DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM na 1922 návadno leto. Cejna 30 korón. Tábla za stempline. I. Skála. Za vekszline vu országi do 6 mejszecov i vu drűgom országi do 12 mejszecov, pri trzstveni kontraktusaj, pri dúzsni piszmaj do 3 mejszecov. II. Skála. Za one dokumentuse, stere niti pod I., niti pod III. skálo ne szlísijo. III. Skála. Za küpülne i drüge kontraktuse, pri dopüscsávanyaj, pri szlüzsbeni kontraktusaj, pri kvitingaj orszácskoga spilanya, pri obecsávanyaj, pri duzsni píszmaj na dugse 6 men, pri drüstveni kontraktusaj. SZENTGOTTHÁRD, 1921. Stampano vu WELL1SCH BÉLA s t a m p a r n i c i. DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM PO SZLOVENSZKOM JEZIKI z doszta lejpim, dobrim i hasznovitnim cstenyom n a 1922. návadno leto. XXIV. TEKÁJ LETA. To 1922-to leto je návadno leto i má 365 dnévov, ali 52 tjedna i 1 dén. Zacsne i dokoncsa sze z nedelom. Zacsétek 1922. leta. Obcsinszko leto sze zacsne jan. 1-ga. Cerkvene leto sze zacsne za I. ad- venszko nedelo, december 3-ga. Lejtni csaszi. Szprotolejtje sze zacsne márc. 21-ga. Leto sze zacsne június 21-ga. Jeszén sze zacsne Szept. 23-ga. Zíma sze zacsne december 21-ga. Presztopni szvétki. Imé Jezusovo je január 2-ga. Fasenszka nedela je február 26-ga. Pepeonica je március 1-ga. Vüzemszka nedela je április 16-ga. Krízsni dnévi szo május 22, 23, 24. Kriszt. v nébosztoplenyé je május 25-ga. Riszálszka nedele je június 4-ga. Tejlovo je június 15-ga. Prva adventszka nedela je decem- ber 3-ga. Csetvére kvatre. I. kvatre bodo: márc. 8., 10., 11. II. „ „ jún. 7., 9., 10. III. „ „ szeptember 20, 22, 23. IV. „ „ december 20., 22., 23. Ta kralüvajócsa planeta de v tom leti MEJSZEC. Preminyavanye mèjszeca. mlád, prvi fertao, punovo. szlejdnyi fertao. Planeta nasega szunca. 1. Merkur je szamo 1/10 tao tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto z 288 dnévov sztoji. 2. Venusz je 9/10 tálov tak velki, kak zemla; z 255 dnévov sztoji nyegovo leto. 3. Zemla, stere leto z 365 dnévov sztoji. 4. Marsz je 1/5 táo tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto z 687 dnévov sztoji. 5. Jupiter je 1350-krát véksi od zemlé; nyegovo leto z 12 lejt sztoji. 6. Szaturnusz je 900-krát tak velki kak zemla; nyegovo leto z 29 lejt i 116 dnévov sztoji. 7. Uránusz je 82-krát véksi od zemlé; leto nyegovo z 84 nasi lejt sztoji. 8. Neptun je 108-krát tak velki, kak nasa zemla; nyegovo leto je 164 lejt ino 216 dnévov dúgo. Potemnejnye szunca. Vu 1922-tom leti dvoje szun- csevno potemnejnye bode. Med tejm de to prvo szuncsevno potemnej- nye na nasom kráji tüdi vidócse. I. Prsztenkno szuncsevno potem- nejnye bode márc. 28-ga. Poprejk sze zacsne ob 11 v. 1 m. pr. p. i sze ob 3 v. 9 m. po pódn. dokoncsa. V Budapesti sze ob 2 v. 28 min. po p. zacsne i sze ob 4 v. 38 m. po pódn. dokoncsa. Tak de sze vi- dilo, kak eden prsztenek. II. Popuno szuncsevno potem- nejnye bode szeptember 21-ga. Prinasz nede vidócse. Január ali Szvecsén má 31 dnévov. Február ali Szüsec má 28 dnévov. Március ali Málitráven má 31 dnévov. Április ali Velkitráven má 30 dnévov. Május ali Riszálscsek má 31 dnévov. Június ali Ivánscsek má 30 dnévov. Július ali Jakobéscsek má 31 dnévov. Augusztus ali Mésnyek má 31 dnévov. Szeptember ali Mihálscsek má 30 dnévov. Október ali Vszeszvécsek má 31 dnévov. November ali Andrejscsek má 30 dnévov. December ali Prozímec má 31 dnévov. Sztolejtni prorok od toga 1922-toga leta. Priklányanye. Naprej szan zéo znovics moje knige pravicsne, Z stere sze vszákomi dobro ino bozsno pokázse. Z szrcá rat vam dobre tanácse dam, Szamo poszlüsajte, ka bom jasz gucso vam! Pozdrávlam vász, moji szlovenszki prijátelje Ino szi to porácsanye dobro zamerkajte! Zíma. Zíma de vam letosz, kak v preminócsem, poszrejdnyi, Ali pride zmesz veter i van trdi mraz naprávi. 28 Sznejg van zemlo tüdi dosztakrát pobejli, Tak, ka te vu sznejgi vecskrát hoditi mogli. Záto szi na zimo dober obüteo szpravite Ino zdrávje vase nadale tüdi ovarite! Szprotolejtje. Március vam to lejpo szprotolejtje prineszé, Stero po dúgoj zími zsé jáko zselej vase szrcé. Mrzli i veterni dnévi vecskrát bodo v szprotoletji, Ali vrejmen de van poprejk lejpo k szeféle deli. Záto szi morete dobro vrejmen csedno vöznücati Ino vsze szprotolejtno delo pricájti odpraviti. Leto. Leto vam krátko bode ino jáko toplo, Ali dezsgy de vase pole tüdi vecskrát polejvo. Záto sze ví vértje neszmite zapüsztiti, Nego krepko i veszélo k zsétvi zacsnoti. Ár pune szilje te vu gószte krízse szkládali I potom hitro mlátiti morete zacsnoti. Jeszén. Sztálno i lejpo bode vrejmen v cejlom jeszéni, Ali prti konci do dnévi dezsgyevni i megleni. Záto szi vase potrejbno jeszénszko oránye Pricájti odpravite i szemen poszejajte! Ár steri vért szvojo delo poprejk v rédi fcsiní, On szi trüdno tejlo v zími brezi zsaloszt pocsíni. Szlobód. Potom, ka szan vsze ono dobro naprej povedo, Stero szan z moji pravicsni knig vam vöprecsto, Odídem zdaj na drügi kraj etoga velkoga szvejta I szlobód zemem od mojega Szlovenszkoga lüsztva. Bojdite Zdravi i z mérom i porédi zsívte Ár naj zsitek vas pri nebeszkom Bogi v rédi bode! 29 Vüpavnoszt. Lepó je v szprotolejtji vönej hoditi v natúri, nájmre pa v nasoj krajini, gda od vszákoga kraja szmejécse cvejtje prijaz- nívo miga proti csloveki, zrák jenapunyeni z nájbógsim dísom, metülci veszélo lejcsajo, csvé- lice pa zim-züm sümíjo. Vsze nam oznanüje: lejpa je natúra, lejpo je bozse sztvorjenyé, lejpi je zsitek. Vsze nam radoszt, prijátelsztvo lübéznoszt scsé v szrcé vcepiti. Lépse bi bilo, csi bi v toj lejpoj natúri zadovolno lüsztvo prebívalo, da bi z vszákoga ob- ráza mili tráki lübéznoszti szijali próti csloveki, da bi sze szrcé z dísom vüpaznoszti napunilo. Ali zdaj je nej táksi cajt. Vüpavnoszt je tü nyála szvejt, vö je odisla z szrca lüsztva. To je zdaj szvejta velki beteg. Millionje lüsztva z na velko od- prejtimi ocsámi presztraseno glêdajo okóli szébe. Prijátela od neprijátela nevejo razlocsiti. Tak je zdaj cslovecsansztvo, liki eden velki mravlinyek, v sterom szo mravlé dugo-dugo lejt v pokoji mirovno délale, vszáka je znála szvojo duzsnoszt i szkrblívno go szpunila; ali priso je eden szprevejden pojeb, mravlinyek je raztoro i zdaj ne- vóne mravlé brezi cíla szémtá lejcsajo, ali pa od sztrája trde grátajo i némrejo sze geniti. Lüsztvo je zdaj tüdi tak liki té mravlé. V velkoj dvojnoszti nistemi szemtá lejcsejo, travino, szlámico popájnejo, norijo sepe- csajo, nove cile oznanüjejo, vel- ke recsi glászijo. Drügi szi pa düso dojzapréjo, nazáj sze vle- cséjo, vszébe sze potégnejo, kak szlepovóscsek v szvojo hi- zso, gda protivnika obcsüti. Drügi pa v vszákom csloveki neprijátela, protivnika vidijo, vküp sze zaszücsejo i vszákomi trne pokázsejo, kak gyejs. Es- cse drügi pa tak miszlijo: juhej! zdaj je priso moj cajt, zdaj sze vszáki zavézek odvézse, zdaj nega pravice pa isztine, zdaj me nikaj ne tezsí, zdaj me nikaj ne zagradí, zdaj lehko délam za szébe. V táksoj sztávi je zdaj cslo- vecsi mravlinyek. Cslovek pita, kak sze moglo cslovecsansztvo v to velko ne- volo szüniti, gda telko csednoga lüsztva jeszte i gda je znanoszt, módroszt i plemenito mislejnye tak visziko sztaló? To je záto, ár je lüsztvi prevecs dobro slo. Oh té cslovecsi mravlinyek je dugo-dugo lejt vu velkoj dob- iti zsivo. Vu velkoj dobróti szo sze mravlé szprevédle, i nyuvo sztávo szo nej znale pos- tüvati, k vszákoj noríji szo kréde méle vühe. Tak szo szvejta za- pelávci batrüvnoszt dobili, raz- plodili szo sze. 30 Oh tej szvejta zapelávci! Kel- ko ji hodi escse izdag med nami! Eden pod kejpa pobozs- noszti jálno ruzsno alattomosko politiko rédi, drügi pod kejpa lübéznoszti hujszka próti vadlü- ványi, trétji na jezikovo glih- noszt posztávi szvoj prekléti temel. Vszi Ocsiveszno ali pa szkrivoma rovajo, kopajo, gro- bajo proti rédi, proti domovina proti plemenitomi mislejnyi. Sztára návade vö scséjo ztrej- biti i lüsztvo premejniti scséjo. Vszi lüsztvo za spilo prestí- majo, z sterimi sze oni lehko spílajo, kak z kártami. Vszi na neznanoszt lüsztva spekulerajo. Vszi szo táksega stímanya, li oni szo csedni, lüsztvo je za- osztáno, po táksem je lehko vodijo, kak je stéjo, ono tak nevej zmislávati. I dájo gosztü- vanye szlüzsiti, goszli igrajo, velki bobén düdnya, vrtencke sze delíjo i tecsé víno.Sznéja sze hváli i velke dike sze popejvajo. Ali povrnimo nas pogléd na- záj k natúri. Po zími je pá tü szprotolejtje. Priso je vüzem, velki szvétek gorisztanejnya. Gorisztanejnya vekivecsne isz- tine. Po zími pride szprotolejtje, zémla sze obrácsa po szvoji vekivecsni csapásaj, kakkoli bi go stéli szvejta zapelávci na nove csapáse prejkszüniti. Isz- tina gorisztáne z groba i nazáj- príde na szvoje vekivecsne csa- páse, kakkoli bi go stéli mo- riti i pokopati. Proti naturi i proti vekivecsni isztinaj je vszáko borüvanye zobsztonszko. Odprite sze dojzaprejte szrcé! Naj nazájpríde vüpavnoszt v nyé. Po mrzloj zími szmejécse szprotolejtje pride. Szunce nede vszigdár pod obláke szkrito. Vedrílo de sze ednók po krát- sem ali dugsem cajti. Csedno lüsztvo, ne miszlite szi to, ka de vszigdár vrajzsa szila, prek- létó pritiszkávanye, bláznoszt i noríja kralüvala na szvejti. Nazáj k csednoszti, nazáj k rázumi, nazáj k vekivecsni isz- tinaj, nazáj k szvojemi cslove- csansztvi ! Za ednom málom sztopájom pride drügi máli sztopáj, i z doszta máli sztopá- jovsze velka pót naprávi, Doszta kaplov kamen vözvótla i doszta vdárcov drejvo vöszüne. Mi z mírovnov düsnavesztjov lehko glédamo nazáj v naso preminócsoto. Nam sze nej trbej szramezslüvati. Nase szrcé szo csiszte bilé, mí szmo po ednáki potáj hodili. Nas národ sze tak oponáso, kak právi moski. Mi szmo sze nej nazáj vlékli, gda je cslovecso duzsnoszt szpunyávati trbelo, mí szmo po szkrivno jálni i klücski potáj nigdár nej hodili, i nevejmo po táksi hoditi. Mí i nasa déca lehko na vekveke giz- dávi bodemo na to, ka szmo v nájvéksom rozburkányi cslove- csansztva trdi i verni osztanoli. Nász je niksi prekléti vrtél nej k szebi potégno. Gda je nas goszpon Krisztus escse po zémli odo, pri ednoj velki mlaki je lüsztvo szedelo, doszta moski i zsenszki; ino szo sze gucsali med szebom. Dosztakrát szo na drügi kraj, prejk mlake glédali. Nikákoga je lüsztvo csakalo, ki je fszem szrci jáko lübézni bio, ár fszá- komi trostanye, vüpanye i za- dovolnoszt prineszo. Lüsztvo je Jezusa csakalo, ár tak nyin obecso, gda je prejk mlake odiso, ka za tri dni na- záj pride. Jáko lejpo vrejmen je bilo, i szunce tüdi lepo poz- lacseno szijalo. Cserányi dén je krépki vihér bio ino póvanye po vihéri, dabi nóvi zsitek do- bilo, tak je lepó vöglédalo. Fsze sze szmejálo. Kak to lüsztvo tam sztoji i med szebom gocsi, ednok szamo eden velki cslovek med nyimi priso, ki je med Csarni vlaszé zsé malo szejre 31 Prídi nazáj düsni pokoj v szrcé lüsztva! Prídi nazáj vü- pavnoszt i vüzemszka radoszt v pobite düse! Prídi nazáj vörvanye vu vekivecsni isztinaj! To je zse tak v cslovecsem zsítki. Krivicsnoszt sze vszigdár na to priprávla, mosko duzs- noszt vőztrébití, pravico v grob szüniti, isztino pokopati. Ali to je od zazsétka mao zopsztonko vojüvanye bilo. Jé gorisztanej- nye! Nigdár je nej mogócse bilo vekivecsne isztine poko- pati. One vszigdár poterejo krépkoszt groba. Prídi nazáj vüpavnoszt v szrcé lüsztva. Nóvi zsitek sze szprávla, nova mócs sze zdi- gáva vszepovszédi. Vüpati, vör vati, mucsiti za edno zdaj ne- vidno blájzseno prisesztnoszt! Krisztusova dobróta. tüdi meo. Fszáki ga vőokrózso i nyemi mészto dao, gde je tá so. Ete cslovek je Stenyár Ta- más bio, steroga szo lüdjé sza- mo za Grejsnika zváli, ár je szamo grej delo, preklinyo i nigdár nej Bogá molo i nej v cérkev so. Lüsztvo je nej znalo, ka Zakaj te Grejsnik eszi priso, i zsenszki szo sze zaszágali od nyega, ár szo miszlili, ka de zdaj pá velki grej delo i preklinyo, Csi nyemi povejo, ka koga csákajo. Grejsnik je k ednoj deklini, po iméni Magdaléni sztópo ino jo pita: — Vi fszi Jezusa csákate? — Nyega, Tamás... je Mag- dalena' na tühoma odgovorila. Lüdjé, steri szo bole polek vodé sztáli, szo na ednók ve- széli grátali. Fszáki sze próti mlaki obrno i vido, ka Krisztus, steroga szo zsé tak zsmetno csakali, v ednom málom ladiki 32 k nyin priblizsáva i za máli cajt zsé med nyimi bode. Tecsasz, kak Krisztus do bregá mlake pride, poglednimo, ka je grejsnik za cslovöka, gde je domá i káksi zrok nyega med timi lüdmi prineszo, znan- kar ga niksa nevarnoscsa man- tra, ka on tüdi Krisztusa csáka ? Grejsnika hizsa je vu várasi na nájlépsem meszti sztála. Velka lejpa zidana hizsa je bila. Okoli dvora szo sürki szádni drévji sztáli. Pod etimi drev- jami je Grejsnik najvecskrát szédo z knig cstéo ino vu szvojoj máloj cséri Nancsiki ve- szelio, gda sze ona vu dvori pod drevjami spilala. Ali gda je csemeren bio, té je escse niti szvojo csi tüdi nej viditi stéo, szamo je Bogá pszüvo i preklinyo. Etaksega ipa sze nye- gova zsena, po iméni Margejta tüdi nej kázala, ár je nej mogla poszlüsati, ka nyéni mozs tak velki grej dela. Ali od tisztoga cajta mao, ka je ednok nyegova pót polek cérkve tá pelala ino je vido, kak doszta lüdi v cérkev ide Bogá moliti i Krisztusove prédge poszlüsati, je Grejsniktüdi malo nácsisi cslovek gráto. Nej telko priklinyo, nej je Bogá pszü- vo i niksi grej nej delo. Doszta- krát sze vö na dvor na eden szto- le doli szeo ino sze mislávo. Zdaj tüdi kak na sztolci szedi ino szvoje málo Nancsiko gléda, kak sze lepo spila med drév- jami; na ednók je szamo nye- gova zséna k nyemi prisla ino ga obinola, potom etak právila: — Vidis moj lübléni mozs, kak bi mi lejko blájzseno zsi- véli, csi bi ti nej telko greja delo i vszigdár dobre vole bio, kak ovi nasi szószidje. Grejsniki sze jáko povidlo nyegove zsené gucs i jo on tüdi obilno ino szta sze obadva ve- szelíla v tom, kak sze mála Nancsika spila. Gda je Nancsika na pamet zéla, ka szo nyéna mati tüdi eszi prisli, ona je tüdi tá pribejzsala ino szo fszi trijé jáko veszeli bili. Kak tam szi trije vküper szójo, mati na tühoma právijo: — Moje lübléno dejte! Grejsnik je csüo, ka je nye- gova zsena právila i on tüdi tak na tühoma pravo: — Vidis, moja drága Mar- gejta, záto szan telko greja delo i Bogá pszüvo, ár nam Bóg nej ednoga pojbicsa tüdi dao. Dosztakrát szan na to miszlo ino szam sze doszta csememo i v cseméri szan vszigdár prik- linyo. Ali zdaj zsé zacsnem bole zadovolen bidti i nemiszlim na ono delo, ár szi tak nevejm pomágati. Kak je Nancsika szvoje roké Okoli sinyeka szvoje materé djála, je pitala: — Mati moja, gde je Márika, Zakaj je nej spilat prisla z me- nom ? Tak dosztakrát odíde zdaj, i nigdár nepovej, ka koma.. 33 Materi szo líca jáko erdécsa grátala potom ino Grejsnik to na pamet vzéo. Málo deklicsko je spilati poszlo ino szvojo zseno je pitao: — Znás ti, gde je Márika? — Znam jasz, Tamás. Zsé dávno znam, ali nej szan ti vü- pala povédati... Grejsnik sze eden csasz mis- lávo po tom ino etak pravo szvojoj zseni: — Nej szi dobro csinila, moja drága Margejta, ka szi mi nej povejdala, ka nasa hla- pica, Márika, stera bi na naso málo Nancsiko vszígdár szkrb mogla meti, z domi dosztakrát odide i szvojo delo neodprávi vecs porédi. — Odpüszti mi Tamás! Pra- vico más, nej szan dobro csi- nila, ka szan ti nej ovádila. Márika vszigdár Krisztusa zselej viditi i doszta bole rada tam jeszte, kak pa domá, záto szan nyej dopüsztila, ka lehko tá hodi. — Csi szi mi glih nej povej- dala, ka koma hodi, záto szan jasz tiidi znao. Ona tüdi tá hodi, koma ovi liidjé, tá Názarensz- komi Krisztusi, ki nyin tam prédga ino trostanye, vüpanye i zadovolnoszt dalí. Jasz szan zsé tüdi doszta gucsati csüo od nyega, ali nemorem razméti, ka ka zná tákse gucsati, ka lüsztvo nyegov gucs tak rado poszlüsa i nyemi tak vörje. Csi to fsze isztina, ka nyin Krisztus gucsi, Zakaj jesztejo dönok táksi lüdjé, steri nyemi nevörjejo. Jasz bi tüdi nácsisi, Bogá hojé- csi cslovek bio, csi bi fsze ono delo i csüdo stero szan zsé od nyega gucsati csüo, vörvati znao. Ali zakaj z menom nenaprávi edno csüdo? Margejta sze eden krátki csasz tüdi mislávala ino tak govorila szvojemi mozsévi : — Ali ka je escse nej mi- nólo, to sze escse fsze lejko zgodi, moj lübléni mozs. Naj Bóg dá, ka ti tüdi Krisztusove fcsenyé polübis! Edno gójdno ednoga toploga dnéva je Tamás, te grejsnik od nikec domó