobesedno priobčil, pri čemur je še podčrta! gotove stavke, istočasno pa so se začele širiti po mestu in javnosti govorice, da se bo mestni zastop zaradi te odločitve razpustil. Proti temu odloku vložila je Jugočeška po svojem zastopniku dr. Benti Sabothyju pritožbo na upravno sodišče v Celju, katero je, tako, kakor je moral vsak pravnik s sigurnostjo pričakovati, s svojo razsodbo z dne 1. marca 1c'29„ št. A 332/28 razsodilo. da se odlok ljubljanskega oblastnega odbora kot protizakonit razveljavi. — V zanimivih razlogih te razsodbe izvaja uoravno sodišče, da oblastni odbor sploh ni bil kompetenten v predmetnem slučaju postopati. Bivši deželni odbor kranjski, katerega kompetenca je v stvareh samoupravnega delokroga občin prešla po točki 7. predhodnih odredb zakona o oblasti na obl. odbor, je smel odločati v obč. sklepih v obče le takrat, kadar in v koliko se .ie kaka udeležena oseba v rednem pritožnem postopanju pritožila zoper dofični sklep. Uradoma. to je iz lastne pobude, oziroma izven rednega pritožnega postopanja, pa je smel deželni odbor kaj odrediti le v onih primerih. v katerih ga je zakon za to izrecno pooblastil. Pravilnost tega naziranja izvira iz § 89 do 91 in od 94 do 97 kranjskega občinskega reda. iz uradnih spisov je razviilno. da v danem primeru ne gre za redno pritožbo. ki bi se v zakonitem roku vložila zoper sklep kranjskega občinskega odbora od 3. julija 1925., nego da je dala povod postopanju oblastnega odbora neka, dne 19. decembra 1927 pri sreskem poglavarju v Kranju vložena pritožba. Oblastni odbor tudi sam izrecno povdarja, da je izdal odlok v izvrševanju svoje nadzorne oblasti p« S 89 in 90 obč. reda. Po § S9 obč. reda pazi deželni zbor po svojem odboru, da občinam in njihovim napravam ostanejo osovne imovine in osnovne javne dobrine nezmanjšane, ter sme deželni odbor tudi napake odpraviti, ako bi bilo treba. Po § 90 tega zakona v zvezi s § 62 pa ie treba pri volitve deželnega odbora, če hoče občina zameniti kako lastninsko stvar za drugo in se po tej zameni vrednost osnovne imovine dosti ne zmanjša, dalje je treba pritrditve deželnega odbora, če hoče občina prodati, zastaviti ali trajno obremeniti kako stvar občinske imovine itd. Oblastni odbor bi bil nedvomno kompetenten v danem primeru uradoma kaj ukreniti, ako bi bila kranjska občina s sklepom občinskega odbora od 3. julija 1925 in z darilno pogodbo od 14. decembra 1925 odsvojila občinsko imovino, ne da bi si popreje izpo-siovala pritrditev oblastnega odbora. Le v tem slučaju, bi smel oblastni odbor v for-melnem kakor materijelnem oziru presojati zakonitost takega sklepa občinskega odbora. V predmetnem slučaju pa z vseh spisov jasno izhaja, da ni šlo za nikako cd-svojitev občinske imovine, ampak zgolj za .sprejem ali odklonitev daritve, vsled česar je bil občinski zastop pri svoji odločitvi povsem svoboden. Mestna občina v Kranju pri izjavi Jugočeške dne 27. februarja 1924 ni sodelovala. Zato je povsem jasno, da zgolj enostranska obveza Jugočeške in naj se je tudi s pritrditvijo občinskih nadzornih oblastev izstavila, še nikakor ne veže občine, marveč je v smislu državnega zakonika treba, da je tudi občina sprejela to obvezo. Volja nadzornih oblasti ne more nikdar nadomestovati volje občine. Le v toliko, v kolikor zakon tako nadomestova-nje izrecno pripuša bi to bilo mogoče, a glede prevzema zemljišč v last nimamo nikakih takih določb. V danem primeru je bil potreben pač sklep občinskega odbora, ker je šlo za tako stvar, ki ni spadala k navadnem občinskem gospodarstvu (§ 31 obč. reda). PoLeg tega se je Jugočeška Is pogojno zavezala odstopiti 'svet in si pridržala še razne pravice zase. Ker brez sodelovanja občine zemljišče ni moglo priti na občino, je glede daritve tega zemljišča še sklepal občinski zastop mestne občine v Kranju v seji dne 3. julija 1925 v kateri se je soglasno sklenilo, da se občinsko pred-stojništvo pooblašča, da po lastnem prevdarku sprejme obvezo Jugočeške, da po lastnem preudarku doioči iu omeji na licu mesta svet in izpolni vse formalnosti. To se je zgodilo..... Nikakor se ne more trditi. da bi občina s sklepom od 3. julija 1925 in z darilno pogodbo od 14. decembra 1925 mogla zmanjšati občinsko osnovno imovino in osnovne javne dobrine ali da bi s tema aktoma prodati, zastaviti ali trajno obremeniti občinsko osnovno imovino ali osnovne dobrine. Ako pa ni teh pogojev tudi ni pogojev, da bi smel oblastni odbor izven rednega pritožnega postopanja uradoma postopati in zato sklep občinskega odbora ali darilno pogodbo z Jugočeško po službeni dolžnosti iz lastnega nagiba bodisi iz formalnih ali materi.ialnih razlogov razveljaviti. Upravno sodišče je moralo zato tožbi ugoditi in osporavani upravni akt razveljaviti radi inkompetence oblastnega odbora, ne da bi se sploh ba-vilo še z ostalimi točkami tožbe. kazal smer. v kateri imava leteti. Fotografiral sem nov kraj, kakor je velevala zapoved, nato sva letela dalje. Dospela sva nad prostrano močvirje. Narednik me je opozoril na jato gosi, k; ie b^edia no n:em in ko ie b:lo videti Ie kot kopico silno drobnih behh točk. Hipoma je tedaj odvzel plin in ker ni zmanjšal kota. pod katerim sva letela >e začel anarat naglo propadati. »Mar ste znoreli!« sem zavpil nanj. »Z Brandenburgom se spuščate v »sveder«?!« Toda letak) se je samo nekako 'ujelo« in zavzelo pravilno smer proti zemlji. Par metrov od te je doda! plina in jel široko krožiti nad gosmi, ki so z iztegnjenimi vratovi bežale proti majhnemu potočku. Videl sem. kako so se pilotu pred mano tresla ramena, kakor da ga skrivoma lomi grohot. Udaril sem ga po njih in mu pokazal z roko, kod nai nadaljuje pot. Sedaj mi je bilo že vse eno. kaj po-čema. samo da me toliko posluša, da izvršim svojo nalogo. Toda njemu se očividno ni mudilo, zakaj s kretnjo mi je povedal, naj fotografiram ■ bežeče gosi. Sprva seveda nisem mislil na to. Toda ko le ni jenjal krožiti nad živalmi, sem se odločil in jih vzel na ploščo tako, da bi bilo videti na sliki tudi del vasi, katero sem moral fotografirati. Nato sva se zopet dvignila v višino. Leteč proti severu, sva se približala gostim hrbom oblakov. »Hočeš, da ga poženem mednje?« me je vprašal, ko je zmanjšal brnenje motorja. »Poženi ga k vragu, če te je volja,« sem mu odvrnil in že sva bila sredi goste. bele megle, ki naju je obdajala kakor neprodiirna stena. Tedaj je pilot izpustil volan, prekrižal roke na prsih, okrenil se k meni in se mi s presunljivim pogledom zazrl v oči. Njegov obraz je bil videti kot iz brona. Ličnice so fmi uporno štrlele izpod oči in mišičasta spodnja čeljust ie drzno pritiskala na tenke ustnice. Pilotska kapa se mu je tesno oprijemata glave ter mu pokrivala čelo i.n ušesa. Veliki, stekleni naočniki so dajali njegovemu licu pošasten izraz. Nekaj trenutkov sva letela tako na slepo skozi meglo. Pri srcu mi je postalo tesno in ko se je začel aparat nekam sumljivo majati na levo in desno, mi je roka, ki je doslej krčevito stiskala fotografski aparat, nehote segla po volanu. Tedaj se je pa pilotu nenadoma spačil obraz v strahovitem grohotu. ki sem ga slišal vkljub močnemu ropota-nju motorja. Okrenil se je in zooet prijel za volan. Ko sem pogledal na altimeter. sem opazil, da sva se bila pogreznila medtem za celih petsto metrov. Še vedno sva rezala gosto meglo. Komnasa ni bilo v aparatu, zato nisem vedel, ali letiva še vedno v pravi smeri. Ko sva se naposled izkopala iz oblakov in spet gledala pod seboj zemljo, sem popolnoma izgubil ori jen taci jo. Zakaj v prostrani vojvodinski nižini so kraii podobni drug drugemu kakor jajce iaicu. Pilot je pridržal plin in me vprašal, kod naj me vodi. Ko nisem vedel takoj odgovora in sem iskal po karti, se je razjezil in zakričal: »To je vaša dolžnost. ne moja!« Vendar se mi je zdelo, da je njegova jeza le narejena in da se v resn:ci zelo veseli, da me je zmedel. »Pristaniva. ne poide drugače«, mi ie zaklical. »Ne, vodite ga na levo. da prideva k Donavi«, sem mu odvrnil srdito, ker sem spoznal njegovo namero. Gotovo je sam prav dobro vedel, kje sva. toda pristati ie ho-tel le iz veselja do nove pustolovščine in pa morda še, da bi me osramotil pred starejšinami, češ. da ne znam voditi avijona. Komaj sem ga prisilil, da me je poslušal. Kmalu sva res zagledala strugo Donave, ki se je vila kakor dolga kača. po prostrani nižini. Naglo sem zopet dobil orijentacijo in izvršil naloge, ki i so mi bile še ostale. Krenila sva proti domu, leteč, neprestano nad tokom re- | ke. od katerega je prihajal hlad prav do naju v višino. Ko sva bila že nad aerodromom, ie še enkrat dodal »polni plin« in napravil nekaj drznih okretov tik nad hangarji. Nato je mahoma odvzel plin ter naglo spustil avijon do zemlje, da mi je udarila smrdljiva para iz motorjevih dimnikov naravnost v obraz. Zopet so me obšli občutki bruhanja — to je bila pi-lotova zadnja pesmica, ki mi jo je zaigral po svoje — in ko sem stopil iz aparata, so mi dejali tovariši, da sem bled kakor smrt. Narednik pa se ie tiho smejal vase. — Zvečer je nri nove d oval ,?