C i
Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 10. FEBRUARJA 1994
S seje izvršnega sveta
Vec za »socialna« javna dela?
Občinska sekretariata za gospodarstvo in za družbene dejavnosti naj pripravita predlog o obsegu javnih del centra za socialno delo v Kamniku. Tak je bil sklep, ki ga je sprejel izvršni svet, ko je 26. januarja obravnaval ugovor tega centra, ki ni soglašal z odobrenimi sredstvi, v višini 2 milijonov tolarjev za izvedbo javnih del »Pomagam tebi in sebi«. V okviru tega programa naj bi z javnim delom na področju družab-ništva in pomoči na domu in učno vzgojne pomoči na domu' zaposlovali okrog 30 ljudi. Po predlogu centra naj bi za te namene potrebovali najmanj okrog 10 milijonov tolarjev. Članom izvršnega sveta se je zdel tak znesek previsok, menili so, da bi se morale nekatere oblike pomoči, zlasti pri učenju, bolj sistemsko urediti, pri tem pa upoštevati tudi prebivalce na podeželju.
Na cestah in komunalnih napravah v občini je ob lanskem
Naslednja, 4. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 24. februarja. Prispevke sprejemamo do srede, 16. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 22. februarja.
decembrskem deževju nastalo za okrog 2,7 milijarde tolarjev škode.
Gre za okrog 30 plazov in usadov na demografsko ogroženih območjih Tuhinjske doline, Črne in doline Bistričice. Prvo poročilo komisije o ceni te škode je izvršni svet sprejel. Poslali pa ga bodo tudi pristoj-' nim ministrstvom.
Po sporazumu o sofinanciranju obnove regionalne ceste skozi Motnik, ki bo veljala okrog 27 milijonov tolarjev, bo občina Kamnik prispevala okrog 7% celotne vrednosti naložbe. Ta denar bo namenjen izgradnji 260 m dolgega pločnika skozi Motnik. Glavnino denarja pa bo prispevalo ministrstvo za promet in zveze, ker gre za republiško cesto. Pripravljalna dela in odkupi zemljišč so že v teku. Celotna obnova pa naj bi bila končana do konca maja letos.
Izvršni svet je sprejel tudi novo odredbo o pristojbinah za kritje dela stroškov veterinar-ske-higienske službe v občini Kamnik in določil nove (višje) pristojbine.
Hkrati s sprejemom poročila komisije o opravljenih aktivnostih pri javnem razpisu za izdelavo makrozasnove uporabe termalne vode v Snoviku in z izbiro najugodnejšega ponudnika je izvršni svet razrešil komisijo, ki jo je vodil Marjan Štele.
Pogodbo o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije
na območju Novega trga v letu 1994, ki so jo sklenili izvršni svet, Svilanit, Komunalno podjetje, zdravstveni dom dr. Julija Polca in Zavod za usposabljanje invalidne mladine med drugim določa, da občina pokriva upravljalcem (Komunalnemu podjetju Kamnik) amortizacijo osnovnih sredstev, ki je v letu 1993 znašala 1.346.000 tolarjev. V primeru večjih vzdrževalnih del (sem ne sodijo redna letna vzdrževanja) pa bo občina na podlagi računov povrnila upravljalcem nastale stroške. Poleg tega pa naj bi občina poskrbela, da se bodo uporabniki toplotne energije na območju, ki ga napaja vro-čevod iz Svilanita, ogrevali na način, ki je v skladu z občinskim odlokom.
Cena energije, ki jo bodo določali na začetku ogrevalne sezone, je znašala na pragu kotlovnice v oktobru 1993936.990 tolarjev za MWh.
Na predlog kamniškega turističnega društva je izvršni svet razrešil 16-članski Prireditveni odbor za prireditev Dnevi narodnih noš 1993.
Sprejel je tudi sklep o pripravi predloga javnega razpisa za sofinanciranje izvedbe kulturnih, turističnih in športnih prireditev občinskega pomena v letu 1994. Predlog bosta sekretariata za gospodarstvo in za družbene dejavnosti pripravila do 15. februarja.
S.
Zeleni Kamnika
AVTOBUSNI PREVOZ
Marjan Vrankar
BUČ 20,
61219 LAZE V TUHINJU TEL. fax: 847-134
Nudimo vam prevoze z udobnimi turističnimi avtobusi s 37 ali 51 sedeži po konkurenčnih cenah.
Če ste pripravljeni sodelovati se oglasite po telefonu oziroma osebno. Na vašo željo pa vas obiščemo mi, da se lahko prepričate o naši ponudbi avtobusov.
Veselimo se vašega obiska.
MESO
KAMNIK Usnjarska 1
tel.: 831-103, 831-275
Poleg drugih ugodnosti pri nakupu naših izdelkov smo za vas v pustnem času pripravili suhomesnate izdelke po posebno ugodnih cenah v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku.
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so izdelani po izvirnih domačih receptih iz živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Občinska skupščina med vročo razpravo o delitvi letošnje proračunske vreče.
©Minska skupščina o osnutku proračuna 1994
V sredo, 2. februarja, je občinska skupščina kot osrednjo točko obravnavala in sprejela osnutek občinskega proračuna za leto 1994. Osnutek je bil na eni strani deležen pohvale, da ga je IS dobro pripravil, na drugi pa tudi številnih pripomb in predlogov več kot polovice od 44 navzočih delegatov.
Zaradi obsežne razprave o proračunu je skupščina na polovici dnevnega reda prekinila svoje delo in ga bo nadaljevala v sredo, 9. februarja, ko bo obravnavala še preostalih šest zadev.
O delu skupščine bomo obširneje poročali v prihodnji številki. (fs)
O varstvu pred naravnimi nesrečami
Zeleni Kamnika spremljajo tudi priprave na sprejem novega zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta namen so povabili na pogovor Bojana Ušenečnika, direktorja republiške uprave za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, ki je zbranim predstavil vsebino zakonskega predloga .
Poudaril je, da bo zakon slonel na dolgoletni tradiciji varstva pred nesrečami v Sloveniji, hkrati pa bo sistem varstva upošteval vse najboljše izkušnje zahodnih dežel. Med no-
vostmi v zakonu bo načelo, da povzročitelj plača vse stroške. To bo vplivalo na uvajanje varnejših tehnologij. Pomembno je tudi, da bodo vsi ljudje, ki bodo vključeni v katerokoli reševalno dejavnost, v svojih pravicah (nadomestila plač, zavarovanje itd.), izenačeni s pripadniki civilne zaščite.
Zaradi tega, da bi zadržali sedanje množično sodelovanje ljudi, bo težišče pristojnosti na tem področju na lokalnih skupnostih, ne pa na državi. Spremenjen bo tudi način zagotavljanja solidarnosti, ki se je v zadnjem času precej izrodil.
Tu bo še največ razprav. Predlagajo, da naj bi si vsak oškodovanec najprej sam pomagal, tudi z večjim obsegom zavarovanja kot doslej. Država naj bi
zagotovila ljudem le potrebne osnovne pogoje za življenje. Denar za take primere pa bi zbrali s posebnim zakonom.
(f. s.)
Anketa
Kaj menijo ljudje o novih občinah
Priprave na oblikovanje nove lokalne samouprave so zelo intenzivne. Na področju kamniške občine se vrstijo razgovori, sestajajo se krajani v krajevnih skupnostih in ponekod se že pripravljajo na referendume, da bi lahko lokalno samoupravo približali ljudem.
Izdelani so različni predlogi, variante, ponekod se z njimi strinjajo, drugod se bojijo, da ne bi prišli na slabše. V sedanji kamniški občini so predlagane
naslednje nove občine: v Komendi za KS Komenda, Križ in Moste, v Kamniški Bistrici za KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna, posebna občina in celotno Tuhinjsko dolino in seveda v Kamniku.
Ustavno sodišče Slovenije je s svojim sklepom razveljavilo nekatere zakonske določbe, kar bo odložilo neposredno odločanje, toda priprave tečejo naprej..
(nadaljevanje na 2. strani)
IO ljubljanska banka
Ljubljanska banka dd., Ljubljana Podružnica Kamnik
Nekaj prednosti, ki jih ima imetnik tekočega računa v LB d.d.:
- plačilna kartica LB omogoča enostavno
plačevanje brez pisanja čekov v večini trgovin, hotelov, zdravilišč itd.,
- za vse račune, ki ste jih plačali s plačilno kartico LB, Vam banka obremeni tekoči račun le enkrat mesečno,
- imetniki kartic LB dobite kredit in mesečno poravnate le 20% obveznosti ter z lahkoto načrtujete večje nakupe,
- banka Vam da kredit za nakup avtomobila,
- banka Vam da limit na tekočem računu,
- banka Vam plačuje mesečne izdatke brez provizije (stanarino, elektriko, RTV, časopise itd.) na dan v mesecu, ki ga izberete, torej Vam ni treba skrbeti, kdaj in kako boste račune poravnali,
- gotovino lahko dvignele 24 ur dnevno in 365 dni v letu na več kot 100 bankomatih po vsej državi,
: - v LB Vam izdamo Eurocard brez deviznega računa za enostavno poslovanje v tujini,
- LB ima veliko mrežo enot po državi in to mrežo še širimo.
Ljubljanska banka d.d. - pravi naslov za denarne zadeve
Anketa
Kaj menijo ljudje o novih občinah
(nadaljevanje s 1. strani)
Kamniški občan je o novi lokalni samoupravi že veliko pisal, tokrat želi slišati še mnenja posameznih ljudi, ki živijo na področju predvidenih novih občin, torej ljudi iz Kamnika in Kamniške Bistrice, mnenja ljudi s področja Komende in Tuhinjske doline pa bomo objavili prihodnjič.
S področja Kamniške Bistrice so nam odgovarjali:
Franc Grkman iz Črne
»Menim, da je ustanovitev novih občin po znanem predlo-
gu kar smiselna. Občina v Kamniški Bistrici bi lahko dobro delovala. Soglašam z ustanovitvijo štirih občin, toda le pod pogojem, da bi Kamnik bil upravno središče. Podoben sistem je bil v veljavi že 1936. leta. Naša občina v Kamniški Bistrici bi v mnogočem vplivala tudi na hitrejši razvoj kraja. Prepričan sem, da se bodo ljudje na referendumu izrekli za ponujeno.
Sedaj, ko imamo še nekaj več časa, pa bi morali vsa še nejasna vprašanja temeljito proučiti in pri tem ne prehitevati, seveda pa tudi ne čakati. Finančna situacija bi morala biti ugodnejša, sicer je vsako raz-druževanje vprašljivo.«
Miha Uršič, Kregarjevo
»Nove občine ne bodo ničesar spremenile, zato menim, da je vsako preoblikovanje nesmiselno. Kamniška občina bi mo-
pogojev za delo občine, ni industrije in pridobitvenih podjetij. Po dosedanjih izkušnjah bodo stroški funkcioniranja novih občin še večji in dodatne obremenitve temu primerne.
Upravni okraj mora postati Kamnik. Vsaka drugačna rešitev ne bi bila skladna z voljo ljudi. Veliko krajanov je podobnega mnenja.
Zato menim, da nova lokalna samouprava ne bo mogla doseči želenih učinkov.«
S področja Kamnika pa so odgovarjali:
Dr. Niko Sadnikar
»Predlog novih občin je preširok. Za ustanovitev štirih občin vsa področja nimajo osnovnih življenjskih pogojev. Menim, da je 3000 prebivalcev
Kamnik vsekakor velja. Ne morem verjeti, da bodo stroški nove lokalne samouprave nižji od sedanjih, čeprav nekateri izračuni, ki so bili tudi že objavljeni, trdijo nasprotno. Veliko škodo bi napravili, če bi z novo lokalno samoupravo zavrli ali zmanjšali vlogo krajevnih skupnosti.«
Rozka Lavrinc, Kamnik
»Novo lokalno samoupravo oziroma nove občine naj bi ustanavljali v okviru gospodarskih in drugih možnosti, ki so pogoj za uspešno delovanje. Menim, da obstoječe občine v Sloveniji po objavljenih predlogih preveč drobimo. Pred kratkim sem brala, da se je v spreminjanje občin vključila tudi Nemčija. Tam naj bi od 24.000 občin, kolikor jih je se-
rala ostati v sedanji obliki. Z delitvijo na več občin bomo le povečali stroške in s tem še dodatno obremenjevali davkoplačevalce. Upravni postopki bi se kvečjemu podaljševali, na škodo ljudi.
Če pa vendarle pride do odločitve o novih občinah, pa mora Kamnik postati sedež upravnega okraja, tega v nobenem primeru ni mogoče premestiti V kak drug kraj. Brez Kamnika kot upravnega središča bi naše področje ogromno izgubilo. Problemi bi se šepočasneje reševali kot sedaj. Še do danes ni v celoti sanirana škoda po poplavah. Prepričan sem, da ima veliko krajanov podobno mnenje o novi lokalni samoupravi.«
Ivan Kovač, Godič
»Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da občina Kamnik ostane v sedanji velikosti. Nova oblika lokalne samouprave ne bi prav nič spremenila. Na našem področju ni osnovnih
premajhno število. Vsaka občina mora imeti realne pogoje za delo, s temi predlogi pa že vnaprej nekatere postavimo v podrejeni položaj. Odločno podpiram ustanovitev mestne občine Kamnik in Kamnika kot upravnega okraja oziroma središča. Stroški delovanja novih občin, kljub nekaterim izračunom, bodo prav gotovo večji in bodo dodatno obremenjevali občane.
Pred oblikovanjem dokončnih predlogov, bi veljalo ponovno temeljito proučiti vse možne oblike nove lokalne samouprave in občanom ponuditi le tehtno utemeljene predloge.«
Albin Kladnik, Volčji potok
»Pri organiziranju novih občin bi morali upoštevati voljo občanov, da bi lahko nove občine dobro delovale. Menim, da je bilo do sedaj premalo konkretnih analiz, razen v zadnjem času, ki bi bile v pomoč pri odločanju na referendumu. Pomemben podatek za odločanje je tudi predlog bodoče uprave in število zaposelnih v njej.
V kolikor bodo predlogi novih občin sprejeti, bi moral Kamnik postati mestna občina. Kamnik je mesto z večstoletno tradicijo, zato bi moral biti tudi sedež upravnega okraja. Ne strinjam se z nobenim drugačnim predlogom. Če bodo prebivalci dobili dovolj podatkov, se bodo lažje odločali. Občina z dobrim in urejenim gospodarstvom ima perspektive, kar za
daj, te zmanjšali na 8000. Zelo slabo uslugo si bomo napravili, če bomo ob tem okrnili vlogo krajevnih skupnosti. Kamnik mora postati sedež upravnega okraja in mestna občina. Ima vse pogoje od prostorskih do kadrovskih in gospodarskih zahtev. Pri prikrivanju stroškov v novih občinah ne bi smeli prekoračiti dosedanjega nivoja.
Za takšno delitev kamniške občine po mojem mnenju ljudje niso preveč zainteresirani, zato bo potrebno pred referendumom ljudem nazorno pokazati na prednosti, ki bodo dosežene z novo lokalno samoupravo z novimi občinami. Kamniška naj bi se razdelila na štiri manjše.«
Takšno je videnje anketirancev o novi lokalni samoupravi. Prihodnjič bomo predstavili mnenja ljudi z drugih področij, kasneje pa bomo povprašali za mnenja tudi nekatere predsednike krajevnih skupnosti.
STANE SIMŠIČ
Petra Simona Čenčur — nova sodnica za prekrške
Občinska skupščina je razrešila Jureta Snoja, na njegovo željo, dosedanjega sodnika za prekrške, in izvolila Petro Simono-Čenčur iz Kranja za novo sodnico za prekrške - vodjo občinskega organa za prekrške Kamnik.
Komentar
Študije...
Že desetletja smo v Kamniku priče pojavu, da študije, za katere je bilo potrebno precej denarja, zginjajo v predalih. Ali za njihovo uresničitev zmanjka denarja ali pa se zamenja občinska oblast, ali pa se enostavno zaradi časovnega odmika nanje pozabi. Verjetno se, denimo, malokdo spominja, koliko različnih študij je bilo narejenih o ureditvi prometa skozi Kamnik. Toda kaže, da si še danes nismo na jasnem, ali je bila zapora motornega prometa po starem zgodovinskem mestnem jedru pravilna ali ne. Kljub mnogim študijam se tudi razvoj Velike planine ne premakne.
Sedaj se spet srečujemo z vprašanjem, kaj storiti s termalno vodo na Vasenem oziroma v Snoviku. Že pred več kot dvemi desetletji so najbolj ugledne slovenske ustanove v sodelovanju Balneološkega inštituta iz Zagreba izdelale debelo študijo o uporabnosti in možnosti izkoriščanja termalnega vrelca v Tuhinjski dolini. Toda več kot to, da je bilo za te študije odštetega veliko denarja, se ni zgodi-
lo. Zgodba o Vasenem se je ponovila pred dvema letoma, ko je Novna iz Slovenj Gradca naredila študijo o izkoriščanju termalne vode v okviru Programa razvoja demografsko ogroženih območij.
Te dni pa občina spet naroča novo študijo in sicer za izdelavo idejne makro zasnove uporabe termalne vode Snovik.
Spet bodo preučevali analizo »Strokovnih danosti« (vsaj tako piše v pogodbi) in delali geološke, pedološke, hidrološke, vodno gospodarske in druge preiskave, ki so bile že verjetno nekajkrat preučevane. Idejna ma-krozasnova bo stala »le« nekaj deset tisoč DEM. Vprašamo se, da ne bi kazalo narediti najprej temeljite inventure dosedanjih študij, ki leže po občinskih predalih. Morda pa je v njih kaj izvirnega, kar bi se dalo praktično uporabiti, več denarja pa bi raje namenili za to, da bi termalni vrelec čimpreje začeli koristno izrabljati. Na to pa Tuhinjci, pa tudi drugi, že predolgo čakajo. Morda pa se tokrat motimo? Če se ne, nas čaka samo še ena ponovitev šolanja na napakah! Vendar bo treba na tovrstne pomisleke občinskih poslancev v zadnji proračunski razpravi vsekakor odgovoriti.
FAC
Izvršni svet je obravnaval
Prostorski pogoji za Veliko planino
Z aktom o prostorsko ureditvenih pogojih za Veliko planino bodo določeni pogoji za graditev in prenovo objektov, za določanje gradbenih parcel, za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in za ohranjanje naravnih vrednot človekovega okolja. Pripravil ga je Razvojni zavod Domžale na podlagi projektne naloge z opisom razvojnih potreb, ki jo je oblikovala delovna skupina.
Izvršni svet je na seji 1. februarja sklenil javno ta osnutek razgrniti za mesec dni v KS
Kamniška Bistrica in Črna, kjer bodo tudi javne obravnave. Kamničani si ga bodo lahko ogledali v občinski stavbi.
Plečnik v Kamniku, življenje in delo kamniškega umetnika Vinka Železnikarja, perspektive kamniškega turizma, prometna obremenitev cest v Kamniku, razvoj šolstva ter Kamniška Bistrica in njeni pritoki bodo naslovi raziskovalnih nalog, ki jih je sklenil razpisati izvršni svet, in ki naj bi jih opravili kamniški srednješolci. Razpisan pa bo tudi poletni raziskovalni tabor za osnovnošolce.
Na podlagi informacije, ki jo je pripravil inšpektorat, so člani izvršnega sveta sklenili, da
mora upravljalec javnih prometnih površin in zelenic ob
kamniški avtobusni postaji te tudi zavarovati. Komunalno podjetje pa se zadolžili, da polovico parkirnih mest ob avtobusni postaji ponudi v najem, hkrati pa naj pripravi predlog za znižanje cen parkirnin.
Rezervirane parkirne površine ob kavarni Veronika bodo namenjene samo tistim stanovalcem Glavnega trga in Šutne, ki nimajo svojih garaž.
Izvršni svet je ugodil ponovnemu predloeuPašnih skupnosti Male in Gojške planine in za
vzdrževalna dela na kolovozni poti od Ušivca do Domžalskega doma, ki so jih planšarji
opravili lani, odobril 648.000 tolarjev. Celotna dela na 3200 m dolgi poti so veljala 1,212.000 tolarjev. Od tega so malo manj kot polovico poleg obeh pašnih skupnosti prispevali planinski domovi in GG Kamnik.
Precej več denarja pa bo morala občina zagotoviti za sanacijo plazu na Markovem. Od potrebnih sredstev, ki znašajo 9,370.000 bodo dela, ki jih bo kot najugodnejši ponudnik opravilo Podjetje za urejanje
hudournikov, zahtevala 8,87 milijona loiaijcv, i/aiam [«. w
do stroški dokumentacije, nadzora in asfaltiranja ceste.
F. S.
Podatki o občinskem premoženju do IS* marca
Ker bodo podatki o občinskem premoženju pri oblikovanju novih lokalnih skupnosti nujno potrebni, je izvršni svet sklenil, da mora biti vse občinsko premoženje popisano najkasneje do 15. marca letos.v
Potem ko je dr. Marko Že-rovnik seznanil izvršni svet z rezultati analize »Regional-
Bo razglasitev najboljših v Kamniku
Pretekli teden je kamniško občino obiskal dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Z njim je prišel tudi sekretar zveze, Lojze Šoster. S predsednikom občinske skupščine Maksom Lavrincem, predsednikom izvršnega sveta Mihom Novakom in s predstavnikoma kamniškega Turističnega društva Jožetom Pogačarjem in Dušanom Mesnerjem sta se pogovarjala o aktualnih vprašanjih delovanja Turističnega društva in drugih zadevah s področja turizma.
Pogovarjali so se tudi o možnostih, da bi bila letošnja prireditev ob razglasitvi najboljših turističnih krajev za leto 1994 v Kamniku. Vsekakor bi ta prireditev, ki jo neposredno prenaša TV Slovenija, veliko pripomaga turistični uveljavitvi Kamnika. Seveda pa je pogoj za to, da se letos Kamnik v skupini turističnih krajev pomakne le za stopničko navzgor. Lani je dosegel srebrno kolajno. Če bodo kamniški turistični, gostinski in javni delavci združili svoja prizadevanja in če bomo k temu prispevali svoj delež tudi krajani, bi lahko kaj takega tudi dosegli.
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana je v članku na 2. strani z naslovom »Proti delitvi občin za vsako ceno« v tiskarni pomotoma izpadel'prvi odstavek, ki se glasi:
Ljudje naj se sami odločijo, ali želijo v prihodnje na določenem območju imeti svojo občino ali ne. Nikogar v to ne bomo silili, niti mu ne bomo branili. Ta misel je od uvoda do konca obravnave prevevala posvetovanje predstavnikov občine in predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ki ga je 11. januarja sklical predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc.
Za nenamerno napako se bralcem opravičujemo
UREDNIŠTVO
nih pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik«, je ta sklenil z njo seznaniti vodstva vseh krajevnih skupnosti, povzetek pa objaviti tudi v Kamniškem občanu.
Izvršni svet meni, da bo kljub odločitvi ustavnega sodišča, da ne bo aprilskih volitev v starih občinah, preobrazba občin potekala v precejšnji časovni stiski. Predlog akademika dr. Vrišerja in študija strokovne skupine pri izvršnem svetu sta dobra strokovna podlaga za nadaljnje odločanje o novih občinah na Kamniškem. Ker so dosedanja stališča občanov in vodstev krajevnih skupnosti zelo različna in še zelo neusklajena, je izvršni svet predlagal krajevnim skupnostim in predsedniku občinske skupščine, naj se zbori občanov (do 15. marca) opravijo v vseh KS.
O oblikovanju mestne občine Kamnik bodo odločali prebivalci mesta sami, izvršni svet pa naj bi jim pri tem nudil strokovno pomoč, predvsem pri pojasnjevanju pogojev in prednosti mestne občine, zlasti pa posledic, če Kamnik ne bi dobil statusa mestne občine. Izvršni svet je tudi predlagal občinski skupščini, naj protestira pri Vladi in parlamentu zaradi nameravanega podržavljenja sedanjih prostorov in sredstev občine.
Glede priprave gradiva, s katerim se bo utemeljevala zahteva po sedežu upravnega okraja v Kamniku, je izvršni svet zadolžil sekretariat za upravo.
(jc)
Užalf enost, zaverovanost, nostalgija in še kaj...
(odgovor domžalskemu županu.)
V zadnjem »Slamniku« smo prebirali Vaš govor, ki ste ga imeli na Miklavževo pred občani Mengša. Dalo bi se trditi, da je to neke vrste »poslanica«, v kateri se poleg ostalega ustavljate tudi pri problemu oblikovanja okrajev v letu 1994.
V tem zapisu Vam želimo odgovoriti le na majhen izsek iz problematike, ki jo skoro deklarativno ponujate; in da bi se glede tematike našega odgovora kar najbolje razumeli, bomo tu reproducirali le tisti del Vašega govora, na katerega Vam danes javno oponiramo. Po zapisu iz Slamnika se glasi:
»Drugi problem leta 94 bo oblikovanje okrajev in določanje sedeža. Dosedanja prizadevanja odgovornih Domžalčanov, ki smo skušali predlagateljem zakona dopovedati, da je smotrno oblikovati okraj Domžale-Kamnik s sedežem v Domžalah, so sicer trenutno obrodila sadove, vendar odločitev še ni dokončna in boj za svoj prav iz užaljenosti pa tudi zaverovanosti v preteklo »veličino« bo še trajal. Napak bi tudi bilo. če bi upoštevanje naših zahtev pripisali osebnim prispevkom posameznikov ali skupin, morda celo strank, kar se kaj hitro lahko zgodi. Odločitev jc namreč posledica argumentov, ki so. prevagali, naša zasluga je samo v tem, da smo to pravočasno in na pravih mestih posredovali. Argumentov je veliko (statističnih in opisnih) in imeli ste se z njimi priložnost seznaniti iz drugih prispevkov v našem časopisu«. (Konec citata.)
I. Teritorialna razmejitev okraja.
Najprej trdite, da ste kot »odgovorni Domžalčani« tudi predlagatelji Okraja Domžale-Kamnik. Ta vaš predlog je kaj kratkega daha, opomniti Vas namreč moramo, da ste se od prvih zamisli naprej (druga polovica leta 1991) kar dosledno (se danes) zavzemali za formiranje okraja Kamnik-Domžale-Litija, 23 pkraj Kamnik-Domžale pa le varianto in to šele v zadnjih mesecih.
Nerealnost, nesmotrnost in nelogičnost formiranja okraja Kamnik-- Domžale -Litija ter utemeljenost formiranja »Kamniško-domžalske-ga« okraja je bil predmet večkratne obravnave IO Kluba intelektualcev Kamnik, skupna stališča pa nato strokovno obdelana in pod naslovom »O problematiki regionalne organiziranosti« v dveh delih predstavljena javnosti. (»Kamniški občan«, 25. VI. 92in9. VII. 1992).Ta elaborat je bil v začetku novembra 1993, torej neposredno pred tako imenovanim »prvim branjem v par-
lamentu«, posredovan tudi vašemu poslancu g. Leniču.
II. Sedež okraja.
S tem elaboratom smo (KI Kamnik) na osnovi:*
- številnih žc obstoječih dejstev ter v zadnjih desetletjih se pojavlja-jočih in razvijajočih aktivnosti in
- realno verjetnih smeri razvoja celotnega teritorija hoteli okvirno dokazati predvsem upravičenost formiranja tega okraja (Kamnik--Domžale), ki ga prvotni republiški dokument o zasnovi ni niti omenjal, še manj predvideval.
Vse te premise smo preko razpoznavne identitete področja zasnovali na naslednjih treh bistvenih kriterijih:
- gospodarstvo in ekonomija,
- trendi zgodovinskega razvoja ter
- kulturne značilnosti in posebnosti.
Glede sedeža okraja sploh nismo podali predloga. Predlog za Kamnik je republiški organ sam določil.
Šele po prvem branju ste se vi kot »odgovorni Domžalčani« pojavili kot predlagatelji sedeža v Domžalah. Upravičeno menimo, da ste se za to odločili mimo kakršnegakoli posveta ali pa dogovarjanja s Kamnikom, torej popolnoma samovoljno, pa čeprav vprašanje sedeža ni zgolj v vaši domeni.
Preko nam neznanih poznanstev in »navez« ste tako uspeli, da je državni aparat sestavil in preko vlade predstavil nov, po volji vas kot »odgovornih Domžalčanov«, predlog.
Še sreča, da ga parlament ni sprejel in da se je odločil za postopek vračanja v tako imenovano »prvo branje«.
S tem predlogom ste v koliziji s svojimi stališči, ki ste jih v istem nagovoru Mengsanom precizirali takole:
»...zakaj malo verjetno je, da bo povezovanje v pokrajine učinkovita protiutež centralizacijskim težnjam vlade preko okrajev.« (konec citata)
V tej navezi torej najprej menite, da jc formiranje okrajev zaradi cen-tralizacijskih teženj lahko škodljivo, torej nesmotrno; v samem predlogu predlagateljem zakona pa z »dokazovanjem« ravno obratno, seveda (verjetno) ob predpogoju, da bo središče v Domžalah.