priso. Zséna nye- gova je z vöjókanim ocsámi jáko zsalosztno z tornáca pred nyega bejzsala. Szvoje roké je vküper djála ino právila, ka nyuva mála deklicska od cse- rányoga vecséra mao zsmetno betezsna lezsi. Szlabo nyéno tejlo jáko trpi i pred szébe angela szmrta vidi. Tamás je hitro notri vu hi- zso bejzso. Dejte je vu bejloj poszteli kak poszühsena rozsa lezsalo. Nyéne Ocsi, stere szo sze vszigdár szmejále, zdaj Zsa- losztno glédale. Lica szo na obadvá krajá szploj blejda bilé. Tamás jo na cseli küsno. Dek- licska je ocso szvojo Zsalosztno glédala. — Ocsa moj, jasz merjém... Ino Tamás je vido, ka tak 34 bode. Rejcs szvoje Nancsike je zsé komaj csüo, kak je dale gucsala: — Ali kak lejpo sze mi szenyalo. Pólek edne velke mlake szan vu bejlom gvanti csákala. Csákala szan nikákoga, ki de mi pót kázo, gde tá mo- rem vu nébo med angele idti. Ár szam vu sznéni jasz zsé tüdi angeo bila, szamo szam escse peroti nej mejla. I ednók je sza- mo prejk vodé eden cslovik priso. Vlaszé szo nyemi takse bilé, kak tekócsi zlát i szunce nyemi okóli gláve szijalo. Gda je mené zagledno, tá je k meni priso ino me za rokó prijo. Tak szan miszlila, ka me med an- gele odneszé. Nej sze mi dale szenyalo, ár szi me gori pre- büdo, moj dober ocsa... Ta mála deklicska je od gu- csa jáko trüdna grátala, Ocsi szo sze doli záprle ino prsze nyéne szo komaj zdihá- vale. Vidlo sze, ka szlejdnya iszkra nyénoga zsitka vgasznoti scsé. Tamása szrcé sze vküp- zmozsilo. Szvojo jedino dejte zgübi, stero je escse od zsitka szvojega bole rat meo. Oh, sto bi nyó zvrácsiti znao, ki bi to dejte od szmrta odszloboditi znao? Mati nyéna je jókavna kricsála: — Fsze szmo probali! Poz- vála szan csüdne vracsitele, sztáre zsenszke, ali niscse, nis- cse nyej nevej pomágati!... Tamás, odpüszti mi to, ka te proszim, ali ponízno te proszim, próbajmo te szlejdnyi pomócs: Márika, nasa hlapica, je právila, ka nazarenszki Krisztus betezs- níke zvrácsi ino deteti sze cejlo nócs od nyega szenyalo... Idi Tamás, zovi Nyega eszi! Má- rika právi, ka dnesz pride v ednom ladici z ovoga kraja prejk mlake. Tamás je to dejte na cseli küsno ino je brezi edne rejcsi odíso. Ladica je k brejgi prisla. Lüsztvo je Nyega na ednók okóli zelo. Fszáki je blájzseni bio, ki je pólek Nyega mogo sztáti ino Jezus je vszákomi nikaj dobroga pravo. Grejsnik je szvoj pót tüdi prti Jezusi drzsao. Lüdjé szo nyemi pót odprli. Gda je Grejsnik szploj k Jezusi priso, sze je doli na kolene püszto. Pred Jezusom je klécso ino Ga vküperdjánim ro- kámi proszo: — Moj Goszpod! Moja mála deklicska je szmrtno betezsna. Hodi, áldűj jo z szvojemi ro- kámi, zvrácsi jo ino naj zsivé duzse!... Krisztus je znao, ka to za csloveka jeszte i ka je velki grejsnik, ali dönok je zsnyin so. Gda szta zsé k nyegovoj hi- zsi priblizsávala, fszi szo pred nyí prisli, ki szo polek deteta bili ino szo zsé ozdalécs krí- csali: — Csi tvoja je zsé mrla, ne 35 trüdi dale Nazarenszkoga Vu- csitel !... Tamás je na ednók blejdi gráto. Tak sze nyemi csütilo, ka sze nyemi szrcé ftrgne ino z zsalosztnim okámi, ár je od boleznoszti gucsati nej mogo, je nebeszkoga vucsitela proszo, ki je z lepo gledócsim okámi toga Tamása etak potrósto: — Ne boj sze, szamo vöri!... Tamása bojaznoszt je minólo. Düsa nyegova je vörna grátala od tróstanye Jezusa. Vu hizsi je zsé doszta zsenszkov vküper prislo, tak tüdi dobri poznanci i szószidje, ki szo sze pólek mrtve deklicske jáko jókali ino zsalüvali, ka je escse tak mláda bila i zsé mrejti mogla. Gda je Nazarenszki Vucsitel k tomi jókajócsi lüsztvi priso, je z-tró- stanim recsmi etak pravo nyin: — Zakaj sze jócsete ? Vej je dejte escse nej mrlo, szamo globoko szpi... Fszi lüdjé, steri szo tam Okoli deteta sztáli, Csi gli, ka szo tak jáko zsalosztni bili, szo sze po etom gucsi szmejáti zacsnoli ino szo na ednók ve- széli grátali, ár szo fszi zag- vüsno znali, csi Jezus Krisztus to právi, té je zagvüsno tak, ár On zaisztino zná, ka je ta mála deklicska escse nej mrla, liki szamo globoko szpi ino jo Nebeszki Vucsitel gorizbüdi, ár je On od Boga poszláni. Margejta je polek detecse posztale sztála ino sze jókala. Vu nyénoj szrci je doszta bole velko boleznoszt bilo, kak pa ka bi sze etomi tróstanyi vüpati szmejla. Jezus je toj mrtvoj deklicski za roké prijo, dugo je te blejda líca glédao ino je tak pravo: — Nancsika! Mála deklicska, sztani gori!... Potom sze jókanye Margejte na ednók gori henyalo, roké szvoje ráznok zdejvano, kak je tam klécsala, pred Jezusa sze doli vugnola. Ta mála deklicska je pa veszélo, szmejavsi obinola ocso szvojega ino vö z hizse bejzsala na dvor spilati, zdaj je escse lépsa bila, kak prvlé. Nebeszki Vucsitel je Tamása hizso poszvécso ino je odíso. Szunce je zsé dávno zajslo i zsé keszno vecsér bilo, ali Tamás je escse itak pri posz- tali nyegove deklicske Bogá molo. Gda je zséna nyega k vecsérjé zvála, je szano té escse gori stano. Ocsi szo nyemi od blájzsensztva szveklíle ino roké szvoje je próti nébi zdigno i Bógi hválo dao : — Nebeszki Goszpód! Jasz szam vido tvojega Vucsitela!... Potom je Stenyár Tamás celó drügi cslovek gráto. Nej je vecs grej delo, nej je Bogá pszüvo ino lüdjé szo nyega nej vecs za grejsnika zváli. Ár je na gószto v cérkev odo i domá tüdi fszigdár, csi je delo szvoje 36 To van je pa tak nej potrejbno praviti, ka je v etom várasi Tamása familia potom vu náj- véksem blájzsensztvi zsivejla. P á v e r. Razburkanye i revulucia sztoji na szvejti. Vsze cslovecse ná- prave sze grózsajo i obrnyá- vajo. Ali na fundamentuma veki- vecsnoga zsitka sztoji páver, sztálen i trdi, kak pecsína v morji, gda velki vihér vodo do tla gorisztepé i globocsino zgró- zsa. Gda sze cslovecsansztvo vnicsesznoszt vrzsti priprávla, do pávra ne szégne té prekléti vrtél, on osztáne pri szvojemi déli i pri szvoji vekivecsni isz- tinaj, kak zmozsen strázsar zsitka. Oh, to je csüdevrejdno na- prejidejnye cslovecsansztva bilo od szlejdnyi sésztdeszét-szedem- deszét lejt mao. Velke fabrike szo posztanole, várasje szo kak gobe z zemlé vöraszli i lüsztvo sze je v velki seregaj trló v várase. Pávri szo sze kak ne- túzsne ibojne nazáj potégnoli v szvoje grmé. Tak sze vidilo, csi de to nadale tak slo, cejli szvejt edna velka fabrika bode. Ali nacsi sze zgódilo. V tom cajti sze je véksi tál cslovecsansztva prevecs k tomi navado, ka vsze krédi dobi vu várasi, ka cslovecsi zsitek po- trebüje i lüsztvo je pozábilo, z koj zsivé. Po táksem sze je va zmejsalo i pokvarilo. Ki narejci pride v szlobodno na- turo, pod csiszto nébo i na ál- düvne mezöve, on prevecs lehko pozábi, ka je duzsen szvojemi cslovecsansztvi. Lüsztvo je nej vecs radoszti najslo v dobri cslovecsi návadaj, v isztinszkom i pravicsnom mislejnyi, v proszt- nom ali plemenitom zsítki. V tej razburkani i mótvi düsaj je nika drügo nej osztanolo, ka zselejnye ládanya. Lüsztvo je nej li zsivéti stélo, nego ládati, zmozsno grátati, pejneze i bo- gásztvo méti i po táksem drügo lüsztvo pod szébe szpraviti. Te vnoge fabrike je nej potrejb- csina na szvejt prineszla, nego zselejnye dobicska i ládanya. Drági moj prijátelje, jeli szte hodili vu várasaj? Jeli szte vidli toga povszéd vönamálenoga er- décsega csloveka z velkim kala- pácsom? Té erdécsi cslovek je nej szamo to kázo, ka fabricski délavci poznajo szvojo mócs i iscsejo szvoje isztine, nego to tüdi, ka fabrike ládajo obri odpravo, molitveno knigo nap- rej zéo i Bogá molo ino kak Bogábojécsi cslovek posztó do szmrti. 37 szvejta ino ka je szvejt napu- niti z zselejnyem ládanya. Szvejtovno bojno je nej ná- rodna netrplívoszt prineszla na szvejt, nego té z zselejnyem ládanya napunyene düse cslo- vecsansztva. Té erdécsi cslovek je z szvo- jim velkim kalapácsom na szvejt vdaro.Szvejt sze mocsno sztrószo i vsze nyagve velke falinge szo sze vöpokázale. Vö sze poká- zalo, ka szvejt z mezővov zsivé i nej z fabrik. Vö sze pokázalo, ka je mezövszko délo vszepo- vszédi dojprislo, záto fabrike tüdi némrejo delati. Vö sze po- kázalo, ka je cslovecsansztvo zablódilo, gda sze je z cejlov mocsjov na fabrike i várase vrglo, mezővszko delo i vesznice je pa povrglo. Vö sze pokázalo, ka pravo, vretine zsitka páver má vu rokáj, nej te erdécsi cslovek. Te erdécsi cslovek je z szvo- jim velkim kalapácsom szam szebé pokvaro. Na nébi pri- sesztnoszti sze pa mészta nyega edno drügo znamejnye kázse: páver z velkov koszov. On je nej erdécsi i nej bejli, ár je zsi- tek tüdi nej erdécsi i nej bejli. On od zacsétka mao na právi podlagaj zsitka sztoji i je táksi, kak zsitek zapovedáva. Zdaj zsé dobro vidimo, ka je cslovecsansztvo cil kulture v nemagócsni mésztaj iszkalo. Zdaj zsé vidimo, ka kultura nérnre drügoga cíla meti, ka zsitek. Zsitek nam pa páver szprávla. Páver z düsnim pokojom lehko gléda na szvojo délo. On lehko právi: „Nezvisávajte sze z tém, ka fabrike máte, velke kak velki váras, ka zseléznice szprávlate, stere kak hiszter vöter táfücs- nejo szkre csloveka, ka v zráki znáte lejtati i pod vodóv poz- vati : ár vam tó düsni pokoj ne szprávla, blájzsensztvo ne pri- neszé i zsitek ne pobógsa. Moje délo vam szprávla zsitek. Jasz orjém i szejam, szebi i drügim zsitek szprávlarn. Moje délo je csiszto, moja pót je ednáka, moja néba je csiszta. Okoli méne sze szvejt obrácsa. Naj sze obrácsa. Jasz osztánem, kaksi szam. Okoli méne sze stükajo, krégajo, szvajüjejo i bijejo, meni szakseféle velke recsi glászijo. Naj glászijo. Jasz orjém i szejam, szebi i drügim zsitek szprávlarn. Moja pót je ednáka. Okoli méne lüsztvo be- zsi za dobícskom, tere sze za profitom, zgrizáva sze,kak nejma mára. Naj sze zgrizávajo. Mené nezapelajo. Jasz osztánem, kaksi szam. Jasz orjém, szejam, szebi i drügim zsitek szprávlam. Jasz szam bio, jasz szam ino jasz bodemo 38 Ka pijánoszt fcsiní? Gda je te hüdi vido, ka sze te sziromák cslovek etak misláva, je jáko csemeren gráto. On je krüh od nyega vkradno ino te sziromák to delo za dobro drzsi. Eden drügi cslovek sze etak- soga ípa csemerí i preklinya, ali ete sziromák cslovek mészto toga, ka bi sze csemerio i pre- klinyo, escse bole zadovolen jeszte, ár je ednoga drügoga, steri je znankar bole lacsen bio, kak on, vö z navole pomogo. Zobszton je fsze nyegovo delo, nikak ga nemore v greh szünoti i na bozsno delo zapelati. Po tom je te hüdi v pekeo odíso ino sze tomi hüdomi po- glavári tózso, ka z tim sziromák cslovekom nikaj nemore fcsíniti, ár escse onoga tüdi áldüje i nyemi zdrávje zselej, ki krüh od nyega vkrádne. Te poglavár pékla sze sztrasno krejgao z tim hüdim ino je pravo, ka ga tezsko pokastiga, csi tóga sziromák csloveka v greh ne szüne ino ga na bozsno delo nezepela. Jáko je proszo te hüdi toga poglavára, naj nyemi tri lejta dopüsztí, do tisztoga mao, kakoli sze zgodi, ali toga sziro- máka zagvüsno v greh szüne ino ga zapela. Z pékla je nazáj gori priso te hüdi ino kak eden sztári, szejri szluga sze k tomi sziro- mák csloveki notri posztavo i je Ednók je bio eden jáko szi- romák cslovek. Ali kakoli velki sziromák je bio, dönok je jáko posteno zsivo, nikak je nej mo- gócse bilo nyega v greh szü- noti i zapelati. Te hüdi je vszig- dár okóli nyega hodo, pri nyem prebívao, ali nigdár ga nej mogo na bozsno delo zapelati. Eden dén sze zgódilo, ka te sziromák cslovek na z árende zéto grünti orao. Proti pódnévi je lacsen gráto, pólek plüga sze doli szeo, je eden falat csa- ren krüh pojo, po sterom je znóva orati zacsno. Ali nyemi je eden falajcsek krüh prejk osztalo, stero je zsé nej pojeszti mogo, kama bi szi szrániti znao? Csi doli na zemlo dene, té nyemi vrana odneszé. Notri szi vu szra- kice rokóv djao ino dale orao. Zsé je dugo orao, kak je pá lacsen gráto, iscse te krüh, ste- roga je vu rokáv szráno, ali nindri nej nájdti mogo. Te hüdi, steri je vszigdár póleg nyega bio, je krüh vő z nyegovoga rokáva vkradno i potroso. Te sziromák cslovek szi tak miszlo, ka je nikák nyegov krüh zagvüsno vkradno. Csi je pa vkradno, té je záto to fcsíno, ár je on tüdi lacsen bio. Csi je pa lacsen bio, té je pa dobro fcsino, csi je krüh odneszo i potrosa, záto nyemi na zdrávje zselej. 39 pravo, ka sze k nyemi za hlápca scsé pogoditi, ali te sziromák cslovek ga nej stéo za hlápca gori zéti. — Jasz szam szan tak velki sziromák, ka tak zsivém, kak eden szluga, escse krüh komaj telko mam, ka sze najejm, Za- kaj bi escse hlápca tüdi drzso? — je te sziromák pravo. — Ksenki bom ti delao, lón tüdi ne proszim od tébe. Csi va po tom obadvá délala, vido bos, ka va doszta lezsej zsivéla, — je te hüdi odgovoro. Toga sziromák csloveka zseni sze povido ete gucs i ona tüdi szvojega mozsá narátala, ka naj szamo toga hlápca gori vzeme. Tak dugo szta gúcsala tomi sziromák csloveki, dokecs je dö- nok dopüszto, ka te hlápce tam lejko osztáne. V szprotolejtji, gda szo orati i szejati zacsnoli, je te hüdi tomi sziromák csloveki etak pravo: — Létosz jáko velka szühcsa bode, szilje od toplócse fsze zgorí, stero na mezövi posze- jano bode, hodi, müva nase szemen v műzgé poszejajva. Te sziromák cslovek je vör- vao tomi hüdomi ino szta sze- men vsze v müzgé poszejala. Vu tom vészi sze je lüsztvo z nyí szmejálo. Ali te hüdi je pra- vico meo, ár velka toplócsa prisla ino je táksa szühcsa bila, ka je szilje fsze vő zgorélo ino vu cejlom határi drügi niscse nej méo szilja, szamo nyidva szta méla. Vu pridócsem leti szo v tom vészi lüdjé med szebom tak gúcsali: „Vidite szószid, ete cslovek je dobro pamet méo ino csedno je fcsíno, gda je szemen v műzgo poszejo. Poszejajmo letosz mi tüdi v müzgé!“ Tak szo rávno fcsínili, vszi lüdjé szo szvoje szilje v müzgo poszejali. Na mezővi je niti eden nej szejao i szo cejli grünt práz- no niháli. Cejle vészi grünt je tomi sziromák csloveki i hüdomi osztalo. Fsze szta poszejala ino, ár je v tom leti dobro vrejmen bilo, nyidva szta telko szilja pripouvala, ka szta komaj notri szpraviti i mészto dati znóla. Tiszto szilje pa, stero je vu műzgi poszejano bilo, je nikaj nej obródilo, ár fsze je prejslo. V trétkom leti je te hüdi to pravo szvojemi vérti: — Letosz va szilje na ti náj- visísi bregé szejala, gde niscse drügi nede szejao. Ár v etom leti vecskrát velko povóden bode ino to na mezővi poszejano szilje voda vsze odneszé. Nyidva szta letosz pá tak doszta szilja pripóvala, ka szta nej znala mésztó za szilje dati. Fsze hüte szta napunyeno méla. Ovi lüdjé vu vészi szo pa lacsni okóli hodili, nej je csiido bilo, zsé tri lejta szo szi nikaj nej pripóvati mogli, ár je nyúvo szilje v tej lejtaj fsze prejslo. 