&aca z zkio krono" (Novo delo Karle Bulovčeve.) Pišejo nam: Ga. Karla Bulovčeva, katere božična razstava je vzbudila tako različne komentarje, je pravkar dovršila veliko petdelno kompozicijo »Kača z zlato krono«. Kompozicija je bi'a namenjena za dekor čajanke v ro-koko s<;;u. ki io ie priredila v nedeljo. 10. t. m. ljubljanska »Atena«. Ker je to umetniško delo vsled svoje široke zamisli, močne razgibanosti in trdno sklenjene celote, vzbudilo splošno zanimanje, naj nam bo do* voljeno o njem par besed. Umotvor tvorijo štiri podrejene kompozicije z osrednjo, po kateri je celota dobila svoj naziv. Dočim sta skrajni dve kompoziciji (»Zvončnica« in »Solnčna roža«) čisto idiličnega značaja, sta notranji dve (»Zlati klobuk« in »Sipek.;) močno dramatično razgibani. Glavna figura na »Zlatem klobuku« prešerno, a silno visokorodno ploska divjemu bakanalu pod seboj, dočim ona na »Šipku« v pozi parasita zadovoljno mežika enemu, ki brez upanja hrepeni gori, in drugemu. ki obupno joče. Glavna figura »Solnčne rože« zre s h'i-njeno dobrohotnostjo na zaljubljeni par ob vznožju rože, a ona pri »Zvončnici-, stresa cvet s skrbipolnim izrazom moralista, da prebudi ob vznožju speča. Tik nad spečima se hudobno posmiha zlobno razpoložena kreatura, češ vstati bosta morala. Osredje tvori kompozicija s kačo. na kateri mirno stoji resna figura, ki obvlada vse ostale in v svoji modri brezstrastnosti veže vse te dele v monumentalno celoto. Na videz ie vse to druga umetnost Bulovčeve. kakor smo jo spoznali na njeni razstavi. v resnici pa je to ce! kozmos v malem, najobsežnejša kompozicija, kar ji je umetnica doslej udejstviia. Kompozicija ie rahlo kclorirana. kar pa njeno svežost še viša, a pri vsem tem je iz-del ava strogo kiparskega značaja, kakor ie to ugotovi'a pri znanih kartonih naša kritika. - D. M. F fltrrnmol siSurno Sredstvo proti ka* tiaviumci, šlju. katarju, prehlajenju, infhienci, kroničnemu zapaljenju, bronhitidi itd Dobi se v v$eh let karnah. Proizvaja lekarna ARKO, II. Zagreb, llica št. 12. Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kvv), ZAGREB (309 m 0.7 kvv). PRAGA 349 m 5 kvv), BRNO (441 m 3 kvv). VARŠAVA (1111 m 10 kvv), BERLIN (484 m 4 kvv). FRANKFURT (42S m 4 kvv), LANGENBERG (469 m 20 kvv), STUTTGART (380 m 4 kvv), DUNAJ (517 m 15 kvv). LONDON (Daventrv 1604 m 25 kvv) RIM (448 m 12 kvv), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kvv), STOCKHOLM (Motala 1380 ni 30 kvv). Sreda, 13. marca. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas* ba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in boTzne vesti. — 17: Koncert radio*orkestra. — 18.30: Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Predavanje iz rast« linstva. — 20: Prenos opere. — 22: Poro* čila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Poljuden popoldanski konccrt. — 18.20: Nadaljevan nje popoldanskega koncerta. — 20.35: Koncertni večer. PRAGA 19.05: Kon« cert. = 16.: Popoldanski koncert orkestra in pevski koncert. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22: Koncert lahke godbe. — BRs NO 17.45: Koncert arij in pesmi. — 19.15: Prenos iz narodnega gledališča: Mozartova opera »Don Juan«. — VARŠAVA 17.35: Koncert operne glasbe. — 20.10: Pevski in klavirski koncert. — 22.30: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ U: Dopoldanski kon* cert. — 16: Popoldanski konert orkestra in solistov. — 20.45: Koncert dunajskih filhar« monikov: Schmidtove skladbe. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 30: Dramski večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 20.15: Izmeničen program med Frankfurtom in Stuttgartom: večer v dialektih. — LANGENBF.RG 17.45: Oper* ne arije in dueti. — 20: Sinfonični koncert orkestra — 22.30: Prenos športne prireditve iz Dortmunda. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert: nordijska glasba. -— 20.15: Izmeničen program med Frankfur* tem in Stuttgartom. — TOULOSE 21.30: Koncert Ketelbeyevih skladb — 22.30-Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert tria. — 17,40: Cigan* ska godba. — 20t Koncert hudimpeštanske* ga pevskega zbora. — 21.30: Orkestralni koncert lahke godbe. — 23: Koncert cigan« ske kapele. — LONDON 19.45: Čho* pinove klavirske skladbe. — 20.15: Lahka tfodba. — 23.20: Pevski koncert. — 23.45: Godba za ples. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20 45: Koncert Pucciniievih skladb. — STOKHOLM 20: — tako so mi pravili drugi dan — kako ______________ _______ _ ^ je temeljito pretipal obisti svojemu iz- , Prenos' iV kr. SledaHšča v Sto^hoimu:'Gou« vidniku. 1 nodeva opera »Romeo in Julija«. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani ljubljanska drama. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Torek, 12.: Vdova Rošlinka. B. Sreda, 13.: zaprto. Četrtek, 14.: Dantonova smrt Izven. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Torek, 12.: zaprto. Sreda, 13.: Carmen. Premijereki abonma. Gostovanje g. Iličida. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 12.: zaprto. Sreda, 13.: zaprto. Četrtek, 14.: ob 20. Poljska kri. C. Treni i jera. Petek, 15.: zaprto. Sobota, 16. ob 20.: V agoniji. B. Premijera. Gavelova režija »Rodoljupcev«. Beograjski listi poročajo o prernijeri znane komedije J. Sterije-Popovida »Rodoljupci«, ki je bila 8. t. m. v novo otvorjenem »Mane-žu*. kot o gledališkem dogodku. Dr. Branko Gavela, nemara najorigmalnejši jugoslovenski režiser, je staro satirično komedijo (ki pa ima še dokaj aktualnosti!) docela pomladil, moderniziral, popravil in izpopolnil ter v scenskem pogledu na novo konstruiral. Po sodbi beograjskih kritikov mu je to izredno uspeio. Gavelov poizkus dokazuje, da je tudi v literaturi mogoče — ]>omlajevanje, če operacijo izpelje konge-r.ijalen umetnik-režiser in inscenator. Ob 25-letnici Ševčikovega kvarteta Letošnje leto je praznoval eden najboljših čeških godalnih kvartetov, takozvani Sevčik-Lhotskvjev kvartet 25-letuico svojega umetniškega in koncertnega delovanja. Ker bodo ti umetniki v petek, dne 15. f. m. koncertirali tudi v Ljubljani, naj navedemo nekaj iz njihove zgodovine. Leta 1903. so se združili 4 člani varšavske filharmonije v komorni igri in napravili kvartet, ki se ie imenoval prvotno Češki kvartet varšavske filharmonije. Člani so bili: Lhot-sky, Bohuslav, Prochazka Karel, Moravec Karel in Vaška Bedrich. Prvi trije še danes sodelujejo v kvartetu, četrti pa ima dva naslednika. Ker so bili prvi trije člani učenci znamenitega profesorja in violinskega pedagoga ševčika, so dali svojemu kvartetu mojstrovo ime ter pozneje v koncertnem življenju nastopali kot Ševčikov kvartet. Kmalu v začetku svojega delovanja so potovali po Evropi in kritika jih je sprejemala z velikim zadovoljstvom. Samo v eni sezoni pred vojno so odigrali nad 100 koncilov. Leta 1911. je zamenjal čelista Vaška, ki je odšel v Ameriko, Ladislav Zelenici, zatem leta 1913. Fingerland, a leta 1925 prvi koncertni mojster praškega narodnega divadla g. Pour, ki je še danes član kvarteta. Ševčikov kvartet uživa v svetu enako slavo kot njegov starejši tovariš takozvani češki kvartet. 