S podobno kolizijo ste v govoru Mengsanom postregli tudi v naslednjem Vašem odstavku:
»Strokovnjaki argumentirano opozarjajo na nesmiselnost drobljenja sedanjih občin za vsako ceno in brezciljni boj za centralizacijo oblasti v upravnih okrajih...«
Tisto o »drobljenju občin« je ver-
Po sledeh
delegatskih vprašanj
Vprašanja brez odgovora
Na pobudo Marjete Humar je sekretar skupščine pripravil pregled delegatskih vprašanj in pobud, na katere delegati še niso dobili odgovora. Seznam je kar zajeten (preko 80 vprašanj) in sega celo do 3. seje občinske skupščine nazaj (doslej je imela skupščina 35 sej). Številna od teh vprašanj so bila posredovana tudi republiškim organom. V svojem odgovoru sekretar skupščine pojasnjuje, da ne more dati ustreznega pojasnila, zakaj kljub večkratnim urgencam pristojni organi, tako v republiki kot v občini, še niso odgovorili. Občinski statut in poslovnik pa zoper tiste, ki odgovorov ne dajejo, ne predvidevajo nobenih sankcij. Res pa je tudi, da nekatera vprašanja niso več aktualna, pa tudi nekaterih ljudi in organov, ki bi morali odgovoriti, zaradi njihove razrešitve ni več.
Izvršni svet o odgovoru še ni odločil
(Popravek)
Pod naslovom Samostojnega spomeniško varstvenega zavoda "e bo, smo v prejšnji številki pomotoma objavili predlog odgovora na delegatsko vprašanje Marjete Humar, ki ga je pripravila strokovna služba, vendar o njem izvršni svet še ni odločil. Zato ga ne moremo jemati kot odgovor IS. IS je sklenil, naj zavod za urbanistično načrtovanje pripravi spremenjen in dopolnjen predlog odgovora in ga predloži v obravnavo izvršnemu svetu. Prizadetim in bralcem se za napako opravičujemo!
Urednik
jetno kar smiselno, no, tisto o »upravnih okrajih« pa spet in znova diametralno predlogu »odgovornih Domžalčanov« predlagatelju zakona.
III. Užatjenost, zaverovanost in nostalgija.
Več kot točna je vaša ugotovitev, da odločitev še ni dokončna; popolnoma deplasirana pa tista, v kateri trdite, da bo boj (Kamnika) za svoj prav iz užaljenosti, pa tudi zaverovanosti v »preteklo« veličino še trajal.
Vidite, g. župan, Kamnik ni užaljen, nostalgičen ali zaverovan v »preteklo« veličino. Njegova »veličina« (če jo poimenujemo z Vašim terminom,) jc namreč v tem, da je prisotna skoro tisoč let in to ne le na našem, pač na tudi na nacionalnem in širšem svetovnem prostoru. Kamničani niso zaverovani vanjo, pač pa jo le spoštujejo, cenijo in negujejo. In to je nenazadnje lastnost ponosa, ki ga z največjo spošt-Ijivostjo do samega sebe negujejo prav povsod po svetu. In v tem so svojevrstne zgodovinsko-človeške prednosti, ki jih sploh ni moč niti nadomestiti niti uravnotežiti, še manj pa zamenjati s čim drugim.
Američani bi rade volje žrtvovali na desetine milijard svojih dolarjev za kako dodatno stoletje Kolumbovega odkritja in niti na pamet jim ne pade, da bi glavno mesto preselili v New York ali pa Chichago, ker sta pač večja, bolj razvita in »perspektivna« kot se čisto neutemeljeno izražate Vi glede Domžal.
Nemci bodo svoje glavno mesto znova preselili v starodavni Berlin, ne pa v Hamburg, Bremen ali Miinchcn, ki so ekonomsko močnejša mesta kot Berlin, pa čeprav jih bo ta selitev veljala kar nekaj milijard DEM.
Francozi bi menda ponoreli, če bi se vlada nenadoma odločila za preselitev v Marseille ali pa Lyon, ki sta, vsaj glede gospodarske pomembnosti, nedvomno zanimvejša od Pariza.
Ali si lahko predstavljate selitev glavnega mesta Švice v Zurich ali pa Ženevo? Verjetno ne, pa čeprav je Bern po vseh Vaših kriterijih daleč zadaj.
Sicer pa Vam je kot intelektualcu prav gotovo znano, da je takšnih primerov na svetu še in še. Pa tudi znova nastajajo.
Brazilci so po načrtih svetovno znanega arhitekta Le Courbussierja za drage milijarde zgradili Novo Brasilio in jo razglasili za glavno mesto republike, pa čeprav leži nekje daleč proč od ekonomskega dogajanja dežele.
Nekaj podobnega so si omislili in tudi realizirali državljani Slonokoščene obale.
Seveda se zavedamo, da teh primerjav ne gre vzporejati s sedanjo divjo, »na horuk« in »revolucionarno« načrtovano menjavo sedežev nekaterih okrajev v Sloveniji. Hočemo vam le priklicati v spomin tiste tradicionalne in zgodovinsko utemeljene težnje, ki jih tudi sodobni svet spoštuje, ceni in skrbno neguje. S tem pa še daleč ne veljajo Vaši neprimerni in deplasirani epitetom, s katerimi ste počastili Kamnik v svojem nagovoru Mengsanom.
Tudi mi se zavzemamo za dogovarjanje, ocenjevanje in sprejemanje odločitev in to ne le na osnovi tradicionalnih in zgodovinskih, pač pa tudi sedanjih realnih pokazateljev ter perspektivnih trendov. O tem pa v vašem nagovoru ni niti besede, pa čeprav istočasno vehementno trdite:
»Argumentov je veliko (statističnih in opisnih) in imeli ste se z njimi priložnost seznaniti iz drugih prispevkov v našem časopisu.« (konec citata)
Iz vašega dokumenta št. 01100 -7/93 glede zahteve, da se za sedež okraja določi mesto Domžale, so razvidni zgolj navrženo-opisni, ne pa kvantitativni ali kvalitativni argumenti.
Iz dokumenta, ki ga je sestavil mag. Andrej Gulič, je razvidnih le nekaj v prid Domžal nanizanih postavk okoli določanja »optimalno-sti« okrajnih središč, kar velja zlasti za prve tri, le načelne, nekritične in globoko sporne dileme na peti strani omenjenega dokumenta. Ker pa so stališča v tem dokumentu jasno izpostavljena kot njegova lastna, si lahko predstavljamo, da niso identična stališčem Urbanističnega inštituta Slovenije, kjer je avtor zaposlen in v katerega imenu svoja stališča tudi pošilja.
Z zadnjim predlogom vlade, ki umika parlamentarno razpravo o sedežih okrajev in predlaga uvajanje začasnih upravnih središč na sedeže sedanjih občin, se ta sporna problematika sicer začasno umika v ozadje, ostaja pa vsekakor latentno prisotna.
V tem vidimo potrditev stališč, ki smo jih (KI) nanizali v 4. in 5. točki našega prvotnega dokumenta izpred dobrega leta in pol:
4. točka: »Sleherno hitenje in prehitevanje je spričo DOLGOROČNEGA značaja celotnega projekta nevarno in škodljivo početje.«
5. točka: »Dvomimo, da bi se še pred koncem tega desetletja lahko sporazumeli o tistih najoptimalnej-ših elementih, ki bi bili sprejemljivi za slovenski prostor v celoti.« (konec citata)
Ker smo prepričani, da bo konec koncev vendarle prevladal razum, se znova obračamo na odgovorne organe obeh občin s ponovljenim predlogom strpnega in arugmenti-ranega dogovarjanja.
Klub intelektualcev Kamnik mag. Cene Matičič (predsednik),
Nihalka Velika planina ustavljena
Miha Novak, predsednik občinskega izvršnega sveta, je na zadnji seji skupščine 2. 2. 1994 obvestil delegate, da je tega dne prejel obvestilo vodje žičnic na Veliki planini, da je republiški inšpektor za žičnice izdal začasno prepoved obratovanja nihalke (gondone) na Veliki planini. Inšpektor je navedel dva razloga za tako odločitev: da ni bilo mogoče opravljati preizkusa delovanja posameznih delov varnostnega sistema, ki jih zahtevajo navodila proizvajalca, in drugič, ker nihalka nima po zakonu obvezne vetromerne naprave in je tako onemogočeno ugotavljanje hitrosti vetra. Obstoječo vetromerno napravo je namreč poškodovala strela. s.
Koledar turističnih prireditev v Kamniku
Datum in kraj
Prireditev
Informacije
v soboto, 12. februarja,Otroško pustno rajanjeKS Mekinje
ob 15. uri telovadnica TVD Partizan Mekinje v ponedeljek, 14. februarja, ob 18. uri Kavarna Veronika v torek, 15. februarja, ob 16. uri Športna dvorana Kamnik
Valentinovo, srečanje mladih in zaljubljenih Pustna povorka in rajanje
ga. Marija Reba tel. 832-716
MC Kamnik tel. 817-058
MC Kamnik ga. Sterle tel. 817-058
IS Občina Kamnik področje turizma
Na kratko
Nova skupščina podjetja Velika planina
V novi skupščini podjetja Velika planina zaklad narave d. o. o. bo po sklepu izvršnega sveta zastopalo občino kot lastnika podjetja 9 članov: Ivo Gašperič, Franc Jeras, Branko Novak, Miha Novak, Igor Podbrežnik, Demeter Sadnikar, Marijan Štele, Rudi Meršak, Tone Štele in Stane Zarnik, deseti član skupščine pa bo predstavnik delavcev. Za predsednika skupščine je predlagan Branko Novak, za namestnika pa Stane Zarnik.
Skupščina podjetja se bo sestala 10. februarja, obravnavala bo letni obračun in poročilo o delu upravnega odbora ter izvolila nov petčlanski upravni odbor.
Zarja - Kovis bo izdelala makro zasnovo uporabe termalne vode v Snoviku
Izmed dveh ponudnikov, IBE Elektroprojekt iz Ljubljane in Zarje Kovis d.d.d. Kamnik, je za izdelavo makro zasnove izkoriščanja termalne vode v Snoviku izvršni svet izbral kamniško podjetje Zarja - Kovis. Izbrani ponudnik mora za izdelavo prostorskega dela naloge pooblastiti strokovno institucijo, ki je registrirana za prostorsko načrtovanje.
Celoten kompleks pa mora obdelati po manjših prostorskih enotah tako, da bo v prvi etapi možno graditi večji bazen nepravilnih oblik, več manjših bazenov in gostinsko storitveni objekt. Pogodbena vrednost naloge bo znašala 36.000 DEM s 60% avansom in zagotovljeno fiksno ceno. Rok za izvedbo pa je 60 dni od plačila avansa.
Nove pristojbine za veterinarsko-higiensko službo
Po novi odredbi bodo pristojbine za kritje dela stroškov veteri-narske-higienske službe v občini Kamnik nekoliko višje od dosedanjih.
Za registracijo in cepljenje psov bo treba odšteti 700 tolarjev. Lovske organizacije bodo od vsake uplenjene divjadi na podlagi evidence o odstrelu plačale 500 tolarjev.
Zdravstvena spričevala za govejo živino bodo veljala 350, za prašiče nad 50 kg 125, za teleta in drobnico 190 tolarjev. Rejci perutnine bodo za vsako kokoš ali piščanca plačali po pol tolarja. Dražje pa bodo mačke, ki bodo lastnike veljale 350 tolarjev.
Te pristojbine bodo obračunavali upravni organi ob izdaji zdravstvenih spričeval, Veterinarski zavod za pse ob rednem cepljenju proti steklini ali ob registraciji, lovske družine ter zavod Kozorog.
S pristojbinami zbrana sredstva se bodo uporabila za kritje stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in drugih nalog veterinarsko-higienske službe.
(jc)
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU - OGLAŠUJTE
PNEUMATIC CENTER
POSLOVNO TRGOVSKI CENTER, Perovo 27, KAMNIK, tel. 061/812-878
AKUMULATORJI VESNA
2 LETI GARANCIJE NAJUGODNEJŠE CENE
- BOSCH - CHAMPION - BERU SVEČICE, METLICE BRISALCEV, FILTRI
- OLJA - CASTROL, VALVOLINE, OMV
- SPOJLERJI FOHA: FORD, LADA, CLIO, ŠKODA,
YUGO, NISSAN, OPEL, UNIVERZALNI
...Od 6.480,00 SIT DALJE
- ŠPORTNI VOLANI LUIGI
... Od 5.016,00 SIT DALJE
- AVTOKOZMETIKA - ZA NEGO AVTOMOBILA
- AVTOPREVLEKE
- AVTOPREPROGE - TEKSTIL, GUMI
- OKRASNI POKROVI OD 990,00 SIT DALJE
- KOMPLET AVTOOPREMA LAMPA
- CENTRALNA ZAKLEPANJA
- AVTOALARMI ESIMIT
- MEGLENKE, DODATNE LUČI
- AVTOPRTLJAŽNIKI - TIPSKI, MAGNETNI FAPA
- AVTOAKUSTIKA - PIONEER, BLAUPUNKT, SONY
- AVTOPLAŠĆI - MICHELIN, GOOD YEAR, NOKIA, BRIDGESTONE,
SAVA - SEMPERIT
- DUNLOP - PRODAJA NA DVA ČEKA BREZ OBRESTI!
OBNOVLJENI PLAŠČI - NAJUGODNEJŠE CENE GARANCIJA NEOMEJENA (DO IZRABE).
MONTAŽA PLAŠČEV - BREZPLAČNA
PRIPOROČAMO SE ZA UGODEN NAKUP!
KAMNIŠKI OBČAN
ljudje in dogodki
10. FEBRUARJA 1994
SO let pozneje. • •
Zveza borcev NOV Kamnik je 31. januarja 1994 pripravila komemorativno srečanje borcev in aktivistov NOB in še živečih begunjskih zapornikov. Tega dne leta 1944 je nemški okupator zopet streljal talce - Slovence. To je bil maščevalni ukrep okupatorske vojske nad zaporniki Begunj, ker je bil pred tem ustreljen nemški župan v Šentvidu.
S polnim avtobusom so kamniški udeleženci odšli najprej k spomeniku v Šentvidu, ki stoji na mestu, kjer so ustrelili 25 talcev, od tega 14 Kamničanov. Padli so ljudje, ki so hoteli živeti svobodno življenje. Padli so pod streli krutega sovražnika. Med ustreljenimi so bili večinoma izobraženci, ki so bili kot sodelavci NOB zaprti v Begunjah. Zaprti so bili zaradi ovaduštva. Dr. Niko Sadnikar, ki je vodil slovesnost, je govoril o namenih sovražnika in domačem kolaboracionizmu. Nedolžnim žrtvam so se poklonili z enominutnim molkom. Tu so se Kamničanom pridružili še nekateri svojci ustreljenih talcev. Vsi so nato skupaj odšli v Begunje, kjer so ustreljeni talci pokopani. Srh spreleti človeka pb pogledu na nagrobne
kamne z napisi talcev in nehote pomisli na poskuse rehabilitacije domobranstva. Marsikdo se sprašuje, kdo so ti ljudje, ki želijo omadeževati nedolžne žrtve, talce in borce NOB, jih enačiti z belogardizmom. Tu je tekla nedolžna kri, ki še danes spominja na tiste grozne dni. Nikoli jih ne smemo pozabiti, rane so še skeleče, zato bodo ostali zapisani v naših srcih. Bili so junaki. Vsakdo bo naletel na odločen odpor proti takim poskusom, ne bo dobil podpore, ampak bo kvečjemu deležen le pomilovanja.
Nazaj grede so se udeleženci tega spominskega srečanja dogovorili, da bodo prišli na tak obisk tudi prihodnje leto. V avtobusu so nekateri govorili o tedanjem času, opisovali teror okupatorja in vlogo njegovih sodelavcev - domačinov, ki so bili sicer redki, so pa povzročili veliko gorja in smrtnih-žrtev, zato jih ljudje prezirajo. Spomini na žrtve pred 50. leti pa še vedno opozarjajo. Nedolžni pa umirajo še danes v našem ne tako oddaljenem sosedstvu. Zakaj, zakaj...
STANE SIMŠIČ
Tu v Begunjah so pokopani talci, ki so bili ustreljeni v Šentvidu, med njimi je bilo tudi 14 Kamničanov.
Končana je
Na kamniških Žalah smo se od njega poslovili 18. januarja 1994. Poslovili smo se od borca - partizana, od neutrudljivega sodelavca, ki je vse svoje življenje posvetil skupnosti.
Rodil se je v kmečki družini 23. maja 1920 v Češnjicah pri Tuhinju. Tu je preživel otroška leta, hodil v šolo in pomagal na majhni kmetiji. Okupacija leta 1941 gaje močno prizadela. Že kmalu se je aktivno vključil v organiziran odpor. V drugi
Po priporočena pisma na pošto v Kamniku
polovici leta 1942 je bil z vsem srcem povezan z osvobodilnim gibanjem. Pomagal je partizanskim enotam, jih vodil po obronkih Menine planine, zbiral hrano in informacije o gibanju sovražnika. Nekaj mesecev kasneje, 23. marca 1943, je odšel v partizane. Grozila mu je aretacija. Najprej je bil borec Zasavskega bataljona in kmalu zatem borec Kamniškega bataljona. V Šlandrovi brigadi je bil od avgusta 1943. dalje, ko je postal vodnik voda, od februarja 1944 in vse do osvoboditve
po dolgoletnih pogajanjih, pismih in delegatskih vprašanjih, pobudah in predlogih je končno le prišlo do kompromisa med željami ljudmi, ki prebivajo v starem mestu (severno od METALKE), Tunjicah, Mekinjah in začetku Tuhinjske doline in ki spadajo pod pošto 61240 (Center), in samo Pošto. Tako tem ljudjem od 3. januarja letos ni treba več hoditi po priporočena pisma na Bakov-nik, ampak jih lahko dvigujejo na pošti v Kamniku. Pri tem je potrebno, dokler stvar ne bo popolnoma utečena, posebej paziti, kaj bo napisano na obvestilu, ki ga bo poštar pustil namesto priporočene pošiljke. Izjema so telegrami, po katere moramo še vedno, če nam jih poštar ni mogel izročiti, na Ba-kovnik.
Pošta loči več vrst priporočenih pošiljk. Ene dostavlja samo enkrat, druge pa, če dostava prvič ne uspe, dvakrat. Tiste, ki se dostavljajo samo enkrat, bo že takoj po neuspeli dostavi
moč dobiti na pošti v Kamniku (center), vendar zaradi tehničnih pogojev isti dan šele po 16. uri, naslednje dni pa v celem času poslovanja pošte. Tiste, ki jih dostavljajo po dvakrat, je pa moč prvi dan dvigniti na Ba-kovniku, po drugem obvestilu pa v Kamniku.
Će nam poštar ne more izročiti priporočene pošiljke, napiše obvestilo, kje naj to pošiljko dvignemo. Torej moramo pazljivo prebrati, kaj nam bo napisal: ali gremo lahko takoj na pošto v Kamnik ali pa moramo počakati na drugo obvestilo. Seveda pa velja vse to samo za ljudi, ki bivajo severno od trgovine Metalka. Za vse, ki so južneje, velja, da morajo, tako kot doslej, po priporočene pošiljke na pošto 61241 na Bakovnik.
Če bi kdo hotel dobiti natančna pojasnila, naj se le oglasi na pošti v Kamniku (center), kjer mu bodo prijazne poštari-ce in poštarji rade volje povedali vse podrobnosti.
B. POLLAK
Krmilni in jedilni krompir (tudi za sajenje) prodam.
Petrič Franc, Breg 3, Komenda, tel. 841-233.
Računovodske 4 storitve
za podjetnike
PRORAS, d.o.o
tel. 825-601
MATEJA MARKET
Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608
Ugodna pustna ponudba:
maslo 129 SIT
Piknik keksi (1 kg) 198 SIT
vino belo 117 SIT
kava (100 g) 66 SIT
pustni šink (1 kg) 748 SIT
- sirGauda
- šunka pizza
- olje Zvezda
- čokolino
538 SIT 592 SIT 176 SIT 165 SIT
Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - zado voljni boste!
maja 1945 pa je bil komandir čete. Udeležil se je številnih bojev, vedno je vse napore prenašal dobro, saj se je zavedal takratnih razmer. S svojim prispevkom v NOB in v povojni obnovi porušene domovine je pripomogel, da so bile rane hitreje zaceljene, zato mu je bilo nerazumljivo, da danes nekateri neodgovorno razplamtevajo medsebojno sovraštvo. Po vojni je nadaljeval z delom na številnih področjih v gospodarstvu kamniške občine. Zelo opazno je bilo njegovo delo v ETI Kamnik, ko je kot direktor podjetja sodeloval pri graditvi nove tovarne. Bil je zaposlen tudi v Komunalnem podjetju Kamnik, napredek je bil viden vsepovsod.
France Zore ni deloval samo v gospodarstvu. Povsem je bil povezan z življenjem kraja in občine. Številne naloge, ki jih je opravljal v kamniški občini
MALI OGLASI:
Honorarno ali redno zaposlitev dobi zastopnik pri prodaji slovarjev po domovih. Stimulativni zaslužek, strokovno uvajanje zagotovljeno. Informacije po tel. 727-051.
Potrebujete kakršnokoli pomoč pri pospravljanju, pranju, likanju, delu na vrtu, varstvu otrok, pomoč starejšim osebam... Tel. 817-077.
Najamemo stanovanjsko hišo v Kamniku ali okolici. Tel. 811-056.
Pridna in natančna intelektualka išče kakršnokoli delo na domu ali pri vas. Naslov je v uredništvu Kamniškega občana, tel.:831-311.
Prodam zazidljivo gradbeno parcelo v bližini Kamnika. Naslov je v uredništvu.
pot Franceta Zoreta!
in v mnogih političnih in društvenih organizacijah je sprejemal odgovorno in zavestno. Dolgo časa je deloval v Krajevni skupnosti Kamnik. Bil je njen predsednik in je pomagal razreševati mnoga zapletena vprašanja. Znal je delati z ljudmi, zato ni bilo večjih težav pri realizaciji.
Imel je občutek za objektivnost, zato so ga sodelavci upoštevali in okolica ga je spoštovala. Za svoje bogato in plodno delo je prejel številna odlikovanja, priznanja in zahvale.
Na kamniških Žalah se je od njega poslovila množica ljudi. Prišli so vsi, ki so ga cenili in ga poznali kot dobrega človeka, v polnem številu so prišli tudi lovci, saj je bil dolga leta član »zelene bratovščine«. Na zadnji poti so ga spremljali njegovi soborci, ljudje, ki so se v času NOB skupaj z njim skoraj goloroki odločno uprli sovražniku in njegovim domačim sodelavcem — kolaboracionistom. Franc je s srcem čutil, kje je njegovo mesto, zato je postal odločen borec med vojno in uspešen v povojnem obdobju.
V imenu borcev in aktivistov, v imenu organizacij in društev se je od njega poslovil Matevž Košir, ki je v nagovoru opisal njegovo življenjsko pot in Franceta orisal kot človeka, ki ni nikoli omahoval, ampak je vedno pošteno delal za koristi ljudi.
Od njega so se poslovili prijatelji in znanci, poslovili so se lovci, tudi z lovskim rogom in streljanjem, pevci Solidarnosti
pa so mu zapeli še zadnjo pesem.
Končana je pot nam dragega Franceta Zoreta. Bolezen, ki ga je napadla, mu je izčrpala moči in ga priklenila na bolniško posteljo in ga končno iztrgala iz naše sredine.
Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo še dolgo spominjali kot dobrega tovariša in prijatelja, spominjali se ga bomo kot iskrenega človeka. S solzami v očeh smo se še zadnjič poklonili njegovemu spominu. Njegovo življenje je bilo zelo plodno, zlasti pa človeško, zato je bilo slovo še težje. Pogrešala ga bo njegova družina, pogrešali ga bomo soborci, sodelavci in prijatelji!
STANE SIMŠIČ
Otroški dodatki
Nekateri občani se že obračate na naš naslov zaradi informacij o otroških dodatkih. Z novim zakonom bo nekaj sprememb, vendar pa je potrebno določena vprašanja uskladiti še z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Vemo, da bi radi čimprej uredili stvari, vendar vas prosimo za vaše razumevanje.
Pojasnila v zvezi z izvajanjem Zakona o družinskih prejemkih, ki zajema tudi otroški dodatek, pričakujemo od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v prvi polovici februarja. Dosedanja praksa je pokazala, da je bolje malce počakati in potem zadevo korektno izpeljati.
Upamo, da bomo uspeli določena vprašanja z Ministrstvom čimprej uskladiti in vas obvestiti o postopku vlaganja zahtevkov za otroški dodatek že v naslednji številki Kamniškega občana.
Vse občane prosimo, da zaenkrat še ne vlagajo zahtevkov za otroški dodatek, ker jih bo po vsej verjetnosti potrebno vlagati na novih obrazcih, ki jih še ni možno dobiti v knjigarni in bi torej prehitevanje podvojevala vaše in naše delo.
O vsem potrebnem vas bomo pravočasno obvestili preko Kamniškega občana in CATV IMPULZ.
ZAHVALJUJEMO SE VAM     ZA RAZUMEVANJE! CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Izvajanje zakona
o družinskih prejemkih
Starševski dodatek
Kdo je do njega upravičen?
- Mati, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali kakšnega drugega nadomestila plače pod pogojem, da je državljanka Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
- Na podlagi pismenega sporazuma z materjo lahko pod enakimi pogoji kot mati po 105. dneh pridobi pravico oče otroka, če je brez zaposlitve iz razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi.
- Oče otroka ali druga oseba, ki otroka neguje in varuje in sicer če
OBVESTILO
Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. I. RS, št. 26/90 in 18/93) obveščamo vse zainteresirane, da bo v času od 7. 2. 1994 do 7. 3. 1994 organizirana
JAVNA RAZGRNITEV
sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik.
Razgrnjeno gradivo bo na vpogled na sedežu občine Kamnik, Glavni trg 24, ter v prostorih Krajevnih skupnosti Volčji potok in Srednja vas.
JAVNA OBRAVNAVA razgrnjenega dokumenta bo v sredo, 2. marca ob 18.00 uri v prostorih Krajevne skupnosti Srednja vas, ter v
četrtek, 3. marca ob 18.00 uri v prostorih Krajevne skupnosti Volčji potok.
Vse zainteresirane vabimo na javno obravnavo.
POVZETEK VSEBINE RAZGRNJENEGA GRADIVA: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbe-noplanske dokumentacije občine Kamnik - dopolnitev 1993, se nanašajo na prostorske opredelitve Sportno-rekreacijskih predelov s spremljajočimi dejavnostmi v Krajevni skupnosti Volčji potok in Krajevni skupnosti Srednja vas.
Športno-rekreacijski predel Snovika predstavlja možnost razvoja turistične dejavnosti, predel v območju Krajevne skupnosti Volčji potok pa možnost igrišča za golf z dopolnilnimi storitvenimi programi.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO _NAČRTOVANJE
mati umre, zapusti otroKa ali ce je nesposobna za samostojno življenje in delo.
- Oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve.
- Upravičenke, ki so bile do dneva uveljavitve zakona upravičene do družbene denarne pomoči ob rojstvu otroka (vendar le od 18. 12. 1993 pa do 337. dneva otrokove starosti).
Kje pravico uveljavljati?
Na Centru za socialno delo, kjer ima mati stalno prebivališče Predložiti je treba naslednja dokazila: - potrdilo zdravnika o predvidenem roku poroda, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o stalnem prebivališču, številko tekočega računa ali hranilne knjižice in naziv banke, kamor se bo starševski dodatek nakazoval.
Pomoč za opremo novorojenca
Pravico do pomoči za opremo novorojenca ima mati s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Uveljavlja jo pri pristojnem Centru za socialno delo.
Mati se lahko odloči za zavitek za opremo novorojenca, ki vsebuje najnujnejšo opremo v prvih mesecih otrokovega življenja, ali za denarno pomoč.
Za uveljavitev pravice do pomoči za opremo novorojenca mora mati Centru za socialno delo predložiti:
- potrdilo o stalnem prebivališču, zdravniško potrdilo o predvidenem dnevu poroda, izjavo o izbrani obliki pomoči, številko tekočega računa in naziv banke, kamor naj se pomoč nakaže - v primerih, ko se bo mati odločila za denarno obliko pomoči.
Vse informacije in dodatna pojasnila glede zakona o družinskih prejemkih dobite na Centru za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, med uradnimi urami v ponedeljek, sredo, petek, od 8. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 16. ure ali po telefonu 816-031, 812-118
Funkcionala: Center za socialno delo odloči, da se starševski dodatek kakor tudi pomoč za opremo novorojenca dodeli v funkcionalni obliki, če to zahtevajo koristi otroka.
CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK
Ta prispevek je namenjen vsem prebivalcem v občini Kamnik, da se bodo lažje in pravilneje odločali na referendumu za predvidene občine v okviru nove lokalne samouprave. Podatki, ki jih navajamo, temeljijo na študiji »REGIONALNI PRISTOP K IZDELAVI DEMOGRAFSKIH IN GOSPODARSKIH KAZALCEV NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK«, ki jo je pripravila strokovna skupina za lokalno samoupravo pri izvršnem svetu občine Kamnik. Podatki se navezujejo na sedanjo občino Kamnik in nove predvidene občine: Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinj oziroma Tuhinjska dolina; med besedilom jih označujemo z geografskim terminom Kamniško, Kamniškobistriško, Ko-mendsko in Tuhinj oziroma Tuhinjska dolina. Te občine temeljijo na novi območni samoupravi in bodo nastajale po volji ljudi, tako kot jih opredeljujejo zakoni o lokalni samoupravi, volitvah in referendumu, sprejeti v Državnem zboru Republike Slovenije, decembra 1993 in januarja 1994.