40 — No ka va csinila zdaj z tim doszta sziljom ? — je te hüdi szvojega vérta pítao. — Ka va csinila? Tim szi- romák cslovekom dáva, ki szo nikaj szilja nej pripelali, — je te vért odgovoro. — Tak nede dobro, — je te hüdi pravo, — ali jasz ti po- kázsem, ka kaj z sziljom trbej fcsiniti. Te hüdi je zdaj eden velki zselézen piszker naprejzéo, szilje je notri szipo, na to je vodo vlejo ino je te piszker v pécs notri djao. Gda sze zsé szkü- halo, je kvász cuj zmejsao ino je eden csasz tak nihao. Te hüdi je tákso pítvino z tóga zkühao, kak dabi palinka bila. Gda je zsé gótovo bilo, ponüjo je tomi csloveki z te pitvine. Ta pítvina je rávno tak dober zsmaj mejla, kak ta nájbógsa palinka ino je te cslovek zsnyé telko pio, ka te hüdi komaj lej- vati mogo. Od szószidne hizse edna sztára zsenszka tüdi tam pólek bila, nyój je te hüdi tüdi z te palinke ponüjo, te cslovek je tüdi naráto, naj pijé! — Ali to je dobro bilo, — je ta sztára zsenszka právila. — Komaj szan píla z te pitvine, zsé mi po cejlom tejli tá leti i krv me zsé szegrejvati zacsne. Ino obráz moj je tüdi tak er- décsi gráto, kak da szan escse mláda deklina bila. Te hüdi poglavár je z pékla tüdi tá priso ino ozdalécs glé- dao, ka ka te hüdi csrni ino nyemi na tühoma etak pravo: — Vidis, szamo edno kupico szi nyima dao ino szta zsé tak- siva grátala, kak liszica. Ár szta nyidva zdaj tüdi tak hamicsniva. Dáj nyim escse edno kupico, naj pijéta; bos vido, ka od te pitvine taksiva bódeta kak vuk. Ponüjo je nyima te hüdi escse z ednov kupicov. Na ednók szta tak csemerniva grátala, dabi bejszniva bilá. Trgala szta sze i eden toga drügoga biti zacsno, ino szta priklinyala tüdi. Pá je te poglavár tomi hü- domi pravo: — Dáj nyima escse edno ku- pico palinke, naj taksiva bodeta, kak szvinya. Znovics je nyima te hüdi po- nfüjo ino szta obadvá pijaniva grátala. Rávno szta taksiva bilá, kak szvinya, kobácala szta sze na zemli ino pamet szta tüdi zgübila, ár nej szta znala, ka ka csinila. Eden pesz-je tüdi tá priso ino nyinia líca oblízo. Tomi hüdomi je dönok mo- gócse bilo toga csloveka v greh szünoti i na bozsno delo zape- lati. Nej je z nikim drügim mogo to fcsiniti, kak pa szamo z pa- linkov. Tri divji sztvári natura je vu palinki: liszica, vuk ino szvinya. Csi eden cslovek szamo malo pijé, teda je on rávno tak ha- micsen kak edna liszica. Po tom szamo escse malo more piti zs nyé, rávno tak peroven i bejszen bode, kak vuk. Csi pa zsé doszta palinke pijé, ali té je zsé rávno táksi, kak edna szvinya. Ete prípoveszt szi naj vszáki dobro zamerka ino sze naj vari od pijánoszti. Ta szvéta medália. Bojnszko pripoveszt. — Szpiszano po pripovedávanyi ednoga szoldáka. Vu ednom vészi je v premi- nócsem zími edno nedélo po pódnévi vecs dobri prijátelov vküperprislo. Gúcsali szo sze med szebom ino eden toga drügoga pítao, ka ka bi bilo zdaj zadvecsera dobro csiniti? Tak szo sze pogúcsali, ka do v krcsmo sli i pólek pár kupice dobroga vina do sze malo zgu- csávali. Ár je vszáki vu bojni bio ino szo zsé dugo nej tak vküper prisli. Kak sze tam gucsijo, escse eden pajdás, po iméni Csednár Ferko, je tüdi tá priso, ki je to porácso, ka bi nájbógse bilo, Csi bi vszi tak, kak zdaj eti vküper jesztejo, tá k nyemi prisli, gde bi vu toploj hizsi vszáki od szébe edno zgodbo pripo- vedávo, stero sze zs nyim vu bojni zgódilo. Vszákomi sze vidlo ete gucs ino szo fszi pajdáske zs nyin odisli. Gda szo sze od fsze do- mányi déle vözgucsali, eden med nyimi je etak pravo: — Ár záto, ka je nam Ferko bojnszke pripovidávanye porá- cso, zdaj oprvim on more od szébe pripovedávati. Nájbógse bode, csi on fcsaszi zacsne ino naj po tom réd na nász pride pripovidávati. Ferko szi nej doszta gucsati dao ino etak pravo: — Zdaj eszi glédajte, moji dobri pajdáske, ár van od ete medálie scsém pripovidávati, stera mi moj zsitek obránila. Z tim je edno medálio, na stere ednom kraji sze Jezus Krisztusa kejp vidilo, nyin po- kázo. Vszi szo csüdovolno na to medálio glédali vu szebi ne- vörvajócs mislávali, ka kak je to mogócse bilo ino szo vszi na ednók pravili, ka bi zsé radi to csüdno zgódbo csüli, ár naj hitro pripovidávati zacsne. — Na dobro je, poszlüsajte! Augusztus 1-ga, gda szam notri rükivo, szo mi moja mati z etimi recsmi to medálio prejk dáli ino szo mi okoli sinyeka ovészili: „Dosztakrát szan ti od nebesz- koga Bóga gúcsala, nej szi mi stéo vörvati, ali zdaj bom tüdi Bogá proszila, naj ti vszigdár 41 42 v szákom deli na pomócs bode. Csi bi sze na méne dönok po- zábiti znao, ali na goszpodnoga Bóga sze neszmis pozábiti!“ Potom szo sze jókati zacsnoli ino szo nej vecs gúcsali. Jasz szan veszélo v bojno odisao i gda szan od moje ma- teré szlobod vzéo, moje ocsi szo sze tüdi z kuzami napunoli. Ta materna rejcs: „csi sze na méne dönok szpozábis“ mi nej z gláve vöodislo, jáko mi zs- metno sztalo. Zakaj bi sze rávno na szvojo Mater szpozábo ? Ino vam lejko povejm, ka szan sze niti na szvojo mater, niti na Bogá ednók nej szpozábo. Po doszta kráji szan hodo, kakti szan vu szerbszki sztrelni gra- baj bio, potom szan na ruszusz- kom priso. Vszepovszédi szan vu velkom nevarnoscsi bio, ali vszigdár me szrecsa szprevájala, ár vszigdár szan ali jasz te osztre krugle, ali one mené vö- okrózsile. 1918-tom leti me moja szrecsa na taljanszko zemlo od- pelala. Zsé duzse, kak dvá mej- szeca szan vu taljanszkoj sztrelni grabi bio, ino sze nikaj csüd- noga dela nej zgodilo. Ali po- tom sze edna grozna vojüvanye zacsnolo. Edno gojdno okoli trej vör grozna sztrelba stükov bilo pred nasi sztrelni gráb, tak, ka szan miszlo, ka fsze bregovje sze porüsijo ino nász fsze vkraj bode. Fszi szmo sze v sztrelni grabe notri potégnoli, ár nasz ti neprijátelne krugle naj ne nájdejo. Szrecso szmo meli, ár tam, gde szam jasz tüdi bio, sze niksa neszrecsa nej zgódila. Na drügi dén vecsér szmo mogli na sztrázso idti: jasz i escse tríjé drügi szoldáki. Kak szam na sztrázsi vöposztávleni bio i szém tá glédao, je eden taljanszki patrol priti nam pri- blizsávao. Jasz szam te patrol nej na pamet vzéo, ino gda szo zsé ti taljanszki vojáki blüzi prisli, na ednók szo na méne sztrelati zacsnoli, tak, ka szan zsé miszlo, ka v etom minuti mrejti morem. Vu szebi szan escse telko znao praviti: „Bóg pomágaj!“ Kak szan té recsi vuszebi vöpovédo, edna krugla taljanszke pükse mi v prsze zavádila. Jasz szan tam namészti vküper szpadno i omedlo, moji pajdáske szo pa na te talján- szke vojáke nazáj sztrejlali ino szo za nyimi bejzsali. Gda szan k szebi priso i Ocsi moje gori odpró, szan niksi bo- leznoszti nej trpo. Iszko szan, ka gdé szan sztréljeni. Moj kö- penek szan szi doli vrgo, lük- nyaszti je bio, na kaputi, na szrakici je tüdi lüknya bila. Na prszi sze edno málo szívo meszto vidilo, stero je krugla fcsiníla. Ali to kruglo szan mindri nej nájdti mogo. Dale szan iszkao, ár miszlo szam, ka tá krugla dönok eti more bidti, csi mi v gvanti telko lükny naprávila. Ednok szan szamo v lacsaj eto szvéto medálio najso, stera je 43 z kític doli vtrgnyena bila, vu bakancsi szan pa to kruglo najso. Ta krugla je tak vküper zmozsena bila, kak eden kraj- cer, ár sze je v medálii sztá- vila ino sze vküper vdárila. — Eszi glédajte, moji dobri prijátelje — je Ferko dale gucso, — eti jeszte tá krugla, stera me bujti stejla, ali toga goszpod- noga Krisztusa medália je moj zsitek obránila. Povejte mi zdaj, szlobodno je meni na nebeszkoga Bogá ali pa na mojo lübléno mater sze szpozábiti, od stere szan jasz to szvéto medálio dóbo? Tak to medálio, kak pa to krugle v cejlom mojem zsítki obvarjem, ino do mojo deco na to szpomi- nali, ka sze na goszpodnoga Bogá nigdár neszmijo szpozábiti. Kak je Ferko szvoje pripovi- dávanye dokoncso, je zsé vecsér grátalo ino nyegvi pajdási szo z tim od nyega szlobod vzéli, ka pridócso medelo pá vküper pridejo ino do oni tüdi vszáki od szébe edno bojnszko zgódbo pripovidávali. (Nadalávanye pride vu 1923-tom leti.) Lesz-podéranye. Prti szunce goridejnyi sze je zsé szveklílo, ali na mesztáj sze dönok escse megla vidila, po sterom sze zsé malo vedrílo ino sze po erdécsoj fárbi kázalo. Te szprotolejtni lüft sze po bo- rojci dísí. Te velki borovni lesz sze ozdalécs tak vidilo, dabi niksi szivi oblák tan bio, v doli sze hizse rávno tak vidijo, dabi mravlinszki küpi bili. Lejpa szprotolejtna vedrína je, fsze- povszédi sze szamo nature zsi- tek vidi. Po cészti szo zsé lüdjé zacs- noli hoditi. Po ednom, ali po dva hodijo ino fszi tá priti leszi idejo. Szkoron pri vszákomi szejedne skéri jesztejo: szekéra, zsaga i preléca. Najnaprej dvá moskiva idete, szta okoli pod bregam okrózsila ino szta tan tá gori po brejgi sla. Gda szta zsé na polojno gori na brejg prisla, je te eden szvoj gut malo nabrüszo ino szvojmi pajdási pravo: — Vidite ocsa, mojo turbo szan domá pozábo. — To je zsé nevóla! — je te sztarejsi szmejavsi odgovoro. Potom escse vise ideta. Nikaj szta sze nej gucsala. Na ednom kraji je lesz zsé sze podrejti bio, na mesztáj sze szamo ko- renyé vidi, ár je escse sztéblo tüdi vöszkopano. Ino na tisztom meszti, gde je lesz podrejto bilo, zsé pá mládi lesz raszté. Ga szta teva dvá zsé szplój 44 na brejg prisla, szta sze doli szela, náj sze malo pocsiníta. Te sztarejsi szi szvojo pipo vö z kaput zsebke zéo ino z to- bákom dobro naklo i gori na- zsigo. Nyegov pajdás, steri je pólek nyega szédo, je tüdi v szvojoj zsebki nikaj iszko, ali nej je najso, ka je iszko ino csemerno právi: — Tó je zsé dönok csemére vrejdno ! — escse szam pipo tüdi domá nihao. Te sztári je na tó nikaj nej odgovoro; z velkim zadovol- nosztjov je dín na kuszti vö- püscsávo. Nyegov pajdás ga jáko zsalosztno gléda eden csasz, z nyegova obráza sze vidilo, ka bi on tüdi rad kadio. Nej je duzse glédati mogo pajdása, ka kak veszélo kadi, gori je sztano ino priti szoszidovi leszi sztápo. Kak po peskoj póti doli ide, ednok szamo szvojemi pajdási nazájszkricsí. — Vidite! — ete menyák, plantavi Snájder je eden pén vu zemlé mihao! — potom dabi toga sztároga csemeriti scséo, je szmejavsi dale gucso: — Jeli, kelkokrát szan vam pravo, ka kaksi za nikaj vrej- den je te plantavi Snájder! — Ino etomi szte ví scséli vaso csér za zséno dati? Vej bi velko szrecso naprávila zs nyin ! Na tó je te sztári tüdi gori sztano i prti szvojemi pajdási só; gda je tá pólek priso, je pepéo vö z pipe sztrószo, ino nazáj v kaput zsepko szráno i szamo telko pravo, gda je te pén po- gledno : — Vö bi trbélo fszecsti! — Naj vőfszecsé on szan, vas drági szószed, te plantavi Snájder, naj sze ne menyükiva vszigdár polek pécsi ! — je te mládi csememo odgovoro. — Áj, áj moj szin, znankar je dönok nej tak menyászti, te santavi Snájder, za káksega ga ti drzsís, — je te sztári dob- roga szrca pravo, — nego ki je tri pa pó lejta v bójni bio ino prejk zsivo tiszte grozne nevarnoscse, ka sze tam go- dílo, on bógme, ne láda tak delo, kak ti! Rávno szam v tej dnévi csüo, ka je nyemi nej szamo noga sztreljena, nego v plücso je tüdi edno osztro kruglo dóbo te neszrecsen! — Tak — tak, szamo ábajte toga plantavoga Snájdera, vej van on tüdi pomore — je te mládi tak groubo nazájodgovoro. Te sztári je nikaj nej vecs pravo, ali sze vidolo, ka sze ete gucs nyemi nikak ne vidi. Nikaj szta nej vecs gucsala med szebom, k deli szta sze szpravila; delo je malo poma- lej slo, kak pa drügoga ipa, ali záto szta pazila, ka sze kore- nyé naj ne sztrgajo. Pomali lepo korenyé fsze vö fszecséta, po- tom ednók szamo obadva tó sztéblo tá szüneta ino drejvo sze tá vdári i sze kobáca doli po brejgi notri do dóla, gde 45 zse ovi vö íszécseni sztébli lezsi jo. Vu vészi, stero pod bregom lezsi, rávno zvoníjo — podné je ino etaksega ipa déca obéd prineszé tim delavcom. Gori po brejgi dva ménsiva deteta ideta, rávno po tisztom táli, gde sze te bor doli kobáca. Eden stirinájszet lejt sztar pojbics i edna szedem-oszem lejt sztara deklicska szi eden ovomi za rokó drzsita ino tak gori ideta. Pri pojbi sze eden korbeo vidi, vu sterom nikaj zsmécsega jeszte, ár od trüd- noszti je nakle djao, potom je gori po brejgi glédo, ka kak dalecs more escse meszti. Mála deklicska sze je tüdi tózsila, ka je zse trüdna ino bi rada doli szédila. — Vidis, zakaj szi z menom prisla? — je nyoj vocsimeto te pojbics. Ta mála deklicska je na poj- bicsa vrgla ocsi szvoje ino jó- kavno etak právi: — Té pa bi jasz számo osz- tánola domá! — potom szi szkuze z szvojim erdécsim för- togom vö z ocsi zbríszala. Poj- bics je na tó trostati zacsno nyó: — Nej jókaj sze moja mála szesztricska, vej fcsaszi k na- semi Ocsi prídeva — potom poszlüsati zacsne ino jo pita: — Csüjes zsé szekére sze- kanye? — No, té sze bole pascsiva, ka naj z obödom keszno tá ne prídeva — je ta mála deklicska právila ino je ona száma naprej bezsala, ár je szvoj trüd pozá- bila. Gda je brata zsé dalecs nazáj nihála, je veszélo nyemi nazáj szkricsala: — Hitro odi ti menyák! — ino je jáko dobre vóle grátala, ka jo brat nemore zgrabiti. Nyidva tam gori na brejgi, steriva lesz podérata, escse eden bor scséta pred obödom vö obrnoti. — Pazi! — je te eden szko- cso. Szekéro escse ednók notri fszecsé ino to dugo boravo drejvo sze zsé doli po bregi kobáca. Obadvá ednáko sztojíta ino za te bor glédata, steri sze hitro doli po brejgi tira. — Jezus moj! — jè ednók te mládi gori szkrícso ino v pridócsom minuti z velkim szká- kanyem za te borovo drejvo bezso. Te sztári je nej znao, ka ka sze z nyegovim zetom zgodilo, glavó szi troszó ino je vuszebi pravo: — Zagvüsno, sze je nyemi pamet zmejsala. Gléda, gléda toga szkákajó- csega zeta, ali potom gda na pamet zeme, ka na onoj pöti, gde tá sze te bor kobáca, dvá deteta ideta gori po brejgi, sze je tak posztraso, ka nyemi szrcé klepanye henyalo. — Cejlo nye- govo tejlo sze drgetati zacs- 46 nolo, ár je szvoje vnüke vu gvüsnom szmrti vido. Ta mála deklicska sze je oz- dalécs szamo kak mála piknya vidila ino prti nyemi sztápala, zanyóv pa te pojeb z kosarov, rávno próti tome kobácajócsemi borovoj drejvi szta blizsávala. Zóbszton kricsi nyidva ócsa nyima — nej szta na pamet zéla. Zdaj escse eden pár sztopáj razlócsi tó málo deklicsko od toga doli po brejgi kobácajó- csega borá. V tom ókemigna- nyi je te vu zemli niháni pén zaglednola, tá bejzsala ino od etec je tomi pojbi krícsala: — Idi dale, Csi mores! — ino sze veszélo szmejála. Ed- nók szamo edno velko prás- csanye nyéni szmej odsztávi. Deklicska je zoszágano nazáj poglednola. Te pén, — steroga je te santavi Snájder vu zémli nyao — kak edno branilo, po- lek nyé sztao; rávno pred pé- nyom je te velki bor prejk ceszté sürkócs pósztao, ár pén je dale- kobácanye sztavo. Nisternikrát je escse szkocsiti mogo te mládi drvár, steri je rávno nyéni lübézen ocsa bio ino je polek nyé sztano. Od velke radoszti je to mérno szto- jécse deklicsko gori zgrabo i jo küsávati zacsno. Edna szkuza je nyemi doli po od szunca barnásztom obrázi tekla ino tá szkuza je na deklicske erdécsi obráz szpadnola; to dejte je pa nyénoj Ocsi bajuszi poslátala i trostajócs právila: — Ne jócsite sze, moj do- ber ocsa, vej neszéva zsé obéd, — Pistek je zsé tüdi eti! Nyidva ocsa obadvá v szvojo krilo zéo ino pojbicsa z právov, deklicsko pa z lejvov rokóv obino, ednok deklicsko, té pa pojbicsa küsüva ino sze jócse... Na tó obadvá deteta sze tüdi jokati zacsneta. . .. Jócsejo sze fszi trijé, ali szamo eden zná med nyimi, ka Zakaj . . . Te sztári tüdi doli pride z bregá, naj on tüdi poglédne, ka ka sze zgódilo? Gda fsze tri zagledno ino vidi, ka sze obí- majo, Ocsi sze nyerni z szku- zami napunijo. Szran ga grá- talo, ka je tak szlaboga szrcá, szkuze szi z kaputa rokávom vö z ocsi zbriszo. Tá ide k vu zémli niháni péni ino glavó tró- szijócs na tühoma právi: — V etom sze bór sztavo! Potom sze k pajdási obrné, na té pén kázsejócs ga z lej- pim glászom etak pita: — Csi bi te santavi Snájder tó nej vu zemli nyao?... ka bi té eti bilou? Te mládi szi glavódoli nag- no ino celó na tühoma od- góvoro: — Bóg ga naj blagoszlovi za tó!.. . Potom szo obéd jeszti zacs- noli. 47 Trdoga szrca cslovek. I. Rano gojndno je bilo ino sze escse komaj szveklílo, ali Grabár Petra hizse lüsztvo je zsé fsze na nogáj bilo. Peter vért szo koszó klepali, Stévek decsko je pa vu stali fücsko, máro je polágo. Zsenszki szo pa v künyi delo oprávlali, ta dvanájszet lejt sztara, blejda, Zsa- losztna i betezsaszta Mécika je pa vöni v hüti z prjiscsa ednoj fticsici jeszti dávala. Nájprva szo te vért z koszókle- panya gorihenyali. Csememo szo vu klejt sli, i potom szo zsenszkam pravili: — V mójó turbo valon! Ta od dobróte poznána Borbála je zdaj hitro vu mozsévino turbo eden falat sunke i krüh djála. — Eti más, moj dober mózs, znankar bi dobro bilo vu eden pa- pér zavikati. — To zsé moje delo bode, ka kak mo to jesztvino szebom neszo, — szo te vért z velkim glászom odgovor dáli. To puno turbo szo v prékleti na eden cvek goriobé- szili, oni szo pa v hüto sli skér fküper iszkat. Nej vecs, kak deszét minut szo sze tam müdíli, ali dokecs szo na- záj prisli, to sunko je te mácsek zsé po nakli vozo. — Hü, nepostejno sztvár, ka mo jasz zdaj z etim csinio ?! — szo Grabár csememo goriszkrícsali. Sztrasno szo mácska ószodili. Z ednim motvózom szo toga mácska na edno drejvo goriovészili. — Zginoti mores prekléto sztvár! — Potom szo vu hizso odisli, naj te velke csemére malo pozábijo. Kak szo za máli csasz vö z hizse prisli, je te Stevek zsé tüdi z ne- prezseni márov na dvori bio i je zsé szédo na kolaj. — No, zsé lejko idemo, — szo te vért pravili. Pri kolaj szo sztanoli ino szo pá tak sztrasno csemerni grátali, ka szo komaj na nogáj sztáti mogli. — Sto je to fcsíno ?! Sto je motvóz doli vrézo — szo zobámi skripajócs krícsali. — Jasz szam fcsino, moj lübléni ocsa, ne bojte csemerni na méne! — To más ti! — szo toga decska tak za vüja pócsili, ka sze tá obrno. — Ne bantüvajte Stéveka. Vej szan jasz mácska doli püsztíla, — je Mécika gori szkrícsala ino prti ocsi bejzsala. — Tebé tüdi bujem, ti za nikaj vrejdno dejte! — szo sze Grabár na nyó zdrli, ali kak szo, csér vda- riti stéli, je Stévek ocsino rokó zgrabo. — Szamo nyo nej, moj ocsa! Mené vdarte . . . nameni szi cse- mére vözpüsztite, ali to nevolno, betezsno dejte ne bantüvajte!!! Toga csemernoga csloveka róka sze je doli povíhnola, jáko grdi pogléd je na szvojega sziná i na szvojo csér vrgo ino tak vö na póle odíso, ka nikome nej edno rejcs pravo, escse turbo szvojo tüdi nej szebom odneszo. Tákse nature cslovek büo, ka je vecs kednov brezi edne rejcsi okoli hodo pri hizsi, csi sze kaj táksega zgódilo, od stere csemeren gráto. Etaksega ípa je fszáki tak, dabi nemi bio, szvojo delo opravo. Vecsér, gda szo dekline i decski z póla domó sli, szo jáko bobnyá- rivali vu vészi. Lüdjé szo fszi vö na cészto bejzsali, ka naj zvejo. Zakaj bobnyárivajo ? 