2e večkrat so bili ševčikovci gostje v Ljubljani in prav je, da so se je spomnili tudi ob 5 letnici svojega delovanja Prepričani smo, da bo ljubljansko koncertno občinstvo cenilo umetniški užitek, ki ga je že imelo s kvartetom. Koncert bo v petek, dne 15. t. m. v Filharmo-nicni dvorani. j.Misaos., beograjska revija, ki jo urejuje V. Živojinovič. je izdala s precejšnjo zamudo januarsko številko. Posebno zanimiva je v tem zvezku Živojinovičeva razprava »Stjepan Mitrov Ljubiša in J. Skerlič«, ki kaže na primeru manj znanega pisatelja kritične metode Jovatia Skrliča, to pot s senčne strani. Izmed ostalih esejev omenjamo »Psihologijo pripovedovanja« (Slobodan Fopovič), Diletantizem v umetnostnem doživljanju (dr. A. Schmaus). Stevan Vladi-slav Kačanski« (T Gjukič). Pripovedništvo je zastopano z nadarjenim Sarajevčanom I. Samokovljijo. ki objavlja novelo »Od pomladi do pomladi« in s prevodom iz R. Kyplin.ua. pesništvo pa predstavljajo imena Desanka Maksimovič, Mirko Korolija, 2. Miličevič, V. Masuka in dr. Ostali del zvezka obsega razne preglede in beležke. Štirje ruski jubileji v Beogradu. Beograjska Zveza ruskih znanstvenikov je svečano obhajala petdesetletnioc akademskega delovanja četvoriee svojih najstarejših članov. prvi izmed slavljencev, prof. A. B r a n d, ro jen 1855., je bil direktor petro-g rajske visoke šole za prometne inženjerje in je kot izvedenec veliko storil za tehniško opremo ruskih pristanišč. Drugi slav-ljenec, prof. A. Zajce v, rojen 1856., je bil profesor tomske univerze in je kot mi-neralog popisal več ležišč zlata, platine in drugih rudnin. Tretji slavljenec, prof. A. še r b a k o v, rojen 185S., je znan balnso-log, ki je obudil črnomorsko kavkaško obalo k novemu življenju. V Jugoslaviji ie našel vse polno zase primernega gradiva: preiskuje in priporoča različne, v Srbiji še malo izrabljene zdravilne vrelce Naposled je prof. A. Dobroklonski, rojen 1856., bivši dekan odeške univerze, znamenit cerkveni zgodovinar. Izčrpno biografijo Krnita Hamsuna, enega največjih pisateljev našega časa, je izdalo založništvo Fischer v Tubingenu. Spi-enl jo je John Landquist. Ker je bilo Ham-sunovo življenje zelo pestro in burno, ni knjiga samo običajen življenjepis, temveč živahna in prepričevalna zgodba o talentu-samouku, ki se je izšolal v akademiji življenja in se s svojimi spisi uvrstil med predstavitelje sodobne duhovne Evrope. Pisateljevanje Bernarda Shavva ima tudi lep materijalen uspeh: po vesteh berlinskega * L. W.« cen«5 premoženja avtorja »Sv. Ivane« na približno 130 milijonov Din. Pi-s?c »Kažipota k sociializmu« ima svoje imetje naloženo po večini v nepremičninah. Literatura mu vrže vsako leto več milijonov Din. Nemško Kleistovo nagrado je dobil malo znani, a zelo nadarjeni nemški pripoved-nik Seghers za roman »Aufstand der Fi-si-her von St. Barbara«. Roman ima enostaven motiv: ribiči na otoku Sv. Barbare žive v hudi bedi, se upro in stopijo v stavko; toda socijalne pravice ni od nikoder in beda, ki sledi tem dogodkom, je še trša. Vzlic temu, da knjiga skoro nima dejanja, je ena najzanimivejših, kar jih je izšlo v zadnjem času. preprosta. skoT-o puha tudi po slogu, vzbuja v čitatelju globoke odme- ve: je roman množice, ki se bori s priro-do in z družbo, verujoče, od novih gesel razpaljene množice, ki simbolizira vso da našnjo borbo človeštva za. kruh in pravico. Tudi kritik pariških »Le= Nouvelles Litte-raires« se izreka zelo pohvalno o tem po-snovi in obliki modernem romanu. Revija francoskih marksistov. V Parizu je začela izhajati »Revue Marviste«, ki si je postavila v program leninistično-mark-sistična načela. V uredniškem odboru so pisatelji: Victor Melors, Albert Mesnil. Pierre Morhange in Charles Rappaport. — Drugo ideološko skrajnost med francoskimi revijami predstavlja mesečnik »Latini-te«, ki ga izdaja »Action fran^aise«. Pojavi godobne diišcvnosti (Les mani-festations de' Esprit contemporain) se imenuje zbirka monografij o človeškem kulturnem delu, ki jo je začelo izdajati pariško založništvo Au Sans Pareil. Prvi zvezek je posvečen arhitekturi in poteka iz peresa Andrč Lurcata Na nrogramu so zvezki o godbi, kiuu, gledališču itd. >0 jednoi Mariji« je naslov romana belgijskega pisatelja Andreja Baillona, ki je izšel v srbskem prevodu Branka Filipoviča in v grafično odlični izdaji nove beograjske založbe »Nolit.t (Nova literatura). Avtor romana sL'histoire d'une Marie« je vzbudil s svojim delom senzacijo: svetovna kritika raznih smeri ni mogla zatajiti globoke človeške, brezobzirno iskrene note, ki preveva ves roman iu zapušča v čitatelju globok dojem. Spis kaže nešminkano erotično resnico in vendar doseza s svojo preprosto. nesentimentalno psihologijo umetniško višino. Čeprav vodi čitafelja v svet prostitutk in moralne propalosti. ga na koncu prisili, da občuduip Mariio »eno izmed mnogih, ki »o veliko ljubile«, kot prirodno nepokvarjeno, srčno dobro in etično pozitivno bitje. Izdaja takega romana je dobro dejanje »Nolita.«, ki je bilo storjeno _ o tem smo preverjeni — tudi za marsikaterega slovenskega čitatelja. Knjiga stane 28 Din. »Nova literatura«, beograjski časopis za kulturna vprašanja, prinaša v tretji številki članek o nemškem protestantskem slikarju Georgu Groszu, prevod povesti o ruski iakoti — »Glad« Aleksandra Neverova, esej F C. VVeiskopfa o sodobni češki literaturi, Bibove »Proste asociacije ob priliki švej-ka«, prevod iz Švejka, T. K. Fodora razmo-trivanja o novem Beogradu in dr. (V Fo-dorjevem članku se omenjajo trije kraji v naši državi, katerih vsak je svet zase, ki se nikjer več ne ponavlja: Prizren s svojo orijentalsko kontemplativnostjo, Hvar, ves v akvamarini južnega neba, z ozkimi, slikovitimi ulicami, afriškimi kaktusi in sočnimi smokvami, ter Mojstrana — »topla idila alj>ske vasi, z melodičnimi, žametaimi glasovi zvonov s planinskih pašnikov, z ledenimi masami triglavskih vrhov in eterično lascivnostjo s solncem nasičenega zraka. _ Povsod svet zase. Zaokrožen, harmoničen.) Če ekspresionisti popravljajo Moližra.. V Lessingovem gledališču v Berlinu je bila pred nekai dnevi premijera komedije »Bur-žuj ostane buržuj«, ki je predelana, moderno sfrizirana in ekspresionistično našmin-kana Mol i6rova klasična komedija »Žlahtni meščan*. Starega klasika sta s pomladila« Ernst Toller in Walter Hasenclever, oba znana dramatika. O. Bie sodi, da je to »naj-klavrnejša predelava, kar jih poznamo«. Izumetničeno. brez duha se vleče v neskončnost; nima ne duhovitosti, ne učinkovitih satiričnih ostrin. Pallenberg, ki je igral "lavno ulogo, se je potrudil, vendar ni mogel rešiti te igre ne pred občinstvom in ne pred kritiko. Šport Nedeljski športni dogodki Smučarski klub Ljubljana je priredil v nedeljo na blejski skakalnici tekmovanje v smuških skokih. Siartalo je ob velikem zanimanju občinstva 11. tekmovalcev. S to prireditvijo je bila oficielno otvorjena nova smuška skakalnica na Bledu. Poleg bohinjske je to druga naša skakalnica, kjer se bodo lahko vršile mednarodne prireditve. Skakalnica ni še popolnoma dograjena, potrebna ie tudi še par koreklur, ki pa se bo do izvršile letošnje poletje, tako, da bo do prihodnje zime skakalnica popolnoma dograjena. Snežne razmere so bil* na skakalnici v nedelio naravnost idealne, tako da so bili padci le maloštevilni. Napredek v skokih je brez dvoma z-elo velik, predvsem se je zelo razširil kader skakalcev in tudi kvalitativno smo zelo napredovali. V prvi vrsti gre zasluga trenerju inž. Hanssenu, ki je v skakalnih tečajih odkril nekaj nrav lepih talentov. Gre tu predvsem za Šramla od ljubljanskega Smučarskega kluba, ki ie v nedelio postavil naš rekord na daljavo, namreč 34 m Šra-mel. ki si je s svojo zmago priboril tudi prehodno darilo »Slovenca«, je začetnik, nima še svojega stila, ima pa silen odgon. siguren in pravilen doskok ter rabi samo vaje in rutine in predvsem u leležbe na internacionalnih prireditvah, da postane dober skakalec Jože Janša, naš smučarski favorit, je bil to nedeljo nekoliko manj razpoložen kot prejšnjo nedeljo na državnem prvenstvu. Inozemska rutina se mu zelo pozna: on nima tako razantnega odgona ter tudi njegov doskok ni ravno idealen, ima pa veliko sigurnost; padci so pri njem skoro izključeni. Stalno in zelo lepo napredujejo Jeseničan Kočar, a tudi njegova klubska tovariša Ravnik in Ravhekar se popravljata Janko Janša ie letos, šele pričel skakati, ter v tej disciplini še ni tako »doma« kot v smu-škem teku. toda z vztrajnostjo in talentom si zna tudi v skokih zasigurati lepo pozicijo. Omeniti je treba tudi ambiciozna Ska-laša Gostišo in Guerro. ki obetata postati dobra skakalca. Naš senijor in samouk Jože Posačar je kl.iub temu. da se ne plasira na prvo mesto, vedno na vsen prireditvah kar brez dvoma priča o njegovem izrednem zanimanju za to krasno smučarsko panogo Na nedeljski tekmi, katere potrobne rezultate je objavil že »Ponedeljek«, ie bil tudi postavljen rekord na naših skakalnicah. Inž Hannsen je skočil tO m! Na drsališču Ilirije so merili v nedeljo svo-io hitrost mladi drsalci, ki se hočejo posvetiti tej disciplini drsalnega