OD PRVEGA POPISA HIŠ DO SEDANJE ROMUNSKE OBČINE
Podatki iz zgodovine nam povedo, da je bilo do sedaj na našem ozemlju več podobnih reform. Najprej so po odloku tedanje avstrijske oblasti, to je v letu 1770, oštevilčili hiše, s čimer je bila ustvarjena upravna-statistična podlaga za kraje. Približno štirideset let za te, v dobi Ilirskih provinc (1809 -1813), so bile na našem ozemlju ustanovljene prve moderne občine: Kamnik, Križ, Kapla vas, Šmartno in Motnik. Po zatrtju revolucije leta 1849 so avstrijske oblasti izdale prvi občinski zakon, ki se je dosledno naslanjal na katastrske občine. Občina, ki so jo tedaj imenovali krajevna (torej lokalna) občina, je bila po velikosti enaka katastrski občini, lahko pa je obsegala tudi dve ali več katastrskih občin. Zanimivo je, da so imeli ljudje tedaj rajši manjše občine. Leta 1850, ko so bile o tem volitve, so se ljudje na območju današnje kamniške občine izrekli kar v dvanajstih primerih za občine v velikosti ene katastrske občine in samo v šestih primerih za dve katastrski občini v eni krajevni oz. politični občini.
V zadnji četrtini 19. stoletja so začeli nastajati prvi politični okraji kot nove, večje upravne enote. Po velikosti so bili ti okraji približno taki kot današnje komunske občine, a ne v primeru komunske občine Kamnik; to je okraj z istim imenom po velikosti in pomenu precej presegal.
Pred drugo svetovno vojno in tudi v medvojnem času (1941 -1945) je sedanje ozemlje občine Kamnik pripadalo občinam Kamnik, Kamniška Bistrica, Bistrica, Motnik, Tuhinj, Nevlje, Komenda in delno občini Homec (kraj Šmar-ca). To in še nekatere druge občine (Mengeš, Radomlje...) so pripadale kamniškemu okraju do ukinitve 1. 1952.
Takoj po vojni, leta 1945, je nova oblast uvedla izredno majhne osnovne politične eno-fe, tako imenovane krajevne Uudske odbore (KLO). Ker je °>lo tedaj v okviru okrajnega 'judskega odbora Kamnik kar 52 takih enot, torej veliko preveč za uspešno upravljanje, je Prišlo eno leto za tem do zdru-*«ve nekaterih KLO-jev. Podatki iz leta 1948 povedo, daje mlo tedaj na območju kamnitega okraja še 39 KLO-jev. 'a razdelitev je ostala do leta '952, ko so bile ustanovljene
Pred nami je izredno pomembna odločitev!
nove občine, imenovane občinski ljudski odbor (OLO). Teh je bilo v okviru sedanje občine Kamnik sedem: Kamnik, Komenda, Kamniška Bistrica, Srednja vas, Tuhinj, Motnik in mestna občina Kamnik. Po državni direktivi leta 1955 pa vse te občine sestavljao sedanjo komunsko »organizirano« občino Kamnik.
Ker so v koinunski občini nastale težave v zvezi z zadovoljitvijo krajevnih potreb prebivalstva, je državna oblast nastalo praznino najprej zapolnila s krajevnimi uradi v Kamniku, Komendi, Tuhinju in Motniku, nato pa s krajevnimi skupnostmi, ki so bile vnesene v ustavo leta 1963 in ponovno potrjene v ustavi leta 1974. Na osnovi teh izhodišč je danes na območju občine Kamnik 25 krajevnih skupnosti, ki bi morale po zakonskih določilih skrbeti za ureditev krajevnih komunalnih naprav, za socialno in otroško varstvo, za kulturo, varstvo okolja, družbeno samozaščito prebivalstva itd., česar pa zaradi premajhne gospodarske moči ne zmorejo. Sicer pa jim preohlapna in neopredeljena ustavna vloga ne daje moči, da bi uspešno opravljale nujne naloge v lokalnih skupnostih, zato tudi nimajo pravega sistemskega položaja. Naloge, ki jih je treba opravljati v lokalnih skupnostih pa so vedno javne; na sodobni stopnji družbenega razvoja se morajo opravljati po eni strani v prid prebivalstvu, po drugi strani pa v prid državi. Zakon o lokalni samoupravi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 21. decembra 1993, navaja v 2. členu: »Občine so temeljne lokalne samoupravne skupnosti. Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Po predhodnem soglasju občine lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, če za to zagotovi sredstva.« Iz tega izhaja več pravic in neposrednega odločanja na lokalni ravni, kar je tudi temeljni namen, namreč težnja k evropski civilizaciji oz. demokraciji.
VELIKOSTI OBČIN
Ker so mnenja o velikosti občin v okviru nove lokalne samouprave in prednostih, ki izhajajo iz tega, med ljudmi v občini Kamnik zelo različna, v nadaljevanju primerjamo predvidene občine v našem prostoru s povprečnimi občinami v Zahodni Evropi. Povprečna slovenska občina je po številu prebivalstva (31.740) kar 4,5-krat večja in po površini (321 km2) 10-krat večja od povprečne evropske občine; tudi sedanja komunska občina Kamnik v tem ni na boljšem, saj je po prebivalstvu (28.962) več kot 4-krat večja, po površini 289,27 km2) pa 9-krat večja od povprečne evropske občine. In v kakšnem odnosu je do evropskih občin Kamniško, Kamniškobistriško, Komend-sko in Tuhinjsko? Podatki pojedo, da je Kamniško, ki bo predvidoma mestna občina, po prebivalstvu 2,6-krat, po površini pa 1,7-krat večje od povprečne evropske občine; Kamniškobistriško po prebivalstvu 2-krat manjše in po površini 3,5-krat večje; Komendsko po prebivalstvu 1,7-krat manjše in po površini 1,3-krat manjše in Tuhinjsko po prebivalstvu 1,9-krat manjše in po površini 3,1-krat večje. Sicer pa so praviloma tudi v evropskem prostoru manjše občine glede na prebivalstvo v hribovitem predelu, večje pa v ravninskem delu, zlasti na območju večjih mest.
V zvezi s tem veliko povedo tudi podatki o gostoti naseljenosti; medtem ko znaša naseljenost npr. v Švici povprečno okoli 160 preb./km , znaša ta v občini Kamnik povprečno 100 preb./km2. Bolj uporabni so podatki, ko neposeljen svet (visokogorje in hribovje) ločimo od poseljenega; neposelje-nega sveta je v občini Kamnik več kot polovica, kar pomeni, da živi na poseljenem svetu več kot 200 preb./km2. Ko enako storimo na Kamniškem, je gostota 450 preb./km2, namesto 284; na Kamniškobistriškem, 176 preb./km2, namesto 25; na Komendskem, 292 preb./km2, namesto 170 in na Tuhinjskem, 60 preb./km2, namesto 36,9. Iz tega sledi, da je na najslabšem
Tuhinjsko, medtem ko je na ostalih območjih naselitev dokaj ugodna, zlasti na nižjem Kamniškem in Kamniškobistriškem ter na Komendskem.
Da bomo imeli bogatejši (in tudi aktualnejši) vpogled na naravna in državna dogajanja v prostoru, kamor se navezujemo, navajamo v nadaljevanju izbrane podatke, ki (tudi) usmerjajo razvoj v našem življenjskem okolju.
NARAVNI POGOJI, KI SOOBLIKUJEJO NAŠE ŽIVLJENJE
Poučni so tudi podatki o zemljiških kategorijah, zlasti zanimiv je tisti del, ki je neposredno povezan z gospodarsko izrabo tal, to pa je vse, razen neplodnega zemljišča in močvirja (to je zaradi izjemno majhnih površin zanemarljivo). Sicer pa je neplodnega zemljišča v občini Kamnik 13,5%, na Kamniškobistriškem več kot 3/ 4, na Kamniškem, Komendskem in Tuhinjskem pa le 6,9, ' 4,9 in 2,9%. Poleg gozdov, ki pokrivajo v občini Kamnik več kot polovico občinskega ozemlja, enako je tudi na Kamniškem, je na Tuhinjskem skoraj dve tretjini gozdov, na Kamniškobistriškem nekaj manj od polovice in na Komendskem dobra tretjina, so v gospodarskem oziru najpomembnejše zemljiške kategorije njive in vrtovi, sadovnjaki in travniki, ki skupaj spadajo v višji kakovostni razred. Teh je v občini Kamnik nekaj nad dve desetini, na Kamniškem dobra četrtina, na Kamniškobistriškem manj kot desetina, na Tuhinjskem nekaj pod četrtino in na Komendskem nekaj odstotkov nad polovico. Medtem ko so pašniki in travniki v neposredni povezavi z živinorejo (na Kamniškobistriškem je teh več kot četrtina, na Tuhinjskem pa le nekaj manj), daje zemljišče višjega kakovostnega razreda osnovo poljedelstvu; ker je tega največ na Komendskem, je zato tam najbolj razvito in zaradi izvrstne zemlje tudi najbolj perspektivno.
ZNANJE SOOBLIKUJE ČLOVEKA IN GA BOGATI
Poleg do sedaj naštetih podatkov so pomembni tudi podatki o rasti števila prebivalstva, kjer sta v ospredju Komendsko in Kamniško, pa tudi delež kmečkega prebivalstva, ki ga je na Tuhinjskem blizu 16 odstotkov, kar je skoraj 2-krat toliko kot na Slovenskem in več kot 10% od Kamniškobi-striškega in Komendskega. Tudi delež ljudi s srednjo, višjo in visoko izobrazbo je izjemno pomemben; več kot znaša slovensko povprečje (34,0%) imata prebivalcev s srednjo izobrazbo le Komendsko in Kamniško, Kamniškobistriško in Tuhinjsko pa sta s 30,1% in 22,8% pod tem povprečjem; tudi odstotek ljudi z višjo in visoko izobrazbo ni ravno bri-ljanten, saj presega le Kamniško slovensko povprečje (7,0%), Komendsko s 5,2%, Kamniškobistriško z 2,7%, Tuhinjsko z 1,5% pa so pod povprečjem. Zaradi dokaj neugodne izobrazbene strukture prebivalstva bo treba še veliko storiti. Ljudi bo najprej treba motivirati, da se bo čim več mladih vpisalo v srednje šole in nadaljevalo študij za poklic na višjih in visokih šolah. Tudi delež zaposlenih v skupnem prebivalstvu je pomemben, saj je ta v občini Kamnik kar 11.412 ali 39,7%, od tega jih dela v domačem kraju slabe tri desetine, v druge kraje pa jih hodi nekaj nad sedem desetin ali več kot 8.000, toliko jih zaradi zaposlitve tudi dnevno migrira. Če pogledamo pobliže, jih hodi na delo iz domačega naselja na Kamniškem 57,8% ali 4.237, na Kamniškobistriškem 95,1% ali 1.179, na Komendskem 92,0% ali 1.406 in na Tuhinjskem 95,6% ali 1.190. Podatki, ki se nanašajo na posamezno območje, povedo, da je kraj zaposlitve v občini Kamnik, kakor tudi v posameznih enotah predvidene lokalne samouprave, izjemno raznolik. Za nekatere je bolj, za druge manj ugoden, najbolj ugoden pa je za Kamnik in njegovo bližnjo
okolico.
Medtem ko podatki o zaposlenosti temeljijo na ljudskem štetju iz leta 1991, se podatki o brezposelnosti nanašajo na 20. oktober 1993. Tedaj je bilo na Uradu za zaposlovanje v Kamniku registriranih 1.937 iskalcev zaposlitve, od tega jih je na Kamniškem več kot dve tretjini, na Komendskem in Kamniškobistriškem nekaj nad desetino in na Tuhinjskem nekaj pod desetino". V okviru posamezne teritorialne enote pa je delež iskalcev zaposlitve naslednji: na Kamniškem 15,5%, na Komendskem 11,3%, na Kamniškobistriškem 12,1% in na Tuhinjskem 10,9%.
Tudi podatki, ki se nanašajo na zaposlene v primarnem, sekundarnem in terciarnem sektorju, so zanimivi in poučni. V zvezi s tem je treba reči, da po posameznih sektorjih izstopajo naslednja območja: v primarnem sektorju Tuhinjsko s skoraj četrtino zaposlenimi (na drugem mestu je Kamniškobistriško z manj kot desetino zaposlenimi), v sekundarnem sektorju Kamniškobistriško z več kot polovico zaposlenimi (na drugem mestu je Tuhinjsko, ki ima tudi več kot polovico zaposlenih, vendar za okoli 2,5% manj kot Kamniškobistriško), v terciarnem sektorju Komendsko s tri in pol odstotke manj od polovice zaposlenih (na drugem mestu je Kamniško z en in pol odstotka manj zaposlenih). Kamniško torej v nobenem sektorju ne zavzema prvega mesta, ima pa največji skupni odstotek zaposlenih v sekundarnem in terciarnem sektorju, ki znaša 94.7%.
Študija obravnava še nekaj drugih podatkov o razvitosti, kot je podatek o številu telefonov na 1.000 prebivalcev, o dostopnosti osnovne zdravstvene oskrbe na 1.000 prebivalcev, o otrocih v vzgojnovarstvenih organizacijah, o deležu asfaltiranih lokalnih cest med vsemi lokalnimi cestami itd. Tudi tu so med posameznimi območji velike razlike, zlasti je velika razlika v številu telefonov, kjer Tuhinjsko in Komendsko izrazito zaostajata za Kamniškim. Tako je tudi z zdravstveno oskrbo, saj je v zdravstvenem domu Kamnik zaposlenih kar 20 zdravnikov in 13 zobozdravnikov, medtem ko na Komendskem opravljata osnovno zdravstveno dejavnost le zdravnik splošne medicine in stomatolog, ki mu je v pomoč tudi zobotehnična služba. Podobno je tudi na Tuhinjskem (na La-zah), vendar z razliko, da je ordinacija splošne prakse odprta samo polovico delovnega časa in da stomatologu ni v pomoč zobotehnična služba.
MOČNO
GOSPODARSTVO
SOOBLIKUJETA
ZLASTI
PODJETNIŠTVO IN OBRT
V okviru neposrednih gospodarskih dejavnosti velja postaviti na prvo mesto podjetništvo. V občini Kamnik je bilo leta 1993 registriranih kar 546 podjetij; od teh je oddalo po polovici leta (30. junija) polletni obračun SDK-ju le 316 ali 57,8% podjetij. Ta podatek pove, da je bilo v prvi polovici leta 1993 v občini Kamnik aktivnih samo 316 podjetij, od teh na Kamniškem 226, na Komendskem 52 in na Kamniškobistriškem in Tuhinjskem po 19. Glede na število delovno sposobnih ljudi pride povprečno v celotni občini Kamnik na 1.000 prebivalcev 22,7 podjetij; od tega na Komendskem 26,6, na Kamniškem 26,3, na Kamniškobistriškem 12,4 in na Tu-
(nadaljevanje na 6. strani)
KAMNIŠKI OBČAN
lokalna samouprava
10. FEBRUARJA 1994
Nadaljevanje s 5. strani
hinjskem 10,5. Pri tem je treba poudariti, da so vsa velika in srednje velika podjetja z družbeno in mešano lastnino na Kamniškem. Ta podjetja zaposlujejo večino delavcev in pridobivajo večino prihodka gospodarstva občine. Na ostalih območjih so manjša zasebna podjetja, ki pa so gospodarsko zelo uspešna, saj dosegajo boljše kazalce na zaposlenega.
Največ aktivnih podjetij je na Komendskem, kar nakazuje, da je poleg Kamnika in njegove okolice to področje gospodarsko precej homogeno in stabilno.
Poleg podjetništva ima pomembno mesto v občini Kamnik tudi obrt, saj je obrtnih delavnic po podatkih iz 30. junija 1993 kar 882. Z eno obrtjo je s tem povezanih v občini Kamnik, ki šteje po podatkih iz 30. 6.1993 28.962 prebivalcev, 33. ljudi. Med območji je tu na prvem mestu Komendsko, kjer pride na en obrat 20 ljudi, s 36 in 38 prebivalci mu sledita Kamniško in Kamniškobistriško in nato šele Tuhinjsko, ki z 41 prebivalcev na eno obrt zaostaja za Komendskim za več kot sto odstotkov. V okviru 882 obrtnih delavnic je skoraj polovica storitvene dejavnosti, nato proizvodne obrti, avto-prevoznikov, gostincev in privatnih trgovin. Na Kamniškem, Kamniškobistriškem in na Komendskem prevladuje storitvena obrt, na Tuhinjskem pa avtoprevozništvo.
V okviru 882 obrtnih delavnic je registrirano tudi 152 delavnic popoldansko obrti, kar znižuje redno obrt za dobrih 17%. Po podatkih Obrtne zbornice Kamnik je ta odstotek približno enak na Kamniškem, Kamniškobistriškem, Komendskem in Tuhinjskem.
DEJAVNOST,MIMO KATERIH NE SME SODOBNI ČLOVEK
Tudi zavodom, organizacijam in društvom je treba posvetiti pozornost, saj so odraz kulturne naravnanosti prebivalstva. V občini Kamnik je bilo 30. junija 1993 208 zavodov, organizacij in društev (k društvom so prišteti tudi klubi in družine), največ jih je na Kamniškem, skoraj dve tretjini; sledi Tuhinjsko, Komendsko in Kamniškobistriško. Zanimiv je podatek o društvih; ta pove, da pride na Tuhinjskem na eno društvo samo 174 prebivalcev, kar je mnogo bolje kot na Kamniškem, kjer pride na eno društvo 286 preb., Kamniškobistriškem 323 preb. in Komendskem 584 preb., kar je trikrat več kot na Tuhinjskem. Čim manjše je število prebivalcev na eno društvo, je praviloma več ohranjenih domačih navad, kar ob smiselni izrabi poleg kmečke ponudbe postane lahko zanimivo tudi v turističnem pogledu, da ne omenjamo Vasenega, kjer čaka izvir termalne vode (kar nekaj vrtin je v tem oziru pozitivnih) na ustrezno ureditev področja.
OSNOVNI POGOJI ZA USPEŠNO DELOVANJE NOVIH OBČIN
Predno preidemo k anketi, se moramo ustaviti pri pogojih, ki jih za uspešno delo občin predpisuje zakon o lokalni samoupravi. Sem spada enajst pogojev. Ti so:
1. Osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami: ta pogoj poleg Kamniškega zadovoljivo izpolnjujejo tudi Kamniškobistriško, Komendsko in Tuhinjsko.
2. Dostopnost osnovne zdravniške in socialne oskrbe: zdravniška dejavnost je osredo-
točena na Kamnik, enako velja tudi za socialno oskrbo. Na terenu je osnovno zdravstvo vpeljano (sicer v omejenem obsegu) na Komendskem in na Tuhinjskem, ne pa tudi na Kamniškobistriškem, ki se v celoti navezuje na zdravstveni dom v Kamniku. V Kamniku je tudi center za socialno delo, ki opravlja celotno socialno varstveno dejavnost, tako socialno preventivo kot postopke za socialno varstvene dajatve. Z novo lokalno samoupravo bodo to prevzele nove občine.
3. Osnovna šola: najbolj je urejeno osnovno šolstvo na Kamniškem, kjer delujejo tri popolne osnovne šole in osnovna šola za prizadeto mladino. Tudi na Kamniškobistriškem je
v tem oziru zadovoljivo, ne pa na Komendskem, kjer je popolna osnovna šola (v Mostah) nefunkcionalna in tehnično dotrajana, torej oporečna, v Komendi, kjer se stavba dograjuje za popolno osnovno šolo, pa manjkajo še najmanj trije razredi in telovadnica. Najslabše je na Tuhinjskem, ki nima popolne osnovne šole, 450 učencev pa je razdeljenih na pet dislociranih enot, ki se vežejo na osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku in na osnovno šolo na Vranskem. Načrtovana popolna osnovna šola v Smart-nem je zato velik izziv za to področje.
4. Osnovna komunalna opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe: tu so v ospredju Kamniškobistriško, Komendsko in Tuhinjsko, medtem ko Kamniško izpolnjuje te pogoje v tolikšni meri, da ni potrebno zanj navajati podrobnejših podatkov. Na Kamniškobistriškem je najbolj pereča kanalizacija, deloma pa tudi vodovod. Na Komendskem je zaradi večkratne higienske oporečnosti vprašljiv zlasti vodovod, pa tudi kanalizacija, ta pokriva Komendo (vendar ne vso) in predstavlja obsežno nalogo; med najbolj pereče probleme spada pokopališče v Komendi, kjer za klasični pokop skoraj ni več prostora, za žarni pokop pa je prostora le za približno 25 grobov. Tudi Tuhinjsko je komunalno slabo opremljeno, v ospredju sta zlasti vodovod in kanalizacija. Na Tuhinjskem ni zagotovljene stalne oskrbe z vodo; javni vodovodni viri so urejeni le v nekaterih naseljih v dolinskem delu in preskrbujejo le del naseljenega hribovitega zaledja. Oskrbo izven obstoječih vodovodnih sistemov urejajo z vaškimi vodovodi, v številnih primerih pa tudi individualno. Jeseni 1992 je bil ponekod nakazan tudi problem higienske oporečnosti pitne vode. Kanalizacije, ki bi odvajala odpadno vodo, na Tuhinjskem ni. Ponekod je urejeno le kanalizacijsko omrežje, ki odvaja meteorno vodo v potoke. Poleg vodovoda in kanalizacije ni povsem rešen odvoz smeti, zlasti iz KS Špitalič in KS Pšajnovice.
Razen na Kamniškem (v Kamniku), na Kamniškobistriškem, Komendskem in Tuhinjskem, lokalnih javnih služb ni.
5. Osnovne prometne in PTT storitve: Kamniško v osrednjem delu izpolnjuje ta pogoj v celoti, ne pa tudi na obrobju, v hribovitem delu. Bolj žgoča so ta vprašanja na drugih območjih občine Kamnik: na Kamniškobistriškem je urejenih npr. le okoli 20% lokalnih cest, na Komendskem je poddimenzioniranih kar 60% lokalnih cest, podobno je tudi na Tuhinjskem, kjer je navezava naselij s hribovitega predela na osrednjo prometnico v dolini izredno slaba; mnoge lokalne ceste so tudi poddimenzi-onirane, v zimskem času pa tudi slabo vzdrževane. Poleg urejenih cestnih zvez je med osnovnimi pogoji za dobro gospodarjenje tudi telekomunika-
cijska povezanost naselij in posameznih naseljenih hiš. Ta pa je pomanjkljiva tako na Tuhinjskem kot na Komendskem. Na prvem območju potrebujejo 400 telefonskih priključkov, na drugem pa 500.
6. Prostori za izvajanje lokalnih upravnih, društvenih in političnih dejavnosti: ker Kamniško izpolnjuje te pogoje, zato v zvezi z njim.ne bomo navajali podatkov, ustavili pa se bomo na ostalih treh območjih. Najprej na Kamniškobistriškem. To ima na voljo več prostorov v Godiču, nekaj prostora pa tudi v zgornjem delu gasilskega doma v Stranjah; prostori za neposredno občinsko delo torej so, ne pa tudi za politične dejavnosti. Na Komendskem so prostori predvsem v kulturnem domu, kjer sta tudi zdravniška in zobozdravstvena ordinacija; več prostorov je tudi za kulturne dejavnosti, za politične dejavnosti pa je možno prilagoditi kletne prostore, ki merijo okoli 260 m2. Poleg kulturnega doma je v Komendi na voljo večja soba v »Mejačevi vili«, pet sob v stari stavbi »Mejačevine«, ki jih zaseda Športno društvo Komenda, in več sob pod tribuno ob hipodromu, kjer ima svoje prostore konjeniški klub Komenda. Več prostorov je tudi v »Glavarjevi« bolnici v Komendi, kamor naj bi se po denacionalizaciji preselili iz kulturnega doma obe zdravniški ordinaciji. Nekaj prostora je tudi v Mostah, še več pa na Križu, kjer so domačini pred kratkim obnovili tako imenovani Breznikov dom. Tudi na Tuhinjskem je glede prostora zadovoljeno potrebam občinske uprave in drugih vzporednih dejavnosti. Največ prostora je v Šmartnem. približno 440 m2 (okoli 200 mf v kulturnem domu in 240 m2 v gasilskem domu); na Lazah v Tuhinju sta pisarna in sejna soba, v prostorih prosvetnega društva v stavbi, kjer je pošta. Sicer pa so dvorane za kulturne prireditve še v Srednji vasi, na Selah, v Špitaliču in v Motniku.
7. Pogoji za športno in kulturno dejavnost: tudi te dejavnosti so na Kamniškem urejene. Na Kamniškobistriškem so pogoji za delovanje v glavnem v prostorih osnovne šole, ob kateri je tudi zunanje asfaltirano igrišče, obstaja pa tudi urejeno smučišče na Repšah, kjer je postavljena 300 m dolga vlečnica. Na Komendskem je poleg kulturne dejavnosti razvejana zlasti športna dejavnost; poleg hipodroma so znana še teniška igrišča, pokrito strelišče za zračno puško, nogometno igrišče (vse v Komendi), igrišče za košarko v Komendi, Mostah in Križu, in še več drugih, med katerimi velja omeniti tudi urejeno drsališče in smučišče v Podborštu. Na Tuhinjskem so štiri odprta asfaltirana igrišča: v Tuhinju, v Šmartnem, na Selah in na Lokah, kjer je tudi teniško igrišče; dokaj razvita je tudi kulturna dejavnost, zlasti na Lazah, v Motniku v Šmartnem ... znan pa je tudi pevski zbor »Mavrica« iz Srednje vasi. Sicer pa je na Tuhinjskem kar 21 društev, klubov in družin, kar je relativno več kot na ostalih območjih občine Kamnik.
8. Dostopnost do bančnih in finančnih storitev: Kamniško izpolnjuje vse pogoje, ne izpolnjujejo pa jih ostala območja; Kamniškobistriško se navezuje na Kamnik, podobno tudi Tuhinjsko, ki v prihodnosti sicer računa na lastno ekspozituro Ljubljanske banke, podobno je s Komendskim, ki pa se povezuje v tem oziru tudi na bančno ustanovo v Mengšu. Sicer pa deluje na Komendskem v kme tijski zadrugi hranilnica in menjalnica. Čez približno eno ali dve leti pa bo po predvidevanjih v Komendi tudi banka za širše bančne in finančne posle.
9. Informacijsko-dokumen-
tacijska dejavnost; ta je na Kamniškem precej razvita, v ospredju sta Kamniški občan in lokalna televizija Impulz. Oba medija sta pomembna tudi za Kamniškobistriško, medtem ko prvi pokriva celotno območje, seže kabelska lokalna televizija le do Županjih Njiv. Poleg Kamniškega občana je za Komendčane pomemben tudi lokalni časopis Aplenca in Gorenjski glas, na katerega je naročenih kar precej družin. Na Komendskem se nahajata tudi dva arhiva: Arhiv občine Kamnik in Zgodovinski arhiv Ljubljana (deloma, za bližnje območje). Za Tuhinjsko je pomemben zlasti Kamniški občan, medtem ko seže kabelska televizija Impulz samo do naj-zahodnejših krajev Tuhinjske doline.
10. Požarna varnost: ta je na območju občine Kamnik v celoti urejena, sicer pa je gasilskih domov na Kamniškem pet, na kamniškobistriškem dva, na Komendskem trije in na Tuhinjskem šest. Težave nastanejo le takrat, in to po večini na Kamniškobistriškem, ko zagori gozd; ob obsežnejših gozdnih požarih je ponavadi za gašenje vedno premalo ljudi (gasilcev).
11. Civilna zaščita: poleg požarne varnosti je v občini Kamnik dobro organizirana tudi civilna zaščita, ki jo prva z opremljenimi enotami ustrezno dopolnjuje. Sedež občinskega štaba je v Kamniku, neposredno pod njegovim poveljstvom pa je tudi specializirana enota civilne zaščite, ki jo sestavljajo: gasilska enota, enota za prvo medicinsko pomoč, tehnično reševalna enota, enota gorske reševalne službe, enota za identifikacijo mrtvih in enota za uničevanje neeksplodiranih teles. Občinskemu štabu sledijo sektorski štabi civilne zaščite s pripadajočimi operativnimi enotami, ki teritorialno sovpadajo s predvideno novo lokalno samoupravo oziroma občinami: na Kamniškem, na Kamniškobistriškem, na Komendskem in na Tuhinjskem.
ANKETA, KI NAM NI BILA V POMOČ
Na anketo je od 25 naslovnikov odgovorilo le 14 ali 56%. Glede na to, da je po ustaljenih mednarodnih merilih anketa uspešna tedaj, če nanjo odgovori vsaj 60% naslovnikov, menimo, da smo bili pri tej akciji neuspešni. Razlogov za to je gotovo več, med njimi je tudi preslaba obveščenost o potrebnosti lokalne samouprave. Sicer pa je iz odgovorov na anketo razvidno, da večina ne loči dejavnosti novih občin od sedanjih komunskih. Nove občine se bodo ukvarjale zlasti z nalogami lokalnega značaja.
IN NA KONCU . . .
Na osnovi ugotovljenih podatkov lahko zaključimo, da sta Kamniško in Komendsko razviti področji, saj z večino kazalcev dosegata (ali presegata) slovensko povprečje, da je Kamniškobistriško manj razvito, a ima izvrstne pogoje za planinski turizem in da Tuhinjsko po proučevanih podatkih v povprečju precej zaostaja za razvitimi področji, razpolaga pa z nekaterimi potenciali, ki jih drugi nimajo (ohranjena tradicija, bogastvo gozdov, izvir termalne vode ...).