48 — Vszaki, ki je szoldák bio, more za stíridvajszti vör notriru- kivati. Na gojdno szo pri szákoj hizsi kühati i pecsti zacsnoli. Na pót szo jejsztvino zgotávlali onomi, ki de notrirükivo. Pri Grabárovoj hizsi je tüdi velko jókanye bilo, ár Stévek tüdi za szoldáka more idti. Ali szamo zsen- szki szo sze jókali. Vérta je niscse nej vido, odésli szo z dómi, niscse nevej, koma. I gda je Stévek zsé szlobod jemao, kolivrat je glédao, ali ocso szvojega nindri nej najso. Szószidje, zslájta, boter i botra, dobri poznanci szo prisli ino szo szlobod zéli od nyega; Zobszton szo iszkali toga sztároga, nej szo naprej prisli. — Bóg moj, kaksi lübléni ocsa je to! — szo sze Borbála, ta lüb- léna mati jókali. Odíde, szkríje sze, ka naj nyegov szin escse szlobod nemore zéti od nyega, gda na szmrtno zemlo: vu bojno odíde. Toga szigdár veszéloga pojba csarne ocsi szo zdaj jáko zsalosztno glédale. Vecskrát sze na dvori okoli zagledno. — Ali zdaj dönok nemorem dú- zse csakati, idti morem z dómi, ár szo ovi zsé fszi odisli . . . Osztante z Bógom, moja lübléna dobra mati! . . . Osztani z Bógom moja lübléna szesztra, Mécika . . . Proszi nasega ocsó, naj ne bodejo cse- merni na méne! — je Stévek szlobod zéo ino hitro vö na vrátaj odíso. Vöni na ceszti ga zsé edna lejpa, mláda deklina od trétjega szószida csákala, stera je tüdi szlo- bod zéla od nyega. Mati szo sze glaszno jókali, ta sztara Kata szo sze tüdi nevolivali i ocsi szo pune bilé szkuzami. Ali toj máloj Méciki szo ocsi szüha bili. Nego nyéno szrcé je jáko bolelo. Záto tüdi, ka je Stévek odíti mogo, ali escse bole záto, ka sze ocsa tak szrdijo na Stéveka, ka je escse szlobod nej mogo zéti od nyí. Prti podnévi szo te sztári Grabár dönok domó prisli, ali izdak szo csemerni pogléd meli. Nej szo vu hizso sli, nego vu stalo, tam szo mári polagali. — Lübléni moj ocsa, Stévek je odíso! — je Mécika právila ino pred ocsom batrivno sztánola i na odgovor csákala. — Stévek je dugo iszko, csako vász moj ocsa! — je Mécika dale gucsala, ár je zobszton na edgovor csákola, — ka naj szlobod zeme od nyegvoga lüblénoga ocso. . ino ga jáko szrcé bolélo, ka je nej mogo szlobod zéti, ár szte moj ocsa odisli, szkrili szte sze. — Szamo naj boli! moje szrcé tüdi boli! — Ocsino szrcé tüdi boli. . . stero nemate ? I. . . — Tüho boj, ti dejte! . — Odpüsztite mi, moj lübléni ocsa! . . Jasz znam, ka sze pred Bógom tüdi pregrejsim. . ali dö- nok nemorem drűgo praviti: vi némate szrcé. . némate, némate szrcé !. . . II. Mrzeo jeszénszki veter je pijo po vészi. Mécika je vöni vu dvori sztála ino prti sóli je glédala. Na to je miszlila, ka je ona láni escse tüdi v sólo odila. Nyéno szrcé je zdgj puno bilo z zsaloszten. Borbála, — nyéna mati — szo pa v künyi kaj délali, z künye szo réte si dobro disíli. Te sztári Csres- nyár Ádam, — ki szo vu vészi pi- szmo vőnoszili, — szo rávno pri vrátaj notri sztápali ino sze nyin rétesova szaga fcsaszi v nósz vdá- rila. — Dober dén van Bóg dáj! Rávno sze mi neco szenyalo, ka 49 szam mákosove rétese dobó, ár szan od Stéveka edno piszmo prineszo. — Dabi szamo piszmo prineszli! Rétesi vasz zsé eti gotovi csákajo! — szo Borbála nyin krícsali. — Jeli, szte prineszli piszmo?! — je Mécíka pítala. — Kaj pa nej bi prineszo, moja lejpa rozsica, eszi piszmo, gde me z dobrimi rétesemi csákajo, eti jeszte piszmo, moja mála fticsica! Edno kárto szo Csresnyár vö z turbe potégnoli ino szo Méciki prejk dáli, ona je fcsaszi cstéti zacsnola; to je vu kárti sztalo: -Moji lübléni dobri roditelje i Mé- cika!“ i. t. d. Mécika je na ednók dobre vole grátala, gda je to kárto cstejla, ali gda je do konca prestejla, je pá zsalosztna bila. Sziromák Stévek pita od Mécike, csi sze ocsa zsé ne szrdijo nanyega, ino csi szo nyemi zsé odpüsztili nyegov lübléni ocsa? Dvakrat je zsé vu vojüvanyi bio, ali hvála Bógi, zsnyim sze escse niksa ne- vola nej zgódílo. Z tim je dokon- cso szvojo kárto, ka nyemi Mécika naj fcsaszi nazáj pise. Ino kak bi on blájzseni bio, csi bi od lüblé- noga ocso tüdi edne pár rejcsi pí- szanye dóbo. Tevi dvej zsenszki szo sze dugo jókale na tom Ferkini píszanyi. Méciki je pa szrcé jáko klepalo, ár sze mislávala, ka ka bi mogla csiniti, ka ocsa bi tüdi to piszanye na znánye zéli. Mécika je kárto na szto djála tá, gde ocsa szigdár szedíjo. Ona je pa vöodisla ino je vönej szkrb mejla, gda do ocsa notri v hizso sli ? Nej je dugo trbelo csákati. Ocsa szo máro napojili ino szo vu hizso odisli. Doli szo sze szeli i gda szo kárto na pamet vzéli, skóli szo zaglednoli, csi nikoga nega zvün nyí vu hizsi, potom szo vu róke zéli to kárto i stéti zacsnoli szvo- jega szinii piszmo. Vecsér, gda szo vecsérjo odpra- vili, je Mécika Stéveki piszmo pi- szala. Gda je vidla, ka ocsa pri pécsi szedíjo i z pipe kadijo, prá- vila je nyín: — Lübléni moj ocsa! Steveki piszmo pisem. — Szamo písi, csasz más! — Ka naj pisem nyemi? — Ka sze ti vidi. — Ka sze mi vidi? Té bom to píszala nyemi, ka sze ví zsé ne szrdite na nyega, dobro bode moj ocsa ? .. — Szlobodno bom to píszala? — Ali kak bozsni tobák mi dnesz te bótosa dao, britki, kak csemér. — Szte zsé nej csemerni na Stéveka? Szte zsé nyemi odpüsz- tili? — je Mécika li pítala. Grabár szo gori sztanoli i brezi odgovor vő z hizse odisli. Jáko dugi cajt szo vöni osztali. Mécika je rávno piszmo dokoncsala, gda szo pá nazáj notri prisli. — Dobro, ka szte zsé tü, moj lübléni ocsa! Szlobodno notri szpí- sen, ka szan prvlé pítala? Eden csasz szo sze mislávali, ino trdo szo vöpovédali: — Szlobodno ! — Lepo van zahválin, moj lüb- léni dober ocsa. — Mécika je koperto nej notri piknola ino je piszmo na szto doli djála. Zsenszki szo zsé szpáli i Mécika je tüdi hitro zászpala. Szamo szo vért escse pri sztoli szedéli. Ednok szo szamo piszmo vö z koperta zéli ino szo eden pár rej- csi oni tüdi na piszmo szpíszali. Na drügi dén gojdno je Mécika piszmo escse ednók prestéti stejla ali csüdovolno vidila, ka je koperta zsé dolizapiknyena. 50 III. Dugi cajt je zsé míno od tisz- toga mao, ka je Mécika piszmo Ferki odposzlála, ali odgovor je li nej prislo od nyega. Zsenszki, kakti Borbála i ta sztára Kata ino Mécika szte sze med szebom gucsali, ka bi dobro bilo, csi bi Ferko edno málo, lejko rano dóbo ino bi té lejko domó priso. Té bi sze od sztréljene graba odszlobodo. Méciki sze je nej vidilo ete gucs ino je tim zsenszkam etak právila: — Bóg vari od toga, ka Ferko naj kákso rano dobi. Bóg dáj, ka naj zdrav i veszéli domó pride! Zsenszki szo vküppoglednoli ino sze vidilo, ka nyuvo szrcé tüdi tak zselej, kak Mécika gucsi. Materne ocsi szo sze tüdi z szkuzami na- punile. — Áj, áj, sto jeszte edi domá?... Dveri szo odprejta, ali nikoga nega, ki bi toga postenoga csloveka gori prilo. Eti bi eden tovaj velki ha- szek napravo! — sza te zsé szejri Zsalod Klos gucsali, ki szo po Csresnyáka szmrti to piszmonose- nye prejkzéli, — vu tom Grabáro- vom prékladi. Ta sztára Kata szo rávno z pev- nice gori prisli. — Tak-tak vüna moja, eszi mi neszte to dobro vino! Bogme, ka zsé pó leta jeszte, ka szan vina nej vido. — Gléjte ! Viszte, te nóvi piszmo noszács!.. . No csi szte nam kaj dobroga piszma primeszli, té vam z szrcá rada edno kupico vina ponüjem. — Tak znáte, ka szan prineszo... Jasz szam pokojnoga Csresnyára erbíjo prejk zéo. Vej je nej csedno fcsíno te neszrecsen, ka je eto lejpo mestrio eti nihao. Jáko sze posz- traso, ka csi sze nede szilo mrejti, té nede mogo mészta dobiti v nébi, ár te batrivni vojáci sze szpunijo. — Vidim, ka szte vi escse itak táksi, kak szte vu mládom cájti bili, vász escse dobra vola nej tá nihála. — Szam nej nori, ka bi od moje dobre vole szlobod zéo, ár veszél- noszt je moje cejlo vrejdnoszt. Ali záto nepozábijmo to piszmo, pa to vino tüdi nej... Eti máte, moja lübléna vüna, zagvüsno, je kaj dob- roga notriszpíszano. . . Mécika i nyéna mati szte rávno zdaj z goracseka notri prisle. Ta deklicska, stera je jáko szlabe plü- cse mejla, csi gli, ka je tak trüdna bila, dönök je to piszmo, stero od Stevaka prislo, ona zacsnola na glász steti. Ino kak hitro je steti zacsnola, tak hitro je gorihenyala. Vócsimetajócse etak právila tim okoli sztojécsim: — Vidite, Vidite! ka szte zseléli, tak sze zgódilo. Ferko, je orano... z spitála je píszo, ali znankar je mészta nyega nikák drügi piszo to piszmo. — Goszpon Bóg, pomágaj!. . . ali znali, nej navarno ? — szo mati posztraseno pitali. — Nogó je nyemi krugla zgra- bila i tak pise, ka je nej velka ne- vola. Znankar ga za eden tjeden domó püsztíjo na szabadság. — Oh, moje szeroto dejte! — szo mati jókajócsi pravili. I tákse je materno szrcé : zsé vecs tjednov prejk szo Bogá moliti, najbi nyuv szin kákso málo rano dobo ino zdaj, ka sze nyuva zsela szpunila, szo sze na posztelo vdarili i tak jókali, ka szo nyi ovi nej potrós- tati znali. . . Ali nyuvo lübléno materno szrcé je zsé znankar na- prej znalo, ka je szin vu velkoj nevarnoscsi ? Ár Ferko je za eden tjeden nej domó priso, mészta nyegá je edno piszmo prislo od spitálszkoga vra- csitela, ka ga z familije nikák naj poglédne. Velka nevola je, ár to 51 právo nogó morejo Ferki doli vrezati, Csi nyemi zsitek scséjo obrániti. Te trdi Grabár, ki szo do etoga mao tüdi malo gucsali ino zdaj v tom dugom póti dabi nejmi grátali, — ár oni szami i nyuva zsena, Borbála mati szo sze v spitau k Ferki pelali. — Niti szvojoj zseni, stera sze po cejlom póti jókala, niti drügomi nej edno rejcs gucsali. Na obloki szo vöglédali ino szo sze jáko globoko mislávali. Na szilni szeleznici szta sze pe- lala, dönok szta keszno tá prisla: Nej szta zsé znala szlobod zéti vu zsítki od Ferka. Odisla je zsé nyegva mláda düsa na drügi szvejt. Pred szmrtom je zagvüsno na szvoje roditele i na Méciko miszlo. — Zdaj zsé naj fsze tá veszne!... ár mojega jedinoga sziná szte mi vkraj zéli! — szo Grabár od velke boleznoszti pravili, gda szo nazáj domó prisli ino notri vu hizso sztópili. Tá sze bole blejda bodécsa Mé- cika je z zsalosztnim poglédom etak pítala: —- Jasz tüdi?! moja lübléna mati i ta sztára Kata tüdi! ? Cejla vész naj prejde?! Koga lübite ví? Koga szte vi do etoga mao lübili lübléni moj ocsa?. . Nevejte ví to, ka ki na zemli néma domovine, on v nébi tüdi nede meo ?! IV. Roditelje szo toga mrtvoga Ferka domó dáli pripelao ino szo ga vu dományi brütovi pokopali. Naj nye- mi vu tisztom zemli bode navöke pocsívanye, gde sze naródo. Escse szo z péte vészi tüdi prisli lüdjé, gda szo toga mládoga szoldáka po- kápali. Fsze je lüsztvo jókalo, sza- mo toga trdoga szrcá Grabára z Ocsi nej szkuza prisla. Trdo, cse- memo je pred szebom glédo: escse szo sze vu szvojem velkom bolez- noszti tüdi trdi napravili. Ta lübléna mati szo od velke boleznoszti vecskrát fküper szpad- noli i omedléli. Vecs dnévov prejk szo nikaj nej jeli, szeszko szo sza- mo vó na bratov hodili k gróbi Bogá moliti. — Jáj, jáj! neman jasz zsé sziná. Zgübila szan ga navöke!.. . Mécika je pri Ferka grobi klé- csala i korine szidíla. — Potrostajte sze moja lübléna mati: dober cslovek sze nezgübi. .. Nas Ferko je tüdi nej zgübleni! — Jáj, jáj! jasz sze zse nevejm potrostati! Odíso je. .. navöke je odíso! . . Nemo vecs mojega le- poga, dobroga sziná vidila!. . . — Ali mati moja, dobra düsa navöke zsivé! Ino ki Bógi vörje: on sze potrósta. Ferko escse zdaj i de navöke zsivo. . . Jasz vörjem ! Ví mati moja tüdi vörvati morete, ka te ga na drügom szvejti escse vidili i mené tüdi. . . ár, nede dugo, ka jasz tüdi za Ferkom odí- dem ino ednók ví moja lübléna mali tüdi za nami prídete lübléni ocsa tüdi, té pá fszi fküper bodemo. V. Mécika je pravico mejla. Ár za krátki cajt po tisztom gucsi, kak sze z máterjov pri Ferkinoj gróbi gucsala, je betezsna grátala. Nej je dugo trpejla. Pár dnévov je sza- mo betezsna lezsála ino jo Bóg k szebi zéo. Tak je bógse bilo, ka je mrla, ár je na etom szvejti nikaj dobroga nej mejla. Méciko szo pokopali tüdi. Zdaj szta zsé obadvá na brütovi pocsí- vala: Grabára szin i csí. Nyidva szta zsé vu nébi zagvüsno fküper prisla.. . Potom je Grabárova hizsa celó tüma grátala. Nej szo sze med sze- bom nikaj gucsali. Vszáki je szvojo delo tak odprávlo, dabi nejmi bio. Vu cejloj hizsi je szamo zsaloszt prebivo. 52 Glászi z Amerike i z drüge országe. Zdaj sze doszta lüsztva tere vö v Ameriko i doszta lüsztva sze pa z Amerike nazáj v sztáro domovino tere. Ali potüvanye je zdaj jáko tezsko. Zsmetno sze szprávijo pótnice, dopüs- csejnye, doszta kosta zseléznica pa Hajovje i. t. d. Záto je pro- szen cslovek jáko blájzseni, gda sze nyemi ponüdíjo lüdjé, ki pótnice, sifkárte (kárto na hajóv) szprávlajo. Ali to szo na vékse zapelávci, ki prosztno lüsztvo nanyé jemléjo i nyuve zsmetno priszlüzsene pejneze zsnyi vö- csalivajo. Edna amerikanszka novina glászi, ka jeszto táksi amerikánszki bankárje, ki sze hválijo, ka oni vszákoga cslo- veka lehko z etoga országa v Ameriko szprávijo. Z tém z lü- sztva doszta pejnez vövlecséjo. Eta novina vcsaszi tüdi opo- mina nase szlovenszko lüsztvo, naj sze ne dá od vszákoga za- pelati. Naj vszáki cslovik dobro poglédne, na koga sze zavüpa. Domó potüvajócsim pa porá- csamo nadale, ka na szvoje zsmetno vküpszprávlene dolláre naj dobro pazijo i naj je li na sztálnom mészti, v orszacski kaszaj dájo na nase pejneze preminiti. Zdaj doszta hiénov csáka na dolláre. Tóvaje, zseb- kerejzarje pa drűgi tüdi, ki z 20—30%-ami ménye plácsajo vö, liki v rédnom sztálnom mészti. V Ameriki je nóvi prezident (elnök) Harding 1921. márciusa 4-toga v csészt sztópo. Vszáki Amerikánec z veszélim szrcom lehko csté one pravice, isztine i vorcane, z sterimi szvojo po- litiko pelati scsé. On za Ame- riko scsé délati, nej pa za szvejt. Mér iscse z cejlom szvejtom, i csi sze drügi národje zavüpajo na Ameriko, on de iszko poté proti právom méri, ali v nikso nóvo zavézanya nescse szvoj národ dolizvézati. Doszta razbojnikov jeszte v Ameriki, kakti: v New-Jork-i, Chicago-i, Philadelphi-i, Bos- ton-! i v drügi velki várasaj, doszta tóvajsztva i liidomersztva sze godi. Bojna je lüsztvo pok- várila. Lüsztvi szo vsze dobra obecsávali tisztoga hipa, gda sze bojna szkoncsa. Ali z toga velkoga obecsávanya sze nikaj nej szpunilo, lüsztvo je z bojne domó prislo, ali déla némre dobiti. V Ameriki je 1921.-tom leti januárius 1-go tri pa pó mil- lionov ménye délavcov délalo v fabrikaj, kak pred ednim lé- tom. Nájvecs délavcov je vö z déla szpadnolo v Ohio i Indiána drzsélaj. Automobilszke fabrike szo Szkoron vsze zaprejte. V június mejszeci je zsé vecs, kak pét millionov delavcov brezi déla sztalo. 53 Kak v Ameriki, tak rávno v Angluskom országi dén od dnéva vecs délavcov nedobi déla, ár vsze fabrike vecs szprávlajo, kak odati znájo. Odati pa záto némrejo, ár amerikánszki i an- gluski pejnezje szo prevecs dobri. V obládani országaj pa fabrike némrejo délati, ár némrejo za nyúve lagve pejneze szirovo materio küpüvati. Lagvi (malo vrejdni) pejnezi ino dobri (doszta vrejdni) pejnezi glíhno pogübel- noszt prineszéjo. Nájvéksa amerikánszka kom- panija za bajcanye vogyelgya je plácso z 20%-ami pomén- sala. Rávno tak je tá nájvéksa ocelna fabrika Amerike v Bet- lehemi plácso szvojim délavcom z 15%-ami poménsala. Za notriprísance sze v Ame- riki tüdi nova právda rédi. Právda notriprísance na to scsé pritisztnoti, naj sze vszáki nav- csí angluski gucsati i piszati, ino na to tüdi, ka naj sze vszáki tühinec vszáko léto pred ob- lásztov zglászi i csi z ednoga várasa v drügoga scsé idti, té sze tüdi more glásziti. „Tiszta indasnya ino lejpa amerikanszka szloboscsina pomali szploj po- záblena bode.