športa. Bil je to le nekak poizkus, ki se ni slabo oh-nesel. Na 300 m ie zmagal Pogačnik v 0:35., na 900 m Lom bar v 3:01, na 3000 m pa Okorn v 7:34. V nogometu bi bilo omeniti, da je Beograd z dvema tekmama otvoril spomladansko sezono. BSK je porazil Jedinstvo s 5:1 (3:1). Soko pa Ruška s 6:0 '3:0). Ljubljana in Zagreb še počivata, pač pa se je vršila v inozemstvu cela serija tekem, o katerih je tudi poročal že »Ponedeljek«. V Zagrebu in Beogradu so se pričeli gibati tudi že lahkoatleti. V obeh mest;h sta se vršila prvenstvena cross eountrv teka na 10 km V Zagrebu je zmagalo moštvo Ma-rathona z 22 točkami, drugo mesto je zasedla Concordia z tretje pa Zašk s 40 točkami. Kot poedinec ;e zmagal Luka Pre-danič (Concordia) v 4145 Sledili so Ku-mer (Marathon) 43.18. Zerr>liak (Marathon) 44.28. Krali (Marathon) 45 3?. Slavko Ra-špica in Trič (oba Zašk), oba v času 46.42. Startalo je 24, a na cilj je dospelo 16 tekmovalcev. V Beogradu .ie zmagalo moštvo Jugoslavije. a kot poedinec Stefanovid (Soko) v 35.24.5. _ Smuška tekma prvakov Za nedeljo, dne 17 t. ra. razpisuje Smučarsfci klub Bohinj smuška tek na IS km, namenjen pred vsem. da nudi priliko sestanka in skupnega nastopa vseh naših najboljših smučarjev. ki so bili letos zaradi tekmovanj v inozemstvu vedno izključeni od skupnih nastopov in ni bilo prave presoje njih medsebojne razvrstitve m kvalitete Snežne razmere so »godite ter bo prireditev baš koncem sezone, ko so naši tekmovalci v®i v dobri form«, nedvomno ena najbolj zanimivih smuških nastopov. Dosedaj oba brata Janša, Jenko. Režek, Godec in brata Dolrnišefc m Korsnan še niso skupno nikdar nastopili na domačih tekmah ter bo njih razvrstitev na podla® take tekme izredno interesarotna Prvi trije placirairi dobe lepa darila, ki iih poklonijo Bohinjci Prijave sprejema Smučarski klub Bohrnj do najkasneje 15. t. m. zvečer. Prijavnim) 10 Din za prijavo je treba priložiti priSa-vi. Službene objave LNP Iz seje poslovnega odbora z dne 7. III. in kazenskega odbora z dne S. III. 1929. Odobri se prijateljska tekma Celje : Svoboda, Lj. 10. t. m. v Celju. V smislu § 10. o. p. se dovoli z današnjim dnem igr. Korče Danijel nastopanje v prijat. tekmah za ASK Primorje. Verificirajo se naslednji igralci: s pravico nastopanja dne 16. III. za ŽSK Hermes: Glavič Hinko, Mikuš Vlado, Orešnik Franc; za SK Amater: Duplavčič Vinko; za ASK Prrmorje: Baumkirchner Lado, Petrič Branko, Serše Bogomil, Trček Ivan; za SK Rapid: Herman Ivan; nadalje s pravico nastopanja dne 9. septembra t. I. za ASK Primorje: Bizjak Karel; za SK Ilirija: Privšek Josip; za SK Rapid: Prt log Alojzij. S KSIivnica se poziva, da pošlje do 12. t. m. odpustnico in podsa vezno izkaznico za igr. Prtisn-ika Milana, ki se je prijavil za drus klub. Dvigne se sespenz SK Železničar, objavljen dne 3. t. m., ker je klub med tem poravnal naloženo mu globo. Po § 35. k. p. z vporabo § 9. k. p. se kaznuje igr. Doberlet Miodrag (SK Ilirija) s strogim ukorom zaradi prestopka v tekmi ZNP : LNP v Zagrebu dne 3. II. — Tajnik II. SK Ilirija. Plenarna seja se vrši v torek, 12. marca ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona Dnevni red je važen. Vsi in točno. Propagandni težkoatletični nastop, ki se bo vršil v soboto ob 20. uri v dvorani Mestnega doma, je zbudil veliko zanimanje med občinstvom. Kakor se čuje, bo poleg domačih najboljših atletov amaterjev nastopil njihov trener, odličen borilec v rokoborbi. S tem nastopom pa se obenem poslavlja od nas eden najboljših slovenskih boksačcv, g. H. Bizjak, ki odhaja prihodnji mesec k vojakom. Program bo v glavnem obsegal nastop treh parov rokobo-rcev in dveh do treh parov boksačev. Ljubljanski športni klub javlja svojim članom, da se je za 15 t. m. sklicani občni zbor preložili na petek, dne 22. marca t. 1. z objavljenim dnevnim redom ter se vrši ob 20. uri v restavraciji »Činkole«. — Odbor. SK Svoboda. Jutri v sredo ob 19.30 teoretičen trening strogo obvezen za I. skupino, dostopen tudi ostalim, v prostorih Svobode v Delavski zbornici. — Trener. SK Jadran. Danes v torek 12. t. m. ob pol 20. redni trening v telovadnici Srednje tehn. šole. Prosim polnoštevilne udeležbe. Načelnik. Ping - pong V soboto in nedeljo se vrši v Ljubljani turnir v ping-pongu (nas mizni tenis), in sicer med zagrebškim prvakom Marathon in kombiniranim moštvom Ljublane. Da upozna širša javnost nekoliko to lepo igro, po dajmo v naslednjem nastopna po« jasnila: Kaj je prav za prav igra »oing*pong,« je razvidno iz pravilnega imenovanja igre: table tennis (t j. namizni tennis). Svojčas so to igro igrali največ kot zabavno dru= žabno igro, sedaj pa jo že goje kot šport najširši športni krogi. Igro so namreč prav tako kakor la\vn=tenis, dvignili s tako rekoč znanstvenim proučavanjem raznih načinov in sistemov igranja na zelo visoko stopa njo. Za namizni tenis veljajo skoro ista pras vila kakor za Iawnstenis. Igra se na mizah, ki imajo internacijonalno določene dimen« zije in določeno odtalno višino Hitrost je glavni pogoj za uspeh pri igri in zato mos ra biti igralec zelo duhaprisaten in spre« ten. Igra game set) je končana, če je do» segel eden izmed obeh igralcev, oziroma ena dvojica pri doublu, 21 dobrih točk; vendar mora biti diferenca točk najmanj dve. Match se igra ponavadi na tri igre (best ob three). Kako veliko zanimanje je vzbudil tenis, je najbolj razvidno iz letošnjega svetov« nega prvenstva v Budimpešti, katerega se je udležilo deset držav s svojo reprezen« tanco. Med njimi je bila tudi Jugoslavija, ki se je kljub svojemu nastopu na in ter« nacijonalnem turnirju in kljub ostri kon« kurenci rutiniranih teamov ostalih dTŽav dobro izkazala. Rezultati, ki smo jih ne« davno objaviii, nikakor niso tako porazni, kakor se to vidi na prvi pogled (n. pr. An« glija : Jugoslavija 5 : O), če se pomisli, da smo vsako teh iger izgubili z minimalno diferenco točk (n. pr. 21 : 18, 21 : 19). Pro« ti Litvi smo pa celo zmagali z rezultatom V »ping«pongu« stoji vsekakor na vodil* nem mestu Madžarska Od šestih tekmo« vanj jih je dobila 5. Anglija si je priborila prvenstvo gospodov poedincev. Lanskoletni svetovni prvak Mechlovich (Madžarska), se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, med* tem ko je dosegel mladi Izabados (Madžar« ska) drugo mesto. V Vojvodini in zadnje čase tudi na Hrvatskem se table«tenis goji z vso v ne. mo, dočim je pri nas še dokaj neznan. V Zagrebu so n. pr. igrali pretekli mesec tur« nir za prvenstvo mesta. Prvenstvo gospo* dov«pocdincev je dosegel g. G. egenstein (Čakovački Sp k.), damsko prvenstvo gdč. Biichler (Makabi). mixed double gdč Rado« vič=Marjanovič (ASK.), J L. A K «Ma« rathon« pa ie dosegel prvenstvo moš ev in pa doublea gospodov (L'rban«PIaščar). Radi cup«sisteijia je bil g. Urban, ki so ga sploš« no smatrali za najboljšega igrača Zagreba, tako oškodovan, da se je moral zadovoljiti s tretjim mestom gospodov»poedincev Bil je v semifin:''j od Legen::t-ina poražen z 21 : 19 21 : 18, je pa v konkurenc: mo« štev odpravil Marjanoviča, ki se je v sing« len gospodov plasiral na drugo mesto, z 21 : 6, 21 : 13. Oooisi SV. JURIJ OB ŠČAVMCI. V nedeljo, 3. t. m. dopoldne se je vršil občni zbor so« kolskega odseka pri Sv. Juriju ob Šč .vnici. Vodil ga jc br. starosta Kreft. Orisal je v lepih besedah napredovanje odseka od ustanovitve, t. j. od lani dalje. Br. tajnik Belec, je « daljšem govoru razložil član« stvu vse podrobnosti iz delovanja odseka in se posebno spominjal borb, ki jih je imel odsek v začetku svoje ustanovitve Sle« dila so še poročila ostalega odbora. Iz vseh poročil sc je videlo, da je delo v odseku bilo res plodno. Končno je bil izvoljen na« slednji novi odbor: starosta Ivan Kreft, podstarosta Janko Košar, tajnica ir.r'.a Ros, blagajnik Alojz Suvan, načelnik Janko Belcc. prosvetarica Marica Brumen, knjiž* ničar Drago ivorošak. odborniki: Eminid Kocmut, Ivan Satler, Štefka CizI, Jo/cf Spindler, Avgust Cizl, Salaj in Fran Ju« rincc. DOMŽALE. Zaključil ss je dvomesečni knjigovodski t čaj na oMiovri šoli. Tečaj je vodil in v njem 'udi jxničeval g. Zelc« nik iz Ljubljane. Pouk je ;e vršil v v čer« nih urah in ga je obiskovalo 49 učencev v starosti od 16 do 50 let. Da se ' tečaj priredil in dobro uspel, je glavna zasl oa g. Menarta, trgovca v Domžalah. Pred sodniki Pretep radi «mušice». Koncem lanskega leta je naletel delavec Valentin v neki srostilni v Borovnici na no-sestnikovega sina