Vodja strokovne skupine za lokalno samoupravo pri izvršnemu svetu občine Kamnik DR. MARKO ŽEROVNIK
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS...
Petek, 11. februarfOiOb 20. uri
Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik
VEČER S PREŠERNOM V SEDMIH SLIKAH
Dramatiziran recital v izvedbi Kulturnega društva Šmarca
Sobota, 12. februarja, ob 19. uri in nedelja 13. februarja ob 15. uri
Kulturni dom Laze v Tuhinju
P. Shaffer: ČRNA KOMEDIJA
Predstava Mladinske gledališke skupine KD Zgornji Tuhinj
Vstopnice bodo v prodaji pred predstavo pri blagajni doma
Petek, 18. februarja,ob 19.30
Razstavišče Veronika, Kamnik
MUŠICA AETERNA: TOMAŽ PETRAČ, klavir
Izvaja dela W. A. Mozarta, C. Debussvja in A. Sre-botnjaka
Četrtek, 24. februarja,ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
LUTKOVNA PREDSTAVA »REGRATANIJA«
Izvaja Lutkovna skupina TRI iz Kranja
Vstopnice bodo v prodaji pred predstavo po 100,00
SIT.
Sobota, 26. februarja,ob 19. uri
Dvorana Veronika, Kamnik
GLASBENI RECITAL »PREDPOMLADNA SLUTNJA«
Krstna izvedba pesmi Franceta Balantiča v uglasbi-
tvi Sama Vremšaka
Izvajalci: Irena Baar, sopran
Samo Vremšak, bariton, klavir
Pihalni kvintet RTV Slovenija
Boris Kralj, recitacije
RAZPIS PLESNE ŠOLE
Z MATEJO JUVAN
Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj.
Čas: vsako soboto - urnik bo oblikovan glede na število
prijav (razdelitev v skupine)
Kraj: Mala dvorana kina DOM Kamnik, Fužine 10
Obseg: 9 vaj po dve šolski uri za šolarje,
9 vaj po eno šolsko uro za predšolske otroke
ter zaključna prireditev, kjer bodo vsi tečajniki pridobljeno
znanje lahko pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa.
Mentorica: Mateja Juvan
Cena tečajev: predšolski otroci 2.250,00 SIT
šolarji 2.750.00SIT popust za bratce in sestrice
Začetek plesne šole bo v SOBOTO, 5. marca 1994
Vpis: 24., 25. in 28. februarja ter 1. marca od 17.30 do 19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Glavni trg 6, Kamnik.
Dodatna pojasnila in informacije:
ZKO KAMNIK, Glavni trg 6, tel., fax 831-612!
VABLJENI!
kemijska Industrija
p.o.
KI »KAMNIK« Kamnik
nudi cenjenim potrošnikom:
v svoji maloprodajni trgovini v Šmarci
PE izdelke, kot so:
- PE nakupovalne vrečke
- PE vrečke za zmrzovalne skrinje
- druge PE vrečke za različne namene
- folije za kmetijstvo in vrtičkarstvo
- rokave, folije za različne namene
Za norčave pustne dni vam nudimo tudi primerne pirotehnične izdelke, kot so na primer konfeti in drugo zabavno pirotehniko.
Izdelke prodajajo v trgovini Chemo-KEMOSTIK - trgovina NEVA, Kamnik, Perovo 27.
Sklepna slovesnost ob 500-letnid Frančiškanskega samostana
Sklepna slovesnost ob 500-lct-mci Frančiškanskega samostana v Kamniku. 27. januarja letos, se je začela z zahvalno mašo v cerkvi sv. Jakoba, nadaljevala s tiskovno konferenco in zaključila s predstavitvijo in ogledom samostanske zbirke slik in knjižnice.
Na tiskovni konferenci, ki jo je vodila Mirina Zupančič, ravnateljica Kulturnega centra Kamnik, so predstavili obnovo samostana in njegovo vlogo danes ter zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992 z naslovom 500 let frančiškanov v Kamniku. Slovesnosti se je udeležil tudi provincial Polikarp Brolih iz Ljubljane, ki se je zahvalil vsem, ki so prispevali k obnovi samostana in k počastitvi njegovega jubileja.
Miha Novak, predsednik kamniškega izvršnega sveta, je na kratko predstavil potek obnove samostana. Povedal je, da je bila odločitev, sprejeta v letu 1992, kljub sorazmerno velikim sredstvom uresničena v tričetrt leta in sicer s pomočjo Ministrstva za kulturo in občine Kamnik. Danes je samostan tudi s svojo zunanjo podobo in zaradi notranje prenove spet lahko v ponos mestu in frančiškanski družini.
Gvardijan samostana p. Mar-
ko Novak sc jc zahvalil občini in Kulturnemu centru, ki sta pomagala pripraviti sklepno slovesnost, nato pa spregovoril o zgodovini, in današnji vlogi frančiškanske skupnosti. Seznanil je navzoče, da bo, samostanska knjižnica na ogled vsak torek in četrtek od 10. do 12. in od 14. do 16. ure, izven tega časa pa po dogovoru. V tem času bo namreč na voljo s strokovno razlago prof. Jaro Dolar, ki je knjižnico uredil.
Dr. Kmilijaii Cevc, znanstvcnii svetnik SAZU, je kot glavni urednik predstavil vsebino in avtorje referatov zgodovinskega simpozija, ki je bil leta 1992. Ta svoj oris je prepletel z osebnimi vtisi o stanju samostana po drugi svetovni vojni, od leta 1945, koje ocenjeval vojno škodo in naletel pod zvonikom na kup raztrganih knjig, kamor jih je zmetal okupator, pa tudi od povojnih let, ki samostanu niso bila naklonjena, in do današnjih dni.
Veseli smo, da imamo danes to zakladnico »zgodovine in kulture spet tako obnovljeno, dajo lahko pokažemo domačim in tudi tujim obiskovalcem,« je dejal dr. Cevc, ki je v zborniku dodal še zapis
o pozno gotskem reliefu stigmatizacije sv. Frančiška iz Mekinj.
Prof. Jaro Dolar, ki jc več kot
dve leti urejal samostansko knjižnico, je na tiskovni konferenci dejal, da je za podlago svojemu delu uporabil najstarejši katalog iz leta 1760. Po njegovem mnenju je samostanska knjižnica izredno bogata in zelo dobro ohranjena. Kot zanimivost je povedal, da je knjižnični zbirki dodal tudi Cigaletovo »Slovenijo« iz leta 1848, ki kaže, da so ideji »Slovenije« prisluhnili tudi frančiškani in da so bili povezani z okoljem.
Prof. Dolar je kasneje številnim obiskovalcem razkazal dragocenosti samostanske knjižnice, ki je po njegovi zaslugi res lepo urejena.
F. S.
Prof. Jaro Dolar, kije z veliko ljubeznijo uredil samostansko knjižnico, je zbranim predstavil tudi v svetovnem merilu edinstvene in dragocene knjige.
Zbornik referatov zgodovinskega simpozija ob 560-letnici frančiškanov v Kamniku
Zbornik »500 let Frančiškanov v Kamniku«, ki obsega 119 strani in številne barvne in črno-bele
O Prešernu, Kamniku, ljubezni in umetnosti
O Francetu Prešernu je bilo menda že vse rečeno in zapisano, predvsem pa se je med šentflor-janskim ljudstvom zakoreninila farna, da je bil pesnik predvsem ne(i)zmeren ljubitelj nežnega spola in tekočih zadev. Bodi že tako ali drugače, ščepec resnice bo verjetno v ugotovitvi, da je imel Vrbljan široko odprto srce
Anton Koželj 1912: FRANCE PREŠEREN
in silno dovzetnost za ženske čare. Malokdo pa ve, da je na kamniških Žalah pokopana ena izmed njegovih simpatij, ki ga je baje vroče ljubila do konca življenja. Obstajajo dokazi, da je omenjena gospa preživela tri poletja na Šutni v Kamniku, kjer je imel njen mož hišo. Ker pa je bil France Prešeren radoživ možak, bi hipoteza, da je obiskal to gospo v Kamniku, zdržala nasprotne trditve, posebej še, če vemo za podatek, da jc namreč taista gospa obiskala že bolnega Prešerna v Kranju, za kar tudi obstajajo dokazi. Z malo domišljije si lahko predstavljamo, kako je zaljubljeni France, hrepeneč po posteljnih radostih, romal nekaj ur po prašnih cestah, ves preznojen v poletni pripeki, s poštno kočijo v Kamnik. Velika je torej verjetnost, da so se podplati božanskega pesnika dotaknili tudi kamniških tal.
Zdaj pa k dejstvom. Omenjena gospa, ki je baje vse življenje neizmerno hrepenela za Francetom, je bila Jerica Podboj, poročena Moline (roj. 15. 3. 1824 - umrla 9. 1. 1851), kije umrla tako rekoč v cvetu življenja. Po pričevanjih tudi v zakonskem stanu ni bila srečna, a kakor koli že, njen mož, William Moline (Anglež po rodu), tovarnar iz Ljubljane, jo je na njeno željo dal pokopati v Kamniku. Tu ji je postavil nagrobno ploščo, pritrjeno na pokopališki zid, ki je bil pri
razširitvi pokopališča podrt. Takrat je neznano kam izginila nagrobna plošča. Kot dokaz, da je bila Jerica Moline res pokopana na kamniških Žalah, obstajajo podatki, zapisani v kamniški mrliški knjigi z datumom 12. I. 1851. Ti skopi podatki naj bodo predvsem spodbuda za nove raziskave prešernoslovcev, pa tudi romanopisci bi lahko iz teh dejstev potegnili kaj vzpodbudnega.
Druga predstavnica lepšega spola, ki posredno povezuje Franceta Prešerna s Kamnikom, je bila gospa Johana Wohlmuth, poročena Sadnikar (roj. 28. 8. 1826, umrla leta 1918). Nekdanja gostilna Pem na Glincah v Ljubljani, v katero je rad zahajal pesnik, je bila last njenega očeta Maksa Wohlmutha. Med vsemi petimi hčerami je France menda najrajši videl in ogovarjal prav Johano, kateri je posvetil številne pesmice, ki so se žal izgubile. Prav ta gospa, Johana Sadnikar, je bila kasneje mati znanega kamniškega živinozdravnika, zbiratelja starin in umetnin, lju-
bitelja umetnosti in literature in mecena Josipa Nikolaja Sadni-karja. Torej, Prešeren je oboževal mlado Johano, njen sin J. N. Sadnikar pa Prešerna in njegove pesmi in krog je sklenjen.
Pomudimo se še za trenutek ob Prešernovi podobi. Kot vemo, se pesnik za življenja verjetno ni nikoli dal portretirati, zato so vse njegove upodobitve nastale šele po smrti. Upodabljali so ga številni slovenski slikarji in kiparji, eni bolj, drugi manj posrečeno. Znaten je delež Prešernovih portretov ali ilustracij k pesmim, ki so jih ustvarili kamniški slikarji, rojeni Kamničani, ali pa so tu le živeli: Anton Koželj, Maksim Gaspari, Ivan Vavpotič, Miha Maleš in Stane Cuderman, če omenimo le starejše mojstre. Zanimivo je, da je prav risba Kamničana Antona Koželja dolgo veljala za najbolj avtentično pesnikovo podobo. Slikar je kot otrok videl Prešerna, ko je bil nekoč z očetom v Kranju.
DUŠAN LIPOVEC
reprodukcije, je nastal na podlagi referatov zgodovinskega simpozija 1992, ki sta ga pripravila Frančiškanski samostan in Kulturni center Kamnik. Zbornik prinaša referate znanih strokovnjakov z različnih področij znanosti in umetnosti, ki se navezujejo na kamniški frančiškanski samostan. Dr.    Božo    Otorepec je.
v članku »Cerkev sv. Jakoba in začetki Frančiškanskega samostana v 15. stoletju« nanizal zgodovinske podatke o nastanku kamniških cerkva s poudarkom na pričevanjih, ki se nanašajo na samostan. Dr. Emilijan Cevc nas v članku »Umetnostnozgodovin-ska pričevalnost Frančiškanskega samostana v Kamniku in okolici vpeljuje v umetnostnozgodovin-sko vlogo samostana v širši kamniški regiji. Umetnostni zgodovinar Marko Lesar je prispeval referat »Kulturno in umetnostno-zgodovinska podoba kamniškega Frančiškanskega samostana po kroniki Historia Conventus«. Ža glavni vir članka je rabil latinsko kroniko, ki jo je spisal anonimni pater frančiškan okrog leta 1770. Se en prispevek Marka Lesarja, »Poročilo o starejši slikarski zbirki v kamniškem F. samostanu«, je pregled slikarske zbirke starejših mojstrov. Tudi dr. Lev Mena-še je napisal umetnostnozgodo-vinski prispevek z naslovom »Tr-satska Mati milosti v kamniškem F. samostanu«. Jaro Dolar je po-
dal izčrpno poročilo o »Knjižnici Frančiškanskega samostana v Kamniku«. Dr. Damjan Pre-lovšek govori o »Plečnikovi kapeli Božjega groba pri kamniških Frančiškanih«. Nadalje podaja Marko Lesar »Prispevek o nastanku in kronologiji Cuderma-
nove poslikave v cerkvi sv. Jakoba«. O »Frančiškanih in glasbi v 18. stoletju« piše prof. Milko Bizjak. Dva referata o šolstvu sta prispevala p. Leopold Grčar (»Zasebne frančiškanske šole v Kamniku«) in prof. Branko Šuštar   (»Prispevek frančiškanov
Številni udeleženci so v samostanski dvorani prisluhnili uredniku zbornika akademiku dr. F.milijunu Cevcu.
tudi
Za kulturo jezika
»Kar ni tuje, zaničuješ...«
Tako je pred približno 150 leti zapisal France Prešeren, čigar Zdravljico smo izbrali za himno nove države Slovenije.
Njegova trditev sicer ne velja za vse Slovence. Ob njej pa bi se morali zamisliti tisti, ki so naše ulice preplavili z napisi Travel Agency, Print Art Studio, Inteldom P&P, Interalta, Compu Music, in nas vabijo k nakupu z geslom Test the West, tisti, ki na slovenskem radiu in televiziji z angleškimi reklamami ponujajo doma izdelano konfekcijo, kozmetične izdelke, tisti, ki domače izdelke (Hay), prireditve (Domžale Open) angleško poimenujejo. Ali ravnajo prav, bi se morali vprašati tudi podjetniki, ki na široko uvažajo tuje izdelke in s tem gotovo dobro zaslužijo, pa ne poskrbijo, da bi bili podatki o njihovi sestavi, delovanju ali uporabi zapisani po slovensko. Zanimivo je, da porabniki te izdelke kljub temu kupujemo, ne da bi zahtevali, da bi trgovina poslovala tako, kot jc zakonsko predpisano in kakor bi pričakovali od nje.
Posebnost je tudi kamniška televizija, ki predvaja ameriške filme in risanke brez slovenskih podpisov, pa se gledalci, vsaj javno, ne razburjamo. Res je, da lahko preklopimo na drug kanal, vendarle bi morali takemu preprostemu zaslužkarstvu nasprotovati, saj je v Sloveniji (Kamnik je menda tudi v Sloveniji?!) uradni jezik slovenščina.
Slovenci smo se z javnim glasovanjem odločili, da želimo živeti v samostojni slovenski državi zato, da bi svobodno urejali svoje gospodarstvo, politiko, kulturo, znanost. Z ustanovitvijo države Slovenije je postala slovenščina državni jezik. V zgodovini so nam večji narodi (Nemci, Italijani, Madžari, Srbi) pogosto kratili pravico do uporabe slovenskega jezika. To se še zmeraj dogaja Slovencem zunaj matične države. Izgubili smo velik del slovenskega ozemlja, velik del ljudi, pa vendar nismo dovolj trdni, da bi zdaj, ko imamo vse možnosti, da bi se enakopravno vključevali v svetovne gospodarske in kulturne tokove, to storili tako, da bi
krepili našo državljansko in narodno samozavest. Zdaj se ogrožamo sami. Res je anglizacija svetovni pojav, vendarle jo zavračajo tudi jezikovno veliko močnejši narodi, kot npr. Nemci. Francozi, Italijani, Bolgari.
Kaj bi bilo treba storiti? Država bo morala urediti zakonodajo, ki določa rabo slovenskega jezika na različnih področjih, in jo tudi izvajati. Šole morajo res vzgajati v duhu narodne zavesti, izobraževati in oblikovati jezikovno ozaveščene ljudi. Dobro znanje slovenskega jezika mora biti nepreklicni pogoj za opravljanje javnih služb in funkcij. Kako je mogoče, da v šolah učijo ljudje, ki ne znajo knjižne slovenščine? Kako je mogoče, da so zaposleni kot novinarji ljudje, ki ne zmorejo napisati niti dveh pravilnih slovenskih stavkov? Zakaj naj bi bili na delovnih mestih na občinah, uslužbenci v podjetjih taki delavci, ki ne obvladajo jezika? Čemu bi jim morali davkoplačevalci plačevati še lektorje? Tisti, ki kaj znajo, pa naj bi še naprej ostajali brez dela?
In končno: vsakdo od nas se mora zavedati, da more in mora tudi kot posameznik kaj storiti, da bomo Slovenci obstali na tem koščku Evrope, sicer je bila osamosvojitev zaman. Če nič drugega: treba je dosledno zavračati jezikovno slabe dopise, protestirati proti tujim reklamam in poimenovanjem. Ko se odločamo o imenu izdelkov in podjetij, izberimo ustrezno domače ime.
Posebej moramo poudariti, da ne mislimo, da se jc treba obrniti v nekakšno sladkobno ali starinsko domačijstvo. Ime naj sestavljajo besede slovenskega izvora ali tujke, pisno in sicer prilagojene slovenskemu jeziku. Ne mislimo namreč, da bi bilo treba preganjati besede kot drogerija, konfekcija ipd.; consulting pa bi bilo obvezno treba nadomestiti s svetovanje, computer z računalnik ali vsaj podomačiti s kompjuter; tako tudi agency ni primerna beseda, saj se je že zdavnaj uveljavila podomačena agencija.
Uredništvo Kamniškega občana se je odločilo, da bo uvedlo stalno rubriko, namenjeno javni rabi slovenščine v našem bližnjem okolju. Vabimo vas, da nam sporočate, o katerih jezikovnih problemih naj bi pisali, na kaj bi bilo treba še posebej opozarjati.
MARJETA HUMAR
h kamniškemu ljudskemu šolstvu«).
Nadalje se zopet oglaša dr. Emilijan Cevc s člankom »Poz-nogotski relief stigmatizacije sv. Frančiška iz Mekinj«, kjer med drugim ugotavlja, da je ta relief eden redkih primerkov gotske kiparske upodobitve Stigmatizacije v Srednji Evropi. Zbornik zaključuje razmišljanje p. Pavla Krajnika z naslovom »Sožitje med Kamničani in brati frančiškani«, kjer ugotavlja zgodovinsko in siceršnjo povezanost med redovniki in prebivalstvom.
Zbornik, ki ga je izdal in založil Kulturni center Kamnik, z uredniškim odborom (Emilijan Cevc, Mirina Zupančič, Miha Novak, p. Marko Novak, Marko Lesar, Emil Navinšek), je bogatet pričevanje, ne samo o kamniških frančiškanih, temveč o širših, umetnostnih in znanstvenih pogledih na dogajanja na Kamniškem. Lektoriranje je opravil Emil Navinšek, prevod v nemščino Nadja Tomšič, tehnično pa je edicijo uredila Bernarda Novak. Fotografske posnetke so prispe-1 vali: Marko Habič, Damjan Gale in fonoteki Kamniškega muzeja ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Publikacijo je izredno tankočutno oblikoval Marjan Kocjan, natisnil pa Gorenjski tisk v Kranju v nakladi 1000 izvodov.
DUŠAN LIPOVEC
Komisija za revizijo izgradnje telefonskega Saga o nekem
omrežja v občini Kamnik o svojem delu
Komisija za revizijo je podala že nekaj poročil. Napake v vodenju projekta in izračunu končne cene, ki jih je ugotovila komisija, večinoma niso bile upoštevane, so pa bistvene za izračun enotne cene telefonskega priključka.
Glavne nepravilnosti, ki jih je ugotovila komisija, so naslednje:
1. Glavnina sredstev naročnikov, zbranih leta 1987, je bila porabljena za namen, za katerega so bila izbrana, to je za RNO (razvodno naročniško omrežje) v letih 1991 in 1992. Do tedaj pa so bila ali posojena PTT Ljubljana ali pa vložena v objekt - PTT centrala Bakovnik.
2. V objektu PTT Bakovnik je po podatkih, ki so bili na voljo komisiji, 26% vrednosti zgrajeno iz sredstev naročnikov.
3. Zaradi tega, ker so bila sredstva naročnikov vložena v objekt PTT Bakovnik, je Sklad stavbnih zemljišč najel kredite, katerih glavnica in obresti je bila plačana z denarjem naročnikov.
4. Revalorizacija sredstev je bila v škodo naročnikov v povprečju 3000 SIT.
5. V ceno priključka niso vračunana sredstva, plačana s kvadratnim metrom stanovanjske površine, in sredstva, plačana s komunalnim prispevkom.
6. Zemeljska dela so bila plačana za višjo težavnostno stopnjo od dejanske.
7. Individualna dela in dela krajevnih skupnosti so bila upoštevana na posredovanje komisije za revizijo.
8. Cena priključka je po obračunu in prikazanih stroških Sklada stavbnih zemjišč na dan 19. 12. 1991 znašala 54.424 SIT, kar je razvidno iz poročila, ki ga je Sklad stavbnih zemljišč podal SO Kamnik in ima datum 26. 11. 1994. Omenjeni znesek bi po revalorizaciji na dan 31. 8. 1993 znašal 114.399,90 SIT.
9. Komisija za revizijo je po pregledu listin, ki so ji bile dane na vpogled, 28. 5. 1992 izračunala ceno 44.021 SIT, kar bi po revalorizaciji na dan 31.8. 1993 zneslo 92.532,58 SIT.
10. Strošek za telefonski prik-
ljuček je na dan 31.8. 1993 po ugotovitvi SDK 91.625,00 SIT. Torej je ob upoštevani metodologiji in revalorizaciji na dan 19. 12. 1991 znašal 43.364,00 SIT in ne 54.424 SIT, kot je v »končnem obračunu« navajal Sklad stavbnih zemljišč. Obračun je bil kar za 25,5% previsok. Zaradi tega je bila tudi ustanovljena komisija za revizijo.
Odprto pa še vedno ostaja vprašanje metodologije izračuna končne cene, saj se je cena priključka zmanjšala na račun zmanjšanja stroškov in ne na račun omenjenih nepravilnosti.
Upoštevaje zgoraj omenjeno, je razumljivo, da bi bila telefonija formalno zaključena 28. 5. 1992, če bi dejavniki spoštovali ugotovitve komisije za revizijo in bi zaračunavali realno ceno. Danes tudi ne bi bilo treba vračati preveč plačanih sredstev naročnikov, ki znašajo povprečno 21.867,32 SIT na priključek, plačan v višini 54.424,00 SIT na dan 19. 12. 1991.
Prihranek pri celotni investiciji pa je 91.842.744 SIT oz. skoraj 1.300.000 DEM, kar je vsekakor zasluga komisije za revizijo, saj ni verjeti, da so investicijo vodili tako nesposobni »strokovnjaki«, da bi brez kontrole plačnikov zapravili kar 1/4 več sredstev, kot pa je bilo dejansko potrebnih.
Zahteva komisije pa je še vedno upoštevanje vseh zgrajenih priključkov - 7928 - kar bi že zmanjšano ceno prepolovilo in bi bila na dan 19. 12. 1991 samo 28.832,31 SIT.
Pregled in poročilo SDK, ki ga je naročila SO Kamnik za leti 1992 in 1993, za to obdobje ni bilo potrebno, saj v tem času tudi komisija za revizijo ni ugotovila nepravilnosti, pač pa so bile vse nepravilnosti storjene do 1. 1. 1992. Komisija trdi, da bi SDK morala pregledati celotno investicijo od leta 1987 naprej in tudi na PTT Ljubljana, ne samo v Skladu stavbnih zemljišč. Šele na ta način bi dobili jasno in celovito sliko o poteku investicije. Tako pa je poročilo SDK nepopolno, ker ni bilo popolnega pre-
gleda in se nanaša le na 5 do 6% vrednosti celotne investicije.
Trditev Sklada stavbnih zemljišč, da v poslovanju ni bilo nepravilnosti, je najmanj sporna. Iz poročila SDK izhaja, da so nekatere fakture, naslovljene na PTT Ljubljana, knjižene in plačane s strani Sklada stavbnih zemljišč. Zato je možno, da so iste fakture dvakrat obremenile investicijo. Tako kot dvakratno zaračunavanje izkopa in vzidave priključnih omaric za PTT in za kabelsko televizijo.
Iz poročila SDK je razvidno, da je za komisijo za revizijo izkazan strošek, revaloriziran na dan 30.6. 1993 v višini 1.099.585,00 SIT.
KOMISIJA je skupno porabila ZA SVOJE DELO preko 1000 ur in imela 56.800 SIT materialnih stroškov, za kar pa NI BILA
PLAČANA in ni prejela nikakršnega plačila.
Delo komisije je bilo po 19. 11. 1992, onemogočeno saj je predsednik SO Kamnik skupščinsko telo zreduciral na enega člana komisije, ki ni več naš someščan, in s tem izničil demokratična in nepolitična prizadevanja komisije za popolno in celovito reševanje problema telefonije.
Komisija za revizijo izgradnje tel. omrežja v občini Kamnik FRANC SITAR
Hvaležna Komendčanka
Pred božičem je bila v ko-mendski župnijski kapeli lepa prireditev kot duhovna priprava na praznovanje rojstva božjega Sina. Udeleženci, domačine bi lahko preštela na prste ene roke, razen nastopajočih seveda, so podoživljali ta skrivnostni dogodek v ljudski in umetni pesmi, v spominjanju, kako je bilo nekdaj na sveti večer po komendskih domovih (upajmo, da je v prenekaterem še tako), v meditaciji in v glasbi.
Večer je bil za marsikoga prekratek, saj bi se še želeli notranje bogatiti z doživljanjem božiča v duši in srcu preprostega pa tudi izobraženega slovenskega človeka, se vračati v čase, ko je komendske domove še prevevala duhovna ubranost in zvestoba pristnim družinskim vrednotam, ko v njih še nista hrumela televizor in radio, pred hišo pa stroj s toliko in toliko konjskimi močmi. Čeprav ljudje niso imeli vsega tega, so bili tedanji Komendča-
ni veliko bolj zadovoljni kot sedanji, stereo-kompjuteroidni.
Po večeru, pri katerem so se večinoma zbrali akademsko izobraženi ljudje iz drugih krajev, je bilo čutiti toplo predbo-žično ubranost in umirjenost, najlepše pa se je o njem izrazila preprosta 82-letna ženica, domačinka: »Tako je bilo, kot so povedali. Lepo, zares lepo je bilo. To bi morali slišati mladi Komendčani!«
Teh pa, žal, kot marsikje drugje in marsikdaj, ni bilo blizu. Ogreva pa hvaležnost tistih treh, štirih starejših ženic »iz komendskih logov«, ki jim je ta dogodek prinesel osrečujoč spomin in trenutek božje ter človeške bližine.
Hvala vam za vašo navzočnost in tudi tebi, 82-letna Komendčanka, za solzo ganjenosti v očeh, za hvaležnost v besedah. Že zaradi tebe same se je bilo vredno potruditi, da smo te razveselili in ti napolnili ta večer.
DOLORES
življenju
Gradimo svet, ki naj bi bil lep za vse, in bi nam vsem pomenil lep in svetal dom. V času, ko s tehnologijo obvladujemo vesolje, v času, ko človek dosega neustavljiv in neobvladljiv napredek, vse bolj pozabljamo, da še ni dolgo od takrat, ko so invalidne osebe skrivali po domovih in se jih sramovali tudi njihovi najbližji. Sedaj smo vendar stopili korak naprej in smo z napredkom dosegli tudi drugačno mišljenje, saj se prizadeti vse več pojavljajo tudi v vsakdanjem življenju in se hočejo prilagoditi svojim telesnim sposobnostim. Ko pa hočejo stopiti v svet, se jim ta zapira.
V tej želji po napredku hote ali nehote pozabljate, da ena sama stopnica ali pločnik lahko predstavljata nepremostljivo oviro njihovim vsakdanjim življenjskim potrebam. Ali ste jih kdaj poskušali videti in jih razumeti, razumeti njihove notranje težave, s katerimi se morajo vsakodnevno spopadati? Kot da nočete videti, da obstajajo tisoči tistih, ki imajo probleme pri hoji, uporabi rok, s sporazumevanjem (vidom ali sluhom) in tisti, ki imajo probleme z obvladovanjem čustev. Mogoče pa predstavlja največjo oviro prav slika, kakršno so si zdravi ljudje ustvarili o invalidih. Ste se kdaj vprašali, kakšni so ti ljudje, ki ne morejo v trgovino, na vlak, v šolo ali ne morejo poslušati ptičjega
petja in se sprehajati po gozdu, se zabavati na javnih mestih? Ste se kdaj vprašali, kako preživijo en samcat samcati dan v svojem življenju? Ali ste se kdaj vprašali, o čem premišljuje in se jim skušali približati? Ste se sposobni vprašati, kakšne so njihove dejanske sposobnosti in želje? Ste pripravljeni stopiti korak dlje od sočustvovanja in pomilovanja njih samih in tistih, od katerih so odvisni, in se vprašati, če niste sočustvovanja in pomilovanja potrebni prav vi? Mogoče bi se jim radi približali, pa menite, da se z njimi ne boste znali pogovarjati in zato rajši obsta-nete? Vendar ta na drugi strani vse to opazi, čuti. Vsak človek ima prirojen čut za to, kdaj je v družbi odveč. Če ga še nima, ga bo kot invalidna oseba gotovo kmalu pridobil.