ˮ Hajovje, steri szo notriprísance pripelali, szo nej szméli v bród pridti. Vönej v morji morejo sztáti, do prisesztnoga mejszeca, ár szaksi mejszec szamo gvüsna nu- mera notriprísancov szmej na amerikanszke zemlo sztópiti. Ka sze v Ruszoskom országi godi, cslovek nevídi prav. Ed- noga hipa szo táksi glászi ra- zisli po Europi, ka je ruszosko lüsztvo gorisztópilo proti bolse- vikom, odegnalo je je z Petro- grada i z Moszkve. Ali niscse nevej prav, kelko isztine jeszte v tejmi glászi. Szlédkar szo pa taksi glászi prisli ka v Ruszus- kom országi prevecs velki glád i prevecs velka nevola láda. Tak sze vidi, ka szo bolsevicke k konci nyuvoga ládanya prisli. Polek Mannheim várasa (v Nemskom országi) v Oppau-i amilinoj fabriki sze je velka neszrecsa zgódila. Szkoron je cejla fabrika v lüft zletejla. Szeptember 21-toga sze tá ne- szrecsa zgódila. Okoli 500 mort- vecov bilo i vise jezér oranyeni. Vu hizsaj, stere szo sze vküp- porüsile, tüdi doszta mrtvecov bilo. Tak mocsno lüfttezsanye bilo, ka na dvej-trí vöre dalecs vszáko okno sze vösztrlo. V Oppaui je komaj nisterna hizsa cejla osztála. Szto kil zsmetni zselezni falate szo v lüft zletéli i doli na hizse kápali, rávno tak da bi zsmetni stükavne krugle bili. V tej fabriki szo razpocsilne dugoványe rédili. V Ameriki obri Frederik vá- rasa je táksi grozen i mocsen vihér bio ednok letosz, ka je jáko doszta kvára nepravo, escse od zseleznice je tüdi oszemnájszet vagonov doli od- neszo. 54 V Boston-i je v léti táksa velka hica bila, ka szo lüdjé od toplócse vküperszpadnoli ino ji med nyimi doszta mrlo tüdi. Doszta szo pa v spitao odneszli, gde szo ji zvrácsili. Dobro je vözracsuno. Eden piszács je od szvojega goszpoda (vérta) bogso plácso pro- szo z onoga zroka, ár cejli dén i cejlo nócs dela. Tak doszta dela i dönok takso málo plácso dobi. Goszpód sze eden csasz misláva ino tomi piszácsi szmejavsi etak právi: — No, naj vidimo, ka kelko dö- nok ví delate? Ino csi je isztina, ka ví nej szamo vudné, liki vnocsi tüdi delate, teda vam plácso po- bógsam. Pravica sze nam vösz- kázse. Piszács je nej znao, ka ka de sze z toga godílo ino sze vu szebi zse veszelio, ka bógso plácso dobi. Goszpód jo pa dale gucso: — Preminócse leto je presztópno leto bilo, jeli ? Ino tak trísztosészt- deszétsészt dnévov molo, ali ví szaki dén oszem vör szpite, to v ednom leti rávno eden trétji tao vözadene, kakti sztódvádvajszti dnévov, osztánejo potom dvejszto- stirideszétstiri dnévi, nej isztina? — Tak je, goszpod! — Nadale szaki dén oszem vör fráj máte, lejko tá idete, koma scséte, to tüdi v ednom leti szto- dvádvajszti dnévi jesztejo. Osztá- nejo escse fszefküper sztodvádvaj- szeti dnévi, isztina je? — Tak je, goszpod. — Nedelo vi nigdár nedélate, to van v ednom leti pétdeszétdva dnévov vözadene, osztánejo escse szamo szedendeszét dnévi, isz- tina je? — Isztina — je piszács pravo. — Szoboto zadvecsera delo sztoji, ár ete cajt nedélamo, to v ednom leti vözadene sésztdvajszti dnévov; osztánejo van escse fsze- fküper stirideszétstiri dnévi; stiri- nájszet dni szte szabadság meli, jeli? Osztánejo escse szamo tré- szeti dnévi; v preminócsom leti szo devét szvétki bili, na sterom szte nej delali, osztánejo escse eden- dvajszeti dnévi; pét dni szte be- tezsni bili, osztánejo escse szamo sesztnájszet dnévi; száki dén po- dné 1 vöro fráj mámo k obödi, to tüdi ednom leti petnájszet dné- vov vőzadene, osztáne escse szamo eden dén, na sterom szte pa pri biroviji tárgyalás méli.Vidite, gosz- pon piszács, kak velko szrecso szte ví meli, ka je preminócse leto pri- sztópno leto bilo, ár nacsi bi mi escse duzsni osztali z ednim dné- vom. Piszács sze obrno ino da bi ga popárili, je brezi ednoga rejcsi vöodíso. 55 Neprijátelsztvo. I. Czvérnyek Andrása zséna je vö na dvór sztápala. Edno kor bülo je v rokáj mejla, v sterom je kokosan jeszti neszla. Na szrejdi v dvori je sztá- nola i kricsala: — Pi-pi-pi! Kak szo kokósi eto glaszno zványe csüli, vsze szo sze okoli nyi szpravili i veszélo to sze- men gori klükati zacsnoli. Ednók je szamo ta Zsenszka na pamet zéla, ka edna nájná- csisa jarica tüdi med nyimi jeszte, stera nej eszi valon. — Hu! odkec je pa ta jarica prisla? Bole je poglédnola ino je vi- dite, ka je od toga na právi kraj prvoga szószida, Szlámar Petra hizse eszi prejk prisla. Huj-buj, ti grdo sztvár! Prtila sze z rokámi, ali jarica je nej stejla szemen tam niháti ino sze bole klükati zacsnola. Na ednók je csemerna grátala tá zsenszka ino je tak erdécsa bila, kak prpeo. Dúga lejta sze zsé szrdijo z tim szószidom ino v te dvej hizsi velko neprijá- telsztvo prebiva. Tak osztro, kak je szamo mogla, je krí- csala: — Dabi grón tákse lüsztvo bujo, steri kokose drzsíje pri hrámi, ali jeszti pa nedájo nyin. Zakaj? Vej záto jeszto taksi szószidje, ki nyin tüdi vrzsejo. Te szoszed, Szlámar Peter je rávno vöni na dvori szedo ino nikse knige glédo. — Tak-tak! — je Cvérnye- kójca kricsala. — Vi bi tüdi bógse délo lejko najsli za szé, kak pa knige cstéti. Csednejse bi bilo, csi bi na szvojo jarico pazili. Szlámar je zsé prvlé csüo ete gucs, ali nej sze scséo zdaj pólek edne jarice krejgati ino je szamo telko odgovoro: — Z nore lüknye, nori veter pise. — Nori szi ti szam! — je ta Cvérnyekójca nazáj szkrícsala — I tvoja cejla familia. — No, to je zsé dönok za- doszta, ka tá zsenszka pöldéva. Szlámar Peter je gori z tolca szkocso ino gucso: — Tüma boj, baba! Ka sze derés ?! Pred stirideszét lejtami szi mi nej trbejla, zobszton szi za menom hodila ino sze ponü- jala. Od tisztoga mao nemam méra od tébe. Trdo sze csülo ete gucs, tak ka je Cvérnyeka zsena Szkoron nejma grátala. Zsé je na tühoma právila: — No csákaj! Kíszilo bode tebi escse Szlámar Peter. Szre- csa je tvoja, ka je moj sztarejsi 56 szin nej domá. Ali pride ednók tiszti cajt, gda va racsún drzsala. Potom je Cvérnyeka zséna vu hizso odisla ino vuszebi právla, dobre je, ka ete recsi, stere Szlámar pravo, niscse nej csüo. Za máli cajt ta zsenszka pa vöprisla ino je vidla, ka Szlá- mar izdak pri plóti sztoji, nej je mogla tüma bidti i nyemi etak szkrícsala prejk: — Jeli to vam boli, ka szo ríter szvojo jedino csér nej va- semi Jóski, liki mojemi szinej, Franceki sa zséno dáli. To ném- rete pozábití ino sze pólek toga z menom vszigdár szvajüjete. Csi sze vam kaj nevidi, Fran- ceki povejte, csi máte kurás coj, vej vam on taksi odgovor dá, stero nigdár nepozábite! Ete recsi szo pa Szlámara pri szrci zavadole, ár isztina je bila. Nyegov szin je láni k fasenki ritera csér za zséno szproszo, ali riter szo csér drü- gomi, Cvérnyek Franceki dáli. Velka szramota je to bila, ár Szlámar je doszta véksi bogat bio, kak Cvérnyek ino riter szo dönok tomi szirmaskomi decski szvojo csér za zséno dáli. To je Szlámara szrcé peklo, nej je razmeti mogo, ka zakaj sze to tak zgódilo. Ali zdaj je pa on nej odgovor dao Cvérnyekójci. Nazáj sze obrno i notri vu hizso odíso. Vu szebi je pa etak miszlo: Za eden mejszec mo znovics ritera posztávlali ino ednoga drügoga postenoga i znánoga csloveka za ritera posztávimo. Nej nam trbej vecs ete ríter, doli zteremo nyegovo gizdá- voszt. Szlámari szo ete miszeo nye- govi csemérje plodili vu glávi. Ár od tisztoga cajta mao, ka szo riter szvojo csér nej nyeg- vomi szinej za zséno dáli, je Szlámar jáko velki neprijáteo gráto riteri. I pólek toga je ri- tera vszeposzédi pszüvo i simfo, csi je z drügimi lüdmí gucso. Gde je szamo mogocse bilo, je moske vu vészi na to ráto, ka pri ritera posztávlanyi szvoj votom naj nedájo tomi sztáromi riteri. Vej on povej do tisztoga mao, ka koga trbej za novoga ritera posztaviti. II. Szlámar Peter i nyegov szin, Josko szta detelco koszíla. — Idte ocsa, pelajte eden voz domó, dokecs sze nazáj obrnéte, escse- telko nakoszim, ka te méli escse ednók domó pelati! — je te szin szvojemi ocsi pravo. — Zsé tak dojde, zakaj bi vecs koszio Jóskó? — Ka pa csi desgy bode, okólivrat sze oblacsi. Ino csi zdaj dezsgy dobimo, zná biti, ka de vecs dnévov so i té ne- mo mogli kosziti. — Pravico más, moj szin! Vidim, ka dober vért bodes. 57 Kola szta naklalá ino szo sze ocsa domó pelala Josko je pa dale koszio. Nej je znao dugo kosziti, ár je dezsgy kápati zacsno ino sze bole na gószti kápalo. Josko sze tüdi prti domi zéo. Blisz- kalo sze i sztrasno grmélo. Nej dalecs je polek postije jágerova kucsa sztola, vu sterom sze já- ger na rejci drzso, nacsi je pa prázna bila. Kak do kucse pride, miszlo szi Josko, ka dobro bode te- csasz, kak blíszkanye malo za- osztáne, notri idti. Ino je vcsa- szi notri sztópo. Kak je Josko dveri zápro, je vido, ka edna zsenszka tüdi eti jeszte. Nej jo vcsaszi pozno, sto to jeszte. V obráz je pog- edno ino té vido, ka je tó rí- tera csí, Cvérnyek Franceka zséna. — Ti szi Rozika? — je za- szágano píto. — jasz... — je ona odgo- vorila. — Desgy me eszi zgono, szploj szan mokra grátala. Zsé je rávno edno léto dugo nej vido. Od tisztoga mao, ka je szrcé szvoje drügomi dála, je nej rávno viditi scséo nyo. Zdaj je dezsgy obadvá eszi zgó- no ino szta vküperpriti mogla. — Josko, csi de nasz stoj vido, lüsztvo de bozsno od náj gucsalo, — je Rozika právla. — Ka jasz máram, lüdjé naj gucsijo, ka sze nyin vidi! — je Josko odgóvoro. — Nej bi rada vu szramoti bila, szamo szan záto právila. — Pa zakaj ? Ti szi mi láni zadoszta szramoto fcsiníla, gda szi mi kosaro dála. — Zsenszka je na tó nikaj nej vecs gucsala. — Rozika! — Ka scséte? — Rad bi te nikaj pito. — Dan vam odgovor, csi je nej kaj táksega. — Nikaj drűgo nescsem, szamo mi edno povej. Szamo edno bi szrcá rat znao! — No szamo gúcste Josko! — Povej mi Rozika za isz- tino, zakaj szi tisztoga ovoga za mozsá zéla? — Tó vam zsé nej potrejbno znati, tó je zsé minólo. — Osz- tante z Bógom! — ino je vö z kucse bejzsala. Rozika sze domó pascsila, ár jo sztráj bilo, ka nikák zvej, ka je ona z Szlámar Jóskom vküper bila vu jágerovoj kucsi. Ali szrecso je mejla, niscse je nej zvedo, ka szta nyidva tam notri szamá bilá ino szta sze gucsala. Potom je Szlámar Jóskó tüdi vö z kucse priso i je domó odíso. Domá szo ga ocsa zsé vu dvori csakali, nej szo znali, ka gde Jóskó tak dugo osztáne. Pitali szo ga: — Gde szi bio tak dugo? — Csakao szan vász, ocsa, tak szan miszlo, ka nazáj pri- dete! — je Jóskó odgovoro. 58 — Vej szi pa tó lejkó znao, ka vu táksem vihéri neprídem nazáj po detelco. Josko je ocsi nikaj nej odgo- voro. Nej je vüpo povédati, ka sze je z rítera cserjóv, kakti Cvérnyek Franceka zsenóv gu- cso. Znao je, ka szta tejva obad- vá velki neprijátelje nyegvomi ocsi ino nyegov ocsa je tüdi velki neprijátel ríteri. Záto je bógse bilo nej povédati ocsi, ka gde je tak dugo bio. III. Dén je za dnévom mino i lüdjé szo sze szprávlali na rí- tera posztávlanye. Dvá partája bilo. V prvom partáji szo lüdjé toga sztároga ritera, Domiter Jánosa znovics scséli za ritera, v drügom partáji szo pa toga Veszelák Andrása scséli za ritera posztaviti. Vszákom partáji je lüsztvo tak gucsalo, ka on bode ríter, steroga mí scsémo. — Nász je vecs, mi vecs vó- toma vküperprineszémo, kak pa nasi neprijátelje! — je te sztári Szlámar Peter vszeposzédi gu- cso. — Zagvüsno Veszelák An- drás bode te nóvi riter! Eden vecsér je Szlámar Pe- ter z szinom vrét v krcsmo odiso. Tan je vecs lüsztvo vkü- per prislo ino szo sze od rítera gucsali. Te sztári Szlámar je tam toga Domiter Jánosa, ki szo zdaj riter bili, pszüvo i jáko sinfo, nadale, ka je nej posteni i nikse právde ne razmi. Vu vészi doszta csednejsi moski jesztejo, kak na príliko Vesze- lák András, on bi doszta csed- nejsi i pravicsen riter bio. Na Veszeláka trbej vótom dati. Med nyimi, ki szo v krcsmi bili, je doszta lüdi bilo, ki szo znovics Domitera scséli za ri- tera, tej szo csememo poszlü- sali Szlámara gucs ino szo nyemi pravli, ka naj tüo bode, ár ete riter nikse simfanye nej vrejden, on je dober i pravicsen cslovek. Szlámar je li duzse simfo i tak dugo gucso, kak szo ti lüdjé, ki szo pólek sztá- roga rítera bili, szo sze szva- dili zs nyin ino ga biti zacs- noli. Na konci szo Szlámar Petra, nyegova sziná i nyegve prijátele dobro vküpzmlátili ino z krcsme vözgonili. Gda szo vöni bili na cészti, je Szlámar nazáj szkrícso. — To delo nikákomi jáko britko bode. Escse sze komaj vedrilo, rano gojdno szo lüdjé kricsali: ogen je, ogen je! Szlámar Peter z zsenov vrét vö na okni glédo i je píto, gdé gori, ka gori? — Riterova hizsa gori! — szo nyemi lüdjé pravli. Cejla vész je pri riteri vkü- perprisla, vszáki je pomágo gasziti, szamo od Szlámara je niscse nej brániti priso. Ali ko- maj szo znali kaj obrániti, ár velki veter pijo i ogen razne- szo, tak ka za máli cajt sze 59 polójna vész vuzsgála. Szlámara stala i vu stali mára tüdi zgo- rejla. Po tom neszrecsi je Szlámar betezsen gráto ino od szlaboszti sze doli légo. Ali komaj lezsi eden máli csasz, na ednók nikák dveri odpró i eden zsandár notri- sztópo ino glaszno píto: — Szlámar Peter domá jeszte? — Eti szam. Zsandár je naprej sztópo. — Ka scséte odméne? — Ka scsémo, ti bozsnyák?! — je te ríter na nyega szko- cso. — Ti szi mojo hizso gori vuzsgo! Te sztári Szlámar je vküper szpadno od ete recsi. Gori szo ga nazáj posztavili. — Nej isztina, goszpon ríter, na to príszego tüdi doli denem. — Ti szi bio, zakaj tajís?! Szvedocke szo tüdi eti. Cvér- nyek András, szin, i vszi szó- szidje. — Tak je, szo szvédocki pra- vili, ár rávno sznócskar je v krcsmi gucso, gda szo ga zbili, ka ríter escse tüdi lehko szir- mák cslovek gráta. — Nej je isztina ... nej isz- tina! — je te sztári Szlámar pravo — Mars naprej! — szo riter zapovédali. — Zsente ga vu vozo! — szo zsandáram pravli. Szvéti dén je bio. Szlámar Petra zsena i szin Jóskó szta pri sztoli szédéla i pred obö- dom Bogá molila. Zsenszki szo szkuze doli po lícaj tekle. Szin je nej píto, ka Zakaj sze mati jócsejo. Dobro je znao, ka mati zdaj na ocso miszlijo, ki szo tom deli’ nikaj nej krívi i dönok vu vozi szi- díjo. Nyemi je tüdi szrcé bo- lélo, ka szo ocsa nej med nyimi ali szvojo mater dönok etak tróstati zacsno: — Ne jókájte sze moja lüb- léna mati! Pravica sze escse vö pokázse ino ocsa nazáj domó prído. Mi známo, ka szo ocsa nikomi nej hizso vuzsgáli! Vü- pajmo Bógi, Bóg nasz escse pomore i nas zsaloszt sze na veszélje obrné. Mati szo od zsaloszti szamo telko Jóski odgovorili: — Bóg dáj, ka tvoje trósta- nye. i zselejnye sze naj kak náj- prvlé szpunijo! Nóva sega. — Kak je to, ka ví, csi sze van stoj poklóni, szi kolapos ne zemete doli, liki gori szi na glavó denete? — Znáte szószid, zdaj je táksa sega, ka moski brezi kolaposa odijo, ino naj vidijo, ka sze nyin nazájpoklonim, záto szi kolapos gori na glavó denem. 