Toneta. Tine ie dolžii Toneta, da so nieeovi liud.ie ukradli v Ti-netovi liosti tri lio.ic. Gostilničarka se ie bala pretepa in odpravila oba iunaka iz krčme. Tine ie Toneta pomilovalno Dosle-dal in mu rekel pred sostilno: »Mušica«! — Kai mnšica kdo mušica. iaz mušica *se je razburil Tone in udaril Tineta ter zbežal. Valentin je tekel za njim in ga dohitel Znova sta se soopriiela To ie opazil Matevž. Tinetov brat in pritekel na pomoč. Fant je imel desnico v žepu. Ko je prišel do preteoačev ie ie! mahati z nožem. Ko ie opazil, da tišči Tine svoiemu nasprotniku slavo na orsa. ie mahnil z nožem v Tonetov hrbet. Ta Doškodba ie bila sicer lahko in Matevž bo sedel 3 mesece. Poštenjakovič France, Mesar Janez iz Litibliane ie bil prepričan da ie napravil ianuaria s Francetom dobro kuočiio. France ie namreč prišel k njemu in mu dejal, da ima leno reieneea prešiča zahteval ie predplačilo v znesku 100 Din. Mesar mu ie dal 100 Din. Par dni na to ie France zopet prišel in deial. da ie daj prešiča v nek živinski hlev. češ, da je mraz in da se orasec lahko v 14 dneh še malo ooredi Ponudil ie mesariu iunca in tri vozove sena ter mu rekel, nai niemu mesar kupi molzno kravo ter mu za teza junca in seno da še 509 Din. kar bosta ori končnemu obračunu poravnala Mesar Janez. ki ie poštena liublianska sraica. mu jc res dal še ta denar Kmalu ie pa zvedel. da ie France nezanesliiv človek in naznanil ga ie Fanta ie dosegla roka pravice in ca ne bo izpustila 3 tedne iz svojega jeklenega obiema. Zavistni Jože. Posestnik Ivan E. v Medvodah je vzel v službo novega hlapca Janeza, s katerim so bili vsi domači prav zadovoljni. Hlapec pa ni bil všeč delavcu Joži, ki je včasi pomagal delati v hiši. Ko je prišel Jože lani koncem decembra enkrat k Ivanu na obisk, je naletel na hlapca, ki je sedel v hiši pri mizi. Jože ga je takoj nalirulil: »Smrkavec, kaj imaš tukaj opraviti? Čez leto, ko je bilo treba delati, sem bil jaz tu, čez zimo boš pa ti?« Janez se je namuznil in mirno odvrnil: »Ce sem bil smrkav, tne ti pač nisi obrisal, tudi kruha mi nisi nikoli dal!« Jože je divje pogledal okoli sebe, zagledal na mizi krušn; nož in sunil z n.iim laneza v levo ramo. FUapec pa je korenjak, sicer je imel dokaj globoko rano. pa so ^a kar domači obvezali in satn je šel k orožnikom naznanit nasilnega Jožo. Bolna tatica. Ivanka je ležala lani nekaj časa v ljubljanski bolnici, zdaj pa bo ležala 5 mesecev na trdem ležišču in postila se bo, kajti niti v bolnici se ni mogla premagati in kradla je. Ivanka je veliko, čvrsto dekle, doma v Lokah. Zaradi tatvine je sedela že parkrat v zaporu. Lanskega junija, ko je ležala med bolnimi tovarišicami. je ukradla bolnici Ur-baniji M. 100 Din. Ivanki je stregla usmiljenka Viktorija, ki je bila zelo skrbna in dobra z bolnik;. Ivanka ji je za hvaležnost odnesla nabiralnik in v njem 20 Din. Ko je dekle odšlo iz bolnice, je obiskalo svojo znanko Marijo B. na Dolenjskem in ji vzelo 200 Din. Ivanka je hotela okrasti tudi svojega ljubčka Janeza. Nameravala mu je vzeti hranilno knjižico, na katero je bilo naloženih par sto dinarjev. Ker pa je dokazala, da sta živela s fantom v skupnem gospodinjstvu, je bila glede tega de-likta oproščena. Porota Ljubljana, 11. marca 1928 Žeparica na litijskem sejmu Letošnje pomladansko porotno zasedanje s« je pričelo s kazensko razpravo proti Katri Le-čekovd radi hudodelstva tatvine. Na zatožni klopi sedi majhna, drobna ženica Njen zagovornik je odvetnik dr. Fran Novak, obtožbo zastopa prvi državni pravdnik dr. Ogo-reutz. Razpravo vodi višii svetnik Mladič, vo-riraita svetnik Lajo-vic in sodnik Gorečan, zapisnikar je avskulant dr. Grobelnik. Porotniki so večinoma gospodarji z dežele Publika je napolnila vse kote dvorane, levo krilo so zasedli o rožniki-pr ip ravni ki Katarina Lcčdc, vdova Bedniačeva, roj. MV halič — pravi obtožnica — je 50 let stara delavka iz Prešlavca in je bila radi tatvine že dvakrat kaznovana. Latii 10. decembra se ie znašla na sejmu v LfcLji, kjer so se izredno pridno udejstvovali žepni tatovi. Kmetica Ro-kavčeva Franca je kupila od posestnika Jožeta Kukovce jarem volov za 7750 Din. Po sklenjeni kupčiji je izvlekla Rokavčeva iz žepa spodnjega krila denarnico, izročila Kukovci 100 Drn are, denarnico z ostankom 10.020 Din je spravila zopet v žep ter povabila kmeta v gostilno, da mu pri iikofu odšteje kupnino. Komaj je Rokav-čeva listnico spravila, se K ie zazdelo, da neka tuja roka sega po nji. Zgrabila je za žep, ču* rila je, da je prazen, a poleg sebe ie zagledala obdolženko, ki je skušala zbežati. Rokavčeva jo je takci zagrabila. Trdila jc, da nima denarnice in kazala prazne roke Baš tedaj pa ji .ie smuknila izpod krila listnica, kar so videli tudi trije kmetje — in hop, tatica je bila prijeta ... Pred porotniki se Lečekova zagovarja takole: — Danes priznam, da sem res kriva. V Litijo pa nisem prišla s tatinskim namenom, tega n« priznam. — Cemu pa? — Rute bi bila rada kupila, da bi jih zopet razprodaiala ... — Saj niste imeli denarja. — Imela sem, imela, kar 350 Din sem imela. Premotila me je skušnjava in segla sem Rokav-čevi v žep njenega predpasnika in ji vzela denar. — Ni res. Vzeli ste denar iz spodnjega' šrila. — Ne, ne! Trgovka ste pa s!aba, če ste mislili kupit* rute in jih predajati. Bi pač malo zaslužili, kajti za vožnjo iz Čakovca ste več plačali, kakor bi znašal vaš dobiček. Obtožena v&traja pii svojem zagovoru. Priče so izpovedale, kakor navaja obtožnica in pripomnile, da je Katra tedaj, ko so jo prijeli, odločno tajila krivdo. Katra je na zelo slabem glasu :u <■; zaradi sličn-ih tatvin že sedela dvakrat no 3 mcsec- . Navado ima, da obiskuje daljne sejme, kjer je ne poznajo in tam poskuša s tatvinam, svojo srečo. Ko je trdila, da je kupovala ruie, io je državni pravdnik smehljaje zavrnil, da na živinskem sejmu ne prodajajo rut, saj stoje stojnice 10 minut oddaljene od njega. Rokavčeva Franca iz Češnjice v moravškem okraju ie vztrajala pri svoji izpovedbi. Čutila je obdolženkino roko, ki je segla pod krilo po denarnico, ni pa videla Katre. Kasneje je zagledala denar na tleh. Senat je stavil porotnikom samo I vprašanje o krivdi glede nameravane tatvine na škodo Frauce Roka v če ve. Po predlogu drž. pravdnika, naj se Lečekova kaznuje, je predlagal zagovornik, naj porotniki priznajo krivdo poskušetie tatvine, a ne nad zneskom 10.000 Din, ker ob-dolženka pač ni videla denarja in ne vedela, koliko ie vzela. Porotniki so vprašanje o krivdi soglasno potrdili in Katarina Lcček je bila obsojena na IS mesecev težke Ječe s trdim ležiščem na 3 mesece. Vštel se je preiskovalni in zavarovalni zapor od 10. decembra lani. Olaj-šilno je bilo priznanje in ker ni nastala stvarna škoda, obteženo je bilo ponavljanje. — Vest te bo še pekla! je Katra rekla Ro-kavčevi, kazen sprejela in odšla v ječo. Lobanjo mu je razbil Med fanti z Gorcirje Save m njihovim tovariši iz Besnice v Kranjskem okraju vlada staro sovraštvo. Kot pretepač je bil posebno znan že parkrat kaznovani Janez Kozjek, po domače Bednik iz Zgornje Besnice, sin posestnika, star 31 let. Danes je prišel pred porotnike zaradi uboja. 30. septembra lani je priredilo gasilno društvo v Bes-nici veselico s trgatvijo grozdja. Nabralo se je precej fantov iz Besriee, med nitmi je bi! tudi Janez. Dospeli so tudi fantje iz Gorenje Save, med katerimi je bi! France Krt. Vne! se je kmalu prepir. Obdolženec je brez povoda izziva! fante iz Gorenje Save in se že tam loti! Krta. Ko so se okoli 1. ponoči vračali Gorenjesavčani proti domu, je nekdo vrgel za njimi 2 kamna. Kmalu nato so se besniški fantje po dogovoru pognali za njimi. Spotoma so se oborožili s koli. V soteski, kjer se zavije cesta proti Rakovici, so Bcsničani otvorili napad s kamenjem. Fantje iz Gorenje Save se v soteski pač niso mogli braniti. Radovedni so bili, kdo jih je napadel in šli so v smeri, od katere je priletelo kamenje. V prvi vrsti so bili: Jakob Krt, njegov brat Franccij in tovariš France Hafner. Ob robu gozda nad Spodnjo Besnico so prežali Besničani, med prvimi je bi! obdolženec. Komaj se je Jakob Krt približal, ga jc Koziek udaril i« grmovja s kolom po glavi tako silno, da se js takoj zgrudil na tla. Bcsničani so zbežali, Jakoba pa je brat odpeljal domov, kjer je ranjenec kma'u izdihnil zaradi utrpnjenja možgan. Obtoženega Kozjek a, ki je čvrst fant, kodrastih kostanjevih las in podaja dober vtis, zagovarja odvetnik dr. Jenko iz Kranja. Fant PTavi, da je takrat bil precej pijan. Že v gasilnem domu da so ga hoteli Gorenjesavoi namlatiti, na poti proti domu pa so »aufali«. Kako hudi nasprotniki so fantje iz enega in dTugega kraia, je pokazalo zasliševanje prič. Ko so zaslišane priče sedle na prvo klop, so se Besničani in Gorenjesavci drug drugemu ognili, da jim ni bilo treba sedeti skupaj. Niti smrt enega izmed njih ni pobotala medsebojnih sovražnikov. Mnenje izvedencev navaja, da ie imel Jakob Krt posebno tenko lobanjo. Obtoženec ie sicer na dobrem glasu, tudi županstvo prosi za milo sodbo. Senat je stavil porotnikom dvoje glavnih vprašanj in sicer prvo glede krivde uboja Jakoba Krta in drugo glede lahke poškodbe Franceta Hafnerja. Zagovornik ie predlaga! vprašanje o silobranu obtoženca, čemur se je drž. pravdnik odločno protivil. Senat pa je predlogu ugodi! in stavi! eventualno vprašanje, če se prvo zanika: ali je obtoženec ravnal v silobranu in silobran prekoračil. Porotniki so 1. glavno vprašanje s 7 glasovi zanikali. 