Radi pozabljamo, da smo prav vsi odvisni od okolja, v katerem živimo, od svojih najbližjih, od sodelavcev, prijateljev, predvsem pa od nas samih. Težave, ki jih imajo danes invalidni ljudje, so lahko že jutri vaše težave in vam prekrižajo vašo življenjsko pot.
Ko bodo odpravljene ovire v vaših glavah, se šele lahko pogovarjamo o arhitektonskih ovirah. Tistim, ki so in bodo to zmogli, in tistim, ki kakorkoli pomagajo prizadetim, se v imenu vseh tistih, ki smo to pomoč prejeli, in tistih, ki jo še bedo, lepo zahvaljujem. g_
V nesreči nismo ostali sami.
Toplo in prisrčno se zahvaljujemo gasilcem GD Kamniška Bistrica, posebno Milanu Gradišku za takojšnjo or&&r>ijrst£i.
jo gasilcev za pomoč ob elementarni nesreči ter vsem dobrim sosedom Blaževim, Žagarjevim, Poloni Šlebir, Cirilu Zamljenu, Ristovskim, družini Peterlin s Križa, družini Ko-matar iz Bistričice in družini Podjed iz Tunjic za takojšnjo pomoč z lesom, Janezu Kemperletu za požrtvovalno delo in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Hvaležni družini Spruk in Podjed iz Bistričice 21 a
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi
Gospodu Demitriju Perčiču
Ob najinem pisanju sem spoznal, da ne razumete, kaj sem želel bralcem povedati. Naj še enkrat ponovim, da me je k pisanju spodbudilo pismo LDS, objavljeno v kroniki CATV Impulz v juliju 1993. To je prvi primer v Kamniku, da se neka politična stranka po vzpostavitvi parlamentarne demokracije, ki pa je bolj papirnata, meša v gospodarstvo kot v starih dobrih časih monizma, hkrati pa kratite enako pravico drugim. Ker jc pisanje zelo zanimivo, bom poprosil uredništvo, da ga v celoti objavi, saj imajo pravico do obveščenosti tudi tisti občani, ki nimajo kabelske TV.
(Pismo
OO LDS KAMNIK, ki nam ga je poslal Franc Sitar objavljamo v celoti)
Odprto pismo javnosti (Kamnik, julij 93)
Kamniški liberalni demokrati se ne moremo strinjati z načinom, ki ga nekatere politične skupine uvajajo v naš prostor. Ponavljanje laži do neskončnosti in zamegljevanje dejanskih političnih ambicij ter skrivanje za delavsko množico - je manipulacija, ki bo kamniški prostor osiromašila za dosedaj uspešna podjetja, brezposelnost pa naj bi se pripisala prejšnemu sistemu in sedanjim vodstvom podjetij. Posamezniki, ki jim apetit po oblasti odvzema razum, se skrivajo za anonimno večino. Predlagamo, da se množici zdaj tudi pokažete, sicer ne bo znala prepoznati svojih voditeljev, ko bo čas za to.
Začel se je boj za lastninjenje, vendar ne tako, kot je predvideno po zakonu, temveč popolnoma z drugimi ljudmi, ki so v senci, iščejo pa nezadovoljne posameznike po podjetjih in jim nudijo vso propagandno pomoč, da zrušijo obstoječa vodstva podjetij, ne zavedajoč se, kaj pravzaprav počnejo s podjetji. Začne se s plačami, češ da so premajhne, kar je vedno tudi res, ko pa pride do zbora delavcev, se o tem ne govori več, na vrsti je direktor. Manipulacije vedno uspejo, saj dandanes nikomur ne verjamemo več, še najmanj pa direktorju. Med delavci razširjajo ene »resnice«, »krivcem« pa ponujajo odpravnine, saj dejanskih dokazov kar noče biti. Še delavci ne smejo izvedeti, kaj ponujajo direktorjem, saj se upravičeno bojijo, da se ne bi bes delavskih množic obrnil proti edino »poštenim«.
Obstaja logika ČIM SLABŠE - TEM BOUE. Geslo je res staro kot socializem, a saj večina za to ne ve. Celoten namen pa je pokvariti vse, kar se pokvariti da, krivdo pripisati vladi, nato pa se pojaviti kot rešitelj, prevzeti oblast in uvesti red. Še prav vsi totalitarni režimi so na oblast prišli tako. Prav v tem okviru pa vidimo današnje podiranje podjetij v Kamniku.
Spoštovani bralci morda ne vedo, da je v vseh teh aferah izgubila resnica. Ni namreč važno, kaj je res, res je tisto, kar se ponavlja dalj časa.
Prepričani smo, da se dogajajo pri nas tudi nepravilnosti, ki jih moramo odkriti in odpraviti. Res je tudi, da morajo sindikati braniti interese delavcev, jih zastopati in se z delodajalci pogajati, jih izsiljevati s štrajki in te tudi voditi. Toda prav sindikati kot lastniki podjetja, pravzaprav njihovi voditelji kot lastniki, so klasičen primer, kako oblast in moč povečata ambicije posameznikov. Prav tako pa smo prepričani tudi, da se vseh ljudi ne da »nategovati« ves čas, zato, gospodje, ki pripravljate revolucije po podjetjih, mislite na ljudi, ki so v njih zaposleni, da vas ne bodo čez čas mi nesli tja, kamor sodite - NA SMETIŠČE ZGODOVINE, poleg kipov Lenina, Stalina in njihovih prijateljev, ki so delali v interesu ljudi.
Vse velike besede se namreč nehajo, ko nezaželeno vodstvo podjetja odide. Prvih nekaj mesecev je izgovorov, da gre vse še slabše, še nekaj, bivše vodstvo ni pozabljeno. Nato pa ostane samo le en izgovor: Prepozno smo prišli, da bi lahko karkoli rešili. V nas pa tiho kljuva, mar res? Nam je šlo res tako slabo, kot trdijo gospodje, ki so neodvisni od nas? Danes se potrjuje načelo, da nihče ne bo razmišljal namesto vas. Vsak to počne za svojo zadnjo plat, tega se morate zavedati. Preden storile vaš odločilni korak, razmislite, saj vas nič ne stane. Odgovorite si na vprašanje - za koga to počnem, zakaj, kaj bom imel od tega jaz in kaj kdo drug, kakšne bodo posledice, in predvsem, je to res, ali pa si nekateri samo želijo, da bi bilo to res. Odgovorite si, nato pa storite, kar morate storiti.
Kljub želji, da se politični prostor v Sloveniji ne bi razdelil na dva dela, se to prav v teh trenutkih dogaja. Poleg velike skupine, ki jih politika ne zanima, nastajata dva bloka, desni in levi, z vso svojo paleto, od skrajnosti do umirjenosti. Brez vrednostnih sodb, kaj je prav in kaj ne, se je potrebno zavedati, da bomo živeli drug poleg drugega, ne glede na to, kako mislimo. Preden nekoga imenujemo z imenom in priimkom in mu pripišemo tako ali drugačno dejanje, je dobro, da se prepričamo, če je res to storil in če mu ga lahko dokažemo. Vse ostalo je blebetanje in odsev politične in druge kulture.
Poziv k razumu bi bil patetičen, zato lahko vsakemu posamezniku zaželimo samo srečo. Ko se borijo sloni, jc trava pomečkana, pravi nek naš član. Tokrat smo trava mi. Torej - srečno!
OO LDS KAMNIK
O temi, na katero ste s svojim pisanjem sami napeljali, pa samo nekaj stavkov. Ne verjamem vam, da »popoldanski politik« vašega kova ne bi vedel, kaj podpisuje, ko ste se spustili v avanturico s Tikomom. V vlogi politika grajate nečedne posle, v vlogi občana pa ste pri nečednih poslih zraven. Sam sem v isti firmi, kjer ste zaposleni, to je TITANu, kot 18-letnik odklonil članstvo v ZK (zvezi komunistov) - na kar sem zelo ponosen -, ker je bilo delovanje v mladinski organizaciji pogojeno s članstvom v ZK. To je lahko stvar morale ali pa prepričanja. V mojem primeru je šlo za oboje, v vašem pa ne vem.
Ker vem, da imate radi zadnjo besedo, pričakujem še
kaj meglice ali pa bo izjema potrdila pravilo: »Ljubezen« nam je vsem v pogubo.
P. S.
Slovensko državo že dalj časa pretresajo afere, tresejo se gore, rodijo pa se miši, psi lajajo, karavana gre dalje. Zaenkrat padajo samo ministri. Tudi mirno podalpsko mesto se jim ni izognilo. Rdeča nit afer pa je LDS (Liberalno demokratska stranka). Ne poznam afere, katere akterji niso iz vrst LDS. Seveda pa so tisti, ki afero odkrijejo, zdraharji.
FRANC SITAR KOSISE
Jurski park po kamniško
— o veleprojektu, imenovanem
Mamut
Pa so tudi Kamničani odprli svoj jurski park, sprožili svojo mamutovo cvforijo, ko se je zganila tiha in speča kamniška samozavest. Slaba štiri desetletja jc počivalo vedenje o kamniškem mamutu in v prirodoslovnem muzeju se je prah nabiral po njegovih žoltih kosteh. To žival pradavninc so v petdesetih letih izkopavali z velikim pompom tam na bregovih Nevljice pri Vrhpolju, potem pa za desetletja pozabili nanj.
Pa je mamut k sreči še pravočasno brcnil v spominu, tisti pozabljeni mamut izza Nevljice, zganil se je v ambicijah nekaterih mladih Kamničanov in izbruhnil v najnovejšem, medijsko tako odmevnem veleprojektu.
MAMUT! Sredi Kamnika! V zasnovi postavljen kot mogočna velestavba nezaslišanih razsežnosti: pod tisto lepo, miniaturno cerkveno stavbico Malega gradu, tja k vodi Kamniške Bistrice...
Ampak vse ima svoj začetek. Mladi, kdo drugi pač, so nekega dne ugotovili, da Kamnik ni več tisto, kar je nekoč bil, da izgineva, da (sicer v figuri povedano) umira in da bo slejkoprej preč prišel - če ga ne rešijo in mu ne dajo nove vsebine, duše. DUŠA PA SMO MI! Tako so dejalo mladci, ki so se lotili velezamisli, velevelike ideje, vele-imenovane MAMUT.
»Tja ob vodo, ob Bistrico, pod tisto lepo, značilno kamniško cerkvico,« so se domislili, »bomo postavili 210 metrov dolgo. 73 metrov široko in 10.5 metra visoko stavbo novih namembnosti. Sicer še ne vemo točno, čemu bo služila, čigava bo in kaj naj bi v njej počeli pametnega, ampak to so malenkosti. O tem se lahko pogovorijo tedaj, ko bo zadeva vroča, veste, mi samo ideje prodajamo...«
V stavbi vseh stavb, za katero nimajo izkušenj niti v Evropi, ker je pač še ni nikjer, bo lahko karkoli: celo sedež upravnega okraja lahko postavimo v objekt, da se bo vedelo... Pa kupola bo tudi, velika neznanska kupola, voda se bo pretakala po njej in grela spodaj pod sabo veliki večnamenski prostor. .3. 25.000 ljudi bomo spravili vanj in Luciano Pavarotti bo prišel pet vanj, ko je znano.
da je ljubljanska športna dvorana TIVOLI premajhna; pa saj se mu tudi »fržmaga«. so rekli, da bi pel v nekakšni športni dvorani! Kupola, taka kot sojo predvideli kamniški načrtovalci, bi bila lep, umeten plastični pokrov za petindvajsettisočglavo množico, ki jo bomo zbrali spodaj. Pa Arboretum bomo preselili podnjo, vsaj čez zimo bi ga preselili, pa za božič in za veliko noč tudi... pa naj sem, v Kamnik, hodijo gledat, kako rože pozimi lepo rasejo...
Daleč smo že prišli z novo kamniško veleidejo... Kaj pa pomisleki, boste rekli? No, seveda, tudi pomisleki so! Ampak z njimi stran, saj bomo v imenu nove ideje podrli, ko bo treba, 3 tovarne. Za te pa tako vemo, da so mestu samo nesrečo prinesle! Kar je moč razstaviti, v tovarnah pač razstavijo in prenesejo na nove lokacije. Zanje ne bo nobenega problema, saj koristi mamuta same po sebi zavračajo pomisleke in take nepotrebne malenkosti. Ali se sploh zavedate, da ob vseh že povedanih pridobitvah pridobimo v kleti objekta 725 pakirnih mest in tako lahko praktično vso kamniško pločevino spravimo pod zemljo.
Da bi delali silo okolju in s stavbo ravnih streh in tisto kupolasto zadevo motili lepe kamniške poglede? Nikarte! Vso reč bomo zakrili z zelenjem, z drevesi, fasado pa bomo oblekli v žaluzije, tako da bo vsa reč kljub svoji velikosti v okras mestu.
In če se bo kdo kdaj odločil, da si iz zraka ogleda to naše mesto, potem bo ob krožno postavljenih hišah starega Kamnika, ki so jih stoletja postavljali z ncprekosljivo maniro kot piščeta pod zajetno kokljo, bo začuden ostr-mel. gori v zraku mu bo ušlo: »Krščenduš, ampak smo Kamničani, da se reče!«
Stari Kamničani odprtih ust poslušajo vse to o mamutu; na dveh prireditvah so jim že dali vedeti, kaj da jim prinese žival iz prazgodovine. Vsaj to bo: doli v Domžalah nikoli ne bodo imeli česa podobnega, kar je celo v materi Evropi doslej nepreseženo...
Ne kaže pokvariti užitka, Kamničanom, živečim v veri, da je mamut kot zamisel le kamniški. Pa ni! Kdaj že se jc zleknil Domžalčanom v center mesta: kovinsko-plastično-betonski orjak s 700 stanovanji, 150 lokali, z vso nedorečenostjo, nesnago, lastninsko zmedo in kaosom naravnost pred nos. Dvajsetletni plastični velikan s podobo starostnika še tehničnega pregleda nima, napake pa se seštevajo v tristopetindevetdeset vrstic dolg spisek grehov investitorjev, graditeljev in vzdrževalcev.
Tako je to pod kamniškimi planinami, kjer imajo (že skoraj tisočletje bo) Veroniko v mestnem grbu. Pol ženska, pol riba, miruje v njem prav tako dolgo. Pa je ženskoribja reč v grbu z živci čisto na koncu: samo čaka še, kdaj bo, zgrožena ob tolikih hvalnicah tej najnovejši kamniški norosti, čofnila okrog ušes s svojim ribjim repom pravega ali prave.
Vsekakor bomo o tem njenem neprištevnem dejanju, ki ga je vendarle pričakovati in ga trezno kamniška javnost pričakuje vsak dan, zagotovo poročali.
RZ (naslov v uredništvu)
Borzni kotiček
Ali ste kdaj gledali oddajo Poslovna borza? Morda pa prebi-rete poslovne strani v dnevnem časopisju. Kakorkoli že, gotovo so se vam teme v obeh primerih zdele zanimive. In prav to me je spodbudilo k temu, da vam poskušam v nekaj kratkih nadaljevanjih o borzi, o vrednostnih papirjih in o ostalih podobnih rečeh napisati kaj več. Za začetek se bomo osredotočili na delovanje Ljubljanske borze in pa na vrste papirjev, s katerimi se trguje na slovenskem finančnem trgu.
V Sloveniji je bila prva (in zaenkrat tudi edina) povojna borza ustanovljena 1989. leta v Ljublajni. Začetki so bili seveda skromni tako po prometu kot tudi po številu vrednostnih papirjev, ki so kotirali (oz. so izpolnjevali pogoje za trgovanje) na borzi. Danes je seveda drugače. Dnevna vrednost opravljenih poslov se giblje med pet in deset milijoni DEM, na borzi pa je v kotacijo sprejetih že 20 obveznic, 16 delnic in še nekaj vrst kratkoročnih vrednostnih papirjev. Te številke bodo seveda po končanem procesu lastninjenja še bistveno višje. In že smo trčili ob prve nejasnosti. Kakšen vrednostni papirje delnica? V čem se razlikuje od obveznice? Kaj pa blagajniški zapis? Le brez panike. Na vsa vprašanja bomo odgovorili v nadaljevanju.
VRSTE VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA LJUBLJANSKI BORZI
Vrednostne papirje najprej razdelimo na kratkoročne in pa na dolgoročne. Prvi imajo rok zapadlosti krajši od enega leta, pri drugih pa je to obdobje lahko tudi precej daljše. Nekateri vrednostni papirji nikoli ne zapadejo v plačilo. Pa si najprej poglejmo, kaj vse štejemo k dolgoročnim vrednostnim papirjem.
• OBVEZNICA je še najbolj podobna kreditni pogodbi. Izdajatelj obveznice se zavezuje, da bo imetniku tega papirja izplačal znesek glavnice (kredita) in pa pripadajoče obresti. Obresti se lahko izplačujejo v obliki kuponov v določenih časovnih obdobjih, ob koncu roka zapadlosti pa se izplača tudi glavnica (kot npr. republiška obveznica II. emisije). Lahko pa se skozi celo življenjsko dobo v obliki kuponov izplačujejo obresti in pa del glavnice. Takšno obveznico imenujemo anuitetna
obveznica (takšna je npr. republiška obveznica I. emisije). Lastništvo obveznice preprosto prehaja s prodajami in nakupi na borzi, dolžnik pa ves čas ostaja ista oseba - izdajatelj obveznice.
• DELNICA je najbolj razširjena vrsta vrednostnih papirjev, kjer pa za razliko od obveznic ne gre za kreditni, pač pa za lastniški odnos. Kupec delnice postane lastnik tolikšnega deleža podjetja, katerega delnico je kupil, kolikor njegove delnice predstavljajo v skupni emisiji delnic tega podjetja. Če ste npr. kupili 10 delnic podjetja A, skupno število izdanih delnic pa je 1000, ste s tem postali lastnik 1% od skupne vrednosti tega podjetja. Medtem ko pri obveznici lastnik prejme obresti, prejme pri delnici dividendo. Ta pa ni fiksno določena. Odvisna je od uspešnosti poslovanja podjetja in pa od poslovne politike. Verjetnost, da bodo dividende izplačane, je manjša od verjetnosti,da bo lastnik obveznice prejel obresti. Naložba v delnice je zato praviloma bolj rizična od naložbe v obveznice. Delnica jc torej rizični vrednostni papir, zato pri poslovanju z delnicami, prihaja do večjih zaslužkov na eni strani oz. do večjih izgub na drugi. Trg delnic je bolj nepredvidljiv in za uspešno nastopanje na tem trgu je potrebno veliko znanja in izkušenj.
Omenimo še najpogostejše kratkoročne vrednostne papirje:
• BLAGAJNIŠKI ZAPIS je po svojem bistvu podoben obveznici, le da ima rok zapadlosti krajši od enega leta in da ga izdajajo centralne banke posameznih držav. To so praviloma najvarnejši vrednostni papirji in imajo temu primeren (nižji) donos.
• KOMERCIALNI ZAPIS se od blagajniškega loči zgolj po tem, da je njegov izdajatelj podjetje (in ne država), kar seveda pomeni, da je bolj rizičen.
To so bile seveda zgolj osnovne značilnosti posameznih papirjev. Morda je vredno omeniti še to, da obstajajo tudi različne podvrste znotraj posamezne skupine papirjev. Vendar pustimo to za kasneje. Naslednjič si bomo ogledali, kako preberemo borzno tečajnico, ki jo lahko vsak dan zasledimo v dnevnem časopisju
MN
(£2^ REJA
FARMA DUPLICA
nudi poleg prodajnega izbora
iz svoje trgovine še:
- enoletne kokoši nesnice
- 21 tedenske jarčke
- kokošji gnoj v 40 kg vrečah
- kokošji kompost v 3 kg vrečkah
- kokošji gnoj za razsuti tovor
- krmila in žita za perutnino
Priporočamo ugoden nakup!
FRIZER
Marjana Juh
Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232
Modno striženje in preparacija las z uvoženimi materiali.
Zdravimo tudi poškodovane lase.
Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 12. in od 15. do 19. ure; sreda od 8. do 13. ure; sobota po naročilu.
VAŠA MARJANA
TRGOVINA NADA
Kamnik, Novi trg, tel. 832-128
vas vabi s pestro ponudbo in ugodnimi cenami:
olje Konzum
prašek VVeiser Riese (3 kg) vatel kocke (1 kg) čokolade (100 g) pudingi
več vrst sirupov...
153,00 SIT 789,00 SIT 250,00 SIT 60,00 SIT 43,00 SIT
Slastni pustni krofi iz slaščičarne Oražem in pekarne Pečjak!
Sprejemamo naročila za krofe in torte.
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17.. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Obvestilo lastnikom psov Vse lastnike mladih psov, ugodnih za šolanje (starih nad 8 mesecev), obveščamo, da se pričnejo tečaji začetnega šolanja v soboto, 19., in nedeljo, 20. februarja ob 10. uri na vežbališču.
Vpisi v nadaljevalne tečaje (izpit I, II) in agility v soboto, 26., in nedeljo, 27. februarja.
Informacije po tel.: 825-139.
LOKVANJ«41iL
GLAVNI TRG 21 KAMNIK, tel. 817-276
(za gostilno Planinka)
ZA VALENTINOVO IN MAŠKARADO smo pripravili marsikaj zanimivega!
Oglasite se, ustregli bomo vašim željam!
Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi    Pisma, mnenja, odmevi
Odpi
tsani m zavrženi
pred dobrim letom je Kamniški občan priobčil članek ° ustanavljanju nove zveze rezervnih častnikov Slovenije. **> 'n pod kakšnimi pogoji je lahko rezervni častnik član e organizacije, ni bilo napisanega nič določenega. Vse «™e, da je bila nova zveza ustanovljena za posebno za izbrane častnike in udeležence junijske vojne ,      Dejstvo je, da večina rezervnih častnikov in nižjih astnikov ni bilo povabljenih na občne zbore krajevnih Organizacij. Vse bi morali obvestiti ne glede na starost, če ' ~leli postati člani Zveze rezervnih častnikov Slovenije, obro me poznajo člani bivše ZRVS, saj sem v njej ueloval kot predsednik eno desetletje. Vendar pa ni bilo nikogar, ki bi me povabil, naj postanem član te nove organizacije. Rezervni častniki in podčastniki bivše zveze ~ bilj pošteni fantje in možje ter zvesti svoji domovini °veniji. Večina jih je bilo na odgovornih delovnih me-»I h t'r*avm' upravi, javnih službah in gospodarstvu, ne Sjede na ideološko opredelitev. Z ničemer si nismo zastaju, da so večino članov izpisali iz evidence, ne glede na starost.
Prav verjetno je, da sedanje občinsko vodstvo, ki dela J* vojaških zadevah, ni delalo selekcije po svoji zamisli. j«juč in kriterije za vključevanje rezervnih častnikov v no-o zvezo so najbrž izoblikovali na ministrstvu za obram-r°- Tisti častniki, ki so postali člani Zveze rezervnih 'ajtnikov Slovenije, so si ravno tako nabirali znanje v vo-)aSkih šolah in akademijah JLA. Po tej logiki nima noben asjnik pogojev za včlanitev v to organizacijo, saj je novih a<lrov zelo malo. Tak separatistični odnos do večine astnikov v občini je žaljiv in nepravičen. Nič kaj takega "'smo počenjali v preteklosti, da bi se tega sramovali, Pfav tako delovanje bivše ZRVS ni bilo v škodo naši ožji (m°vini. Učili smo se po programu raznih vojaških esčiri, kot so: orientacija s karto in busolo, športno .'^Ijanje z raznim orožjem, zaščita pred vojnimi dejstvi ',d- S političnimi temami se v bistvu nismo ukvarjali, saj jno bili strokovna in ne politična organizacija. S prijetni-mi občutki se še mnogi Kamničani spominjajo kulturno «ibavnega večera v Kino Dom, pa čeprav je bil namenjen Pocistitvi 22. decembra. Bistvo teh prireditev je bilo nuditi ljudem vsaj malo zabave in razvedrila kot uvod
novoletno praznovanje, djl vsem povojnem obdobju ne pomnim primera, da bi sm r,ef?rvni častnik izobčen iz organizacije ali pa da nc bi jr~J "iti njen član, če si je pridobil čin v avstrijski, bivši Lgoslovanski ali zavezniški armadi. Morda so bile tudi en tne izJeme (častnik NOB je bil izključen, toda bili smo . 1' med enakimi. Ni bilo pomembno, v kateri armadi : jf-, ° Solal- pomembno je bilo, kaj jc kdo znal in kako J bil organizacijsko usposobljen. Zakaj tako ločevanje, kaj odgovorni voditelji ločujejo svoje državljane na uo°re m slabe? Želim javni odgovor.
ALOJZU KONDA
Stavkajoči v Kočni so dobili potrditev upravičenosti stavke
Kočna PE Novotehna je že 5 mesecev skladišče jabolk in embalaže. V ponos ali v sramoto Kočni???
Delavci PE Novotehna so se 16. 08. 1993 zaradi nemogočih razmer v podjetju oprijeli še zadnje možne poti za uveljavitev pravic in ureditev razmer - stavke.
Kaj se je potem zgodilo, najbolj nazorno pove povzetek zapisnika št. 1-22-9/15-93 POLICIJSKE POSTAJE KAMNIK z dne 23. 08. 1993.
Na podlagi 16. čl. Zakona o stavki (ur. 1. SFRJ št. 23/91) se pristojnim organom pošilja v obravnavo informacija o ugotovitvah, da so bila dne 23. 08. 1993 ob 6.45. uri kršena določila 17. člena 2. točka omenjenega zakona in sicer:
Podjetje Kočna Kamnik in kot odgovorna oseba Jože KOPUŠAR sta dne 23. 08. 1993 ob 6.45. uri na Medvedovi ulici l/a v Kamniku kršila Zakon o stavki, s tem da je skupina delavcev iz Kočne Kamnik na organiziran način z uporabo nasilnih ukrepov končala stavko stavkajočih v trgovini NOVOTEHNA. Policija je na kraju ugotovila, da je množico od 20 do 30 občanov vodil v. d. poslovodja Novotehne ROVŠEK Milan. Pod njegovim vodstvom so delavci MANDE-KIČ Jože (starejši), JEMEC Bogomir, FIDERŠEK Egon, URŠIČ Tomaž in RISTOVSKI Cveta s kamenji razbili izložbeno steklo in stavkajoče delavce fizično odstranili s poslovne enote. Na kraju je bil prisoten tudi vodja spiošnokadrovske službe MIHELČIĆ Maks, iz oddaljenosti pa so dogajanje opazovali delavci VARNOST Mengeš, ki so po vdoru PE zastražili.
V. d. poslovodja ROVŠEK, ki je poslovno enoto vodil dobre 4 mesece, je skupaj z ostalimi delavci Kočne opravljal inventuro, ki je po besedah J. KO-PUŠARJA izkazala primanjkljaj med 3 in 5 mio SIT.
Delavci so s stavko nadaljevali na ploščadi pred PE, o vseh nepravilnostih pa obvestili ustrezne organe na občini in republiki.
Svoje delo je do sedaj opravila edino SDK, saj je revizija pokazala porazno sliko, ki je ni mogoče olepšati s pisanjem in mnenji družbenega pravobranilca Kamnik v KAMNIŠKEM OBČANU, dne 13. 01. 1994. Družbeno premoženje in delavci Kočne so bili oškodovani po 48. in 48/a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju za 100.985.551,76 SIT in to:
- 47.703.423,81 SIT: nepravilna cenitev, zniževanje ocenjene vrednosti in brezplačni prenos objektov (ce-nilka V. Vehovec je članica skupščina in upravnega odbora Kočne);
- 51.732.981,81 SIT: nepravilna delitev dobička, previsok obračun regresa, previsoke obresti na obveznice (NE DELAVCEM) in nepravilno razporejene revalo-
rizacijske rezerve;
- 192.116,75 SIT: neutemeljen obračun obresti;
- 1.097.495,42 SIT: oblikovanje delniške glavnice v breme odhodkov financiranja (stroškov obresti) in to
- 257.518,65 SIT (ni navedeno komu),
- 60.918,67 SIT (delavci kooperacije),
- 779.058,10 SIT (Končan, Vovčko zunanja člana UO);
- 259.534,30 SIT: prenizko zaračunane obresti delavcem.
Revizija je ugotovila previsoko povečanje delniške glavnice za 20.069.745,53 SIT brez dejanskih vplačil. KOMU? Delavcem, ki so prejemali približno 80% plače po kolektivni pogodbi, medtem ko si je J. KOPUŠAR dal izplačati tudi dobiček? NE! 259.534,30 SIT prenizko zaračunanih obresti bodo delavci s podpisom ANEKSA morali poravnati v prvih treh mesecih leta 94,100.726.017,46 SIT PA BO NEZAKONITA SKUPŠČINA SANIRALA S POPRAVKOM V KNJIGAH!
Revizija SDK je med drugim ugotovila nezakonite organe upravljanja in še cel kup nepravilnosti s pravnega področja, pomembna pa je tudi ugotovitev, da za vlaganje v DISKONT ni bilo pridobljeno soglasje Agencije RS, zato predstavlja ANONIMNI kapital, Id se kot tak tudi lastnini!