60 Vu szlejdnyom vöri. Od ednoga várasa nej dalecs vu ednoj palacsi je edna mláda, 22 lejt sztara, dovica z szvojim mládim szinom, Floriánom zsi- vejla. Nej je nikan hodila, nego sze vszigdár domá drzsávala, ár gda je nyénoga mládoga mozsá pokopala, je zvejla, ka je cejli grünt odáni, ino nyoj szamo palacsa i okoli palacse pár plügov grünta osztalo, gde je ona z detetom zsalosztno zsi- vejla. Cejlo nyéno veszélnoszt je nyéni szin Florián bio, ste- roga, kak bogábojécsega gori hránila. Kak je Florian zsé véksi zrá- szo, vérsztvo je prejkzéo ino on zacsno vértivati, ár tak je pravo materi, ka oni szo sze zsé za doszta müdíli i trpéli, zdaj je zsé cajt tü, ka naj on zacsne delati ino mati szi naj szvoj trüd vöpocsinéjo i brezi miszeo zsivéjo. Materi sze szrcé szmejálo, gda szo od szvojega sziná etak gucsati csüli ino szo szi misz- lili, ka ki etak misláva i szvojo mater tak postüje, on dober cslovek more bidti i dober vért bode zsnyega. Z mérnim düsom szo nyemi vértsztvo prejk dáli, naj proba, naj szi tao on tüdi vözeme z toga zsmécsega zsitka. Gda je Florian zsé szvoj gosz- pód bio, zaprva je jáko lepó vértivo, szigdár sze je med dr- zsinov drzsávo, tak ka je délo szeposzédi v nájvéksem rédi slo, Nyegova mati szo sze jáko veszelili, ár szo vidili, ka szo szvojega sziná nej zobsztom na dobro fcsíli. Vecsér, gda je szin od doszta déle trüden domó priso, szo ga fszigdár pitali mati, csi je escse délo nej zadovolo, ár nyemi to velki trüd jeszte ino csi bi nej bógse bilo, ka bi oni ete velki miszeo zs nyegve gláve nazáj prejkzéli ? — Nej! moja lübléna mati! — je Florian odgovoro. — Vi szte sze zsé zadoszta müdili, delo je vecs nej za vász; dokecs szan jasz mládi bio, szte sze doszta trüdili za méne ino té velki trüd vam jasz escse vu vasem zsítki, nazáj scsém plá- csati. Maternoj szrci sze ete gucs jáko dopadno ino szo szi misz- lili vu szebi, ka csi de nyi Bóg potom k szebi zvao, lehko mer- jéjo, ár vérsztvo v dobroj roki nihájo. Florian je ednók vu váras mogo oditi, ár nikso delo méo tam odpraviti. Vu várasi je z dosztimi táksími moskimi fkü- per priso, ki szo nyegvomi po- kojnomi ocsi dobri prijátelje bili. Gda je szvojo delo odpravo, domó sze scséo nazáj pelati, 61 ali té prijátelje szo ga doli za gucsali, naj escse neide domó, escse cajt má sze domó pelati. Naj duzse tam osztáne ino naj malo v krcsmo ide zs nyimi i do sze malo gucsali, ka sze naj malo vöszpoznajo eden toga drügoga. Tak sze zgódilo. Ocsini priá- telje, ki szo pri víni nyemi zsé tüdi pajdási grátali, szo ga na- rátali, ka sze naj kárta zsnyimi. Florian sze escse nigdár nej kárto, niti escse kárte za spi- lanye nej vido. Ali nej je vüpo ovaditi, ka sze on nevej kártati, ár szran ga bilo, ka on nepozna kárto. Tecsasz szo ga narátali, dokecs je on tüdi kárto vu róke zéo ino sze spilati zacsno zs nyimi. Nej szo sze dugo spilali, ali Florian je szvoje pejneze za máli csasz fsze zaspilo. Escse nyemi telko pejnez nej osztalo, ka bi krcsmári szvoje víno vö- plácsati znao. Nyegovi nóvi paj- dási (zapelávci) szo nyemi pej- neze na poszedo dáli, ka je vöplácsati znao, ka je potroso. Gda sze je na kóla gori szeo, nyegovi prijátelje szo z etimi recsámi szlobod zéli od nyega : — Tak sze vüpaj nazáj, ka dug za máli csasz vözglíjas. — Miszlim, ka me nedte dugo csakali — je Florian od- govor). Nyegova mati szo od sztra- hote zse nej znali, ka ka sze z Floriánom zgodilo, ka tak dugo domó ne pride. Na fsze szo miszlili, szamo na to nej, ka sze nyuv szin v krcsmi kárta i ztemi moskimi, steri szo zsé pokojnoga mozsá na nikoj szpra- vili, pajdástvo zvézo ino póleg nyí nepríde domó. Zsé je celo keszno vecsér bilo, gda je Florian domó priso. Komaj je doli z kól sztópo, szo nyega mati zsé pitali: — Gdé szi bio tak dugo moj lübléni szin? Hvála Bógi, ka szi zsé domá! — Telko dela szan vu várasi méo, ka szam nikak nej mogo prvlé domó pridti, escse szam fsze dönok nej odpraviti mogo, i na trétki dén nazáj morem idti — je Florian materi odgo- voro. Nej je vüpo Florian materi povédati, ka zakaj tak dugo vu várasi bio, ár je znao, ka csi pravico povej materi, té do sze oni jáko zsalosztni. Mati szo nyemi vörvali ino Bógi hválo dáli, ka je szin szrecsno domó priso. Florian sze pa etak mislávo: Na trétki dén mo sze nazáj vu váras pelo, moj dug tem pri- játelom vöplácsam ino mo sze escse ednók kárto zs nyimi, moje pejneze, stere szam zdaj zaprva zaspilo, nazájgvinam; potom té vecs sze nemo kárto, ár dugo-dugo neprídem vu vá- ras i neprídem z pajdásami fküper vecs. 62 Na trétki dén sze Florian pá vu váras odpelo. Ti kártospi- lavci szo ga zsé zsmetno csa- kali. Ozdalécs szo veszélo krí- csali nyemi: — No, ka szi zsé szamo eti, dnesz bos zagvüsno vecs szrecse méo pri kárti. Florian je doli szkol szkocso ino szo fcsaszi notri v krcsmo odisli, okoli sztola doli szeli i kártati zacsnoli. Zaprva je Florian szrecso meo, ár je szkoron fsze szvoje pejneze nazáj prispilo, stere je preminócse zgübo ino szi miszlo, ka de sze szamo tak dugo spilo, dokecs szaksi krajcer, stero je nyegvo biló, nazáj gvina. Ali nej sze tak zgódilo, kak je on vu szebi mislávo, ár potom nej szamo ete pejneze, stere denés- nyi Zadvecsera nazáj prispilo, je zgübo, ali escse tiszte pejneze, stere je v bongolarisi z szebom prineszo, za krátki csasz tüdi zaspilo, tak ka je bugyiláris z csiszta prázen gráto. Pá je vecsér grátalo ino sze Florian obdrügim tüdi v kmici domó pelo brezi ednoga kraj- cara. Mati nyegova szo ga zno- vics zsmetno csakali, ali misz- lili szo, ka tü niksa drüga fa- linga more bidti, ár etaksega ipa szin zsé nikso delo nema vu várasi odpraviti. Okoli pónócsi sze je Florian domó pripelo ino mati szo od nyega szamo telko pitali: — Szi zsé pá telko dela meo odpraviti vu várasi, ka szi vno- csi mogo domó príti ? — Tak je, mati moja — je Florian odgovoro. — Nej szan onoga vudné domá najso, szkin szan gucsati stéo ino je zsé vecsér bilo, gda je domó priso. Ali szan izdak nej fsze odpra- viti mogo, za pár dnévov pá nazáj morem vu váras oditi. Mati szo nyemi nikaj nej od- govoríii, ali szrci nyuvoj je jáko zsmetno biló, ka nyuv szin ne- gocsí pravico. Szpát szo odisli, ali nej szo mogli zászpati, ár fszigdár szo na sziná miszlili, ka ka bode zs nyim, csi on szvojo vérsztvo tak lehke po- vrzse ino cejle dnéve sze vu vá- rasi drzsi. Jáko szo zsalontszi bili i tezsko szo sze jókali, ka Florian, steri tak dober szin bio, zdaj na ednók lagoji posztó. Zsé sze vedrílo, gda szo od zsaloszti dönok zászpali. Florian sze tüdi doli légo,on je tüdi nej szpati mogo, ár je na jütri dén miszlo, ka pá vu váras odidê ino de escse ednók szrecso probo, ka pa csi szvoje pejneze nazáj prispila. Potom vecs té nede vu váras szo. Na drügi dén gojdno szo zsé fszi gori bili. Florian je tüdi vö z hizse priso ino zájtrik stéo jészti. Ali mater szvojo je nindri nej vido, ino píto edno hlapico, ka gde szo nyegova mati, ka ji nindri nevídi. Te je zvédo, ka 63 szo mati tesko betezsni i v posz- teli lezsijo. Florian je notri k materi so ino ji píto: — Lübléna moja mati, ka vam fali, ka vam boli? — Jasz szan tezsko betezsna, fsze mi boli, ali szrcé nájbole, — szo mati na tühoma pravili Floriani. — Zobszton szan te fszigdár na dobro fcsíla. Zobsz- ton je bilo, ár ti szi zsé tüdi z pravicsno póti doli sztópo i nenájdes nazáj na on pót, na sterom posteni lüdjé odijo. Nej szo duzse mogli gucsati, ár od boleznoszti szo tak szlabi grátali, ka nyin pocsívati trbélo. Florian je tak sztao pred posztelom, da bi ga doli popá- rili. Vido je, ka csi je gli nej pravico pravo materi, oni dönok dobro znájo, ka je on nej isz- tino gucso, gda je pravo, ka je delo odprávlati odo vu váras. Nyemi je tüdi szrcé bolélo, ka je ciganyíje gucso materi. Nyeg- vo detecse lübéznoszt je zdaj krepkejse bilo, kakpa pajdástvo vu várasi ino vuszebi je zsé tak mislávo, ka vecs nede vu váras so i de pá posteno vértivo, naj szamo nyegova mati escse ed- nók zdravi bódejo. Dokecs sze on etak mislávo, mati szo szvojo mács vküper póbrali ino szo dale gucsati probali, ali na glász szo nej znali gucsati vecs. Florian sze nagnoti mogo i szvoj obráz celó blüzi k materni obrázi djao, ka naj niti edno rejcs nezgübí, ka do nyemi mati gucsati. Mati szo nye- mi celó na tühoma etak pravili: — Dobro znam, ka je moja szlejdnya vöra zsé tü, záto dobro poszlüsaj moj szin ete recsi, stere szan do etoga mao tebi escse nej povejdala ino szi dobro v glávi obdrzsi. Vari sze od doszta pajdásov, ár tvojega pokojnoga ocso szo tüdi nye- govi pajdási na nikaj szpravili. Nase vérsztvo je doszta vékse biló, kak pa zdaj; ka tvoje ocsi okoli palacsa dalecs vidijo, to je fsze nase biló, ali tvój ocsa je tüdi ráj vu váras k nyegvomi pajdási hodo, kak pa bi pri vérsztvi domá oszto. Tan sze zsnyimi fszigdár kárto ino fsze vérsztvo zaspilo, komaj je telko osztalo, z stere szan te gori- zránoti mogla. Záto prvlé, kak bi moje ocsi navöke doli záprlá, je moje duzsnoszt biló to zsa- loszt, stero je moje szlabo szrcé tezsilo, tebi povédati. Komaj szo mati ete szlejdnye recsi vö na lampaj püsztili, ocsi nyihove szo sze navöke doli záprle. Florian je szvojo mater na trétki dén posteno pokopo ino je dugo na ono miszlo, ka szo nyemi vu szlejdnyom vöri pravli. Ne je vecs vu váras odo, nye- govi pajdási szo nyega zobszton csakali, nej je vecs kártat priso. Nego domá osztano ino fszeféle delo pri vérsztvi odprávlo i naj- postenejsi vért gráto. 64 Glavo-teranye. Dvoje pítanye bodo eti gori- posztávleni, naj szi vszáki glavó tere, dokecs vö ne zbródi. Prvo pitanye: — Edna zsenszka na sze- nye ide i edno gósz ino v ed- noj kosari kukorco neszé, za nyóv pa nyéna hízsna liszica bezsi. Na ednók szamo k ed- nomi potoki pride, po sterom je szamo eden celo vószki moszt (edno brvo) prejk djáno bilo; na etom brvi je liszica nikak nej stejla prejk idti. Zsenszka je pa nej mogla vsze (gosz, kukurco i liszico) na ednók prejkodneszti. Ka de zdaj csi- nila? Liszico je nej vüpala z goszon vrét na etom kraji ni- háti, ár hízsna liszica je tüdi rávno taksa, kak pa divja: Csi száma osztáne pri goszi, té jo li pojej. Ali gósz tüdi ne víipa z kukurcov tecsasz tam nihati, dokecs liszico prejkodneszé, ár gosz pa kukurco pojej. Prejk potoka na brvi je pa szamo ednoféle mogócse prejkodneszti. Kak de szi eta Zsenszka dönok pomágati znála? Drügo pítanye: Eden pojbics i edna deklicska — brat i szesztra — szta sze na cészti spancejrala. Pred nyi- ma pride eden cslovek ino ji etak pita: — Kelko vasz decé vszekü- per jeszte? Pojbics etak odgovor!: — Rávno telko brata man, kak szesztre. Deklicska je pa tak odgovo- ríla: — Dvakrat telko brata man, kak pa szesztre. Kelko je decé vszeküper bilo; kelko pojbov ino kelko dekeo? * Ka szi naj glavó dönok dugo ne terejte, odgovorímo vam na te dvoje pítanye. Na prvo pítanye: Zsenszka odprvim gósz prejk- odneszé. (Liszica i kukurca na etom kraji osztáne.) Nazáj je odisla po kukurco, potom gosz nazáj odneszé ino je liszico prejk odneszla k kukurci. Po- tom je z práznimi rokámi na- záj prisla po gosz, stero je ob drügim mogla prejk odneszti. Na drügo pítanye: Stiri pojbov i tri dekeo. 65 Vérsztvinszko oprávlanye. V januári: Na zemlo stero orati scsémo, gnoj vózimo i raztroszimo. Csi je zemla nej globoko zmrznyena, té lejko orjémo. Trávnike i ograde z papélom poszipamo. V szlabom vrejmeni moremo paziti, ka na szejátvi voda ne posztáne, záto brázde, gde voda dolitecsé, popravimo. V goracseki gnojimo, csi mrazdopüsztí, okápajmo i zemlo obrácsajmo. Szádno drevje okoli gnojiti trbej, gószance doli berimo ce- pike szprávlajmo i do szproto- lejtja v szühí pejszek denimo. V goricaj tüdi lejko gnojímo i csi nam koleke falíjo, té szi moremo nove notriszpraviti, os- picsiti trbej i spic v ognyi trdoga naprávimo ali v karbolineum namocsimo, naj ne szprnejo. Pri vózni máhri na poláganye pazimo. V zími z máhrov ne delamo vönej, záto ménye trbej polagati z obrokom, ali na to moremo szkrb meti, naj máhra hitvána ne gráta. Vzími je tüdi potrejbno máhro száki dén malo vögnati. Rój v trdom mrazi dolipok- rijmo i szlabe z médom ali z cukrom hrániti trbej. V táksem vrejmeni, gda ne moremo nikaj vöni delati, vérszt- vinszki skér szi poprávlajmo. Vszáko potrejto i falincsno skér sze v zími more popraviti. Steri té poprávla skér, gda nyemi zsé potrejbno naprejzéti, on je nej dober vért. Vszáki rédni vért eto delo v zími odprávi. V februári: Tam, gdé je jeszénszko orá- nye zaosztalo, zdaj moremo odpraviti, csi nam vrejmen do- püszti. Gde szüha i peszecsna zemla jeszte, tam sze szproto- lejtno zsito lejko poszeja na konci etoga mejszeca. Na ogradi moremo krtne küpe tápopraviti i lepo zcsisztiti trbej. V goracseki moremo zemlo k szejanyi szpraviti, grüde sze z motikov na dróvna vküper- sztucséjo. Z szádni drejv moremo gó- szance dolibrati ino csi je po- trejbno, pili konci etoga mej- szeca, drévje moremo rejtkiti i v drügo meszto szaditi. V goricaj moremo gnojenyé i zemloobrácsanye odpraviti. Gdé szo nóvi trszi poszajeni, tam koleke notri posztavimo. Vóznoj máhri zacsnimo vecs polagati, ka gda sze szproto- lejtno delo zacsne, naj dobro vövídijo i zadoszta mocsni bo- dejo. Kókos etaksoga ipa, csi v toplom meszti drzsimo, nam zsé jajce zneszé. 66 Roj v csísztom vrejmeni vö- püsztímo, naj sze zcsísztijo. Szlabom roji pa duzse dvoriti trbej. Porcio na Prvoga frtála léta do február 15-toga notri moremo plácsati. V márciusi: Szprotolejtno szilje poszejamo; jeszénszko szejátev povlácsimo. Ovesz z graokov poszejati trbej. Detelco nam tüdi zdaj potrejbno poszejati, csi rano scsémo zsnyé polágati. V goracseki moremo zemlo, stero szmo v zimi gorszkópali, z grablami tápoprávlati, ár csi je zemla sze bole dróvna, té ednok telko pripóvamo. Zelenyá szemen poszejamo. Z szádni drejv moremo gó- szancsne gnejzde doli pobrati, drévje zcsísztimo i vcepiti mo- remo. V goricaj sze gnojenyé i zemla obrácsanye zagvüsno od- praviti more. Trsze, steri kore- nyé májo, vöposzádimo Ameri- kánszke trsze vcepimo. Vóznoj mári vecs polágajmo, ka naj k szprotolejtni deli za- doszta mócs vküpszprávijo. Ko- kos, stera kvócse, naszádímo. Rój moremo v csisztom lej- pom vrejmeni poglednoti, csi kós vrédi jeszte ino vözcsisztiti trbej. Duzse je potrejbno dvoriti i denimo malo psenicsne mele tüdi notri. V áprilisi: Za kukurco ali za répo mo- remo gnoj vövozíti, csi szmo do etoga mao to nej odpravili; csi szmo zemlo v jeszéni ali v zimi pognojili i gorizoráli, té oránye povlácsiti moremo. Répo poszejajmo, krumpise poszádi- mo. Krumpise, stere poszaditi scsémo, na lüfti nihájmo eden pár dnévov, naj szühi vu zemlo pridejo. V goracseki zelenyá szemen poszejajmo. Ráni krumpise po- szádimo. Z szádni drevja gószancsne gnejzde doli poberimo tak, ka eto delo szploj odpraviti trbej. Drévje moremo z csisztiti. V goricaj rézati trbej, cepike je tüdi dobro szaditi. Pri máhri moremo paziti, ka csi vö na pole zacsnemo goniti, naj sze z toga kvár ne zgodi. Prvlé, kak vözsenémo, zeléno nyin trbej dati. Csi szo trávnicki escse nej celó szühi, nej je dobro vö na pole goniti. Roji je dobro tekócsi méd polagati i z szlaméne kose v kaptáre prejk denimo. V májusi: Cukerno repno szemen mo- remo poszejati, tak tüdi kukurco, pa len. Zsé lejko zsito za polá- ganye koszímo. Eto sztrnyistye gorzorémo ino tákse szemen poszejajmo, stero okápati trbej. Detelco zsé tüdi lejko kosziti 67 Zacsnemo i za zeléno poláganye nücamo. Ali paziti moremo na to, naj máhri ne skodi, malo trbej nyin vrzsti. Gde krumpiske zadoszta lejpi szójo, tam zsé okápati zacsnimo. V goracseki tikveni i ogrcsni szemen poszejajmo. Vszeféle póvanye polevajmo, trávo vö- berimo i okápajmo. Vszigdár vecsér trbej polejvati, gda szun- ce zsé zájda. Na szádnoj drejvi moremo gószance vsze vküppobrati i zapravili. V goricaj sze okápanye, vé- zanye i próti peronoszpori spric- kanye odprávla. Pri máhri zdaj, gda zeléno polágamo, jáko paziti moremo, nájbole v prvom kédni; náj- bógse je, csi odprvim to zeléno trávo ali detelco z szenom vkü- perzmejsamo i tak polágamo. Potom csi zsé szamo zeléno poláganye dámo máhri, je zsé nej tak nevarno, ár nede skódílo. Na rój pazimo, stere szlabe szójo, moremo od te mocsnejse 1 ali 2 rámo notri v kaptár djáti. Porcio na drügoga frtála léta moremo do etoga mejszeca 15- toga notri plácsati. V júniusi: Na ono póvanye, stero je okápati potrejbno, moremo oká- pati i pazimo na to, ka zemla naj vszigdár naráj bode i trávo tüdi i zcsiszta vöpoberimo. Za- osztányeno zemlo zdaj pognojiti i gorizorati trbej. Gde szmo ovesz z graokov pokoszili, v ono meszto prszo poszejajmo. Ograde i trávnicke moremo pokosziti i szeno v etom mej- szeci pod sztrejo szpraviti. Vsze vérsztvinszke skéri szi vküp- szpravimo, ár prti szlejdnyega etoga mejszeca sze zsétva zsé tüdi zacsne. V goracseki polevajmo i trávo vöberimo. Zimszko zeljino (ka- püszta) flanco moremo poszaditi. Csi je potrejbno, té okápajmo, naj zemla vszigdár naráj bode. Na csrésnyove drévje posztra- sile zdevajmo, ka naj fticsi ne odijo tá. Csrvíve jáboka i szlive, stere szo doli zpokápale, moremo goripobrati ino szvinyam dati. Csi szühcsa jeszte, té moremo zemlo okoli drévja dobro pole- játi. V goricaj okápajmo, vézsimo i csi szo zacvele, ob drügim sprickajmo. Pri máhri, gda napájamo, moremo paziti: csi je nyim vrócse, te neszmileno napájati, ali pa jáko malo vodé dati. V ednom dnévi moremo vecskrát vodo ponüjati, ali na ednók szamo naj malo pijéjo. Na rój paziti moremo, ka naj püscsanye ne zamüdimo. V dezsgyevnom vrejmeni rój dvo- riti trbej. 