2. vprašanje soglasno zanikali, a 3. eventueino vprašanje soglasno potrdili, nakar je bil Janez Kozjeik obsojen zaTadi pregreška po § 335 kaz. zak. na 11 mesecev strogega zapora s po ostrenjem; vštel se mu je preiskovalni zapor od 7. oktobra 192S. Obtoženec je kezeu sprejel. Naročilo, tn, are dopisa, Učo&uja, nahA. oglasov, j* poslah, na, Ogiasru, od, ddek -Juira,' hubLfasui, Vr%JinvoxKi,T~. - Najmanjši zsLasak Vim, 5—. Vri^lojbiaa, za, Iifro Din, 3- nvanjst. zsiAseh, Vin, to - VrurtojbtASV za šijro J)ut. 5 - Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 34 92. 2492 ter eksw>zitnro v Šiški telef štev. 3203. \j rrW* fTiT*rr< K Učenca (pikolo) sprejme kolodvorska restavracija v Celju. Prednost imajo iz okolice Celja 67s4 2 mladi natakarici sprejmem takoj. Ponudbe t fotografijo poslati na naši o v hotel »S| ski kralj«. Zemun. <019 Kot mizar, vajenec v .Iobro mizarsko de.avni-ca bi rad vstopil krepak 17letni izobraženi fant. Naslov: Ignacij Košcak, f ko. Kroj. vajenca ali pomočni.a sprejmem. Vajenci imajo preilno.-t. ki so -e že učili te ohrti, pomočniki pa. ki bi se la-di priučili boljšega dela. Naslov pove oglasili odde-lek »Jutra«. 7102 Postrežmco sjirejniem za ves dan. Vpraša se pri hišniku Gledališka ulica it. 33. 7094 Plači!, natakar, točaj jn natakar, učenec dobe nameščenje v vtčji hotelski restavraciji. Plačilni b točaj naj v pieane-jii ponudi.' navedeta s prepisi svojih spričeval do-e-tlauje službovanje. Učenec mora biti zdrav, ne nad 34 let star in priložiti mora prepis svojega zadnjega šolskega izpričevala — Znanje več jezikov da!e prednost. Ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spreten nata fcar«. l>»9t> Žagar vršč in trezen, dobi nameščenje o.l 15. .marca dalje na venecijanki. Samci prednost. Plača po dogovoru. ja. Ponudbe na ogla-nj odde-f>')16 I,ek *J"lra« P"1' »Vešč ža-| gar«. 7088 Trg. sotrudnik dobro izvežban v manu-fakturi. pošten in zantssijiv dobi takoj nameščenje — Pi-mcne ponudbe je oddati ojebno na naslov, ki ira pove oglas, oddelek Jutra «891 Brivskega pomočnika dobrega delavca, v. ščega v bn bi striženju, sprejme takoj Kolak, Šoštanj. 70-11 Čedno natakarico m ajšo. v-5čo vsaj nekoliko nemšč.ne, aprujuieni v letoviško kavarno. Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 7038 2 mizar, pomočnika sprejme takoj C. Kladni-k, Mokronog. 7040 Dve dekleti 2v a hišna opravila sprejme v službo "'.13 družina. Biti morata zdravi, pošteni in imeti dobra spričevala. Ponudbe na naslov: Gospa Zorka Pellegrini, • Zeniti n. Kralja Aleksandra 12. 7062 Kroj. pomočnika sprejme takoj Alojzij Bde. Vižmarje 60, St. Vid nad Ljubljano. 70(14 Šiviljo ki b; redno vsakih 14 dni po 1 dan prišla na dum poknpat perilo, iščem. Naslov pove oglasni oddel«k »Jutra«. 7009 Prikrojevalec- manipulant (Zurichter) za damsko tiouiek.-ijo dobi stalno me.-to Ponudbe pod llanipulant .Maiinfakturi-t. na oglas oddelek »Jutra. «729 Vgojiteljica; Za popoldanske uri- [>otre-bujem k svojemu triletnemu sinku gospodično, ki ima veselje do otrok. Zna :i.;e nemščine pogoj. Cenj. ponudbe z navedbo p'afe prosim na oglasni odln. Ponudbe na podružnico »Jutra t v Celju pod šifro »6000«. 703« Natakarico pri Ino in pošteno sprejmem ta'oj v boljšo go-tilno na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »JiCra« pod šilrn »Stalno mMn. 7029 Trg. vajenca iz boljše hiše in s primerno predizobrazbo sprejmem v trgovino mešanega biaga Na-lov v ogla lu-in odde'ku »Jntra:. " 70:51 Tovarnar sprejaie gos|Hxlično, zanesljivo v pisavi in perfektno v nemščini. Ponudbe si sliko pod »Pisarne red« na ogla-ni oddelek »Jutra« 7078 Krepkega učenca 7 zadosti... sols^ko izobrazbo. poštenih staršev, sprejmem v mesarsko ol>rt. oskrba v biši. Kje. pove oglasni oddelek -Jutra«. Trgovski potnik agilen, verziian v vseh strokah, sprejm,. mesto p"t nika ali zastopnika. — Ponudbe na ogla in oddelek »Jutra« pod Ji'ro »Vpeljan in soliden potnik«. 70«.'! Zastopnika za okraj Rogatec ali Rog. Slatino sprejmem Ponudbe na 0'jrlasni oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek«. 7044 Dobra šivilja gre šivat na tlom. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« po-d »Takoj 72<. 7072 Zastopnike (ce) za nakup in prodajo proti 1.100 mesečno in 10 Ci. pro viziji sprejmemo brez kavcije. Ponudbe z znamko na otrla-. oddelek »Jutra, oo > »Tovarna«. 7061 Prva oblast koncesijonirana Šoferska šola Camernik. Ljubljana iJugo-avto). Dunajska cesta 30 Telefon 22:16. Sirokovnjaškj teoretični pouk in praktične vožnjp na različnih modernih avtomobilih, s pričet kom vsakega prvega 254 Valvasor — Karndten m predaj ,Va-dov pove oi oddelek »Jutra«. «8112 Za knjižnice! Prodam So kompletnih letnikov »Bibliotiiek der lln-terhaitung u. d os Wiss«ns« Naslov v oglasnem odd"I m »Jntra«. 6798 SSiček Tloek piše In riše Kseniia Prunkova. Bivši oficir sarn-ki, z večletno pisarniško služI«., želi lakoj -topiti v službo kot občinski tajnik. Vešč je -lov., srbohrvaščine, nemščine in cirilice Je srednje starosti, pošten, zamrsljiv in marijiv. Služil je veliko let v vojnem okrugu in so mu znani vsi posli — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tajnik«. 6792 Mesarski pomočnik vojaščine prost, vajen sekanja in kupovanja živine, želi službe pri boljšem mojstru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v CeMu pod »Zanesljiv«. 6773 Izprašan šofer zmožen istotako vseh pisarniških del, z daljšo prakso, knjigovodstva, ko-re^pondence. strojenja ter uveden v trgovske stroke, išče službe. Opravljal bi oboje za majhno plačo — Ponudbe na poštni predal št. 30, Št. Vid nad I.juh ijano. 7IN.I9 Skladiščnik špeeerirt. z večletno prakso. želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Skladiščnik«. 6954 Prodajalka izvcžbaria v trgovin!' mešan blaga na deželi, želi premeniti službo takoj ali pozneje. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost 70=. 7045 Trgovski pomočnik mešane stroke, obenem šofer. vojaščine pro-t, ršč<» primerne službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v -Mariboru j>o I »Zanes>ljiv«. 7048 Čevljar, pomočnik vajen zbitega in šivanega dela ter prikrojevaoja. žeji prem. niti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Juira«. 7032 K lesni tvrdki v svrho izpopolnitve znanja lesne stroke, gre manipii-lant s poldrugoletno prakso Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Skromna plača«. 7051 Sluga s triletno prakso, star 21 let, vojaščine- pojiolnoiua prost, Želi premeniti služIm sluge ali kaj stičnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7060 Gospodična inteligentna, trg. na braže-na. vajena vsega goepodjnj-st-va in oiro'k. išče službo pri boljšem samostojnem gospodu aii v pisarni. Po-nu lbe pilil »Samo. to na« na podružnico »Jutra» v Celin 70:34 2 mladi natakarici iščeta mesta v holiši gostilni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7081 Kuharica želi službo pri finančni kon-troii al; orožnikih Naslov pove posredovalnica Mrak. 71177 Micek pa zleze na tla, sninkne na prosto, pohriista solnrnifno zrno in si zaželi, i)a bi bil visok kakor topol. Škrt... škrt... mil poka t sklepih in Miček raste, raste, raste ... Trg. pomočnika ali potnika me-to iščem, sein izučen v trgovini mešanega i''aga, - petletno pomočniško prakso. Cenjene doprse pod »Dober prodajalec« na ogl. odd. »Ju-tr;"- 7ilS5 Uradnik perfekt<«n knjigovodja - bi-Ianeist, kalkulant. "organizator, doslej na vodilnih mestih v tovarniških, trgovskih in denarnih podjet-•!"'