511
Književnost.
Slovenska književnost.
O jetiki, sušici ali deri. Spisal dr. A n t o n Pogačnik, tačas zdravnik v Gorici (via del Ponte nuovo štev. 26), bivši skozi 25 let specijalist za pljučne bolezni na Dunaju. Novo mesto 1898. Založil pisatelj. — Tiskal J. Krajec. Cena 25 kr., po pošti 28 kr. Knjižica se dobiva pri lastniku: Janku Lebanu, nadučitelju v Trebelnem pri Mokronogu (na (Dolenjskem). 8°. Str. 42. — To knjižico je spisal naš pisatelj v nemškem jeziku, prevel jo je po 5. na-tisku g. J. Leban. Vsekako je knjižica spisana z najboljšim namenom in gotovo bo mnogo koristila, ako jo dobe umni ljudje, kakor duhovniki in učitelji, v roke in ljudi pouče o jetiki, ki je po naših krajih najhujša morilka. Preprosti ljudje, kakor naši kmetje, si pa ne bodo mnogo pomogli ž njo. Tudi je za preproste ljudi nekoliko nevarno priporočati opojne pijače, zlasti žganje, kakor priporoča nekaterikrat knjižica, n. pr. str. 6. Sicer so pa pisateljevi nazori jako trezni, saj se opirajo na jako dolgo izkušnjo. — Prevod je nekoliko preveč zasukan po nemški besedi in zato semtertje težak; tudi pomot najdeš tu in tam, n. pr.: „Ne najdeš skoro dva slučaja" nam. .,dveh slučajev", „priprosti (einfacher) katar" nam. navadni katar; čemu: „najpoglavitnejši", ker je že ,,poglaviten" najvišja stopinja! „Kancelijska" slovenščina jako ljubi zaime „isti", kakor piše tudi naš prelagalec: ,Jetika se da odpraviti, če je ista šele v začetku . . ." Čemu vendar „ista" ? Ali govori tako narod? A to le mimogrede. Sploh pa je knjižica vredna, da jo priporočamo onim, kateri lahko sebe in druge obvarujejo jetike.
Najboljša mati, molitvenik za otroke Marijine. Priredil Frančišek Bleivveis, prednik Marijine družbe vŠkofji Loki. 1898. Založila dekliška Marijina družba v Škofji Loki. Tisek Katoliške Tiskarne v Ljubljani. 16°. Str. 191. Lepa knjižica po obliki in po vsebini.
Otrok Marijin, pravilnik in obrednik za Marijine družbe. Priredil Frančišek Bleiweis, prednik Marijine družbe v Škofji Loki. 1898. Založila dekliška družba v Škofji Loki. Tisek Katoliške Tiskarne v Ljubljani. 16°. Str. 152. — Za ude Marijine družbe prepotrebna knjižica, ki je lepa in pravilna ob jednem.
Hrvaška književnost.
Viestnik hrvatskoga arheološkoga društva. Ko se je 1. 1892. pok. Širne Ljubic, kateri je dolgih štirinajst let izdajal in urejal društveno glasilo, pre-
selil iz Zagreba v Dalmacijo, ostalo je društvo brez lista in urednika. L. 1895. so se zopet zbrali prijatelji starin in arheologije in sklenili izdajati glasilo v obliki zbornika, katerega naj bi urejal kustos arheološkega muzeja, dr. Jožef Brunšmid. To seje tudi zgodilo, in zagledala sta beli dan doslej dva lepa zvezka „Viestnika" (str. 224 in str. l74),'osno-vanega na širši podlagi, kakor je bil poprejšnji. Ljubic je v svoj „Viestnik" večinoma sam pisal, a okrog novega „Viestnika" se je zbralo že lepo število učenjakov in pisateljev. Vsebina obeh zvezkov je jako zanimiva in raznovrstna. Med ostalimi spisi omenjam le Brunšmidove numizmastiške razprave, Bojničiceve in Laszovvski-jeve sfragistiške podatke, dr. Lukejeliča: „Opis zvonika spljetske stolne crkve" in „ Črtice o najstarijoj povjesti Spljeta" in Tkalči-čeve opise pavlinskega samostana v Dubici in cister-cijanskega samostana v Topuskem. Zanimivi so tudi dopisi in poročila muzealnih poverjenikov z vseh stranij hrvaške domovine, kakor tudi manjša književna poročila. Oba zvezka sta bogato okrašena z lepimi slikami. „Viestnik" hrvaškega arheološkega društva je vreden priporočila. Členi, kateri plačajo na leto 2 gld., dobivajo ga zastonj.
Zbornik sa narodni sivot i običaje jušnih Slavena. Sv. II. Uredio dr. A n t o n R a d i č. Vel. 8". Str. 515. Cena 2 gld. 50 kr. Že lani sem veselo pozdravil prvi zvezek tega velevažnega zbornika, katerega izdaje jugoslovanska akademija: a še večje veselje vzbuja nedavno izešli drugi zvezek, kateri spričuje, da se je delo začelo na pravem temelju in dobilo vestnega in spretnega urednika. V tem zvezku je najpreje: „Osnova za s a b i r an j e in p r o-učavanjegradje o narodnom životu", katero je temeljito sestavil dr. Radič. Ta osnova je tudi posebej tiskana in jo dobi zastonj vsakdo, kateri bi se hotel pečati s proučavanjem narodnega življenja in običajev. Potrebna je tudi, ker se mora gradivo nabirati po stalnih pravilih. Naloga „Zbor-nika" je namreč, da se zbere v njem vse, kar se pozve o narodnem življenju južnih Slovanov, in pa da se nabrano gradivo znanstveno obdela. Ko je dr. Radič v kratkih, jedrnatih potezah označil, kaj je narod in s čim se peča narodoznanstvo, sestavil je točno osnovo, po kateri se mora gradivo nabirati, in povedal je, na kak način se mora to delati. Ko bo o vseh posameznostih zbranega obilo gradiva, bode se moglo znanstveno obdelavati in le tedaj se bo moglo sestaviti znanstveno delo o življenju južnih Slovanov. Slovenci smo premajhen narod, da bi mogli kdaj misliti na izda vanje podobnega »Zbornika", pa to tudi ni potrebno, ker nas