KAJ SE BO SEDAJ ZGODILO S SAMOZVANIM DIREKTORJEM KOPUŠARJEM? BO KAR NADALJEVAL? Pritisk na zaposlene, njihove družinske člane in upokojence, da zaupajo lastninski certifikat Kočni kaže na to! Popravke v knjigah pa bodo sanirali delavci, ki se bodo poleg vloženih certifikatov odrekli še regresu za leto 1994, J. Kopušar pa jim bo pridobil tudi ugodne kredite, ki jih bodo odplačevali 5 let.
Glavna naloga v letu 94 je po mnenju J. KOPU-ŠARJA nadaljevanje lastninjenja, ki je enkratni proces in ga, tudi z določenimi odrekanji, ne kaže zamuditi.
O odrekanju delavcev bo seveda odločal J. Kopušar skupaj z zunanjimi člani organov upravljanja (Vehovec, Končan. Vovčko), delavci - »solastniki« pa bodo o »NAŠI« Kočni lahko samo še sanjali. Da jc
temu tako, kaže nenadzorovana odprodaja lokalov, ki se je že pričela!
Revizija SDK je ugotovila oškodovanje družbenega premoženja, zato bi moral družbeni pravobranilec ukrepati v skladu s 50. členom - drugi odstavek Zakona o lastninskem preoblikovanju, kar do danes še ni storil, v odgovoru stavkovnemu odboru (skupaj z najetim pravnikom) pa piše o »popravkih« in o pristojnostih drugih organov.
Skrajni čas bi že bil, da se problema resno loti
občinska skupščina in prepreči nadaljnje propadanje podjetja Kočna in nezakonit odliv kapitala izven občine. Za pasivno delovanje je tudi moralno odgovorna občanom, približno 1500 podpisnikom - članom Odbora za pravno državo in nenazadnje stavkajočim delavcem. STAVKOVNI ODBOR KOČNA
PE Novotehna
V viharju se drevesa korenin zavedo
Tako je zapisal v svoji pesmi Matej Bor, ko je vrtinec pretekle vojne zavihral nad našo deželo. Pohlepni tujci so jo nam hoteli vzeti in jo razdeliti na štiri dele. Ta načrt jim ni uspel, ker se je naš narod zavedal, da imamo v slovenski zemlji globoke korenine in da se ne damo izruvati. Z velikimi žrtvami in napori smo se iztrgali sponam, s katerimi so nam zavijali vrat. V preteklem obdobju se je ta naša narodna bit še bolj ukoreninila in postali smo gospodarji na svoji zemlji.
Po preteku pol stoletja se ponovno vrtinčijo viharji nad našo državo in majejo to drevje. Tokrat ne gre za vihar na bojnem polju. Zdaj gre bolj za preizkušene oblike boja na gospodarskem področju. Vzemi narodu zemljo in orodje za delo in tako lahko postane odvisen od bogatih. Sla po bogastvu in ekonomski premoči najedajo našo deželo in jo trgajo kos za kosom. Komaj smo to narodno bogastvo v nekaj desetletjih spravili v eno celoto, so že na vidiku sile, ki ga hočejo iztrgati iz narodne posesti. Tujcem smo prodali na tisoče stanovanj za bagatclno ceno, hiše, gospodarske objekte in celo kmetije. Našim navideznim »prijateljem« vračamo gozdove, polja, reke in kulturno dediščino. Kaj bo nam in našim rodovom še ostalo za bodočnost? Hlapčevsko delo in upognjen hrbet, če se drevesa ne bodo zavedla svojih korenin.
S temi besedami želim spodbuditi delavce in upokojence Svilanita, naj varujejo to bogastvo, ki so ga ustvarili, da ne pade večinski delež pohlepnem tujcu v naročje. Sedanje vodstvo podjetja je poslalo cirkularno pismo vsem upokojencem in zaposlenim s priporočilom, naj svoje certifikate vložijo v podjetje. Izhodišče programa lastninjenja je, da delavci in upokojenci, to jc tisoččlanska družina, postanejo večinski lastniki podjetja. Sedanji vodilni ekipi, ki zaenkrat uspešno vodi podjetje kljub težki finančni stiski, lahko zaupamo. Svilanit je v vsem svojem obstoju dobro gospodaril. Premoženje, ki jc bilo ustvarjeno, je dokaj veliko, zato ga jc tudi težje lastniniti. Ni namen odkupa certifikatov, da bi se vodstveni delavci polastili premoženja, pač pa jc cilj v tem, da bodo s tem premoženjem dobro gospodarili.
To je naša zadnja možnost, da ohranimo celovitost podjetja in da ga prevzamemo v solastništvo. S temi certifikati ne bo nihče obogatel, kamor koli jih bi kdo vložil. Z vložitvijo certifikatov v Svilanit lahko pomagamo podjetju splavati v mirne vode in ohranili bomo celovitost Svilanita, da se po njem ne bodo oblizovali tujci.
ALOJZU KONDA
Črna - kdo bo prisluhnil problemom
Krajani vasi Črna že nekaj let brezuspešno rešujejo problem vode, ki ob vsakem večjem nalivu priteče v velikih količinah po hudourniku mimo stanovanjskih blokov. Vendar je odprtine, ki naj bi vso vodo kanalizirale, ne morejo vsrkati. Posebno pereča je ta zadeva po vodni ujmi izpred nekaj let. Hudournik je tedaj nanosil veliko naplavin in zmanjšal pretok. Sedaj se pojavijo težave ob vsakem nalivu. Odvečne vode se od rezervoarja in trafo postaje razlivajo po površini in zalivajo cesto Kamnik Črnivec. Takrat zalije voda tudi delovne prostore rudnika in niže ležečih hiš. Pri tem obstaja vedno večja možnost okužb, saj se ta meteorna voda meša s fekalijami.
O teh in drugih vprašanjih, ki prizadevajo krajane Črne,
smo se pogovarjali s predsednikom vaškega odbora v Črni Marjanom Zriličem. Krajani so ta problem predstavili širši javnosti mnogokrat. Obiskali so pristojne občinske organe, organe cestnega podjetja, seznanili s tem Zavod za urejanje hudournikov, pa se nič ne spremeni. Zadevo si je ogledala tudi sanitarna inšpekcija. Reševanje prelagajo drug na drugega in jih pošiljajo iz pisarne v pisarno. Pa nič!. Vprašujejo se, kdo bo razvozlal to zapleteno situacijo, bodo morda še dolgo prisiljeni nemočni vse to opazovati, dokler se ne bo zgodilo kaj težjega ali celo ne-
Naslednji problem v vasi Črna je cesta, ki naj bi povezovala stanovanjske bloke in bližnje
hiše s povezovalno cesto. Cesta je le občasno vzdrževana, potrebna pa je temeljite obnove.
Otroško igrišče je neurejeno in mnogokrat jabolko spora med stanovalci. Mladi, ki jih je skoraj 50, bi radi gojili športne aktivnosti. V neposredni bližini je že bilo podobno igrišče, ki ga je zgradil rudnik, sedaj pa je zapuščeno. Problem je v lastništvu, mladi pa naj kar čakajo ...
Naslednja težava vaščanov Črne se kaže v slabi prometni povezanosti s Kamnikom. Avtobusne liniji so tako redke, da
vaščani cele doline skoraj nimajo normalnih možnosti za potovanje. Nič ne kaže, da se bodo razmere izboljšale.
Poleg teh zadev pa imajo Čr-njani še več drugih težav, ki povzročajo slabo voljo. Pri reševanju teh in drugih zadev so vaščani sami pripravljeni pomagati z vsemi silami, z delom in finančnim prispevkom, pričakujejo pa vendarle večji posluh zunanjih občinskih in drugih dejavnikov, da bi se tvorno vključili v skupno reševanje. Ni prav, da jih puščajo na cedilu.
STANE SIMŠIČ
P.
Naplavina hudournika tik nad glavno cesto Kamnik-Čmivec.
Komenda - 100 let Gasilskega društva
Iz naših krajev
MOTNIK - živahna dejavnost
Poleg osrednje naloge, obnove ceste in zgraditve pločnika skozi Motnik, ki jo bosta v glavnem financirali republika in občina, bo Krajevna skupnost uredila spodnjo pot na pokopališče in povezavo ceste po nekdanji strugi za Grabnarjevo žago.
Pomagali bodo tudi pri sanaciji vodovoda Vrhe, v Beli in vodovoda Motnik ter obnovili vodovod Mala Ravan.
V načrtu imajo tudi rekonstrukcijo ceste Loka-Brezovica in ceste Bevski graben. Pridobiti pa nameravajo dokumentacijo za gradnjo mrliške vežice.
Turistično društvo bo tudi letos junija pripravilo Motniški sejem.
Kulturno društvo pripravlja dramo Franceta Bevka »Krivda«.
Tudi v motniški šoli se obetajo nekatere novosti.
KI V Vransko je učencem podaril televizor. Krajevna skupnost pa bo poskrbela za priključek kabelske TV in za potrebe šole ter krajanov nabavila fotokopirni stroj.
S.
GD Komenda, drugo najstarejše gasilsko društvo v kamniški občini (prvo je GD Kamnik ustanovljeno 1882), je s slavnostnim občnim zborom začelo praznovati 100. obletnico svoje ustanovitve. Priredilo ga je 29. januarja ob 18. uri v lepo okrašenih prostorih Društva upokojencev Komenda. Na jubilejni občni zbor je opozarjal lepo izpisan transparent, trije prapori gasilskega društva (najstarejši iz leta 1927, poleg njega pa članski in mladinski), najbolj pa je navduševalo 84 zbranih članov in članic domačega gasilskega društva.
Zbor je začel predsednik GD Komenda Avgust Sodnik. Poleg . domačih članov, zlasti veteranov in odlikovancev, je posebej pozdravil predstavnika OGZ Kamnik Janeza Pregleda, predsednika KS Komenda Romana Gro-šlja in predstavnike sosednjih gasilskih društev iz Zaloga, Lahovč in Križa. Moščanov ni bilo, saj so imeli občni zbor isti dan.
Udeleženci so nato prisluhnili
poročilom predsednika društva Avgusta Sodnika, poveljnika Draga Potokarja, tajnika Slavka Sodnika, blagajnika Franja Vrhovnika in orodjarja ter gospodarja Jožeta Štebeta.
Predsednik je opozoril na opravljeno lansko delo in slovesnosti (med drugim ureditev kanalizacije v gasilskem domu ter blagoslovitev novega kipa sv. Florijana), zlasti pa na prihodnje velike načrte. Med njimi je na prvem mestu nakup nove gasilske avtomobilske cisterne. Zanjo bo polovico denarja (55.000 DEM v tolarski protivrednosti) prispevala OGZ Kamnik, polovico pa bo zbralo društvo samo. Raznašalci koledarjev so skupaj s koledarji ljudem že razdelili vprašalne pole, če so pripravljeni denarno podpreti nakup nove cisterne ali ne. Večina jih je bila za to. Za same koledarje so tokrat zbirali le minimalne prostovoljne darove, saj vedo, da bodo ljudje radi dali, ko bo zares treba. Letos bo tako. Gasilci zaupajo v da-
Srednja vas - leto 1993 delovno in uspešno za Gasilsko društvo
Udeležba in uspehi na področju gasilsko-šponnih disciplin so zagotovo najpomembnejši kazalci dejavnosti vsakega prostovoljnega gasilskega društva. V njih se odraža delo največkrat majhnega kroga operativnih članov, ki lahko s primerno motivacijo pritegnejo ostale člane in mladino k resnemu delu.
Deseto mesto na prvem članskem slovenskem državnem prvenstvu v gasilsko športnih disciplinah po mednarodnih predpisih (CTIF) nas je kot edino ekipo iz kamniške občine uvrstilo v širši izbor kandidatov za nastop na gasilski olimpiadi, ki naj bi se odvijala v Berlinu. Dokončna osmerica ekip naj bi se določila na osnovi rezultatov, doseženih na kvalifikacijskih tekmovanjih.
Določena je bila visoka norma, ki je ob običajni vadbi ne bi mogli doseči, zato je bil na Gasilski zvezi Slovenije pripravljen program priprav, po katerem naj bi se odvijali tehnični in kondicij-ski treningi.
S pripravami smo začeli že na začetku leta 1993 v telovadnici OŠ Stranje in v športni hali v Kamniku - torej dvakrat tedensko. Udeležba članov ekipe je bila na vseh treningih skoraj stoodstotna, kljub pogostosti in fizičnim obremenitvam. Včasih je naša gorečnost šla celo predaleč, tako da je prišlo do nekaj dokaj resnih poškodb, zaradi katerih smo morali že kmalu iskati zamenjave.
V mesecu marcu smo začeli že tudi z zunanjimi treningi na orodju s prav tako intenzivnostjo kot prej v dvoranah. Kmalu so se začeli kazati rezultati dobrega dela, saj so se vaje gibale vedno okrog olimpijske norme. Potrditev smo dobili že na prvem tekmovanju v Šenkovem turnu, kjer smo osvojili drugo mesto med 80 ekipami, med katerimi so bili tudi naši konkurenti v kvalifikacijah.
Na našo veliko žalost se v kvalifikacijskih tekmah v Domžalah
nismo uspeli uvrstiti med osem ekip, za kar ima največ zaslug »kuhinjska« odločitev visokih predstavnikov Gasilske zveze Slovenija in premajhen vpliv predstavnika OGZ Kamnik.
Marsikdo od članov ekipe se je v tistem času spraševal o smislu dela v gasilstvu, vendar se je razočaranje sčasoma poleglo.
Pred nami je bilo občinsko prvenstvo in nanj je bilo treba pripraviti ekipe mlajših članov, hkrati pa nas je GZS obvestila, da se bomo kot predstavniki Slovenije udeležili avstrijskega državnega prvenstva v Salzburgu.
Po občinskem prvenstvu, ki je bilo samo kvalifikacijska tekma za memorial Matevža Haceta in na katerem smo osvojili večino prvih mest v različnih kategorijah, smo člani A ekipe trenirali naprej in se udeležili številnih odprtih tekmovanj, na katerih smo praviloma zasedali vidna mesta, ki so bila dober kazalec naše kondicije.
Vrhunec sezone je bilo za nas sodelovanje na avstrijskem državnem prvenstvu z mednarodno udeležbo, ki je potekalo od 19. do 21. septembra 1993 v Halleinu poleg Salzburga. V posebni razvrstitvi povabljenih ekip iz sosednjih držav smo dosegli najboljši čas, vendar zaradi napake na koncu pristali na petem mestu.
Velik vtis je na nas napravila organizacija tekmovanja, kjer se je pokazala avstrijska sposobnost in pedantnost. Od jutra pa do srede popoldneva se je na tekmo-vališču, ki je sicer imelo 10 prog, zvrstilo okrog 280 ekip, in skoraj vsi so se skoraj do minute natančno držali terminov iz tekmovalnega programa.
Tudi organizacija bivanja in prehrane je bila povsem brezhibna. V Adnetu, vasici, kjer smo bili gostje tamkajšnjih gasilcev, so poskrbeli celo za prevajalca. To je bil naš rojak s Koroške, ki je že leta živel v tem kraju. Njegovo poznavanje jezika in ljudi
nam je zelo olajšalo komuniciranje.
Gostitelji so nam razkazali gasilski dom, kjer se je prav tako čutila urejenost in dobra tehnična opremljenost. Zvečer so nam priredili družabni večer. Tam smo se spoznali še z ekipo Pro-žinske vasi iz Slovenije in Luko-vic iz Češke republike.
Pri vpisu v spominsko knjigo smo se zahvalili domačinom za izkazano gostoljubje in izrazili žejo po ponovnem snidenju. Ti trije dnevi so nam vsem ostali v najlepšem spominu in so pomenili protiutež prejšnjim razočaranjem.
Z vrnitvijo iz Avstrije pa se za nas aktivnosti še niso končale. Nastopili smo še na regijskem tekmovanju v Litiji, kjer smo se s prvim mestom kvalificirali na državno tekmovanje, ki bo v letu 1994.
Velik problem so pomenili stroški potovanj. Ker zakon o gasilstvu še ni bil oblikovan, smo morali vse Financirati iz svojih sredstev, ki pa bi bila veliko premajhna, če nam ne bi pomagali
režljivost prebivalcev KS Komenda, ti pa tudi vedo, da brez njih in njihove pomoči ne morejo.
Poveljnik Potokar je govoril o gašenju požarov in drugih oblikah pomoči ljudem v letu 1993, gasilskih vajah, uspehih komendskih gasilcev na tekmovanjih (pionirska desetina je bila četrta na občinskem tekmovanju) in o drugem.
Tajnik Slavko Sodnik je med drugim pohvalil ljudi, da so se lani izkazali, ko so gasilci ob različnih akcijah potrkali na njihova vrata za denarno pomoč.
Že sedaj je vse člane in članice GD Komenda, njihove sorodnike in prijatelje ter krajane povabil na Glavarjev večer, ki bo v nedeljo, 27. februarja, ob 15. uri v kulturno-prosvetnem domu v Komendi. Prireditev bo v celoti posvečena bogati zgodovini in dejavnostim gasilstva na Komendskem, bo pa dan pred tem, ko je pred sto leti tedanja Deželna vlada v Ljubljani potrdila Pravila Prostovoljnega gasilskega društva v Komendi. Na tem večeru bodo sedmim veteranom društva izročili posebna priznanja.
Orodjar Štebe je opozoril, da je kombi GD Komenda star že 23 let in da ga le s težavo popravljajo. Društvo zelo pogreša C cevi, dihalni aparat in vsaj osem novih čelad. Težave so tudi z ogrevanjem gasilskega doma, zato bi v njem kazalo urediti centralno ogrevanje na olje, prav tako pa tudi v hišnikovem stanovanju.
Sledili so pozdravni in drugi govori, zlasti pa čestitke ob 100-letnici društva. Te so izrekli delegat OGZ Janez Pregled (posebej je pozval, naj društvo pazi na staro gasilsko orodje in druge stare stvari), predsednik KS Komenda Roman Grošelj (KS Komenda trenutno nima denarja, da bi pomagala gasilcem, pripravljena pa je to storiti, ko de-
nar bo. Meni, da je za gasilce edina možnost dobiti ga tako, da »gredo okrog krajanov«. Gasilci naj bodo zraven tudi pri določitvi hidrantov ob načrtovanju in polaganju novega vodovoda«, GD Zalog (tudi to društvo se veseli jubileja komendskih gasilcev, saj čutijo do njih posebno prijateljstvo in radi pridejo v Komendo) in GD Lahovče (zaželel si je še izboljšanja prijateljskih odnosov med društvom ter sodelovanja na vajah in proslavah).
Predsednik Avgust Sodnik je pozval gasilce, naj poizvedo, če ima kdo kakšne fotografije o starem gasilskem domu in druge dokumente ali predmete, da bi jih odstopil društvu oziroma posodil za objavo v knjigi o gasilstvu na Komendskem. Knjiga bo izšla s pomočjo sponzorjev in posameznih naročil, v njej pa bodo zabeleženi vsi pomembni podatki o društvu, od njegovih začetkov do danes.
Pri planu dela za leto 1994 je predsednik društva poleg nabave novega gasilnega vozila in iziua
knjige omenil tudi potrebo po obnovi strehe na gasilskem domu po izgradnji drvarnice in ureditvi prostora za gasilskim domom. Pri vseh teh načrtih pa društvo ne sme pozabiti na potrebne gasilske vaje in izobraževanje članov.
Takoj se je tudi treba začeti pripravljati na osrednjo jubilejno slovesnost, ki bo 14. avgusta, in bo povezana s prevzemom nove gasilske cisterne. Udeleženci občnega zbora so namreč soglasno sklenili, naj jo društvo nabavi in tako potrdili odločitev vodstva društva.
52 gasilcev je prejelo značke za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo. Eden od njih, Franc Sodnik s Klanca, jo je dobil kar za 60-letno članstvo in delovanje v komendskem gasilskem društvu.
JOŽE PAVLIC
sponzorji. Člani GD Srednja vas se zato najlepše zahvaljujemo:
— Občinski gasilski zvezi Kamnik, Sekretariatu za civilno zaščito, podjetju Menina Kamnik, podjetju Titan Kamnik, Podjetju za urejanje hudournikov Ljubljana, podjetju »Kočna« Kamnik, Krajevni skupnosti Srednja vas, podjetju »Meso Kamnik - Domžale«, Tapetništvu Anton Šušter, Srednja vas, okrepčevalnici Mitnica, Gostilni »Pod skalco«, podjetju »Alko« d.o.o., Ljubljana, podjetju »Pr-le« d.o.o., Kamnik, podjetju »Zarja - Kovis« d.d., Kamnik, podjetju Goldi, Avtoprevozni-štvu »Osolnik Franc«, Križ, Av-toprevozništvu »Kropivšek Bogo«, Češnjice, Urarstvu »Divjak Vojko«, Srednja vas.
Želimo si, da bi tudi v prihodnosti imeli razumevanje za naše aktivnosti, mi pa se bomo trudili, da bomo vedno pripravljeni na akcijo, hkrati pa z udeležbo in uspehi na tekmovanjih dostojno zastopali Srednjo vas, občino Kamnik in Republiko Slovenijo doma in v tujini.
SLAVKO BUČEVEC GD Srednja vas
STOB n
. 0. 0.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Domžale, Ljubljanska 51 tel. 711-415
cement
armat. mreža 9/6 armat. mreža 10/6 apno
Bramac strešnik Novoterm v rolcah
469 SIT/vreča 1.095,50 SIT/kom 4.670,00 SIT/kom 361,30 SIT/vreča 97,50 SIT/kom, s prevozom 2.780,00 SIT/m3
- keramične ploščice od 670 SIT/mz dalje Cene so z davkom.
Po ugodnih cenah nudimo še vse vrste opečnih izdelkov, termo in hidro izolacije, sanitarno keramiko in drugi gradbeni material.
Obiščite nas!
Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (III.)
Kratko zoženje potoka Kamniške Bele pred izlivom v Kamniško Bistrico, čeznjo vodi cesta, nmv 571 m.
Idilična dolinica Kamniške Bele se dobrih 300 m pred izlivom v Kamniško Bistrico močno zoži. Če se peljemo z avtomobilom ali avtobusom po cesti proti Domu v Kamniški Bistrici niti ne opazimo, da bi bilo kaj posebnega : pač most čez potok in desno ozka dolina, vse pa močno poraščeno z gozdom in grmovjem.
No, tako enostavno pa spet ni. Res je most, toda most se pne kar 20 metrov (izmerjeno) nad sotesko, katere stene so na najožjem mestu oddaljene manj kot dva metra. Po soteski šumi Kamniška Bela v zadnji pozdrav svoji dolinici predno se združi s Kamniško Bistrico. In prav pod mostom je tudi manjši, okoli 2 m visok slap, ki ga z mostu ne moremo videti.
Sama dolinica Kamniške Bele je verjetno tektonskega izvora. V ledenih dobah jo je dobro obdelal tudi ledenik, ki se je spuščal izpod Ojstrice in Rzeni-ka. V ožini med Mešenikom in Kopo se je prebil do glavnega bistriškega ledenika. Ko so se ledeniki stopili, je voda odplav-Ijala naneseno kamenje v glavni dolini in jo poglabljala, na prehodu iz stranske dolinice v glavno pa se je pojavil prag iz žive skale, ki ga prej led še ni odbrusil. In vanj je nato voda vrezala to kratko, toda ozko sotesko.
Po drugi svetovni vojni so hoteli tu, podobno kot v Preda-slju, narediti jez za hidroelektrarno, zato je na severni strani še možno videti začetek rova. Toda ves načrt je propadel.
DOSTOP: Po cesti v Kamniško Bistrico do mosta čez Kamniško Belo. Tu nam ustavi tudi avtobus, če tako poprosimo voznika. Od tu po poti, kolovozu, ki vodi v dolino Kamniške Bele. Pazljivo na rob soteske. Če gremo še nekaj metrov navzgor ob vodi, se lahko spustimo prav do potoka. Od ceste je oddaljeno minuto ali dve.
Če se pripeljemo s svojim av-
tomobilom, ga lahko parkiramo približno 50 m severno od mostu na desni strani ceste. Od tu gremo nazaj čez most in po kolovozu levo.
Zanimivejši je pogled s spodnje strani soteske. V tem primeru gremo s ceste približno 30 korakov severno od mostu proti reki Kamniški Bistrici in se po dokaj strmem bregu spustimo do Kamniške Bele. Od
ceste je oddaljeno dve do tri minute.
če pa gremo od Doma v Kamniški Bistrici, je do te soteske približno 15 do 25 minut hoje. Za sam ogled vodnik ni potreben, če bi hoteli prav v sotesko, je nujem. Ogled te soteske združimo z ogledom drugih znamenitosti v dolini Kamniške Bistrice. Lahko si ogledamo soteski Potoka, Konjske, Koroške, Pre-daslja (o tem nameravam še pisati), slap Kopiščnice itd., pač odvisno od tega, koliko časa imamo na razpolago.
BOJAN POLLAK
Vaš prerok vas osvobodi morečih misli in nerazrešenih situacij.
Tel. 371-114 od 8. do 10. in od 17. do 18. ure. Odgovarjamo tudi pisno. Center alternativne medicine, Dunajska 270, Autocamp Jezica, 61113 Ljubljana.
Vstop v sotesko z zgornje strani
V KAMNIKU
V POSLOVNO TRGOVSKEM OBJEKTU ODDAJAMO
TRI TRGOVINSKE LOKALE.
INFORMACIJE NA TEL. 831-640.
Planinski kotiček
Sodelovanje z GRS iz Železne Kaple
Postaja gorske reševalne službe iz Železne Kaple že deset let vsako leto povabi na svojo redno vajo iz zimskega reševanja tudi nekatere postaje GRS iz Slovenije. Lani se sicer to ni zgodilo, ker je prišlo do zamenjave načelnika kapelske postaje GRS, letos pa se je tradicija spet nadaljevala in sicer na Obirju, 22. in 23. januarja. Poleg reševalcev iz Železne Kaple, ki so večinoma domačini, koroški Slovenci, so se je udeležili tudi reševalci iz Škofje Loke, Prevalj, Celja, Jezerskega, Kamnika in Celovca.
V dveh dnevih so predelali na pobočjih Obirja vse potrebne vaje iz zimskega reševanja. Prvi dan je bil poudarek predvsem na preventi- . vi in reševanju izpod snežnih plazov. Tako so bile praktično obdelane teme od ugotavljanja nevarnosti snežnega plazu s pomočjo švicarske in norveške metode, iskanja zasutega z ortovoxi, sondiranja plazu, iskanja zasutega s psi, prve pomoči zasutemu v plazu s predpostavko poškodovane hrbtenice, do spuščanja in dvigovanja s pomočjo prusi-kovega vozla kot zavore in pomožne vrvice v škripcu ter izdelave delno improviziranih vlak iz smuči.
Sledila je analiza in obdelava nerazčiščenih vprašanj. Naslednji dan so se vsi povzpeli tudi na vrh Oj-s>erca. Večina je s tega vrha tudi smučala. Med spustom so v jarku ob Mrzli vodi naredili še praktično reševanje izpod plazu s psi in orto-voxi.
Vaja je bila vsekakor zelo zanimiva in uspešna, saj so reševalci iz različnih postaj izmenjali med seboj svoje bogate izkušnje, ki so si jih pridobili pri tem tega plemenitem delu. Kakšnih bistvenih razlik ni, razen v tehničnih podrobnostih, ki pa niso pomembne. V Sloveniji imajo sicer malo drugačne prijave. Eni in drugi imajo svoje dobre in slabe strani, tako da jc nemogoče reči, kateri so boljši.
Pokazalo se je tudi, da so glavne težave, tudi v Avstriji, predvsem finančne narave. Sama izurjenost in sposobnost reševanja v snežnih razmerah je povsod približno enaka, medtem ko so se Kamničanom kar zadeva radijske zveze, približale tudi druge postaje GRS.
Poleg tega je to srečanje pomembno še z druge strani. Ves čas slovenščina ni bila v podrejenem položaju, kar pomeni, da je bilo govorjeno več slovensko kot nemško. S svojo prisotnostjo, znanjem in opremo Slovenci dokazujejo, da so popolnoma enakovredni Avstrijcem, da jih v nekaterih stvareh včasih še celo prekašajo. In to je tudi močna vzpodbuda in moralna pomoč koroškim Slovencem, da vztrajajo pri svojem.
Iz kamniške postaje GRS so se te vaje udeležili trije reševalci in sicer načelnik postaje Cene Grilje in pa Franček Mulej ter Bojan Pollak. Kot so pred dvemi leti bili Kamničani najboljši glede radijskih postaj, so se lahko letos lahko postavili
Vabilo
Planinsko društvo Kamnik organizira predstavitev vzpona na K-2 - drugo najvišjo goro sveta. Predstavitev bo v petek, 25. februarja 1994, ob 18. uri v dvorani razstavišča Veronika Kamnik.
O tej alpinistični odpravi v Himalajo, ki je osvojila K-2, bo govoril Rado Nadvešnik, član odprave, sicer preizkušen alpinist iz Kamnika. Pokazal bo veliko slikovnega materiala. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji gora!
z novim avtomobilom, tako da lahko rečem, da nismo v nobenem pogledu delali sramote.