• želi stalnega name-s'enja Praksa tudi v le.-u m upravi vclr5posestev Ponudbe procim pod značko: »Vsestransko m>orab!jiv« na ogla-m oddelek »Jutra«. 7091 Kroj. pomočnik isce shižl,.. Anton Vfrldč Jtzero — Preserjc. 70&.5 Dekle pridno, pošteno, izučena šj. vi'ja. želi službo j.rj primerni dnižiui. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. Vuflfi Zidarski polir z večletno prakso, ahso]. vent Ci-rad. rok. šole, išče službo za takoj ali s 15. marcem. Ponudbe ua ogla--ni oddelek »Jutra« nod »Dobra moč 100«. 7100 Gospa pridna in pošt« na. išče s'už-iio za gospodinjo, če mogoče na deželi. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 71a( Dame! Cuvajtp se zavratne bolezni beli cvet ter rabite za o č u v a n j e zdravilno toaletno sol Santela Dobiva ee v vst-h lekarnah Glavno skladišče »l.vkos« Mr K Vouk, Zagreb. Jur jevska S. 3447 Puhasto perje razprtijam ik» o o v z s t j u najmanj 5 kg 00 D'ii 38 kg — Izkoristite oriliko Irvkler traj*» ealnga — L 6roiOvič. Zagreb lllca 82 K enjična čistilnica p«ria 188 Papirnatih vreč za otrooe. po nizki ceni proda večjo množino Alojzij Gre-hinc. Ljubljana. Velika Čolnarska 15. 6633 Blagajna za knjige ognja varna, skoraj nova, po nizki eeni naprodaj. — Vpraša njs na oglasni oddelek »Jntra« pod Silro »Bla gajna 900« 6003 Dve stružnici za precizno mehaniko in dvp večji prodam po telo ugodni cen; Ivan Grego-riu. Vitanja Gorica št. 38. 7015 Prodajna hišica dobro ohranjena, 2.70 X 3.00 m velika, zidana, streha le-socementna, pripravna za trafiko ali drugo, radi -e-litve ugodno naprodaj. Naslov pove og:a-ni oddelek »Juira«. 7000 Opalograf malo rabljen, prodam. slov |kive »Jutra«. oglasni od.de'rk 707« Manjšo opremo kompletno, za pletenie volnene robe. prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vuna«. 7099 Morski pes (tulenj), našo|-an. naprodaj. Več se poizve pri ia-tiiiku. Filipčič Alojzij. Zaloška 33, podstrešje. Ljubljana. 706« Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. — Cesta na Rožnik 5. 7093 Tridelna razložba iz hrastovega lesa, skoro nova. visoka 150 cm, poceni naprodaj. Na-lov v ogl. oddelku »Jutra«. 7(98 Starinska ura (Standnhr) naprodaj. Blei u-ei-ova cesta 15, II., vrata U, od 10.—12. 7110 Radio enocevni. z vso pritiklino, ki sprejema vse evroiiske postaje, radi odpotovali ia prodam za 1200 Din Naslov pove podružnica Jutra v Cilju. 7035 Strojnik izr.rnšnn kurjač, iznčen mehanik, ki se razume na strojno ključavničarstvo in elektrotehniko, išče nujno služilo. Ponudbe pod sTre-zen in marljiv« na oglasni oddelek »Jntra«. 7108 Gospodična poštena, izvežbana likarica, išče službe, ki ima večletna spričevala kenrčne čistilnice oblefc. Nai=lov v oglasnem oddelku »Jntrs«. 7117 Kdor prodala ali kupaje AUTO naj se obrut na naelov: Kaiol Camernik. Ljubljana, I 'unajska cesta S6 ,Jugo-Auto. telefon 2-C3; in vpo iljfc popi? voza. kakršnega želi prodati ali kupiti Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajale-, .n ku,<-a. 22 Moto-karoserije izdeluje solidno i-n po zelo zmerni ceni Fer-lo Liznlk. strojno kolarstvo, Radeče. 6690 Avto osehn! Io tovorni, dobro ohranjen, kupim Ponudbe s sliko in najnižjo ceno na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Avlo 1929« 6154 2 javorjev! spalnici kompletni, vsako po 5700 Din franko Ljubljana proda Anton Stolfa. mizarstvo. Spodnje Loke. posta Krnš-nja pri Lukovici. 7114« Vsakovrstno zlato Kupuje po nsjvigjih »snah čer ne — juvelir LJubljana, Weltov« allea S 38 Žensko kolo odhoda Prodani. N*a ilasui oild.-l rn.li Slov pOVfc »Jutra«. Stanovanje 2 so'., predsobe, kuhinje, kopalnice in piit:klin od-sioi>im ]>roti priii.crui ud->ko nini. Najem.iina nizka, i vsu.itev 1.—lil. aprila. — j Dopise na oglasni oddelek 70.1I -Jutra« pol »Ui.ško.ii.iia-. 7025 Gospodična želj radi pumanjkatija polila ust va tein potoni se seznaniti z boljšim in sim-paticnim gospodom, v svrho nedeljskih izletov. Dopise na ogla ni oddelek »Jutra« pod značko »V naravo«. 7U(i5 Vdova srednje «tari*-ti, brez otrok, s pokojnino, želi znanja s tarojšim gosdom, v svrho aruiabmštva. I opise na oglas, oddelek »Jutra« |»o-l »Druiabnišivo«. 7011 Gospa iz lx/ljše rodbine, gospodinja. -lara 46 let. z 330n Din sla nih mefčn h dohodkov. -:eli poznanstva solidnega gosjioda. Ponudbe na ogl. oddeb-k »Jutra« po-.i šilro! Pisalni stroj vclfki model, skoraj nov, malo rabljen, prodani. Naslov pove ogla.-ni oddelek •Jutra«. 70115 Kože divjačine kupuje p. najvišjih cenah L. Kot, Mestni trg. 0059 VVertheim blagajno malo rabljeno, v dobrem -tanju, kupim. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šiyo »Varno«. 0915 Zastore za 2 okni mizno i i po. t. Ijno pogri-njal'0 kupim. Na.-lov pove og.a-ni oddelek »Jutra«. 7020 Kapitalista z Din 25« OHO za uvedbo dobi"-'kano-nega |>odjetja — iščem. Absolutna varnost in kontrola: jiolcg obresti — mesečna plača in 80 odstotkov čistega dobička. Rentahiliteta nad 60 o4 2 gospoda ali gospodični siprejttcni na dobro doma, čo hrano v Nov. m Vooma-tn. Naslov v ogl. oddelku »Jutr««. 7iiiJ4 Ajdovo moko i«) 5 Um. garantirano prist no od 85 kg naprej razpošilja Pavel Sedej, umeini mlin. Javornik. Gorenjsko 231 Ia kislo zelje ljubljansko deikal.so prodaja Vid Murko, trgovina s špecerj kim in delikatesnim blagom Maribor, Me jaka cesta 24. 7050 Opremljeno sobo solnčno. z elektriko in po sehnim vbodom, v pritličju ali I. oadstr., v centru mesta ilče starejši go-;-o I Ponudbe ua oglas oddelek »Jutra« pod »Solnce«. 0979 Dve sobi s posebnim vhodom, eno z električno razsvetljavo, oddan; s 15 marcem. Naslov v oglasneJn oddelku »Jutra«. «897 Opremljeno sobo oddam. Na-l-iv [»ove ogla«, oddelek »Jutra«. 705:1 Podstrešno sobo s štedilnikom oddam samcu Na-lov v ogla-.uc.iii oddelku »Jutra«. 7012 Za kroj. delavnico iščem svetlo sobo v Mižini kavarne Evrni-i. Ponudbe pruc-im na ogia.-nj oddelek »Jutra« pod značko »Kro jas-ka delavnica«. 7o«s spoznanje«. 7082 I Vinograd, posestvo (18 oialov vseh vrst), pri Sv. Barbari nižje Ptuja, proda za 130 f|00 Din Kari Troha, Ma-ibor, Aleksandrova cesta 18. 6322 Malo posestvo lepo, v M:-".*ni Maribora, . dam v najem event. tndi j prodam Isiotam prodam poeenj lahek enovprežen voz. Na«!ov v ogla-neui oddelku »Jutra«. 3719. Velik lokal z izložbenim oknom in posebnimi vralmi. pripraven za trgovino ali kako obrt. tako] oddam v sredini ?alca Stanovanje na razpo'atfo. Na lov ^»ove ogias oddelek »Jutra« «887 2 gospodični sprejmem s 1 aprilom na hrano in Stanovanje. Naslov pove ogias.nl oddelek »Juira«. 7021 Soho oddam takoj. Naslov v o^l. oddeikii »Juira«.- 70^2 Dva akademika iščeta lep., sobo pri boljši obitelji. eveiit. s hrano. — Ponndbe na og'a-. oddelek »Jutra« pod »1'dobnost«. 7080 Sobico v sredin; nn.-ta oddam go-■^O' lični. Na -lov v ogia-n. oddelku »Jutra«. 7030 K A *-L* V kopališču Doberna pri Celju ilam v najem. za več let kra-no vilo pri [»ravno za intimni ple-sni I iokal. bar itd Ponudb* na i upravo »Jutra« Maribor I |K)d »Vila«. 6909 Sostanovalca Sprejmem k mirnemu gospodu takoj aii s 1. aprilom. Na-lov v oglasnem oddeBtu »Jutra«. 70JŠ9 Solnčno sobo Vdizn Ta boi a takoj oddam dvema solidnimi ^o-^>odo-nta alj gospodičnama. Vatlov v oglasnem oddelku »Jutra.. 7oy, Gosflno v. najem dobro vpeljano name in r-na stranka brez otrok. Ponudbe na ngla-ni oddelek »Jutra« pod »Oo-tilna 145« 7042 Stanovanje 5—6 sob komfortno. nn:-raje v vili, iščem za maj ali avgii-t. Ponudbe na ogl odd. »Jntra« no«i »Komfort 1929.« 701* Sobo oddam v sredini mi sta. z električno razsvetljavo. — boljšeauu gojiodu. Na-lov na ogl. odd. »Juira«. 0953 Turistko mlado iti izobraženo, išče go-'>oil v osamljenosti, kot dmžahnico za izlete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jiod »V p'aainah<. 7058 Gospodično elegantno in flethn, iščrm « prostim čnsnm v svrho izletov z avtom. Cenj. ponudb? pod »Pomlad je vz-7323 Gospodično s črnim klobukom, ki je bila v nedeljo med •">.—4. uro v ko:n|itoriji Eržen, prosi go>|>od, ki je sedel vis-a-vis. >:a svidenje |md | značko Sla II arija« na oi:l. , oddeiek »Jutra«. 