68 V júliusi: Zsétva je tü. Zsita, psenica, jecsmen i ovesz moremo vsze doli pokosziti v tom mejszeci, potom pá vözmlátiti. Sztrnyistye gori zorémo, ali nej globoko, povlácsimo i prszo poszejamo. Csi za krátki cajt dezsgy bode i je zemla dobra ino vu szebi zadoszta mócsi má, té do jé- szena ob drügim obródi. Za- osztányeno zemlo (sztrnyiscse) tüdi orati zacsnemo. V ogracseki lük vöpoberimo, mészto lüka zimszki retek po- szejamo. Póvanye okápajmo i z zelja gószance doli berimo i zapravimo. Szád, stero je ozorjeno, mo- remo z drejva dolipobrati. V goricaj ob trétkim okápa- mo, csisztimo i vézsemo. Vóznoj máhri doszta moremo polágati, ár vsza déla, stero na nyi csáka, brezi toga, ka bi hitvána grátala, odpraviti znájo. Vózna máhra, csi sze glih pa- szé, v stali dönok vecs polá- ganye more dobiti, kak pa ova máhra, stera ne vozi. Roji, csi je szühcsa, té-jeszti i piti trbej dati, ka naj ne krád- nejo méd. V augusztusi: Sztrnyistye moremo gori orati, répo okápati, len namocsimo, otavo koszímo. Repco za sze- men poszejamo, tak tüdi zsito, stero k szprotolejtji za poláganye nücamo. Szilje, csi szmo escse nej vö zmlátili, to tüdi odpra- viti trbej. V goracseki polevajmo, zim- szke saláte szemen poszejamo, mak doli poberémo, ráne krum- piske vözkopamo. Szád, stero sze ozorilo, doli- poberémo. Ne troszimo drejvo, liki z rokámi berimo szád, csi duzse scsémo drzsati. Csi szo drévje jáko pune, té vejke mo- remo podlozsiti i zrejli szád dolipoberimo zs nyí. V goricaj trsze próti pero- noszpore ob trétkim sprickajmo. Ob trétkim okápamo i vézsemo. Csi szo lisztje na goszti, té nis- terne dolipoberimo, ár grózje sze prvlé ozoríjo. Trávo tüdi zcsiszta moremo vöpobrati. Pri vóznoj máhri moremo na ono paziti, ka csi je nyin vrócse, doszta mrzle vodé naj ne pijé. Gda mlátimo, kónyan ne dájmo doszta ovsza, ár z lehka kóliko dobijo. Vóznoj máhri, stera vszáki dén nepre- zsena jeszte, dobro poláganye moremo dati, ár sze nacsi jáko doli zmantrá. Pri róji sze na zimo szpráv- lamo. Porcio na trétjega frtála leta do augusztus 15-toga moremo notriplácsati. V szeptemberi: V etom mejszeci zsé zsito szejamo, prázno zemlo vsze gorizorémo; prszo i hajdino 69 koszímo, kukurco teremo, krum- pise vökopamo. Csi scsémo, ka v szprotolejtji naj rano zeléno poláganye dobimo, té moremo zsito i zsito z graskov posze- jati. Csi szmo ótavo v premi- nócsem mejszeci nej pokoszití mogli, prvo delo je v etom mej- szeci to odpraviti i pod sztreho djáti. V goracseki ozorjeno póva- nye vöpoberimo. Zrejli szád moremo dolipo- brati ino, odati ali na zimo szránoti. V goricaj zrejle grózje tüdi doli poberimo ino szi na haszek obrnimo. Máhri je v stali zsé tüdi pot- rejbno polágati, ár na poli zsé ne nájde telko, ka bi sze na- jsla. Rój moremo poglednoti, csi do szprotolejtja zadoszta hráno májo; gde nega zadoszta medü, tan moremo cuj djáti, v sterom kaptári je pa vecs, kak je pot- rejbno, z tiszte vözememo. 10 kíl sze more za edno familijo racsunati. V októberi: Psenico poszejamo, cukerno répo i za poláganye répo mo- remo z zemlé vö pobrati. Za szprotolejtno szejanye globoko trbej orati. V goracseki trbej vsze, ka szmo tan póvali, vö pobrati. V goracseki je gnojiti i kopati potrejbno. Skér szi na prísesztno létó szránimo, ár csi nam pá potrejbno bode, szi naj naprej- zéti známo. Szádne drévje okóli pogno- jimo. Mláde drévje z szlámov okóli zaszükamo. Gde v szpro- tolejtji szaditi scsémo, tam mo- remo zemlo vözkopati i grabo napraviti. V goricaj grózje doli pobe- rémo i v préso znoszimo. Máhri, csi szmo zeléno zsé zpolágali, moremo krmo dávati, ob prvim malo i szlédkar zsé vecs dájmo. Sztáre jünce ino tákse krave, stere nam zsé ha- szek ne csinijo, moremo dobro vözkrmiti i odati. Pri rójszki kaptári (kós) mo- remo lüknyo szploj na málo napraviti, ka naj szamo edna zná vö pa notri hoditi. V novemberi: Csi je dobro vrejmen, té je- szénszko globoko oránye odpra- vimo, ár nam v szprotolejtji té szamo dobro povlácsiti trbej i szemen hitro poszejati známo. Záto je dobro oránye zdaj fcsi- niti, ár csi v szprotolejtji nede dobro vrejmen, nej nam trbej na to szkrbiti, ka gda mo oráli, liki té szamo szemen trbej v zemlo szpraviti. Ograde i tráv- nicke moremo paprávlati i csísz- titi. V goracseki gnojiti i zemlo obrácsati moremo. Z szádni drejv moremo szühe vejke doli zrézati, sztéble z 70 dróta kefov pocsísztiti i notri pobejliti. Breszkvine drévje z szlámov poviti trbej. V goricaj pokrívajmo i gde szaditi scsémo, tam zemlo obrá- csajmo. Pri máhri moremo szkrbiti, ka sze stala naj vszáki dén malo vözlüfta i máhra krátki csasz vöni na lüfti bode. Zdaj, ka szmo jeszénszko delo od- pravili, vóznoj máhri lejko malo menye. polágamo. Rójszki kaptáre vözcsisztimo i próti mrazi dolipokríjemo. Porcio na strtoga frtála léta do november 15-toga moremo notri plácsati. V decemberi: Csi je zemla zmrznyena, je nájbógse, csi gnoj vövozimo. Ograd je tüdi dobro gnojiti. V goracseki gnojiti, kopati i zemlo obrácsati trbej, csi nam vrejmem dopüsztí. V gorice gnoj noszimo, gde szaditi scsémo, tan zemlo obrá- csajmo. Máhri moremo povóli polá- gati. Stalo vszáki dén vözlüftati i máhro malo vö z stale goniti trbej. Rój more mér meti i na vu- cseni meszti bidti. Eti szmo na kráci vsza ono delo doliszpíszali, ka eden po- réden vért v száksem mejszeci odpraviti more. Zvün ete opráv- lanye escse vecs trbej fcsiniti ino ki szvoje vérsztvo v rédi scsé meti, on szi v lagvom vrejmeni, gda vöni nemore nikaj delati, pri hizsi vszigdár nikse délo nájde (skér poprávla) ino szi szvoj szlobodni cajt na haszek obrné. Szpati nikak nemoremo, csi nasz bolecsíne mantrájo, csi vu velkom razcseme- raztom csütníci trpímo, csi sztári betegi znovics boleti zacsnejo ino poprejk csi szmo betezsni. Na etakse hipe miszlimo, gda na híresni Fellerov bolezenftisávajócsi csütnice krepkócsi „Elsa-fluid“ szpoininémo. Eto szpoznali hizsno vrásztvo pri vnógeféle betegi jáko dober nászled má, csütnice pomiri ino to zselejno szpanyé prineszé. Vecs kak sztójezér zahválni piszali i porácsanye vnozsina doktorov poszvedocsijo velko vrejdnoszt ete dobre hízsne vrásztve. 6 dupliski ali 2 razlocsniva glazsa kama koli posle te „Elsa“- és „Hega“-készitmények magyarországi szétküldőhelye 120. sz. Muzeum gyógyszertár, Budapest, 41. postahivatal, fiókbérlő. Eti sze ttidi lejko zrendelüjejo te mérno csrejvzse- nécse rebarbara „Elsapilule.“ Náj bógsega dihéka csrejvzsenécse vrásztvo, zagvüsen i neskodlívi nászled má, záto szo prvoszti vrejdne vszej drügi zgotávlany, stere szamo csrejva drázsgijo. Obadvoje hizsno vrásztvo je porácsano domá drzsati. Kak doszta jeszte oni, stere kürecse ók bolezen inantrá, i kelko jeszte táksi, ki etagsoga ipa k nózsi szégnejo, stero zsé doszta meszti velko nevolo szpravilo. Etaksi cstenyárje szi lezsej i hitrej pomorejo, csi Fellerov kürecsi ók zaprávlajócsi flajster zrendelülejo. 71 Szmejsnica. Nevola. — Zakaj sze jócses Pistek? — Jaj! Cuker szan pozsró. — Za toga volo ti nej trbej jókati. — Kaj bi nej. Vej szan escse nikaj nej céco. Szrecsa vu neszrecsi. Ednomi solári, steri sze jáko lagvo fcsio, je pri edni zídanyi eden cigeo na rokó szpadno ino sze nyemi csanta vu róki razpócsila. Gda szo ga v spitao prineszli, etak je vracsitela pito: — Goszpon vracsitel, pro- szim, csi sze mi róka ozdrávi, znao mo té piszati? — Ka bi nej! — szo ga vracsitel potrostali. — Jeszti tüdi? — Kak pa. — Piti tüdi — Tüdi. — igrali tüdi? — To bos tüdi znao, csi sze ozdrávis. — No, to velka szrecsa bode, — sze je solár veszelio, — ár szan do etoga mao escse nej znao igrati. Szentgotthárdi Takarékpénztár mint Részvénytársaság (Szentgotthárdszka sparavna gasza kak tálevnike drüstvo) v Szentgotthárdi — M. kir. állami jegyintózet-a szentgoithárdszko zavüpavno meszto. — Gorisztoji 50 lejt mao. Vzeme notridejvanye na sparavni i tekócsi racsun. Odprávla vekszline i térjanye. Dá na interes i na ráte doliplacsüvanye na poszedo. Notriminí po nájbógsem cejni dolláre, dináre i drüge zvünszke országe pejneze, amerikánszke sparavne notridejvajócse knige i amerikánszke vrejdnosztpapére. Küpi i odá znotrejsnye i zvünszke országe vrejdnosztpapére. Za notripobéranye prejkzeme csekke i utalványe. Odposílanye odprávla vu stero koli européno i amerikánszko bankno meszto. 72 Porácsanye. Na ednom obödi je vertinya zaszágano na pamet zéla, ka trnájszet ji pri sztóli szedi. Hitro je právila: — Eti nikaj csiniti trbej, ár trnájszet nász pri sztoli jeszte. Na to eden szószid gori sztáne ino vertinyo etak trosta: — Naj sze nikaj ne bojíjo goszpá szószida, vej mo jasz mészta dvá csloveka jo. Pred biróvom. Birov: Vi szte vasemi szószidi glavó notri vdariti? Tózseni: Nej szan, proszim goszpon biróva, jasz glavó notri- vdaro, liki moj szószid je tak náglo kmeni szkocso, ka sze nyemi gláva od mojga vdárca notrivdárila. Naprej je znála. Mos: Lübléna moja zsena, Csi bi vecsér pólek doszta déle nej mogo domó priti, té ti edno piszmo poslen. Zséna: Nej je potrejbno pi- szati, moj szin. Zsé szan pres- tejla tvojo piszmo, ár szan malo prvlé vu tvojem zsebki najsla. Cseden solár. Vucsitel szo ednoga solára pitali, ka ka sze fcseraj fcsio, naj nyin lepo gorpovej. Te solár je gorisztano, ali edno rejcs je nej odgovoro vu- csiteli. Vucsitel szo ga pa li duzse pitali, znankar sze dönok oglá- szi. Ali solár sze li nej stéo oglásziti. Vucsitel szo sze eden csasz mis- lávali ino tomi solári etak pravili: — Na, dobro je, bojdi ti vucsitel ino bom jasz solár, pitaj od méne, jasz ti odgovor dam, ali csi me tákse kaj pitati znás, na stero ti nemo znao odgovor dati, té jasz tebi edno koróno dam. Te solár sze tüdi eden krátki csasz misláva, na ednók szamo etak pita Vucsitela: — Káksi rázlocsek je med menom i med Vilmos excaszara szinü? Vucsitel szo sze mislávali na etom pítanyi, ali nikak szo nej znali odgovor dati. Potom szo pravili tomi solári, naj nyim povej, ka káksi razlózsek je med nyima. Na to je solár etak pravo: — Vilmos excaszara szin es- cse zná koróno dobiti vu zsitki na glavó, ali to je zagvüsno, ka jasz od goszpon vucsitela nedobim koróno. Tó je tüdi isztina. Vucsitel: Gyürek, povej meni edno zobsztonszko delo! Gyürek: Raufankérarovo delo, Vucsitel: Ka gúcsís ti? Kak ti tó miszlis? 73 Gyürek: Onogazemi, on tam tüdi skráble, gde ne szrbi! Na vsze jeszte vrásztvo. — Eszi glédajte, goszpon májszter, komaj szi znam na právo nogó ete cipele goriobüti, tak szo vószke. — 0, proszim, ete cipele sze na ednók povéksajo, naj szamo szüho vrejmem bode. — Na lejvo nogó szo mi pa ete cipele jáko sürke. — Ne bojte sze nikaj, vcsa- szi sze vam vküperpotégnejo, naj szamo malo dezsgyevno vrejmen bode. Vu varaskoj sóli. Vucsitel: No, Jancsek, povej meni, stero hízsno sztvár nam sunko dá? Jancsek: Sunko?... sze mis- láva... sunko nam meszár dá. Vu krcsmí. Prvi pivec: Proszim, naj mi povejo, ka sto ete goszpód szója, steri tam pri drügom sztoli szi- dijo? Dugi pivec: Zagvüsno je tó te krcsmár. Prvi pivec: Z kój miszlijo tó? Drűgi pivec: Ár nigdár ne vídim jeszti eti vu krcsmi. Ocsin szin. Vucsitel: No, Pistek, povej ti meni, kelko je 18 pa 4? Pistek: Tó je fucs! Dvoje razmejnye: János vért szo edno jáko lejpo szvinyo méli za odajo. Ednók je vecs küpcov tá prislo v dvor. Jánosa vérta szin notri vu hizso bezsi ino právi: — Moj ocsa, hodite vö, ár viditi scséje tó — velko szvinyo. Gizdávoszt. Biróv: Nepomuk János ko- csisa na pétdeszét koron oszo- dim, ár szte mocsno tirali. Nepomuk János brezi edne rejcsi pétdeszét koron dojplácsa, vőbezsi i szvojemi kónyi sinyek obino i od veszeljá jokajócsi právi: — Hej moj sztári Pajdás, etakse csészt je nász escse nej dójsló. Tak je tó! Tühinec: Csiden szin szi ti, moj szin ? Pojbics: Ne vejm. Tühinec: Ti nevejs, ka kak sze tvój ocsa zovéjo? Pojbics: Nej. Tühinec: No csüjes, tó je dönok velka szramota! Pojbics: Ali csi pa moja mati tüdi nevejo! Tühinec: Tak je tó?! Tó je tüdi mestríja. Vucsitel (k ednomi nóvomi solári, steri zdaj od prvim v sólo priso): Ka ocsa za mestrie májo? 74 Solár: Moj ocsa szo zsé mrlí. Vucsitel: Ka szo pred onim bili? Solár: Zsívi! Vu sóli: Vucsitel: Moja déca, póznate ví tiszto hizso, stera je vszáko- mi odprejta, sztáromi i mládómi, veszélomi i zsalosztnomi, sziro- máki i bogátomi, moski i zsensz- ki? Poiscsite eto hizso gori kak nájvecskrát, ár ki od tisztec vö- príde, tróst i vüpavnoszt pri neszé. — No, kak sze tiszta hizsa zové Divják Sandor? Divják Sandor, toga sujsztra szin, glaszno kricsi: — Krcsma, goszpon vucsitel! Po szoldacski: Kapitàn (k kompániji, stera k maséranyi krédi sztoji): Vszáki eti jeszte? Káplar: Goszpon kapitáni ponízno möldivam, szamo Cserni cigan fali. Kapitàn: Gde pa jeszte on ? Káplar: V spitáli méra. Kapitàn (csememo): Kak on szmej zdaj mérati? Idite tá, pa nyemi povejte, ka sze naj pascsi, potom naj vcsaszi za nami pride! Dobro pozna szebé. Mecika: Lübléna mati, szlobod- no mi z rétesa eden falat zéti? Mati: Dnesz ne dobis. Mécika: Gda pa té dobim ? Mati: Szamo té, gda vrla bodos. Mécika: Tecsasz tak trdo bode, ka nede mogócse pojeszti. Pri viziteranyi: Na zseleznici sze med drü- gimi eden páver tüdi pelo, ki je z szebom edno sunko neszo. Gda financ notri priso vizitej- rati, te páver je to sunko pod szébe szráno. Eden drűgi, steri póleg nyega szédo, je to na pamet zéo, ino tomi znanci, ki je zsé prti dveraj so, právi: — Goszpon financ, ete cslo- vek na sunki szedi. Te financ je miszlo, ka spajsz scséjo zs nyin napraviti, cse- memo nazáj odgovor!: — Tiszto sunko szi naj on szan pojej. Vszáka bolecsína na sterom stécs táli tejla sze odsztávi, csi na boleznom meszti krvidenye naprejpotnoremo i csütnice, stere bolecsíne vküpvézsejo, pomirimo. Obadvóje pomoremo, csi ztim od vnógi vracsitelom porácsanitn Fellerovom „Elsa-fluidom“ notri- namázsemo, stero dobro dene i bolezen ftisáva. Tak imanüvane maszeranye rávno tak, kak z Fellerovom Elsafluidom na lehci notrinamázsenye i dolizapránye pri bolezni kot- rigaj celo dobro csiitejnye prineszé. Med ribanyom celo csütimo, ka tam, gdé szmo z Elsafluidom namazali, sze krv tá pascsi, kak friski i mirni grátajo te bolezni csütnice. Ki' „Elsa-fluid“ nüca, on nájbógse csrni, ka za dosztávlanye bolecsine tejla zná csiniti. Szamo právoga posle : te „Elsa- és Hega“-készítmények magyar szétküldöhelye, Muzeum gyógyszertár 120. sz. Budapest, 41. sz. postahivatal, fiókbérlő. Porácsano je tüdi posz- lali dati te mérno csrejvzsenécse Fellerove rebarbara „Elsapilule. “ Obadvóje jáko dobro hizsno vrásztvo domá edno málo apoteko vöszlüzsijo, stere bi niti pri ednoj hizsi nej faliti szméle. Onomi, ki znájo, ka edno kürecse okó kak pobritkiti zná cslovecsi zsitek, porácsamo te Fellerov turista-flajstrom. Blizsánya orszacska szenya i proscsejnya. Alsoendva (Lendava), jan. 25., v szred oposztni csetrtek, po riszàlaj na drügi pondelek, jul. 28., aug. 28., okt. 28., pred Bozsícsom v csetrtek. Bagonya (Bogojina), máj. 19. Szept. 4. Battyánd (Püconci), máj. 28., jul. 10., Szept. 10., nov. 10. Battyánfalva (Rakicsan´) márc. 26., pred riszálmi v tork, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Bellatincz (Beltinci), jan. 20., febr. 24., ápr. 25., jun 27., jul. 15., nov. 5. Csákány febr. 25. máj. 2. jun. 8. aug. 6. Szept. 8., 29., nov. 25. Csáktornya (Csakovci), febr. 3., na velki pondejlek, jun. 30., aug. 3., okt. 13., nov. 25. Csendlak (Tisina), február 25., jun. 5., Szept. 9. Cserencsócz (Cserencsovcí), na dén Szv. Krizsa. Csesztreg, jan. 19., máj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Doklezsovje), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhau ), na prvi pon- delek po Szvs Stevan králi ino po Vszojs.zvétcaj. Dobronak (Dobrónik), po tejlo- vom v pondelek, jul. 25. Dráva-Vásárhelv (Nedeliscse), márc. 10. jun. 15. po Angel- szkoj nedeli v pond., dec. 13. Felsölendva (Grád), márc. 28., jun. 20., aug. 16., Szept. 29., nov 30. Feisöszölnök (Zgornyi Szanik), jan. 1., máj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Jennersdorf, Zse- návci), febr. 14., máj. 12., aug. 23, nov. 25. Hidegkut (Cankuva), po Cvet- noj- i Szv. Trojsztva-nedeli v pondelek, na dén Ruperta v szeptemberi, nov. 11. Krapina, márc. 19. máj 5. i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., Szept. 10. i 29. nov. 11. dec.6. Légrád, na Gregor pápa dén, na Bartholomeusovo, aug. 24., na dén Lucíje. Ljubesica, jan. 17., febr. 27., na Józsefovo, po Vüzmi v tork, po Riszàlaj na 5. dén, Hodos, márc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kottor (Kottoriba), márc. 9., jun. 27., Szept. 30., nov. 30 po máj. 3-em v nedelo, po Szept. 15-om v nedelo. Körmend (Kermedin), febr. 2. márc. 12. ápr. 5. máj. 10. jun. 24. jul. 20. aug. 24. Szept. 21. okt. 18., nov. 11., dec. 13. Köszcg(Güns)na dén pred Cvet, nedelov, na dén pred riszálmi pred Jakabovom, po Egidiusa. dnévi, pred Orsolov, i v pond. po 3. Advenszltoj nedeli. Kuzma, na dén Vnéboidenya G. Letenye (Letina), febr 24., jun. 2., julius 29., aug. 25., okt 6. Lenti (Lentiba), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Mártonhely (Martyánczi), máj. 6., aug. 6. nov. 11. Mura-Szerdahely (Szerdiscse), máj. 1. jun. 2. aug. 19. okt.26. Muraszombat (Szobota), pred Fasenkom v tork, dvá tjedna pred Vüzemszkim pond., na on pondelek, za cden mejszec po Vüzemszkom pond., jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Nagy-Dolincz (Velki-Dolinci), jun. 16., dec. 6. Nagykanizsa, febr. 2.,pred Vüz- mom, pred Riszálmi, pred aug. 15., pred. okt. 15., pred dec.8. eden tjeden vszáki dén. Németujvár(Güssing),po dnévi Szvecsníce, na velki pondel., po dnévi Tejlovoga, aug. 2., Szept. 