ČLANARINA ZA PLANINSKO DRUŠTVO V LETU 1994
Tudi letos so v PZS 4 vrste članarin in sicer: članarina A, ki jc za bolj zahtevne planince in alpiniste, saj je s plačilom te članarine član še dodatno nezgodno zavarovan, zavarovan je tudi za stroške reševanja v tujini, ima 25% popust pri naročnini na Planinski vestnik, brezplačno dobi koledarček akcij PZS in še dodatni bon za nakupe izdaj Planinske založbe; članarina B, ki obsega enake ugodnosti kot do sedaj (nezgodno zavarovanje in popusti pri prenočevanju); in članarina C, ki je za otroke do 18. oziroma za redne študente do 25. leta.
Čeprav višina članarine formalno sprejema na občnem zboru, je UO PDsprejel višino članarine v glavnem v zneskih, ki jih je predlagala PZS. Tako je A članarina 2.800 SIT, B članarina 800 SIT in C članarina 320 SIT s tem, da imajo otroci, ki še hodijo v šolo, če sta oba starša člana PD, 50% popust. Popust imajo tudi člani starejši od 70 let in sicer 40%.
Plačana članarina jc pogoj za popuste pri prenočiščih v planinskih kočah in tudi nekaterih registracij ni možno narediti brez tega. Članarino lahko poravnate v pisarni PD na Šutni (Kidričeva 38) vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure dopoldne ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure popoldne. Lahko pa počakate tudi na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom.
NALEPKE GRS
Gorske reševalne službe verjetno ni potrebno predstavljati, saj je v tem prostoru in ljudeh dobro poznana in priznana. Toda reševanje kljub temu, da reševalci niso profesionalci, kar pomeni, da za svoje delo niso plačani, čeprav ga opravljajo profesionalno dobro, le nekaj stane. Potrebna je dobra oprema, od obutve in obleke do posebnih reševalnih nosil, vrvi, jeklenic, od klinov in še marsičesar, do vponk, čelad in radijskih postaj.
Dobra oprema pa je draga in še obrabi se precej hitro. Res je, da dobi postaja GRS Kamnik pomoč iz občinskega proračuna, od zavarovalnice Triglav za preventivno dejavnost in še kdo kaj primakne, vendar s tem vse potrebe še zdaleč ■niso pokrite. Zato slovenska GRS nadaljuje z zbiranjem podpore na način, ki je v preteklih letih pokazal, da imamo Slovenci posluh za to humanitarno dejavnost. Natisnila je posebne nalepke z znakom GRS in napisom »podpornik« za vsakogar, ki prispeva po 500 SIT. Ta denar se nato porabi izključno za dejavnost in opremo članov GRS.
Tisti, ki bi bili pripravljeni prispevati po 500 SIT za GRS, lahko to naredijo pri vsakem članu GRS in ta jim bo kot dokaz za njihovo pomoč dal lično nalepko. Tako bo lahko vsakdo, ki bo kupil nalepko podpornika GRS, imel lep občutek, da tudi on vsaj simbolično, sodeluje pri reševalnih akcijah.
TURA NA GRINTOVEC
Alpinistični odsek Kamnik je v nedeljo, 23. prosinca 1994, priredil spominski pohod na Grintovec. 19. januarja so namreč minila tri leta, odkar se je v zaledenelem slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil Danilo Golob. Pohoda se jc udeležilo 15 članov AO in tečajnikov alpinistične šole, od katerih so skoraj vsi v relativno dobrih razmerah (trd sneg, vendar nevarnost klož) stopili na Grintovčcv vrh.
Alpinistična šola, ki jo je na tej turi vodila Darja Jenko, pomagali so ji pa Metod Humar, Genadij Štupar, Vilo Rifel in še drugi, je predelala osnove varne hoje v snežnih razmerah (uporaba derez, palic, cepina, zaustavljanje s cepinom, zaustavljanje padcev itd.). Tečajnici Bernarda Cander, Petra in Peter Zmrzlikar so nato šli skupaj z inštruktorji in alpinisti iz Zgornjih jam po običajni poti na vrh, tečajnika Marjan Drolc in Go-razd Matic pa s Članoma postaje GRS Kamnik po JV grebenu. Marko Prezelj in Andrej Zabret pa sta z vrha tudi smučala.
BOJČ
Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini (XIII.)
Gor
me
vleče
Za veliko turo so se bajtarji z avtobusom pripeljali na Vršič in v Poštarskem domu prespali. Naslednji dan so šli naprej čez Prisojnik in Razor ter prenočili v Pogačnikovem domu. Drugi dan je bil sestop v Vrata, kjer je bila pripravljena mala veselica, od tod pa z avtobusom in vlakom domov.
In že smo v letu 1976. Občni zbor je bil 2. jan. v Jarškem domu na Mali planini. Potekal je v veselem in zadovoljnem ozračju nad uspehi v preteklem letu. Ilustrirani tednik Itd za teden od 7. III. do 14. III. 76. 10/XXXI, je na drugi strani pod rubriko Odmevi prinesel fotoreportažo s pustnega smuka bajtarjev na Veliki planini. Gradiva - 10 posnetkov - je bilo za polovico strani, ki jih je objavil Egon Kaše.
Izlet v neznano je bil na slovensko Koroško. V Hotelu Habakuk je bila večerja in zabava s plesom, ki jc trajala do jutranjih ur.
Za veliko turo so se bajtarji zbrali v Logarski dolini in prenočili v planinskem domu PD Celje. Od tod je pot vodila na Ojstrico in Korošico in naprej pod Planjavo na Jcrmanova vrata, kjer so v koči PD Kamnik počivali in prespali. Ob tej priliki je župnik pri krstu na Kamniškem sedlu uporabljal novo besedilo. Naslednji dan pa spust v Kamniško Bistrico in z avtobusom domov.
Leta 1977 je bil 2. jan. občni zbor ŽBVP v Domžalskem domu na Mali planini. Za pustni smuk jc bilo zelo slabo vreme: gosta megla, mraz in veter. A kljub temu so nastopile zelo dobre maske. Za primer: dva sta se našemila v kravo.
Izlet v neznano je bil v Prekmurje. V Puconcih so se izletniki gostili z bogračem. Po pojedini so si ogledali Ptujski grad in od tam krenili na počitek oz. zabavo v grad Bori.
Za malo turo so si bajtarji izbrali Bohinj oz. sp. postajo žičnice na Vogel. Z žičnico so se prepeljali do zg. postaje in v koči Avtomontaže prespali. Naslednji dan so se napotili na Črno prst in sestopili v Bohinjski Bistrici. Velika tura je potekala od Doma pod Storžičem, kjer so prenočili, in nato na Storžič do Koče na Kališu in naslednji dan na Križe, od tu pa z avtobusom domov.
Bajtarji so postavili stalne markacijske kole na Veliki planini. Udarniško delo je bilo na Kokrškem sedlu. Naredili so kamnite stopnice od zgornje ploščadi na spodnjo do okna v klet.
Leto 1978: Občni zbor 2. januarja v Jarškem domu na Mali planini. Nato pustni smuk, prvomajski smuk, mala tura, izlet v neznano je bil v Škocjan -Lipica-Hrastovlje-Poreč. Velika tura je vodila od Maribora do SlovenjGradca - seveda čez Pohorje. NACE NOVAK
(Nadaljevanje v prihodnji it.)
Slovenski alpinisti na K2 (VIII.)
Otožno zmagoslavje
Kot kovinarja so me določili za graviranje spominske plošče za Boštjana. Naslednji dan smo odšli na Silkejevo pokopališče, kjer smo postavili skromno spominsko obeležje, v spomin na Boštjana Kekca. Še isti dan je zdravnik ugotovil, da so Zvonkove in Borisove omrzli-ne tako hude da je potreben takojšnji prevoz v dolino. Naslednje jutro je Tomaž odšel v vojaško bazo na Concordijo, kjer je zahteval helikopterski prevoz. Na naše veliko presenečenje je čez slabi dve uri že priletel helikopter, tako da ne bi bili pripravljeni za transport, če ne bi bili s Tomažem na radijski zvezi. Z Zvonkom in Borisom je odletel tudi zdravnik. Z dvema helikopterjema so jih odpeljali v najbližje mesto Skardu.
Posebnost te odprave je v tem, da je to prva slovenska odprava, ki je po nesreči še nadaljevala z vzponi na gori. K temu so pripomogli tuji člani naše odprave in dejstvo, da smo vrh dosegli nadpovprečno hitro. Tako nam je ostalo na voljo še nekaj prostega časa, ki ga je veljalo kljub nižji motivaciji koristno porabiti. Tako sta prva odšla na goro Šved Goran Krapp in Anglež David Shar-man. Še isti dan sva se z Da-vom pripravljala za zadnji naskok na goro. To pot sva imela različna načrta. Jaz sem nameraval preplezati Česnovo smer in se preko tabora štiri povzpe-ti na vrh. Davo je imel smuči na višini 7700 m, od tam pa bi se povzpel še tristo višinskih metrov in bi smučal z rame blizu višine 8000 m, zgornji del po Česnovi, spodaj pa po Poljski smeri. Iz baze sva odšla ob pol treh ponoči. Jaz v Česnovo
smer, Davo pa naprej v Abruz-zija. Spodnji del sem hitro preplezal in sem pri tem celo užival? Noč, zvezde, ogromna snežna prostranstva in tišina so me tako prevzela, da naporov pri plezanju sploh nisem čutil, vse gibe sem delal povsem samodejno. Te romantike je bilo konec, koje vzšlo sonce. Začelo se mi je udirati do kolen, ko sem prišel višje, pa do pasu. Na višini 64000 m mi je postalo jasno, da v takih razmerah ne bom zmogel preplezati še nadaljnjih 2000 metrov stene. Zato sem se odločil za sestop. Med tem je sonce že omehčalo snežno skorjo. Zato so ledeni-ške razpoke spet predstavljale hudo past za samohodca. Te nevarnosti sem se zavedal in se je tudi najbolj bal. Ves čas sem bil pripravljen na skok naprej, ko mi bo zmanjkalo tal pod nogami. To sem po tolikih padcih v razpoke že dobro obvladal. Že na prehodu stene v ledenik se mi je to zgodilo, pri tem sem si skoraj zvinil gleženj, vendar sem ostal na robu razpoke. Poiskal sem najbližjo pot na plaznico in po njej nadaljeval do naše poti čez ledenik. Ko sem prišel v bazo, je bil Davt^že v T2, kjer si je kuhal čaje in juho. Goran in David sta kmalu zatem prišla v snežno luknjo tabora tri. Ob drugi uri ponoči je Davo že začel plezati proti taboru tri, Ramor je prispel, še preden sta Šved in Anglež zlezla iz spalnih vreč. Davo je kar nadaljeval in bil že ob šesti uri na mestu, kjer sva pred desetimi dnevi pustila markir-ne palice in smuči, le da to pot smuči ni bilo videti, iz snega so štrlele !e zakrivljene palice. Začel je z iskanjem.
RADO NADVEŠNIK
NK Ultra-Trade Kamnik pred novimi izzivi
MENJAVA GENERACIJE PRI ČLANIH - PRVO MESTO KADETOV - STAREJŠI PIONIRJI NADALJUJEJO TRADICUO ZMAG - NI DENARJA ZA TEKMOVANJE MLAJŠIH PIONIRJEV - BODO VETERANI POMAGALI?
»NERAZUMEVANJE ŠPORTNE ZVEZE KAMNIK« - V JUNUU Z BAYERNOM
Zeleni travnik stadiona v Mekinjah bo v teh dneh ponovno oživel. Kamniški nogometaši bodo pričeli z zaključnimi pripravami za nadaljevanje nogometne sezone. Medtem ko igralci pilijo formo, odborniki kluba iščejo formulo za uresničevanje nalog, ki so pred njimi. Zahtevni pogoji tekmovalnega športa terjajo vedno več angažiranosti in iznajdljivosti, kajti športne igre so že zdavnaj presegle nivo rekreacije. Zato so še bolj pohvalni vsi napori in prizadevanja, ki svojega vzroka nimajo v materialni stimulaciji. Kakšna je in kakšna bo kljubska dejavnost, pa bo razvidno iz naslednjega prispevka.
NK Ultra-Trade Kamnik nastopa z naslednjimi ekipami: člansko, kadetsko, ekipo starejših pionirjev, mlajših pionirjev in veteranov.   Vse  ekipe, razen
mlajših pionirjev, sodelujejo v tekmovalnem sistemu pod okriljem NZ Slovenije, mlajši pionirji pa v letošnjem prvenstvu igrajo rekreativno. Bilanca po končanem jesenskem delu je naslednja:
Člani nepredvidljivo
V 1. MNL so osvojili 8. mesto (s tekmo manj). V moštvu prihaja do načrtovane menjave generacij, kar povzroča nepredvidljivost rezultatov. V moštvu je nekaj nadarjenih nogometašev, ki obetajo, da bodo nosilci ekipe v bližnji prihodnosti. Žal pa zaradi slabih materialnih pogojev kluba precej kamniških igralcev igra v okoliških klubih višjega ranga. Vsak si pač ni pripravljen sam kupovati športne opreme in plačevati prevoza na tekme, če je znano, da se drugje z igranjem tudi kaj zasluži. Kakorkoli, uvrstitev ni izpolnila pričakovanj, čeprav so bile 4 tekme izgubljene z rezultatom 0:1, gole pa je moštvo prejemalo praviloma v zadnjih minutah. Po odličnih rezultatih v pripravljalnem poletnem obdobju z nasprotniki višjega ranga so bila pričakovanja usmerjena v vrh lestvice, po dveh začetnih neuspehih pa je moštvo
Občinsko prvenstvo v odbojki
Začenja se drugi del v odbojki
Mladi kamniški odbojkarji, ki nastopajo kar na treh frontah (3. slovenska liga, kadetsko tekmovanje in mladinsko tekmovanje), bodo svoje tekmovanje v 3. slovenski ligi začeli v nespremenjeni postavi. Kljub temu pa upajo, da bodo dosegli več kot jeseni, ko so doživeli nekaj nepričakovanih porazov. Kar osem od enajstih tekem bodo odigrali na domačem terenu, zato si poglejmo njihov razpored 19. 12. ČIB Bovec 5. 3. Plamen 12. 3. Bohinj 19. 3. Portorož 2. 4. Olimpija III 9. 4. Bled II 16. 4. Termo Lubnik
Naj povemo, da so to le okvirni datumi, saj prihaja do sprememb zaradi raznih prireditev v Kamniku.
Zopet pa se igra rekreacijska liga v Domžalah, kjer nastopata tudi dve kamniški ekipi in sicer MONTONA BAR in VEDNO MLADI. Obe ekipi v prvih treh kolih beležita dve zmagi in en poraz. Med seboj pa se bosta pomerili v zadnjem kolu. ^ CICO I.
zajela nervoza, igri zgolj za rezultat pa igralci niso bili kos. Trenerja Mandič in Poljanšek se na treningih izkazujeta s kvalitetnim delom, tekmovanje pa zahteva še nekaj več. Pohvaliti moram prizadevnosti mlajših igralcev: vratarjev Mareta Karnarja in Toneta Vinkoviča ter prostega branilca Janeza Tuška, študenta kemije, ki pravi: »Hitro smo se vključili v koncept igre starejših igralcev. V fazi obrambe smo že dovolj koordinirani, šibki pa smo v prehodu v napad in v končnici napada. Tu potrebujemo igralske okrepitve.«
Za sedaj okrepitve iz že navedenih razlogov še niso na obzorju, kljub vsemu pa fantje obljubljajo boljše uvrstitve. Imajo zelo ugoden razpored in veliko volje, o čemer priča tudi izjava igralca Roberta Jegliča, študenta strojništva, trenutno vojaka TO: »Živim za tisti trenutek, ko bom spet poslal žogo v gol!«
Novo moštvo kadetov
Moštvo je sestavljeno iz lanskoletnega moštva starejših pionirjev. Strokovno in organizacijsko prizadevno delo trenerjev Mojmirja Baša in Andreja Vav-petiča se je obrestovalo in ekipa je zasedla 1. mesto v 2. državni kadetski ligi. Dosegla je 6 zmag in 1 neodločen izid, z razliko v golih 25:6. Ekipo odlikuje tovarištvo, skromnost in športna ambicioznost. Dva igralca sta že evidentirana za državno kadetsko selekcijo. Značilnost moštva je napadalna, odprta igra, usmerjena naravnost na nasprotnikov gol. Pohvaliti moramo igralce, ki sami financirajo opremo in potovanja na tekme. Omenjajo problem premajhnega števila igralcev, zato vabijo medse vrstnike, stare od 14 do 16 let, da se jim priključijo.
V nadaljevanju prvenstva želijo obdržati vodilno uvrstitev in se plasirati v l.ligo. Tudi tu imajo lepe možnosti, saj lahko v tej sestavi nastopijo še v naslednjem letu.
Torkarjeva šola z nadaljevanjem
Moštvo starejših pionirjev izhaja iz lanskoletne generacije mlajših pionirjev, prvakov 2. lige. V tej konkurenci so najmlajša ekipa in bodo v tej sestavi igrali
še naslednje leto. Jeseni so osvojili 3. mesto v konkurenci 11. klubov, med katerimi so tudi Or-a-Rudar, Avtobum, Zagorje in Domžale. Odigrali so 10 tekem, dosegli 6 zmag, 1 remi in doživeli 3 poraze. Dali so 35, prejeli 14 golov. Trener Rajko Jeršin nadaljuje uspešno delo trenerjev Romana Torkarja in Franca Zamlje-na. Jeršinov pristop k treningom in vzgoji pionirjev je prinesel precej novosti, ki se jim bodo morali fantje še prilagoditi. Videti je, da uspeh ne bo izostal, čeprav se tu in tam kaže pomanjkanje vztrajnosti in samodiscipline. Fantje se bodo morali odločiti, ali bodo postali šolani nogometaši ali pa se bodo z žogo zabavali po okoliških travnikih.
Od mlajših pionirjev do veteranov
Moštvo mlajših pionirjev tekmuje (zaradi pomanjkanja sredstev, potrebnih za prijavo in pogoje za tekmovalni razred) v rekreativni ligi. Obisk pionirčkov na treningih je izredno visok, tako da bi za delo klub potrebovali 3 nogometna igrišča.
Veteranska ekipa pa je vključena v medobčinsko ligo, kjer sodeluje 9 ekip. Na polovici prvenstva se nahaja na 4. mestu. Vsi izhajajo iz nekdanjih članskih vrst, zato v klubu pričakujejo, da se bodo v delo vključili z raznimi dejavnostmi.
NK Kamnik - člani
Aktualnosti
NK Kamnik je bil ustanovljen leta 1920 in spada med 11 najstarejših klubov v državi. Naslednje leto bo praznoval 75-letnico obstoja. Tak častitljiv jubilej bi morali praznovati slavnostno, realnost pa je čisto drugačna. O tem lahko pove dolgoletni član kluba Peter Fischer naslednje: »Član kluba sem že 31 let, doživljal sem zmagoslavja in poraze, vzpone in padce, toda zdi se, da je današnja kritična materialna situacija eden najtežjih trenutkov kluba. Na igrišču NK Kamnik, katerega si zdaj lasti športna zveza, smo gostje. Vsako uporabo igrišča moramo plačati. Dotacija Športne zveze Kamnik je lani znašala 115.000,00 SIT, porabili pa smo jo za plačevanje igrišča oziroma za gospodarja igrišča. Pričetek tekmovalne sezone torej vsakokrat pričakamo popolnoma brez denarja, za tekmovalno sezono vseh štirih selekcij, to je 90 igral-
cev, pa potrebujemo 1.800.000,00 SIT. Denar zbirajo odborniki, kar pa je glede na gospodarsko situacijo čedalje težje. Ž današnje perspektive je zelo malo možnosti, da bo klub obstajal še naslednje leto. Vesel pa sem, da igralci in odborniki še vztrajajo in zatrjujejo, da ne bodo zlahka odnehali. Vsi skupaj pa se zahvaljujemo tistim sponzorjem, ki nam vseskozi stojijo ob strani, in upamo, da nam bodo pomagali tudi vnaprej.«
Klub je pred dnevi iz tujine prejel veliko priznanje. Dobil je povabilo za sodelovanje na mednarodnem pionirskem turnirju v Nemčiji. Ekipa starejših pionirjev, ki ni več brez mednarodnih izkušenj, bo junija zastopala naše barve v konkurenci z Bavernom, Casino-Salzburgom in še devetimi ekipami iz Evrope. Pokroviteljstvo celotne realizacije programa je prevzela ETA-Ž1VIL-SKA INDUSTRIJA KAMNIK.
M. M.
Občinsko prvenstvo v odbojki
Kot vsako leto je tudi letos športna zveza Kamnik, tokrat v sodelovanju s Smuk d.o.o., pripravila občinsko prvenstvo v odbojki. Sodelovalo je preko 150 osnovnošolcev iz vseh kamniških šol, kar kaže na to, da je odbojka najbolj priljubljena pri osnovnošolcih.
Na območno prvenstvo sta se letos uvrstili dve najboljši ekipi, a boj za prvo mesto je bil pri obeh kategorijah zelo razburljiv. Pri fantih se je že vnaprej vedelo, da sta OŠTB in OŠMV daleč pred vsemi in zato edina kandidata za prvo mesto.
Njun dvoboj je bil en od najlepših bojev na prvenstvu. Po tem, ko so Dupličani gladko dobili prvi set, so Kamničani še bolj gladko dobili drugega, tako da je o prvem mestu odločal tiebreak. Tu so bili Dupličani za odtenek boljši in so tako zopet osvojili prvo mesto.
Najboljši igralci na prvenstvu so bili (6+1): Marko Krivoro-tov (MV), Dejan Železnik (TB), Toni Cvetanovski (MV), Dušan Matičič (FA), Grega Vrhovnik (KM), Tomo Sene-kovič (MV) in Dejan Bijelič (TB). Vrstni red: OŠ Marije Vere, OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OŠ Komenda Moste in OŠ Stranje.
Pri dekletih pa je letos prišlo do pravega presenečenja, saj je po kakovosti, ki pa je bila že tako slaba, precej zaostajala samo OŠ Frana Albrehta. Po lanskoletni dobri igri OŠ Toma Brejca in OŠ Komenda-Moste, so tokrat ekipe zaostajale in so bile zato zelo enakovredne. To kažejo tudi rezultati, saj se do konca ni vedelo, katera ekipa bo prva. V zadnji tekmi sta igrali ekipi OŠ Stranje (do takrat še neporažena) in OŠ Toma Brejca (dva poraza). Ekipa OŠ TB je presenetila občinstvo
in zmagala, tako da je na koncu o prvem mestu med OŠ Stranje in OŠ Marije Vere odločala set razlika. Tu pa so bile najboljše Stranjčanke, ki so zasluženo osvojile prvo mesto.
Tudi o tretjem mestu je odločala set razlika, tokrat pa so bile boljše Komendčanke.
Najboljše igraiKe: K.atmma Spruk (ST), Nadja Jelnikar (TB), Katja Sobočan (MV), Nika Dejanovič (MV), Andreja Močnik (ST), Lucija Perko (ST), Zdravka Hribernik (TB).
Vrstni red:
OŠ Stranje (6 tč, 7:3) OŠ Marije Vere (6 tč, 6:3), OŠ Komenda Moste (4 tč, 6:4), OŠ Toma Brejca (4 tč, 4:5) in OS Frana Albrehta (0 tč, 0:8).
Na območno prvenstvo gredo tako pri fantih ekipi OŠ MV in OŠ TB, pri dekletih pa OŠ Stranje in OŠ MV.
CICO I.
Šahovske novice
KATEGORNI TURNIR III. KA-TEGORNIKOV - Občinska šahovska zveza je v sodelovanju s Šahovskim klubom Komenda izvedla kate-gorni turnir III. kategornikov za osvajanje II. šahovske kategorije. Tekmovanje je bilo odigrano v Komendi 27. in 28. novembra ter 4. in 5. decembra 1993. II. kategorijo so osvojili: Primož Rebolj, Sebastjan Hribar in Uroš Jerovšek. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto Primož Rebolj (ŠK Komenda) 6 1/2 točke, 2. Sebastjan Hribar (ŠD Mengeš) 6 točk, 3. Uroš Jerovšek (ŠK Komenda) 5 1/2 točke,
4. Blaž Rebolj (ŠK Komenda) 5 točk,
5. Božo Borčnik (o. š. Vodice) 4 1/2,
6. Gašper Markelj (ŠK Komenda) 4 1/ 2, 7. Sandi Spruk (o. š. Toma Brejca Kamnik) 4, 8. Tadej Smole (ŠK Komenda) 4, 9. Primož Podbelšek (ŠK Komenda), 4, in 10. Grega Krmavnar (ŠK Komenda) 1 točka.
IV. DVOBOJ OBČINSKIH REPREZENTANC DOMŽAL IN KAMNIKA V SPOMIN MILANA OSOLINA - Dvoboj je bil odigran v Domžalah 10. decembra 1993 na 10. deskah.Dvoboj po ševeniškem sistemu je dobila reprezentanca občine Domžale z rezultatom 53 proti 47 šahovskih točk. Reprezentanca občine Kamnik se je dobro upirala nasprotnikom, saj je dobila štiri dvoboje in tri igrala neodločeno. V reprezentanci občine Kamnik so dobro igrali: Marjan Karnar 9 točk, Anton Ribič 7 točk, Penko 6 točk, Srečo Sitar 6 točk itd.
POSAMEZNO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK ZA DEKLICE IN DEČKE DO 10 IN DO 14 LET STAROSTI - Tekmovanje je bilo v Komendi 11. decembra 1993. Po dolgem
obdobju »suše« so na občinskih prvenstvih spet nastopila dekleta.
Prvenstvo deklic do 10 let starosti: Nastopile so tri igralke. Zmagala je Tjaša Ipavec 4 točke, 2. mesto je osvojila Neža Žnidaršič 2 točki, 3. mesto: Anita Barle (vse o. š. Komenda-Moste).
Prvenstvo dečkov do 10 let starosti: Nastopilo je 8 igralcev. Zmagal je Uroš Mlakar (o. š. Fran Albreht) 7 točk, 2. mesto Simon Čebulj (o. š. Komenda-Moste) 5 točk, 3. mesto Ivan Teran (o. š. Komenda-Moste), 4. mesto Andrej Bačar (o. š. Toma Brejca) 4 točke, sledijo: Klemen Kotar 3 1/2 točke Jure Jerovšek 2 1/2 točke. Matic Cerar 1 1/2 točk in Jaka Kern (vsi o. š. Komenda-Moste).
Prvenstvo deklic do 14 let starosti: Nastopilo je 6 deklic. Zmagala je Tina Vogrinec 4 točke, 2. mesto Marija Pavlic 4 točke, 3, mesto Andreja Pe-terlin 3 točke, sledijo: Simona Zupane
2 točki, Marija Kavčič 1 1/2 točke in Veronika Pavlic 1/2 točke, (vsa dekleta so iz o. š. Komenda-Moste).
Prvenstvo dečkov do 14 let starosti: Nastopilo je osem dečkov. Zmagal je Zijad Agovič (o. š. Stranje) 6 točk, 2. mesto Uroš Jerovšek (o. š. Komenda-Moste) 5 1/2 točke, 3. mesto Primož Podbelšek (o. š. Komenda-Moste) 5 1/2 točk, 4. mesto Sandi Spruk (o. š. Trna Brejca) 4 točke, sledijo: Tadej Smole 3 točke, Grega Krmavnar
3 točke, Milan Čebulj 1 točka in Boštjan Urbane (vsi o. š. Komenda-Moste).
Prvi trije v vsaki skupini so prejeli lepe medalje, ki jih je podaril sponzor, da je športna zveza občine Kamnik.
I. SREDNJEŠOLSKO PRVEN-
STVO SLOVENUE - Tekmovanje je bilo odigrano 12. decembra 1993 v Mariboru. V konkurenci 35. igralcev in igralk so uspešno nastopili tudi naši mladinci. Velik uspeh je dosegel Bojan Hribar s III. mestom s 6 1/2 točkami. Petra Ipavec je osvojila 4 1/2 točke in zasedla 17. mesto, Matej Seli-škar je osvojil 3,5 točke in zasedel 26. mesto, Primož Rebolj je osvojil 3,5 točke in zasedel 30. mesto. Vsi so člani ŠK Komenda.
DVOBOJ OBČINSKIH REPREZENTANC DOMŽAL IN KAMNIKA V SPOMIN PROFESORJA IVANA ZIKE - Dvoboj je bil odigran v Kamniku 17. decembra 1993 na 8 deskah. Dvoboj po ševeniškem sistemu, dvokrožna varianta, se je končal neodločeno 64 proti 64 šahovskih točk. Reprezentanca občine Kamnik se je dobro upirala nasprotnikom, dosegla neodločen izid in tako pridobila prehodni pokal. V reprezentanci občine Kamnik so dobro igrali: Marjan Karnar 14 točk, Boris Bavčar 10 točk, Lado Kohek 8 točk, Petra Ipavec 7 1/2 točke, itd.
POSAMEZNO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK ZA DEKLICE IN DEČKE DO 12 IN 16 LET STAROSTI - Tekmovanje je bilo odigrano v Kamniku 18. decembra 1993.
Prvenstvo deklic do 12 let starosti:
Nastopilo je sedem igralk. Zmagala je Tjaša Ipavec 6 točk, 2. mesto je osvojila Neža Žnidaršič 5 točk, 3. mesto Marija Pavlic 3 1/2 točke, sledijo: Simona Zupane 2 1/2 točke, Danijela Jurgec 2 točki, Maja Crnkovič 2 točki in Klavdija peterka (vse o. š. Komenda-Moste).