7321 EIektricar.lt Industrijsko podjetje potrebuje električno centralo. generator, za proizvajanje troiaznega vrtilnega toka — iiai»etost do 50O Volt. 50 peri.iodov, 30 do 50 kilovatov učinka. Treba odgovarjajoča lokoino-bila za pogon Ponudbe n-.i ogl. odd »Jutra« pol »Električni centrala« «9 14 Zobčasti stroj za prireza vanje vzorcev ni.,ntifjikt urnega Idasra. ku pilil. Ponudbe na oil.i-ni oddelek »Jutra« jkh! šifro »Manufaktura« 681» Gospodična srednje izobražena. gos[K>-dinjsko izvezhaua. prijetne zunanjosti, dobrega srea in neonia.li ževaue pieteklosti. premožnih staršev z dežele, želi znanja v svrho ženitve z dobrim in Idea nini gospodom. starim od 32-38 let. ki bi imel dobro drž. slnžbo ali svojo obrt. Ponudbe. če m il'očo s slika na ogla-ni odib lek »Jutra« pod značko »Zlata vesna-. 7073 200 vagonov drv 'epih. suhih, bukovih, po 30 vaconov mesečno in tn di manje. do konca oktobra kupim. Ponudbe pod »Bukovina« na oglasni o-l-de-lek »Jutra«. 58«9 Klavirji in pianini prvih inozem.-k.ii svttovnh • vrdk. p«; znižanih cenah veono p zalegi! Dajem tu 1| na obro\e Vsa iiopravi-ia iu uglaševanja strokovno in po zm. rnih cenah. -M. Ropa*. Celje. 6C15 Črn pianino koncertni, krasen, nov — vsled odpotovauja nrodam tudi na obroke Va«lov v og.asncm oddelku »Jutra; 6870 Gramofon skoro nov. = kovčkom in šestimi ploščami. prodam p ugodui ceni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 7083 Psa dobermana 6 mesecev starega (»roda lJeter Lackncr, Kočevje. 7047 Mladega ovčarja do |>ol leta starega, čistokrvnega. i rodovnikom, kupim. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro •M»i«. «7S1 Mladega ovčarja •o pjl leta starega, čistokrvnega. z rodovnikom, kupim Ponudbe na oglasni odd. »Juira« pod »8«o«. 0781 Pletilni stroj 60-8. kupim, po lnožnofti l.oirk višje vrst ne pletenine. N;i iiv v oglasnem o Melku •Jutra« j m nI broj »80«. 7101 Slike za legitimacije izdeluje najnitreje fomgra! Ilugo H b s e r, Ljubljana Sv petra c-rta Damska krojačica Dulai Rezi. Ljubljana — Turjaški trg 2 II se pri poroča cpnj damam v me -tu in .ia deželi za obilen obisk. Izvršujem riamske ohlekp in t»la£če ter v-p v to stroko spadajoča dela po najnovejših krojih in nizkih cenah. 7022 Ažurira in plis!ra e na Resljevi cesti št 12. 7055 Mala boa (dihur) se je - izgubila v nedeljo dne 10 t m na poti od štc;panj.-kp cerkve do Fiižin med 1. in 2. uro Po-t*-nega najditelja naprošam, naj isto vrne ogl. oddelku -Juira«. 7087 Boa temnoslva 5e prejšnjega, nemodernega kroja, "t je izgubila po predstavi »Papež in Vatikan« v kinu Matici v soboto ob 3 četrt na 4. — Ker je najditelj dobro znan. se istega prosi, da jo izroči proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra-. 7109 Hišni posestniki! Stanovanja, ki jih oddajate, bodisi za maj ali poznejši termin, prijavit« za oddajo tvrdki »Posest«. Miklošičeva Co.-ta 4 Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno Sodna dražba hiše št. 72, z velikim vrtom, na Vrhniki, se vrši 14. mar.-a t. 1. ob 9. uri pri sodišč« na Vrhniki. Vrednost ca. 50.000 Din. Poja-uiia daj« jris-arna dr. Stan. Lapajne, Ljubijana, Aleksandrova e. št. 2/1. 7075 Foto rmaterji! Aparati in vse druge potrebščine se dobijo pri fotografu Fr. Aparnik-u. Kamnik 3732 Hemeroidi (zlata žil»i nastanejo najpogosteje zaradi slabega obnavljanja -novi. (^.manjkanja redne prebave kakor tudi slabega mešanja in obnavljanja krvi. 0—12 tedensko uživanje prirodneea »Plan-lnka« zdravilnega čaja bo izvrstno delovalo na nečisto kri ia ua radi t-ga nastale škodljive posledice Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« zdravilni čaj. ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Diu 20.— z napisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljubljana. Kongresni trg. Sivi lasje eo v ranici največji sovražnik mlario-ti, a gotovo kv»rij"o lepoto v«ake dame «EXCELSJOR - HENNE* od dr Doraine & Cie., Pariz, barva lase p»rfekt- nj in enako v vseh niansah iako la' ko in enostavno za vsa Ne maže .roke, glave niti perila Popolno'ua neškodljivo za la-e in za uspeh vsakemu jamčimo Garnitura 36 Diu CENTIFOLIA, kozmetiški zavod, Zagreb. Jurišičeva 8 — Zai.t^vajte brezplačne ilustrirane profpekte! ?2va 64 VVafienfafcršk Mairser A. Q. Obermdori (Nemčija), lastnik jugo-sTo venskega patenta št. 958, pod naslovom: Revolver, koli se sam cd sebe puni" želj prodati ta patent aH dati licenco za istega. Informacije daje dr. Janko OEp, advokat Beograd, Kralja. Milana 48. 3707-a lire i psitbaega ebve*tU» I Potiti v dno duše naznanjamo, da je gospod Franc Brinar šolski uprav, v p., imetnik reda sv. Save 5. st. itd. dne 10. marca v 64. letu starosti po kratki bolezni odšel v okrilje Vsedobrega uživat večni pokoj Ptgreb milega rajnika se bo vi šil v Go'ovljah pri Žalcu v torek, dne 12. marca, ob 10. uri dopoldne. V Goto v) j ah, dne 19. marca 1929, Tonček, Tilka, Francek, otroci - Jt že brat Nabava bučnega olja. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 20. marca 1929 ob 11. ni nabavo: 1000 kg bučnega olja Pogoji se dob? pri podpisani. !Z p.Sin rne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 2433. 3729 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 20. marca t. ob 11. uri 5.000 kg pšenične moke št. Og 5.000 kg » » » Ogg 15.000 kg » » » 6. Pogoji se dobe pri podpisani. Kavcija po zakonu. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 2436. 3728 /.fistonj Vam pošljemo na ogle«i ilustr reviji „Domači prijatelj" in „Naš Obzor" pišite dopisnico na PoSlni predal 291. Ljub liana 27N9 n □□□□□CiDGCDDDLID □□□□□□□□□□□□□□[:, Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Rokovn ači spisa! Fr. Govekar II! izdaja Broširana kniiča veha Din >(.).— E Knjigarna Tiskovne zadru- C ge v Ljubljani g n 234 □ '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□njar Vem, ki >o za in j krat spremili mojega oče a prisrčna zahvala! Tekla pf. Kleiamayr Ljubi,ana, 11. marca 1929 Pogrebu! zavo'1 J. Gajštk, Vodmat-Ljubljana. Zahirala. Za mnoge izraze sočutja in darovalcem vencev ob smrti moje soproge iti naše drage mamice Genovefe Kifzer izrekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa onim, k.i so nam stali ob bolezni z nasveti in dejanji na strani, kakor tudi onim, kj so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Trbovlje, 12. marca 1929. 3733 ŽALUJOČI OSTALI. v V \ 'i i1 V V \\ \ \ \U\\ \\l w . '|| \ 1 . 'i '| \ »i, 'i, 'i I I, \\ ............... i \ \ \ \ \ \ \ \ \ s \ % \ L \ \ \ \ \ \ \ VY V\ M \ \ v \ cR*^»siaMiiiiIiqrii/li||iHiiiraBiinmfmiimfiii»ijm»fijfi J ij 'i, K V' >1 'l \ v VOŽNJA OB DEŽEVNEM VREMENU ČE SO CESTE MOKRE IN POLNE PROMETA jiiiiiiiiiiiiiiiiii;:- i:;!':!iii!l!|jiinKiii| iiiiMiiiiiiiiiimniiMii Sillllllllii^iSiU^HIljliilliiiiHfliinnh^ !IfHHf!IJifIHHflH!nJiHNHi!llJffIHl!liill iniitllllliUlIliaMnnHIlllSIliminiHHBNUIlinMfafV^BMf IfiSIIIIIHfiHllIBItlfilimilllfimiHUtllli 'l '". i' ■ MI:IIIIii!i;;i;tiiuuiIJimMmiinu:niHti l!!!l!lill!lll!l!llllllllll!il!ii!!iW Shiiiriii.....um........................iiiiMinMiiiBiliniiiiimifiiiiiiiiifflniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii- o M8 mi dajte vo2 s 6 cilindri z glavno, na sedmih ležiščih ležečo gredjo, da gladko, trenutno in bliskovito zdrčim proč od kraja, kjer je promet oviran. Dajte mi hidravlične zavore z notranjo ekspanzijo, katere nikoli ne odpovedo, nikoli ne zdresnejo, četudi jih uporabljaš na opolzkih deh. Dajte mi voz, nisko zgrajen za sigurnost, s širokimi razglednimi okni, s kontrolno pripravo, katera je enostavna, hitro deluje in to je, kar jaz želim. Trije veliki iestcilinderskt tipi, to so Chrysler Imperial, Cbrysler 15', Chrysler '65'.' Stirtctlinderski ' P ly mouth, je tudi znamka Chry sle r. C b ry sle r-jevi vozovi vseh tipov in cen! Oglejte st modele v zastopnikovih izložbah. Pilite Po Kataloge! GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. SMYTH, BEOGRAD, ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA: AMERICAN MOTORS LTD. ZA MARIBORSKO OBLAST-MA RI BOR: AMERICAN IMPORT CO. Chrysler Motors Detroit, Michigan Uporabljajte za nego ust, zob in dlesni nedosegljivo angleško K O L Y II O S pasto za zobe Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Najboljše tamburice faritaševega in sremske^a sistema 'zdeluje sn razpošiiia ob amsm; stara tirv rvormca tamburiq Stjepan M. Gilg SISAB 610 » „ KaCiceve »74 Hrvatska Cenovnih amburit pošljem na zahtevo iastonj. Odlikovan z 2 /.latima kolajnama. 1 Samo iz originalne kg fobanc ri- patent-moke dobiva najboljše pecivo! Urejuje Davonu Ravlj.u. LtJaja tuuzorcij «Jara> Adull Ribuikai. U NaruOno Uskart* d. d. kot tiskarnarja tram JezeršcL in»er«Uu dei je odgovoren Alojzij Novak Vsi t Ljubljani.