1., okt. 30., dec. 6. Öri-Szent-Péter, február 28., márc. 21., máj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Pálmafa (Púzsovcí), na dén Margejte. Perlak, na Fasenk, po Riszá- na dén Szprne-Maríje, júl. 15., aug. 6. i 24., Szept. 21., nov. 30. Ludbreg, ápr. 30., jul. 16., Szept. Szept. 8., dec. 21. Toplice (pólegVarasdina), pred Matyasovim ino pred Józse- fovim v pondelek, máj. 1. ino 15., v pondelek pred laj v tork, po Jakobovom v tork, na Mihalovo. Péterhegy(Gornyi Petróvci)jun. 4., julius 4„ Szept. 8., okt. 28. Rábasz.-márton, po Vüzmi na drügi pond., aug. 10. nov. 28. Rácz-Kanizsa (Raszkrs), po Vüzmi v szrejdo, máj. 16., Jun. 24. aug. 10. Strido (Strigova), márc. 19., jul. 22., szeptember 30., dec. 4. Szl-Benedek, v pondelek pred Fasenkom, v pondejlek po posztni Kvatraj, na velki pondejlek, v pondejlek po jeszénszki Kvatraj, v pon- dejlek pred Bozsicsom. Szentgotthárd na vszáki pond., márc., jun., Szept, i dec. po kvatr. pond., velki csetrtek, máj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Györgyvölgye, febr. 19., április 12 , június 8 , aug. 10. Szent-llona (Szv. Jeléna), máj. 22., Szept. 22. Szent-Sebestyón (Szv. Sebes. csán), na dén Szebescsána, na prve nedelo po Vüzmi. Szombathely, pred fasenszkím torkom, pred Jürjavim, pred Tejlovom pred Málov-mesov, pred Andrásovom vszáki tork i v szrejdo. Tótlak, (Szelo), v nedelo po Sznopnoj Maríji v nedelo po Miklosovom. Turnischa (Törniscse), csar- noga tjedna v csetrtek, po Vüzmi na drügi pondelek, pred Riszálmi v csetrtek, na Antonovo, pred Velkov- mesov v csetrtek, na dén po Máloj-Mesi, okt. 4. Zala-Egerszeg, febr. 14., po Cvetnoj nedeli ino po Jür javom v pondelek, po Ri- szálaj v tork, jul. 22., Szept. 9., okt. 28.,nov. 30., dec. 28. Cyrill i Methodom, v pon- delek pred Zvísenyom Szv. Krizsa, v pondelek pred Martinom. Varasd (Varasdin), ápril. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Fehring, na Fasenszki pon- delek, prvi tork po Laetári nedeli, v tork v krízsnom tjedni, dec. 21. Fridau (Ormozs), na velki pétek, máj. 25., na prvi pondelek po Jákobovom Szept. 21., nov. 11. Fürstenfeld, na 3. posztno nedelo, v pondelek po Ro- gáte, junius 24, aug. 28., v pondelek po Miklosovom. Luttenberg (Lótmerk), vszáki kváterni tork, v tork po Vilzmi. Pettau (Naptűj), ápr. 23., aug. 6., vszigdár tri dni po szpo- min ; nov. 25. Radkersburg (Radgona), 14 dni pred Fasenszkim pon- delkom, v tork po prvoj nedeli po Riszálaj, na Lov- rencovo, nov. 15. Szentgotthárdi Általános Takarékpénztár (Szentgotthárdszka általános sparavna gasza) v Szentgotthárdi. Vzeme za visziki interes notridejvanye na notridejvajócse knige ali na tekócsi racsun (folyószámla). Na pószedo dá na máli interes, na nevugibno, na vekszline i pó- lek niszike nazájplácsanye pórgo dá na tekócsi racsun. Dolláre, dináre i vsze drüge zvünszke országe pejneze vu náj- visisem cejni küpi i za denésnyo cejno odá i vszeféle tözs- déne oprávlanye prejkzeme. Odposílanye zvünszke országe rávno tak, kak znotresnyega or- szága pólek vküpvézanoszti z dosztami bankami jáko pred- nyejszto i hitro odprávla. Szvoj vínszki klász odáva z vsze poznáne vino brodécse krajine právo csiszto goszpodszko sztáro i nóvo vino. Vu szvojoj zsájfaszkoj fabriki sze vu nájbógsom kaksoszti szpoz nána fárbazsájfa dobi za denésnyo cejno. Telegraferszki atresz: Általános Takarék Szentgotthárd. Telefon: Szentgotthárd 2. Obráza bolecsíne nasz záto tak jáko mantrájo i je to záto tak lagoje, ár lícne koszti prevecs doszta csütijócse csütnic vküpervézsejo. Po obrázi idejo prejk z lampe csűtnice, z nóza dísni cstitnice i z ok vidócse csütnice. Nej csüdo, csi ti doszta csütnici obráz tak csütijócsega dene. Jáko je tanácsno vu obráza bolecsíne hípaj, te bolezen- ftisávajócsi Fellerov „Flsafiuid“ nücati. To vrásztvo nam mér prineszé i nam boleznoszti zasztávi. Pri csütnic bolecsini rávno tak, kak pri od preladjenyá szhájani betegi hitri i dober nászled má. Vecs kak 100.000 zahválni piszmi szvedocsijo eto za dobro szpoz- nano bolezenftisávajócse vrásztve pomáganya. 6 dupliski ali 2 razlocsniva glazsa koma koli posle te „Elsa“- és „Hega“ készítmények magvar szétkiildőhelye 120. sz. Muzeum gyógyszertár, Budapest, 41. postahivatal, fiókbérlö. Ki nema dobroga téka, on szi z ed- nim lejko zrendelüje te dober ték csinécse, ceranye naprejpomágajócse Fellerove rebar- bara „Elsapilule.“ Ete zsalódec krepkócse, vözpróbane mérno csrejvzsenécse pilule szo prvoszti vrejdne vszej drügi csrejvzsenécse zgotávlany. Dosztakrát szo od vracsítelov vözpróbane. Hitro bolezenftisávajócsa, stero vszepovszédi lejko z szebom neszémo, je ta Fellerova mentholsibica. Nikse drügo vrásztvo, kákse stécs imé má i kaksim stécs glasznine oznanüvanyom je ponüjajo nema naprejdati telko zahválni piszem i vracsitelszki porácsanyov kak te právi Fellerov dobroga téka Feller V. Jenö apotékar lejko poszvedócsi, ka vecs kak 100,000 zah- válni piszem i vracsi- telszki szpoznana dóbo za to vszigdár hizsno zavüpavno vrásztvo. Ka vszáki dícsi, ono dobro more biti! Te Fellerov „Elsa-Fluid“ Za notrimázanye vu vszákom hípi, gda je na hitro pomágajócse notrimá- zanye potrejbno. Róki, nógi kotrigi po dúgoj pótí i zsmetni deli obtrüdje- noszti, szlaboszti i t. v. mócs dá i ozsíváva. Lampam dvorbi je polübleno, dober nászled má na csa- lüszti i zobé. V leti med mujvavno i kó- pavno vodo zmejsano hladí, svicanye odsztávi i betegom próti sztojécsi nászled má. Guti nájbole vu mrzli i mo- kri dnévaj za gutvöpránye med pár kaplo vodo vlejáno dobro nászledüje. Za kozso dvorbo próti vszá- koj kózse necsisztócsi, jáko dobro, csiszti kózso i jo za mládo naprávi. sze lejko nüca, kakti: Pri vlaszom dvorbi, gláve kózso mócsí i csiszti i grinte minéjo. Sztari i mládi za právo dobro- tivnoszt drzsijo toga bodócs noszt. Z 1000 prilikami sze za hasz- novitno i dobro poszvedocsi, záto niti vu ednoj hizsi bi nej szmelo faliti. Nisterno kaplic doszta bógsi i mocsnejsi nászled má, kak doszta drügi sósborszesz, ste- roga laikos naprej posztávi. Pri vszákoj famillji vu doszti hipaj kak jáko dobro i hitro pomágajócse vrásztvo szlü- zsi. V zími obráni kotrige proti mokrószti i mrzle prisenoszti. Nájménse posílanye : 6 dup- liski ali 2 razlocsitiva glazsa. Jeszti je vzsivanye, csi cslovek tók má ino je to pot- rejbno, Csi szi mócs scsómo obdrzsati. Zsalosztno je, ka ji doszta táksi jeszte, ki nemajo téka, ár zsalódec nyuv bozsno ceranye má. Kak szmo mí od toga obvörvani i doszta zahválni piszem szvedocsi, tej betegi sze hitro pomenkajo, Csi to mocsno svédszko tinkturo (Tinktura sve- dica) nücamo, stera sze za zsitek eszencio i balzam tüdi zove. Prigájenoszt je nyé, ka ték dá, ceranye naprejpomága, bo- lezen ftisávajócsa i bráni cerajócse kotrige. ka szi naj nasi ostenvárje prisparajo, porácsamo, ka vu steri ország scséjo, ka sze naj posle, té na zrendeliivanye tak atresz pisejo : Vu Vogrszki ország: Kizárólag az Elsa- és Hega-készítmények magyar szétküldő helyének 120. sz. Muzeum gyógyszertár Budapest, 41. postahivatal, fìókbérlő. Vu Jugoszlávlo: Feller V. Jenő apotekár, Stubica donja Nr. 120. (Horvatszki ország.) Vu Ausztrio : Oest. Versandstelle der Elsa- u. Hega-Praparate Nr. 120 in Wien I., Nibelungenstr. 2. Z szaksega drügoga országa zrendelüvanye sze naj na ete obri sztojécsi atresz, v Stubico posle. Brezi boleznoszti sze vkrajszprávi vszáko küre- cse okó z Fellerov „Elsa“ turista-flasterom. /Elsa Plaster Fellerovo „Elsa“-turiSta tink- tura (tekócsa kürec-i ok tink- tura) v glazsi, z peinzlnom. Vszákdenésnye tejla dvorbi sze Fellerove „Elsa“ toalett- mujvavne-pastille za tejlo , décé kópanye, lampe- vodó i t. v. nücajo Tejla i nogáj svicanyi Fellerov „Elsa“ poszipávajócsi práj próti sztoji. Z szebom neszti i vu zsebki sze lejko drzsi ta bólezen ftisávajócsa i hitro pomágajócsa Fel- lerov mentalpálcika z „Elsa“ brani- lov. Jáko dobro vrásztvo za glávo bolezen i migrén tüdi. — Okóvoda (collycium) Kaple za zobé. „Elsa“ gliszte-cukerpasztille za déco i gorzrascseni, szline raz- táplajócsi, kaslánye ftisávajócsi zagorszki próti kasli prszni szirup. Próti csrvóv, zsüzsevk, zagvüsen i nájhitrej nászled má Fellerov „Elsa“ csrv za- právlajócsi práj. Csi stoj cejne scséj pitali, on vu piszmo odgovor-stemplin more djáti. Postinszke sztroske szi náj- vecs tak známo prisparali, csi na ednók doszta zrende- lüjemo. Nóvotine: „Mocsna Elsa Kölnvodaˮ, „Elsa laszádisécsi parfümˮ, „Elsa-lampevoda“, ,Elsa Liliommlejkaˮ, „Elsa Kina-zselezovino.“ Z Vogrszkoga országa nasi posteni cstenyárje zrendelüvanye naj szamo na ete átresz písejo: Az Elsa- és Hega-készítmények magyar szétküldöhelyének 120. sz Muzeum-Oyogyszertár Budapest, 41. postahiv. fìókbérlö. Lejpa obráza kózsa i fajna kózsa rok, stero pri doszta lü- dini esüdivamo, dva- krat telko prejd- nyöszti prinészéjo csloveki. Vu prvom sztrávi je pri zdra- vom tejli potrejbno, ka kózsa naj lejpa bejla i méhka bode, ár ono notrizdihá- vanye pomága. Ino to je tüdi isztina, ka lépola obráza i róke nász pred nasim pri- játelom za velko ká zse i nasz za lejpoga drzsijo. Kózsanecsisztó- cse, szpókanye, grbe, kózse spice (mit- eszer), krpe, oszepnice, szunce pecsenyé i. t. v. nam bozsno nászled delajo, stere dosztakrát zádnyoszí szprávijo. Ee kózsenecsisztócse tíidi kózsezdihavanyi próti sztójíjo, záto nezdravi jeszto. Doszta jezér moskov i zsenszek za kó- zso dvorbo i branilo to szpoznano Fel- lerovo „Eisa‘ branilna líca i kózse po- mádo nücajo. Eta pomáda je neskodlíva i nej tak, kak doszta drüga pomada, stera skodlíva jeszte. Tászprávla kózso- necsisztócse, obráni próti szunce pecse nyá, oszepnice, kózsespice, szpókative i. t. v. minéjo Mészto grizécse doszta- krát skod íve zsájfe nücajmo za líca pránye Fellerovo liliomzsájfo ali Felle- rovo borax zsájfo. Nájménye posílanye: 6 skatül. Pri potrejbni i vrojdni recsáj na cejno nancs nemísz- limo. Dvoje je ve- szélje, csi kakso pot- rejbno i hasznovitno rejcs szi lejko po fáloj cejni kü- pimo i eto sztoji na zsalódec krepócse, mérno pomága- jócse prekühávanye Fellerove Rebarbara „Elsa-pilule.“ Csi nam, ték lagoji, od déla sze vlecsémo, zsmetno sze genemo, obráz lagoje fárbo má. lagoje vóse, vecs- krát bolecsina, neszpánoszt i pólek vecs bozsnoga zróka szmo nej zadovolni z prekühávanyom. Csi nasi prekühávajocsi kotrige nam szlüzs- bo goripovejo, csi vu zsalódci dobro ne csütimo, ár zsalódec nikso falingo má, té nam Fellerove „Elsa-pilule“ pomáganye prinészéjo. Te Fellerove ,.Elsa-piluleˮ sze z dobre nász- lede betve zgotávlajo, celó noskodlívo, ali zavüpavno zsalódec krepkócse csrejzsenécse vrásztvo. Za toga volo szvojo prejdnyoszt májo med szejmi onomi csrejvzsenécsemi vrásztvami, stere zsalódec oszlabijo i skodlívo szo nyemi. Záto zsenszke, déca i szlabi lüdi nájráj „Elsà-pilüle“ notri jemléjo. Gószto vlaszov rascsenyé, stero vszákomi obrázi doszta lépse vöglé- danye poszódi, nájlezsi sze tak zmorejo, csi z Fellerovov právov „Elsa“ Taunon- china vlaszóv rasztjécsov pomádov dvorimo vlaszé. Krepkí gláve kózso, próti sztoji vö- káplenyi i pred cajtom szejroszti, naprej- pomága nove, zdrave, vugibne, duga vla- szóv rascsenyé i gori obdrzsi mládo fárbo, trdo vlaszé méhki naprávi, tak, ka sze teliko pocseszejo i lepo vküpszpletéjo. Ne drzsi skodlive tále, záto próti skodiíve zgotáv- lanyi jo vu prvoszti drzsimo, nájbole próti taksimi zgotávlanyi, stere sze od néznáni, apotekárosaj porácsa. Za bajuszi dvrbo je nájbógse Fellerovo bajusz- no mászt. Varno sztroska ka szi naj nasi cstenyárje prisparajo, porácsamo, ka vu steri ország scséjo, ka sze naj posle, té na zrendelü- vanye etak atresz pisejo : Vu Vogrszki ország: Kizárólag az Elsa- és Hega-készítmények magyar szétküldő helyé- nek 120. sz. Muzoum-gyógyszertár Budapest, 41. postahivatal, fiókbérló. Vu Jugoszlário: Feller V. Jenő apotekár, Stubica donja Nr. 120. (Horvatszki ország.) Vu Ausztrio: Oest. Versandstelle der Elsa und Hega-Práparate Nr. 120 in Wien I., Nibelungenstrasse 2. Z szaksega drügoga országa zrendelüvanye sze naj na ete obri sztojéosi atresz, v Stu- bico posle. Nóvotine: „Mocsna Elsa-Kölnvoda“, „Elsa leszádisécsi hizsaparfüm", „Elsa lampevoda“, „Elsa-Liliommlejko“, „EIsa Kina-zselézovíno.“ Z Vogrszkoga országa nasi posteni cstenyárje zrendelüvanye naj szamo na ete átresz pisejo: Az Elsa és Hega-készitmények magyar szétküldőhelének 120. sz. Muzeum-ayópyszertár Budapest, 41. postahivatal fiókbérlő HEGA-puder „Euchromin“ Za cujrazméte zsenszke puder. Szplój neskodlívo! Nezrecsunyeni poznáni píszmi! Nájbole fájno parfimirano! Lejpo kózso dá obrázi, etoga prejdnyega sztrána zsenszek prája nücanye. Dobi sze vu trojem fárbi: v bejlom, rozsnatom i krémszkom fárbi. Nájbole sze porácsa ta „E L S A“ pomáda tüdi fcsaszi nücati. HEGAFERRIN dober zsmajni zselézoelikszir. Jáko krepkócse krvdelajócse vrásztvo za one, ki krv zgübíjo i v pólek nekrvnoszti szhájajócsi vszeféle betegi szlabi szójo. Sagrada Barber ideálno preküjávanye pomága- jócse vrásztvo brezi skodlíve nászleda, csiszto z betfa, naturszko, orszacsko pocsesztü- vano zgotávlanye. — Nájménse postno posílanye: 1 velka skatüla ali 3 skatül za próbó. Cejne: Záto, ka sze cejne szigdár praminyávajo, zdaj szmo eti cejne nej doliszpíszali, ali proszimo te postane cstenyáre, ka zren- deliivanye naj z cejlim vüpàtívom nam notriposlejo ino sze poszvedocsi, ka tak za blágo, kak za pákivanye vszigdár po nájfalejsom cejni mo racsunati. — Ki za cejne scsé spitávati on odgovorstemplin more vu piszm! poszlali. — Postni sztroske : Csi vsze vecs na ednók zren- delüjete, té szi vsze vecs postni sztroskov prisparate. — Vámo-sztroske: Pólek prisparanya vámo sztroskov vam posteni cstenyárje porácsamo, ka vu steri ország scséte, ka sze naj posle, té na zrendelüvanye átresz naj etak pisete: Vu Vogrszki ország: Kizárólag az Elsa-és Hega-készítmények inagyar szétküldő-helyének: 120. sz. Muzeum-gyógyszertár, Budapest, 41. posta- hivatal fiókbérlő. Vu Jugoszlávio: Feller V. Jeno apotekár, Stubica donja, Nr. 120. (Horvatszki ország.) Vu Ausztrio : Oest. Versandstelle der Elsa- und Hega-Praparate Nr. 120, Wien I., Nibelungenstrasse 2. Z szaksega drügoga országa zrendelüvanye sze naj na ete obri szto- jécsi átresz v Stubico posle. NÓVOTINE: „Mocsna Elsa-Kölnvodaˮ, „Elsa leszádisécsi hizsaparfum, „Elsa lampevodaˮ„Elsa-Liliommlejkôˮ, „Elsa Kina-zselézovíno.ˮ Z Vogrszkoga országa nasi posteni cstenyárje zrendelüvanye naj szamo na ete átresz pisejo: Az Elsa- és Hega- készítmények magyar szétküldőhelyének 120. sz. Muzeum-gyógyszertár Budapest, 41. sz. postahivatal fiókbérlő. Zamerkanoszt! Prvlé, kak bi szi vina potrejbcsino notriszpravili, pog- lednite naso szentgotthárdszko pevnico, gde vszigdár vi- sonta-szko, kecskemét-szko i badacsony-szko vino za nase postane küpce sztoji. Zvünszke országe valute küpüvanye i odávanye sze po nájbógsem cejni odprávla. — Vérsztvinszke póvanye za nájvisiso denésnyo cejno küpimo. LIPP i LACKNER bankna i trzstvena bauta, Szentgotthárd. Küpüvanye„ Odávanye. Mesztoplejnye. Cenzaria. Exporteranye. Importeranye. Telefon broj: 17. Telegraferszki atresz: Lackner, Szentgotthárd. WELLISCH BELA stamparnica i knigovezárnica v Szentgotthardi. Na znánye dam postenomi lüsztvi, ka sze primeni dobijo küpiti pridócse szlovenszke molitvene knige: SZERCE JEZUS vu plátno-táble zvezane za 100 koron, vu pó lederne táble zvézane za 120—150 K. MalaMolitvena Kniga za ménso deco vu plátno-táble zvézana 60 koron. SZENSZKE KNIGE za 40 koron. — Ki 45 koron naprej notriposle, onomi sze brezpostno poslejo. Sztarisinsztvo i Zvacsinsztvo za 20 koron. — Ki 24 koron naprej notriposle, onomi sze brezpostno poslejo. T O L D I Versusko pripovedávanye. Szprávleno po ARANY JÁNOS-i, na Vend jezik obrnyeno po KARDOS JÁNOS-i za 20 koron. — Ki 24 koron naprej notriposle, onomi sze brezpostno poslejo. Vszáko zrendelüvanye sze hitro odposle z povzétjom, ali po naprej notriposlenyi pejnez.