Prvenstvo dečkov do 12 let starosti:
Nastopilo je T igralcev. Zmagal je Grega Krmavnar (o. š. Komenda-Moste) 6 točk, 2. mesto Urban Poglajen (o. š. Komenda-Moste) 4 točke, 3. mesto Matej Kociper (o. š. Komenda-Moste) 4 točke, 3. mesto Matej Kociper (o. š. Komenda-Moste) 4 točke, 4. mesto Jernej Markelj (o. š. Fran Albreht) 3 točke, sledijo: Jože Šimenc
2 točki, Boštjan Zmrzlikar 1 točka (vsi o. š. Komenda-Moste) in Faruk Agovič (o. š. Stranje) 1 točka.
Prvenstvo deklic do 16 let starosti:
Nastopile so tri deklice. Zmagala je Andreja Peterlin, 2 1/2 točke, 2. mesto Tina Vogrinec 2 točki, 3. mesto Marija Kavčič 1 1/2 točke (vsa dekleta so iz o. š. Komenda-Moste).
Prvenstvo dečkov do 16 let starosti: Nastopilo je sedem dečkov. Zmagal je Zijad Agovič (o. š. Stranje) 5 točk, 2. mesto Sandi Spruk (o. š. Toma Brejca) 4 točke, 3. mesto Gašper Markelj (ŠK Komenda) 3 1/2 točke, 4. mesto Uroš Jerovšek (o. š. Komenda-Moste) 3 točke, sledijo: Tadej Smole
3 točke, Primož Podbelšek 1 1/2 točke in Emil Jenko 1 točka (vsi o. š. Komenda-Moste).
Prvi trije v vsaki skupini so prejeli lepe medalje od sponzorja - Športne zveze občine Kamnik.
VI. MEDNARODNI ODPRTI ŠAHOVSKI TURNIR MESTA LJUBLJANE V POSPEŠENEM ŠAHU - V močni mednarodni konkurenci 88 igralk in igralcev so uspešno nastopili igralci iz naše občine. Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) je osvojil 5,0 točk in zasedel 33. mesto, Petra Ipavec (ŠK Komenda) je osvojila 5 točk in zasedla 37. mesto in bila druga najbolje uvrščena članica na tem tekmovanju. Robi Bergant (ŠK Komenda) je osvojil 4,5 točk in zasedel 43. mesto, Pavla Košir (ŠD Napredek Domžale) ie osvojila 4,5 točke
in zasedla 47. mesto, Bojan Hribar (ŠK Komenda) je osvojil 4,5 točk in zasedel 54. mesto, Pavel Ipavec (ŠK Komenda) je osvojil 3,5 točke in zasedel 62. mesto, Matej Seliškar (ŠK Komenda) je osvojil 3,5 točke in zasedel 67. mesto, Tomi Špilak (ŠK Komenda) je osvojil 3,5 točke in zasedel 70. mesto.
ODPRTO PRVENSTVO V HI-TROPOTEZNEM ŠAHU - Šahovski klub Komenda je vsak tretji petek v mesecu preko celega leta 1993 organiziral hitropotezne turnirje. Seštevek posameznih turnirjev je dalo zmagovalca za leto 1993. Tekmovanja se je udeležilo približno 30 igralcev, točke je osvojilo 25 igralcev. Zmagovalka je postala Petra Ipavec z osvojenimi 175 točkami. Prejela je zelo lep pokal, ki ga je sponzoriralo ORODJARSTVO PLEVEL PETER MOSTE. Sledijo: 2. Bojan Hribar 162 točk, 3. Lado Kohek 156 točk, 4. Marjan Kern 147 točk, 5. Jože Zidarič 121 točk, 6. Ciril Križelj 107 točk, 7. Franc Poglajen 100 točk, 8. do 9. mesto Rado Vidic in Robi Bergant 82 točk, 10. Albin Štraj-har 57 točk, itd.
I. MLADINSKO PRVENSTVO LJUBLJANSKE REGIJE - Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani 14. in 15. januarja 1994. Tempo igranja je bil 30 minut na igfalca. V konkurenci 20 mladincev do 18 let starosti so uspešno nastopili mladinci člani ŠK Komenda, ki so osvojili: 1. mesto in naslov mladinskega prvaka ljubljanske regije je osvojil Bojan Hribar 8 točk, 2. Robi Bergant 7 1/2 točke, 3. Tomi Špilak 7 1/2 točke, 4. Primož Rebolj 6 točk, 7. Matej Seliškar 5 točk.
SLOVENSKI RATTNG - Z novim letom je pričela veljati nova rating lista. Naši šahisti imajo sedaj naslednje veljavne ratinge (prvi rating velja
za počasni šah, drugi pa za pospešeni šah): Marjan Karnar 2217/2294, Igor Kragelj 2183/2138, BorisBavčar2150/ 2151, Anton Trebušak2150/2148,Pa-vla Košir 2071/2013, Petra Ipavec 2051/2037, Iztok Brunšek 2031/2075, Srečo Sitar 2000/1969, Vilma Nadveš-nik 1999/2020, Robert Bergant 1911/ 2022, Bojan Hribar 1864/2044,Tomislav Špilak 1753/1775, Primož Rebolj 1680/1671, Matej Seliškar 1655/1603, Uroš Jerovšek 1642/1697, Zijad Ago-vič 1632/1744, Blaž Rebolj 1607/1500, Gašper Markelj 1588/1500,MatejGa-šperlin 1516/1763, Primož Podbelšek 1509/1562, Ciril Križelj 1500/1813, Marjan Kern 1500/1797, Tone Božič 1500/1694, Tomaž Petek 1500/1686, Marko Jeraj 1500/1657, Vlado Podgoršek 1500/1639, Grega Krmavnar 1500/1596, Urban Poglajen 1500/1582 Pavel Ipavec 1500/1575, Franc Peterlin 1500/1555 TadejSmole 1500/1547, Sandi Spruk 1500/1542, Marjan Ogri-nec 1500/1538, Miran Mlakar 1500/ 1520, Peter Cviren 1500/1518.
FRANC POGLAJEN
Izvajalca gradbenih del za hišo
m v V _
iscem
Tel. 815-361.
Tirrrsirrrsrirtrirrrr^
Prireditev v največji kamniški kulturni dvorani
■BBBHKfflHLnELja-K-
razvojni zavod domžale, p.o domžale, ljubljanska 76
tel.: 713-781 713-786
- prodaja poslovnih prostorov na kamniški obvoznici
- prodaja poslovnih prostorov in stanovanj v Ljubljani
Karitas, skavti in SKD se zahvaljujejo
Da smo lahko v decembru in v začetku tega leta speljali naše številne prireditve, se zahvaljujemo vsem, ki so nas pri tem gmotno podprli. V prvi vrsti se zahvaljujemo kamniškemu izvršnemu svetu in sekretariatu za turizem in malo gospodarstvo, dalje trgovskemu podjetju »Kočna«, Kemijski industriji Kamnik, Komunalnemu podjetju Kamnik, Podjetju »Meso«, Kamnik, Srednješolskemu centru »Rudolfa Maistra«, Zvezi kulturnih organizacij Kamnik, podjetniku g. Uršiču z Vrhpolja, trgovini »Mojca« z Medvedove in trgovini »Podgorka«, Alp-sportu Ore-hek, Planiki-Kamnik, Kemični čistilnici Pucelj, gospodu Branimiru Bitencu iz Suhadol, gostilni »Pri Flegarju« iz Motnika. sekretariatu za notranje zadeve občine Kamnik, upravi muzeja na Zapričah... in seveda številnim individualnim darovalcem, ki so darovali za Karitas na njeni prireditvi ter našim trikraljevskim kolednikom.
Hvala tudi vsem tistim, ki smo jih tu morda pomotoma izpustili, pa so tem prireditvam na ta ali oni način pomagali. Zahvala gre tudi onim, ki so pomagali pri izvedbi teh prireditev ali pri njihovi promociji, kot na primer pri ustvarjanju TV oddaje gospa Marjanca Klobčar in g. Dominik Krt ter številni drugi. Brez njih ne bi bilo mogoče kvalitetno izvesti številnih miklavževanj po naši občini in še posebej izjemno množično obiskanega Miklavževega sprevoda po Kamniku, prireditve Karitas na Štefanov dan in koledovanj ob Sv. treh kraljih. Prav tako ne bi bilo toliko daril, s katerimi smo lahko razveselili mnoge otroke, starejše občane in druge pomoči potrebne. Hvala vam še enkrat, vsem tem ste pomagali vi, obenem pa pripomogli tudi k promociji Kamnika oziroma cele občine.
Medžupnijska Karitas Kamnik, Katoliški skavti Kamnik in sekcija za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik
Z biciklom v Tibet
7. januarja je ob 19.00 uri v kamniški matični knjižnici gostoval svetovni popotnik Tomo Križnar. Predstavil je svoje potovanje v Tibet, po katerem je nastala tudi knjižna uspešni-
najbolj iskanimi in branimi knjigami, pa ne samo v naši knjižnici, saj ankete kažejo, da je tako tudi drugod. Pred to knjigo je Križnar izdal prav tako zelo odmevno knjigo o iskanju ljubezni, za Šambalo pa še Samotne sledi, ki govorijo o njegovem odkrivanju Avstralije.
Tomo Križnar nas je z diapozitivi in z neposredno, sproščeno besedo, ki je bila bolj podobna prijateljskemu nagovoru kot predavanju, popeljal na svoje potovanje s transsibirsko železnico od Rusije, Mongolije, preko Kitajske do Tibeta.
Tako kot vsa doslej je bilo tudi to potovanje drugačno, predvsem pa ne takšno, kakršnih si želi povprečen Zemljan. Križnar se namreč po našem planetu prevaža s prav nič luksuznim prevoznim sredstvom - s kolesom in to celo sam. Daleč od bleščega udobja, a zato toliko bliže sebi in krajem, ki jih odkriva na pristnejši način!
Najbrž pa pri tem početju ne gre le za'preprosto zemljepisno odkrivanje novih in drugačnih krajev, pač pa tudi za iskanje in odkrivanje samega sebe.
Zato njegovi potopisi niso samo potopisi, pač pa so prepleteni z razmišljanjem o sebi in človeku, o našem bivanju in iskanju smisla. Ob branju pa poleg tega lahko odkrijemo tu-
di, da Križnar ni samo vztrajen in dober biciklist, ampak je vešč tudi peresa in lahko tudi po tej plati ugodi zahtevnejšemu bralcu.
Potovanje v Tibet in hkrati tudi knjiga Šambala pa poslušalce in bralce najbrž zanimata zaradi naslednjih posebnosti: zato, ker je bilo to potovanje ilegalno, saj je Tibet pod kitajsko okupacijo, kitajske oblasti pa tujcem v te kraje ne dovolijo vstopa. Tako je bil Križnar tudi glasnik nesvobodnih in zatiranih Tibetancev, saj je opozarjal, da so njihove temeljne človeške pravice surovo poteptane. Druga posebnost pa je v Križnarjevem zanimanju za duhovnost, mistično vzhodnja-
Matično poročilo za januar
SMRTI:
- TIRAN Marija, inv. upokojenka iz Ljubljane, stara 78 let
- KLEMEN Bernard, strojni ključavničar iz Kamnika. Fužine 2, star 51 let
- BELAJ Jožefa, druž. upokojenka iz Pongaca 156, Žalec, stara 80 let
- JUSTIN Ana, druž. upokojenka iz Ljubljane, stara 78 let
- VRHOVNIK Marija, os. upokojenka iz Nevelj št. 13, stara 69 let
- KLANČAR Stanislav, upokojenec iz Kamnika, Pot na Poljane 16, star 62 let
- JEGLIČ Jožef, upokojenec iz Češnjic v Tuhinju, star 66 let
- NARAT Josip, upokojenec iz Velike Lasne št. 1, star 82 let
- HRIBAR Jernej, km. upokojenec iz Bele št. 9, star 72 let
- BALOG Ferdinand, upokojenec iz Šmarce, Kamniška cesta 12, star 63 let
- ZORE Frančišek, upokojenec iz Kamnika, Šutna 19, star 74 let
- GABRIČ Janez, upokojenec iz Kamnika, Medvedova ul. 4, star 82 let
- KONC Marija, upokojenka z Babnega polja 22, stara 85 let
- BURJA Janez, delavec iz Porebra št. 21, star 46 let
- KOLARIČ Pavla, upokojenka iz Kamnika, Maistrova ul. 14, stara 81 let
- HORVAT Ana, upokojenka z Duplice, Jakopičeva 7, stara 49 let
- JAMŠEK Frančišek, upokojenec s Tunjiške mlake 31, star 84 let
- OSOLNIK Jožef, upokojenec z Duplice, Jelovškova 9, star 88 let
- MIHELIČ Angela, upokojenka z Vrhpolja pri Kamniku št. 151, stara 85 let
- ROSTAN Mateja, prodajalka iz Kamnika, Zikova ulica št. 2, stara 23 let
POROKE:
- ŠČULIJA Petar, ključavničar z Duplice in KREGAR Mateja, administrativni tehnik z Duplice
- PANGERŠIČ Borut, avtoelektrikar iz Markovega in JAMNIK Darja, ing. lesarstva iz Sp. Senice pri Medvodah
- VRANKAR Branko, strojni ključavničar iz Buča in JEGLIČ Edita, šivilja iz Češnjic v Tuhinju
ško filozofijo in vzhodnjaški odnos do življenja. Tega se je pri Tibetancih dodobra naužil, preko njegovih besed pa tudi njegovi bralci in poslušalci.
Na koncu naj dodamo le še to, da je bila dvorana Matične
knjižnice Kamnik premajhna za vse, ki so hoteli poslušati Toma Križnarja. Zato nam je obljubil, da nas še obišče.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
grrrrrri rm a a a a mrt a a b i rmv rwn »TiTiTiTrrrnrvrm-gTi^TiTiTrTvrn
PRODAJALNA H0BY
PROGRAM & INTERSHOP
Perovo 26 (ob kamniški obvoznici) tel., fax: 813-157
Potrebujete novo poličko, bi radi zamenjali ploščo delovnega pulta, morda bi vašemu pohištvu dodali omarico?
VAŠA IDEJA - NAŠ RAZREZ -IN VAŠE DELO BO ZAŽIVELO! Ali bi radi v vaš dom prinesli košček ORIENTA? Obiščite naš INTERSHOP z najugodnejšimi cenami v Kamniku in ugodnimi plačilnimi pogoji - kartica Ljubljanske banke in Eurocard.
Prodaja tudi na naročilnice. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah
od 8. do 12. ure. VLJUDNO VABLJENI! _
fc* t lajUtAAJUCJU PflggflgaimBflBBttttBOOOooooooaaaaooooaBcaaag ta*
JELOVICA
OKNA, VRATA, SENČILA MONTAŽNE STENE, PRENOVA OKEN
0®[kL7<I]0 §© P®
1M        popusta za g Q  takojšnje plačilo
brezplačen prevoz za nakup nad 50.000 SIT
18 JELOVICA Skofja Loka, tel.:064/631-241, fax: 064/632-261 KRANJ, 064/211-232 LJUBLJANA, telTfaks: 061/18-51-500 TAJ LES TRZIN, METALKA KAMNIK, JERNEJ, d.oc, KOTNIKTRADE Vrhnika
Litija
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
10. FEBRUARJA 1994
\ ^^^^^^ I
| F*    A     J»     I F* > but—~_SI~ Ž
J Kidričeva 35
I — Valentinovo I je pred vrati!
Za vas smo pripravili marsikaj zanimivega.
Pestra izbira
pustnih mask in dodatkov.
Odprto od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\txxxxxxxx$
Tomšičeva 17, Kamnik (v bližini tržnice) tel. 831-888
vam nudi po ugodnih cenah:
kolesa Rog na 4 čeke, barve, lake, Jupol 25 kg 1.650 SIT, sušilce za perilo 1.450 SIT, Belton 4 11.960 SIT, 10 I. 4.540' SIT, gospodinjske strojčke Gorenje, armature Armal, Can-dy program, žeblje, žarnice; velika izbira posode, porcelana in steklenih izdelkov.
Prodaja na tri čeke!
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar dao, trgovina VERIGA se priporoča! J
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
POPRAVILO
- pralnih strojev
- električnih štedilnikov,
- bojlerjev,
- malih gospodinjskih aparatov,
- napeljava bi popravilo eiektro Inštalacij.
gorenjeiMiiifeprecdlap
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
AHAĆ1Č Domžale, SEBVIS Prešernova 1/a, I TRGOVINA  tel. 722-107
POSEBNA PONUDBA TV APARATI GORENJE
EKRAN OD 51 DO 71
10% POPUST
pri gotovinskem nakupu
Ugodno tudi pralni stroji, hladilniki in štedilniki
- vgradni in samostojeći, sušilci perila...
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
- 5% popust pri plačilu z gotovino -1+5 obrokov brez obresti
- lizing — 25 obrokov.
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
	IMA F 1VJAF
i •	
i	m   *        Domžale, j
	Ljubljanska 90
	B   SPB-1 (nasproti Kuriva,'
	za Elektrotehno) \
	tel.: 714-897 !
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- hidrocol beli (30 kg) 1.947
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- prodaja fasadnega materiala po tovarniških cenah za plačilo z gotovino
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- UGODNE CENE UVOŽENE PLUTE (naravna, voskana, lakirana)
- pralni praški 3 kg že od 400 SIT
Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
^ tr9°Mv,
Jladij
Xiftrie*vci 5*
LADY
MODNA TRGOVINA
Kamnik, Kidričeva 58 (nasproti Ideje) Tel. 831-955
ZNIŽANJE CEN POSEZONSKIM ŽENSKIM, MOŠKIM IN OTROŠKIM OBLAČILOM -
DO SO%     Akcijska prodaja plaščev!
Plačilo na tri čeke.
PRI NAS BOSTE ZAGOTOVO NAŠLI KAJ ZASE!
»POLOS« -
TRGOVINA S PREMOGOM
Zapoge 40, Vodice tel. 824-096,823-585
vam nudi
- vse vrste premoga (zasavski, trboveljski, zagorski, velenjski, uvoženi čeSki premog)
- kocke
- oreh
- kosi
- premog, pakiran v vreče
- žagana drva
Naročen material vam dostavimo v najkrajšem času. Možnost plačila s čeki - z odlogom.
Se priporoča - Jernej Jerman!
PRODAJA NOVIH VOZIL
PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
POOBLAŠČENI SERVIS
I POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL
PRODAJA DODATNE OPREME
i MOŽNOST NAKUPA VOZIL NA LEASING ALI KREDIT!
Avtoservis - tr CJOVIflCI   tel.: & fazloOl/V 14-15\°714-544
TRGOVINA
KLffS
i
Kamnik, Titov trg 7 tel.: 831-390
Odprto. 8.-12. in 14.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Pestra izbira zdrave prehrane: sojini izdelki, nerafinirana olja, žita in drugo zrnje, suho sadje...
V teh dneh še posebej slastni
pustni krofi
Novo! Sveže kaljeni kalčki! Velika Izbira posebnih vrst kruha in dnevno svežega peciva.
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA, DOMŽALE
začne z nadaljevalnim programom za pridobitev izobrazbe
STROJNI TEHNIK
28. februarja.
Vabljeni kandidati, ki so uspešno zaključili triletno šolo tehnične usmeritve.
Informacije po telefonu: 061 713 613, int. 3 dopoldne 061 773 592 popoldne vsak dan
Plesni klub Life
TEN-TEN DOMŽALE
tel. 712-067
plesni klub
PETEK, 11. februarja, DOMINIK KOZARIČ
SOBOTA, 12. februarja, PUSTO V AN JE
1. nagrada za najboljšo masko je 1.000 DEM v tolarjih
PONEDELJEK, 14. februarja, VEČER V STILU
VALENTINOVEGA
TOREK, 15. februarja, VELIKO PUSTOVANJE - VVESTOVANJE
nastopajo Sašo Losič, Jonas Ž, Magnifico, Đuro od Nadrealistov. Prva nagrada je Vespa.
ČETRTEK, 17. februarja, SANDI (ljubav za sve)
POZOR!!! V četrtek, 24. februarja, predvidoma nastopa skupina E.T. iz Zagreba.
miJEirr
Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818
V kolikor imate probleme z
- SKULIOZO - nepravilno geometrijo hrbtenice,
- BOLEČINAMI V KRIŽU ALI UDIH,
- ALERGIJO,
- BOLEČINAMI SRCA,
- NEPRAVILNO CIRKULACIJO KRVI,
- KRČNIMI ŽILAMI
ali niste čisto prepričani v svoje zdravstveno stanje, vas vabimo k sodelovanju in ponujamo novo smer zdravljenja
smer ALTERNATIVNE MEDICINE
Alternativna medicina ne samo zdravi, temveč tudi utrjuje zdravje z ekološko čistimi metodami. Rezultati zdravljenja v lanskem letu v celoti potrjujejo našo smer.
Tudi v mesecu februarju lahko izkoristite brezplačen zdravniški pregled z diagnozo!
Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.: (061) 727-818
Ne pozabite: VAŠE ZDRAVJE JE V NAŠI MOČI!
MO-GY d. o. o. in. dr. med. Igor Kuzjakin
BOUTIQUE MR. FICKO
Kidričeva 35, Kamnik tel. 554-907, 832-563
Ugodna ponudba modne konfekcije in modnih dodatkov
Odprto od 9. do 13. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
Dobre stvari so lahko tudi poceni!
FRIZERSTVO NEJKA
Japljeva 4, Kamnik
Cenjene stranke obveščamo o spremenjenem delovnem času, in sicer:
od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Se priporočamo!
JANEZ VREČEK
Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778
Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. '
Izdelujem cisterne za olje. Na zalogi kombinirani bojlerji.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in stric
Jože oeooTiK
z Duplice, Jelovškora 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase, ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, tovarni Stol, gasilcem, praporščakom in govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi osebju DU Kamnik in ZD Kamnik za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči: vsi njegovi Smarca, februar 1994
V SPOMIN
12. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
LEOPOLD 0S0LIN-ANŽOV POLDE
iz Sp. Stranj
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga ohranili v spominu, mu prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Stranje, februar 1994
V SPOMIN
MATEJI
Brez strahu zaspala si, v najinih srcih pa Se tli, za vedno z nama bos ostala. Mateja, ti najin večni bos spomin
Irena in Simon
Ob kamniški obvoznici ODPRTA NOVA TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO AVPn IHHrtA OPREMO TER DODATNO TCKST^ OPREMO AVTOMOBILOV
Kamnik, Perovo 26, tel./fax. 812-888
- prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.600 SIT dalje, dvoletna garancija, pooblaščeni servis
- TOPLA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah
- avtoradiji z avtozvočniki že od 8.000 SIT...
- sedežne prevleke in avtotepihi
- olja CASTROL, VALVOLINE, LIOUI MOLY
- filtri Donit
- komplet program svetil Saturnus (vložki H4 za jugo), avtoelektro opreme Iskra in še veliko dodatne opreme za vaš avto.
Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
V nasa srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spis, z nami kakor prej živiš
(Vojam T. Arhar)
ZAHVALA
oče in dedek
MAKS ŠORN
iz Kamnika, Župančičeva ul. 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi g. Krtu za zaigrano Tišino. Vsi njegovi Kamnik, februar 1994
V 72. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in svak
MAKS SVETLIN
iz Podgorja
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za mase ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo petje in g. Modicu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Januar 1994
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rotna tla in jokala, ker le ni.
ZAHVALA
Zapustila nas je nasa draga žena, mami in babica
ANA HORVAT
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Suštarjevi za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za občuteno zapete pesmi, izvajalcu Tišine in gospodu župniku za poslednje slovo. Vsi njeni Januar 1994
FOTO GROHAR
Kamnik, Kidričeva 35/a — Metalka
- ekspres izdelava fotografij v 1 uri
- fotografiranje za dokumente
- v Metalki kupljene filme brezplačno razvijemo
- ugodna prodaja fotoaparatov »Kodak«
Odprto od 8. do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure.
AV SERVIS RTV KONCILIA in TRGOVINA
Kamnik, Vrhpolje 41 (v gasilskem domu) teL 831-383
Prodaja na obroke:
- TV, videorekorderji, akustika
- SATELITSKE ANTENE
Odprto od 9. do 12 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Življenje naSe zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuSi.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in dedek
JANKO BURJA
s Porebra 21
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom.
sodelavcem Svilanita, Titana, Mesa Kamnik, pripadnikom TO,
prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje,
svece, denarno pomoć in za mase ter številno spremstvo na
njegovi veliko prezgodnji zadnji poti. Hvala tudi g. župniku posiovnne Deseue m neveijsMiu pcvusm ta a,>,,,j,.,, K^.j...
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Anka z Matejo, sinova Miro in Emil, oče Franc, sestra Francka, brata France in Marjan z družinami
Poreber, Kosiše, Podgorje, januar 1994
M smrt tisto, kar nas loCi, in Življenje ni. kar druii nas. So vezi močnejše Brez pomena zanje so razdalje, kraj in Cas.
(M. Kaćić) ZAHVALA
V neizmerni žalosti sporočamo, da je v prometni nesreći izgubila svoje mlado življenje nasa draga žena, mamica, hćerka in sestra
SLAVISVETEC
iz Podgorja 71
Globoko*ganjeni ob nenadomestljivi izgubi ne moremo najti dovolj lepih besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti prav vsem. Iskrena hvala sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v hudih dneh. nam izrekli sožalje. podarili veliko lepega cvetja in sveć ter jo v tako velikem Številu spremljali do njenega mnogo preranega zadnjega doma. Posebej hvala njenim sodelavcem iz Zarje-EIcktronika za pomoć in lepe besede slovesa ter patronažni sestri Jani za vsestransko pomoć. Zahvalo izrekamo tudi pevcem, trobentaću in duhovnikom za lepo opravljeno slovo. Se enkrat hvala vsem. ki ste naSo Slavi spoštovali, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Marko, sin Miha, hčerka Vesna, mama Slavka, oče Franc, sestra Nada z družino in drugo sorodstvo Podgorje, januar 1994
Le romaj, romaj svojo pot,
glej. svet je lep ko vrt.
rad bi s teboj iz teh samot -
- izhod mi je zaprt.
(Simon Gregorčič)
Z žalostjo v srcu smo se 21. januarja v krogu družine in prijateljev poslovili od našega dragega sina in brata
PETRA JANEŽIČA
inž. agronomije
Najprej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Kliničnega centra
- Oddelek CIT in Travmatološke klinike - Oddelek D, ki ste se trudili, da bi našega Petra ohranili pri življenju. Iskreno se zahvaljujemo Srednji agroživilski šoli v Ljubljani, AMD Slovenija avto. Lovski družini Kamnik in vsem drugim, ki ste upali, da se bo vrnil v vaše vrste. Naša topla zahvala tudi vsem. ki stenam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in za maše ter mu prižgali svečke v spomin. Hvala tudi g. župniku za lepo
opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: oče Božo, mama Stanka, sestra Anči in brat Božo
Kamnik, januar 1994_
1 6 KAMNIŠKI OBČAN		oglasi	10.	FEBRUARJA 1994
				
				
< PRENOVLJENA
SAMOPOSTREŽNA
»PETRA«
VAS VABI, DAJO OBIŠČETE!
NAJDETE NAS NA LJUBLJANSKI 21 a, HP-DUPLICA.
V PREDPUSTNEM ČASU SMO ZA VAS PRIPRA VILI PESTRO IZBIRO MESNIH IN MLEČNIH DOBROT.
- PEČENA IN PRAZEN A ŠUNKA
- KUHANA ŠUNKA
- MESNI SIR
t - DOMAČ PRŠUT
- KLOBASE V ZASEKI
- DOMAČA ŽOLČA
- RAZNOVRSTNE SIRE
BOGATO SMO ZALOŽILI TUDI POLICE Z DOMAČIMI PIŠKOTI, PIJAČAMI.
NAPREDEK
»ura
V soboto, 12. februarja, ob 10. uri pred blagovnico Vele tradicionalni
OTROŠKI PUSTNI ŽUR
Izbira najlepših mask. Nagrade, pester pustni program.
***** P
V blagovnici Vele od 17. februarja dalje ZA
Popusti, nizke cene, lepa izbira
NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO:
* OTROŠKO SPODNJE PERILO
* HLAČNE NOGAVICE
* ČISTILA, PRALNE PRAŠKE
* DROGERIJSKI MATERIAL
OBIŠČITE NAS VSAK DAN MED 7-19 URO, OB SOBOTAH MED 7-17 URO, VSAKO NEDELJO VAM POSTREŽEMO S SVEŽIM KRUHOM MED 8-11.30.
NE MOREMO VAM POVEČATI OSEBNEGA DOHODKA, LAHKO PA VAM OMOGOČIMO, DA ZA SVOJ DENAR DOBITE ČIM VEČ!
KNJIGARNA
Trnovska hiša
HIP - DUPLICA tel./fax. 812-989
PUSTNE MASKE IN RAZLIČNI DODATKI!
Pestra izbira pisarniškega materiala, tiskovin in šolskih potrebščin.
Fotokopiranje
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN!
d.o.o.
JISHI
I Attemsov trg 9 i Gornji grad
Tel.: 063/843-236,843-007 Faks: 063/843-236
Prodaja vozil SKODA, rezervnih delov in dodatne opreme.
Pooblaščeni servis.
Vozila ŠKODA FORM AN LX še po stari ceni!
Možnost leasinga. Dobava takoj!
- Ustanovitelj Skupščina ob čine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik Vuk-mir. Tehnični urednik Bojan Knavs.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/ 92) in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15. 9. 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU!